Vaiuvou v avgustu Znižanje cen poletne konfekcije do 50 7. do 3f. avgusta v veleblagovnici Globus in blagovnici Kokra — Kranj Popust za stanovanjsko in kuhinjsko pohištvo 5% od 10. do 31. avgusta v veleblagovnici Globus in salonu Dekor—Kranj KRANJ • VoUjul v avgustu • ^soboto je bila v Tržiču seja gasilskega društva. V ospredju gostje iz Avstrije in Francije. V Radovljici se je v petek sestal splošni zbor občine. V ospredju dobitniki občinskih priznanj. Leto XXVI. Številka 60 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Mesemce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka l*» Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Glavni urednik Anton Miklavčič odgovorni urednik Albin Učakar glasilo socialistične z y e i e delovnega ljudstva Kranj, sreda, 8. 8. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensl«). Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah za gorenjsko Na doseženih rezultatih se ne kaže J uspavati Ob občinskem prazniku Tržiča je bila v nedeljo slavnostna seja družbenopolitičnega zbora občine, ki so se je udeležili tudi gostje iz tujine * okviru praznovanja letošnjega paznika občine Tržič je bila v nede-Jo dopoldne slavnostna seja družbenopolitičnega zbora občine Tržič v *ebki dvorani paviljona NOB. Slavene seje so se udeležili med dru-.Jpni gostje iz Ste Marie aux Minesa p občinskim tajnikom gospodom rnestom Scherom na čelu, boro-e,jski župan Herman Veliki in ~rugi predstavniki občine Borovlje «r delegacija slavljenca, Gasilskega društva Tržič. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine inž. Vili Logar. -j0lK'aril je uspešno letošnjo gospo-arsko politiko in številne uresničene naloge na področju družbenih |JJuv.nosti. Pohvalil je prizadevnost Pripravljenost občanov, da s svo-j rni sredstvi in prostovoljnim delom Pomagajo uresničevati programe, ki si jih je zadala skupščina. Kljub temu so pred tržiško občinsko skupnostjo še velike in odgovorne naloge: pomoč pri razvoju visokogorskih kmetij in njihovi povezavi z dolino, urejevanje vodovodnega omrežja, modernizacija vpadne ceste v mestp, gradnja kulturnega in športnega doma, telefonska povezava z novim naseljem na Bistrici itd. Inž. Vili Logar se je nato zavzel za nadaljnje uresničevanje nove stanovanjske politike in gospodarstva, za pospešeno uresničevanje ustavnih dopolnil in oblikovanje TOZD ter za izvrševanje številnih nalog na področju kulture in športa. Tu je meril predvsem na osnovanje temeljne telesnokulturne skupnosti. Položaj šolstva in otroškega varstva pa je z zadnjim uspelim referendumom in ponovnim samoprispevkom za dalj časa rešen in urejen. Govornik je na koncu omenil velik pomen sodelovanja s tujimi mesti in Slovenci v zamejstvu, pri čemer so dosegli Trži-čani velike uspehe. Vseeno se na doseženih uspehih, ki jih je dosegla tržiška občina lani in ki jih dosega letos, ne kaže uspavati. Uspehi so le trden temelj in obenem obveza za še boljše delo v prihodnje. Nato so podelili zlato, srebrni in bronaste plakete mesta Tržiča. J. Košnjek (*' >/. » »SMSlPlii? ..............mmm^^^^^^Brn^^M Prapor ej\elarskega društva Radovljica so v soboto dopoldne dobili svoj Kajrfjz A'« je predsednik občinske skupščine Radovljica Stanko ftiiizi,i"i i t ° tei sobotni slovesnosti, ko so odprli tudi prenovljeni Čebelarski ^ '' lahf kot so bili dejanski stroški, razen tega pa je lahko odšlo na letovanje več otrok, kot je bilo predvideno. pa so prevladovala vprašanja, ki so se nanašala na spremembe v učnin programih. -lb Zdenko Dolinar V nedeljo je po dolgotrajni zahrbtni bolezni preminul priljubljen1 pedagog v pokoju, znan družbenopolitični in kulturni delavec Zdenk0 Dolinar. Pokopali so ga v torek 7. avgusta na blejskem pokopališč ob številni udeležbi občanov, znan-cev in prijateljev ter predstavnikov družbeno-političnih . organizacij' šolskih in kulturnih ustanov. Pokojni Zdenko Dolinar se f rodil v učiteljski družini 1. aprty 1904 v Veliki Dolini pri Brežicah. $e kot dijak se je vključil v napredn0. gibanje in pozneje kot učitelj v te] smeri tudi nadaljeval svojo dej d1'' nost. IJčiteljeval je na Dolenjske• v Beli krajini in nazadnje na Bledu-Bil je tudi šolski nadzornik in čldn' raznih pedagoških institucij, ter> eden od pobudnikov ustanovitve delavske univerze na Bledu. Med nacistično zasedbo je bil kot; napreden intelektualec odgnan v zloglasno koncentracijsko taborišč Buchenvald. Tam je bil med orgd'. nizatorji OF in odporniškega gib0' nja. Trpljenje v taborišču mu Je zapustilo težke posledice, ki jih Je čutil vse do smrti. Navzlic temu Je bil vsa leta po vojni izredno aktive?} domala v vseh družbeno-političnih organizacijah v kraju in v občini; Posebno požrtvovalno se je ude]' stvoval v komisiji za internirance pri ZZB. Po upokojitvi je bil več le} ravnatelj muzejev radovljiške občine in pobudnik za postopno obnav' Ijanje vseh takrat že docela zapw ščenih muzejev. JR Poletna politična šola v Vikrčah Tudi letos organizira zadnji teden v avgustu Republiška konferenc® ZMS poletno politično šolo, ki bP tokrat v Vikrčah pri Ljubljanj: Udeležilo se je bo okoli mladincev iz vseh občin in tuo gorenjskih. Udeleženci bodo razde' ljeni v več tematskih skup11?' obravnavali pa bodo sedanje čno stanje pri nas, poslušali pred3' vanja in se vključevali v razprave posameznih temah. M. H- ! DELOVNA SKUPNOST CP GORENJSKI TISK KRANJ DE TISKARNA razglaša prosto delovno mesto elektromehanika Delo je na dve izmeni. Prijave na razpis oddajte pismeno v tajništvo podjetja do četrtka, 16. avgusta 1973. O KOVIN OTEH NA IMPORT Kovinotehna blagovnica Fužinar Jesenice na sejmu v Kranju hladilniki Gorenje in ostali gospodinjski strojni Radovljiška priznanja Na slavnostni seji splošnega zbora skupščine radovljiške občine so* podelili letošnja občinska priznanja petim občanom, javna priznanja pa so izrekli trem delovnim organizacijam. FRANC PETRAČ iz Lesc se je rodil 1896. leta v Kropi. Leta 1912 se je zaposlil v takratni zadružni tovarni v Kropi kot kovaški vajenec. Med prvo vojno je bil v ruskem ujetništvu, kasneje na italijanski fronti in se nazttdnje boril za severno mejo. Potem se je spet zaposlil v Plamenu, kjer pa je bil zaradi naprednega političnega prepričanja kmalu odpuščen. Tako se je leta 1923 zaposlil v Verigi. Tudi potem je bil ves čas aktiven, v času NOB pa je delal na terenu. Po vojni je bil direktor tovarne Plamen v Kropi. ANTON KOBENTAR iz Radovljice se je rodil leta 1899 v Šent Jakobu na Koroškem. Po krivičnem plebiscitu je prišel v Jugoslavijo in se zaposlil kot učitelj na osnovni šoli v Radovljici. Od 1. 1922 naprej je ves čas sodeloval tudi pri Sokolu, med drugo vojno pa je bil podobno kot številni drugi prosvetni delavci izseljen v Srbijo. Po vojni je prevzel upraviteljske posle na osnovni šoli v Radovljici. Delal je na kulturnem področju in je vodil tri pevske zbore. Za uspešno pedagoško, šolsko in družbenopolitično delo je dobil tudi zvezno odlikovanje. FRANC FISTER iz Bohinjske Bistrice se je rodil leta 1911 v Radovljici. Diplomiral je na učiteljišču v Ljubljani, med vojno pa so ga Italijani izselili. Po vojni je služboval na Ovsišah, v Črnomlju in nazadnje prišel v Bohinjsko Bistrico, kjer je postal upravitelj nižje gimnazije. Danes je tam ravnatelj osnovne šole. Ves čas je tovariš Fister sodeloval pri DPD Svoboda v Bohinju. Napisal je tudi 9 igric in kot režiser režiral 8 del. Še vedno aktivno dela tudi v drugih krajevnih in občinskih organizacijah in organih. VALENTIN MARINKO iz Lesc se je rodil leta 1912 v Zadobrovi pri Ljubljani. Pred vojno je bil zaradi naprednega političnega prepričanja večkrat zaprt. Leta 1935 je bil sprejet v Komunistično partijo. Med vojno so ga Italijani aretirali, po kapitulaciji Italije ,pa je pobegnil k italijanskim partizanom, kjer je bil politični komisar brigade Garibaldi. Po vojni je delal na mnogih pomembnih delovnih mestih in leta 1952 postal direktor tovarne Verig v Lescah, kjer je bil vse do upokojitve leta 1969. Kot direktor Verige si je močno prizadeval za napredek podjetja in kraja. Po njegovi zaslugi so Lesce^clobile družbeni center. RUDI FINŽGAR iz Nove vasi je bil rojen leta 1920 v Kropi. Že v rani mladosti se je navdušil za skakalni šport. Med vojno je v Cerknici na osvobojenem ozemlju ^organiziral prvo delavnico smuči, po vojni pa.je uresničil zamisel o gradnji tovarne športnega orodja, ki je zrasla iz majhne delavnice v Begunjah. Rudi Finžgar še vedno deluje kot organizator različnih prireditev. PLAMEN KROPA - Tovarna je bila ustanovljena leta 1895. Danes je v njej zaposlenih 5*10 delavcev iz Krope in okoliških naselij. Posebno skrb je v zadnjem obdobju tovarna posvetila razvoju kraja. Tako je v zadnjih devetih letih prispevala krajevni skupnosti in organizacijam 80 milijonov starih dinarjev. Lani je kolektiv sklenil, da bo ob prostih sobotah delal za stabilizacijo. V enem letu so opravili 38 tisoč delovnih ur in tako ustvarili 100 milijonov starih dinarjev narodnega dohodka. Za javno priznanje sta podjetje predlagala komite občinske konference ZK in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. ALMIRA RADOVLJICA — Letos slavi 25-letnico obstoja. Danes je v podjetju 640 zaposlenih. V zadnjih nekaj letih so uresničili pomemben investicijski program. Zgradili so novo proizvodno halo s skladiščnimi prostori in nabavili sodobne pletilne stroje ter drugo proizvodno opremo. Za podelitev javnega priznanja je Almiro predlagalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. LIP BLED — Podjetje je nastalo pred 25 leti iz starih napol porušenih žag. Danes je v njem zaposlenih 800 delavcev. V minulih letih so uresničili pomembne investicijske programe: nova tovarna vrat na Rečici, obrat za proizvodnjo opažnih plošč in obrat za izdelavo iso-span zidakov v Bohinjski Bistrici. Proizvodni program nameravajo v prihodnje še bolj razviti. Za podelitev letošnjega občinskega priznanja je podjetje predlagalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Radovljica. Popust v času komercialne akcije v blagovnici nama Škofja Loka postaja tradicionalen kajti, letos že petič popust Škofja Loka, od 8. avgusta do 20. avgusta 1973 __^ Blagovnica Škofja Loka nudi 10 % popust za nakup —stanovanjskega pohištva, — proizvodov Gorenje: — konzervatorjev, — peči, — štedilnikov, — pralnih strojev. in — konzervatorjev LTH Škofja Loka (Crne) stanovanjske točke Pred seboj imam »Uradni cestnik Gorenjske« št. 13 z dne 20. 6. 1973, v katerem je med drugim opisan način točkovanja stanovanj v občini Škofja Loka in lahko rečem, da je smisel takšnega točkovanja v celoti zgrešen. Verjetno bo ta koncept točkovanja v glavnem veljal kar za vse občine, vsaj na Gorenjskem. V njem so točke za rolete in žaluzije, za razne štedilnike, viseče omarice, obložne ploščice in podobno, nikjer pa niso omenjene klimatske naprave, bazeni in vodometi pred dragimi vilami in luksuznimi stanovanji, hišni bari, uvožen gradbeni material in draga oprema, torej vse tisto, česar ne najdete v delavskih stanovanjih. Naj si delavec v stanovanju ali na zunanje stene najprej vdela japonski ali kakšen drug mozaik (kar tudi ni zajeto v točkovanje), predno bo sedanjo opremo lahko prilagodil tisti kvadraturi stanovanja, ki mu po predpisih pripada t Je kaj Čudnega, če posamezniki snemajo rolete in podobne »stanovanjske dodatke«, samo zato, da bi se znebili črnih pikV. Omeniti je treba, da se je prenekateri stanovalec vselil v stanovanje z opremljeno kuhinjo ter da je bilo mnogim moderno gospodinjstvo takorekoč vsiljeno (sicer bi bila skladišča tovarn že davno prenapolnjena), kar je nabrž že odplačano, zato je absurd obdavčiti tiste stanovanjske elemente, ki so v rabi že nekaj let. Ko sem že pri stanovanjih, bi rad vprašal še to, kako so mnogi »dobili« eno ali več družbenih stanovanj, brez obsežnega pologa lastnih sredstev, imajo pa avtomobile in vikende — plačane ali na kredit, tisti pa, ki šele čakajo na nova stanovanja, pa kljub skromnim osebnim dohodkom morajo plačati težke milijone vnaprej — in verjetno zgolj za prazne stene? Ali ni iz vsega navedenega čutiti, kako so sestavljalci točkovnega sistema obšli vse tisto, kar sami imajo, da pa bo delavec potegnil krajši konec? Menim, da je to prikrito maščevanje vseh tistih, ki se ne morejo sprijazniti z delavsko diktaturo. A. V. Blagovnico Na tapeti kamniški pivci »V kamniški občini je 880 kroničnih alkoholikov,« je na zadnji seji občinske skupščine Kamnik seznanil odbornike dr. Aleksander Doplihar. Zgodilo se je prvič, da je Kazimir Kerzič, ki je vodil sejo občinske skupščine, takoj po otvoritvi seje najprej dal besedo zdravniku, čeprav to ni bilo na dnevnem redu. Dr. Doplihar je govoril v zvezi z odlokom občinske skupščine o prepovedi točenja alkoholnih pijač v jutranjih urah. Odbornikom je svetoval, naj z odlokom prepovedo točenje alkoholnih pijač v slaščičarnah, kjer se največ zbira mladina. »V slaščičarnah pred šolskimi stavbami šolarji pred začetkom pouka že v jutranjih urah pijejo konjak,« je dejal. »Alkoholiki si za 10 do 15 let ,skrajšajo življenje, njihova storilnost in preciznost pri delu je manjša. Alkoholiki povzročajo ogromno gospodarsko škodo. Lani februarja smo ustanovili klub ozdravljenih alkoholikov v katerem je 42 bivših alkoholikov in prav toliko članov njihovih sorodnikov. Medicinski kader v tem klubu dela zastonj. Prosim, preskrbite nam sredstva za nemoteno delovanje tega kluba.« Po živahni razpravi so sklenili, da bodo o tem problemu temeljito sklepali na septembrski seji. Do tedaj pa morajo strokovne službe pripraviti gradivo in pregledati zakonsko možnost, kje vse ima občinska skupščina pravico prepovedati točenje alkoholnih pijač. Gre namreč za to, da ima vsako podjetje pri gospodarskem sodišču, kjer je registrirano-, točno določeno s kakšno prodajo se ukvarja. Ce je neka slaščičarna prijavila tudi prodajo alkoholnih pijač in je za to dejavnost registrirana ali ji lahko občinska skupščina izda sklep o prepovedi prodaje alkohola? Jože Vidic Škofja Loka je spet vredno obiskati Večji pridelek pšenice v Sloveniji Po podatkih republiškega zavoda za statistiko je bilo letos v Sloveniji s pšenico posejanih nekaj več kot 57.000 hektarjev površin, od tega 52.000 hektarjev v zasebni lasti in nekaj več kot 5000 hektarjev v družbeni lasti. Letošnji pridelek pšenice naj bi po ocenah zavoda za statistiko znašal 154.232 ton, od tega 134.149 ton na zasebnih in 20.083 na družbenih poljih. Povprečni slovenski hektarski donos pšenice znaša 27 stotov in sicer slabih 26 stotov na. hektar v zasebnem in 38.7 stota v. družbenem sektorju. Zavod za statistiko ugotavlja, da je letošnji pridelek pšenice v Sloveniji najmanj za četrtino večji od lanskega. Pridelek pšenice se je najbolj povečal pri zasebnih proizvajalcih, kjer znaša povečanje kar 29 odstotkov. . -jk Novistrešnik »Vesna« tovarne IGE Velenje Smo v času, ko nam vse bolj občutno primanjkuje stanovanj. Primanjkuje pa tudi raznoterih gradbenih elementov, ki bi dopuščali kakovostno in hkrati ne predrago graditev. Prav zato je pobudo tovarne IGE iz Velenja treba pozdraviti, ko je pred dnevi sklicala tiskovno konferenco z namenom, da bi seznanila javnost z novo strešno opeko, ki ne pušča vode, ki je niti močan veter ne odkrije, ki je mraz ne načne, ki dopušča zračenje, ki je lepa in enostavna za pokrivanje ter ni predraga. Dejali boste, da takih streh gotovo ni. Res, doslej jih pri nas še ni - bilo. Sedaj pa tovarna IGE (industrija gradbenih elementov) izdeluje novo strešno opeko VESNA za katero nudi 25-letno garancijo za nepropustnost in odpornost proti mrazu, kar vsekakor pomeni cenenost in gospodarnost. Torej pomembna novost pri povečanih naporih družbe za učinkovitejše reševanje velikih potreb po stanovanjih. Strešna opeka VESNA je betonski plastificirani strešnik, ki je že prestal preizkušnje najrazličnejših podnebij od Skandinavije do Sredozemlja. Za 1 kv. meter strehe je potrebno le deset strešnikov VESNA. Izbirati je mogoče med pestro paleto barv, kar omogoča estetsko prilagajanje strehe različnim okoljem. S strešniki VESNA je zmanjšan obseg kleparskih del na najmanjšo možno mero. Strešniki VESNA so primerni za individualne stanovanjske hiše, bloke, poslovne zgradbe ali za obnavljanje starih streh. Nova tovarna IGE v Velenju je pričela obratovati v jeseni 1972. Letna proizvodnja bo znašala okrog 8 milijonov strešnikov. -- Popravek V posebni številki Glasa (dne 31. 7. 1973) ob prazniku »občine Kranj nam je v reportaži o dejavnosti Komunalnega podjetja Vodovod Kranj na 3. strani ponagajal tiskarski škrat in v 3. odstavku obrnil letnico 1935 v 1953. Pravilno se ta odstavek torej začne: »Leta 1935,je bilo zgrajeno novo zajetje v dolini Bistrice nad Novo vasjo...« Vodovodni skupnosti Preddvor se za opozorilo zahvaljujemo, podjetju Vodovod Kranj pa se za napako opravičujemo. Uredništvo Splošna vodna skupnost Gorenjske Kranj C. Staneta Žagarja 30 odbor za delovna razmerja objavlja prosto delovno mesto: gradbenega delovodje Delavec mora poleg splošnih pogojev za vstop na delo v organizacijo združenega dela izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti mora gradbeno delovodsko šolo, zaželena je tudi nekajletna delovna praksa; — kot poseben pogoj za sprejem na delo je predpisano tudi 60 dni poskusnega dela. Delavec bo sprejet na delo v delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom) Stanovanje — družinsko ali samsko, ni zagotovljeno. Prijave z dokazili o izobrazbi je potrebno poslati najkasneje v 15 dneh po objavi. Obiščite nas na Gorenjskem sejmu. ZASTOPAMO PRIZNANE PROIZVAJALCE ŽIVILSKIH ARTIKLOV IN SVOJE DOBAVITELJE: ŽITO FRUCTAL-ALKO PODRAVKA KOESTLIN PKG — GROCKA — TIMOK KOLINSKA MIRNA / DANA UPI SARAJEVO TOBAČNA TOVARNA Živila veletrgovina Kranj SVET OSNOVNE ŠOLE HEROJA BRAClCA V TRŽIČU Ulica heroja Bračiča 4 razpisuje prosta delovna mesta 1. UČITELJA ZA BIOLOGIJO IN KEMIJO PU ali P za čas od 1. septembra 1973 do konca I. polletja šolskega leta 1973/74 2. za nedoločen čas: KVALIFICIRANO KUHARICO v šolski kuhinji POMOŽNO KUHARICO 2 SNAŽILKI (ENO OD TEH ZA DELJEN DELOVNI CAS) Nastop službe dne 1. septembra 1973.oziroma po dogovoru. Pismene prijave pošljite na gornji naslov v roku 15 dni po objavi razpisa. S Odbor za delovna razmerja pri Zavarovalnici Sava — PE Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. snemalec lažjih elementarnih rizikov 2. kontrolor inkasa v službi življenjskih zavarovanj 3. ekonom — arhivar • Poleg splošnih pogojev veljajo za posamezna' delovna mesta še naslednji posebni pogoji: pod 1.: zahteva se višja šolska izobrazba ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj ali srednja ekonomska šola in 6 let delovnih izkušenj; pod 2.: zahteva se popolna srednja šola in dve leti delovnih izkušenj ali poklicna šola iil 4 leta delovnih izkušenj; pod 3.: zahteva se poklicna šola in eno leto delovnih izkušenj, zaželena praksa s področja materialnega knjigovodstva in hišniških opravil. Prošnje, opremljene z dokazili o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah sprejema Odbor za delovna razmerja pri Zavarovalnici Sava — PE Kranj, Kranj, Oldhamska c. 2 do vključno 20. avgusta 1973. ' . Prošenj brez prilog odbor ne bo obravnaval. PRIHRANEK PRI IN DENARJU Izkoristite 5 % popust pri prodaji betonskih mešalcev in samokolnic v času Gorenjskega sejma v Kranju od 10. do 20. avgusta 0SMUUES Cenjeni potrošniki,obiščite nas na XXIII. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju. Sejemske ugodnosti Do zdaj v se niste vozili tako lahke samokolnice Izdelana je iz jeklenih cevi in jeklene pločevine SAMOKOLNICA 6-901 cena s popustom 388,50 din BETONSKI MEŠALEC TIP LAG 100 , PRIHRANI VEČ prostornina posode: 40 I nosilnost: 100 kg kolo: 0 400 x 100 pnevmatika ali 0 320 x 65 - polna guma teža: 15 kg Pri našem zastopniku tov. Špilarju v paviljonu LIV-a lahko naročite tudi aluminijaste žaluzije POSTOJNA - SLOVENIJA tel. 21-232 cena za enofazni in trofazni mešalec 3.107 din cena za bencinski mešalec 3831 din vsebina posode: 100 I kapacitete: 3,5 m3 betona na uro pogon: enofazni ali trofazni elektromotor, bencinski motoi ZA IZREDNO TRPEŽNI JEKLENI ZOBNIŠKI VENEC DAJEMO 2-LETNO JAMSTVO! Izvršni odbor občinskega odbora RDEČEGA KRIZA KRANJ razpisuje prosto delovno mesto referenta za prvo pomoč 7 na ,to. delovno mesto je predvidena madicinska sestra oziroma j^oicinski tehnik s srednjo strokovno šolo. azpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe je ložv" oziroma 1- septembra 1973. K ponudbi je treba pri-t 111 tudi spričevalo o strokovni medicinski šoli. Ponudbe pošlji-na Občinski odbor RK Kranj, 64000 Kranj. sPel nastop orglarja Huberta Berganta Izvajal je skladbe D. Buxetehudea, J. L. Krebsa in J. S. Bacha. Umetnika so poslušalci nagradili z zasluženim aplavzom. V letošnji sezoni bo zavod pripravil še šest kvalitetnih vokalnih in instrumentalnih koncertov na otoku. ■JR O KOVINOTEHNA j, IMPORT Kovinotehna blagovnica Fužinar Jesenice na sejmu v Kranju izredna prodaja konzervatorjev LTH Škofja Loka Razstava in koncert Za radovljiški občinski praznik so delavska univerza Radovljica, Gorenjski muzej iz Kranja in kulturna skupnost Radovljica v petek zvečer v prostorih radovljiške graščine odprli razstavo o kmečkih uporih na Gorenjskem. V bogatem in slikovnem gradivu so prikazana gorenjska uporniška žarišča. Uvodno besedo ob otvoritir je imela kustosinja Gorenjskega muzeja profesorica Majda Žontar. Razstava bo odprta do 14. avgusta. — Po otvoritvi razstave pa je bil koncert skupine Consortium musicum iz Ljubljane, ki je izvajala dela Mozarta, Gallusa, Monteverdija, Hindemitha in C. von Dittersdorfa. Okrog 60 poslušalcev je bilo zadovoljnih z izvajalci. — Na sliki: Detajl z razstave o kmečkih uporih. — Foto: F. Perdan Obletnica smrti bohinjskega revolucionarja Osmega avgusta mineva 32 let, kar je v nenadnem spopadu z Nemci padel v neposredni bližini svojega doma v Nomenju znan bohinjski predvojni komunist in revolucionar Jože Ažman. Bil je bližnji sodelavec Staneta Žagarja, Jožeta Gregorčiča, Tomaža Godca in drugih vidnejših predvojnih revolucionarjev in kakor on, glavnih organizatorjev vstaje v zgornjem delu Gorenjske. Ažman je bil med prvimi partizani, ki so že v samem začetku oboroženega upora žrtvovali svoje življenje. Tistega usodnega jutra, 8. avgusta leta 1941, se je prva bohinjska partizanska skupinica, v kateri so bili poleg Ažmana še sovaščana iz Nomnja Zupan in Pintar, ter Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice, odpravljala na poizvedovanje. Obveščeni so bili, da okupatorske oblasti nameravajo izseliti več bohinjskih družin, ki so imele svojce v partizanih. Godec in Pintar sta se že navsezgodaj neopa-ženo izognila vsem nevarnostim in odšla čez Savo Bohinjko proti Rov-tarici. Ažman in Zupan pa sta v dogovoru s prviipa ostala v Straneh nad Nomnjem, v votlini skalnatega pobočja, kjer je bilo njihovo začasno taborišče. Razen najožjih svojcev nihče od domačinov ni vedel zanj. Imela sta nalogo, da raziščeta teren okoli vasi in ugotovita kaj se dogaja v Nomnju. • Dopoldne sta se podala proti robu nad vasjo odkoder sta opazila dogovorjeni znak — dežnik obešen na oknice Ažmanove hiše. Iz tega sta sklepala, da so Nemci najbrž že v vasi in da bodo verjetno med prvima selili njegovo družino. Takoj po odhodu Godca in Pin-tarja je v 26 tovornjakih prispela v Nomenj nemška pehota. Vojaki so naglo obkolili vas ter začeli preiskovati hišo za hišo. Prišli so tako nenadoma, da se nihče od vaščanov ni mogel izogniti blokadi. Očitno je bila po sredi izdaja. Pozneje se je ugotovilo, da je bilo res tako. Izdajalec je vedel tudi za taborišče v Straneh. Ažmanu in Zupanu je bilo takoj jasno, da bodo Nemci preiskali tudi vse pobočje nad vasjo, zato sta se odločila za umik preko savskega mostu na Jelovici. Previdno sta se začela spuščati po gozdnem pobočju v dolino. In takrat se je zgodilo. V goščavi je Ažman prvi opazil maski-ranega vojaka. Za odstop je bilo že prepozno, ker je istočasno tudi Nemec opazil njega in takoj nameril puško. Brez oklevanja je A-žman ustrelil. Vojak se je zgrudil in zvalil po strmem pobočju na cesto. Hip nato sta rezko odjeknila še dva strela, tokrat iz nemških pušk. Smrtno zadet se je zgrudil Ažman, njegov sobprec Zupan pa je bil težko ranjen. . . ... Vest o smrti komunista in prvoborca Ažmana se je kakor ^eter hitro razširila po bohinjskih vaseh in po celi Gorenjski. Nemci so Ažmana že popoldne pripeljali na blejsko pokopališče in ga kot žival dali za-grebsti, nato pa so se na dolgo in široko razpisali v časopisih kot o kakšnem uspešnem lovu na nevarnega zločinca. Za prekaljenim revolucionarjem, gorečim aktivistom partije in vnetim organizatorjem vstaje so žalovali vsi, ki so ga poznali še iz težkih predvojnih dni. S to žrtvijo je porajajoči se osvobodilni boj izgubil enega naj-zvestejših borcev za svobodo in najvidnejših gorenjskih komunistov. Ranjenega tovariša Zupana so okupatorski zločinci skoraj 3 tedne nečloveško mučili v begunjskih zaporih in 28. avgusta ustrelili v Spodnjih Gorjah kot talca skupaj s petimi sotrpini. Obema junakoma so vaščani in krajevna organizacija ZZB NOV na njihovih hišah pred šestimi leti odkrili spominski plošči. JR Praznik čebelarjev Člani čebelarskega društva Radovljica so dobili Prapor, v radovljiški graščini pa so odprli prenovljeni čebelarski muzej čebelarsko društvo Radovljica, ki knjižnice. V muzeju so obnovili pro- knjižnice. V muzeju so obnovili prostore, pri .čemer je sodeloval Zavod za spomeniško varstvo v Kranju. Ena od restavratorskih pridobitev pri obnavljanju muzeja je tudi samostanski pod, ki je bil odkrit pod novejšim parRetom in ponovno daje videz grajskih prostorov. Muzej je urejen tako, da se obiskovalec seznani z biološkimi značilnostmi čebel, z različnimi vrstami panjev in drugim orodjem ter seveda s proizvodi iz medu. Zelo zanimiva je zbirka poslikanih panj-skih končnic, v zadnjem prostoru pa je čebelarska literatura od prvih začetkov do danes. Pri strokovni ureditvi zbirk Čebelarskega muzeja so sodelovali: poznavalec slovenskega čebelarstva Stane Mihelič, direktor prirodoslov-nega muzeja v Ljubljani dr. Anton Polenec, panjske končnice je uredil dr. Cevc, zbirko pa \je postavil inž. arh. Peter Fister. Panjske končnice je restavriral akademski slikar Viktor Snoj, fotografije pa so delo mojstra umetniške fotografije Marjana Pfeiferja in Janeza Skoka. Ob tej priliki so izdali tudi bogat katalog, ki ga je oblikoval direktor Tehničnega muzeja Jesenice Miloš Ma-golič. Akademski kipar-medaljer Stane Dremelj iz Radovljice pa je za to priliko poleg begunjske značke napravil še Janševo spominsko značko. Prenovljeni Čebelarski muzej, ki je v kratkem času že tretji takšni muzej v radovljiški občini (pred tem je bil obnovljen Kovaški muzej v Kropi in Spominski muzej talcev v Begunjah), je odprl predsednik občinske skupščine Stanko Kajdiž. Delo pri obnovi muzeja je ob tej priliki orisala direktorica radovljiških muzejev Maruša Avguštin, v kulturnem delu programa pa je nastopil pevski zbor Anton Tomaž Linhart. A. Zalar Razstava slikarjev amaterjev Pretekli petek so v tržiškem paviljonu NOB odprli razstavo tržiških slikarjev-amaterjev. Na razstavi se predstavljajo Branko Bandel, Veno Dolenc, Franc Eržen, Vinko Hlebš, Vili Jakopin, Jaka Kepic, Viktor Klofut ar, Marjetka Kristan, Jože Majeršič, Jože Mokorel, Damjan Petek, Drago Sorn in Blaž Ster. Razstava bo odprta do 26. avgusta. Na fotografiji: eden od obiskovalcev pred slikama Jožeta Majeršiča. (jk) — Foto: F. Perdan Detajl n ----"- ___' Ponovljenega Čebelarskega muzeja — Foto: F. Perdan j-ebelarsko društvo Radovljica, ki . luJe na območju radovljiške in jeseniške občine, ima dvanajst čebe-arskih družin: v Podnartu, Kropi, pegunjah, Radovljici, na Bledu, v g?fjah, Bohinjski Beli, Bohinjski g^trici, v Breznici, na Blejski unravi, Jesenicah, v Mojstrani in v -Sanjski gori. Letos praznuje dru-. v° 90-letnico obstoja. Ustanovlje-Je. bilo 1883. leta s sedežem na \Senicah. Društvo se je imenovalo i ustanovitvi Čebelarsko in sad j ar-280 1uStvo za Kranjsko. Danes ima 4ttnn nov' ki imajo skupaj okrog aj0. Panjev čebeljih družin. Med ]'dni so številni takšni, ki se s čebe-a,stvom ukvarjajo že prek 50 let. V soboto ob 10. uri dopoldne so lih01 ^e^e'arskega društva v prosto-radovljiške graščine razvili sv.oj P'apor, ki simbolizira vključitev če-eimjev v mednarodno čebelarsko Kanizacijo Apimondio. Slovesnosti ■o se udeležili številni člani in gostje, x ? . njimi tudi predsednik zveze Vfoelarskih društev za Slovenijo alentin Benedičič. Nastopil je L iT p?vski zbor Anton Tomaž r art iz Radovljice, prapor pa je azvU predsednik radovljiške občin-8*e skupščine Stanko Kajdiž. Uro zatem je bila v prostorih ra-vljiške graščine še ena čebelarska ješnost združena s praznovanjem ^ d°vljiškega občinskega praznika. n Prvem nadstropju so ob 200-let-C1 smrti našega velikega čebelarja, j aj?ega po vsem svetu; Antona lip0- /s ^abreznice odprli prenov-Jem Čebelarski muzej. Obnovo U2eja so omogočili kulturna skupno^ ^a<^ovljica in kulturna skup-to % Slovenije, Medex Ljubljana oeM delovne organizacije z glasi v katalogu. Zveza čebelarskih ^ Vstc;v za Slovenijo pa je muzeju 1 a.a 345 panjskih končnic in sta-■ejso čebelarsko literaturo, ki .pred-avlja osnovo muzejske strokovne Blekb ' avgusta, je bila cerkev tud'? 0toku *Pet P°lna izbra' dUŠu4 ln flomače publike,ki se nav-v °'gelsko glasbo. V l'a2Voi 't., • ^avoda za napredek in ni Bled J'e nastopil zna- •0l'Klah U i k°ncertni mojster na ... oert Bergant iz Ljubljane. S ponedeljkovega srečanja najstarejših članov tržiškega društva upokojencev Ko tržiški upokojenci pozabijo na leta Tržiški občinski praznik so v ponedeljek, 6. avgusta, proslavili tudi člani tržiške podružnice Društva upokojencev. Podružnica je letos že drugo leto zapored povabila vse nad 80 let stare člane v društveni dom, jim pripravila skromno slovesnost in jih pogostila. Vsak povabljeni član društva je prejel tudi kuverto s simbolično vsoto denarja. Vzdušje, ki je vladalo na ponedeljkovem srečanju, je bilo izredno. Vseh nad 80 let starih članov tržiške podružnice Društva upokojencev je 93, vabilu pa se je odzvalo kar 78 članov! Dveh najstarejših članov društva ni bilo. Antonija Goltez z Bistrice, ki bo letos dopolnila 97 let, si je zlomila nogo. Čeprav pomalem že hodi, vseeno ni mogla na srečanje. Marija Papler (96 let) pa zaradi starosti ni mogla v upokojenski dom. Kljub temu je bila »starostna« zasedba izredno dobra. Najstarejši med vsemi je bil 94-letni Jože Salberger s Partizanske ceste v Tržiču. Bil je prvi predsednik tržiškega upokojenskega društva. »Izredno lepo je, da se nas je društvo spomnilo. Srečal sem se s starimi znanci in prijatelji. Kramljamo in tudi kozarčku ali dvem se ne odrečemo. Će bom le še toliko pri močeh, bom prihodnje leto spet prišel...« »Leta 1947 sem šel v pokoj,« mi je pripovedoval, ko sem prisedel k razigranemu omizju, kjer so še sedele najstarejše tržiške »korenine«. »Kar hudo mi je, ker ne morem več delati. Že poldrugo leto nisem šel iz hiše. Na današnje srečanje me je pripeljal sestrin sin. Ker ne morem drugega, doma posedam, gledam skozi okno in berem.« Vam je takšno srečanje, kot je danes všeč, smo vprašali Jožeta Salbergerja. Med predstavnicami nežnega spola je bila najstarejša Marija Mežek s Koroške ceste v Tržiču. 91 let bo dopolnila letos. V pokoj je šla kot predilniška delavka. Življenje je podarila desetim otrokom. »Udeležila sem se tudi lanskega srečanja. Še plesali smo! Letos se gotovo ne bom zavrtela, čeprav je zdravje še kar v redu. Srečna sem, da sem se lahko udeležila tega srečanja. Klepetamo, prileže pa se mi tudi kozarček vina. Tudi drugo leto bom prišla, samo če bom še med živimi!« Zelo zgovorna je bila tudi upokojena učiteljica Jožefa Grom (81), ki je prišla na srečanje s svojo sestro. Stiskala mi je roko in pripovedovala: »Zelo zadovoljni smo, da nas je vodstvo društva povabilo semkaj. Pri tem ima velike zasluge predsednik društva Mirko Brejc. Vzdušje je tako domače in prisrčno ...« Veselje ljudi, ki ob takšnih priložnostih pozabijo na leta, je prekipevalo. Najbolj korajžni in razgibani so celo zaplesali in zapeli. Z obrazov je sijala sreča in trdno upanje, da se bomo prihodnje leto spet videli... — J. Košnjek — Fotografije; F. Perdan Kmetijska zadruga Sloga Kranj razpisuje naslednji delovni mesti 1. POKLICNEGA ŠOFERJA TOVORNJAKA, ki je pripravljen pomagati pri nakladanju in razkladanju tovora 2. DELAVCA za dela v skladišču ter nakladanje in razkladanje blaga iz vagonov in kamionov Nastop dela možen takoj. OD po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj se zglasijo osebno v upravi zadruge Kranj, Gasilska ul. 5 (Stražišče) vsak dan od 6.30 do 8. ure zjutraj. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Vrška čuka, 11 km oddaljeni mejni prehod od Zaječara, na jugoslovan-sko-bolgarski meji, je sicer označen na sleherni avtomobilski ali turistični karti, vei\dar bi ga nobenemu vozniku ne priporočil. Najbolj vnetim svetujem, da si za ta prehod najamejo džip. Cesto že dalj časa delajo, toda kdaj bo gotova, je vprašanje. Za zdaj je predvideno, da bo otvoritev konec drugega leta. Dotlej pa se bodo avtomobilisti vozili po razri-tem in kotanjastem kolovozu, ki še najboij spominja na globoko zorano ilovnato njivo. Jugoslovanska mejna karavla sameva na planjavi prostranih pašnikov med redkim nizkim hrastičev-jem. Zdolgočasenim mejnim uslužbencem, ki opravijo dnevno kvečjemu deset pregledov, seveda, če je vreme kolikor toliko suho, se tod nikdar ne mudi. Počasi prelistajo potni list, udarijo žig in nekako ironično zaželijo srečno. Kot bi hoteli reči, le kaj vas vrag nosi po tem brezpotju v Bolgarijo. Onkraj zapornic na bolgarski strani opazimo najprej visok stražni stolp in izza žične ograje karavlo, pravzaprav vojašnico. Deset ali več vojakov se podi za žogo, drugi, oblečeni v temno rjave uniforme, pa jih opazujejo. Do zob oborožen stražar dvigne masivno zapornico in po dobrih sto metrih se po asfaltirani cesti zapeljemo pred mejno poslopje. To je moderna in lepo opremljena stavba s carinarnico, menjalnico in drugimi mejnimi uradi. Človek se ne more znebiti vtisa, da je v tej urejenosti nekaj propagandne načrtnosti, da bi tujec že na meji lahko opazil razliko med dvema državama. Navzlic opazni razliki na objektih in boljši cesti na bolgarski strani, vsaj nam Jugoslovanom, verjetno pa tudi drugim naključnim popotnikom čez ta prehod, ni ničkaj prijetno ob prvem stiku z bolgarskimi mejnimi uslužbenci. Vsi so kar preveč službeni in resni. Temnopolti policist v civilu celo večnost pregleduje potni list, nezaupljivo pogleduje zdaj v fotografijo, zdaj v tebe, kot bi imel pred sabo najbolj sumljivega tihotapca. Ko se nas je naveličal ogledovati, je odšel s potnimi listi v pisarno, k avtu pa je pristopil uniformirani carinik, sicer za spoznanje bolj ljubezniv, vendar še bolj natančen. Njegove radovednosti ni bilo ne konca ne kraja. Odprl je vse kovčke in torbe, otipaval vsak kos obleke in pribora. Ker očitno ni našel nič prepovedanega, je vprašal ženo, zakaj ima s sabo dva para nogavic Ko smo mu pojasnili, da je to del osebne garderobe, je milostno zmignil z rameni in velikodušno dovolil, da smo zaprli kovčke in torbe. Ker policista s potnimi listi že pol ure ni bilo na spregled, smo že malo zaskrbljeni vprašali carinika, kaj še čakamo. Dejal je, da moramo na blagajno menjalnice, ker je treba obvezno menjati 100 din v bolgarske leve. Precej močna temnolasa bla-gajničarka, prej podobna kakšni birtinji, kot pa državni uslužbenki, je počasi vzela zajetne bloke in kar se da uradno začela zapisovati podatke: mesto rojstva, bivanja, mesto, kamor smo namenjeni. Nato nam je naštela vsakemu po 10 levov in 86 stotink za naših 100 din, novih seveda, in to samo v bankovcih po 10 din. Ker nismo imeli dovolj jiirjev, nam je svetovala naj najdemo kakšnega Srba ali pa naj gremo na srbsko stran po drobiž. Za Bolgare so vsi Jugoslovani Srbi. Šele po dobri uri smo končno opravili vse mejne formalnosti in se odpeljali po ozki asfaltni cesti med pašniki in sadovnjaki proti mestu Kuli. Ta skrajno severozahodni del Bolgarije smo prevozili že v prvem mraku. Le tu in tam nam je pripeljal nasproti kakšen tovornjak ali traktor. V vaseh, precej podobnim srbskim, smo takoj opazili veliko transparentov. Ljudje so se pripravljali na bližnji praznik — obletnico oktobrske revolucije. Ženske so najprej opazile, da v hišah nimajo zaves in lestencev, kar je dajalo precej boren videz. V mestece Kula, 13 km oddaljenem od meje, smo prispeli že v popolni temi. Po slabi cestni razsvetljavi, se je po drevoredih in ozkih pločnikih kar trlo mladih na večernem korzu. Tu je bilo že nekaj več osebnih avtomobilov, med njimi največ taksistov. Tudi v Bolgariji prevladujejo vozila sovjetskih in drugih vzhodnoevropskih znamk. Brez zadrževanja smo hiteli naprej proti Vidinu, večjemu pristaniškemu mestu na Donavi, z nad 50.000 prebivalci, kjer smo želeli prenočiti. Toda nismo imeli sreče. Edini res sodoben hotel Balkan je bil zaseden. Ljubezniva receptorka nam je svetovala, naj se odpeljemo v drugo obdonavsko mesto Lom, 46 km vzhodno od Vidina ali pa proti jugu v 50 km oddaljeni Belo-gradčik. Dala nam je turistični zemljevid in nam zagotovila, da je pot zelo dobra, asfaltirana, in da so tam gotovo še prazne sobe. Preden smo se odpravili, nas je glad prisilil, da smo povprašali za dobro resta- vracijo. Ljudje na ulici so nas napotili v restavracijo Dunav. Lokal je v stari mestni stavbi, ničkaj sodobno opremljen, pa tudi z izrazito higieno se ne more postavljati. Naročili smo znamenite bolgarske čevapčiče, katere so nam priporočili že v Jugoslaviji poznavalci bolgarskih specialitet. Bolgarski čevapčiči so vsaj 3-krat večji od naših, zato smo naročili le vsak po pet kosov in še teh nam je bilo preveč. Poleg čevapčičev servirajo čebulo in solato — kisli krompir, zelje in kumarice. Solata, zlasti kumarice, so bile popolnoma neužitne, zato se jih nihče ni niti dotaknil. Takoj smo zgubili apetit in razočarani nad bolgarskimi specialitetami, ki resda niso drage, odšli na pot. Zaradi teme si mesta nismo mogli ogledati. Sodeč po širokih ulicah in lepih, sodobnih stavbah ob njih, smo vozili po novem delu. Staro mesto s številnimi utrdbami na Donavi, muzeji, cerkvami in mošejami je za tujce verjetno bolj mamljivo. Belogradčik Pozno zvečer smo se pripeljali v Belogradčik. Mestece s približno 5 do 6 tisoč prebivalci je bilo kot izumrlo. V edinem hotelu, ki nosi ime Belogradčiski skali, smo poiskali prenočišče. To je na zunaj še kolikor toliko zgledna dvonadstropna stavba s teraso in pritlično restavracijo, kjer v sobotah in nedeljah igra kavarniški orkester s pevko. Tu se zbirajo mladi na ples. Med več kot sto gosti, razen dveh jugoslovanskih mladeničev iz bližnjega Knjaževca onkraj meje, nikogar nismo videli v praznični obleki ali s kravato. Dekleta in fantje so oblečeni v glavnem športno, celo v trenerkah. Pijača ni draga. Imajo dobro vino in oranžado, kava pa je za naš okus neužitna. Strežno osebje je zelo ljubeznivo, posebno s tujci. Domačini radi ^vzpostavijo' stik z Jugoslovani in ne skrivajo želje za sklepanje prijateljstva. V pogovoru z mladimi v tej restavraciji sem sklepal, da niso obremenjeni s preteklostjo, ki je še do nedavno povzročala precej nesporazumov med dvema sosednjima deželama. Za prenočišče v dvoposteljni sobi smo plačali 1,9 leva. Sobe se seveda ne morejo primerjati s turističnimi sobami v naših hotelih, saj poleg bornega umivalnika z mrzlo vodo, železno posteljo in skromno mizico, dveh starih foteljev in omare, ne premorejo nič. Posteljno perilo je sicer čisto, vendar diši po lizolu, tako da človek dobi vtis, da se je* znašel v kakšni vojaški bolnici takoj po osvoboditvi. Za celo nadstropje so le ene sanitarije in še te dokaj zanemarjene. Kot zanimivost naj omenim, da v slehernem hotelu v Bolgariji obvezno pritisnejo pečat tudi v potni list in povsod menjajo tujo valuto. V primeri z nami, Bolgari dosti bolje menjajo vzhodne devize. Vzhodno-nemške marke so na primer trikrat dražje od zahodnih. Proti pričakovanju nikjer ni mogoče špekulirati niti z dolarji niti z markami. Belogradčik smo si ogledali šele naslednje jutro. Mesto je stisnjeno med skalnatimi hribi, komaj nekaj več kot 10 km oddaljeno od jugoslovanske meje nasproti KnjaŽevcu v Srbiji. Vsa okolica je polna zanimivih kamnitih tvorb v oblik' navpičnih stebrov, kot nekakšnih ostankov ruševin mogočnih templjev iz daljne preteklosti. RdeČe-rjave skale in številne podzemeljske jame so glavna turistična zanimivost tega kraja, vendar razen omenjenega hotela in dveh restavracij na starih obzidjih iz turških časov ni nobenih turističnih objektov! Slikovita okolica v tem zakotnem in goratem predelu severozahodne Bolgarije, kjer se ukvarjajo v glavnem s poljedelstvom in drobno živinorejo, je težko dostopna tudi zaradi razmeroma slabih cest, ki se vijejo po z listavci obraščenih dolinah in prelazih tja do prvih obronkov še bolj goratega Balkana na jugu. V sončnem nedeljskem dopoldnevu, čeprav že novembra, sfno se iz zakotnega Belogradčika podali P° kar dobri asfaltirani cesti mim° Mihajlovgrada v gorate klance Balkana. Cesta je lepo speljana p° pobočjih med tisoč in še več metrov visokimi vrhovi. Kom na zahodu je visok 2016 m. Na več odsekih to vzhodno magistralo širijo in modernizirajo. Čeprav je bila nedelja, so delavci pridno delali. Na naše vprašanje, zakaj delajo tudi v nedeljo, so nam povedali, da bodo slavili naslednja dva dneva obletnico oktobrske revolucije. Balkanska gorska veriga je res velika in prostrana, vendar ne deluje tako mogočno kot naše Alpe, ker je do vrha zaraščena z gozdovi, tako d^ človek dobi vtis, da se je znašel nekje v srednji Bosni. Razen v p od' nožju, nikjer nismo opazili naselij-Na najvišjem prelazu — Petrohan-ski prehod je ob cesti gorsM gostišče, zraven na jasi prostor kampiranje in edina bencinska črpalka, čeprav je do Sofije še bliz11 100 km. Proti jugu se cesta spušča po bolj odprtem terenu. Ogromne ovčje črede, najbrž zadružne, so se pasle po širnih pašnikih, po ravnih predelih pa so traktorji orali za jesensko ali zimsko setev. Čimbolj smo se bližali glavnemu mestu, več avtomobilov je bilo na cesti. To so bih očitno meščani Sofije, ki so odhajah na Vikend proti Balkanu. Glede na to, da cesta ne sodi v magistralno prometno žilo, je bil promet že raz* meroma gost tudi za naše pojme. (Se bo nadaljevalo) JOŠT ROLC Belogradčik — okolica je polna zanimivih kamnitih tvorb GORENJSKA OBLAČILA KRANJ objavlja prosto delovno mesto administratorja za obrat konfekcije Kranj. Pogoji: končana ekonomska srednja šola oziroma upravno administrativna šola, dvomesečno poskusno delo. Ponovno objavljamo za obrat konfekcije Kranj 20 učnih mest za poklic konfekcijski šivalec Šolanje l^raja 12 mesecev. Pogoj za sprejem izpolnjujejo že učenci s šestimi razredi osnovne šole, ki so končali obveznost osnovnega šolanja. Kandidati naj pošljejo prošnje na naslov Gorenjaska oblačila Kranj, Prešernova c. 6 do 15. avgusta 1973. Križem po Bolgariji in Turčiji SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM Na rovtih Iz vaške kronike Mihe Anclja, p. d. Tilešovga Mihe iz Mojstrane k Kajžarske rovte smo šteli po 7, pa tudi do 20 sc'ev. Čeprav je danes ostala površina rovtov spremenjena, je sena enkrat manj, saj ostajajo rovti Drnl f'' prerašča jih grmovje, pa je tako' skrčen J °stor, kjer je nekdaj rasla lepa trava. Tudi živine ni, .« »i se pasla ali pa da bi — tako kot nekdaj — osta-De* ČGZ Zim° in bi tako zaSn°j''a travnike. Rovti vi« V* ln se spreminjajo'v gozdove. Zlasti rovte v j M>kem svetu naglo opuščamo. V Vratih npr. je bilo hlf/° n°V' vsak je imel svoj hlev in bajto ali pa vsaj Dr .es sta tam še dva hleva — t.j. Bržotnov z p0i jJega !n Tilešov — iz Mojstrane, bajte pa Turkova, d /,OVa in Bržotnova. Za nižje rovte smo šteli rovte rovr ' °d tu do Mitharjevega rovta so bili srednji Sin i' V. kraJih kot so bili npr. Turkov rovt in "Jnnekov (oba iz Mojstrane) so visoki rovti. tolil ies ljudje ob pospravljanju sena ne trpijo rjuu kot so trPeli nekdaj. Vse posušeno seno so v bil samotež znesli na hlev ali v svisli, čeprav ga je so h? y.eli.kih rovtih tudi za 300 rjuh. Nosivne rjuhe kon !• iz slabšega doma tkanega lanenega ali — h m nega prta' Nosili so seno z brega v napet breg lian" a ali do senika- Nekdaj na rovtih za sprav- nipm Sena živine sPloh niso rabili> z volom ali ko- čas > if" Pe,jali gori le živež ~ kešt' ki so ga rabiIi v pa t ,)Snje- Nekdaj seje ljudem živina preveč smilila rok prav iznajdljivi niso bili, verjeli so le svojim drug0}' dia se Z nJimi vse najbolje naredi. Danes je hlev 6' judJe se ne mučijo več tako, seno speljejo do v,)r vV.al1 senikov na rovtih z volmi ali s konji. Žival ezejo v veliko vejo, na katero naložijo veliko kopo mnoU' za. 20 i juh sena in jo zapeljejo pred hlev, v Pro«f Primerih zapeljejo ves tovor prav v vrhhlevni vani ~ seveda če hlev ni postavljen tako, da je tih , mogoč dostop le po stopnicah. Na nekaterih rov- trdeS°- {)astirJi ali domači sinovi ostajali z živino do Pa s /lme; dokler ni zmanjkalo sena. Z drugih rovtov den° Pozimi spravili seno do doma. Čakali so na ugo- sneg, da je bil primeren za senarjenje. Senarili so največ v adventu, če je bilo dovolj snega. Vse seno so namreč zvozili v dolino na samotežnih saneh, naj so bili rovti še tako oddaljeni. Z vrvjo so seno povezali v velik sveženj — »vako«, svežnje privezali na sani in peljali domov. Nekateri so seno nabasali tudi v rjuhe, po tri rjuhe pa privezali na sani. Seno so vozili moški, imenovali so jih »vezavci«. To so bili zdravi, močni možakarji, med seboj so vedno tekmovali, kdo bo imel večjo vako. Poprečna vaka je imela približno 200 kg, odvisno od tega, kakšno je bilo seno. Će je bilo seno bolj drobno, je bilo težje od grobega in dolgega. Na bolj oddaljene rovte so hodili po enkrat na dan, na bližnje pa po dvakrat. Zjutraj so odhajali od doma že zgodaj, da se niso srečevali na ozki poti. Kakšna leta so vozili $eno vso zimo, če je bilo bolj malo snega pa so morali z vožnjo prenehati in počakati, da je zapadel nov sneg. Opisal sem, kako so se še pred nedavnim pri nas ljudje trudili, da so priskrbeli krmo za živino, kar je bila poglavitna skrb vsakega gospodarja v naši dolini. Bogastvo se je računalo po tem, koliko ima kdo živine v hlevu. Kdor je imel živino, je imel tudi gnoj. Će je imel dovolj gnoja, mu je polje dobro obrodilo. Na kmetiji je bilo vse povezano eno z drugim. Ljudje so živeli izključno od tega, kar so doma pridelali. Živeli so od zemlje, zato pa so jo tudi bolj varovali in cenili. Niso je uničevali z zazidavami, kot to delamo danes. Kako zelo so cenili zemljo, dokazuje pogled na vasi; na Dovjem so vse kajže zidane v vaški Rebri, na kamnitem strmem svetu, nobena ni zrasla na polju, ker ga je bilo škoda. Podobno je v Mojstrani; polje je ostalo nedotaknjeno, hiše so delali na Bregu in na nerodovitnem svetu, imenovanem Risje, ob Bistrici od Senčkove hiše naprej proti Zelezniku. Ljudje so tudi na rovtih primerno zemljišče ogradili in spremenili v njivo, npr. v Mežaklji na Boriču, v Rebru in po drugih takih krajih. Celo v Vratih, kjer je Erjavčev svet, so imele ženice v lazu posejano rž. (Se bo nadaljevalo) Tudi v Srednji Radovni mehanizirano kmetijstvo Srednjo Radovno. Leta in leta je obnavljal. Najprej sam, nato pa sta dorasla sinova in poprijela za delo. Zgradili so hišo, lani pa še nov sodobno opremljen hlev. Žitarice v Radovni slabo uspevajo in jih zato Klemenjakovi ne sejejo več. Največ pridelajo krompirja, slabše njive pa so zagnojili in jih pustili v košnjo. Tod so pogoji res samo za živinorejo. Tudi za vsakodnevni odvoz mleka v Gorje je predaleč in ga zato sami predelajo v sir. Oče Janez je tega dela vajen, saj je sirar že od mladih nog. Zanimivo pa je, da konjičev kljub traktorju niso prodali, kot je navada tod v CCREinfl (II risi i<-no prometno pod|c<|e KRANJ Oglejte si zanimivo avtomobilsko tekmovanje za veliko nagrado Avstrije v Zeltwegu v nedeljo 19. avgusta 1973 Cena prevoza in vstopnice je 200 din. "rijave in informacije v Turistični poslovalnici Creina (v hotelu Creina) — tel. 21-022. dolini. Sinova Janko in Zdravko namreč še rada zaprežeta in dovaža-ta od časa do časa les iz strmih pokljuških gozdov do ceste za Gozdno gospodarstvo Bled. Dvainsedemdesetletni oče Janez zdaj malo pohaja za živino, ki se pase po bližnjih obronkih, mati, še vsa mladostna, pa ima opravka z gospodinjstvom. J. Ambrožič Kdaj nova lekarna? Lekarna v Medvodah dela v zelo neprimernih prostorih v pritličju Zdravstvenega doma, ki merijo borih 20 kvadratnih metrov. Več komisij, ki so se zvrstile na ogledu lekarne, je predlagalo ukinitev. Toda Medvode brez lekarne ne morejo biti, zato že tečejo pogovori o graditvi nove, sodobnejše lekarniške postaje. Na to opozarja tudi dejstvo, da je sedanja zaloga zdravil zelo pičla. -fr Kmalu asfalt Vaščani Spodnje in Zgornje Se-nice ter Ladje so se odločili za samoprispevek za graditev ceste Ladja—Senica. Sklenili so, da bodo sedanjo cesto postopoma rekonstruirali ter nanjo položili asfaltno prevleko. Njihove napore bo z denarjem podprla tudi Tovarna celuloze Medvode. -fr (10. zapis) Gotovo je prav, da smo se z našo pripovedjo toliko časa zadržali pri Velesovem — tako pomembnem in zgodovinsko zanimivem kraju na Cerkljanskem — a treba bo vendarle iti naprej, na obisk Se v druge vasi, še k drugim ljudem. Priložnost pa je sedajle, da opozorim vsaj na nekatere 'nagajivosti tiskarskega škrata pa tudi na to ali ono netočnost v dosedanjih zapisih. V 3. zapisu je treba popraviti: danes je glavni vhod v grad Strmol s severne strani (ne le: »s strani«); v 4. zapisu je treba med prejšnje lastnike Strmola pripisati tudi rodbino Fuchs, ki je tu gospodarila, preden je grad prešel v lastništvo Hribarjev; v 5. zapisu sem grajal lastnike San grada, ker poslopje iz dneva v dan bolj propada — sedaj pa sem zvedel, da je Drago Ceferin lastnik le še dela gradu, vse ostalo pa je že dlje časa družbena lastnina — torej velja očitek o zanemarjanju zaupane ji imovine tudi družbi pa najsibo to kaka kmetijska zadruga ali kdo drug; v 6. zapisu mora v 20. vrstici stati pravilno »Grad« in ne »grad«. Prav narobe je bilo tiskano tudi v taistem zapisu, v peti vrsti pod zaglavjem »Ustanovitev kloštra«: ne grešnik grajskih »dni«, pač pa »duš«!' Prijazni bralci take nesmisle gotovo sami popravijo. To vse so seve le manjši spodrsljaji; prav nerodno pa mi je tiskarski škrat zagodel v 49. zapisu »Pogovorov o Stražišču« — fotografijo kranjskega lit erarno-zabavnega kluba je popolnoma obrnil: tako, da je imena mož treba naštevati z desne na levo, ne pa obratno. Prav v zvezi s to, narobe postavljeno sliko, sem dobil več opozoril; a kaj, ko sem nasproti tiskarskemu škratu povsem nemočen. Ce poklicni korektor take stvari spregleda, gotovo ni prav in mu ni.v čast. Opravičevati bralcem pa se mora le zapisovalec, ker je pač podpisan .. . No, za slovo od Velesovega, le še to: Vasi pod gorami Zgodovinar dr. Milko Kos je zapisal, da so si stari Slovenci, ko so prišli v gorenjske kraje, najraje izbrali selišča pod gorami; največkrat pa tam, kjer so že našli domove prvotnih ljudstev, Keltov ali Ilirov. Zato je toliko sledov gradišč, ki jih odkrivajo arheologi na južnih -pobočjih kamniških planin in Karavank. In res: najstarejše prasloven-ske naselbine niso v ravnicah, pač pa v zavetju gora, v bregovih ali tik pod njimi. Potem pa je nad naše prednike vdrla poplava s severa, križ je bil Bavarcem zgolj pretveza za osvajanje novih ozemelj. In sledilo je vse, natanko kot potoži Prešeren: Na tleh leže slovenstva stebri stari, v domačih šegah vtrjene postave; v deželi parski Tesel gospodari, ječe pod težkim jarmom sini Slave, le tujcem sreče svit se v Kranji ždfi, ošabno nos jo ti pokonci glave ... (parski Tesel je bavarski vojvoda Tassilo, ki je živel v letih 742—794.) Po porazih, ki so jih doživljali naši predniki — nekoliko zaradi prislo-vične nesloge, nekoliko zaradi svoje maloštevilnosti, še najbolj pa zaradi svoje premajhne bojevitosti in vojaških izkušenj — so nemški vladarji našo zemljo lepo razdelili med svoje vdane opričnike. Tako je dobil velike kose slovenske zemlje tudi' rod Andeških grofov (njihovo ime izvira od imena rodbinskega gradu Ande-chsa na južnem Bavarskem). Sedež Andeških grofov na Gorenjskem je bil v Kamniku, na Starem gradu. Takrat — to mimogrede povem — je bil Kamnik pomembnejši od Ljubljane. Tudi vse poti med sosednjimi deželami so šle skozi Kamnik. S Štajerske je v onih časih vodila glavna cesta čez Tuhinj in potem naprej na .Cerklje, Kranj, ^Loko, po Poljanski dolini na Cerkno, Tolmin in naprej v laško deželo. Povedali smo že, v enem od prejšnjih zapisov, kako so nižji plemiči, vitezi in minister ali vladali po gradovih in vaseh — kot vazali svojih gospodov, Andeških grofov. In eni od teh manjših plemičev so bili tudi ustanovitelji velesovskega samostana. Č. Z. Sangrad v Gradu pod Krvavcem — Slika nazorno potrjuje naše očitke v 5. zapisu. JfP ZO RMAN 33 Draga moja Iza un^i?1 s' <)b mamini smrti oddahnil. Ko je jeseni nena-^'^il«)1 S(' .m' Je zdelo, da mi je padlo z ramen breme, ki me ^Rel n, Znieraj huje in ki je postajalo večje, kakor pa bi ga Bil( • v ati- ' r,e.nierno jutro, z oken smo že sneli črna zagrinjala, ko »Luč.« Iala iz S()1)e: MaiLT SVetl<), Marija,« ji je prigovarjal oče. »L^Jfje ponovila: Oč • lol>ozn''f; 'xl'vi Pomislil na smrt, na preprosto, kmečko, kakor so »Plin ^ovi,ker je naročil Ani: Mame 1 agos'ovljeno svečo!« žarni l>a ni m°gel pomiriti plamen blagoslovljene sveče, pelini« • so Požgali pod stropom, niti tista na »Na i rnai'ici. M KdoJ^Žho^ svojo...« • , nda jI i -f prvi domislil maminih svetilk? Oče ... Ana ... ' ^iml,, v Polona. Polona je prinesla petrolejko s širokim fc T'U se ^n,kom in j° prižgala. h afnine poniln izmakne resničnosti in nenadoma je okoli >sili v ,' Vse polno svetilk, kakor da so jih od vsepovsod v 0{V'ije pa S,), nico- Tu je skledasta oljenka in kockasta luč isticah V v SVeti,ka s kafo okoli stojala in trebušasta na h\p0s'ednii e cl° 7'a(inje. In stenji se prižigajo. Ko je zagorel a rokaK j St\Je mama umirila, zaprla oči, obležala na Poloni-Kdal • n P^vala. PoU^e Prišla Polona? ?.°rjaVeia Jt| Pri rokah zmeraj, kadar smo jo potrebovali. h'V() nas,'),!!,• sonca> mlada, močna, skoraj debeiušasta', je bila < P°lonin ue n,K)je mame. Mamino telo je vse krhko obviselo Jo je "m rc.)kah' Polona ji je podpirala glavo in hrbet. Cez lTl' da i.,, St a na blazino in jo prekrižala na čelu in vedel T0( }1K;n!ama "mrla. / ^Iakak(>zvedela Polona? h?0t,ilo f.(,Sieni spraševal, dolgo sem ugibal, kaj bi se bilo l)'l ' čas Se |,a P()lona zmotila, če bi jo bila pokrižala, ko še m hi bila mama iznenada znova odprla oči. Presenetila bi nas bila med molitvijo za pokojno. Ze ob misli na njen očitajoči pogled me je bilo strah. Še sem tu... Tudi kasneje nisem mogel uiti strahu, potlej, ko je mama ležala že spodaj v veži in je neštete svetilke okoli nje zamenjalo šest resničnih sveč, ki so utripale, če si odprl vrata, in širile v hiši vonj po smrti. ANTON je odšel brez cvetja, brez duhovnika in brez sveč, mamo pa so odpeljali na Zale v zasteklenem vozu, do vrha obloženem z venci. Spremljal jo je novi nemški duhovnik s črno štolo in z odprtim molitvenikom, z ministrantoma ob straneh, ki sta nosila kadilnico in blagoslovljeno vodo in pozvanjala s srebrnim zvončkom ... Ne, zvonček je zvonil prej, zvonček se je oglasil na dvorišču in v hišf, ko je mama še živela, ko se je novi duhovnik plaho razgledoval po izbi, saj v novem okolju ni bil nič manj zbegan kakor nezaupljivi verniki. Za krsto se je vila dolga vrsta meščanov. Kolesa so mlela pesek na strmi cesti, noge so podrsavale, najbolj vnete ženske so poskušale moliti in moški so se polglasno pogovarjali, potem pa se je oglasil zvon in vse je utonilo v donenju, Anino hlipanje, hrzanje konj in žalostni del rožnega venca. Mamo so spustili v Heisingerjevo grobnico. Kovana železna vrata so bila odprta, kamniti pokrov z medeninastimi ročaji je bil potisnjen v stran, temna odprtina pa ni razkrivala ničesar. Tam spodaj so ležali Heisingerji, tihi, negibni, nevidni. Po smrti, pravijo, se vse zravna, zato stari gospod z bolniške postelje, gotovo ni bil nejevoljen, ko so spustili k njemu neubogljivo hčer. So se pokojni Heisingerji vznemirili, ker je prinašala v grobnico vonj po kmetiji in ker bo treba na ploščo zgoraj vklesati tudi Novakovo ime? Čudno vprašanje, ki si ga nisem upal izreči naglas. Sam pa sem ves čas razmišljal o mrtvih tam spodaj. Ne vem, zakaj sem bil prepričan, da leže vsi moški v grobnici v črnem in vse ženske v belem ,.. taki so hodili Heisingerjevi k poroki.. . morali so se razlikovati od moje mame, ki smo jo pokopali v sivi obleki z na-borki na ramah in z* drobnimi bisernatimi gumbi na prsih, natanko takimi, kakor da so jih pobrali z Obernikove harmonike. Ko so spuščali krsto, sem prisluhnil, da bi mi noben glas ne ušel. Morebiti škrtanje .. morebiti se bo katera od krst spodaj strla ... Tisti dan so me obhajale zares nenavadne misli. Najprej na pokopališču in potlej doma, v izbi, ko so sorodniki naščeperjeni sedeli okoli mize, segali po jedeh in po kozarcih, žvečili in srkali, se odkašljevali in se ozirali okoli sebe, kakor bi bili hoteli reči: V takem je živela ... no, ja! Mnoge meti njimi sem poznal samo po slikah, nekatere še s slik ne. Nisem jih videl ne prej ne pozneje, kakor bi bili vznikli iz tal, kot enodnevnice, ki so danes še resnične, jutri pa že ne več. Bili so nekakšni bratranci in sestrične pa mrzle tete, tolsti in koščeni obrazi, štrenasti lasje in bleščeče pleše pa poškroblje-ne srajce in črne ovratnice in klobuki s tančicami in modnimi peresi izpred desetih let. Govorili so . . . le čemu so se pogovarjali, ko si niso imeli nič povedati? Vprašanja, ki ne zahtevajo odgovora, in odgovori, ki ne zahtevajo vprašanj. »Stric Egon jih je dočakal devetinosemdeset, kaj?« »Se spominjate, kako je deževalo, ko smo pokopali Emo?« »Tole mastno lahko pustim, ne?« »Meni nagajajo jetra.« Potem so se menili o moji mami. Ne o naši, ki sem jo poznal, o tisti drugi, ki je živela v Heisingerjevi hiši v vogalni sobi. Igrala je na klavir, jahala je Egonove konje, in ko je bila še majhna, je po vsej sili hotela biti fant. To so vedeli bolj iz pripovedovanja starejših, ki jih že ni bilo več med njimi. Prepuščali so mlajšim izročilo, kakor so ga bili sami nekoč sprejeli tako se plete zgodovina družine, tako se ohranja, tako se sprej min ja tako se ustvarja vera v njeno starost in moč. Meni je bilo njihovo govorjenje zoprno. »Nekoč se je zbodla z iglo,« je pripovedovala mrzla teta, »in potlej je jokala in je bila prepričana, da bo zaspala kakor Trnuljčica.« »Meni je izmikala svinčene vojake,« je z dobrohotno od-pustljivostjo rekel bratranec z dvojnim podbradkom. »Kadar sva se igrala, jih je nekaj zmanjkalo, da se jih ji je doma nabral poln predal.« »Ko bi ne bilo te nesrečne vojske!« je rekla bledikava sestrična in vzdihnila. »Hauptman Riegel je tako žalostno umrl... tako mlad.« Mislila je na prvo svetovno vojsko, ne na tisto, ki smo jo doživljali. Vsi so govorili samo o ljudeh in o dogodkih, ki so bili zadosti odmaknjeni, da so jim lahko dali podobo, ki jim je bila prijetna. Sedanjost je bila preveč surova, zato so se je izogibali. lioman j«- i/dal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Ka-juhovo nagrado in / nagrado' vstaje slovenskega naroda. vi(jn k'"ednji Radovni so še vedno okUi; razvaline nečastnega dela vas'c, torja, ki je 20. septembra 1944 ce ,v° ta' Porušil in požgal, prebival- I>lamenihhil aJ\ pa, S° Tn V celi svojih domov. Toda čas Rad(,ane' .Celotno naselje Srednje o[),U))v'le sicer nikdar ne bo v celoti Dri u-i ,en°' Izjemo lahko opazimo ^emenjaku. ^ K?ta Je.rneja in Simona Marolt vasi '(jnienjaka, so Nemci pri požigu iaZ(i ;st.r('ii'i' domačijo pa požgali in voin?J- i Nista imela potomcev. Po •Jan JVmetijo podedoval sorodnik f'odh pan — B išče v Janez iz -°ma in se preselil z družino v Jože Kejžar 60-letnik Ničkolikokrat je v minulih dneh nudi Jernej Ravnikar prehodil pot med Prtovčem in Ratitovcem ter na hrbtu ubogljivega osliča tovori! gor novo zalogo pijače, namenjene žejnim planincem. — Foto: I. (i. Ob vandalizmu na Ratitovcu »V nedeljo, 29. julija, bo na Ratitovcu semenj, zato PD Železniki pričakuje velik obisk planincev. Prav zdaj je Ratito^ec obdan z gorsko floro, saj tu rastejo črne murke, rododendron, planike, zlato jabolko in še marsikaj ... Gorska straža iz Škofje Loke že vnaprej prosi obiskovalce, naj cvetja ne trgajo, saj le v naravi ohranja svojo resnično vrednost. Sicer pa ga bodo odgovorni dobro čuvali...« Gornje opozorilo izpod peresa našega dopisnika J. S. smo objavili v Glasu 28. julija. Avtor ni bil zaman zaskrbljen, kajti naslednjega dne so fjudje v doslej rekordnem številu naskočili slikoviti, 1666 metrov visoki vrh nad Selško dolino. Več sto se jih je zgrnilo h koči, ki kljub precejšnjim prostorskim kapacitetam ni mogla sprejeti vseh prišlekov. Iz Železnikov, Škofje Loke, Kranja in Ljubljane so dopotovali, hoteč pretegniti noge in užiti čim več čistega hribovskega zraka. Oskrbnik Torkar je ob pomoči svojcev in znancev komaj utegnil sproti streči žejnim in lačnim izletnikom. Največ zanimanja pa sta med navzočimi seveda zbujala mladi Jernej Ravni-har in njegov tovorni osliček, ki je ubogljivo sopihal v skalnat breg, prenašal jedačo in pijačo ter skrbel, da shramba ni bila prazna. Toda navzlic prijetnemu vzdušju so imeli fantje od gorske straže oči na stežaj odprte. Veselo razpoloženje jih ni uspavalo. Morda jim je kdo ušel, a zdaj že vemo, da so najhujšega grešnika ujeli. »Česa podobnega kljub dolgoletni praksi v varovanju planinske flore še nisem doživel,« mi je naslednjega dne pripovedoval ogorčeni stražar C. Kalan. »Zalotili smo namreč možakarja, ki je pri sebi skrival 83 planik — 17 s korenino vred, torej izruvanih — in 21 črnih murk! Gre za domačina J. T. iz Železnikov. Zares je žalostno, da človek, ki je poleg vsega član lovske družine in ki naj bi pomagal zavirati pustošenje prirode, sam grobo krši najbolj osnovne norme obnašanja v gorah ...« Kaj naj rečemo? Slehernega trezno mislečega občana početje razkrinkanega vandala spravlja v ogorčenje. Ratitovec ravno spričo izredno bogatega vsakovrstnega rastlinja, rastočega na razmeroma majhni površini slovi v Evropi kot eden redkih naravnih botaničnih vrtov. Vključen je v mednarodno pot prijateljstva, ki vodi čez deset jugoslovanskih, avstrijskih in italijanskih vršacev. Mu bomo znali ohraniti pridobljeni ugled in ga zaščitili pred brezdušnimi roparji? Primer Železnikarja J. T. so kajpak predali v obravnavo sodniku za prekrške. Vendar bi zadnjo besedo morala izreči lovska družina, katere član je in katere dobro ime je oblatil. Mar početje prijetega brezobzirneža ustreza predpisom iz kodeksa zelene druščine? Mar ne bo v selških hostah postopal enako kot na travnatih pobočjih Rati-tovca? I. Guzelj Šestega avgusta je praznoval v krogu svoje družine 60-letni življenjski jubilej Jože Kejžar iz Begunj. Jubilant se je rodil v Sorici v Selški dolini, nakar se je še kot mladenič preselil v Begunje. Že pred vojno se je vključil v napredno delavsko gibanje, med NOB pa je že od vsega začetka deloval kot aktivist OF in opravljal pomembne in odgovorne naloge. Takoj po osvoboditvi je z vsem žarom pristopil k obnovi domovine ter opravljal številne družbenopolitične dolžnosti. Bil je tajnik okrajnega ljudskega odbora Radovljica, direktor Zavoda za zaposlovanje v Radovljici, predsednik skupščine za socialno zavarovanje Kranj, sodelavec zavoda za socialno zavarovanje Jesenice, prisilni upravitelj opekarne Dvorska vas, Član štaba civilne zaščite občine in član upravnega odbora TD Begunje. Od leta 1966, kar je upokojen, je predsednik občinskega in član republiškega odbora Rdečega križa. Tej humanitarni organizaciji je posvetil ves prosti čas, zlasti pa si je prizadeval pri organizaciji krvodajalstva, za kar je prejel zaslužena priznanja. Za delo v družbenopolitičnih organizacijah je prejel tudi red zaslug za narod II. stopnje in odlikovanje OF Slovenije. Slavljencu Jožetu Kejžarju ob jubileju najlepše čestitke in najboljše želje. Nov disco klub Pred kratkim je pričel ob Zbilj-skem jezeru z rednim poslovanjem disco klub »Jezero«, ki je odprt od 21. do 3. ure. Moderno opremljen lokal s 40 sedeži je prijetno dopolnilo sedanjemu gostišču »Turistični dom«, ki z dobro postrežbo privablja vse več gostov. Oba lokala v sklopu Turističnega društva Zbilje upravljata zakonca Flander- Uspel izlet holandskih turistov na partizansko Jelovico Na pobudo krajevne skupnosti, ki upravlja kamp v Radovljici, in v sodelovanju z upravo Partizanskega doma Vodice na Jelovici, so v sredo, 1. avgusta, organizirali skupinski izlet po partizanskih krajih Jelovice za holandske turiste, ki letujejo v kampu. Pobuda je bila pravzaprav posledica večkrat izraženih želja posameznih turistov, da bi si ogledali kraje v bližnji okolici, kjer so se med drugo svetovno vojno bojevali naši partizani. Okoli 50 holandskih gostov, med katerimi je- bila dobra tretjina mladine, se je tega dne zjutraj odpravila na izlet z lastnimi avtomobili pod vodstvom tajska krajevne skupnosti in strokovnega vodiča, ki je v angleščini pojasnjeval dogodke med NOB. Najprej so si izletniki ogledali spomenike na Taležu in Zgoški ravni, nato pa so se ustavili pri Partizanskem domu na Vodicah. Tu so jim gostitelji priredili lep sprejem in postregli z izdatnim kosilom. Pot jih je nato vodila po gozdni cesti na Rovtarico in preko Bohinja nazaj v Radovljico. Turisti iz Holandije so bili navdušeni nad lepoto jelovških gozdov in seveda tudi nad urejenimi spomeniki in so bili hvaležni organizatorjem za lepo priložnost. Nekateri so zaradi ogleda Jelovice podaljšali bivanje v kampu za dva ali tri dni. Ta izlet je dokazal, kako se tudi z majhnimi sredstvi in napori lahko vse od temeljev do štrene na mednarodnem Gorenjskem sejmu SLOVENIJALES LJUBLJANA vam nudi ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri gradnji hiše: BETONSKO ŽELEZO, CEMENT, IZOLACIJSKE MATERIALE, APNO, OPEKO, RAZNO KRITINO IN DRUGO; OKNA, VRATA, LADIJSKI POD-OPAŽE, PARKET; KERAMIČNE PLOŠČICE IN SANITARNO KERAMIKO; PEČI ZA CENTRALNE KURJAVE, RADIATORJE IN CEVI. Sejemski popust od 2 do 10 % Informacije dobite po telefonu 24-590. OBIŠČITE NAS! izdatno popestri bivanje turistov v naših krajih. Zlasti za .goste iz prijateljske Holandije je tudi naša preteklost zelo zanimiva in s tem bi kazalo računati v vseh turističnih krajih. JR LIP, lesna industrija BLED Ljubljanska cesta 32 Telefon 77-384 Telex 34 525 YU LIPEX Sodobni tečaji prve pomoči Prejšnji torek je Alojz Pogačnik iz Srednje Dobrave nabiral gobe nad Kamno gorico. Med gobami je bil tudi ta nenavadni jurček — dvojček. — Foto: F. Debeljak 8 O E X P O K T KOVINOTEHNA 1 M P O R T Kovinotehna blagovnica Fužinar Jesenice na sejmu v Kranju radiatorji Gorenje s sejemskim popustom V poročilu občinskega odbora rdečega križa Kranj za prvo letošnje polletje je precej mesta namenjeno organizaciji tečajev prve pomoči. Izvedenih je bilo 18 deseturnih tečajev prve pomoči za voznike motornih vozil, izpite pa je opravilo kar 841 tečajnikov. V 14 krajevnih skupnostih in 4 delovnih organizacijah so bili za 462 tečajnikov pripravljeni 20 urni tečaji prve pomoči in to za člane civilne zaščite. Organizirani so bili še 4 osemdeseturni tečaji prve pomoči, ki jih je obiskovalo 130 tečajnikov. Rdeči križ je organiziral poleg \ ^ obnovitvene tečaje prve pomo^1 ■ Kran j se lahko pohvali z dobro mo za tečaje prve pomoči, saj ir ^ kar pet kompletnih kovčkov ^ zdravnike-predaivatelje, tri lu umetno dihanje in še vrsto materiala, potrebnega za s j^, pouk prve pomoči. ^ , i - ' J Prodam kurjavo, garažo itd. Nudi odlične pogoje za najem, glede na stanje. Informacije na naslovu: G. W. BAE-TENS, Jezerska cesta 130 B, Kranj 4528 Dekle išče SOBO v Kranju ali okolici. Pomaga tudi pri starejših ljudeh. Naslov v oglasnem oddelku 4604 Oddam SOBO dvema dekletoma. Retljeva 11, Cirče, Kranj 4605 Tričlanska družina išče v Kranju ali bližnji okolici SOBO z možnostjo kuhanja. Cenjene ponudbe poslati pod »dober plačnik« 4606 posesti Prodam DVOSTANOVANJSKO HlSO. z gospodarskim poslopjem in vrtom pod gozdom na sončnem kraju na Koroški Beli na Gorenjskem. Ogled vsako sredo od 14. ure dalje in nedeljo do 12. ure. Cučnik Pavla, Cankarjeva 1 a, Jesenice, Koroška Bela 4607 Prodam HIŠO z vrtom na zelo lepem kraju v Bohinjski Bistrici. Rozman Viktor, Jesenice, Cesta revolucije 1 4608 zaposlitve INSTRUIRAM matematiko za osnovno in srednjo šolo. Naslov v oglasnem oddelku 4609 zenitve izgubljeno Prosim poštenega najditelja ženske ročne URE cortebert, izgubljene 2. avgusta 1973 na avtobusu relacija Kranj—Radovljica ali od avtobusne postaje Radovljica do trgovine Peko, da jo proti nagradi izroči v trgovino Peko Radovljica ali v prometno pisarno avtobusne postaje Bohirfj ali Kranj 4611 obvestila Cenjene stranke obveščamo, da smo v kiosku za trgovino GLOBUS v Kranju odprli EKSPRES PO- praVljalnico in raztezo- VANJE ČEVLJEV PO OBLIKI NOG. Se priporočamo! 4574 Pozivam očividca prometne nesreče v nedeljo popoldne med AMI 6 break MB 374-31 in kombijem, na cesti Brniki—Ljubljana na križišču MOSTE pri KOMENDI, ki je vozil za kombijem, da v imenu vozniške solidarnosti pošlje Kvoj naslov na: Pehani — Aljančič, Kranj. Oldham-ska 8 (poleg vodovodnega stolpa) 4612 Kranj CENTER 8. avgusta nem. barv. film POBEG V ZLOČIN (ni primeren za mladino) ob 16. in 18. uri, premiera ital.-špan. barv. CS filma CANYON CITTY ob 20. uri 9. avgusta ital.-špan. barv. CS film CANYON CITTY ob 16., 18. in 20. uri 10. avgusta ital. barv. film PUŠČICE STRUPENEGA PAJKA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽI G 10. avgusta ital.-špan. barv. CS film CANYON CITTY ob 18. in 20. uri Tržič 8. avgusta amer. barv. film MRTVI NE PLAČUJEJO DOLGOV ob 18. in 20. uri 9. avgusta amer. barv. film MRTVI NE PLAČUJEJO DOLGOV ob 18. in 20. uri 10. avgusta ital. barv. film TOLPA NASILNEŽEV ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 10. avgusta ital. barv. film PRIMI HUDIČA ZA REP ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 8. avgusta ital. barv. film POLICIJSKI KOMLSAR PEPE ob 18. in 20. uri 9. avgusta sovjet, barv. film GOYA ob 20. uri 10. avgusta sovjet, barv. film GOYA ob 17.30 in 20". uri Železniki OBZORJE 8. avgusta amer. barv. film SLEPI REVOLVERASob 20. uri 10. avgusta amer. barv. film SLEPI REVOLVERA S ob 20. uri Radovljica 8. avgusta angl. barv. film NITI MORJE NITI PESEK ob 20. uri 9. avgusta amer. barv. film SEDMERICA JEZDI ob 20. uri Jesenice RADIO 8. avgusta amer. film NASl SORODNIKI 10. avgusta nem. barv. film EVA Jesenice PLAVŽ 9. avgusta franc. barv. film CA-ROLINE CHERIE 10: avgusta amer. film NAŠI SORODNIKI Kranjska, gora 8. avgusta amer. barv. film DNEVNIK JEZNE GOSPODINJE 9. avgusta amer. film NAŠI SORODNIKI Kmetovalci Va«bimo vas, da si ogledate razstavni prostor Kmetijske zadruge Slogii Kranj na Gorenjskem sejmu. Pri nakupu bo za nekatere stroje poseben popust. Se priporoča Kmet ljska zadruga Sloga Kranj', Graditelji Kmetijsko živilski kombinat Kranj Obrat Komercialni servis obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču v Hrastju po nizkih cenah betonsko železo 6 mm 8 mm 10 mm 14 mm Izkoristite ugoden nakup. 4,70 din 4,82 din 4,74 din 4,30 din O E X P 9 « T KOVINOTEHNA import Kovinotehna blagovnica Fužinar Jesenice na sejmu v Kranju trajnožarni štedilniki kiippersbusch po izredni sejemski ceni Zato izrežite spodnji kupon, vpišite ime, priimek in naslov, ga dajte v kuverto ter odpoSljite do lH. avgusta 1973 na Hermes / zastopstvo inozemskih firm, I Ljubljana, Moše Pijadejeva 27 ali oddajte na Gorenjskem ^ sejmu v našem paviljonu hala A. \ Žrebanje bo 20. avgusta 1973 ob 16. uri na sejmu. POZOR ŽREBANJE POZOR ŽREBANJE POZOR ŽREBANJE POZOR Greha peresa delajo kariero: Novo: šolsko pero s prijemno cono Z novo prijemno cono lahko sedaj šolarji vseh starosti pišejo še lažje in brez napora. Zelo izboljšano pero; specialno pero L za levičarje m veliko tehničnih Geha --novosti. Geha flomaster s patentiranim oblikovalcem konice riše tanko in piše zelo dolgo. Geha flomaster za risanje s široko konico za risalne vaje in risanje. Geha flomastri so na voljo v 10 pestrih barvah. Presenečenje na našem razstavnem prostoru! ^Veliko žrebanje! i Nagradni kupon lme in Priimek___J ■K za veliko žrebanje na Gorenjskem Naslov_*_*__J + sejmu od 10. do 20. avgusta 1973 na j * J razstavnem prostoru Hermesa ' * *************************************************** m. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Veliko sezonsko znižanje cen konfekcije od 20 — 70% v trgovinah v Kranju, Kamniku in Tržiču. t r i g 1 a v Iskra Commerce v združenem podjetju v Iskra Kranj, razširja svojo dejavnost na področju uvoza, lokacija Kranj in vabi k sodelovanju nove sodelavce za naslednja prosta delovna mesta: prodajnega inženirja — ekonomista za delo na področju uvoza Pogoji: — končana ekonomska ali elektro fakulteta II. stopnja — znan je enega svetovnega jezika — zaželena praksa — odslužen vojaški rok komercialista za delo na področju uvoza Pogoj: višja šola ekonomske ali tehnične smeri referenta za delo na področju komerciale Pogoj: ekonomska sredn ja šola- administratorko Pogoj: dveletna administrativna šola Za področje Branžne prodaje pa objavljamo prosta delovna mesta: projektanta za projektiranje žerjavov Pogoj: elektro srednja šola — smer jaki tok, urejena vojaščina tehniškega risarja Pogoj: nedokončana TS ali tečaj za tehničnega risarja elektromehanika Pogoj: K V elektromehanik, odslužen vojaški rok. Za vsa delovna mesta je določena 3 mesečna poizkusna doba. Cenjene ponudbe pošljite na naslov Iskra Commerce, Ljubljana, kadrovsko-soeialna služba, Mafcarvkova 15. p ™— 10 ugodni ceni prodam 10 tednov Mare JARCKE,- izbrana vrsta pri-(.;Pan'h nesnic »prelux«. Petrič Ton-a- Šenčur, Zupanova 6 (v bližini l*«te Šenčur—'Voklo) 4502 7l 'odam 1000 kosov italijanske 41 JNK OPEKE. Zg. Brnik 17 ' 450:3 ' 'odam STROJ za izdelavo zidne It'ke. Naslov v oglasnem oddelku ,, 4580 Oni \('no Prodam GUMIJAST OFm ^ metzeler biedermaver, KRE-i/ ^O in razno rabljeno pohištvo. telefon 21-345 ' 4581 Ajlfodam dva meseca stare JAR-b| j nesnice. Soklič Franc, Selo 22, pd 4582 8,'°dam 600 kosov POROLITA Za Preide. Vprašati v Kranju, ^Peterska 51 4583 ' »odam ŽAGO venecijanko, tro-Vai !!' komplet no. Zaje Anton, Ofit 15' Smlednik, telefon 't-188 .. 4584 f 'Vodam 375 kosov OPEKE mon-p nian« Planina 4, Kranj 4585 Mnijram dobro ohranjeno SLA-veH»{fJIC0 * puhal nikom in £Mgo ULTRA 3. Srednja vas 55, p„ 4586 ' dv? 11 100*vatni OJAČEVALEC ^ /''na skrinjama. Ferjan, Luže 16, l > , 4.)n/ ■ jofiam šest tednov starega BIKA ntalca. Nova vas 15. Radovljica . p,. . 4588 Trži/ 'un Zg. Veterno 1, P,- . l.")89 Vs 'dam KONJA, sposobnega za Poljšiea 42- 4590 n,Izdani FIAT 600. STRESNO I i-u lolc in dve HARMONIKI "AS. Tenet iše 12. Golnik 4613 aVsTiv° Proflam karaniboliran Lin, -- , ' ' 1()() z rezervnimi deli. lllS('ek Kdo, Lahovče 3, Cerklje p . 4515 -f ,()dam FIAT 600 D. Kranj, ,n«va 32 4591 R..g()dno prodam SPAČKA 1964. I tifi Ivo- Poljanska c. 44, Škofja t , 4592 „■•J <>dam ZASTAVO 750 ali zame-v za gradbeni material. Naslov p jttem oddelku 4593 , 'jodam ZASTAVO 750, letnik k,.I5' • Bo*tjančič, Župančičeva 31, 4594 C(la,m karamboliran AMI 6 han^L tnik Um- Aljančič, Old-Kiam a 8 , J ■ 4595 Mn« 1 Prodam skoraj nov TO-AUTOMATIC z dodatno 'Min v'.. Ogled vsak dan pri Peter-JU v njemu, Bistrica 38 pri Tržiču starejši letnik, Š(),.|i • Prodam za 4500 din. Tihelj, p '^a 19. Kran j 4597 Liu t-'11 Pn>dam VW 1200. Majer, Pr<'fns Kranj 4598 osebni avto VVART-Kaodv . tnik Cesta Kokrške-Pi H • Kl'anj 4599 U(,ni7anJ ZASTAVO 750. Jane Piod en'('no 18, Tržič 4600 K()iI(a'ri popolnoma novo PRI-')')() k za osebni avto, nosilnosti PHkljV,'/ i na 2(i()0 din. Naredim tudi vek: ic na vozilo. Ajdovec, Olše- • ^Kodifmnik 4601 luni j "o Prodam FIAT 750, letnik (H'.(i • Prevoženih 37.000 km. vi(\ N-,Vsak dan popoldne. Obrado- "Zorjeva 12. 4. nadstr., Kranj Po . , 4602 ^AsTuv? ugodni ceni prodam •S,'Uriu 7r>0- letnik 1964. Milje 2. ^^^^ 4603 » ^h^l* 11 r § \ t jii ^h ',1)(t()ln'lslbo. kuhinjo.-kopalnico, i \eč spalnicami, centralno 'K?anf S? »Gorenjski tisk«, Stavi L'}»ea Moše Pijadeja 1. Kran • - »Gorenjski tisk« Ljmja Usk: Združeno podjetje Konif 1 Pravica, Ljubljana, ništv irjeva 2- " Naslov ured-Mušf li1.. uprava lista: Krap j, račnt ' 'Jadeja 1. - Tekoči SDK v Kranju št. gf:^:b0M0l52 - Telefon i r Uredni urednik, odgovorni Ured?, in uprava 21-190, 2| |to ° , 21-835, novinarji niški ,Troglasni in naroč-njnkl oddelek 21-194. - Naroč-30 Hi etna 60 din, polletna ?0 W°?-na za 1 številko 15 din' ah °^lasi: do 10 besed 2 di"' vsaka nadaljnja beseda Po,m"; uaročniki imajo 25% ne nlta- ,Neplačanih oglasov PromSavljam°- * Oproščeno letnega davka po pristoj-ninenju 421-1/72. Vdovec, 68 let s hišo, vrtom iti gozdom, želi spoznati žensko od 48 do .">6 let. Ponudbe poslati pod »Tajnost« 4610 Manj nesreč julija V mesecu juliju je l>il na gorenj skih cestah, posebno pa še na magistralni cesti, zelo gost promet. Kljub temu pa, nasprotno kot bi morda pričakovali, je bilo veliko manj hujših prometnih nesreč kot v juniju. Gostejši promet, tako je povedal inšpektor Mirko Deri in k z UJV Kranj že sam po sebi, nareku je počasnejšo vožnjo, ki je vsekakor varnejša, če že ni posebno prijetna. -Juli ja se je torej na gorenjskih cestah pripetilo 56 hujših prometnih nezgod, od tega na cestah prvega reda 27. V teh nesrečah je bilo ranjenih 73 oseb. 7 pa je -bilo smrtnih žrtev. Tako kot število prometnih nesreč je bilo julija manj kot prejšnji mesec tudi število ranjenih in število umrlih v prometu. Med vzroki nesreč sta na prvem mestu., tako kot že prejšnji mesec, neprimerna hitrost in izsiljevanje prednosti. Sledi nepravilno prehitevanje, nepravilno srečevanje, nepravilnosti pešca, vinjenost itd. Med udeleženci v prometnih nesrečah prednjačijo osebni avtomobili; medtem ko se je število tovornjakov v juliju močno zmanjšalo. Število ponesrečenih pešcev je že nekaj mesecev konstantno, julija se jih je ponesrečilo Ki. Posebno razveseljivo pa je, da se je v letošnjih sedmih mesecih rta gorenjskih cestah pripetila le ena hujša prometna nezgoda, v kateri je bila . udeležena vprega. To vsekakor kaže na discipliniranost vodnikov konjskih vpreg in upoštevanje prometnih predpisov. V juliju so narasle prometne nesreče v občini Jesenice, medtem ko jih je bilo v ostalih občinah manj. Izjemno število hujših prometnih nezgod se je pripetilo na odseku med Javornikom in Ratečami, bilo jih je 15. prejšnji mesec pa le (j. Vsekakor je ta del ceste zelo zahteven za voz- Požar V noči na ponedeljek, 6. avgusta, je začel goreti kozolec last Janeza Sajovica z Olševka št. 12. Gasilci so uspeli požar lokalizirati. Škode je za 2000 din. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 10. do 17. avgusta od 19. do t), ure zjutraj bo dežurni dr. Gregorčič, tel'. 89-060, v odsotnosti zdravnika kličite v nujnih primerih Zdravstveni dom Škof j a Loka, tel. 85-440. Rejci perutnine! V valilnici v Naklem lahko dobite vsak dan od 6. do 14. ure 2—J mesece stare jarčke po ceni 25 din. Ob sredah poslujemo do 18. ure. Kmetijska zadruga Naklo KONFEKCIJA. MLADI ROD Kranj sprejme v redno delovno razmerje za nedoločen čas 1. MODELARJA — ŠABLONERJA (modelarska šola) 2. VEČJE ŠTEVILO IZUČENIH IN PRIUČENIH ŠIVILJ ALI DELAVK ZA PRIUClTEV ZA ŠIVILJE. 3. objavl ja prosta učna mesta za poklic ŠIVILJE - KRO.JACA (končana osnovna šola) Ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja Kranj, Pot na kolodvor 2. "10 O I -<% Sreda — 8. avgusta 1973 nike zaradi nepreglednosti in zaradi vožnje v strnjeni koloni. Ostali del goren jske magistrale je I>i 1 glede nesreč veliko mirnejši, kar pa seveda ne velja za gostoto prometa. Na odseku Jeprca—Orehek so se pripetile le tri hujše prometne nesreče* Sploh je ta odsek v zadnjem času mirnejši, saj od aprila do julija tu ni bilo prometnih nesreč /. večjo materialno škodo in telesnimi poškodbami. Približna ocena materialne škode na vozilih je v juliju manjša kot junija za 15 milijonov starih dinarjev. L. M. VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA V KRANJU razpisuje prosto delovno mesto strojepiske Pogoj: dokončana -administrativna šola in znanje strojepisja. Prošnje ie treba poslati na Višjo šolo za organizacijo dela v Kranju, Prešernova c. 11/11 v 15 dneh od objave razpisa. iviercator Paviljon Mercatorja v hali C je pripravil za vas bogato izbiro blaga po izredno ugodnih in konkurenčnih cenah s posebnim sejemskim popustom, prodajo na potrošniško posojilo do 15.000 din brez porokov ter brezplačno dostavo na dom. Za nakup bele tehnike v II. a kvaliteti še posebni popust. Ugodnosti, ki jim ni enake prav pri Mercatorju v hali C na Gorenjskem sejmu v Kranju. Zato na svidenje pri Mercatorju v hali Obiskovalci Gorenjskega sejma, pozor! r K C. potrošniki Pomankljivo usmerjanje cestnega prometa v Kranju Križišče pri zavarovalnici Sava v Kranju na cesti JLA je gotovo važno razpotje, sicer tam ne bi bilo semaforjev. Na tem križišču cest se nahaja za smer proti Avstriji samo tabla ■Jesenice, pa še ta je slabo vidna samo z ene strani in napačno postavljena. Tu vlada že več let prava prometna zmeda. Tu ustavljajo tuji vozniki svoja vozila, tipajo, sprašujejo pešce za smer proti Avstriji, obračajo sredi ceste, kar je prepovedano in zelo nevarno. Iščejo napise. Nekateri izgubljenci, tudi taki, ki pridejo iz Štajerske mimo letališča, tavajo še dalje proti Kokrici ali celo proti Golniku, ker se ne znajdejo, ker ni napisov. Ko uvidijo svojo zmoto in se vrnejo, pa jih na križišču spet ne pouči noben napis. Merodajni naj se potrudijo na križišče, tam bodo lahko v raznih jezikih tolmačili, kam se zavije na Jezersko, posebno pa na Ljubelj in tudi na Korensko sedlo ali Italijo. Z ustreznimi napisi na kranjskih križiščih bi dvignili turistični ugled gorenjske metropole, voznikom bi prihranili slabo voljo, čas in bencin,. O tej prometni pomanjkljivosti je bilo že govora na dveh občnih zborih turističnega društva Kranj, pa je prošnja ostala le na papirju. Smo sredi turistične'sezone in v času Gorenjskega mednarodnega sejma, zato je namestitev tabel nujna!. S. Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata in vnuka Slavka Košenine se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, v teh hudih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala sorodnikom in-sosedom; zdravnikom in zdravstvenemu "osebju v Škofji Loki, učiteljskemu in pevskemu zboru osnovne šole Cvetko Go-lar, kolektivu Transturista in Veletrgovine »Loka«, pevskemu zboru Ivan Cankar, farnemu župnjjku in uršulinskemu samostanu ter vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali in izrazili sožalje. še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: domači in drugo sorodstvo Zahvala Ob boleči izgubi moža, sina, brata in strica Jožeta Jezerska vodja izmene pred. II se iskreno'zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem, darovalcem cvetja in' vencev ter govorniku za P°" slovilne besede ob odprtem grobu, članom kolektiva za častno in poslovilno spremstvo, g. kaplanu Zupetu za obred in spremstvo ter prav vsem, ki ste kakorkoli počastili spomin nepozabnega ' moža Jožeta. Žalujoči: žena Stanka, mama Frančiška in sestra Mici * Mavčiče, 7. avgusta 1973 Prekratka razdalja V petek, 3. avgusta, dopoldne se je ne Hrušici pri Jesenicah pripeti'" prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Zvonimir Križova'1 (roj. 1946) iz Zagreba je peljal od Kranjske gore proti Jesenicam. Na Hru*'1'1 je zmanjšal hitrost, ker je pred njim zavijal v desno poltovorni avtomobil.-^® Križovanovim avtomobilom pa je v prekratki varnostni razdalji voz»a voznica tovornega avtomobila Andreja Skenderovič (roj. 1932) z Jesenic, ki1,1 mogla pravočasno zmanjšati hitrosti in je trčila od zadaj v Križ ova no v-avtomobil. Ta se je zaradi sunka prevrnil na streho in drsel po njej še 11 metrov.v nesreči ni bil nihče ranjen, škode na vozilih pa je za 40.000 din. Zavozil v ograjo V petek,. 3. avgusta, popoldne se je na cesti drugega reda na Orehku P" Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Sitaf Vadnjav Boris (roj. 1949) iz Kranja je vozil proti Drulovki. Na Orehku Je dohitel neznanega voznika mopeda, ki ga je hotel prehiteti, pri tem pa je avte mobil zaneslo v vrtno ograjo z betonskimi stebri. Ranjenega voznika avtom0' bila so prepeljali v kranjski zdravstveni dom, od koder pa je pobegnil. Neprimerna hitrost Na Partizanski cesti v Kranju se je v soboto, 4. avgusta, pripetila metna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobil? Viktor Grašič (roj. 1957) iz Kranja je peljal po Partizanski cesti proti RuP1 Zaradi neprimerne hitrosti je najprej zadel ob breg na desni strani ceste, nat° pa še na levi strani. Pri tem je padel iz avtomobila sopotnik Bojan -Janč^ (roj. 1956) iz Kranja in si zlomil nogo. Voznik Grašič je vozil brez vozniškeg8 izpita. Škode na avtomobilu je za 5000 din. Zaneslo ga je v levo Na Gregorčičevi cesti na Bledu se je v soboto, 4. avgusta, dopoldne pripe" tila prometna nezgoda. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Janko Brence (roj. 1958) z Bleda je pripeljal iz Lesc na Bled in tu zavijal na Gregorčičev" cesto. Zaradi neprimerne hitrosti, na vozilu tudi niso delovale zavore, ga Je zaneslo v levo, kjer je trčil v Božo Kokeza (roj. 19 51) z Bleda, ki je šla pešP0 cesti. V nesreči je bila Kokezova huje ranjena in so jo prepeljali v jeseni^0 bolnišnico. Neprevidno čez cesto Na cesti prvega reda v Podvinu se je v soboto, 4. avgusta, popok'1^ pripetila hujša prometna nezgoda. Marija Vodnik (roj. 1902) iz Zg. Zetine Je neprevidno z leve strani prečkala cesto, pri tem pa jo je zadel avtomobil, ki je vozil Anton Bobnar (roj. 1942) iz Velesovega. Hudo ranjeno so prepeljal'v jeseniško bolnišnico. Smrtna nezgoda miličnika Na cesti prvega reda na Polici pri Kranju se je v soboto, 4. avgusta, nck^J pred 13. uro pripetila huda prometna nezgoda. Miličnik postaje prometne n"' lice Kranj Vinko Čimžar (roj. 1946) je na motornem kolesu znamke BMVVp4" l jal v strnjeni koloni od Naklega proti Kranju. Pri odcepu ceste za Okroglo )e začel po levi strani kolono prehitevati. Tedaj pa je iz nasprotne smeri Pr,^ peljal voznik osebnega avtomobila Jože Muhi (roj. 1937) k Okroglega, ki Je vozil po levi strani desne polovice ceste, ker je nameraval zavijati levo na Okroglo. Vozili sta trčili, pri tem pa je voznik Cimžar dobil tako hude poškod' be, da je na kraju nesreče umrl. Voznik Mubi je bil le laže ranjen. Škode11* vozilih je za 16.000 din. Zavil v levo Na Rečiški cesti na Bledu se je v ponedeljek, 6. avgusta, popoldne Pr! petila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Martin Jerele 1936) iz Zg. Gorij je vozil proti Bledu z zmerno hitrostjo pravilno po d&1 strani. Na Rečici pri hiši št. 29 je iz nasprotne smeri pripeljal na kolesu s P možnim motorjem Ivan Najzar (roj. 1947) z Bleda. Pred srečanjem je koles^ pogledoval nazaj svojega otroka, ki ga je peljal na neopremljef* j prtljažniku. Pri tem je zapeljal v levo in s kolesom zadel v prednji desni 0 avtomobila. V trčenju sta bila Ivan Najzar in njegov štiriletni sin Slav ranjena in so ju prepeljali v jeseniško bolnišnico. O IXP «TRT KOVINOTEHNA IMPORT Kovinotehna blagovnica Fužinar Jesenice na sejmu v Kranju tu se kupi več in bolje Zahvala Ob mnogo prezgodnji smrti našega moža, očeta, sina, brata in strica / Ivana Udoviča se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste bili v težkih dneh z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili nk zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujemo njegovim sodelavcem, sindikalni podružnici Iskra obratu stikal, tovarni Iskra, kolektivu Gorenjska oblačila, ETP Kranj, PGD Prebačevo — Hrastje, častni straži, PGD Voklo, Voglje, družbeno političnim organizacijam in KS Voklo, ZRS Planina — Cirče, pevcem Gorenjci, kranjski godbi, č. duhovščini in govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči domači in drugo sorodstvo Prebačevo, 4. avgusta 1973 Zahvala Žalujoči mož Ludvik Norčič s sinom Bogdanom in hčerko Mišo se zahvaljujem za udeležbo pri pogrebu moje žene Anice Lepa hvala vsem Nagličevim, posebno mami in njeni hčerki, ki sta tako humano skrbeli za mojo ženo v njeni neozdravljivi bolezni. Hvala podjetju Central in njegovemu direktorju A. Babiču, podjetju Živila, mojim prijateljem kegljavcem. Srčna hvala g-župniku za opravljeni pogrebni obred in pevcem ter vsem, ki ste zasuli njen prerani grob s prekrasnim cvetjem. Žalujoči mož Ludvik Norčič Kranj, 30. julija 1973 nesreče Gorenjska nogometna liga V novi sezoni več novih ekip .. , V gorenjski nogometni podzvezi se že nekaj dni aktivno pripravijo za start v novo nogometno sezono. Na nedavni seji izvršnega ?~b°ra so sprejeli dokončno obliko podzveznega tekmovanja za sezono 1973/74. V novi tekmovalni sezoni bo nastopalo več novih moštev, njimi tudi NK Bled, ki bo tekmoval kar s štirimi ekipami. Tudi "'amen iz Krope, kakor tudi Naklo, bosta povečala število ekip. Ze ^ ginuli sezoni so sklenili, da bo v podzvezni ligi lahko sodeloval le rlsU klub, ki bo hkrati tekmoval v gorenjskih ligah tudi z mladinsko ln Pionirsko ekipo. Podzvezna liga bo štela 11 članov. V njej bodo igrali: Bohinj, Bled, •Jesenice, Lesce, Plamen, Naklo, Korotan, Britof, Šenčur, LTH in Alples. S tekmovanjem bodo pričeli v soboto, 1. septembra. Zaključili Pa bodo jesenski del 10. novembra. , Vi. razredu bo tekmovalo 8 moštev, in sicer: Podbrezje, Preddvor, Trboje, Kondor, Reteče, Primskovo, Bled B in Triglav B. S tekmovanjem bodo pričeli teden dni kasneje kot v podzvezni ligi. y V mladinski ligi bo 15 moštev, ki so jih razdelili v dve skupini. 1 A skupini bodo igrali: Bohinj, Jesenice, Bled, Lesce, Plamen, Naklo ijžič in Triglav; v B skupini pa: Sava, Korotan, Primskovo, Britof, ^nčur, LTH in Alples. Prvouvrščeni ekipi bosta igrali nato za prvo J^esto in s tem za prvaka Gorenjske. Tekmovanje se bo pričelo v nede-9. septembra. . Pionirskih moštev bo 18. V A skupini bodo igrali: Bohinj, Bled, Jesenice, Plamen, Lesce, LTH, Alples, Britof, Šenčur in Korotan. Prvo Prvenstveno kolo bo na sporedu v soboto, 1. septembra. V B skupini p0do igrali: Podbrezje, Naklo, Tržič, Triglav, Sava, OŠ L. Seljak, r"nskovo in Preddvor. S prvenstvom bodo pričeli v soboto, 8. sep-tembra. ' P. Novak Koper : Triglav 3 :12 K°per, letni bazen, II. - v ^„aoa* . t Vat 0per> letni bazen, II. zvezna 3 Izolska liga, Koper : Triglav sodJ?£ 2:2- 0:3' 1:4>> gledalcev 500, Kostio (Ljubljana). O.f^ci: 0:1 Mohorič, 0:2 Kodek, B'3 Mohorič, 0:4 M. Malavašič, 1:4 2radašklja (4-m), 1:5 T. Balderman, alatov (iz. Kodek), 2:6 Kodek 2 S'i^man), 2:7 Kodek (iz. Korsič), ■o ^varc, 2:9 Švarc, 2:10 T. Balder-\