nov urnik odvoza odpadkov zaradi RACIONALIZACIJE SPREMEMBA OKOLISEV Komunalno podjetje Logatec d.o.o. obvešča uporabnike storitve ravnanja z odpadki v občini Logatec, da bo zaradi optimizacije odvozov s 1. 9. 2014 začel veljati nov urnik odvoza odpadkov. Enak ostaja tritedenski cikel odvoza embalaže in mešanih komunalnih odpadkov ter tedenski odvoz bioloških odpadkov v topli polovici leta oziroma štirinajstdnevni odvoz le-teh odpadkov v hladni polovici leta, spremenjeni pa bodo okoliši. Urnik je bil uporabnikom poslan tudi v prilogi k položnici za obračun komunalnih storitev za mesec julij 2014. Razdelitev novih okolišev je sledeča: OKOLIŠ 1: Cesta 5. maja, Gozdna pot, Jakovica, Jačka (40a, 40b, 40c, 42, 44, 81, 83 in 85), Laze, Loka, Mali most, Martinj hrib, Notranjska cesta (od rondoja proti Lazam), Ograde, Plesiše, Pod bori, Poljska pot, Pri lesniki, Pri malem mostu in Rožna ulica 2. OKOLIŠ 2: Blekova vas, Dol, Došce, Hrib, Pehačkova cesta, Pod Grintovcem, Sončna pot, Tržaška cesta (od križišča Tržaška cesta - Blekova vas do avtobusne postaje Gorenji Logatec), Zelena pot. OKOLIŠ 3: Gorenjska cesta, Grajska pot, Grčarevec, Kalce (od 1 do 41a ter od 49 do 50), Lipca, Planjave, Pokopališka pot, Režiška cesta, Rovtarska cesta, Strmica, Tičnica, Tržaška cesta (od križišča z Mer-catorjem do križišča za trgovino TUŠ ter od Kmetijske zadruge Gorenji Logatec do Kalc), Ulica dolomitskega odreda, Zadružna pot. OKOLIŠ 4: Jamnica, Jačka (do železniške postaje do križišča s priključkom na AC), Klanec, Stara cesta, Stara pot, Stranska pot, Tovarniška cesta, Vrtnarska pot, Zelenica ter Notranjska cesta 79 in Tržaška cesta 9. OKOLIŠ 5: Brod, Cesta talcev, Grič, Gub-čeva ulica, Kidričeva ulica, Kraigherjeva ulica, Nazorjeva ulica, Partizanska ulica, Pavšičeva ulica, Titova ulica, Tomšičeva ulica, Tržaška cesta (od avtobusne postaje Dolenji Logatec do križišča Tržaška cesta - Blekova vas), Ulica OF, Vilharjeva ulica, Šolska pot, Za železnico 3 in 4. OKOLIŠ 6: Čevica, Gregorčičeva ulica, Krpanova ulica, Levstikova ulica, Naklo, Notranjska cesta (od rondoja proti centru), Nova vas, Potoška cesta, Poštni vrt, Prešernova ulica, Tržaška cesta (od križišča Tržaška cesta - Tovarniška ulica do avtobusne postaje Dolenji Logatec), Vodovodna cesta ter Rovtarska cesta 3. OKOLIŠ 7: Hotedršica, Kalce (od 42 do vključno 46), Novi Svet, Ravnik pri Hote-dršici, Žibrše ter Rovtarske Žibrše 39. OKOLIŠ 8: Hleviše, Hlevni vrh, Lavro-vec, Praprotno Brdo, Rovte (severno od Zajel), Vrh Svetih Treh Kraljev. OKOLIŠ 9: Medvedje Brdo, Petkovec, Rovtarske Žibrše, Rovte (Kurja vas, Zajele, Zavčan, Gabrovce, Gale, Lukančič, Celerje in Gradišče), Zaplana. OKOLIŠ 10: Blekova vas 26, 28, 28a, 30 in 32, Cankarjeva cesta 5 in 5a, Gubčeva ulica 10, 14, 16, 18 in 20, Klanec 18 in 20, Mandrge, Ograje, Pod gozdom, Poljska pot 11 in 26, Rožna ulica, Tabor, Vodovodna cesta 45, Za železnico 14, Zadružna pot 1 in 2 ter Žibrše od 20 do 20f ter 20k. Okoliša odvoza bioloških odpadkov sta sledeča: OKOLIŠ B1: Blekova vas, Čevica, Dol, Došce, Gorenjska cesta, Grajska pot, Gregorčičeva ulica, Grčarevec, Gubčeva ulica, Hotedršica, Hrib, IOC Zapolje, Kalce, Kidričeva ulica, Kraigherjeva ulica, Krpanova ulica, Levstikova ulica, Lipca, Naklo, Nazorjeva ulica, Notranjska cesta (7a, 10 in 14), Nova vas, Novi Svet, Partizanska ulica, Pavšičeva ulica, Pehačkova cesta, Planjave, Pod Grintovcem, Pokopališka pot, Potoška cesta, Poštni vrt, Prešernova ulica, Ravnik pri Hotedršici, Režiška ce- sta, Rovtarska cesta, Sončna pot, Strmica, Tičnica, Titova ulica, Tomšičeva ulica, Tržaška cesta, Ulica Dolomitskega odreda, Ulica OF, Vilharjeva ulica, Vodovodna cesta, Zadružna pot, Zelena pot. OKOLIŠ B2: Brod, Cankarjeva cesta, Cesta 5. maja, Cesta talcev, Gozdna pot, Grič, Jač-ka, Jamnica, Klanec, Laze, Loka, Mali most, Mandrge, Martinj hrib, Notranjska cesta, Obrtna cona Logatec, Obrtniška ulica, Ograde, Ograje, Petkovec, Plesiše, Pod bori, Pod gozdom, Poljska pot, Pri lesniki, Pri malem mostu, Rovte, Rožna ulica, Sončni Log, Stara cesta, Stara pot, Stranska pot, Šolska pot, Tovarniška cesta, Tržaška cesta (9, 27, 29 in 31), Vrtnarska pot, Zelenica. Vsaka sreda je namenjena tudi odvozu odpadkov večstanovanjskih objektov, blokov, ustanov in podjetij. Pomen oznak v koledarju: B - odvoz bioloških odpadkov M - odvoz mešanih komunalnih odpadkov E - odvoz embalaže Številke 1 do 10 - oznaka okoliša Komunalno podjetje Logatec d.o.o. SF,PTF,1\ /TBF,R OKTO BFR NOVFM BFR DF.CFM [BF.R 1 B1 1 M5 1 1 B2 2 M3 2 2 3 M2 M10 3 M9 3 M4 3 F5 M5 4 M1 4 4 4 F3 M3 5 M8 5 5 M2 M10 5 F9 M9 6 6 B1 6 M1 6 7 7 B2 7 M8 7 8 B1 8 M6 8 8 B1 9 B2 9 M7 9 9 B2 10 F5 M5 10 M4 10 B1 10 M6 11 F3 M3 11 11 B2 11 M7 1? F9 M9 12 12 M5 12 M4 13 13 B1 13 M3 13 14 14 B2 14 M9 14 15 B1 15 M2 M10 15 15 16 B2 16 M1 16 16 F3 M3 17 M6 17 M8 17 17 F2 M2 F10 M10 18 M7 18 18 18 F1 M1 19 M4 19 19 M6 19 F8 M8 20 20 B1 20 M7 20 21 21 B2 21 M4 21 22 B1 22 M5 22 22 B1 23 B2 23 M3 23 23 B2 24 M2 M10 24 M9 24 B1 24 M5 25 M1 25 25 B2 25 26 M8 26 26 M2 M10 26 27 27 B1 27 M1 27 28 28 B2 28 M8 28 29 B1 29 F6 M6 29 29 M9 30 B2 30 F7 M7 30 30 M7 31 31 M6 PRAKTIKUM 2-14 NAPOVEDNIK 15 DRUŽBA 16-26 PISMA BRALCEV 27-29 ŠPORT 30-32 GENERACIJE 33-38 ZAHVALE 39 Smo v mesecu septembru, v času praznovanja občinskega praznika ter v času, ko bomo pobirali letos ustvarjeno »letino«. Hkrati se izteka štiriletni mandat županovanja. V uvodnikih za Logaške novice in v javnih nastopih sem skušal opozarjati na stanje v naši lokalni skupnosti, še bolj pa na stanje, ki vlada v naši domovini. Pri tem me razmišljanja niso vodila v brezup, temveč k iskanju poti iz navidezno brezizhodnega stanja, to je poti reševanja materialne krize in krize moralnih vrednot ter posledično dvig kakovosti življenja vseh naših državljanov. Živim in delam v duhu dobrega gospodarja, z zgledi iz narave in naukov starih ved. Ko spremljam oz. poslušam nastope veljakov novoizvoljenih političnih strank in predloge njihovih rešitev za situacijo v državi, se mi zdi,, da prebiram svoje misli v uvodnikih k Logaškim novicam. Bolj ali manj imajo vsi dobre programe, le pri skupnem usklajevanju le--teh nastopijo težave, ker svojih programov nočejo ali pa ne zmorejo spraviti na skupni imenovalec. Skupni program namreč ne bi več »poveličeval« posameznih »liderjev«, ki venomer želijo izstopati iz družbenega povprečja in prodajati vsak svoj »ego«, ampak bi bil obveza - »Zlato fiskalno pravilo«, da najprej in le kolikor ustvarimo, lahko nato tudi porabimo in tako skupaj izvlečemo težak voz iz zavožene preteklosti. Poleg tega moramo ponovno, na zdravem temelju, pričeti graditi našo mlado državo. Imamo veliko znanja in sposobnosti. Kakovost in količina opravljenega dela morata postati merilo za plačilo, pa naj gre za zaposlene v gospodarstvu ali v javnem sektorju. Bruto družbeni proizvod oz. njegova dodana vrednost mora biti temelj za nagrajevanje vseh zaposlenih, tudi tistih, katerih delo predstavlja servis našim državljanom oz. občankam in občanom. Končno bomo morali slediti preprostemu reku: »Ko je bokal prazen, moramo kupiti (ustvariti) novega, da lahko ponovno točimo.« Zavedati se tudi moramo, da so nam naši predniki prepustili veliko težko ustvarjenega premoženja, zato moramo ravnati z njim kot dober gospodar ter ga brez kakršnih koli bremen prepustiti našim naslednikom, pa naj gre za državno ali lokalno raven. Spoštovane občanke, spoštovani občani, morda sem v teh štirih letih kot logaški župan naredil komu krivico, ga morda razočaral oz. nisem izpolnil njegovih pričakovanj. Za morebitne tovrstne napake se vsakomur posebej opravičujem in, če zanje izvem, jih bom popravil. Še vedno pa velja, da imamo lepo deželo, bistre in delovne ljudi, polne znanja in izkušenj. Zato: skupaj zmoremo vse. Dovolite mi, da vam zaželim prijetno praznovanje občinskega praznika. Naj nam druženje in dobra volja vlijeta nove energije za premagovanje vseh ovir, ki jih bomo morali s skupnimi močmi premagati v času, ki je pred nami. Vaš župan Berto Menard PRAKTIKUM razmislek ob iztekajočem se mandatu marsikateri rezultati vidni šele v prihodnje Dobro je, če človek ob vsakem zaključenem časovnem obdobju, ki ga preživi bodisi doma bodisi v službi, naredi razmislek ter s tem ugotovi, kaj je bilo dobro oz. kaj bi lahko bilo še boljše, kot je bilo v preteklem obdobju. Za mandat, ki ga zaključujemo v letu 2014, lahko z velikim zadovoljstvom ugotovimo, da je bil eden najboljših, odkar obstaja Občina Logatec. Po relativno slabem zatečenem finančnem stanju Občine ob nastopu mandata ter s tem povezanimi finančnimi obveznostmi lahko ugotovimo, da je Občina ob skrbni in gospodarni porabi proračunskih sredstev le-te sanirala že v dobrem letu. Hkrati s poravnavo dolgov (tudi do Petrola) je bilo treba v veliki meri spremeniti in dopolniti investicijsko dokumentacijo za večino projektov, ki so že v teku oz. se bo njihova izvedba pričela v bližnji prihodnosti. Pri nekaterih investicijah iz preteklosti je bilo treba rešiti tudi nekatera nerazrešena pravna vprašanja, saj je bilo ob začetku mandata v teku kar nekaj še vedno aktualnih tožb. Ob vsem povedanem želimo posebej poudariti, da je bil temelj delovanja Občine enakomeren in pravičen razvoj celotne občine Logatec, s tem, da je bila enaka pozornost posvečena tako urbanemu - osrednjemu delu občine kot tudi ruralnemu zaledju. Trudili smo se, da bi vsem občankam in občanom nudili enake življenjske možnosti, pa naj si bo to dostop do šole ali vrtca, zimsko pluženje in vzdrževanje cest, brezplačna pravna pomoč, brezplačen dostop do logopeda, počitnice za otroke, ki so zdravstveno ali materialno ogroženi, skrb za starejše, ki si ne morejo sami plačevati stroškov domskega bivanja, skrb za brezposelne z možnostjo zaposlitve preko javnih del, skrb za delovanje organizacij, zvez in društev itd. Kot je bilo že omenjeno, se je v tem mandatu v občini Logatec pričelo z izgradnjo prepotrebne komunalne infrastrukture ter z drugimi investicijami, kar je že, še bolj pa bo v prihodnje, dvignilo kvaliteto življenja vseh občank in občanov. Kratek pregled investicij v mandatu Za preglednejšo seznanitev želimo v nadaljevanju navesti le nekaj bistvenih investicij oziroma projektov in z njimi povezanih spremljajočih aktivnosti: LETO 2010: Odprava posledic poplav v letu 2010: sanacija cest, sanacija plazov, nakup dveh stanovanj za poplavljence, nakup stanovanjske opreme za opremo stanovanj za poplavljence, Ureditev električne napeljave na nogometnem igrišču na Sekirici, Obnova dotrajanih hidrantov na celotnem območju občine Logatec, Nadgradnja in avtomatizacija sistema za sežig (plinska bakla) na deponiji Ostri vrh, Obnova in nadgradnja črpališča Podgora. LETO 2011: Rekonstrukcija in obnova ceste Valkarton - Zapolje 1. etapa, ter obnova vodovoda na istem odseku, Izdelava oziroma sanacija in popravilo mostu čez potok Logaščica- pri skakalnicah na Sekirici ter nabava rešetk, Sanacija plazov (Mravljišče - Veharše -Godovič), Izdelava projektne dokumentacije PZI za ureditev lokalne ceste LC 226040 Hotedr-šica - Ravnik (pri šoli), Nadgradnja odplinjevalnega sistema na deponiji Ostri vrh, Priprava projektov za izgradnjo sanitarne podtlačne kanalizacije na Martinj hribu, Ureditev parka na Stranski poti, Obnova vodovoda, obnova peskovnika, obnova elektroinštalacij, izdelava in montaža kovinske ograje, zamenjava strešne kritine, zamenjava oken, zamenjava vhodnih vrat pri POŠ Laze, Obnova odra v dvorani Kulturnega doma Tabor, Izdelava cevnih propustov v Hotedršici za odvod poplavnih vod v Hotenjko, Obnova garaž, obnova prostorov - laboratorija, nakup reševalnega vozila, nakup terenskega vozila, nakup ostale medicinske in pohištvene opreme v Zdravstvenem domu Logatec, Dokončanje hodnika za pešce v Hotedrši-ci, Izgradnja kanalizacije v Rovtah, Obnova igralnic, obnova kuhinje, obnova zunanje terase in nakup opreme v Vrtcu POD KOŠEM, Izgradnja športnega igrišča ob OŠ Tabor, Sanacija desnega obrežnega zidu ob potoku Logaščica med Gornjim in Dolnjim Logatcem, Nakup zemljišča za igrišče Tičnica, ureditev igrišča in nakup opreme, Izgradnja komunalne infrastrukture v Gr-čarevcu, Obnova neprofitnih stanovanj in obnova fasad na blokih, v katerih se nahajajo ne-profitna stanovanja, ki so v lasti občine, Obnova vodovoda pod strugo potoka Ho-tenjka, Izdelava poplavne študije za območje občine Logatec, Obnova javne razsvetljave pri OŠ 8 talcev, Obnova javne razsvetljave na parkirišču za Mercatorjem (na Poštnem vrtu). LETO 2012: Delno financiranje dokončanja novih prostorov v Župnijskem - Miklavževem vrtcu, nakup igral za zunanje igrišče pri cerkvi za potrebe Miklavževega vrtca, Obnova strešne kritine na pomožnem objektu Tržaška cesta 148, Sanacija levega obrežnega zidu v dolžini 26 m ob potoku Logaščica na Brodu, Predelava vodovoda in nadgradnja dozira-nja - črpališče Podgora, Gradnja odcepa L - Obrtna cona Logatec - asfaltiranje, Delna zamenjava ogrevanja in zamenjava oken v OŠ 8 talcev, Popravilo podpornega zidu Rovte - Zavra-tec in izdelava projekta Rovtarska Sora, Rekonstrukcija javne infrastrukture in obnova kanalizacije na Režiški cesti, Obnova kanalizacije zahodni del Gornji Logatec, Ureditev parka Mali park pri Mercatorju, Izdelava protihrupnega zidu pri čistilni napravi Logatec, Ureditev - sanacija LOKVE, Energetska sanacija stanovanj v Rovtah in obnova neprofitnih stanovanj, Zamenjava oken v Vrtcu Kurirček, Obnova spominskih obeležij v Dolnjem Logatcu, Hotedršici, Zaplani in na Židov-niku, Obnova javne razsvetljave, Izdelava projektne naloge za izvedbo javnega natečaja za obnovo Narodnega doma, izdelava DIIP za projekt, Sanacija brežine in gradnja opornega zidu na Poljski poti, Vodovodna cesta, Izdelava projektne dokumentacije za izgradnjo vodovoda na Vrhu Svetih Treh kraljev, Obnova AB mostu na JP 726582 - Log - Zaplana - Kisovec, Obnova in asfaltiranj ceste: Trate - Kurja vas - Zajele, Obnova in asfaltiranje ceste: Rovte - Vrh Svetih Treh Kraljev, Obnova in asfaltiranje ceste: Popit - Sopot. LETO 2013: Obnova športnega igrišča na Vehršah, Izdelava projektne dokumentacije (PGD) za izgradnjo čistilne naprave v Lazah, Obnova Tovarniške ceste - I. faza, Obnova Stare ceste in izgradnja hodnika za pešce - I. faza, Sodelovanje pri delni obnovi križišča Tovarniška cesta - Tržaška cesta - Rovtarska cesta (črna točka), Obnova vodovoda na več območjih zaradi zmrzali, Obnova cestne razsvetljave na ulici Čevi-ca, Zemeljska dela pri izdelavi cevne kanalizacije za optično omrežje v KS Trate, Asfaltiranje ceste na Hlevnem vrhu, Obnova elektro omare na črpališču Rov-tarska cesta, Sanacija dna vodohrana Rovte, Obnova parketa v Športni dvorani Logatec, Izgradnja hodnika za pešce na Gorenjski cesti, Obnova kanalizacije na ulici Čevica, Izdelava projektne dokumentacije za izdelavo podpornega zidu v Zaplani, Pričetek gradnje vrtca v Rovtah, Pričetek gradnje čistilne naprave v Logatcu - projekt Čista Ljubljanica, Pričetek gradnje kanalizacije na Kalcah in Martinj hribu - projekt Čista Ljubljanica, Izdelava projektne dokumentacije za vodovodne sisteme in izbor izvajalca del -projekt Čista Ljubljanica 2. sklop, Izdelava in montaža avtobusnih postajališč v Grčarevcu, Rekonstrukcija ceste Smrečje - Žiri, Postavitev javne - cestne razsvetljave na Režiški cesti in ulici Klanec, Tlakovanje podesta pred cerkvijo v Hote-dršici in tlakovanje komunikacijske poti na pokopališču v Hotedršici, Ureditev kulturnega parka na Hrušici (vojašnica), Sanacija mostu čez potok Logaščica na Brodu, Obnova vodovoda na Tržaški cesti pod Grintavcem, Gradbena dela za ureditev meteornih vod pri gasilskem domu na Medvedjem Brdu, Pregled in priprava študij za obnovo mostu čez Unico na cesti Laze - Planina, Sanacija in obnova šestih avtobusnih postajališč, Izgradnja gospodarske javne infrastrukture v OIC 3 Logatec 1. etapa. LETO 2014: Odprava posledic ledene ujme in posledic poplav v Lazah (najem agregatov, polnjenje agregatov, prenočišča, hrana, krizni center, obnova poškodovane gasilske opreme, izgradnja nasipa, material za nasip, protipoplavne vreče, obrezovanje dreves, čiščenje vej, prevoz pitne vode, obnova gozdnih cest ...), Sanacija vodohrana Rovte, Prevzem teptalca za sneg na Sekirici, Izdelava vodne vrtine Laze - Jakovica, Izgradnja športnega igrišča in spremljajočih objektov v Hotedršici, Postavitev novih cestnih označevalnih tabel Občine Logatec, Izgradnja komunalne infrastrukture v Ho- tedršici - Spodnji Log, Energetska sanacija objektov: OŠ 8 talcev in Vrtec Kurirček Logatec, Nakup bazena v GRC Zapolje, Ureditev otroškega igrišča pred OŠ Tabor, Ureditev otroškega igrišča na Kovku. Za financiranje tako obsežnih investicij vsekakor ne bi zadostovala zgolj sredstva občinskega proračuna, zato smo skozi celotni mandat posvečali posebno pozornost pridobivanju evropskih sredstev ter dodatnih sredstev iz proračuna Republike Slovenije. V zvezi s tem lahko ugotovimo, da je bila Občina, v primerjavi s prejšnjimi obdobji, ko je že obstajala možnost pridobivanja evropskih sredstev, do sedaj najbolj uspešna. Pregled pridobljenih sredstev EU in RS Evropska sredstva so bila odobrena v višini 7.319.086 EUR, od tega za projekte: Sanitarna kanalizacija in ČN Rovte v višini 320.000 EUR, Kanalizacija in čistilna naprava Logatec v sklopu Čiste Ljubljanice v višini 6.108.193 EUR (sredstva še niso izplačana v celoti), Obnova javne razsvetljave po Uredbi v vi- šini 101.923 EUR Energetska sanacija stavb OŠ 8. talcev in Vrtca Kurirček v višini 747.231 EUR LEADER v višini 41.739 EUR. Sredstva države so bila odobrena v višini 1.808.010 EUR od tega: Sredstva na podlagi Zakona o financiranju občin za projekte Sanitarna kanalizacija in čistilna naprava Rovte, Gospodarska javna infrastruktura Grčarevec, Vrtec Rovte v višini 895.861 EUR, Sredstva Ministrstva za zdravje za obnovo Zdravstvenega doma Logatec v višini 112.266, Sredstva Ministrstva za šolstvo za izgradnjo Vrtca Rovte 721.874 EUR (sredstva so samo odobrena ne pa tudi izplačana), Sredstva Fundacije za šport v višini 78.009 (sredstva še niso izplačana v celoti). Ostala področja Poleg navedenega investicijskega področja pa je Občina v tem mandatu posvečala enako skrb tudi vsem drugim nalogam, ki so ji dodeljene v veljavnih predpisih s področja delovanja lokalne skupnosti in ki jih izvaja v dobrobit vseh občank in občanov. Področje družbenih dejavnosti Področje družbenih dejavnosti obsega širok krog nalog, ki jih Občina izvaja za svoje občane, zato bodo izpostavljene le bistvene: Na področju vzgoje in izobraževanja: skrb za otroke s posebnimi potrebami, organizacija šolskih prevozov, pomoč študentom pri pridobivanju štipendij preko regijske štipendijske sheme, denarna pomoč nadarjenim študentom, Na področju zdravstva: sofinanciranje logopeda, Na področju socialnega varstva: sofinanciranje plače družinskega pomočnika, izvajanje pomoči na domu, subvencioniranje dela stroškov za bivanje v domu za osebe, ki so materialno ogrožene, Na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: v letu 2014 so bile izvedene obsežne aktivnosti ob naravnih ujmah - žledolomu in poplavah, Na področju mladih: sofinanciranje društev, klubov, organizacij in različnih dejavnosti ter programov mladih, Na področju kulture in kulturne dediščine: sofinanciranje društev, klubov, organizacij in različnih dejavnosti ter programov, Na področju turizma: sofinanciranje društev, klubov, organizacij in različnih dejavnosti ter programov. V zvezi s slednjim je treba posebej izpostaviti organizacijo zelo odmevnega simpozija o dr. Andreju Gosarju, ki ga je organizirala Občina Logatec v sodelovanju s SAZU, Naravoslovno tehnično fakulteto, Mohorjevo družbo in Knjižnico Logatec. Področje okolja in prostora Na področju prostorskega urejanja občine je bil v tem mandatu, kljub neprestanemu nasprotovanju in intervencijam nekaterih posameznikov na resornih ministrstvih, sprejet Občinski prostorski načrt. Glede na dolgotrajnost sprejema le-tega ter glede na že nove predloge na terenu so bile pripravljene strokovne podlage za obravnavanje novih pobud za spremembo namenske rabe zemljišč v občinskem prostorskem načrtu ter v zvezi s tem nadaljnji prostorski razvoj občine Logatec. Posebej je treba opozoriti tudi na izdelavo strokovne podlage za območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta Staro mestno jedro Dolenji Logatec, izgradnja katerega bo olepšala in osmislila center našega mesta, s tem pa tudi oživila družabno življenje vseh generacij naše občine, ki se bodo na tem mestu lahko v prihodnje družile. Veliko truda je bilo vloženo tudi v razrešitev več let trajajoče problematike neplačanega komunalnega prispevka na več območjih občine Logatec. Pri tem se je Občina v največji meri trudila upoštevati načela enakopravnosti, sorazmernosti in pravičnosti do vseh občank in občanov naše občine ob tem, da je morala spoštovati veljavna zakonska določila. Področje inšpekcije in redarstva V tem mandatu je Občina Logatec odstopila od Medobčinske pogodbe o skupni inšpekcijski in redarski službi ter ju ustanovila v okviru lastne občinske uprave. Že zelo hitro so bili vidni pozitivni rezultati, saj stalna prisotnost tako inšpektorja kot tudi redarja v občini omogoča pogostejši in tesnejši stik s prebivalci naše občine in to ne le v smislu izreka kaznovalnih ukrepov, temveč predvsem v preventivnem delovanju, kot je osveščanje občanov na področjih, kjer je zaznati najpogostejše kršitve. Poleg vsega navedenega pa je reorganizacija prej navedenih služb prinesla občutno racionalizacijo ter tudi precejšen finančni prihranek. Tudi na področju prometne ureditve je bil, ob upoštevanju številnih predlogov občanov, dosežen precejšen napredek. Spoštovane občanke, spoštovani občani, kot je razvidno iz kratkega pregleda nekaterih najpomembnejših opravljenih nalog v iztekajočem se mandatu, je bilo, kljub teži zatečenega stanja ob začetku mandata in kljub gospodarski krizi ter posledično pomanjkanju finančnih sredstev, opravljenega zelo veliko dela. Marsikateri rezultati bodo vidni šele v bližnji prihodnosti. Pa vendar lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo za občanke in občane ter vse prebivalce občine Logatec opravili veliko koristnega dela, kar bo vsestransko dvignilo kvaliteto življenja ter dobro počutje vseh prebivalcev naše občine. Garant doseženega uspeha je medsebojno sodelovanje, razumevanje, zaupanje in spoštovanje. Tako smo delali do sedaj in tako bomo delali tudi v prihodnje. Vse občanke in občane vabimo k sodelovanju. ŽUPAN OBČINE LOGATEC Berto Menard ob začetku novega šolskega leta Ko to berete, so naši otroci že pošteno zakorakali v novo šolsko leto 2014/2015. Letos je po podatkih naših šol prvič v šolske klopi sedlo 167 prvošolcev. Ob tem je prav, da prav vsem učencem zaželimo obilo uspehov in na novo pridobljenih znanj. Vse udeležence v prometu pa še enkrat naprošam na povečano pazljivost in previdno vožnjo, še posebej v okolici šol in vrtcev. Ob tej priložnosti pa se še enkrat spomnimo tudi na naše odličnjake, učence, ki so si s svojimi delovnimi navadami, sodelovanjem in marljivim učenjem prislužili občinsko priznanje Županova petica. V preteklem šolskem letu je bilo priznanje podeljeno 21 najuspešnejšim učencem v logaški občini. Dobitniki so: Tilen Brezni-kar, Karmen Bogataj, Neža Flisek, Nastja Geohelli, Andraž Jereb, Gaj Kren Gorše, Tinkara Leskovec, Blažka Tana Logar, Žiga Lukančič, Viviana Maček, Nik Maric, Ana Martinšek, Ela Milavec, Ana Milošev, Luka Mlakar, Vesna Nagode, Ajda Novak, Urša Rožmanc, Eliijeta Sylaj, Amadej Šenk Juh, Luka Škrlj. Vsem še enkrat iskreno čestitam. Vaš župan Berto Menard ZDRAVSTVENI DOM LOGATEC vas vabi v ponedeljek 22. 9. 2014 ob 18.00 uriv sejno sobo ZD Logatec v 2. nadstropju na predavanje preventiva raka dojke Predavali bosta zdravnici Mojca Senčar in Gabrijela Petrič Grabnar, predstavnici slovenskega združenja Europa Donna. S seboj prineseta silikonski model dojke z vgrajenimi posameznimi bulami, ki jih lahko otipate. V Sloveniji za rakom dojk zboli 1200 žensk, umre jih blizu 400. Rak dojk je visoko ozdravljiv, če je le odkrit dovolj zgodaj. Prav zato vas vabimo, da vam predstavimo dejavnike tveganja za nastanek bolezni, znake in način zdravljenja bolezni. Lepo vabljeni! odgovor na pismo bralca g. mojškerca Za razliko od avtorja zadevnega članka Občina Logatec ni razočarana in ne presenečena nad odgovorom prej omenjenega avtorja. Tudi sicer se prvotno občina ni nameravala odzivati na navedeno pisanje, vendar je zaradi spoštovanja občank in občanov potrebno v zvezi s takim sprenevedanjem in na koncu članka, celo z neutemeljenim zastraševanjem, podati nekaj pojasnil. Kot je znano, so strokovne službe občinske uprave v majski številki Logaških novic, glede na posamezna področja, ki jih pokrivajo, pripravile strokovne odgovore na neresnične in netočne navedbe dveh avtorjev v prejšnji številki Logaških novic. Navedbe občine so ustrezno argumentirane in izkazujejo dejansko stanje, ki v ničemer ni alarmantno, kar, očitno zaradi lastnih interesov, želi prikazati avtor članka. Župan Občine Logatec in občinska uprava opravljata svoje delo v skladu z vsemi veljavnimi predpisi, posebno pozornost pa še posvečata skrbni, smotrni in gospodarni porabi sredstev občinskega proračuna, zato je povsem odveč vsako zastraševanje in zavajanje občank in občanov Občine Logatec. Zavajajoča je tudi navedba avtorja, ko se sprašuje, zakaj občina kot sopodpisnik pogodbe nikoli ni zahtevala sledilnih dnevnikov. V zvezi s tem je potrebno pojasniti, na kakšen način je urejeno izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest. V osnovi gospodarsko javno službo ureja Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja javnih občinskih cest v občini Logatec (Logaške novice, št. 12/12), na podlagi tega odloka je občina kot upravljavec občinskih javnih cest z izvajalcem gospodarske javne službe Komunalnim podjetjem Logatec d.o.o. sklenila Pogodbo o opravljanju gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest na območju občine Logatec. V navedeni pogodbi in odloku ni nikjer zapisano, da ima občina pravico preverjati, kako storitve zimske službe izvajajo podizva-jalci Komunalnega podjetja Logatec d.o.o.. Pravice in obveznosti komunalnega podjetja ter njegovih podizvajalcev so določene v javnem naročilu, s katerim je izvajanje storitev zimske službe komunalno podjetje podelilo podizvajalcem in v pogodbah, ki jih je sklenilo s podizvajalci. Občina tako ni podpisnik nobene pogodbe, ki bi ji dajala pravico zahtevati sledilne dnevnike, zato bi občina s tako zahtevo prekoračila svoje pravice oziroma pristojnosti, kar popolnoma negira avtorjeve navedbe. Na drugi strani pa je ta pravica in obveznost obstajala na strani komunalnega podjetja, kot izvajalca gospodarske javne službe in podpisnika pogodb. Za delo komunalnega podjetja odgovarjajo njegovi organi, to sta v prvi vrsti direktor in nadzorni svet podjetja. Ni zanemarljivo dejstvo, ki se mu sicer avtor članka poskuša izogniti, da je odgovornost članov nadzornega sveta individualna ne samo kolektivna, zato je tudi avtor članka kot član osebno solidarno odškodninsko odgovoren podjetju za morebitno neaktivnost ali prepozno aktivnost glede zatrjevanih kršitev podizvajalcev zimske službe. Iz navedenega tako izhaja, da je neresnična tako navedba, da je občina sopodpisnik pogodb, na podlagi katerih bi imela pravico zahtevati sledilne dnevnike, kot tudi navedba o obstoju pravice ali morda celo obveznosti občine, da zahteva ta dokazila. Na drugi strani pa je jasna obveznost tako direktorja komunalnega podjetja, kot nadzornega sveta in njegovih članov, ki izhaja že iz samega Zakona o gospodarskih družbah. Kot je že znano, je sedanji župan Občine Logatec in z njim občinska uprava v sedanjem mandatu pri svojem delu dosegla velik uspeh, ki je v veliki meri že viden tudi navzven, še bolj pa se bo to izkazalo v prihodnjih mesecih. In kot izgleda, je ravno to najbolj moteče in boleče za avtorja članka in za njegove bližnje somišljenike. Pri tem avtorju ni mar, da še naprej očitno zlorablja ta medij in odlok, na podlagi katerega je bil ustanovljen, za širjenje neresnic in s tem za zavajanje občank in občanov ter za razglašanje hvalospeva svoji tašči, bivši podžupanji. Verjetno je pravo mesto za izliv takih čustev kje drugje. Da so se odvijali različni pogovori in dogovori mimo vednosti župana, je in ostaja neizpodbitno dejstvo, kar je milo rečeno nenavadno, če ne že kar povsem nenormalno. Delo županu za hrbtom pa je že v preteklosti povzročilo le škodo Občini Logatec. Ostalih navedb avtorja članka ni smiselno komentirati, saj so očitno v večji meri odraz njegovega osebnega razumevanja in dojemanja posamezne problematike, kot tudi njegovega vrednostnega sistema do naše ožje in tudi širše družbe. Zagotovo pa tako ravnanje v ničemer ne doprinaša k visoko donečim moralnim vrednotam, na katere se sklicuje avtor članka, še manj pa k izhodu iz moralne kot tudi iz siceršnje krize naše družbe oz. države. Le s skupnim in poštenim delom, z odkritim in iskrenim medsebojnim dialogom in odnosom ter s pozitivno energijo in veseljem do ustvarjanja in življenja na sploh, se bomo tako kot posamezniki in kot družba oz. država rešili iz gospodarske, pa tudi moralne krize. Občina Logatec obvestilo občanom o plačilu položnic Občina Logatec obvešča občane, da lahko v prvem nadstropju Upravnega centra Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec, v sprejemni pisarni Občine Logatec, poravnajo plačila vseh plačilnih nalogov oziroma položnic, ki jih je izdala Občina Logatec (npr. komunalni prispevek, gledališki abonma, oglas v Logaških novicah, globa, najemnina za stanovanje, letovanje otrok, itd.). Plačilo navedenih položnic je brez provizije, občani pa ga lahko poravnajo ali z gotovino ali s plačilno kartico. Sprejemna pisarna občine je odprta od ponedeljka do četrtka od 8. do 12. ure, v ponedeljek, torek in četrtek od 13. do 15. ure, ob sredah od 13. do 17. ure in ob petkih od 8. do 13. ure. Občinska uprava odziv na pismo bralke z naslovom mestno jedro, 1. del Zelo oster odziv avtorice članka z naslovom: Mestno jedro Logatca, 1.del, je iz zornega kota stroke ter iz predpisanih postopkov, ki jim pri tovrstnih obravnavah moramo slediti, povsem neutemeljen oz. nerazumljiv. Ga je pa možno razumeti v kontekstu užaljenosti oz. besa, ker od Občine Logatec ne more brezplačno pridobiti v trajno last določenih občinskih zemljišč, ki jih želi uporabljati za parkirna mesta svojih gostov oz. strank. Za to pač ni ne zakonske podlage ne javnega interesa. Sicer pa avtorica članka v neposredni bližini svojega objekta razpolaga z dovolj zemljišči, ki jih bi lahko uporabljala za parkirišča, vendar naj bi jih raje oddajala v najem. Ob vsem tem pa seveda zavestno pozablja, da je iz naslova sofinanciranja projektov varovanja kulturne dediščine v Občini Logatec za obnovo gostinskega objekta Krpan v zadnjih dveh letih prejela znatna sredstva. Poleg navedenega naj bi v preteklih letih prejemala tudi precejšen znesek odškodnine oz. najemnine za prostor, kjer je bilo v preteklosti avtobusno postajališče. V zvezi z nizom netočnih navedb v omenjenem članku želi Občina Logatec občanke in občane, v zvezi z navedeno tematiko, seznaniti s pravimi dejstvi. Kot je vsem dobro znano, je izbira termina za kakršnokoli predstavitev ali prireditev skoraj vedno problematična. Iz izkušenj vemo, da določen termin vedno nekomu ne ustreza in to je že vse splošno znano in velja za širšo družbeno skupnost. Namen in cilj vsake in tudi tokratne predstavitve občine pa je bil privabiti in pritegniti k sodelovanju čim večje število občanov, v pričakovanju njihovih usmeritev, predlogov in sugestij. Očitno je zavest javnosti o nujnosti in pomembnosti sodelovanja v zadevah urejanja prostora še vedno premajhna, zato je vsakršen obisk in dobronameren odziv za občino vedno dobrodošel. Seveda pa ne v smislu negativnega kritiziranja ter zlorabe pridobljenih informacij in predlogov za povsem druge, zdi se, osebne potrebe posameznikov, pač pa za konstruktivno kritiko in podajo smiselnih predlogov. Tudi sklicevanje na opozorila oz. vprašanje v zvezi z 20-le-tnim razvojnim planom občine, ki jih je izpostavila ena izmed občank, so neutemeljena, saj je prav dotična občanka že daljše časovno obdobje aktivno vključena v soodločanje o razvoju naše občine, pa k dejanskemu razvoju ni kaj pripomogla. Tudi zasramovanje in blatenje posameznih predlogov, danih na zadevni predstavitvi, ter brezkompromisno in arogantno vsiljevanje svojega razumevanja in videnja tematike vsem ostalim, ne glede na to, kdo jih je izrazil, je popolnoma v nasprotju z namenom javne obravnave idejnih predlogov, saj se le iz množice različnih predlogov na koncu izoblikuje najboljša rešitev. Pa naj si gre za umestitev v prostor za nove objekte, parkirišča ali preureditev zelenih javnih površin. Sicer pa je podlaga za pristop k projektu ureditve centra Logatca sprejet OPN, ki na tem mestu, skladno s podzakonskimi akti, predvideva sprejem občinskega podrobne- ga prostorskega načrta, ki bo celovito predvidel ureditev te zaključene celote. Izbrani in predstavljeni projekt pa ni le diplomska naloga izpred desetih let, temveč je, v skladu z veljavnimi predpisi, izbran projekt izvajalca z najkvalitetnejšo ter cenovno najugodnejšo ponudbo. Če pa se je izbrani izvajalec že pred časom kot študent oz. diplomant ukvarjal s prostorskim načrtovanjem in urejanjem mestnega jedra Logatec, je to še dodatno pozitivna referenca, saj to pomeni, da ima do tega področja določene afinitete ter vedenja. In ne nazadnje, da tudi sam želi, za razliko od določenih posameznikov, ki v samem mestnem jedru puščajo vrtove, ki bi jih sicer lahko lepo uredili, milo rečeno v zelo »čudnem stanju«, da je Logatec kot občina in mesto v prihodnje prostorsko boljše in lepše urejen. In prav to je cilj občine, da občanke in občani na takih predstavitvah podajo konstruktivne predloge, na podlagi katerih strokovne službe občine lahko pripravijo strokovne podlage za izdelavo podrobnega načrta, le-ta pa bo skladno s postopkom, ki ga določa Zakon o prostorskem načrtovanju, tudi predstavljen javnosti preko javne razgrnitve. Torej tudi tedaj bo še vedno dovolj časa in dovolj možnosti, da bo javnost o predlogu lahko podala svoje mnenje. Tudi navedbe o stihijskem nakupu zemljišč in objektov ter namera občine, da le-te na tak ali drugačen način odda nekim »mogotcem«, so neutemeljene. Občina pristopi k nakupu le v primeru, če je cena določene nepremičnine tržno sprejemljiva ter če je nakup, gledano z zornega kota pričakovanega razvoja občine, smotrn. Pred vsakokratnim nakupom pa predloge obravnava še pristojni odbor občinskega sveta. Ne glede na določene zasebne interese nekaterih posameznikov pa večini občank in občanov gre za resnico in predvsem za nadaljnji razvoj celotne občine, zato tako sedanji župan kot celotna Občina deluje skladno s tem ciljem. Občina Logatec brezplačna pravna pomoč KDAJ: 24. september 2014 med 12. in 17. uro KJE: UPRAVNI CENTER LOGATEC, TRŽAŠKA CESTA 50A, LOGATEC NADSTROPJE, SEJNA SOBA OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 01/7590-600 postavitev obeležja francetu puncuhu UVELJAVLJENI ROJAK IZ GORNJEGA LOGATCA Na pobudo Ivana Martelanca, svetovalca SAZU in pobudnika ohranjanja spomina uveljavljenih rojakov slovenskega rodu, delujočih v tujini na različnih področjih, je Občina Logatec v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve začela postopek postavitve spominskega obeležja Francetu Pun-čuhu. To naj bi bilo pritrjeno na njegovi rojstni hiši. S pomočjo župnika župnije Gor. Logatec Janeza Selana in zgodovinarke Mire Hodnik je bilo v nekaj tednih ugotovljeno, da gre za stavbo na naslovu Tržaška cesta 148 (»ljudska šola« v Gor. Logatcu). Nato je sledilo oblikovanje besedila in izbira kamna ter pridobitev vseh soglasij. Po koncu tega postopka in izdelavi obeležja bo v septembru 2014 sledilo odkritje spominske plošče temu pogumnemu in človekoljubnemu logaškemu rojaku. France Punčuh se je rodil v številni družini Leopolda Punčuha, nadučitelja in nekaj časa tudi župana Logatca, in Antonije Pun-čuh, roj. Žgur. Po Kraljevi državni višji realki v Ljubljani, ki jo je končal junija 1922, je med oktobrom 1922 in oktobrom 1923 opravil vojaško dolžnost v Inženirski podoficirski šoli v Mariboru; od februarja 1925 je bil nosilec čina rezervnega inženirskega podporočnika. Šolanje je leta 1923 nadaljeval na Visoki trgovski šoli v Varšavi, ki jo je novembra 1927 končal z diplomsko nalogo z naslovom Agrarna reforma v Jugoslaviji. Že med študijem se je leta 1925 zaposlil v enem od poljskih industrijskih podjetij, kjer je delal do 1. 7. 1928, ko se je (kot dnevničar) zaposlil na Poslaništvu Kraljevine Jugoslavije v Varšavi, kjer je bil zadolžen za trgovinske in finančne posle. Nekaj časa je opravljal tudi dolžnosti dopisnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Kljub leta 1931 uspešno opravljenim izpitom za sprejem v državno službo na Ministrstvu za zunanje zadeve Kraljevine Jugoslavije, številnim jezikom, ki jih je obvladal (poleg slovenščine in srbohrvaščine tudi poljščino, nemščino in francoščino), in odličnim priporočilom nadrejenih na poslaništvu, redne zaposlitve ni dobil. 1. januarja 1935 je v Varšavi odprl trgovinsko zastopstvo za nemške pisalne stroje in obenem podal odpoved na Poslaništvu Kraljevine Jugoslavije v Varšavi. Poslanik Lazarevic, ki ga je visoko cenil, ga je prepričal, da je, sicer brez formalnega statusa, nadaljeval tudi z delom na poslaništvu. 29. decembra 1937 ga je minister za zunanje zadeve Kraljevine Jugoslavije imenoval za častnega vice-konzula v Varšavi. Medtem se je leta 1931 v Varšavi poročil z Janino Glocer, poljsko Judinjo in maja 1933 se jima je rodil sin Andrej. V času bivanja v Varšavi je France Punčuh spoznal premožno judovsko družino Konigstein, ki je imela v lasti podjetje za izdelovanje nalivnih peres Kawuska. Ob nemški okupaciji Poljske septembra 1940 in uveljavitvi njihovih rasnih protijudovskih zakonov je formalno prevzel podjetje Kawuska in tudi premoženje judovske družine Meszorer ter denar uporabil za podporo skritim beguncem do varšavske vstaje avgusta 1944, ko so se stiki prekinili. France Punčuh je begunce skrival tudi v svojem stanovanju na ulici Bagatela, v shrambi, kjer je postavil lažni zid. V tem času je v podjetju Kawuska zaposlil Genowefo Olczak in ji s tem omogočil podporo štirim članom judovske družine Rozenman, ki jih je skrivala; prav tako ji je svetoval z imeni ljudi, ki so ji lahko pomagali pri skrivanju judovskih beguncev. V času varšavske vstaje ga je 9. septembra 1944 ubila nemška okupacijska vojska. Pokopan je bil v Varšavi, maja 1971 pa na željo soproge prekopan na pokopališče v Gornjem Logatcu. Soproga in sin sta vojno preživela in se preselila najprej na Švedsko, nato v London in na koncu v New York. Janina Puncuh je umrla leta 1997 v New Yorku, Andrej Puncuh pa marca 2011 v Londonu. Francetova vnukinja Tanja živi v Bologni. 15. avgusta 2004 mu je Jad Vašem za zasluge pri reševanju Judov v Varšavi podelil naziv pravičnik med narodi. Priznanje je zanj, takrat, prevzel sin Andrej. Francetu Punčuhu bo v Gorenjem Logatcu kmalu odkrito spominsko obeležje. Občinska uprava Občine Logatec Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve vpis novih abonentov prve prijave ŽE MED 11. IN 18. 9. Po izboru lanskih abonentov si bomo v prihajajoči abonmajski sezoni predvidoma ogledali naslednje komedije: Goveja župca za dušo, Punce, Seks in ljubosumnost ter Sto svečk za Ježka. Predstave si bo možno ogledati predvidoma v mesecih oktober 2014, november 2014 in februar 2015 in marec 2015. Ker pa imajo gledališča zaradi različnih vzrokov možnost predstavo odpovedati, zamenjati ali prestaviti, vam bomo ob takih primerih pravočasno sporočili spremembe. Cena za abonma na sedežih v vrstah parter- ja od prve do vključno osme je 40 eur, za vse ostale sedeže pa 35 eur. Vpis v abonma Letošnji vpis novih abonentov v abonma sezone 2014/2015 poteka od 11. do 18. septembra 2014 (18. 9. 2014 do najkasneje 15. ure mora biti prijavnica že na sedežu Občine Logatec). Pravilno izpolnjene in podpisane prijavnice za nove abonente nam pošljite / dostavite na naslov: Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Ime in priimek Naslov Pofela Telefon E-mail Zaradi varovanja okolja želim, da me o abonmaju obveščate samo preko elektronske pošte, DA O ME O Nisem bilabonenl sezone V abonma prijavljam navedite število; ] oseb. Abonma bom plačal v f )erem obroku ( > dveh obrokih. □alum: | Podpis: PRIJAVNICA ZA MOVE ABONENTE- GLEDALIŠKI ABONMA 2014/2015 Izjava vlagatelja: podpisani dajan Obči rti Logatec soglasje, da obdeluje roje osebne podatke, navedene v prijavnici. Občinski urad Občine Logatec. Tržaška cesta &0 A. 1370 Logatec, matična Številka 5874561. bo v skladu z določili zakona, ki varuje osebne podatke, varoval zbirko osebnih podatkov abonentov in jo uporabljal zgolj za namen gledališkega abonmaja. V zbirki se uporablja ime, priimek, naslov, telefonska številka in elektronski naslov abonentov. Zbirko so uporablja v obdobju na j vet osmih abonmajskih sezon. Abonent ima možnost preklica toga soglasja. Poslati na naslov: - Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec, s pripisom sprijava v abonma« ali - podpisano irt poskenirano na občina .logatec@logatec.si, kjer v naslov elektronskega sporočila napišete »prijava v abonma*. Logatec, s pripisom »prijava v abonma«. V primeru elektronskega pošiljanja prijavnice slednjo izpolnite, (natisnite, če do nje dostopate preko spleta), podpišite in ske-nirajte ter sken pošljite na naslov: obcina. logatec@logatec.si. V naslov elektronske pošte napišite: prijava v abonma. Kako prijava na abonma vpliva na sedežni red? Tudi v sezoni 2014/2015 bodo veljala ista pravila, ki določajo vrstni red prijav in posledično sestavo sedežnega reda. Sedežni red se določi po ustaljeni metodi. Kako poteka razvrščanje po sedežih? Po vrstnem redu prijavnic. Pozna prijava zmanjša veliko možnosti za dobro lokacijo. 1. Najprej razporedimo redne abonente*, in sicer najprej tiste, ki so se odločili za iste sedeže kot v prejšnji sezoni. * Redni abonent je tisti abonent, ki je imel abonma v sezoni 2013/2014 in se letos ponovno prijavi. 2. Nato od prvega do zadnjega, po vrstnem redu prijav, razporedimo tiste redne abonente, ki želijo sedeti bližje ali dlje od odra. 3. Na koncu zopet od prvega do zadnjega, po vrstnem redu prijav, razporedimo nove abonente. Vrstni red prijav je ključnega pomena, saj odloča o tem, ali boste dobili možnost sedeti bolj spredaj ali ne. Kako poteka razpored na balkonu? Razpored na balkonu se prične z razporejanjem abonentov od najvišjih vrst proti najnižjim, torej od vrst številka sedem do ena. Slišnost igralcev po dvorani Vsa gostujoča gledališča vedno še posebej prosimo, da bodisi uporabljajo ozvočenje bodisi so bolj glasni. Po preverjanju slišnosti predstav lanske sezone je bilo ugotovljeno, da se je vse igralce slišalo in razumelo po celotni Veliki dvorani Narodnega doma. V upanju na še eno fantastično sezono vas lepo pozdravljamo. Občina Logatec občina logatec spoštovani, ob praznovanju občinskega praznika vas vljudno vabim na slavnostno sejo občinskega sveta občine logatec s podelitvijo občinskih priznanj, KI Bo v soboto, 20. SEPTEMBRA 2014 oB 18. URI, v športni dvorani logatec, šolska pot 4 a, logatec. Slavnostni govornik: župan Berto Menard V kulturnem programu nastopajo učenci in učitelji Glasbene šole Logatec Slovesnost povezuje: Matej Kavčič Prijazno vabljeni tudi na ostale prireditve ob občinskem prazniku Občine Logatec. Listino Občine Logatec prejmejo: Janez Petek Gasilska zveza Črnomelj Gasilska zveza Semič Gasilska zveza Metlika Gasilska zveza Velika Polana Gasilska zveza Beltinci Gasilska zveza Lendava Gasilska zveza Črešnovci Gasilska zveza Turnišče Gasilska zveza Puconci Gasilska zveza Moravske Toplice Gasilska zveza Hodoš Bundesanstalt Techniches Hilfswerk THW iz Nemčije Commander of the Fire Brigade Association of the Province of Lower Austria Commander of Provincial Vienna - Vienna Fire Department iz Avstrije Ministry of the Interior and Sport of the State of Hesse, Department of Fire Protection, Disaster and Emergency Management iz Nemčije Federal Association Of Fire Brigades Hesse iz Nemčije Plaketo Občine Logatec z znakom prejmejo: Elektro Ljubljana, d. d. Prostovoljno gasilsko društvo Dolenji Logatec Prostovoljno gasilsko društvo Gorenji Logatec Prostovoljno gasilsko društvo Laze-Jakovica Prostovoljno gasilsko društvo Hotedršica Prostovoljno gasilsko društvo Rovte Prostovoljno gasilsko društvo Vrh Svetih Treh Kraljev Prostovoljno gasilsko društvo Medvedje Brdo IPRAKTIKUM program prireditev v okviru občinskega praznika Petek, 5. septembra 2014, ob 19. uri, Steklena galerija Športne dvorane Logatec Samostojna razstava likovnih dela slikarja Tajipa Hasanija (Razstava je na ogled do nedelje 21. septembra 2014, v času delovanja Športne dvorane Logatec.) Org. in info.: Društvo likovnikov Logatec, 041 365 329, janez.ovsec@ kabelnet.net Sobota, 6. septembra 2014, ob 9. uri, igrišča v Zapolju Teniški turnir v počastitev Občinskega praznika - tekmovanje v dvojicah Org. in info.: Teniški klub Logatec Sobota, 6. septembra 2014, ob 15. uri, zbor pred staro šolo v Hotedršici Peti spominski pohod iz Hotedršice k domačiji Korenč Org. in info.: Krajevna organizacija ZB Hotedršica, 031 249 177 Sobota, 6. septembra 2014, ob 16. uri, Skavtska koča Praznovanje 20. obletnice stega Logatecl Org. in info.: Skavti steg Logatec1, logatec1@skavt.net Četrtek, 11. septembra 2014, ob 18. uri, Jožefova dvorana medgeneracijskega doma Marije in Marte, Šolska ulica 1, Logatec Kuge, lakote in vojske - reši nas, o gospod! Kranjska v prvem letu velike vojne Odprtje razstave Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ta je na ogled do 26. septembra 2014. Org. in info.: Občina Logatec, 01 759 06 00. Petek, 12. septembra 2014, ob 19. uri, Galerija Hiša sonca Logatec, Notranjska 14 Rimski imperij - zrcalo sodobnega globaliziranega sveta Območna selekcionirana likovna razstava (do 30. 9.) Org. in info.: JSKD OI Logatec, 01 759 17 40, www.jskd.si Nedelja, 14. septembra 2014, ob 11. uri, Izobraževalni center za zaščito in reševanje, Logatec, Blekova vas 60 Proslava v spomin na ustanovitev Logaškega bataljona, 12. septembra 1943, v Žibršah Org. in info.: Združenje borcev za vrednote NOB Logatec, 041 486 555, vesna.jerina@siol.net Nedelja, 14. septembra 2014, ob 13. uri, Izobraževalni center za zaščito in reševanje, Logatec, Blekova vas 60 Srečanje upokojencev notranjske koordinacije Org. in info.: Društvo upokojencev Logatec Torek, 16. septembra 2014, ob 17. uri, zbor pri kapelici pod Sekirico Test hoje in step test pri kapelici sv. Jožefa pod Sekirico (v sklopu prireditev Evropskega tedna mobilnosti 2014) Org. in info.: Zdravstveni dom Logatec, 01 750 82 41, zvc@zd-logatec.si Torek, 16. septembra 2014, ob 19. uri, Jožefova dvorana medgeneracijskega doma Marije in Marte, Šolska ulica 1, Logatec Predstavitev knjige Črni Vrh pod Avstro-Ogrsko Izvajalec: Ivan Rudolf - soavtor in založnik knjige Črni Vrh pod Avstro-Ogrsko Org. in info..: Naklo, d. o. o., Primož Godina, 041 689 624, primoz@naklo-logatec.si Sreda, 17. septembra 2014, od 17. do 19. ure, Galerija Hiša sonca Logatec, Notranjska 14, Logatec Literarna delavnica za sodelujoče na natečaju vojna ubija - ustvarjalni (ne)mir pa srečo razvija/pesmi, za osnovnošolce tretje triade, srednješolce in študente Org. in info.: JSKD OI Logatec in Knjižnica Logatec, 01 759 17 40, www.jskd.si Četrtek, 18. septembra 2014, Galerija Hiša sonca Logatec, Notranjska 14, Logatec Pričetek slikarskega tečaja od portreta do abstrakcije, jesen 2014 Org. in info.: JSKD OI Logatec, 01 759 17 40, www.jskd.si Četrtek, 18. septembra 2014 ob 16. uri, Športno igrišče ob POŠ Hotedršica Odprtje športnega igrišča Hotedršica Org. in info.: Krajevna skupnost Hotedršica, 051 611 008, in Občina Logatec, 01 759 06 21 Četrtek, 18. septembra 2014 ob 17. uri, Športno igrišče ob OŠ Tabor Logatec Športno popoldne za krajane Gorenjega Logatca Org. in info.: Šolski sklad OŠ Tabor Logatec, mateja.podgornik1@guest. arnes.si Četrtek, 18. septembra 2014, ob 17. uri, pred Narodnim domom v Logatcu Zarolaj v teden mobilnosti - rolarsko popoldne (v sklopu prireditev Evropskega tedna mobilnosti 2014) Org. in info.: Športno društvo Superpolh, 040 453 993 (Tadej), superpolh@ superpolh.si Četrtek, 18. septembra 2014, ob 20. uri, Jožefova dvorana Medgeneracijskega doma Marije in Marte, Šolska pot 1 Ali obstaja vzgoja za odgovornost? - predavanje za starše in mladostnike z naslovom Org in info.: Župnija Dolnji Logatec, http://zupnija-dolnji-logatec.rkc.si/ Petek, 19. septembra 2014, od 9. do 19. ure, Cankarjeva cesta, Trg pred cerkvijo sv. Nikolaja, parkirišče pred Zdravstvenim domom Logatec »Naše ulice, naše odločitve« - dan brez avtomobila Vabljeni na ogled predstavitvenih stojnic in dejavnosti v okviru dneva brez avtomobila. Predstavili se bodo: Knjižnica Logatec, Zdravstveni dom Logatec, Twirling klub logaških mažoret, Ljubljanski potniški promet, Ljubljanske lekarne, Slovenske železnice, Lokostrelsko društvo Logatec, Vrtec Kurirček Logatec s štafetnimi igrami, Grawe, d. d., SPV in Policijska postaja Logatec, TSK Logatec, Društvo Focus, BTC, Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, JSKD z delavnico KOLO. (v sklopu prireditev Evropskega tedna mobilnosti 2014) Org. in info.: Občina Logatec, 01 759 06 00. Petek, 19. septembra 2014, ob 16. uri, Tovarniška cesta Odprtje prenovljene Tovarniške ceste Org. in info.: Občina Logatec, 01 759 06 21 Sobota, 20. septembra 2014, od 10. do 18. ure, Grajski Park Vitez, Logatec Pazi! Poglej! Poslušaj! Nosi čelado! (v sklopu prireditev Evropskega tedna mobilnosti 2014) Obiskovalci se bodo lahko preizkusili na prometnem poligonu za kolesarje in voznike skirojev in zavrteli prometno kolo. Org. in info.: MŠKD Dlan na dlan, 031 519 464, info.@dlannadlan.com Sobota, 20. septembra 2014, ob 18. uri, Športna dvorana Logatec Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Logatec ob občinskem prazniku občine Logatec s podelitvijo občinskih priznanj Org. in info.: Glasbena šola Logatec, gslogatec@gslogatec.si Nedelja, 21. septembra 2014, ob 8. uri, pred logaško železniško postajo Tretji pohod po poti spominskih obeležij NOB na območju Tolstega vrha oz. Oblega vrha in Loma Org. in info.: Krajevna organizacija ZB Logatec - Naklo, 051 244 682 Nedelja, 21. septembra 2014, od 8.30 do 14. ure, Izobraževalni center za zaščito in reševanje, Logatec, Blekova vas 60 Logaški tek (v sklopu prireditev Evropskega tedna mobilnosti 2014) Org. in info.: TSK Logatec, http://www. tsk-logatec.si/ Nedelja, 21. septembra 2014, od 14. do 22. ure, Športna dvorana Logatec in športno igrišče pred dvorano Dan odbojke Org. in info.: Odbojkarski klub Logatec Ponedeljek, 22. septembra 2014, ob 18. uri, Zdravstveni dom Logatec Predavanje: Preventiva raka dojke -predavateljici Mojca Senčar in Gabriela Petrič, predstavnici slovenskega združenja Europa Donna. S seboj bosta prinesli silikonski model dojke z vgrajenimi posameznimi bulami, ki se jih lahko otipa. (v sklopu prireditev Evropskega tedna mobilnosti 2014) Org. in info.: Zdravstveni dom Logatec, 01 750 82 41, zvc@zd-logatec.si Torek, 23. septembra 2014, od 13. do 15. ure, na igrišču pri športni dvorani Mini olimpijada za otroke od 2. do 4. razreda osnovne šole Org. in info.: Športna zveza Logatec, 031 575 120, szlogatec@gmail.com Torek, 23. septembra 2014, ob 19. uri, Jožefova dvorana medgeneracijskega doma Marije in Marte, Šolska ulica 1, Logatec Predvajanje dokumentarnega filma Idrijska železnica Org. in info.: Naklo, d. o. o., Primož Godina, 041 689 624, primoz@naklo-logatec.si Torek, 23. septembra 2014, Galerija Hiša sonca Logatec, Notranjska 14 Pričetek izvajanja otroških programov za šolsko leto 2014/2015, in sicer: mala likovna šola (3-6 let, otroška likovna šola (7-14 let), otroška šola ustvarjalnosti (6-10 let) Org. in info.: JSKD OI Logatec, 01 759 17 40, www.jskd.si Četrtek, 25. septembra 2014, ob 18. uri, pri stari šoli, na Tržaški cesti 150 v Logatcu Odkritje obeležja Francetu Punčuhu, 1902-1944, prejemniku izraelskega častnega naziva Pravičnik med narodi. Org. in info.: Občina Logatec, 01 759 06 00 Sobota, 27. septembra 2014, ob 18. uri, Dvorana Društva upokojencev Logatec Pobratenje Društva upokojencev Logatec z Društvom upokojencev iz občine Ivanic-Grad iz Hrvaške in z Društvom upokojencev iz občine Vrbovec iz Hrvaške Org. in info.: Vladislav Puc Nedelja, 28. septembra 2014, ob 9. uri, Športna dvorana Logatec Jubilejni turnir ob 60 letnici NTK Logatec Org. in info.: NTK Logatec, predsednik Matjaž Rus, 041 357 830 IPRAKTIKUM nadzorni odbor občine logatec 2010-2014 VESTNO, NATANČNO IN STROKOVNO DELO Spoštovane občanke in občani, tričlanski Nadzorni odbor (NO) Občine Logatec, ki ga sestavljamo gospod Janez Ovsec, gospod Andrej Rupnik in jaz, zaključuje svoj štiriletni mandat in v tem času je uspešno zaključil kar nekaj nadzorov in o ugotovitvah poročal Občinskemu svetu. Tako se je NO ukvarjal s sodnim sporom Občine Logatec in družbe Petrol, s porabo proračunskih sredstev za namen javne razsvetljave, porabo sredstev za prevoz stvari in oseb, poslovanjem KS Rovte, porabo sredstev za pokroviteljstva župana, nadaljeval je z nadzorom deponije Ostri vrh, pregledom nakazil turističnemu društvu Logatec, z obračunom komunalnega prispevka pri izgradnji kanalizacije zahodnega dela Gor. Logatca, z nadzorom projekta CERO-NIK, sklepanjem pogodb med ZD Logatec in farmacevtskim podjetjem in nazadnje še z nadzorom programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Logatec ter potekom investicije nove čistilne naprave. NO je v vsakem od končnih poročil, ki so objavljena tudi na spletni podstra-ni občine Logatec, namenjeni NO, podal predloge in priporočila. Župan, Občinski svet in Občinska uprava so ta priporočila in predloge dolžni upoštevati, v skladu s sedmim odstavkom 32. člena Zakona o lokalni samoupravi. Ob koncu mandata lahko strnem, da je Nadzorni odbor bolj zadovoljen s stanjem v občini, kot je bil na začetku mandata župana Menarda, vseeno pa je imel Nadzorni odbor večkrat vtis, da so naše delo in zapisani predlogi ter priporočila v nadzornih poročilih, s strani župana, občinskega sve- ta ter občinskih uslužbencev vzeti preveč površno. Menim, da je NO občine Logatec v mandatu 2010-2014, ki sem mu predsedoval, delal vestno, natančno in strokovno. Na tridesetih rednih sejah, eni izredni in eni korespondenčni seji smo obravnavali vsako prispelo pobudo za nadzor, na sejah pa smo odločili o smotrnosti uvedbe nadzora. Nadzorniki smo si delo običajno razdelili, vsak nadzor pa je zahteval veliko dela, tako pri detajlnem pregledu razpoložljive dokumentacije kot tudi na terenu, zato so imeli prednost nadzori, ki so za občinske izdatke pomembnejši. Ob koncu mandata se želim zahvaliti mojima sodelavcema, gospodu Andreju Rupniku in gospodu Janezu Ovscu, ki sta mi s svojo izjemno strokovnostjo in delovno vnemo pomagala, saj smo skupaj vložili mnogo našega dragocenega časa v revidiranje situacij in oblikovanje poročil o nadzorih. Hvala županu in uslužbencem občinske uprave za korektno sodelovanje, posebej pa gre zahvala svetovalkam Občine Logatec, ki so nas (vsaka nekaj časa) spremljale v tem mandatu, gospe Simoni Šušteršič Štrukelj, gospe Nini Gregorič in mag. Nevenki Malavašič. Ko sem prevzel predsedovanje NO, je bil eden od mojih glavnih ciljev dvigniti raven delovanja NO in postaviti zgolj strokovne standarde ter poročati o nadzorih na podlagi dokazljivih dejstev. Z veseljem lahko trdim, da smo ta cilj dosegli, in želimo si, da bi naslednji NO nadaljeval z našim delom ter postavljenimi standardi. mag. Matjaž Žigon, predsednik Nadzornega odbora občine Logatec septembra raziskava Vsi se še spomnimo hudih razmer februarja letos, ko nas je nepričakovan žledolom odrezal od sveta, kmalu zatem pa so nas prizadele še močne poplave. Ostali smo brez elektrike, gretja, telefonskih povezav, hrane in čistih oblačil. Katastrofe takšnih razsežnosti se dogajajo vse pogosteje - tako po svetu kot v naši bližnji okolici. V občini Logatec smo zato sprejeli povabilo Mednarodnega inštituta i--RESC k sodelovanju v znanstveni raziskavi Odpornost lokalne skupnosti na naravne in druge nesreče, s katero bomo kot prva lokalna skupnost na svetu dobili obsežno celostno analizo ranljivosti za najekstre-mnejše katastrofe ter konkretne rešitve za boljšo pripravljenost na takšne katastrofe v prihodnje. Da bi to lahko storili, potrebujemo vaše izkušnje in mnenja. V prilogi tokratne izdaje Logaških novic ste tako prejeli tudi vprašalnik o žledolomu. Vljudno vabljeni, da ga izpolnite, vsak izpolnjen vprašalnik je za raziskavo dragocena informacija. Občinska uprava Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: mag. Neža Sautet, e-pošta: neza.perko@logatec. si, logaske@logatec.si Uredniški odbor: Janez Gostiša, Tanja Slabe, Metka Bogataj, Jure Vodnik, Luka Škrlj Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Vodnikova cesta 272, 1000 Ljubljana Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum natisa: 11. 9. 2014 Naklada: 4.500 izvodov Naslovnica: Na Medvedjem brdu se vsako leto, prvo nedeljo v avgustu, odvija Kmečki praznik. Letos smo lahko videli, kako so včasih s slamo pokrivali strehe. Foto: Jože Kostanjevec Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. Torek, 23. septembra 2014, ob 19.30 uri, Knjižnica Logatec: Predstavitev knjige Po sledeh Erwina Rommla, avtorja Aleksandra J. Potočnika Org. in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 Sreda, 1. 10. 2014 ob 18. uri, Narodni dom Logatec: Kako se opremiti za trdnost v vzgojnih ravnanjih Predavatelj izr. prof., dr. Zdenka Zalokar Divjak, univ. dipl. psih., spec. logoterapije Starši in šola naj bi otrokom in mladostnikom posredovali življenjska izročila, ki oblikujejo otrokovo osebnost v samostojne, odgovorne in zadovoljne posameznike. Pri tem so ključnega pomena avtoriteta, vzor in cilji, ki jih preko osebnosti staršev in učiteljev otroci vsakodnevno prejemajo. Otroci morajo, ko odraščajo, z veliko spoštljivostjo spoznavati in odkrivati različna življenjska področja, da ne zapadejo v dolgčas in apatijo, ki sta postali največji nevarnosti sodobnega časa. Vzgojna vprašanja, ki zahtevajo naše odgovore, se zato nanašajo na to, kako postaviti zahteve, kako se opremiti za trdnost v vzgojnih ravnanjih in kako ne podleči duhu časa, ki ima za glavno vodilo življenja zabavo in uspeh. Četrtek, 2. oktobra 2014, ob 19.00. uri, Narodni dom Logatec: Obrazi dediščine Logatca in okolice v arhivu Knjižnice Logatec Org. in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 Od 8. septembra 2014 vsak ponedeljek, mala dvorana v Športni dvorani, Logatec: Joga v vsakdanjem življenju Joga vključuje telesne vaje, dihalne vaje ter vaje sproščanja, koncentracije in meditacije. Primerna je za vse starostne skupine. Začetna stopnja: od 17.30 do 19. ure; druga stopnja: od 19.30 do 20. ure; nadaljevalna stopnja: od 20.30 do 22.15. ure. S seboj prinesite udobno oblačilo, armafleks in odejo. Organizacija in info: društvo Popetre, popetre@jvvz.org, http://www.jvvz.org Nedelja, 21. septembra 2014, Blekovske gmajne, Izobraževalni center za zaščito in reševanje, Logatec: Logaški tek Poleg teka bo na voljo tudi pohod po Blekovi gmajni, ter učenje nordijske hoje, rolkanja itd. Skratka veliko dejavnosti, tako za športnike kot popolne rekreativce. Dogodek delamo v okviru Evropskega tedna mobilnosti, pod okriljem Občine Logatec. Org. in info.: TSK Logatec, tomo.ursic@gmail.com, 041-644-562. Nedelja, 28. 9. 2014, Rakov Škocjan: Tekaški dan pri CŠOD bomo v nedeljo dopoldne organizirali dolg trening tek. Teče se na krožni progi dolžine 5km po makadamski gozdni cesti. Začnemo ob 9.uri in vsak teče toliko, kot mu je trenutno najbolj prijetno in koristno. Priredili ga bomo za člane našega društva in tekaške prijatelje TD Sovica iz Cerknice, običajno pa se nam pridružijo tudi drugi ljubitelji teka. Prireditev je odprtega tipa, lahko se je udeležijo vsi ljubitelji teka, saj je to odlična priprava na ljubljanski maraton ali pa samo prilika, da se v dobri družbi naredi dolg tek. Poskrbimo tudi za oskrbo med tekom in po njem. Udeleženci lahko po teku dobijo koristne informacije za učinkovitejšo in varnejšo vadbo. Analizirali bomo opravljeno delo in svetovali kako se najbolje pripraviti na maraton. Org. in info: ŠD Tek je lek, sdtekjelek@gmail.com. DELAVNICE Sobota, 27. septembra 2014, ob 10.00. uri, ploščad pred Knjižnico Logatec: Zaključna prireditev Poletavci - poletni bralci Če bo deževalo, bo prireditev v dvorani Narodnega doma. Org. in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 Jesen 2014, Galerija Hiša sonca Logatec, Notranjska 14: Slikarski tečaj od portreta do abstrakcije Za mlade od 14. leta dalje in odrasle. Tečaj zajema 13 srečanj po 4 pedagoške ure (52 ur). Poteka ob četrtkih od 17:00 - 20:00, pričetek 18.9.2014.Rok prijave do 5. septembra 2014 oz. do zapolnitve mest. Pričetek v četrtek, 18. 9.2014. Org. in info.: JSKD OI Logatec, T 01/7591 740. »oBSEG IZPosoJE GRADivA SMo v ZADNJIH DESETIH LETIH PoDvoJILI.« BIBIJANA MIHEvC, NEKDANJA DIREKToRICA KNJIŽNICE LoGATEC Letos se izteka vaš 10-letni, če se ne motim, mandat direktorice Knjižnice Logatec. Kako je bilo voditi Knjižnico Logatec? Desetletno obdobje vodenja knjižnice mi je najprej predstavljajo velik izziv, nato pa se mu je pridružilo zadovoljstvo ob rezultatih, ki smo jih s sodelavci dosegli ob podpori lokalne skupnosti in v sodelovanju s številnimi ustanovami ter posamezniki. V jeseni leta 2004 smo pričeli s prenovo knjižnice v Logatcu, kar je bil zaradi tehničnih ovir velik zalogaj ne le na področju dela z našimi uporabniki, ampak tudi na področju organizacije dela v hiši, kjer je potekala prenova. Vendar so to izzivi, ki ti ob uspešnih rezultatih dela dajejo dodatno spodbudo za naprej. Vsekakor je bilo to moje začetno obdobje dela v knjižnici obdobje ustvarjanja boljših prostorskih pogojev za delo knjižničarjev, ki že dolgo presega le ustvarjanje zbirke knjižničnega gradiva in njegovo izposojo. Boljši pogoji dela so kmalu imeli za posledico boljšo kvaliteto in večji obseg storitev, ki jih namenjamo našim obiskovalcem., Moram reči, da sem s sodelavci dobro sodelovala; to je gotovo osnovni pogoj za vodenje kolektiva. Odnosi v kolektivu se mi zdijo enako pomembni za razvoj ustanove kot vsi ostali pogoji dela - od prostorskih do finančnih in drugih. Seveda pa je uravnoteženo usklajevanje vseh različnih dejavnikov za vodenje ustanove nenehno potrebno. V tem obdobju je Knjižnica Logatec skupaj s krajevnimi enotami doživela številne spremembe in novosti. Lahko naštejete oz. opišete tiste, ki so vam še posebej pri srcu? Po otvoritvi knjižnice v Rovtah na novi lokaciji leta 2003 so od leta 2004 do leta 2008 potekale še prenove enot v Logatcu, Hote-dršici in na Vrhu Sv. Treh Kraljev. Na odločitev, da poleg osrednje logaške enote razvijamo tudi vse tri manjše enote v dobro razviti občinski knjižnični mreži, smo lahko posebej ponosni. Vse enote so vključene v sistem COBISS, vzpostavljena je avtomatizirana izposoja gradiva v vseh enotah in omogočen dostop do najrazličnejših elektronskih virov podatkov. Ko so bili prostori opremljeni s sodobno opremo, smo se lahko poleg izposoje gradiva bolj intenzivno posvetili tudi spodbujanju bralne kulture, zbiranju in obdelavi domoznanskega gradiva, prireditvam. Težko bi se odločila, katere spremembe in novosti so mi še posebej pri srcu - morda je najbolj pomembno to, da smo uspeli ohraniti in posodobiti vse krajevne knjižnice, kar pomeni zagotavljanje večje dostopnosti do gradiva, elektronskih storitev. In seveda mi veliko pomeni tudi podatek, da obisk in izposoja gradiva v naših enotah še vedno narašča (obseg izposoje gradiva smo v zadnjih desetih letih podvojili), da so naše prireditve dobro obiskane in da lahko nekatere storitve naši člani opravijo na daljavo. So se pa vmes zgodili tudi manj prijetni dogodki. Leta 2010 je bila poplavljena prenovljena Knjižnica Hotedršica in uničenih je bilo 886 enot gradiva. Bo to izgubo sploh mogoče kdaj nadomestiti? Soočeni smo bili s hudimi posledicami poplave, ki je uničila del zbirke v knjižnici v Hotedršici. Uničeno gradivo smo v veliki meri nadomestili s preusmeritvijo iz ostalih enot, če je bilo to možno ob večjem številu izvodov posamezne knjige, z donacijami založb, ki so nam priskočile na pomoč in z donacijo Zveze bibliotekarskih društev, ki nam je prav tako pomagala z namenskimi finančnimi Bibijana Mihevc, nekdanja direktorica Knjižnice Logatec sredstvi za nakup gradiva. Vseh uničenih knjig žal nismo mogli nadomestiti, saj nekaterih že nekaj časa ni na tržišču, se pa trudimo, da je zbirka aktualna. Obisk uporabnikov kaže na to, da se ta krajevna knjižnica zelo dobro razvija. Po izobrazbi ste geograf. Kako vam je to pomagalo pri delu v Knjižnici Logatec? Geografija je študij, ki je v veliki meri interdisciplinaren. Še zdaleč ni to le spoznavanje držav, rek, mest itd., ampak veliko več. Daje vpogled v fizičnogeografske in družbenogeografske sfere našega širšega in ožjega okolja. Predvsem pa je to študij, ki te ne usmerja v ozka specializirana znanja, ampak te uči kompleksnega povezovanja različnih vsebin. Dobri dve desetletji sem delala na področju geografije, vendar sem se že v tem času srečala z nekaterimi opravili, ki kasneje zame v splošni knjižnici niso bila povsem nova. Ukvarjala sem se s starejšim kartografskim gradivom, ki prav tako kot knjige sodi med knjižnično gradivo, poleg tega sem skrbela za knjižnično zbirko starejše geografske strokovne literature. Skratka - vse te izkušnje in krajše obdobje dela v logaški knjižnici pred nastopom mandata so bile dobre izkušnje, ki sem jih lahko v času vodenja s pridom uporabila. Upam, da se bom v naslednjih letih h geografiji ponovno vrnila, čeprav le ljubiteljsko. Že vrsto let delujete tudi kot občinska svetnica na listi Slovenske ljudske stranke. Je bilo združevanje oz. razdruževanje obeh funkcij težko? Na kaj ste morali biti pozorni? Včasih je to prednost, včasih pa seveda ne. Na ta način sem bila nekako še bolj vključena v aktualno lokalno problematiko, kar se mi zdi posledično z vidika vodenja ustanove, katere ustanoviteljica je občina, morda lažje. Včasih pa se seveda znajdeš v precepu, ko je treba razumeti in sprejeti tudi kakšno manj prijetno dejstvo in odmisliti, da bi bila kakšna drugačna odločitev za knjižnico boljša. Sicer moram reči, da smo s predstavniki lokalne skupnosti vsa ta leta zelo dobro sodelovali. Knjižnica Logatec, vi osebno, je v zadnjih letih naredila veliko za promocijo ljubiteljske in profesionalne kulture v naši obči- ni. Se je to »prazno mesto« zapolnilo avtomatično ali je vzroke mogoče iskati drugje? Od kod tolikšen ustvarjalen zagon vas in vaše ekipe? Izvajanje prireditev je dejavnost, ki jo splošne knjižnice morajo izvajati v okviru izvajanja javne službe, kot to določa Zakon o knjižničarstvu. Seveda pa je obseg in vsebina programa odvisna od ekipe, finančnih sredstev in interesa, ki ga zaznamo med našimi obiskovalci. Knjižnica je taka kot naše življenje. To ni le zbirka leposlovne literature, ampak so tu zastopana tudi številna družboslovna, naravoslovna strokovna področja, domoznanstvo ipd. Splošne knjižnice niso le kulturna, ampak tudi izobraževalna in socialna središča kraja. Zato se mi je zdelo potrebno, da posežemo širše in izvajamo prireditve z različnimi vsebinami za različne ciljne skupine, bodisi glede na njihov interes ali starost. Pri pripravi prireditev gre torej za izobraževanje, posledično spodbujanje branja najrazličnejše literature in ne nazadnje za izvedbo dogodkov, na katerih se ljudje srečujejo, izmenjajo mnenja in to doživijo tudi kot družabni dogodek. Med prireditvami so posebej dobro obiskane prireditve za otroke in različna strokovna predavanja. Seveda je zelo pomembno tudi sodelovanje z drugimi ustanovami v občini in širše. Morda bi lahko bilo v naši občini takega sodelovanja še več, vendar bi bilo treba izboljšati skupno vsebinsko in terminsko načrtovanje ter usklajevanje vseh izvajalcev. Več bi morali storiti tudi na skupnem obveščanju občanov. Knjižnica Logatec je nastala iz 1946. leta ustanovljene Ljudske knjižnice Logatec. Več kot tri desetletja v njej ni bilo redno zaposlenih knjižničarjev. Njihovo delo so z veliko predanostjo opravljali ljubitelji knjig. Prva knjižničarka je bila redno zaposlena šele leta 1982. Kako pa je za zaposlitvami danes? Ima Knjižnica Logatec dovolj osebja? »Desetletno vodenje knjižnice mi je najprej predstavljajo velik izziv, nato pa se mu je pridružilo zadovoljstvo ob rezultatih, ki smo jih s sodelavci dosegli.« V knjižničarstvu, tako kot v številnih drugih dejavnostih, obstajajo standardi in normativi. Ti določajo, kako velika mora biti knjižnična zbirka, kakšen mora biti letni prirast gradiva, kakšne vrste gradiva morajo biti zastopane v zbirki, kakšna mora biti opremljenost prostorov in seveda tudi, kolikšno naj bo število zaposlenih. V naši knjižnici smo se s številom zaposlenih tem določilom približali, vendar imamo še vedno težave v popoldanskem času, ko so poleg logaške knjižnice odprte za uporabnike tudi krajevne knjižnice, kjer moramo prav tako, istočasno kot v logaški knjižnici, zagotavljati kadrovsko pokritost. Največ težav pa imamo trenutno na področju računalniške infrastrukture in programske opreme, saj nimamo zaposlenega informatika. Lahko si predstavljate, da ob hitrem razvoju tehnologije in nenehnem razvijanju programske opreme ni vedno lahko rešiti problema. V zadnjem času ste sodelovali pri izboru in pripravi podlag za izgradnjo novega Narodnega doma in prostorov Knjižnice Logatec. Tej na natečaju izbrani idejni projekt namenja več prostora. Žal pa je cena projekta visoka - potrebovali bi vsaj 8 milijonov evrov. Menite, da se bodo te »dolgoletne sanje« kdaj uresničile? Močno si želim, da bi se uresničile. Pomanjkanje infrastrukture na tem področju je res veliko in škoda bi bilo, če bi se priprava dokumentacije ustavila. Potem nismo naredili nič, oz. smo naredili projekt za »v predal«. Če je kdo od odgovornih za projekt dvignil roko s figo v žepu, češ, saj ne bo še nekaj časa nič, potem je to naredil zelo neodgovorno, saj je tudi v dosedanjo pripravo bilo vloženega kar veliko dela, ki bi ob prekinitvi priprave dokumentacije bilo izničeno. Verjetno nihče ne pričakuje, da bo gradnja stekla v letu ali dveh, pričakujemo pa, da se pripravi kvalitetna dokumentacija, da se zasledujejo razpisi, saj bo le s temi sredstvi možno financiranje projekta. Iz občinskega proračuna tega denarja gotovo ne bo moč zagotoviti. Na zidu pri vhodu v Knjižnico Logatec je zanimiva tabla, ki priča o prvi izgradnji Knjižnice Logatec v letu 1987 - tudi iz samoprispevkov občanov. Tega danes ni več, čeprav knjižnica deluje v javnem interesu. Zakaj menite, da je tako? Občani plačujemo davke, od katerih se del sredstev namenja tudi za kulturo. Nisem pristaš tega, da bi ljudi v današnjem času dodatno obremenili, sem pa pristaš tega, da se z davki zbrani denar transparentno nameni tudi kulturi, za katero se včasih zdi, da je le porabnik denarja. S tem se seveda ne strinjam, saj tudi to, če ponazorim le z drobnim primerom iz naše knjižnice, da ni potrebno po knjigo v Ljubljano, pomeni prihranek časa, denarja za bencin, parkiranje itd., kar bi lahko večkrat ovrednotili tisti, ki v naši dejavnosti vidijo le strošek oz. porabo denarja in so prepričani, da ne prispevamo k ustvarjanju. Ampak to je že druga zgodba, ki je povezana z metodologijo izračuna oplemenitenja vloženega denarja v našo dejavnost. Oseba, ki vas bo na mestu direktorja Knjižnica Logatec nadomestila, je že izbrana. Kaj ji želite? Izzivov v knjižničarstvu je še veliko. Novemu direktorju želim, da bi mu jih skupaj s sodelavci uspelo dosegati, predvsem pa zagotavljati kvalitetne storitve za naše občane. mag. Neža Sautet »vabljeni kot uporabniki in kot sodelavci« GREGOR ERJAVEC, NOVI DIREKTOR KNJIŽNICE LOGATEC M Gregor Erjavec, novi direktor Knjižnice Logatec: » V Logaški knjižnici bi potrebovali vsaj še enega redno zaposlenega.« S prvim septembrom je vodenje Knjižnice Logatec prevzel Gregor Erjavec in ob nastopu mandata smo ga povprašali o njegovih načrtih, idejah in pričakovanjih. S svojimi izkušnjami bibliotekarja in pedagoga si želi knjižnico še bolj približati ljudem vseh starosti in jo povezovati z drugimi knjižnicami, tudi tujimi. Gospod Erjavec, po izobrazbi ste pedagog in bibliotekar. Profesionalno delujete na obeh področjih. Kako ju usklajujete? Obe področji zajemata tako teorijo kot prakso. Večina bralcev se ne zaveda, koliko dela je v knjižnici s knjigo, da končno pride na knjižnično polico. Potrebno jo je vsebinsko in formalno katalogizirati, vnesti v sistem Cobiss ter opremiti z nalepko in magnetno nitko. Na pedagoškem področju je zelo podobno. Smo si zelo različni in pri vsakem posamezniku je potrebno poiskati pozitivno, dobro, in to spodbujati. Vsak ti lahko nekaj da, nosi neko sporočilo, ima določeno poslanstvo ali ustvarjalno silo. Tako kot knjiga, ki je konec koncev ravno rezultat človeške kreativnosti. Oboje, človek in knjiga, je eno veliko bogastvo. Vaše svetovalno delo poteka predvsem z mladimi. Kaj oziroma kje imajo danes mladi največ težav? So to odnosi, šola ... Največ težav je v medosebnih odnosih, pa tudi v odnosu do samega sebe, torej sa-mopodoba, samospoštovanje, samozavest. Vse izhaja iz samo-. Trenutno živimo v neki sferi, ki preveč poudarja I (jaz). Imamo iPhone, iPad ... Temeljimo na egu, ki ne upošteva, da so vsa človeška bitja ob nas ravno tako pomembna kot mi sami. In če tega ne doživimo že v družini, potem je težava. Preveč mislimo na sebe. Pozabljamo, da smo tudi rezultat socialne sredine, vsega, kar se odvija okrog nas. Družina je neka osnovna celica, kjer se vse začne, tako dobro kot slabo. Problem je že v tem, da se tradicionalna družina, kot jo mi poznamo, razkraja in razslojuje. Nuklearna družina razpada, v smislu ločitev in posledično nastajajo nove oblike družine, kot so recimo samohranilci, družine istospolnih ter njihove pravice. Vse to odpira zelo kompleksna vprašanja, ki povzročajo nemalo stisk in odporov. Je branje lahko del terapije? Seveda je. Poznamo terapevtske pristope skozi branje. Za otroka je lahko že pravljica terapija. Skozi pravljico doživlja oziroma podoživlja strahove, veselje. V njih najde strukture junakov, dobrih, hudobnih, lepih. Pravljica ima zelo močan moment v življenju otroka. Zgodbe pa v življenju odraslih. Bili ste vodja knjižnic več izobraževalnih ustanov, tako srednješolskih kot univerzitetnih. Ali dijaki in študentje posegajo zgolj po obvezni, strokovni literaturi, ali jih zanima tudi 'prostočasno' čtivo? Bil sem vodja knjižnice na strojni fakulteti, kjer imajo strokovno knjižnico, v njej je bilo druge literature praktično zelo malo. Tako da za ta segment bi težko ocenil, koliko so študentje brali druge literature. Razen seveda revijalnega in dnevnega tiska, ki je bil med študenti zelo priljubljen. Na gimnaziji je drugače. V gimnazijski knjižnici je nekje 60 odstotkov obvezne, gimnazijske literature, ob tem pa se najde še raznoliko drugo gradivo. Lahko rečem, da si je velika večina dijakov izposojala tudi neobvezno literaturo. Na splošno pa bralna kultura, predvsem med mladimi, žal upada. Pojavljajo se nove digitalne oblike zapisane besede, kot je e-knjiga. Kakšno je vaše mnenje glede eknjige? Raziskava med starejšimi uporabniki je pokazala, da je ena od zelo pozitivnih stvari eknjige možnost, da si lahko povečaš velikost črk. Tega pri klasični knjigi ne moreš. Za starejše so v tem smislu zelo dobrodošle. Za mlajše pa so zanimive predvsem zato, ker so v modi in tudi iz več vidikov praktične. Lahko si naložiš pet knjig in jih imaš venomer, kjerkoli si, na voljo. Je pa res, da je klasična knjiga na drugi strani nekaj, kar občutimo, otipamo, in to ljudje potrebujemo. Zato ima klasična knjiga nek svoj čar in tudi estetsko vrednost. Kaj bo prinesla prihodnost, je težko oceniti in predvideti. Zdi se mi, da eknjiga kljub vsemu še ni tako zelo sprejeta, kot so se ob njenem pojavu nekateri bali in jo videli kot največjo grožnjo klasični knjigi. Bomo videli, do kje se bo razvijala. Bomo knjige še brali, ali zgolj poslušali? Zdaj ste pred novim izzivom, vodenjem knjižnice v Logatcu. Živite v Logatcu, tako da knjižnico dobro poznate. Bi rekli, da izpolnjuje svoje poslanstvo? Ozi- roma, kaj po vašem mnenju je poslanstvo knjižnice, kot je logaška? Mislim, da v večjem delu ja, nemogoče pa je vse zadovoljiti. Že zaradi finančnih omejitev kot tudi kadrovskih. V Logaški knjižnici bi potrebovali vsaj še enega redno zaposlenega. Tako da je pri organizaciji dela potrebno kar nekaj iznajdljivosti. Knjižnica ima gotovo poslanstvo povezovanja prebivalcev kraja. Je prostor, kjer dobimo različne informacije, tako po spletu kot osebno ali pa preko dnevnega tiska. Knjižničarji smo z informacijami in nasveti lahko v veliko pomoč pri izbiri knjige. Knjižnica se angažira v smislu predstavitev različnih literarnih, kulturnih, popotniških in strokovnih predavanj. Vse to dogajanje je zelo raznoliko, da zajame in privabi čim širši krog ljudi. Zato je potrebno sproti preverjati, kakšne so potrebe, želje ljudi, da jim ponudimo tisto, kar jih zanima. Na tem področju se mi zdi, da je knjižnica eno osrednjih prizorišč. Zdi se mi pomembno, da imamo prebivalci izbiro. Je Logaška knjižnica dobro založena? Ja, zelo dobro je založena in trenutno še nabavlja enako število gradiv, kot prejšnja leta, kar je že pravi čudež glede na zmanj -ševanje sredstev. Je popolnoma primerljiva z ostalimi, kar se tiče gradiva, ki izide v slovenskem prostoru. Omejena je na področju tujega gradiva, ki pa ga, to je potrebno priznati, primanjkuje. Projekt izgradnje novega narodnega doma vam je verjetno poznan. V okviru projekta naj bi tudi knjižnica dobila nove, večje prostore. Tudi v finančnem smislu gre za zahteven projekt. Verjamete v njegovo realizacijo? Verjamem toliko, kolikor bo projektu naklonjena občina. Mislim, da je največja teža na občini, oziroma vodstvu občine. Vsi vemo, da je obstoječa dvorana Narodnega doma v vseh pogledih neustrezna. In če bo vodstvo občine prepoznalo vrednost tega projekta, potem bo prišlo do realizacije. Zdajšnje vodstvo je projektu naklonjeno in se zaveda pomena knjižnice in njenega pomena za kulturo v Logatcu. Kakšni so vaši načrti, katere projekte želite izpeljati v času vodenja knjižnice? Mislim, da je knjižnica pod sedanjim vodstvom dobro organizirana, dobro vodena in ima raznoliko oblikovan program. Tukaj bom mogoče dodal nek svoj, osebni pečat. Knjižnico bi rad še bolj približal uporabnikom. Ne samo dijakom, študentom, ampak tudi upokojencem. Vemo, da se število ljudi v tretjem življenjskem obdobju veča, in tukaj vidim možnosti sodelovanja, povezovanja. Knjižnica že sodeluje z domovoma za starejše in ponuja svoje usluge. Zakaj ne bi šlo še v drugi smeri? Vemo, da so mnogi upokojenci še zelo vitalni, aktivni. In knjižnica jim lahko ponudi sodelovanje. Imamo premalo zaposlenih in če ima kdo od teh ljudi željo, da pride v knjižnico in pomaga zaposlenim, je to zelo dobrodošlo. Zato prosim vse, ki lahko in želijo pomagati, sodelovati v knjižnici, da se javijo. Dobrodošla je pomoč tudi pri dopolnjevanju domoznanske zbirke. Z njeno širitvijo, dopolnjevanjem, vsi kaj novega izvemo in hkrati širimo zavedanje, da je Logatec moj kraj, moj dom, na katerega sem lahko ponosen. Povezovanje tako z vrtcem kot šolami že teče. Ena od mojih vizij pa je tudi povezovanje s tujimi knjižnicami. Konkretno na primer za angleško in francosko literaturo; v Ljubljani je Francoski inštitut z bogato knjižnico. Zakaj si ne bi izposodili določene kvote, kolikor je seveda možno. Tukaj so tudi odpisane knjige, ki bi nekomu vendarle lahko še koristile. Tukaj so možnosti za sodelovanja. Naša težava je, da se ne znamo povezovati in promovirati. Bi se strinjali, da smo Slovenci pridni bralci? Če vzamemo področje založništva, potem bi hitro rekli, da ne. Tam vlada huda kriza, tudi zaradi majhnosti trga, izdaja knjige pa zahteva velik finančni vložek. A se kljub slabi ekonomski situaciji izda presenetljivo veliko knjig. Tako da mislim, da se tudi bere še kar veliko. Pričakoval sem bolj radikalen upad. Je pa sigurno res, da k temu pripomorejo tudi žepnice, ki so cenovno bolj dostopne in so hkrati bolj praktične. Govorilo se je in se še, da so knjige v Sloveniji predrage. Tudi zato sem v času službovanja na gimnaziji začel s projektom »Podarim dobim«. Knjigo, ki si jo prebral, si odložil na temu namenjeno polico in jo je vzel kdo drug. Tako da knjige krožijo, saj so le redke take, ki jih resnično želimo shraniti na polici. Veliko ljudi ima knjige, ki pozabljene nekje ležijo. Zakaj ne bi en- krat ali dvakrat letno organizirali sejma rabljenih knjig? Jaz ti ponudim to, ti imaš mogoče drugo, meni zanimivo, in zamenjava. Ob vsem tem pa se ljudje družijo in spoznavajo, kar je za kraj zelo pozitivno. Kaj pa menite o sistemskih rešitvah na ravni vrtcev, šol? Obstajajo projekti, tako v vrtcu, kot v šoli. In to je super. A kljub temu je velik del odgovornosti na starših. Šola je vendarle sekundarno socializacijsko okolje, družina pa primarno. Če otrok že v družini dobi pozitiven odnos do knjige, da ga družina spodbuja k branju, da je vedoželjen, potem bo to gojil naprej. Tukaj ima lahko svojo vlogo tudi knjižnica, da spodbuja in oza-vešča starše, kako pomembno je branje, navada branja. Knjiga ni samo razširjanje obzorij, domišljije, fantazije. V človeku razvija tudi vrednote, čustva, občutek em-patije. Knjiga je lahko tudi beg, umik v sanjski domišljijski svet. Knjiga lahko da idejo, inspiracijo. Knjiga ponuja veliko več kot zgolj neko zgodbo. Spodbuja pa tudi lastno kreativnost. Zato menim, da je predvsem na starših, da knjigo približajo otroku. Vrtci in šole pa morajo to naprej usmerjati in pospeševati. Res pa je tudi, da so šole danes preveč storilnostno naravnane, obremenitve so velike, tako da otrokom dejansko zmanjkuje časa, včasih mogoče tudi za branje. Kaj bi želeli bralcem sporočiti ob nastopu vašega mandata? Tako kot sem že prej omenil; vabim kogarkoli, ki ima rad knjige, ki ga zanima knjižnica, ne zgolj kot uporabnika, ampak kot soustvarjalca, da se nam pridruži. Ne glede na starost in poklic. Knjižnica res da za to nima sredstev in tega ne more honorirati, mislim pa, da posameznika lahko osmisli to, da je koristen, da pomaga in da je v družbi. Vabljeni torej tako kot uporabniki in kot sodelavci. Jure Vodnik IDRUZBA maratonci odtekli častni krog? ZGODOVINA KINA V LOGATCU VI. DEL Tomi Tršar, upravitelj Logaškega kina: »V tistem obdobju smo pri kinu delali »hono-rarci« in študentje. Tako je bilo v bistvu do bridkega konca logaškega kina.« Pogovor s Tomijem Tršarjem, glasbenikom, glasbenim tehnikom in vodjem logaškega kina med leti 1991— 1996,1997 Tomi, kako se je začela tvoja kariera pri logaškem kinu? Kinu sem se pridružil l. 1991 na željo Marjana Geohellija, ki je bil takrat zaposlen v Knjižnici Logatec ter pri Zvezi kulturnih organizacij Logatec (ZKO Logatec). Takrat (govorim po spominu) ni deloval že nekaj let, recimo od l. 1988. Marjan je l. 1991 dal pobudo na občini, da se kino ponovno aktivira. Takrat, ali pa v začetku nasl. Leta, je kino ponovno začel delovati oz. predvajati kino predstave. (Zanimivo, da se še danes na internetu pojavlja Kino Logatec. Pod to besedno zvezo dobiš podatek na bizi. si-poslovni imenik: Kino sekcija ZKO Logatec (dolgo ime: Zveza kulturnih društev Logatec), Tržaška cesta 44, 1370 Logatec. Op.p.) Marjanova zasluga je tudi, da je uspel prepričati občino, da je financirala obnovo kinodvorane. Iz Ljubljanskih kinematografov so poslali starejšega gospoda, ki je usposobil projektorja in drugo tehniko, ki ni delovala nekaj let. Prvotno sem seveda pomagal pri tehničnem delu, potem pa sem prevzel tudi organizacijo kina, prodajo kart, prevoz filmov in vse, kar sodi h kinu, razen kinooperaterstva. Kino je bil zaradi videa nasploh v zatonu, vendar so prenovljene in posodobljene dvorane v mestih (posebej še v Ljubljani) z aktualnimi filmi še vedno privabljale gledalce. Na periferiji z zastarelo opremo, neudobnimi stoli in neaktualnim sporedom je kino izgubljal publiko. Marjan je s pomočjo Mla-dinafilma v Logatec pripeljal »blockbuster-je« - filmske hite, ki so bili včasih v Logatcu celo premierno predvajani. Krožilo je več kopij kot pred leti, zato je bilo to malo lažje realizirati. Skratka, zanimanje za kino je spet poraslo in se je dalo komercialno pokriti stroške in jih tako opravičiti, saj je takrat kino financirala Občina Logatec. V začetku je bil obisk kar dober. Predstave sicer niso bile več tako pogoste kot v »zlati dobi«, so pa bile ob koncu tedna - petkih, sobotah in nedeljah (popoldne in zvečer). Marjan je v kino vključil tudi profesionalnega kinooperaterja Marka Govekarja, ki je takrat živel v Logatcu, zaposlen pa je bil pri Ljubljanskih kinematografih. Občasno sta se z gospodom Jerebom menjavala pri vrtenju filmov. Kasneje, ko se je Govekar odselil iz Logatca, je gospod Jereb vrtel filme do konca delovanja Kina Logatec. V tistem obdobju smo pri kinu delali »ho-norarci« in študentje. Mislim, da je bil do bridkega konca Kino Logatec povezan s Klubom logaških študentov (KLŠ). Počasi sem prevzel kompletno organizacijo: dogovore z distribucijskimi hišami glede filmov, programa, nabave itd. Dostikrat kino ni pokril stroškov in dogovor je bil tak, da smo pokrili stroške, če pa je bilo manj gledalcev, pa smo se z distributerji dogovorili o ustrezno manjšem plačilu. Tako je kino še lahko funkcioniral. Torej je bil zagon kina kratke sape? Ja. Kriza kina se je poznala kljub občasnim filmskim boomom (npr. Jurski park), ko so bile predstave včasih celo razprodane. L. 1993 je Geohelli prenehal delati v Knjižnici Logatec in Zvezi kulturnih organizacij Logatec ter presedlal h Karantaniji filmu. Dobro smo sodelovali. Nekoč sem pri nekem distributerju spoznal g. Koširja. Dogovorili smo se, da bi skupaj s Kinom Vrhnika nabavljali filme in delili stroške. G. Košir je bil zaslužen, da smo dobivali premierno filmske hite pribl. enkrat mesečno. V tem času sem že bil aktiven na NTR - Notranjskem radiu v Logatcu, kjer smo imeli redno oddajo o filmu - Filmoman, kjer smo predstavljali logaški filmski program, filmske novosti v Sloveniji ter po svetu. Organizirali smo nagradne igre in sponzorji (distributerji) so nam nudili majice, brezplačne kino vstopnice in podobno. Takrat je mislim da g. Košir posredoval, da se je pri obnovi kinodvorane pridobilo stole iz Kina Komune (kjer so menjali opremo) in s tem zmanjšal stroške občini. Po mojem dokončnem odhodu na NTR l. 1996 ali 1997 je g. Košir prevzel vodstvo kina. Kaj pa tvoj odnos do filma in filmskih ustvarjalcev? Mene si vedno spominjal na Petra Fondo v filmu Easy rider (1969). Haha, hvala. Kultni film. Moj trip. Pravzaprav sem se s kinom srečal v ranih otroških letih, ko so me v kino vodili starši na oglede Winetoujev in podobnih filmov. Bolj samostojno sem začel obiskovati kino v 5. razredu osnovne šole. Bil mi je bolj beg iz realnega življenja in nekako nisem imel »svojih« igralcev. Šele kasneje, v bolj zrelih letih, sem nekako bolj »opazil« posamezne igralce ali režiserje. Me je pa v enem momentu v začetni sceni fascinira-la angelska Claire Catherine Danes v filmu Romeo + Juliet, avstralskega režiserja Baza Luhrmanna. To ostane. Drugače pa mogoče Jack Nicholson..No, težko bi se odločil za posamezne igralce. Kot režiser mi je pa še vedno pri srcu Sergio Leone z legendarnimi »špageti« vestrni s fenome- nalno filmsko fotografijo, začinjeni z vrhunsko glasbo Ennia Morriconeja. Kako pa vidiš kino danes, glede na to, da posredno delaš s kinodvoranami? V kino zaradi tempa življenja zahajam bolj poredko, a vseeno spremljam, gledam filme. Seveda na TV oziroma DVD oz. prek sodobnih medijev. Zaposlen sem v firmi Audio Video Consulting v Ljubljani, kjer se ukvarjamo tudi z opremljanjem kinod- voran. Sodobne dvorane imajo digitalno opremo, kar pa zahteva precej denarja, ki ga manjši kraji ne premorejo. Včasih si bil glasbeno aktiven, kako pa danes? Ja, leta nazaj. Nekako sem prenehal okrog l. 2000, ko sem sodeloval s takrat zelo uspešno skupino Sunny Orchestra. Enostavno mi je zmanjkovalo časa za vse. Za svojo dušo pa še vedno kaj zaigram. Tomi, najlepša hvala za razgovor in za tvoj doprinos k logaškemu kinu. Hvala tudi tebi in ob tem bi poudaril, da bi verjetno logaški kino zamrl že z letom 1988 in ne šele l. 2003, če ga ne bi l. 1991 ponovno oživil Marjan Geohelli. Gvido Komar blagoslovitev notranjščine sv. hieronima na petkovcu če gospod ne zida hiše, se zaman trudijo njeni zidarji. Lep dan je bil je bil za naš kraj Pet-kovec v župniji Rovte v nedeljo 10. avgusta dopoldne. To je bil dan našega žegnanja, Lovrencova nedelja, pa čeprav je naš zavetnik Sveti Hieronim. To je bil dan, ko nam je škof msgr. Anton Ja-mnik blagoslovil obnovitvena dela celotne notranjščine naše cerkve. Kraj Petkovec je hribovita vasica severno od Logatca z nekaj več kot 380 prebivalci. Sam kraj naj bi dobil ime po tem, da so morali krajani tega kraja, ki so spadali pod Bistriško graščino, ob petkih hoditi na tlako, oziroma na ta dan dajati desetino, torej so bili petkovci. Podružnična cerkev svetega Hieronima stoji na vrhu hriba, na višini 687 metrov, ki so mu včasih rekli Kozji parkelj že od leta 1526, ko se prvič omenja. V zvoniku je tudi najstarejši zvon v župniji Rovte z letnico 1757. Od cerkve je čudovit razgled od Triglava do Kamniških Alp in Snežnika, v kar so se v nedeljo vsi številni obiskovalci od blizu in daleč lahko prepričali. Tu so nekdaj goreli kresovi pred Turškimi upadi, saj je še danes vidno, a lepo obnovljeno obzidje okrog cerkve. Naši predniki so za cerkev ves čas dobro skrbeli in večja prenova je bila leta 1757. In potem so vseskozi skrbeli za njen pravi namen. Pred nekaj leti je bila tako obnovljena zunanjščina, streha, zvonik, obzidje, elektrifikacija, in zvezana z železnimi vezmi ter urejena pot do cerkve in obnova obzidja okrog cerkve. Vedno bolj pa se je kazala potreba po obnovi celotne notranjščine. Pred dvema letoma se je ta tudi začela, za kar so se skrbno odločili, in skupaj načrtovali: ključarji, gospodarski svet, gospod župnik Janez ter zavod za varstvo kulturne Prenovljeni sv. Hieronim dediščine občine Logatec. Lansko pomlad so odpeljali na obnovitev Podobarsko delavnico Kavčič v Šentjošt in glavni oltar Svetega Hieronima, ki je bil do potankosti v celoti restavriran. V tem času so se začela dela v notranjščini, delna odstranitev starega ometa, nanos novega, pleskanje, narejene so bile nove stopnice za na kor in zvonik. Letos pomladi pa sta šla v obnovo stranska oltarja: Rožnovenske Matere božje in Srca Jezusovega, in sicer prav tako v podobarsko delavnico v Šentjošt. Čaka še obnova Križevega pota. Ta prenova je za naš kraj Petkovec pomenila kar velik zalogaj, ampak s pomočjo velikodušnih krajanov, rojakov, župnije, in občine Logatec nam je to tudi uspelo. Vsi trije oltarji so bilo restavrirani v podobarski delavnici Kavčič v Šentjoštu. Notranjščina pa v celoti obnovljena in prepleskana. Seveda pa je pri tako obširnem delu bila potrebna velika mera strpnosti, časa, vztrajnosti, poguma in ljubezni. Somaševanje je vodil gospod škof msgr. Anton Jamnik s profesorjem Rafkom Valen-čičem, velikim poznavalcem Svetega Hie-ronima in domačim župnikom Janezom Pe-tričem. V pridigi nam je škof razložil, kako je dobro, da smo prišli danes na goro in se Bogu zahvalili za vse dobrote in se malo tudi odpočili od napornega dela. Profesor Rafko Valenčič pa je na koncu Svete maše povedal nekaj glavnih stvari in misli o življenju Svetega Hieronima, prevajalca Svetega pisma, Moža s Krasa, kot ga imenuje v svoji knjigi. Po maši smo se v druženju in dobrotah, ki so jih pripravile dobre gospodinje, še kar dolgo zadržali in pogovarjali, saj nam je Bog naklonil res pravo vreme. Najlepša hvala vsem dobrim ljudem, ki so kakor koli pomagali pri tej obnovi. Hvala velja restavratorski delavnici Podobarstvo Kavčič iz Šentjošta, podjetnikoma Janezu Hladniku in Janezu Kavčiču mlajšemu ter občini Logatec, gospodarskemu svetu župnije Rovte in ključarjema iz Petkovca Bog naj jim bo bogat plačnik. Hieronim Kavčič DRUŽBA karizmatika turbitt v logatcu ODPIRANJE DELOVANJU DUHA LAKO REŠI TEŽKE PROBLEME umiranje očeta, finančni polom. Stiska ju je prisilila, da sta iskala rešitev zase in za svoje takrat majhne otroke. Srečanje s Karizma-tično prenovo v katoliški cerkvi ju je nagovorilo, da sta poglobila osebno vero. In začeli so se dogajati čudeži. Skleroza multipleks je bila pozdravljena, stvari so se začele urejevati. Zakonca sta čutila neizmerno hvaležnost, čedalje bolj sta se odpirala delovanju Duha. Izkustvo povezanosti z Bogom in iz tega polnost življenja sta želela širiti naprej. Zato v okviru laiške katoliške misijonske organizacije Renewal Ministries vodita molitvena srečanja, seminarje ter duhovne vaje. Pričujeta tudi preko radijskih in televizijskih oddaj ter ljudem pomagata osebno spoznati in doživeti Božjo ljubezen. Po okrepčilu z domačimi sladkimi dobrotami je sledila sv. maša v cerkvi, po njej pa ob slavljenju molitve nad posamezniki s polaganjem rok zakoncev Turbitt. Mnogi so bili deležni močne prisotnosti Svetega Duha. Že krepko v noč pa sta bili še predavanji za žene Z veseljem biti ženska in može Biti Njegov zgled. Oba pričevalca sta bila prepričljiva, saj sta govorila iz izkušnje in iz globoke vere, ki res dela čudeže. Za osebni odnos z Bogom pa je potrebna vsakodnevna molitev, zakramenti in prebiranje Sv. pisma, kjer besede niso mrtve črke na papirju, ampak govorica Boga. To pomeni, da imajo besede moč, zato je pomembno širiti pozitivno mišljenje, ki ga danes tako zelo primanjkuje ne samo v Sloveniji, pač pa tudi v Evropi in Ameriki. NevMa, LjuT pohod združenja vso logatec na cesarski vrh 100 P0H0DNIK0V IZ VRHNIKE, ROVT IN LOGATCA Na obletnico tragičnega dogodka 12. julija 1991, ko sta na Cesarskem vrhu na cesti Logatec - Vrhnika izgubila življenje dva vojaka Teritorialne obrambe RS Anton Žakelj in Miroslav Moljk, je občinski odbor združenja VSO Logatec organiziral 1. spominski pohod na Cesarski vrh. Izhodišča pohoda so bila v Mali Ligojni na Vrhniki, druga skupina pohodnikov je pohod začela pri Centru vojnih veteranov v Logatcu, tretja skupina pa je prišla čez Petkovec iz Rovt. Na travniku poleg mesta spomina je bila za vse, ki so tja prišli bodisi peš ali pa drugače, organizirana maša, ki jo je vodil logaški duhovni pomočnik Rafal Andrzej Kedzierski. Pohoda in svete maše se je udeležilo dobrih 100 poho-dnikov. Med pohodniki je bilo tudi kar nekaj mladih družin z otroki, kar nam daje upanje, da se domovinska zavest vendarle prenaša tudi na mlade rodove, navkljub mačehovskemu odnosu države do tega dela naše zgodovine. Po maši je bilo prijetno druženje vseh pohodnikov, katerih cilj je, da se na mestu spomina postavi spominsko obeležje, ki bo statusno urejeno in primerno obeleževalo spomin na dva mlada padla vojaka osamosvojitvene vojne. Sledil je tudi dogovor, da pohod pod pokroviteljstvom združenja VSO Slovenije postane tradicionalen. Posebna zahvala gre vsem prostovoljcem, ki so pripravili ta lep pohod in srečanje. Robert Albreht Zakonca Turbitt sta bila prepričljiva, saj sta govorila iz izkušnje in iz globoke vere, ki res dela čudeže. Slovenijo sta avgusta obiskala zakonca Donald in Patricia Turbitt iz ameriške zvezne države Rhode Island. Znana ka-rizmatika sta v štirinajstdnevnem evangeliziranju obiskala tudi Logatec (14. 8.), kjer sta v Jožefovi dvorani Doma Marije in Marte spregovorila o novi evangelizaciji. Vmes je bilo tudi slavljenje - prepevanje udeležencev s širšega ljubljansko-notranjske-ga konca, ki ga je usmerjala glasbena skupina Dušana Čučuna. Donald je pred upokojitvijo opravljal delo poklicnega gasilca, Patricia pa je bila medicinska sestra. Njuno povprečno življenje se je spremenilo, ko so se jima nagrmadili težki problemi: bolezen, Med pohodniki na Cesarski vrh je bilo precej družin z otroki; domovinska zavest se prenaša tudi na mlade rodove. prvo nedeljo v avgustu ze 26. ponovitev KMEČKI PRAZNIK NA MEDVEDJEM BRDU Kosci so prikazali, kako so včasih kosili travo. Nekateri menijo, da gre za svež zrak in lepo okolico, drugi so prepričani, da dušo prireditvi dajejo ljudje, tretji prisegajo na pristnost in izvirnost prikaza običajev in iger, ki jih pripravljajo domačini. Mnogim pa gre v slast kruh iz kmečke peči, ocvirkovka in podobne domače dobrote,« je pred leti v Logaških Novicah zapisala Ana Žakelj. In da je bilo tudi letos tako, so poskrbela vsa društva v kraju in krajevna skupnost: Turistično društvo Medvedje Brdo in Rovtarske Žibrše, KŠD Trate, PGD Medvedje Brdo in KS Trate, v okviru katerih sodeluje preko 200 krajank in krajanov Rovtarskih Žibrš in Medvedjega Brda. »Praznik se je pričel s košnjo, grabljenjem in hojo celotne skupine skupaj s smučmi. Bilo je zelo napeto. Najhitrejši kosec je bil iz Krvavca, sicer pa so bili zmagovalci vsi,« je povedal eden od organizatorjev David Žakelj. Na Medvedjem Brdu vsako leto predstavijo eno od domačih obrti. Letos je bilo na vrsti krovstvo: videli smo, kako so včasih pokrivali strehe s slamo in s skodlami ter kako pokrivajo strehe danes. Svoje delo je predstavil tudi letošnji generalni sponzor Šušteršič d.o.o. iz Logatca. Posledice žledoloma še vedno niso odpravljene, zato so organizatorji povabili delavce Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, ki so prikazali, kako se jih odpravlja na varen način. Pred zabavnim delom je zaplesala še folklorna skupina Gr- mada iz Velikih Poljan pri Ribnici. »Tudi letos je bilo poskrbljeno za domače dobrote, domače razsta-vljalce, bogat srečolov in dobro zabavo. Žal nam je zagodla prezgodnja nevihta in prepodila naše obiskovalce. Tako da smo letos imeli okoli 1500 obiskovalcev, ki pa so se prav tako zabavali,« nam je povedal Vojko Panič in nas hkrati že povabil na 27. Kmečki praznik prvo nedeljo v avgustu leta 2015. Seveda pa je v teh krajih lepo tudi v drugih letnih časih, zakaj ne bi prišli tja gor že jutri? Brane Pevec ko je ukazoval rim ZIBRSKI SPOMIN NA MEDVOJNE ČASE VŽibršah nismo vajeni napisov po stenah zgradb in škarp, grafitov, kot jim pravimo danes. Najbrž njih pisci ne bi naleteli na odobravanje domačinov in odziv na tovrstno kreativnost bi bil drugačen, kot ga pričakujejo grafitarji v mestih. Pa, kot vse kaže, ni bilo vselej tako. Izpod od vetrov in dežja spranega beleža na stari drvarnici pri Žepančevih v Žibršah že nekaj časa sili zbledel napis. Z malo pozornosti je moč prebrati WL'ITALIA, ROMA DOMA in VINCCERE. Po pripovedovanju domačina so nam napis zapustili Italijani, ki so se med vojno v poznem poletju leta1942 nekaj dni zadrževali tudi na območju Ži-brš in medtem sanjali o zmagi. Kot vemo, se njihove želje niso uresničile. Posebna pozornost velja besedni zvezi ROMA DOMA, ki jo lahko prevedemo tudi kot RIM UKAZUJE. Krilatico so uporabljali že v času Rimskega imperija pred dva tisoč leti, Musso-linijevi vojščaki pa so si jo prilastili, saj so se čutili poklicane, da ponovno na tuj račun zgradijo imperij po fašistični zamisli. In kaj so italijanski osvajalci leta 1942, ko je napis nastal, prinesli našim krajem? Gotovo ne dosti dobrega, saj so se po obsežnih racijah v Logatcu številni fantje umaknili v gozdove in se priključili partizanom. Le-ti so v naslednjem obdobju iskali in dobili podporo po samotnih žibrških domačijah, kar pa ni bilo v skladu z zapovedmi Rima. Prišli so jim na sled in požgali domačijo Pr Korenč, v njej je zgorel domači sin in borec Dolomitskega odreda Jože Popit, več družin so internirali in izropali njihovo imetje, tri družine pa pregnali za bodečo žico v Logatec. Da bi potrdili svojo zmago, so v šolskem poslopju načrtovali ustanoviti postojanko, ki bi jo varovali njihovi pristaši belogardisti. Partizani so jim to s požigom poslopja preprečili, otroci pa so tako naslednji dve leti ostali brez pouka. Zbledel pomnik na težke čase Italijani so poskušali z mečem širiti svojo kulturo tudi v naslednjem letu, a vedno manj uspešno. Starejši se še spominjajo, kako so se v septembru leta 1943 pomikali preko Žibrš in iskali varnih poti tja, od kjer so prišli. Za njimi je ostal napis, ki so ga po vojni domači v želji, da bi bil za vselej pozabljen, prekrili z beležem. Danes pa, kot nekatere druge težnje tistega časa, ponovno sili na plano. Ni, da bi prezrli ta droben pomnik zgodovine, saj nas spominja na čas, ko je v Žibršah ukazoval in vladal Rim in je ob žrtvah in trpljenju potekal neizprosen boj za narodov obstoj. Branko Rupnik »zgodovina rovt je zgodovina slovenije v malem.« SPOMINSKA SLOVESNOST PRI KAPELICI V ROVTAH V ozadju: Rovtarska kapelica iz 1944, posvečena žrtvam vseh vojn; v spomin in opomin slovenski ter evropski politiki. V nedeljo 24. avgusta je bila v Rovtah spominska slovesnost z mašo ob 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne, 23. avgustu - dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov in 70. obletnici postavitve in blagoslovitve kapelice vsem padlim v vojnah. Somaševanje je vodil rovtarski rojak msgr. Anton Trpin, dekan v Šentjerneju. S svojim obiskom so slovesnost in vse padle žrtve počastili številni visoki gostje, med njimi Milan Zver - evropski poslanec, Joseph Mussomeli - ameriški veleposlanik v Sloveniji, Peter Sušnik iz Nove Slovenske zaveze, župan Berto Menard, Aleš Hojs - predsednik VSO Slovenije, med obiskovalci je bilo tudi kar nekaj bivših in sedanjih poslancev Državnega zbora RS. V svojem nagovoru je gospod Anton Trpin poudaril svoja močna domoljubna čustva in veliko čast voditi ta evharistični zbor ob tej enkratni slovesnosti, 70. obletnici postavitve spravne kapele. Dejal je, da gre pravzaprav za edinstveni primer v Sloveniji, saj je kapela postavljena še v vojnem času, na plošči v kapeli pa je napisano tudi ime njegovega očeta, ki ga je izgubil komaj sedem tednov star. Poudaril je pomen hvaležnega spomina svoje preteklosti in s tem tudi bogate zgodovine rovtarske župnije. Prva svetovna vojna je v Rovtah zahtevala 73 žrtev, 2. svetovna vojna 65, vojna za Slovenijo pa 1. Povojni poboji 218 žrtev ... »Ker padli v 1. sv. vojni niso imeli spominskega znamenja, iz dneva v dan pa so se množile tudi žrtve, ki jih je zahtevala 2. sv. vojna, so se v 44. domobranski četi odločili, da sredi vasi vsem skupaj postavijo skupno znamenje-spominsko kapelico Marije kraljice Slovencev. Načrte za kapelico je izdelal duhovnik Jože Kapus, ki je iz Leskovice v Poljanski dolini pribežal v Hotedršico in tam preživljal vojno vihro. V nedeljo 5. novembra 1944 je bila slovesna blagoslovitev kapelice, o kateri je obširno poročal Slovenski dom: »Nedelja, 5. novembra, je bila za Rovte praznik, kakršnega ta mična vasica redko doživi. Vsa slovesnost je bila namenjena počastitvi žrtev Rovtarske fare, zlasti onim, ki jih je zahteval komunizem v letih slovenske rdeče revolucije. Po popoldanski pobožnosti je množici spregovoril domobranski kurat Kunstelj Franc. Njegove besede so bile besede iz src vseh Rovtarjev, ki so se oddolžili spominu svojih rojakov s tem, da so jim postavili lepo kapelico, posvečeno Materi Božji. Po nagovoru so duhovniki, z logaškim župnikom g. Skubicem na čelu, odpeli Reši me in molitve za žrtve obeh vojn. Potem se je med zvonjenjem zvonov iz cerkve razvila procesija k novi kapelici. Domobranci so na okrašenih nosilih nesli Marijin kip. Ko je domači župnik g. Zalo-kar odkril spominske plošče, so zablestele zlate črke, imena padlih v prejšnji in sedanji vojni. Pevci so odpeli Usmili se me in Oj Doberdob. Kapelico je blagoslovil g. Skubic. Največ zaslug za zidavo imajo domači domobranci. Ti so kupili Marijin kip in sami začeli nabirko za kapelico, ki je umetnina, posebnost med podobnimi spomeniki.« Na plošče v kapelici so tedaj vklesali imena vseh padlih v prvi in drugi svetovni vojni, ne glede na to, na kateri strani je kdo padel. Niso jih ločevali na »naše« in »njihove«, pač pa so zapisali vse po abecednem redu. Po vojni je od Okrajnega ljudskega odbora prišla direktiva, da je kapelico treba porušiti. Rušenje naj bi opravil stavbenik Jože Zupanc, ki je kapelico l. 1944 tudi zgradil. Izgovoril se je, da nima delavcev, saj tedaj v Rovtah razen otrok in starčkov res ni bilo moških. Sami odborniki pa se tudi niso lotili rušenja. Tako je kapelica ostala nedotaknjena. Leta 1993 so Rovte postavile farne spominske plošče, na katerih so zapisana imena 218 žrtev povojnih pobojev. Takrat so tudi dopolnili imena žrtev v spominski kapeli. Dopisali so še preostale žrtve, ki so padle od otvoritve kapelice pa do konca vojne, ter eno žrtev zadnje vojne za Slovenijo. Tako spominska kapelica Marije, kraljice Slovencev ohranja spomin na vse žrtve vojn iz rovtarske fare.« (iz zgodovine kapelice). Delegacija VSO Slovenije je po maši pred kapelico položila venec z napisom: ŽRTVAM VSEH VOJN. Sledil je bogat kulturni program, v katerem je več kot tisočglavo množico najprej nagovoril župan občine Logatec Berto Menard. Pretresljivo je bilo slišati pesem Oj Doberdob Domoljubnega zbora, saj je ta pesem bila zapeta tudi leta 1944 ob blagoslovitvi, pevcem pa se je pridružil tudi sloviti pevec Marko Fink, katerega rodovne korenine so prav tako povezane z Rovtami. Zbor je vodil Marjan Grdadolnik. Čudovit nastop je pripravil tudi Jožko Oblak, tenorist, ki je zapel dve solo pesmi v uniformi avstroo-grskega vojaka. V kulturnem programu je sodeloval tudi Logaški trobilni kvintet. Peter Sušnik, predsednik Nove Slovenske zaveze, je v svojem nagovoru poudaril visoko kulturo, ki so jo sredi najhujše vojne vihre zmogli rovtarski domobranci s postavitvijo spominske kapele, v kateri so vpisana imena vseh do tedaj padlih v vojnah, ne glede na to, kdo so bili. Ta kapelica je dober nauk za nas in za današnji čas, saj morajo vse žrtve brez kakršnihkoli manipulacij ali označevanj imeti pravico do svojega spomina. Prav gotovo ni nikogar, ki bi z današnjimi očmi rekel: »Prav je bilo, kar se je zgodilo?!« - »Ni bilo prav in krivice je treba popraviti!« Za spravo je treba doseči skupni standard naše zgodovine. IZJAVA Zbrani v Rovtah na spominski slovesnosti ob stoletnici začetka prve svetovne vojne, sedemdesetletnici postavitve spravne kapelice in ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, slovenski narod in njegove izvoljene voditelje pozivamo, da se poenotimo v civilizacijskem in kulturnem duhu, na katerem je naš narod v zgodovini obstal in dosegel svojo državnost. V skladu z minimalnimi etičnimi standardi je potrebno nemudoma pristopiti k dokončni osvoboditvi slovenske zemlje iz primeža več sto anonimnih, neoznačenih in celo neodkritih in neraziskanih grobišč, ki so razsejana po celem državnem ozemlju. Po desetletjih ideološko zapovedanega molka in prikrivanja moramo zagotoviti žrtvam izkop, identifikacijo in nato dostojen pokop in ureditev spominskih območij. Slovenski nacionalni interes mora biti, da mrtvi dobijo dostojanstvo, ki jim je bilo barbarsko odvzeto. To dostojanstvo pripada vsakomur, ne glede na politično ali versko prepričanje, narodnost ali spol. Ta človekova pravica do spomina in spoštljivega odnosa do posmrtnih ostankov in groba je neodtujljiva in dolžnost pravne države je, da ta etična načela udejanji. Pozivamo slovensko politiko, organizirano civilno družbo in vse ljudi dobre volje, da se vrnejo h kulturni in civilizacijski samoumevnosti, ki je v vojnih časih leta 1944 v kapelici v Rovtah mrtvim zagotovila enakopraven in dostojen spomin, četudi so umrli na nasprotni strani. Pot v spravo je lahko le pot resnice in obžalovanja odgovornih, da so mrtve v preteklosti ločili na vredne in nevredne dostojnega spomina. Rovte, 24. avgust 2014 Pripadnika VSO polagata pred kapelico Marije kraljice Slovencev venec žrtvam vseh vojn. Na veliko navdušenje vseh prisotnih pa je vse nagovoril tudi častni gost slovesnosti, veleposlanik ZDA v Sloveniji, gospod Joseph Mussomeli. Dejal je, da je bil zelo počaščen in vesel povabila v Rovte. Poudaril je, da slovesnost, ki so jo pripravili v Rovtah, ni pomembna samo za kraj, ampak ima sporočilo za celotno Slovenijo. Zelo pomembno za zrelost vsakega naroda je, da se spominja žrtev, ne glede na pripadnost, vero in različne razloge, zaradi katerih so izgubili življenja. Gospod Mussomeli pravzaprav zelo dobro pozna rano slovenskega naroda, saj je prav on sam na obzidje ameriškega veleposlaništva postavil spominsko ploščo vsem slovenskim žrtvam. Poudaril je, da Jezus pravzaprav ni nikoli govoril o pravičnosti, saj si to itak vsakdo razlaga vsak po svoje. Jezus nam govori o ljubezni, razumevanju in spoštovanju drug drugega. Glavna govornica na spominski slovesnosti pa je bila Andreja Valič Zver, direktorica Študijskega centra za narodno spravo, ki je poudarila, da je zgodovina Rovt pravzaprav zgodovina Slovenije v malem. V župnišču je ves dan potekala tudi razstava na temo rovtarske zgodovine skozi vojne. Na koncu je bila prebrana Izjava, ki jo je sestavil Spominski odbor farnih plošč Rovte in je naslovljena na javnost in slovensko ter evropsko politiko. Iskrene čestitke Odboru za pripravo slovesnosti! Robert Albreht meteorološko poletje - od 1. 6. do 31. 8. 2014 Meteorološko poletje se je poslovilo. Zapomnili si ga bomo predvsem po pogostih padavinah in razmeroma malo sončnih dneh. Več pa Brane Gregorčič z Agencije za okolje Republike Slovenije: »V Ljubljani smo v poletnih mesecih zabeležili skupaj 15 vročih dni (s temperaturo 30 stopinj C ali več), kar je 4 dni manj od povprečja 1981-2010, a vseeno 2 dneva več od stoletnega poprečja. Predvsem dejstvu, da sta bili poletji 2013 in 2012 med tremi najbolj vročimi v zadnjih sto letih (lani v poletnem obdobju 35 vročih dni, predlani 39), pripisujemo občutek, da letos »pravega« poletja skoraj ni bilo. Nazadnje smo imeli hladnejše poletje leta 2005, ko je bilo tudi padavin več. Zato pa je bilo manj sonca, le okoli 640 ur, tako malo sonca je bilo v Ljubljani pred 25 leti.« Kaj pa v Logatcu? Več o vremenskem dogajanju pri nas pa Luka Likar iz Društva za raziskovanje vremena in podnebja: »Letošnje poletje po količini padavin ni kaj dosti odstopalo od poprečja. Je pa deževalo zelo pogosto. Imeli smo 46 deževnih dni ali točno polovico, v preteklih letih jih je bilo za tretjino manj. Bližnja poletja so nas raz-vadila tudi z velikim številom sončnih dni, približno 55 dni, letos le 41. Z vsem tem so povezane tudi nižje temperature. Imeli smo le 6 vročih dni, od tega 5 v prvi tretjini junija in eno kasneje.« Kaj pa nam prinašata jesen in zima? Takole pravi Dušan Kaplan iz Blok, ki opazuje in preučuje ljudske modrosti, tudi tiste povezane z vremenom: »Po veliki maši se oblikuje podoba jeseni, ki bo letos takšna, kot je bil avgust - deževna. Malo lepše naj bi bilo konec septembra in prve dni oktobra, snežilo pa naj bi že pred prvim novembrom.« Toliko na kratko o vremenu. Brane Pevec kaluna polona pivk mihevc, slikarka, ki ustvarja tudi nakit Polona Pivk Mihevc je diplomirana slikarka, njena samostojna pot se je začela s slikanjem z oljnimi barvami. Njeni ustvarjalni ciklusi so prehajali iz realistične slike v abstrakcijo in nazaj. Vonj oljnih barv pa je, ko so prišli v njeno življenje, motil njene male otroke. Zato, pa tudi zato, ker se rada neprestano razvija, je začela delati nakit, pa tudi izdelke, ki porokam dajo prepoznaven značaj. Njena likovna pot se je začela že v osnovni šoli, kjer jo je opazila učiteljica likovnega pouka in se ji posebej posvetila ter jo vzpodbudila. Njena družina jo je podpirala in vpisala se je na oblikovno srednjo šolo, ki je imela takrat veliko količino vpisanih in veliko manj mest, zato pa težke sprejemne izpite, ki jih je sama opravila z največ točkami med vsemi. V preteklosti je imela možnost izbrati drugo karierno pot, a je izbrala sicer bolj negotovo smer v primerjavi z drugimi. Zato danes na svojem s.p.-ju dela z vsem srcem. Včasih, kot pove, se ji pridružijo njeni otroci, ki delajo enostavnejše izdelke in jo pri delu z zanimanjem opazujejo. Kaj je kaluna, ime, pod katerim se predstavlja? Je kamniti stari kraški obok, ki so jih okraševali med poročnim slavjem. Beseda se navezuje tudi na Polonino delo za poroke, pri katerih s posluhom za stranke oblikuje dodatke za poroko, kot so konfeti, naprsni šopki, sodeluje pa tudi pri dizaj -niranju nevestinega šopka in okrasitve v dialogu s cvetličarji. Ima občutek za detajle, ki, posebej ob priliki, kot je poroka, pričarajo neponovljivost. Tako je na primer delala za poroko, ki je imela »rdečo nit« modri metulj, napravila pa je že tudi klekljane konfete in naprsne šopke. Tovrstno kleklanje terja veliko vztrajnosti. Polona kleklja že od osnovne šole, klekljanje je bilo prisotno v njeni družini, čipko pa rada vpelje v kombinacijo z drugimi materiali, kot na primer malimi kristali. Njena domi- Primer kočaž ogrlice - idrijska čipka. šljija pa se usmerja v kombinacije čipke s platni, kar bo, kot pove, poskusila v prihodnosti. Opaža, da je klekljan nakit ponovno v trendu, v ustvarjanju čipke se premika za mejo tradicionalne tehnike v tolikšni meri, da je prepoznavna in »njena«, a da hkrati § ohranja vez s svojimi idrijskimi koreninami. Čipka je zanjo privlačna, ker je lahko ^ kombinacija med realistično podobo in abstraktnimi težnjami. Ker kleklja že od osnovne šole, klasično tehniko zelo dobro pozna. Sama meni, da je čipka lahko noslji- t; va tudi za vsak dan. Kupujejo jo sicer različne generacije, največ pa mladi, ki imajo najraje uhančke in prstane. V Logatcu, kot pravi, je kleklanje zelo poznano in razširjeno, drugače je v Ljubljani, kjer to znanje ni tako razširjeno, čipka pa manj poznana. Pravi magnet je čipka tudi za turiste. Nekaj razstav je pred časom Polona že imela, zdaj ponovno snuje razstavo, malce jo spet vleče v slikanje, zato razmišlja o bodisi olju bodisi akrilu. Naj izpostavim še njeno idejo, za katero si prizadeva že nekaj časa, in sicer da bi tudi v Logatcu imeli art market, saj je ustvarjalcev in navdušenja dovolj. Upajmo, da se bo ta kulturna obogatitev našega kraja tudi izvedla. Ali svoj nakit nosite tudi sami? Seveda, tudi sama nosim nakit, ki ga ustvarim. Trdno stojim za svojim delom, vem, koliko truda je v vsakem kosu nakita, tako da ga z veseljem nosim. Še boljši občutek je, ko med pogovorom z nekom vidiš, da njegov pogled nenehno uhaja na nakit, ki ga tisti trenutek nosiš. Katere vrednote, menite, se lahko posreduje otrokom na likovnih delavnicah? V prvi vrsti je tu otrokova domišljija, ki je, če ji pokažeš pravo pot, neskončna. Mogoče rabi otrok samo en kazalec v pravo smer in nastanejo neverjetne podobe, slike ... Likovne delavnice vzpodbujajo tudi inovati-vnost in ustvarjalnost. Razvijajo motoriko, ročno spretnost, ki je pomembna tudi pri osnovah pisanja. Krepi se tudi estetski čut, samozavest, ko otroku poveš, da je ustvaril res enkraten izdelek. Likovne delavnice so zelo priporočljive v vseh pogledih, predvsem če so skrbno premišljene in načrtovane in res dajo otroku vse našteto. Premalo je tovrstnih ponudb, vsaj v našem kraju. Ivana Zajc Polona Pivk Mihevc: »Likovne delavnice so zelo priporočljive. Premalo je tovrstnih ponudb, vsaj v našem kraju.« NAREDI SAM Otroške roke ustvarjajo čestitke . Potrebujemo: belo osnovo za čestitko zelen in rumen kartonček (lahko izberete druge barve) dva trakova, ki se barvno ujemata s kartončkoma voščenke in podlaga za voščenke (bela ali barvna) peki papir lepilo mekol likalnik, sušilec za lase Kako naredim: Najprej vzamemo podlago, ki smo jo pripravili za ustvarjanje z voščenkami, naj bo malo trša. Nanjo nastrgamo manjše koščke različnih barv voščenk - naj bodo koščki manjši, čez položimo peki papir in vse skupaj zalikamo, barve se premešajo in nastane zanimiva podlaga. Vzamemo lepilo, ga nanesemo na motiv, ki smo ga dobili, in zopet nastrgamo nekaj koščkov voščenke. Ko se lepilo posuši, vzamemo sušilec za lase in toplotno obdelamo, da se koščki zlijejo s podlago. Dobimo 3D motiv. Ko je zmes še v tekočem stanju, lahko po tem motivu pišemo ali rišemo (ustvarjamo različne vzorce). Dobljeni motiv obrežemo na želeno velikost, dodamo trakove in vse skupaj prilepimo na osnovo za voščilnico. Dodajamo lahko tudi poljubne dodatke (rožice, metuljčke, perlice ...). Otroci to tehniko obožujejo, ker se stvari spreminjajo (iz trdega stanja v tekoče in zopet nazaj v trdo stanje) in ker delajo z različnimi pripomočki. tega pa vam jaz nisem obljubil! Projekt Čista Ljubljanica se je začel v obdobju enega od mandatov župa-novanja g. Janeza Nagodeta. Zadeva se vleče že kot kurja čreva in včasih se mi zdi, da se je vse skupaj začelo že v časih, ko so se tukaj pozdravljali še z ave in prirejali bojne igre Logaticum proti Nauportu-su. Kakorkoli že, časa za izvedbo projekta je bilo na pretek! Je že bilo tako, da sem pri bivšem županu g. Janezu večkrat sitnaril, naj se vendar usmili nas na Martinj Hribu in skupaj z gradnjo javnega kanalizacij -skega omrežja vkoplje v tla tudi električne vode in prazne rebraste cevi za napeljavo optičnih kablov, po možnosti pa tudi vso potrebno infrastrukturo za kasnejše oskrbovanje s plinom. Zelo bi potrebovali asfalt tisti nesrečneži, ki ga še zdaj nimajo, čeprav imamo drugje po naši lepi občini lepo urejene in asfaltirane poti do vsakega zelnika. Tudi tisti privilegiranci z Martinj hriba, ki asfalt kot blagodat naše civilizacije uživamo že vrsto let, bi spremenili to in ono, dodali kakšen robnik, uredili ustrezno odvodnjavanje ... saj se razumemo, kajneda? Župan Janez je, kot po navadi, gledal v tla, molče prikimaval, na koncu pa je s pogledom, usmerjenim skozi okno, potrpežljivo razložil, da ni denarja, da še ni pravi čas, da se je vse skupaj zavleklo, da so nastopile nove nepredvidene težave in tako dalje in tako vedno znova. Organizirana so bila tudi srečanja s krajani, kjer smo vsakič ponovno obravnavali eno in isto tematiko. Ustanovili smo še odbor, ki naj bi zastopal Martinjce in bil v pomoč občinskim organom, ki pa je kmalu šel rakom žvižgat. Meni se zdaj zdi, da so bila vsa tista srečanja in predstavitve en sam blef, metanje peska v oči. Po n-tih mandatih smo se župana g. Janeza malo naveličali in smo izvolili g. Berta Menarda. Možak je s svojim korpulentnim stasom vzbujal zaupanje. Mislil sem, da bo naredil red v svoji občinski hiši in dosledno zahteval, naj vsakdo naredi, kar pač mora narediti in konec besedi. Pa žal ni bilo tako. Daleč od tega. Spet smo se začeli srečevati - na eni strani mize Martinjci, na drugi pa predstavniki OL, projektanti in kaj vem kdo še. Začeli so nam zidati gradove v oblakih. Vse so nam obljubili, nikoli pa teh obljub zapisali na papir in se na dnu podpisali. So že vedeli zakaj. Obljubljena nam je bila vsa dodatna infrastruktura, opisana že na začetku, nov asfalt, popravilo poti in še in še. Končno naj bi se Martinj Hrib iz naselja z najbolj nemogočo arhitekturno podobo in srednjeveško infrastrukturo prelevil v naselje s še naprej najbolj nemogočo arhitekturno podobo in infrastrukturo 21. stoletja. In že smo na začetku leta 2014. Žled, vsevprek podrto drevje in drogovi, vsa žična napeljava potrgana žalostno ležeč na tleh. Obupni dnevi ledenega dežja, mraza, vlage, teme in jeze nad lastno nemočjo nasproti sili narave, ki nas zlomi kadar koli se ji zahoče. Že nekoliko prej pa je izvajalec del Adriaing d.o.o. pripeljal težko mehanizacijo in z njo smelo zakopal v kamnita tla. Kasneje se jim je vzdolž Notranjske ceste pridružil še izvajalec del za Elektro Ljubljana. Asfalt je v plahtah letel s cestišč, kanalizacijske cevi in jaški ter električna napeljava so se začeli vrivati v globino Martinjskih tal, delo je steklo. Pojavljati so se začela prva nesoglasja in neodgovorjena vprašanja. Po odgovore sem stopil k investitorju, to je OL, in od odgovornih dobil najbolj presenetljiv odgovor, kar se ga da dobiti. OL je v pogodbi baje vse obveznosti in vso odgovornost prevalila na izvajalca del!! Pa to še ni bilo vse - na zastavljeno vprašanje o izgradnji ostale prepotrebne in javno obljubljene infrastrukture so odgovorni začeli cincati in se izmotavati s puhlicami o nezainte-resiranosti ponudnikov željenih storitev in pomanjkanju denarja pri upravljalcu električnega omrežja in podobno. Samo za primer: na ulici Loka, kjer so gradbena dela več ali manj zaključena, je lokalni ponudnik kabelske informacijske tehnologije vkopal prazne rebraste cevi za naknadno napeljavo optičnih kablov. A razpeljava je bila narejena samo do stanovanjskih objektov v neposredni bližini glavnega voda, ne pa tudi do ostalih, ki stojijo bolj periferno. V dogovoru z odgovornimi na OL bi lahko bilo drugače. Električni kabli, ki potekajo po zraku in čakajo na prvi nov žled, da jih ponovno potrga, so še vedno tam. Napeljava za plin? Ha, ha, ha - dajte no! Za piko na i nam izvajalec na koncu ni preplastil celotnega cestišča temveč le tisti del, za katerega je sam presodil, da je poškodovan. Kot mi je povedal odgovorni, OL ni imela najmanjšega posluha primakniti nekaj denarja za celotno preplastitev in s tem vzpostavitev prejšnjega stanja. Namesto lepe, enovite asfaltne prevleke imamo sedaj grotesken mozaik krp, zaplat in trakov starega asfalta, obdanih z novo prevleko. Pridite si pogledat to čudo, prijazno vabljeni! Bi lahko bilo drugače? Seveda, župan g. Berto je namreč ob začetku mandata »podedoval« že usklajeno in projektno podu-čeno ekipo na področju investicij v gospodarsko infrastrukturo. Potrebno bi bilo le pridobiti informacije s terena, za kar bi bil dovolj standardiziran vprašalnik in oseba, ki bi z njim anketirala in ugotovila dejansko stanje, potrebe in želje krajanov Mar-tinj hriba. Iz analize podatkov bi pristojni na OL lahko pridobili dovolj informacij, iz katerih bi bilo razvidno kaj se da narediti z lastnimi sredstvi in kaj je v izključni pristojnosti komercialnih ponudnikov storitev in njih zahtevane infrastrukture. Občina bi tako potrošila malo sredstev, učinek bi bil velik, le malo dobre volje in obilo zagnanosti bi bilo potrebno. Je pa res, da si s takšnimi malimi dejanji župan in njegova druščina ne dviga popularnosti. Ne, g. Berto se je v času svojega mandata zagnal v CERO NIK, potem v skladiščne prostore za neslovenskega trgovca - dva projekta, že od začetka obsojena na propad. Potem je nehvaležno ljudstvo na referendumu plebiscitarno zavrnilo še pobudo o zavodu za kulturne dejavnosti pod okriljem OL. Če pa bi še malo podrezal v tlečo občinsko žerjavico, bog ve, kaj bi še vzplamtelo. In seveda je bistveno bolj zdravo za župansko kariero nastavljati se v objektiv kamer in doseg mikrofonov v obdobju žleda in poplav, kot pa računati, koliko kilometrov cevi nabaviti in koliko ton asfalta naročiti, ne da bi »drastično« zarezali v zdravo tkivo občinskega proračuna. Vedno znova se sprašujem, zakaj sploh imamo občino? Za poziranje in podpiranje lokalnih »pomembnežev« in njihovih zavoženih projektov? Za servilno upogibanje hrbta velikim trgovskim družbam? Za pritlehno tešenje lakote požrešnih posameznikov, ki so »vedno pri koritu«? Kje smo pa mi, navadna raja? Čas kar kliče po zavesti državljanskih pravic za vsakega izmed nas. Primož Tollazzi IPISMA BRALCEV pobuda za ureditev pešpoti Na osnovi opažanj in pogovora s krajani oziroma uporabniki pešpoti »čez Mlake«, ki povezuje zaselek Blekova vas z Gubčevo cesto, dajem pobudo za ureditev (asfaltiranje, tlakovanje...?) približno 230 m dolge povezovalne peš poti. Blekovsko bližnjico proti Dolnjemu Logatcu »čez Mlake« in obratno vsakodnevno uporabljajo krajani vseh starosti: naključni sprehajalci, skupine vrtčevskih otrok, matere z otroškimi vozički, starostniki bližnjega doma starejših ... Pot je ob dežju blatna in težko prehodna, pozimi, ob sneženju pa nezorana in neprehodna. Ljudje to pot uporabljajo tudi zato, ker je varna in mirna povezava med zaselkoma Blekova vas in blokovskim naseljem na Pavšičevi ulici, oz. povezava po Partizanski cesti do Upravnega centra, knjižnice in edinega logaškega otroškega javnega igrišča pred Narodnim domom. Prepričan sem, da lastniki zemljišč ne bi nasprotovali posodobitvi poti, če bi pot tudi v prihodnje ostala prepovedana /razen za lastnike parcel/ za uporabnike motornih vozil. Upam, da bo želja krajanov v bližnji prihodnosti našla prostor tudi v programu kakšnega od kandidatov za bodočega župana oziroma občinskem proračunu. Martin Kreč razvoj na kalcah Prinese mi sosed steklenico domačega in me prosi! Daj, napiši nekaj v Logaške novice, da mi bo lažje. Na živce mi gredo stvari in nekaj ljudi. Eden bi rad prestavil avtobusno postajo, drugi bi rad javno cesto za svoje potrebe, pa še . zdajle se ne spomnim vsega! Mesto Logatec ima sedem krajevnih skupnosti, pa tudi krajevno četrt Kalce. Ko sem leta 1974 tu zastavil gradnjo hiše, je bilo tod precej razpršeno naselje, danes, po štiridesetih letih, pa neverjeten čudež, primerno zgoščeno, komunalno opremljeno, urejeno naselje, vredno naslova krajevne skupnosti. Voda, elektrika, asfaltirane poti, linijski in lokalni avtobus s postajama, telefon, kabelska, odvoz smeti, sanitarni otok, gradijo kanalizacijo, šušlja se celo o kapelici. To nam je prinesel razvoj. Mislim, da je bivanje na Kalcah in seveda v mestu Logatec danes neprimerljivo boljše kot pred desetletji. To boljše imenujem z besedo infrastruktura. Nastala je po meri prebivalcev in za njihov užitek. Tudi ni nastala slučaj -no, mnogi modri in manj modri uradniki so premišljevali, primerjali in odločali tako, da bi bilo večini všeč. Saj vsem, se ve, ne bo nikoli všeč. Kar je bilo narisano in zapisano, je bilo treba uresničiti, za primerno ceno seveda. Tem izvajalcem gre največ zahvale. In ko vsa infrastruktura deluje, se rodi nekdo, ki mu nekaj od tega ni všeč. Terja pravico zase in ta pravica gre v škodo drugih. Nekdaj je veljalo; če ti lastovica pripne gnezdo pod krov. to pomeni srečo. Danes pa nekdo trdi, da je lastovičje gnezdo nesnaga, ptice poserjejo omete in nadstreške. Menda imata oba prebivalca prav. Kateri bo užival, kateri trpel ? Preživel bo tisti, ki bo potrpel! Namreč stara kmečka modrost pravi: »Kdor se misli s sosedom pričkati, stori boljše, da se odseli.« Ne rabimo revolucije, ne francoske , ne oktobrske, ne enakosti, bratstva in svobode, pač pa razuma, uvidevnosti in moči, da prilagodimo stvari ali sebe. Da bomo preživeli. Jože Omerzu jezikovni tečaji - Vpisujemo v jezikovne tečaje AN-NE-IT-RU otroke in odrasle. Posebna cena za študente, upokojence in brezposelne. - Možnost e-učenja AN preko interneta. Cena (SAMO) 10,00 EUR/ mesec. - Inštrukcije za osnovno in srednjo šolo - Organiziramo jezikovni tečaj, 5 dni v Lipici, za osnovnošolce v času jesenskih počitnic - Možnost brezplačne uporabe interneta (in učnih gradiv) za vse generacije kot samostojno učenje PRIJAVE: Rossana d.o.o., info@rossana.si, gsm 041 719 567 mestno jedro logatca, 2. del Julija sem v Logaških novicah pisala o junijski javni predstavitvi OPPNja za staro mestno jedro Logatca. Zdaj pa sem izvedela, da se izgradnja mestnega jedra pogojuje tudi s tem, da ga Logatec nima in ga je treba zgraditi za turiste. Vsi, ki smo hodili v šolo, vemo, da se je Logatec v 19. stoletju zgradil ob Tržaški cesti, enako kot Vrhnika in Planina, saj je tu potekala glavna cestna povezava Dunaj-Trst. V tem času so ob tej cesti bogati trgovci in posestniki, npr. družini Tollazzi in Puppis, ki so prišli iz Italije, tudi zgradili mogočne stavbe. Te so lahko še danes kraju v ponos. In če se pripelješ po stari cesti iz smeri Vrhnika skozi drevored, lahko z leve strani občuduješ še vedno stoječi niz 4 stavb, začenši z bivšo Kristanovo lekarno, nato 2 bivši občinski stavbi, ki že neslavno propadata, ter stavbo Krpan. Povezovati bodoče, umetno zgrajeno mestno jedro oz. trg, s prihodom večjega števila turistov v Logatec je, milo rečeno, smešno. Da za prihod turistov Logatec ne potrebuje »umetno ustvarjenega trga«, je dokaz Vrhnika, kjer se vse odvija vzdolž Tržaške in vzporedno s Cankarjevo cesto. Vmes je le nekaj cestnih povezav med obema cestama. Vrhnika nima nobenega trga, pa je kljub temu zaznati mestni vrvež. Zakaj? Dejstvo je, da podobo vsakega kraja krojijo ljudje, ki tam živijo. Zelo pomembna pa je tudi politika občine, ki mora imeti jasno vizijo, kako naj bi se kraj razvijal. Občina Logatec pa - je umestila upravni center pred naseljem individualnih hiš, ki predstavljajo edino še lepo zaključeno celoto v samem Logatcu. Na javni predstavitvi junija sem ugotovila, da mojih pobud za novi OPPN iz leta 2006 niso upoštevali; predlagala sem lepšo umestitev obeh novih prizidkov k stari zgradbi, za kar imam tudi priporočilo spomeniškega varstva. Vprašala sem, zakaj moje pobude niso upoštevali, pa se je najprej oglasil župan, ki sploh ni odgovoril na moje konkretno vprašanje, temveč je začel javno govoriti o tem, kako občina pomaga mojemu podjetju iz naslova kulturne dediščine. Potem se je oglasila še gospa Tena Daša Lavrič rekoč, da jaz tako ali tako ne morem nič delati, saj je stavba pod spomeniškim varstvom. Kar pa ni res. In še, da občina ni dolžna pojasniti, zakaj mojega predloga ni upoštevala. Sicer pa župan Berto Menard kar 3 leta ni odgovarjal na moja priporočena, s povratnico poslana pisma. Šele ko sem ga letos prijavila inšpekciji za javno upravo in ga je inšpektor pozval na odgovor, je potem moral odgovoriti. Vendar njegov odgovor ni imel nobene zveze z mojim pisanjem. Za kaj gre? Z rekonstrukcijo Tržaške in Notranjske ceste mi je onemogočeno parkiranje vzdolž svoje stavbe. Na direkciji za ceste so mi povedali, da moram od občine dobiti nadomestna parkirišča. To sem storila, vendar ostala brez odgovora. Še več, moje zemljišče na Notranjski cesti je postalo pločnik, za kar nisem dobila nobene odškodnine, niti me niso razlastili. Tik ob moji strehi so tudi postavili luč in prometne znake. Ko sem ponovno zahtevala, da se moj primer takoj uredi, je župan to predal strokovni službi, od katere sem dobila odgovor, da mi občina ne more dati nadomestnih parkirišč, češ da se mora obnašati kot dober gospodar!? Občina kot »dober gospodar« oddaja del parkirišča pri Krpanu dvema kioskoma s hitro prehrano, pri čemer obiskovalci veselo »urinirajo« po postavljenih stojnicah in zvečer povzročajo hrup z avti in motorji. Svoje pravice bom morala poiskati na sodišču, za to plačati še dragega odvetnika in svetovalce, namesto da bi svoj pošteno zaslužen denar raje namenila za obnovo strehe na objektu. Ne bom tožila le občine, saj vem, da je županu vseeno, če se toži občino in tako zapravlja tudi občinska sredstva, temveč bom vložila tudi zasebne tožbe, saj mi je povzročena tudi gospodarska škoda. Zvedela sem, da je Občina Logatec že plačala pol kupnine za bazen v Zapolju od nam znanega podjetnika. Res lepo, da občina na tak način »rešuje« svoje lokalne tajkune in njihove zavožene investicije. Kolikšni bodo šele stroški obnove in vzdrževanja?! Župana prosim za odgovor. Bila sem na občinskem svetu, kjer se je govorilo o zaporih v Logatcu in sta gospa Furlanova in g. Mojškerc nazorno s številkami povedala, da bo šlo za zapore zaprtega in odprtega tipa in to za okoli 345 zapornikov; toliko jih nimata niti Dob niti Koper! »Zasluga« g. Puca je že, da je ostal v Logatcu Zavod, katerega bi sicer prestavili drugam, pa se je hitro našel »naš« g. Puc, ki je ponudil zemljišče pod Sekirico. To pa še ni vse. Na istem občinskem svetu sta bila tudi 2 gospoda iz podjetja, ki je imelo glavno besedo pri prodaji teh zemljišč in ureditvi vse potrebne infrastrukture za celotno cono in zdaj bi oni kar naenkrat »podarili« Občini Logatec to industrijsko cono v upravljanje. Očitno tudi zato, ker so pobrali denar od tamkajšnjih investitorjev in bi morali enkrat dokončno urediti vso infrastrukturo, posebej še zdaj, ko misli g. Treven prodati svojo zavoženo investicijo državi za zapore, država pa si seveda ne more dovoliti, da kupi stavbe, ki nimajo urejene infrastrukture; glej ga zlomka, zdaj bo pa Občina Logatec prevzela v upravljanje to industrijsko cono in si s tem nakopala še eno skrb in s tem trošenje denarja, zopet na račun občanov, davkoplačevalcev. Nato pa ta isti župan govori o turističnem razvoju Logatca, hkrati pa si prizadeva na vse možne načine pripeljati v Logatec zapornike in s tem »rešiti« še enega logaškega tajkuna. To pa še ni vse, želi rešiti še »ta tretjega«, z milijonsko odškodnino za zemljišče pri pokopališču! Tale naš župan pa res ni od muh. Drage bralke in bralci, volitve so pred vrati. Ali si res želite še naprej takšno oblast? Verjetno si zaslužite kaj boljšega? Čas je, da se pozabi na strankarske razprtije in pripadnost in da začnejo nov župan kot tudi občinski svetniki delati za dobro vseh občanov. Rosana Tollazzi eva sever rus: prva, a že sanjska sezona v zda MLADA LOGAŠKA VRHUNSKA ŠPORTNICA NE OBŽALUJE POTI V ZDA Eva Sever Rus, članica Tekaškega smučarskega kluba Logatec, od začetka letošnjega leta študira in trenira v ZDA, kjer je, tudi na račun lažjega usklajevanja študija in športa, dosegla že vrsto zavidljivih uspehov. Trenutno je celo najuspešnejša tekmovalka svoje ekipe, ki jo, kot pravi, odlikuje izjemna klima, na pomoč vseh pa lahko računa tudi pri študiju. Eva je smučarski tek začela trenirati že v prvem razredu osnovne šole, tako da se s tem športom ukvarja že štirinajsto leto. Najvidnejši rezultat, 16. mesto, je dosegla na mladinskem svetovnem prvenstvu v Turčiji, medtem ko se je na državnih prvenstvih praviloma uvrščala med prve tri. V ZDA je v prvih dveh mesecih kar šestkrat stala na zmagovalnih stopničkah! Letošnje počitnice je Eva preživela doma, v Sloveniji, s pomočjo njene mame smo jo prestregli ob Kolpi in prijazno si je vzela nekaj časa tudi za bralce Logaških novic. Zakaj ste se odločili svojo športno in tudi študijsko pot nadaljevati v tujini? Kaj vrhunski športniki pogrešate v Sloveniji oziroma, katere prednosti vidite v ZDA? Trenerji iz ZDA so z mano navezali stik prek interneta in mi ponudili odlično štipendijo za študij in prav tako odlične ponudbe glede športa. Predvsem sem to pot izbrala na podlagi zelo dobrih športnih in študijskih pogojev. Mislim, da vrhunski športniki v Sloveniji najbolj pogrešajo možnost izobraževanja, saj pri nas zelo težko uskladiš šport in študij, v ZDA pa je to najmanjši problem. Slovenija ima za smučarski tek gotovo izjemne naravne pogoje, kako pa je z infrastrukturo, če jo primerjate z ameriško? Res je, doma imamo dobre pogoje za trening, vendar pa mislim, da so Američani korak pred nami. Ogromne športne dvorane, fitnesi, športna igrišča ... Veliko vlagajo v infrastrukturo, saj želijo svojim športnikom ponuditi le najboljše. Tudi naravni pogoji za trening so vrhunski, visoka nadmorska višina in ugodna klima prispevata k izjemnim možnostim za delo športnikov. Kako ste se znašli v novem okolju? Čemu ste se najteže privadili? S privajanjem v novo okolje nisem imela nikakršnih težav. Ljudje so zelo prijazni in ustrežljivi. V smučarski ekipi so me takoj sprejeli in kmalu smo postali dobri prijatelji. Seveda je bila največja ovira jezik, vendar sem se kmalu privadila tudi tega. Ali nam lahko opišete svoj tipičen delovni dan? S prvim jutranjim treningom pričnemo okoli pol osme ure zjutraj. Treningu sledi kosilo in odhod v šolo. Kasneje me čaka še popoldanski trening in domača naloga. Zvečer pa se družimo s športniki iz različnih športih panog. Ali in kako ohranjate stike z logaškim tekaškim smučarskim klubom? Ko sem se maja vrnila iz ZDA, sem se po nekaj tednih že priključila domačemu klubu in pod vodstvom glavnega trenerja Tomaža Uršiča trenirala vse do svojega odhoda. Ohranjam stike tudi s so-tekmovalci iz našega kluba. Eva Sever Rus-"' * ~ " Utrinki s finala Ameriškega študentskega državnnega prvenstva v Salt Lake Cityu. Kakšne so vaše tekmovalne izkušnje v ZDA? Ekipi s svoje univerze sem se priključila januarja in se na prve tekme odpravila na Olimpijske proge v Salt Lake City, Utah. Kasneje še v Montano, Colorado, na Aljasko ... Tekmovala sem na tekmah FIS, Ameriškem državnem prvenstvu in Ameriškem študentskem prvenstvu. Na finalu Ameriškega državnega študijskega prvenstva sem na 15 km prosto osvojila 1. mesto in s tem postala ameriška študentska prvakinja. Na istem tekmovanja sem v klasični tehniki na 5 km osvojila 3. mesto. Redno sem se uvrščala na zmagovalne stopničke in bila v skupnem seštevku druga. Rezultatsko je bila to moja sanjska sezona. Kako se študijski sistem v ZDA razlikuje od slovenskega? Študijski sistem je bolj prilagodljiv, upošteva tudi posebnosti študija športnikov, pri nas pa je sistem študija zelo okorel. Prve dve leti je študij splošen za vse študente, v tretjem letniku pa sledi izbira smeri študija. Ali vas muči domotožje? Nikoli. Ves čas sem bila v družbi ljudi s pozitivno energijo in polno zaposlena, tako da z domotožjem nisem imela težav. Do kam segajo vaše športne ambicije? Kateri so tekmovalni cilji? Naslednja tri leta bom tekmovala za svojo univerzo v ZDA, potem pa se bom odločila, kako naprej. Seveda imam visoke tekmovalne cilje, vendar pa se bom o tem odločala po koncu študija. Kje ste preživeli počitnice in kaj vas čaka ob vrnitvi v ZDA? Večino časa sem preživela doma v Logatcu. Za nekaj dni sem se odpravila v domače hribe in na Obalo. Ves čas pa sem trenirala in se pripravljala na novo sezono. V ZDA se vračam jutri zgodaj zjutraj (18. 8., op. p.), tako da me danes čaka še veliko pakiranja in seveda domače hrane. Blanka Markovič Kocen društvo upokojencev logatec ŠPORTNO DRUŠTVO BARON GOSTILO REGIJSKO TEKMOVANJE Logaški balinarjipri Društvu upokojencev Logatec V društvu upokojencev Logatec je velik del članov športnega društva Baron. Vedno so dobro organizirali vsa športna tekmovanja, tudi z odličnimi rezultati, kar se vidi v regalu arhiva v društvenih prostorih. Zasedali so visoka mesta v vseh panogah, prijavljenih v regijskem in pokrajinskem združenju PZDU. V balinanju in pikadu so zelo uspešne tudi ženske ekipe, kar je še enkrat dokaz, da spadajo v sam vrh zmagovalne športne panoge, tako v ekipnem kot v posameznih tekmovanjih. Slava Hren, Milena Potokar, Zvonka Urbas, Ema Bolčina in Marinka Debevc so dosegale najvišje rezultate v pikadu (ekipno tekmovanje). V posameznih tekmovanjih pa dosegata najvišje rezultate Slavka Hren in Milena Potokar, pri moških posamezno pa Vinko Slabe, Anton Masle in Julij Sedej. Moška ekipa v balinanju in pikadu prav tako dosega visoke cilje in s tem daje pobudo za še večji in višji rezultat v ekipnem ali posameznem tekmovanju. Športno društvo Baron deluje že 8. leto, prvi predsednik je bil Marjan Kržič, sedanji novi predsednik je Franc Peterlin, podpredsednik Janez Šen, tajnik Zdravko Nagode in blagajničarka Nada Aleksander. Delo tako članov vodstva kot vodje ekip, ki so vsako sezono bolj uspešni pri rezultatih, je prostovoljno. Članstvo pa še vedno narašča, kar pomeni, da so na pravi poti osveščali ljudi o gibanju in rekreaciji. Skromni finančni prispevki, ki so jih deležni od občine Logatec, in nekaj od Društva upokojencev Logatec ter od članarine, ki je zelo skromna 5€, stroškov za večjo aktivnost ne pokrijejo. To pa zavira uspehe in tekmovanja, ki so razpisana za letni program. Ni treba posebej povedati, da so stroški, čas dela in pomoč v vsakem trenutku udarniški. Zadovoljstvo se krepi s tem, ko se pokažejo uspehi . Že ves teden so potekale priprave na veliko meddruštveno tekmovanje v balinanju, ki je bilo v petek 29. septembra 2014 v Logatcu na balinišču š.d. balinček. Prijavljenih je bilo 19 ekip iz 10 društev upokojencev iz osrednje slovenske pokrajinske zveze društev upokojencev Slovenije: Vrhnike, Dragomera, Rakeka, Cerknice, Loške doline, Krima, Postojne, Notranjih goric, Viča, Rožnika in Logatca. Priprave na takšno tekmovanje zahtevajo dobro organiziranost posameznikov in društva. Logatčani smo znani kot dobri gostitelji, vedno smo lepo sprejeli in pogostili vse gostujoče tekmovalce in goste, ki so bili spremljevalci ekip. Tudi tokrat gre zahvala za odlično organizacijo tekmovanja ekipi in vodstvu; vse je potekalo brez zapletov in sodniških prekinitev. Finale se je odvijalo na balinišču v Logatcu. Med moškimi ekipami so zmagali domačini iz Logatca 1, drugo mesto je pripadlo Logatcu 2, tretje mesto pa Notranjskim goricam. Med ženskimi ekipami v finalu je zmaga pripadala D.U Vrhnika, drugo mesto Logatcu 2, tretjo mesto pa Rakeku. Tekmovanja so se končala s povabilom na novo srečanje. Vinko Aleksander KARATE KLUB LOGATEC Vpisuje v začetni tečaj Shotokan karateja v nAi/ft oloni/-»/'•» in olnnn 2 TRENINGA BREZPLAČNA IŠPORT športna šola dlan na dlan IZ AKTIVNEGA POLETJA V ŠE BOLJ AKTIVNO JESEN! Čeprav se poletje bliža koncu, ne smemo pozabiti nase, na svoje zdravje in boljše življenje. V športni šoli Dlan na Dlan spodbujamo aktivnost ne le pri mladih, temveč tudi pri odraslih, naj postane telo-vadba del vsakdanjika. Gibljemo se lahko na mnogo načinov, le izbrati je treba tistega, ki nam najbolj odgovarja. Največkrat je to hoja. Včasih je dovolj že hoja do vrtca ali službe in nazaj, drugič hitra hoja in morda celo nordijska hoja. Šport prilagodimo starosti: gibalne urice, vadba za seniorje ..., željam: ples, dvoranski hokej, nogomet ... in potrebam posameznika: vadba za nosečnice, plavanje, Top Fit Telo-vadba ... Zato v novi sezoni 2014/2015 vabimo čisto vse, ne glede na starost, želje in potrebe, k vpisu v redne, posebne in nove programe športne šole Dlan na Dlan. Tina Ž. Mali dlančki in dlančice so se naučili tudi kuhati milo. Najboljše počitnice so tiste, ki smo jih preživeli v Poletni šoli 2014!« To so nam potrdili nasmejani otroci, ki so se vedno znova vračali v aktivno poletno varstvo, in njihovi zadovoljni starši. Zagotovo lahko trdimo, da je v Logatcu potreba po športnem in odgovornem počitniškem varstvu nujna, saj smo zabeležili več kot 160 prijav v Poletno šolo 2014, predvsem otrok, ki prihajajo iz logaškega okoliša. Pri Dlan na Dlan so najdaljše počitnice zaznamovale elementarne, moštvene in rajalne igre na prostem in v telovadnici. Krepili smo mišice in razvijali športnega duha. Postali pravi akrobati in se preizkusili v hoji po vrvi, delanju stoj in koles, celo monocikel obvladamo ..., da o skirojih, rolarjih in rolkah ne izgubljamo besed. Prijetne sončne dni smo preživeli na mivki in čofotali na drsečem polivinilu v Grajskem parku Vitez, kjer smo si postavili šotore in zobali piškote. Deževne dni smo pregnali s pravo zabavo v pižamah, mini kinom in likovnim ustvarjanjem. Pridobili smo veliko življenjskih izkušenj. Nekateri smo se naučili izdelovati domače milo, plesti zapestnice, postaviti šotor ali pa smo znanje črpali drugje. Zagotovo pa ne bomo pozabili obiskov na kmetiji Kranjc, kjer so nas telički obliznili od glave do peta. Pravo gasilsko vajo pa smo izkusili na ogledu gasilskega doma PGD Gorenji Logatec. Poletje za mlade Dlančke in Dlančice je bilo pestro in zabavno. Mi pa smo ponosni na vse otroke, ki so počitnice preživeli aktivno ter pomagali ustvariti prijeten poletni dom. v septembru vsak ponedeljek in petek ob 17h na igrišču pri dvorani v dol. logatcu GENERACIJEI logaško poletje 2014 ZE ENAJSTIČ PRIVABILO VSE GENERACIJE Na letošnjem poletju smo prvič spoznavali japonske borilne veščine. Ali je bilo to sploh kakšno poletje?« smo se spraševali za-\\dnje tri mesece, ko je skoraj vsak drugi dan deževalo. Pa f r smo ga imeli, Logaško poletje, že enajsto leto. Pričelo se je v Hotedršici v petek 22. 8. zvečer z nastopom ansambla Mambo Kings in se potem spustilo nižje v Grajski park, kjer se je končalo zadnjo avgustovsko nedeljo. Tam smo se od poletja, šolarji pa žal tudi od počitnic, poslovili z melodijami, ki so nas spomnile na morje, dopust, ki so nam jih prepevali fantje in dekle Dubrovnik banda. Škoda le, da je bil naslednji dan delovni, v soboto bi najbrž bil obisk večji. Pa to je že stvar organizatorjev, ki so se tudi letos zelo potrudili in nam pripravili res obsežen program. Nekaj prireditev je odplaknil dež, nekaj jih je bilo prestavljenih na kak drug dan, nekaj pa jih je našlo prostor v dvorani Tabor. Sicer pa je vsakdo našel kaj zase: od najmlajših do najstarejših. Za to so poskrbeli poleg glavnega organizatorja Kluba logaških študentov še: ŠD Hotedršica, ŠD Superpolh, Društvo dlan na dlan, Moj gib, Aikido društvo Logatec, Lokostrelsko društvo Logatec, RK Zvezda Logatec, Inergija - vadba za telo in dušo, Knjižnica Logatec, JSKD-Logatec, Društvo za zdravilne rastline Ognjič Logatec, Klub ljubiteljev rock glasbe in piva Rock&beer, EVMA s.p.,Svet majic, Etiketa, Pivk electric d.o.o., Oblak commerce d.o.o., Lo-gatčan, Srečko Lukančič s.p., Glasbena agencija GIG in seveda Grajski park Vitez. Letos je prvič potekala fotografska delavnica (vodil jo je Anže Vrabl) in fotografski natečaj. Prvič je bil japonski dan: izdelovanje origamijev, na ogled so bili bonsaji, prikazi borilnih veščin, poskusili smo suši, poslušali haikuje ter japonsko glasbo. Tekmovanja so bila v nogometu, rokometu, odbojki na mivki, košarki, organiziran je bil turnir v igranju pokra. Tri popoldneve je bilo moč kupiti zanimive izdelke na Art marketu. V četrtek so logaški knjižničarji odprli Bukvarno, najmlajšim pa pripeljali gledališče Pravljičarna, ki jim je predstavilo pravljico Mesto velikih želja. Sicer pa smo te dneve lahko poskusili različne jedi in pijače, prisluhnili odličnima stand up komikoma Dušanu Tomiču -Duli in Alešu Sečniku ter glasbi za vse okuse. Naj naštejem nastopajoče: Klarisa Jovanovič in Luka Ropret, Prelude, Fer horses, Elvis Jackson, Happy ol Mc Weasel, Razpaljot, ekipa Loga-tech. Ne glede na to, kakšno poletje naš čaka naslednje leto, že danes kličemo: »Nasvidenje na Logaškem poletju 2015!« Brane Pevec »vse ste zmagovalke!« S 17. SREČANJA GASILK Tretjo soboto v juliju je bil travnik pred vasico Laze pripravljen za tekmovanja gasilk, ki ga je tudi tokrat organiziralo PGD Laze-Jakovica in GZ Logatec. Prišlo je 27 ekip gasilk (v ekipi so štiri tekmovalke in vodja) iz občine Logatec, drugih občin iz Notranjske, Žirov in kot gostje, skupini iz Prekmurja. Tekmovalke so se pomerile v vajah s hidranti, vajah raznoterosti in vezanju vozlov, na končno oceno pa je vplival še test. Rezultati (bolj na kratko): v najštevilnejši skupini (nad 16 let) je bilo 13 ekip, zmagale so tekmovalke ekipe Laze-Jakovica 1, tudi na naslednjih petih mestih so bile tekmovalke iz naše občine. Potem pa sta bili še dve skupini: v skupini B nad 30 let so iz naše občine tekmovale le domačinke, v skupini C nad 48 let pa so bile samo tekmovalke od drugod. Po tekmovanju so se gasilke in seveda vsi, ki so pomagali pri organizaciji tekmovanj, zbrali na prireditvenem prostoru pri gasilnem domu PGD Laze-Jakovica. Zbranim so nekaj besed namenili predsednik GZ Logatec Zvone Čuk, predstavnica v GZS za Notranjsko regijo Pavla Ponikvar, Vinko Keršmanc, član UO pri GZS za Notranjsko, župan Logatca Berto Menard in predsednica PGD Laze-Jakovica Karmen Laznik. Eden od njih je pohvalil tekmovalke, V Lazah se je 27 ekip gasilk pomerilo v vajah s hidranti, vajah raznoterosti in vezanju vozlov. rekoč: »Vse ste zmagovalke, saj to pomeni, da lahko to znanje, ko je potrebno, uporabite v praksi.«. V nagovorih so se spomnili tudi na vremenski ujmi, ki sta prizadeli obe vasici, in se zahvalili vsem, ki so priskočili na pomoč, še posebej gasilcem iz PGD Turnišče in Renkovci, ki so pripeljali agregata, ko je bilo najhuje. Podelitvi pokalov in priznanj pa je sledilo srečanje, kjer ni šlo brez srečelova in glasbe, tokrat je zbrane zabaval ansambel Javor. Brane Pevec montessori pedagogika v vrtcu kurirček logatec POTREBE, TALENTI, INDIVIDUALNOST OTROKA V letošnjem šolskem letu je 13 oddelkov vrtca Kurirček Logatec pristopilo k projektu Uvajanje elementov Montesso-ri pedagogike v izvedbeni kurikulum vrtca. Kakšen sploh je ta pristop, katere so prednosti, posebnosti in glavne značilnosti takšnega načina dela z otroki, zakaj je to za naše otroke dobro in kaj bodo s tem otroci pridobili? Takšna znanja in odgovore smo vzgojiteljice pridobivale vse leto na večdnevnih izobraževanjih, seminarjih, obiskih vrtcev in obiskih predavateljev v našemu vrtcu. Metodo je zasnovala in razvijala Maria Montessori in jo poimenovala »pomoč naravnemu razvoju otroka«. Pedagogika Montessori, ki je prisotna že celo stoletje, se v Sloveniji začenja uveljavljati kot alternativna oblika predšolske vzgoje šele v zadnjem desetletju. malice ali kosila, skrb za rože, brisanje nosu, samostojno prehranjevanje, oblačenje, čiščenje oken . so spretnosti, katerih se naučijo otroci, ki delajo po Montessori pedagogiki. S pomočjo takih vaj otroci razvijajo vztrajnost, motorične spretnosti, koncentracijo, naučijo se, da ima vsako opravilo svoj začetek, trajanje in konec. Seveda pa krepijo samozavest, saj sami zmorejo narediti tiste stvari, ki jih sicer naredijo odrasli. Bistvo je, da metoda predstavlja predvsem učenje za življenje. Kot je zapisal Robert Fulghum, se vsi zaposleni v vrtcu Kurirček Logatec zavedamo, kako veliko popotnico dajemo našim otrokom, da bodo v svet prišli pripravljeni, samostojni in znali spoštovati sebe, druge ter svet okoli njih. Mateja Žagar, vzgojiteljica Današnji strokovnjaki ugotavljajo, da je obdobje do sedmega leta starosti najbolj dragoceno za stimulacijo možganske aktivnosti ter za oblikovanje novih povezav. Prav to je že v svojem času govorila M. Montessori. Tako dr. Ranko Rajovic pravi: »Dozorevanje možganov intenzivno poteka v zelo zgodnjem otroškem obdobju in je več kot 50 % dokončano do četrtega oziroma petega leta starosti. Če takrat ne spodbudimo otroka, se nekatere funkcije ne bodo razvile v polnem obsegu. Pristop po konceptu Marie Montessori Kot pedagoški pristop se Montessori pristop osredotoča na potrebe, talente in individualnost vsakega otroka. Otroci se namreč najbolje učijo, če poslušajo samega sebe. Potrebno je torej samo spodbuditi otrokovo naravno veselje do učenja, ki je prirojeno vsakemu otroku. Osnova procesa učenja in bistvo njene metode so čutni pripomočki. Z njimi otrok razvija in pridobiva izkušnje z vsemi čuti (dotik, vid, sluh, voh, okus). Deluje z rokami in razumom in gradi svoje znanje prek napak in poskusov. Primer materiala je »zbirka valjev različnih dimenzij, ki jih je moč vtakniti v ravno pravšnjo luknjo na posebni deski«. Sam najde napako preko materialov. Material je narejen tako, da otrok ne potrebuje prisotnosti ali posredovanja vzgojitelja. »Pomagaj mi, da naredim sam,« je glavni in vodilni motiv pedagogike Montessori. Otrok lahko izbere material, sam popravlja svoje napake in si izbira mesto za delo. Obstaja samo ena vrsta enega materiala. Tako se otroci naučijo počakati, da pridejo do želenega materiala. Material se deli na več osnovnih področij (vsakdanje življenje, matematika, jezik, zaznavanje, umetnost). Maria Montessori je ugotovila, da se otrok bolje uči z gibanjem. Delo z vsakim materialom vključuje gibanje. Otrok gre po material, ga prinese na mizo ali preprogo, gre po vodo, jo pretoči . Lahko si položi preprogo na tla in dela na njej. Ta lahko nadomesti mizo in stol. Prostor, v katerem dela, je omejen zaradi spoštovanja zasebnosti. Otrok dela z materiali individualno in tempo dela si narekuje sam. Nadaljnje pomembne lastnosti, ki jih poudarja Montessori metoda, sta samozavest in neodvisnost. Slednja se spodbuja tako, da se otroka poučuje praktične spretnosti, kot tudi s tem, da se otroku omogoči, da ima kontrolo nad lastnim učenjem. Velik poudarek je na konkretnem - realno življenje v učnem okolju. Vaje vsakdanjega življenja, kot so pomivanje posode, pometanje, brisanje polite tekočine, šivanje, umivanje dojenčka, loščenje čevljev, priprava Vse, kar moram vedeti o tem, kako živeti, kaj delati in kako obstati, sem se naučil v vrtcu. Ta modrost ni bila na vrhu gore visoke šole, temveč prav v samih temeljih vrtca. Naučil sem se tega: Vse deli z drugimi. Igraj pošteno. Ne prizadeni ljudi. Vedno daj vsako reč tja, kjer si jo našel. Pospravi za seboj. Ne vzemi, kar ni tvoje. Opraviči se, kadar koga prizadeneš. Pred jedjo si umij roke. Potegni vodo. Topli keksi in mrzlo mleko ti koristijo. Živi uravnoteženo življenje -Vsak dan se malo uči, malo misli, malo riši, malo slikaj, malo poj, malo pleši, malo se igraj in malo delaj. Vsako popoldne malo zadremaj. Kadar greš v svet, pazi na promet, primi se koga za roko in držita se skupaj. Pozoren bodi na čudežne dogodke. Spomni se semen v lončku: korenine poženejo navzdol, rastlina pa navzgor in nihče pravzaprav ne ve, kako in zakaj, vendar smo vsi takšni. Zlate ribice, hrčki, bele miške in celo seme v lončku - vse umre. Mi tudi. (Robert Fulghum) potep klana divji petelin POLETNO SKAVTSKO POPOTOVANJE Potep se je za tri nadobudne skavte, Aljaža, Katarino in Lucijo, pričel v ponedeljek 30. junija. Pot so na skavtski način - v dežju - začeli iz Novega mesta. Do drugega dneva duhovnega in fizičnega popotovanja so prehodili 20 km. Na drugi dan pa sta se jim pridružila še zamudnika Vid in Matevž. Takoj so ju seveda pozdravili s skavtsko dobrodošlico, češ, kje sta bila toliko časa, naj gresta v trgovino po današnje obroke, in pričeli naštevati mnogo načinov, kako se bosta spokorila za svojo zamudo. Nato so skupaj pot nadaljevali proti Podbočju. Vmes so zavili še na stransko pot do bližnjega termalnega vrelca, sama ideja se nekaterim ni zdela preveč mikavna, a ko so prišli tja, so vsi dvomi izpuhteli. Pri vrelcu so si skuhali kosilo in namočili svoja bolj in manj utrujena telesa. Naučili so se tudi novo lekcijo, da se na območju, kjer prevladuje populacija komarjev, hodi na opravljanje potrebe le v nujnem primeru in na lastno odgovornost. Proti popoldnevu so prišli do Podbočja, kjer so se ustavili na trgu pred cerkvijo, spotoma zavili v trgovino, pojedli malico in si skuhali »skavtski kafe«. Prespali so v tamkajšnjem župnišču, v katerem so skuhali veliko dozo energijske bombe, ki se je izkazala za večji zalogaj, kot je bilo sprva načrtovano. Tretji dan potovanja (sreda) so svojo pot nadaljevali proti Krškem. Na sredini poti so ugotovili: »Če se te sonce prime, se te pač prime, čeprav v večini primerov preveč zagorela koža ni ravno prijetna.« Po dolgi in vroči poti skozi prostrano ravnino so prišli do Krškega. Ustavili so se na travi za cerkvijo, da bi si skuhali kosilo, a glej ga zlomka, nekdo se je odločil pokositi tamkajšnjo travo s kosilnico, na kateri je še sam sedel. Ob hrupu seveda nobeden ni več počival. Umikali s o se pred voznikom, ki se je odločil ignorirati mlade skavte in travo pokositi ne glede na žive in nežive prepreke. Po končanem obedu so se odločili: »Trava je trava, a na tej sveže pokošeni pač ne bodo spali!« Odpravili so se do naslednjega župnišča, v katerem je gospodoval zelo prijazen kaplan. Pri njem so prenočili in se naslednji dan odpravili proti Brestovici. Prvi del poti so zavili na stran ter po skavtsko prepotovali goščavo in rečne soteske, na vrhu pa se nadihali svežega zraka. Pot so nato po grebenu nadaljevali do Brestovice. Na železniški postaji so razmišljali, ali ne bi raje odšli v zavetje hladnega doma, a je na koncu prevladala odločitev, da se takšna pomehkuženost za skavta ne spodobi in da bodo hodili, pa če jim noge odpadejo. Zaradi pomanjkanja hrane (in trgovine v Brestovici), so zavili proti Senovemu, kjer so na poti našli Špar in senco. Po opravljenem nakupu in obilnem obroku so zavili nazaj proti Sevnici. Odpravili so se čez greben in po gozdni poti do ceste. Vmes so si skuhali še kosilo in malo počili. Skavt Matevž je doživel spoznanje, da on in nošnja mleka ne gresta dobro skupaj, saj se vedno nekako zgodi, da mleko prepušča in nahrbtnik dobi tisto prefinjeno aromo. Ko so prišli do glavne ceste, so hodili do poznega popoldneva in nato prenočili pod kozolcem. Naslednji dan so se odpravili do Sevnice, tam zapravili še zadnji denar za konkretno kosilo in nato ujeli vlak do doma. Poleg zagorelosti in vrste žuljev, mnogih šal in prehojenih kilometrov, so se utrujenih a nasmejanih obrazov spominjali popotovanja. Bil je pač zakon tabor. Skavti Skavti se veseli spominjajo svojega popotovanja. Imaš rad/a pustolovščine, nove izzive, potepe v bližnje in daljne kraje? Se želiš naučiti, kako praktično živeti v naravi? Bi rad/a spoznal/a nove prijatelje? Želiš tudi ti postati skavt/ inja? Logaški skavti vabimo medse nove člane. Če si star/a 6 let ali več, si pravi/a! Izpolni spodnji obrazec in ga oddaj na spodnji naslov, ali pa nas pokliči na spodnjo številko. Dobil/a boš naš odgovor in izvedel/a vse pomembne informacije naših srečanj. KAR NAJBOLJE BODI PRIPRAVLJEN/A SLUŽITI! Voditelji stega Logatec 1, Tovarniška 19, 1370 LOGATEC; 040-143799 (Vital), 040-379-437 (Klara), logatec1@skavt.net Ime in priimek:_ Naslov:_ Datum rojstva: _ E-pošta:_ Telefon:_ IGENERACIJE logaški oratorij tudi letos uspešen SPOZNAVANJE ŽIVLJENJA SV. PETRA Otroci in animatorji na izletu v Živalskem vrtu Ljubljana Ko so se počitnice komaj začele, je v Logatcu že zavladal otroški direndaj. Tako kot vsako leto je v okolici cerkve svetega Nikolaja od ponedeljka 30. 6. do petka 4. 7. 2014 potekal Oratorij pod geslom Na tvojo besedo. Dopoldne je 150 otrok pod vodstvom 25 zagnanih mladih animatorjev spoznavalo življenje svetega Petra, na delavnicah so pokazali svoje talente, se učili o prvi pomoči, pekli slaščice, izdelovali umetniške izdelke in celo oprali traktor. Po delavnicah so z lačnimi želodčki odšli na kosilo, ki so ga skuhale kuharice v Osnovni šoli 8 talcev. Popoldne so sledile še velike igre po otočkih, pri katerih so se otroci urili v sodelovanju in pomoči v skupini. Prav poseben dan je bil gotovo sreda, ko so otroci odšli na izlet v Živalski vrt Ljubljana, kjer so si ogledali divje živali in imeli priložnost za vratom imeti celo pitona. V četrtek so bile na vrsti vodne igre z gasilci, ki so vse otroke dobro zmočili in ohladili. Oratorij se je zaključil v petek z zaključno prireditvijo za starše, na kateri so otroci predstavili, kaj so počeli ves teden. Da je oratorij uspel, se je dalo razbrati iz zadovoljnih otroških obrazov, ki so odhajali domov in staršem vneto pripovedovali o vseh novih dogodivščinah, ki so jih doživeli. Katarina Maček in Marta Cigale posebnosti v nas samih Naše življenje je naše, naša pot, naš način, drugačen od drugih, saj smo vsak svoj individum. Izstopanje je bilo v preteklosti nezaželeno, sedaj pa je to vedno bolj pomembno. Velikokrat so taki ljudje deležni več dvoma in obrekovanja s strani drugih. Na splošno ljudje niso vajeni slediti svojim srčnim željam ali pa ne slišijo oziroma nočejo slišati notranjega glasu. So blede črnobele kopije, po standardih dandanašnje družbe, po okvirih revij in večernih poročil, po okovih konzervatizma. Sreč- ni, energični in veseli ljudje so jim zatorej čudni, nenavadni, izven okvirov, kar velikokrat pripelje do nesprejemanja in kritiziranja teh ljudi. Razlog za tak odnos je tudi v tem, da se »kopije« bojijo sprememb, ki so jih v svoje življenje vnesli »posebni« ljudje, saj spremembe prinašajo določeno tveganje, negotovost. Brez poguma težko naredimo spremembe in strah pred spremembo prevlada, ta strah pa z nesprejemanjem in negiranjem zrcalimo na tiste, ki jim je to uspelo. Hkrati je poleg še nevoščljivost, ko vidimo, da je nekomu bolje. Vse skupaj pa prinese nestrpnost do drugačnih. Ko poslušamo srce, delamo stvari, ki nas delajo srečne, to pa je tisto, kar si vsi želimo: miru in sreče. Želim vam, da bi imeli ušesa, ki slišijo, kaj govori notranji glasek, um, ki bo to vzel v zakup, in pogum, s katerim boste pričeli stopati po poti srca in miru. Miha Pečenik gasilski rally PETNAJST EKIP V PETIH DISCIPLINAH V nedeljo 6. 7. 2014 se je v Logatcu dirkalo. Pa se ni dirkalo z dirkalnimi avtomobili, temveč z gasilskimi vozili. PGD Dolnji Logatec je namreč organiziral že 18. gasilski rally. Petnajst ekip, od tega tri ženske, se je pomirilo v petih disciplinah, ki so jih pripravili organizatorji. Reševali so predmete in osebe iz zadi-mljene stavbe, napeljali elektriko, pogasili travniški požar, obnovili veščine, ki so se jih naučili ob letošnjih ujmah z žledom in poplavami, ter se preizkusili v fire combat disciplini. Za presenečenje pa so vmes še naredili triažo ponesrečencev. Meril se je čas opravljanja nalog in najboljši rezultat med ženskimi ekipami so dosegle domače tekmovalke PGD Dolnji Logatec, sledile so gasilke PGD Hotedršica, tretje mesto pa so osvojile PGD Laze-Jakovica. Med moškimi ekipami so se najbolje odrezali gasilci PGD Tribuče, katerega člani so poleg drugih društev pomagali pri odpravljanju posledic letošnjega žledoloma, drugo mesto je doseglo pobrateno društvo iz Pristave, tretje mesto pa so si priborili gasilci iz domačega društva. Tekmovalci so bili z disciplinami ter celotno organizacijo zelo zadovoljni. Dekleta pa upajo, da se naslednje leto opogumi še več ženskih ekip. Organizatorji zagotavljajo da bo naslednji, 19. Rally še bolj atraktiven in vas že sedaj vabijo, da se ga udeležite! Tanja Slabe Dekleta upajo, da se za prihodnji gasilski rally opogumi še več ženskih ekip. spet kino na prostem Po večletnem premoru smo v Hotedršici letos ponovno organizirali predvajanje filma na prostem. Vse se je dogajalo na vaškem trgu med staro šolo in cerkvijo v soboto zvečer 9. 8. 2014. Gledali smo star slovenski film, komedijo v črno beli izvedbi z naslovom NAŠ AVTO. Tako se je vse skupaj dogajalo v filmu, ki je bil posnet leta 1962 v režiji Františka Čapa. Na našem trgu je bilo ta večer zelo prijetno in razposajeno, zbralo se je kar precej obiskovalcev, starih in mladih. Film se je predvajal ob spremljavi smeha, želja mnogih pa je bila, da se čez leto spet srečamo na taki prireditvi. »Ko bi imeli vsaj avto,« je modroval stari ata, ko si je zaželel lova v Kamniških Alpah. Cela družina, ki je živela v idiličnem primor- Za KTD Hotedršica skem mestecu, si je pač želela avto. Ko pa je sin dobil nagrado pri Francka Čuk časopisu za dobro fotografijo, so stopili skupaj in razmišljali, kaj bi kupili. Oče bi rad olepšal studio, mama kupila pralni stroj, toda sin je vztrajal pri nakupu avtomobila. Stari ata je takoj potegnil z njim in tako so se dogovorili za ta nakup. Toda pri sprejemu nagrade je žal bilo le priznanje, nič denarja. Ker pa je celoten okoliš že vedel, kaj nameravajo kupiti, je družina zbrala prihranke vseh in kupila staro »kripo«. Ta pa se je le kvarila in nazadnje pristala na odpadu. IGENERACIJE z veseljem v srcih so se razšli SREČANJE BOLNIH, INVALIDOV IN STAREJŠIH V ROVTAH 31. avgusta smo imeli v Rovtah zopet praznik. Popoldne smo se zbrali v župnijski cerkvi Svetega Mihaela bolni, invalidi in starejši. Po nekaj letih je srečanje zopet vodil gospod Miro Šlibar. Že pol uro pred mašo je bil v spovednici, saj so starejši bolni in invalidi prišli tudi k zakramentu sprave in med mašo k Bolniškemu maziljenju. Med mašo pa je spovedoval domači župnik, gospod Janez Petrič. V pridigi nas je gospod Miro nagovoril, kako nas starejše vedno bolj preganjajo čas, bolezen in druge skrbi. Toda s pogosto molitvijo bomo vse to zmogli in premagali, seveda, če bomo zaupali v božjo pravičnost. Sveto mašo smo sooblikovali starejši, bolni in člani Župnijske Karitas. Na že delno obnovljenem koru pa je prepeval mešani cerkveni pevski zbor. Sveto mašo smo zaključili s pesmijo Marija skoz življenje. Dobre gospodinje so pripravile posladek in narezek, skrbne članice in člani Župnijske Karitas Rovte pa smo vse to lepo razdelili na mize, v prostoru župnišča, ki smo ga prej pripravili. Ob kozarčku vina, čaju, kavi in soku se je razvil živahen pogovor in veselje, da smo se srečali. Gospod Miro je povedal nekaj svojih bogatih izkušenj v delu z bolnimi in kako to občuti tudi sedaj, ko je tudi sam moral biti nekaj časa bolnik. Zapel je še mešani cerkveni pevski zbor. Ob harmoniki, ki jo je igrala Monika 31. 8. so se v župnijski cerkvi v Rovtah zbrali bolni, invalidi in starejši. Hodnik, se je oglasila pesem vseh zbranih. Vse je pozdravil tudi predsednik Krajevne skupnosti Rovte, gospod Viktor Trček, V imenu vseh starejših, bolnih in invalidov pa se je nam vsem zahvalil gospod Jože Grdadolnik. Z veseljem v srcih so se razšli, v želji, da se drugo leto zopet srečamo. Člani Župnijske Karitas pa smo bili zadovoljni, da smo s tem dejanjem služili Bogu, ljudi pa razveselili saj je to bilo že enaindvajseto srečanje oziroma služenje. Bogu hvala za vse. H.K. društvo utzo obvešča Vpis v Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec bo še v ponedeljek, 15. septembra 2014, in sicer dopoldan, od 9. do 10. ure, in popoldan, od 17. do 19. ure v učilnici Društva UTŽO Notranjska 14 - prvo nadstropje. Študijski programi, ki se bodo izvajali, so na blogu Društva. Lahko nas obiščete samo informativno, da vam pomagamo do odločitve, v kateri program se lahko vključite. Širimo obzorja, združujemo ljudi! Naj vas slogan prepriča, da se nam pridružite. Metka Rupnik, predsednica Društva UTŽO Logatec obvestilo bralcem in bralkam Spoštovani! Zaradi prihajajočih lokalnih volitev, ki bodo 5. 10. 2014, bo septembra izšla še ena, tj. posebna predvolilna številka Logaških novic. V njej boste lahko našli koristne informacije o morebitnih kandidatih za župana in/ali občinski svet iz vašega kraja, ter o programih posameznih političnih strank oz. nosilcev list. Upamo, da vam bo prebiranje te številke pomagalo pri državljanski izbiri najboljših kandidatov. Uredništvo zahvale zahvala Ljubil je zemljo. Naj ga zemlja in nebo spremljata z ljubeznijo! MIRO KERMAVNAR 20. 2. 1930-28. 6. 2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darovane maše. Posebna zahvala gre tudi PGD Laze-Jakovica, osebju ZD Logatec, še posebej pa zdravnici dr. Katarini Turk. Hvala tudi cvetličarni Karmen za pogrebne usluge in gospodu Petru. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred, prav tako kot tudi pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem. Vsi njegovi zahvala Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč daleč je ... Nepričakovano nas je zapustil naš dragi ROMAN LUKANČIČ 20. 5. 1964-30. 6. 2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih. Posebna zahvala osebju Nevrološke klinike UKC Ljubljana, DS Logatec, PGD Dolnji Logatec, ekipam Prve pomoči Dolnji Logatec, KPL Logatec, pevcem MPZ Drenov grič-Lesno brdo, sosedom Jelovšek, Novak in Oblak. Hvala g. Bernardu Jerebu in ge. Heleni Primc za ganljive besede ob slovesu. Zahvala tudi g. župniku Janezu Komparetu za lep obred. Vsem še enkrat iskrena hvala za darovano cvetje in sveče in ker ste Romana pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi zahvala Vsaka mama je prava mama, Dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (Tone Pavček) OLGA BEZELJAK (17. 6. 1945-19. 6. 2014) Ob smrti drage žene, mame, stare mame in sestre se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebju Nevrološke klinike v Ljubljani, njeni zdravnici dr. Ani Krmavnar, dr. Marku Pišljarju iz Psihiatrične bolnišnice Idrija, patronažni sestri Evi Tršar, dr. Špeli Albreht in ekipi ZD Logatec za vso pomoč. Hvala g. župniku Bogdanu Bercetu za tolažbo in darovano pogrebno sv. Mašo. Hvala cvetličarni Karmen in g. Petru za pogrebne usluge. Hvala ge. Anki Vavken za prebrane poslovilne besede. Hvala vsem, ki se boste naše mame spominjali z blagim spominom in boste zanjo molili. Njeni domači zahvala ŠTEFAN SIVEC 12. 12. 1929-21. 6. 2014 Ob nenadni izgubi moža, očeta, dedka in pradedka Štefana Sivca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za nesebično pomoč. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pokropili, izrekli besede sožalja in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala Janezu Kavčiču za molitve na domu in Janezu Pečkaju za vse pogrebne storitve. Zahvala osebju Zdravstvenega doma Logatec, dr. Katarini Turk in patronažni službi ter Urgentnemu bloku Kliničnega centra v Ljubljani. Hvala pevcem mešanega cerkvenega pevskega zbora za lepo petje in trobentaču za zaigrano Tišino. Še posebej pa se zahvaljujemo domačemu gospodu župniku Janezu Petriču za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede. Še enkrat iskrena hvala vsem. Njegovi domači Evropski teden mobilnosti od 16. do 22. septembra Občina Logatec vas vabi, da se udeležite dogodkov ob Evropskem tednu mobilnosti 2014 Torek, 16. septembra 2014, ob 17. uri, zbor pri kapelici sv. Jožefa pod Sekirico Test hoje in step test pri kapelici pod Sekirico Org. in info.: Zdravstveni dom Logatec, 01 750 82 41, zvc@zd-logatec.si Četrtek, 18. septembra 2014, ob 17. uri, pred Narodnim domom v Logatcu Zarolaj v teden mobilnosti - rolarsko popoldne Org. in info.: Športno društvo Superpolh, 040 453 993 (Tadej), superpolh@superpolh.si Petek, 19. septembra 2014, od 9. do 19. ure, Cankarjeva cesta, Trg pred cerkvijo sv. Nikolaja, parkirišče pred Zdravstvenim domom Logatec »Naše ulice, naše odločitve« - dan brez avtomobila Vabljeni na ogled predstavitvenih stojnic in dejavnosti v okviru dneva brez avtomobila. Predstavili se bodo: Knjižnica Logatec, Zdravstveni dom Logatec. Twirling klub logaških mažoret, Ljubljanski potniški promet, Ljubljanske lekarne, Slovenske železnice, Lokostrelsko društvo Logatec, Vrtec Kurirček Logatec s štafetnimi igrami, Grawe, d. d., SPV in Policijska postaja Logatec, TSK Logatec, Društvo Focus, BTC, Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine s poligonom, JSKD z delavnico KOLO. Org. in info.: Občina Logatec, 01 759 06 00 Sobota, 20. septembra 2014, od 10. do 18. ure, Grajski Park Vitez, Logatec Pazi! Poglej! Poslušaj! Nosi čelado! Obiskovalci se bodo lahko preizkusili na prometnem poligonu za kolesarje in voznike skirojev in zavrteli prometno kolo. Org. in info.: MŠKD Dlan na dlan, 031 519 464, info.@dlannadlan.com Nedelja, 21. septembra 2014, od 8.30 do 14. ure. Izobraževalni center za zaščito in reševanje, Logatec, Blekova vas 60 Logaški tek - tekaška tekma, namenjena tako rekreativcem kot resnim tekačem. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Org. in info.: TSK Logatec, http://www.tsk-logatec.si/ Ponedeljek, 22. septembra 2014, ob 18. uri, Zdravstveni dom Logatec Predavanje: Preventiva raka dojke Predavateljici Mojca Senčar in Gabriela Petrič sta predstavnici slovenskega združenja Europa Donna. S seboj bosta prinesli silikonski model dojke z vgrajenimi posameznimi bulami, ki se jih lahko otipa. Vljudno vabljeni. Org. in info.: Zdravstveni dom Logatec, 01 750 82 41, zvc@zd-logatec.si Zapora Cankarjeve ceste bo ob dnevu brez avtomobila, v petek 19. septembra, od 8. do 20. ure. V primeru slabega vremena aktivnosti na prostem odpadejo. Organizator prireditve si pridružuje pravico do spremembe programa. Več o dogodkih v tednu mobilnosti lahko preberete na občinski spletni strani www.logatec.si.