soreanslvoRobert Lincoln je bil star 22 let, ko je bil umorjen njegov oče, ki je bil pred_ otlnik Združenih ameriakih držav. Teuaj, leta 1865, jc bil rnladi Lincoln v armadi, ki sc jo boiila proti južnim državam. Lepega dne je bil poklican v Wasliington, karoor je dospel zvečer. Pri priliodu so mu povedali, da so njegovi ^tarši v gledišču. Podal so je takoj tjckaj, da bi se javil oče.u. Ko je prestopil prag podjetja, so nesli iz njega — umirajočega očeta, ki je postal žrtev igralca Bootha, ki je bil zagrizen zagovornik su-ionjstva. Šestnajst let pozneje. Robert Lincoln je bil vojni minister. Nekega dne je prejol povelje, naj sprcmlja predsednika Garfielcla v Elberon v New-Jersey. V .:adnjom trenutku je bil Lincoln zadrf.an in je brzel na kolodvor, da. bi sc bi! opravičil pri predsedniku. Ko je^bil v kolodvovskem poslopju, je čul s.rele, k' &o zadeli predsednika, ki je tufii umr_ na posledicah. Dne G. septembra 1901 je potoval pred Kednik Viljein Mac Kinley k otvoritvi razstavc v Buffalo. Na razstavo je bil povabljen tndi Lincoln. Stopil jc v Buffalo baš v trcnutku, ko je rnnrl predscdnik, zadet od krogle anarhista Czolf osza. V tretjc je našcl Robcrt Lincoln državnega predsednika, li katereniu je ].il klican, kot smrtno žrtev a.entata. Ko je bil Lincoln že prccej v letih, ga jc nekoč prosil predsednik Harding, )iaj bi sc v njcgovi družbi tideležil odk.-itja spomenika na .čast njegovemu velikemu očetu Abraliamu Lincoln. Ob toj priliki je rckol povabljeni pvijatelju: »Ako bi znali, bf me nc vabili. Je viclcti, kakor bi hotela usoda, da zadone smvt predsedniko baš v moji družbi.« Tokrat se pa njegova slutnja ni uresr.ičila. Da bi bil doživel Lincoln nasiino in zagonctno smrt predscdnika TTavdinga, zato bi bil mnogo prestar. ogonj.