Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna	številka	stane	Din 1.—.
Štev. 36.	Maribor,	dne	5.	septembra	1936.	Letnik 1.
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška ccsta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3. . Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto ^Jutora&
Moskva čisti dalje.
Enofna delavska fronta.
Pri nas nekateri prav radi ponavljajo geslo, da bodi delavska fronta enotna in naj bo zato delavstvo organizirano v eni organizaciji, ker le s tem bo premagalo enotni in združeni kapitalizem. To geslo se je rodilo v marksističnem taboru in velja pri marksistih toliko časa, dokler imajo oni delavske organizacije v rokah. V krajih, kjer pa ni marksističnih organizacij, tam to načelo za marksiste ne velja.
Zato je prav, da si to enotno delavsko fronto nekoliko ogledamo in zavzamemo k njej svoje stališče.
Papež Leon XIII. je v svoji okrožnici »Rerum novarum« zapisal: »Resnično je v tem času število najrazličnejših združenj, zlasti delavskih, mnogo večje kot drugekrati. Ni tu mesto, da bi preiskali, odkod ima več od njih svoj postanek, kaj hočejo in po kateri poti hodijo. Vendar pa obstoja domneva, ki jo potrjujejo mnoga dejstva, da jim načelujejo ponaj-več bolj skrivni povzročitelji in da isti uporabljajo metodo, ki ni v skladu s krščanskim imenom in ni v blaginjo držav, in ki delajo nato, da bi potem, ko so se polastili vseh delavskih obratov, prisilili tiste, ki se jim nočejo pridružiti, s tem, da jih spravijo ob delo. V takih razmerah se morajo krščanski delavci odločiti, katero izmed obeh imajo raje, ali da se pridružijo združenjem, kjer se je treba bati za vero, ali pa da snujejo med seboj svoja društva, da tako združijo moči, da se morejo rešiti neznosnega nasilja. Da je vsekakor nujno želeti to drugo, bi li mogel obtojati kak dvom pri onih, ki nočejo postavljati največje dobro človeka v najočividnejšo nevarnost?
Papež Pij XI. pa pravi v svoji okrožnici »Quadragesimo anno«: »Iz tega moremo presoditi, častiti bratje in ljubi sinovi, s kakšno bolestjo gledamo, kako je po nekaterih krajih nemalo naših sinov, o katerih ne moremo verjeti, da bi bili zavrgli pravo vero in blago voljo, pribežali iz tabora cerkve v socijalistični tabor: eni da odkrito in s ponosom prevzamejo socijalistično ime in izpovedo socialistične nauke, drugi iz neke nemarnosti ali tudi napol nezadovoljno, da se pridružijo organizacijam, ki so po programu ali dejansko socijalistične. Naj se torej zedinijo vsi, ki so blage volje in ki hočejo pod pastirji svete Cerkve bojevati dobri in miroljubni Kristusov boj . . .«
To so torej besede naših vrhovnih poglavarjev. Iz tega lahko zaključimo, kakšno bodi naše stališče glede organizacij in enotne delavske fronte.
Organizacije imajo namen, svoje člane voditi, vzgajati, bodriti, jim pomagati v vseh življenjskih težavah, tako da bodo dosegli svoj časni in večni blagor. Kako naj nekatoliška organizacija, ki razširja glede človeške družbe nauk, ki ni v skladu s krščanstvom, vzgaja in vodi svoje članstvo tako, da bodo i v življenju živeli krščansko, se krščansko borili za svoje pravice in po smrti dosegli svoj večni cilj?
Nekateri so mnenja, da bi se dala doseči enotna fronta in enotna organizacija na ta način, da bi se izločile vse idejne in Bvetovno-nazorne strani in bi se taka organizacija brigala le za materijelne interese delavstva. Na to moramo reči to-le: Prvič je taka organizacija nesmiselna, hiša zidana, pa pesku. Kajti brez ideje ni organizacije, ni pokreta, ni borbe. Ideja pa ne more biti zgolj materijelni užitek. — Drugič pa še to: Zakaj pa socijalisti ne slede tem načelom in postavljajo svojo organizacijo na neke idejne in svetovno-nazome temelje, če jim je pa res za enotno organizacijo, ne glede na svetovni nazor? Zakaj so proti Bogu in Cerkvi? Zakaj smešijo vero in papeža?
Da, mi katoličani naj radi nekega laž-njivega gesla žrtvujemo svoje organizacije, svoje prepričanje in svojo svobodo, drugim pa tega ni treba.
Mi smo za enotno delavsko fronto in sicer za prav tako, kot socijalisti, namreč za
enotno katoliško delavsko fronto.
Ker pa vemo, da te zaenkrat še ni mogoče doseči, pa pravimo: v kulturnih in ver-skonravnih vprašanjih ostane krščansko
Prvo dejanje je končano. Vseh 16 obsojenih vsled zarote proti diktatorju Stalinu je bilo ustreljenih. Ves svet se je zdrznil, saj so bili ustreljeni skoro vsi voditelji in ideologi boljševiške revolucije v Rusiji. Toda, to je šele uvod. Igra se nadaljuje. V zvezo z zaroto so zapleteni oziroma vsaj osumljeni in aretirani generali: Putna, Schmidt, Sapožnikov, Uzu-jecov in Tulu. Poleg teh so bili aretirani še številni diplomati z londonskega poslaništva, kjer vrši sedaj GPU najnatančnejše preiskave. Enako se vrše, oziroma se še bodo vršile preiskave po drugih so-
V petek 28. avgusta se je vršila obravnava o mezdnem gibanju tekstilnega delavstva. Sestanek je sklicala kr. banska uprava in se ga je udeležilo 51 delavskih zastopnikov in večje število delodajalcev, DZ je zastopal tajnik Uratnik. Obravnavo je pričel g. ban sam, ki je v uvodnem govoru pozival k medsebojni harmoniji. Industrijalci so v teku 14 dni, ki so bili določeni pred razpravo, ustanovili Zvezo delodajalcev tekstilne stroke za Dravsko banovino, ki bo v bodoče vodila vsa pogajanja z delavstvom. Delavski forum za sklepanje mezdnih pogodb pa predstavlja Centralni tarifni odbor. Ker pa tekstilno delavstvo v Kranju ni priznalo sporazuma, ki ga je 21. avgusta sklenil Centralni tarifni odbor in podjetniki, po katerem bi se moralo normalno delo začeti 24. avgusta, ampak stavka dalje, smatrajo delodajalci, da Centralni tarifni odbor ne predstavlja od delavstva pooblaščenega foruma in zato ne more sklepati dogovorov o ureditvi službenega razmerja tekstilnega delavstva. Zato hočejo delodajalci, da se pred pogajanji osnuje od strani delavstva samoupraven organ, razen tega zahteva, da delavstvo zapusti tovarne, ki
Danes je vse polno socijalnih vprašanj, lažjih in težkih. So nekatera vprašanja, ki bi se dala razmeroma lahko rešiti, ako bi bilo v posameznikih, kakor tudi oblastnih organih več socijalnega čuta. Eno takšnih vprašanj je, odstranitev dvojnega zaslužkarstva. Vidimo po mestih, trgih in vaseh, vsak dan polno brezposelnih, delavskega kakor izobraženega stanu. Iz pridnih delavcev postajajo dela-mržneži, postopači in nasilneži. Iz inteli-genta, ki je bil vdan domovini in državi, postajajo temni elementi, škodljivi narodu in državi. Iz obupa nad bednim življenjem se vršijo dan za dnem samomori, ropi in umori. Na drugi strani pa vidimo ljudi, ki dobivajo visoke pokojnine, a kljub temu še v kakšni službi lepe plače. So slučaji, ko dobivajo pokojnine po 1200 Din, pa imajo še službe, ki jim nesejo tudi toliko in še celo več. V tekstilnih tovarnah pa vidimo 14 letne fantke in dekleta v službi, kar je nedovoljeno in kar je njihovemu zdravju škodljivo, pa tudi njih morali. Na drugi strani pa sta mož in žena v službi, nedorasli otroci pa so prepuščeni doma sami sebi brez vsake vzgoje. To so stvari, ki kričijo po reformah. Brezposelni, ki bi radi delali, niso slepi, da bi ne videli onih, ki jim kruh odjedajo, zato se tudi ne smemo čuditi, če slišimo pritoževanje nad družabnim redom današnjega časa.
Tu so poklicani posamezniki, da ne dajejo služb takim, ki že službo imajo, odnosno pokojnino, s katero morejo izhajati,
delavstvo na katoliških tleh in se bo organiziralo v katoliških strokovnih in kulturnih organizacijah; kadar pa gre za pravične delavske zadeve, pa nastopi skupno z vsemi delavskimi organizacijami,
vjetskih inozemskih poslaništvih in doma po vseh edinicah rdeče armade, zlasti v častniškem zboru. Maršal Bliicher je celo osumljen, da je hotel proglasiti vojaško diktaturo na Daljnem Vzhodu. Število aretiranih znaša že več tisoč. Stalin namerava odstraniti vse poslanike.
V Ukrajini je proglašeno obsedno stanje. Pomanjkanje vsled slabe letine na eni in zarotniški proces na drugi strani sta razburila vse prebivalstvo. Potem pa neusmiljene eksekucije, ki jih vrše rdeče oblasti, so povzročile več uporov kmetov in delavskih stavk po tovarnah.
jih ima zasedene, ker bi sicer bila pogodba, sklenjena v tem ozračju, izsiljena in kot taka pravno neveljavna. Na to izjavo sta odgovarjala predsednik tarifnega odbora g. Jakomin in tajnik DZ g. Uratnik. Izvajala sta, da je treba stavkovno gibanje v Kranju razumevati dušeslovno. K temu koraku so delavstvo prisilile kričeče krivice, ki so se jim godile in ker so bili prepričani, da bodo s tem korakom pospešili pogajanja za kolektivno pogodbo, ki so se sicer vedno zavlačevala. Samo če bodo delodajalci takoj pristopili k sprejemu pogodbe, bo delavstvo pomirjeno. Pogajanja so se prekinila. V nedeljo dopoldne in v pondeljek so se vršila neobvezna razpravljanja med zastopniki industrije in delavstva. Obravnavale so se že prve tri točke kolektivne pogodbe, ki so jih podjetniki sprejeli. Potem pa so z raznimi izgovori preložili nadaljnja pogajanja na soboto. Med tem pa je, kakor poročamo na drugem mestu, izbruhnila stavka v Mariboru iz solidarnosti do tovarišev v Kranju. Podjetniki sedaj izjavljajo, da vsekakor hočejo podpisati kolektivno pogodbo.
kaf.
da ne dajo službe ženam, ki so njih možje v službi. Tu so poklicane občinske uprave, da vodijo evidenco zaposlenosti in se ravnajo po krščanskih zapovedih. Tu so poklicane zakonodajne oblasti, da z zakonom preprečijo dvojno zaslužkarstvo in se same tudi po tem ravnajo. To je eno vprašanje, ki bi se dalo na lahek način rešiti samo, če bi bilo več socijalnega čuta. Veliko število brezposelnih bi se skrčilo.
Važno vprašanje je tudi starostno zavarovanje. Z uvedbo starostnega zavarovanja, bi se zopet velik del brezposelnih zaposlil. Koliko je danes starčkov, ki že komaj delajo, a življenjski položaj jih sili, da morajo delati. Z uvedbo starostnega zavarovanja, pa bo vsak po določenem času, odnosno, oslabelosti dobival pokojnino, njegovo mesto pa prevzela službe potrebna in dela zmožna oseba. Koliko bi se tudi na ta način omililo brezposelstvo, si pač lahko predstavljamo.
To sta dve vprašanji, ki bi se dali razmeroma lahko rešiti. Samo hoteti je treba. Onim, ki jedo na en mah dva kosa kruha, nekateri celo več, kličemo: odstopite košček kruha, ki ga kradete nam! Tudi mi smo ljudje in zato moramo živeti, imamo pravico do življenja. Oblasti, storite svojo socijalno dolžnost in dajte nam kruha, katerega po krivici jedo drugi. Le tako boste odvrnili nevarnost komunizma in preprečili bedo ter prelivanje nedolžne krvi, samo besede ne bodo pomagale, če ne bo dejanj.
dobro zavedajoč se, da je le v slogi moč In rešitev.
Ko bodo poznali tudi socijalisti toliko tolerance, tedaj se bo delavstvo lahko uspešneje postavilo v boj zoper kapitalizem.
V bol za demokraclto!
»Demokracija je v nevarnosti! Vsi v boj za demokracijo!« Take in podobne krilatice slišimo danes vsepovsod: na konferencah, shodih, sestankih itd. Te lepe besede beremo v vseh mogočih časopisih, največ seveda pri nas v Jugoslaviji. Ali je demokracija v nevarnosti? Seveda je, pa še kako! V mnogih državah je že sploh ni, pri nas je pa v resni nevarnosti, zato tudi mi povzamemo klic: V boj za demokracijo! Pri tem klicu mogoče kdo maje z glavo, češ, saj jo imamo. Da, imamo jo, vsaj kolikortoliko, zato pa moramo paziti, da jo tudi obdržimo, ker so na delu ljudje, ki bi nam jo radi vzeli. Kje so ti ljudje? Saj po vseh jugoslovenskih časopisih čitamo, da so vsi za demokracijo, opoziciji je je še premalo, še več je hoče!
V boju za še večjo demokracijo so najbolj glasni naši liberalni in marksistični listi in lističi. Marksisti pa poleg tega izrabljajo tudi vsa mezdna gibanja delavstva in na splošnih sestankih ne pozabijo pristaviti k ognju »demokratični piskr-ček«. Da bo delavstvo sprevidelo, kako »resni« borci za demokracijo so ravno najhujši kričači iz vrst marksističnega in liberalnega tabora, nekaj primerov.
JNS je danes največja pobornica za demokracijo.
Da bo ta boj uspešneje izvojevala, zato je za svojega predsednika izvolila sabljo, gospoda Petra Živkoviča. On kot vojak bo že znal zadevo zgrabiti na pravem koncu, da bomo — če se posreči JNS dobiti oblast v roke — dobili pravo »demokracijo«. Saj je neki njihov senator na banovinski konferenci v Sarajevu izjavil, da je JNS »kot valjar, ki zmelje vse, kar se ji postavi na pot«. Če se spomnimo še na dobo, ko je imela JNS vso moč in oblast, kaj so njeni oblastniki počeli v »boju za demokracijo«, potem se moramo zgroziti! Konfinacije ljudi, ki so se borili res za demokracijo, batine, zapori, razpust Prosvetne zveze itd. To vse radi tega, ker je bila demokracija v nevarnosti! Ta doba ni tako daleč za nami, da bi jo mogli kar tako pozabiti, zato je škoda izgubljati besede.
Kaj. pa naši marksisti?
Vsa usta imajo polna demokratizma. Le oglejmo si malo te demagoge! Njihovi listi so bili polni slavospevov Mehiki, ki da se je otresla suženjstva in prešla v res pravi demokratizem. In kako je v Mehiki? Kdor ni za tamkajšnje boljševike, ga pretepejo, zapro in še pobijejo. Ako hoče ljudstvo v cerkev, ga preganjajo z brizgalnami ali strojnicami. Ali je mogoče to svoboda, demokracija? In Rusija, ta »proletarska država«! Dežela svobode in demokratizma! Kako se v njej vse lepo razvija pod pametnim vodstvom »prvih proletarcev«. Demokratizma je tam toliko, da ga izvažajo še v inozemstvo, zato ni čudno, če se naši marksisti toliko navdušujejo za Rusijo. Ti ruski proletarci, prvoboritelji za demokracijo in svobodo ter vzorniki naših marksitov, pa so bili zadnje dni nekaj neprevidni in se vkljub brzojavnemu opominu marksističnih veličin Evrope niso hoteli spametovati. Ustrelili so 16 »tudiproletarcev«, par desetin ali stotin pa jih že čaka v zaporu, kdaj bodo tudi oni okusili »proletarsko« svobodo prepričanja, združevanja, besede, tiska. — To namreč hočejo imeti naši marksisti, da bi s tem preje prišli do demokracije a la Rusija. — In kaj so zagrešili ustreljeni nesrečniki? Ničesar drugega, ko da so pozabili naročiti nove možgane iz Stalinove okolice in so v mnenju, da so v državi, kjer vladajo »enakost, bratstvo in svoboda«, obdržali svoje možgane in svojo miselnost. V svoji »demokratičnosti« so šli »poborniki demokratizma« tako daleč, da sojencem niso dovolili niti zagovornikov! Ali ni ta komunistična »svoboda« malo čudna? Ko čitamo imena ustreljenih, vidimo, da so bili stari borci za svobodo ruskega naroda, da so bili še pod carskim režimom preganjani in pregnani v Sibirijo, da so bili pa ustreljeni — To je bilo prihranjeno vzornikom in idealom naših marksistov! Pa jo bodo naši marksisti že pogruntali: najbrž so hoteli ustreljeni zrušiti demokracijo in svobodo!
Delo za kolektivno pogodbo tekstil, delavstva.
Dvojno zaslužkarsto in
še
— In francoska ljudska fronta, za katero se tako naši rdečkarji navdušujejo! Ali ni bil njen prvi akt, da so omejili svobodo združevanja in razpustili nekatere organizacije? Pa to je bilo potrebno za ohranitev demokracije — pravijo naši marksisti. Da, razpust je bil potreben marksistom — svoboda pa to ni. — Da španska ljudska fronta zažiga cerkve in samostane, pobija redovnike in redovnice ter skruni celo grobove — to je tudi potrebno v boju za svobodo in demokracijo, kaj ne!?
V zadnjem času so pa tudi slovenski marksisti pokazali v dejanju,
kako si zamišljajo svobodo združevanja in enakopravnost, ko so kljub jasnim določilom odklonili registracijo »Zveze združenih delavcev« v Delavski zuornici. Gospodje rdečkarji, tako izgleda vaše vpitje
po svobodi in demokraciji! Res, demagogi ste dobri, samo spretni niste vedno dovolj. Je to sicer majhna zadeva, toda razkrinkala vas je! Ako pa bi prišli do oblasti, bi se ta vaša »demokracija« in »svoboda« razbohotila tako, da bi lahko korakala v eni vrsti z rusko in špansko »demokracijo«. Te skomine smo imeli priliko videti pri vaših bratcih v Avstriji in njihovih trdnjavskih stanovanjskih hišah. Gospodje marksisti, kajne: Živela svoboda, bratstvo, enakost — za nas, drugim pa bič in kroglo!
#
Tovariši! Demokracija je res v nevarnosti, pa od tistih ljudi, ki se danes zanjo najbolj »bore«. Ako bomo postavili za varuhe demokracije JNS in marksiste z njihovo ljudsko fronto, potem gorje ^— demokraciji! Zato vsi v boj za resnično demokracijo!
Politične vesti.
V lovskem dvorcu v Han-Pjesku blizu Sarajeva se vršijo seje gospodarsko-fi-nančnega odseka ministrov pod predsedstvom ministrskega predsednika, o dokončni ureditvi vprašanja kmetskih dolgov. Vprašanje mora biti, tako je izjavil finančni minister Letica, rešeno v skladu s tremi točkami: da se ohrani vrednost našega denarja, da se ohrani državni kredit in da se ohrani zaupanje vlagateljev v naše denarne ustanove.
Zadnje dni, posebno na shodu v Nišu,
govori dr. Topalovič zelo ostro proti dr. Mačku, ker noče ničesar slišati o tem, da bi skupno s socijalisti vstopil v združeno opozicijo. Maček si je nakopal celo očitek fašizma.
Minister za železnice dr. Spaho je bil
imenovan za senatorja.
Sestanek vladarjev je predlagal predsednik USA Roosewelt. Sestali naj bi se vladarji vseh glavnih držav sveta.
Delavci in kmetje so pripomogli zadnjo nedeljo do sijajne zmage JRZ v 11 občinah. Zadnjo nedeljo 30. avgusta so se vršile v dravski banovini v 11 občinah občinske volitve, ki so s številkami dokazale, da sta kmet in podeželsko delovno ljudstvo v taboru JRZ. Volilni izidi so sledeči:	v Mengšu je dobila lista JRZ
vseh 18 odbornikov. Bučka: JRZ 16, opozicija 2 odbornika. Cerklje ob Savi: JRZ 17 odbornikov, združeni nasprotniki 1. Mokronog: JRZ vseh 18 odbornikov, ker združena opozicija niti liste ni mogla sestaviti. Raka na Dolenjskem: JRZ 16 odbornikov, opozicija 2. Studenec pri Sevnici: JRZ vseh 18 odbornikov. Škocjan pri Mokronogu: JRZ 23, opozicija 1 odbornika. Čatež ob Savi: JRZ 3 mandate, mačkovci 15 mandatov. Križevci pri Ljutomeru: JRZ vseh 24 odbornišlčih mest, ker opozicija ni mogla sestaviti svoje liste. Sv. Lovrenc v Slov. goricah: JRZ 16 odbornikov, združeni nasprotniki 2. Sv. Lovrenc na Dravskem polju: JRZ 16 od-bornikov, opozicija 2.
Predsednik rumunske vlade Tatarescu je podal kralju ostavko celokupne vlade, ker so potrebne nekatere osebne spremembe. Kralj mu je takoj nato poveril mandat za sestavo nove vlade. Nova vlada je izločila samo zunanjega ministra Titulesca, ki je vedno vneto zagovarjal tesno sodelovanje s Francosko in vodil baje preveč sovjetofilsko politiko. Proglas nove vlade pravi, da ostane smer zunanje politike neizpremenjena. Nova vlada bo takoj določila kredit 5 milijard lejev za armado.
Bolgarski kralj se je vrnil s svojega obiska pri Mussoliniju in Hitlerju. Bolgarski fašisti pod vodstvom Cankova sedaj
upajo, da se bo kralj še bolj odločno postavil na njih stališče. Na drugi strani pa se ljudska fronta, ki jo tvorijo kmetje, demokrati, socialdemokrati in komunisti, vneto pripravlja na volitve, ki so obljubljene za drugo polovico oktobra.
Mussolini bo baje obiskal Hitlerja v njegovem lovskem dvorcu v Berchtesgadenu in mu tako vrnil obisk iz leta 1933, tako poročajo listi. O važnosti tega sestanka za določeni blok držav ni treba posebej govoriti.
Zastopniki letalskega odbora francoske narodne skupščine so prispeli v Belgrad.
Ti parlamentarci sedaj obiskujejo države Male antante in Rusijo, da se seznanijo s stanjem zrakoplovstva v teh državah.
V Belgiji so nacijonalne organizacije osnovale protikomunistično ligo.
šef poljske vojske general Rydz-Smigly je
prej ko v 14 dneh vrnil obisk francoskega generala Gamelina. Obisk je bil določeši za prve dni v septembru, toda naglica dogodkov, posebno nemško presenečenje z uvedbo dvoletne kadrske službe, je ta obisk pospešilo že na konec avgusta. Skupen strah pred Nemčijo jih vedno bolj druži. General si je ogledal velike vojaške parade v Nancyju in vojne utrdbe.
Med vlado in španskimi vstaši se vrše najhujše borbe v okolici Iruna in San Sebastiana, ki ju beli kljub ogromnim žrtvam niso mogli zavzeti. Francoski listi pišejo, da zato, ker francoski levičarji s pomočjo oblasti samih še vedno podpirajo z orožjem vlado in ji pošiljajo dobro-voljce, kljub temu, da je prav francoska vlada predložila noto o nevmešavanju. Na drugi strani pa prihajajo že vesti, da se vrše pogajanja za premirje.
Gil Robles, voditelj španske ljudske akcije, ki je v začetku upora zbežal v Francijo in od tam na Portugalsko, je prišel nenadno v Španijo, v Bajadoz. Hoče pomagati nacionalistom, v katerih zmago trdno veruje.
Predsednik nemške Narodne banke dr. Schacht je obiskal nedavno Francijo in se dalj časa razgovarjal z Blumom. Razumljivo, da so levičarji zagnali veliko vpitje, ker vidijo v tem poskus Nemčije, da Francijo odtrga od Rusije.
Med Japonsko in Nemčijo se pripravlja vojaška zveza.
Med Anglijo in Egiptom je bila 26. avgusta podpisana pogodba, po kateri prizna Anglija Egipt kot suvereno in neodvisno državo. V slučaju potrebe bo nudil Egipt Angliji vse svoje vojne sile. V področju Sueškega prekopa pa sme imeti Anglija svojo armado, pač pa še ostane uprava v Sudanu v angleških rokah. — Egipt bo sedaj prosil za sprejem v Dru štvo narodov Na Japonskem je prišlo po evropskem zgledu do sporazuma med vsemi protifa šističnimi strankami, ki se zdaj skupno bojujejo za demokracijo in svobodo. V ti skupnosti so vse velike delavske organizacije, na čelu pa so izobraženci. (»Slo veni ja«, Ljudska fronta.)
Domače
»Volksstimme« zaspala. V Mariboru je izhajal marksistični list »Volksstimme«, ki je razpihoval desetletja med delavstvom nemškutar-stvo in najbolj ogabno mržnjo do vere, Cerkve in duhovščine. Zadnja številka »Volksstimme« je izšla 29. avgusta 1936 z naznanilom, da list preneha, ker se je zožil krog nemško govorečih delavcev. Vzrok smrti ni skrčenje nemškutar 13e, ampak skopnenje denarne podpore, ki je deževala v marksistična podjetja pod JNS vladno roko! Casi so se spremenili, le pobratimija med našimi marksisti in skrahirano JNS stranko je še ostala!
Dvojna zlata poroka. V avgustu sta obhajala zlato poroko tale vzorna zakonska para: Dragotin in Ana Lingelj v Rušah in Franc ter Marija Novak v Pletarjah v župniji Zdole.
Romanje na Brezje iz magdalenskega predmestja v Mariboru preteklo nedeljo je izvrstno uspelo Udeležilo se ga je nad 200 romarjev, v pretežni večini železničarjev; z njimi je bil tudi prevzv škof dr. Tomažič v spremstvu msgr. Vrežeta Ob 8 uri je imel prevzvišeni pri milostnem oltarju sv. mašo in kratek, v srce segajoč nagovor; nato pa se je odpeljal s svojim spremstvom na Bled. Ko smo se vračali romarji s popoldan-
skim vlakom z Otoč skozi Kranj, nas je prijetno iznenadila izredna pozornost našega demokratičnega nadpastirja, ki je prišel na kolodvor ter veselo pozdravljal mimo se vozeče romarje. Romarji so prosili Mater božjo, da jim ohrani vero zlasti v teh težkih časih nasprotovanja, ter da bi si mogli pod njenim varstvom postaviti primerno cerkev v delavskem predmestju, kakor tudi, da bi prišlo do prepotrebne razdelitve prevelike magdalenske župnije in sicer takrat in tako, kakor bo to določila cerkvena oblast — tako se naj razume tudi povabilo v predzadnji številki našega lista!
Obešenega so našli v Mariboru v Vrazovi ulici 41 letnega Rudolfa Slaček, skladiščnika.
Star grešnik pod ključem. V Mariboru so zaprli 63 letnega Franca Berdel, ki je znan pod imenom »čudodelni zdravnik«. Samo v Mariboru je že presedel 10 kazni. Tokrat so ga iz-
Krajevne šolske odbore prosimo, da svoja naročila za šolske potrebščine pošljejo na naslov: Tiskarna sv. Cirila v Maribor ali v Ptuj.
ročili okrožnemu sodišču, ker je vlomil v limuzino Edmunda Lowi, trgovca iz Kaire v Egiptu in je pobral iz avtomobila, črn površnik, razno perilo in čevlje.
Obesiti se je hotel v jetnišnici v Mariboru 33-letni avstrijski državljan Jožef Schellau, ki je v preiskavi radi suma političnega umora v Avstriji. Službujoči paznik je nesrečneža še pravočasno odrezal in na pomoč poklicani reševalci so ga z umetnim dihanjem obudili k življenju.
20 kokoši ukradenih z voza. Trgovec s perutnino Mirko Pernat iz Slovenje vasi je pripeljal 29. avgusta na mariborski trg voz perutnine. Kar ni prodal, je odpeljal na dvorišče krčme v Tattenbachovi ulici ter je šel kosit. Med kosilom mu je izmaknil neznanec 20 kokoši.
Nevarno je brcnil konj v Mariboru v hlevu gostilničarja Vlahoviča pri glavnem kolodvoru posestnika Vinka Vogrin iz Voličine. Poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnico.
Stara tatica zopet aretirana. 23 krat je že bila predkaznovana radi žeparstva 56 letna Ljudmila Stark iz Apač. Te dni je bila zopet v Mariboru aretirana, ko je hotela prodati ukradeno budilko in so našli pri njej še več ur, obleke, čevljev ter perila.
Otrok padel v potok in utonil. V Sp. Koreni pri Sv. Barbari v Slov. goricah je utonil v potoku mlinarju in posestniku Francu Rozmanu 18-mesečni sinček.
7000 Din vrednega konja so ukradli neznanci iz hleva posestniku Francu Arnušu v Jablanici v Slov. gor. žival so vpregli in se odpeljali neznano kam.
Pri padcu si natri lobanjo. V Zgornji Polskavi pri Pragerskem je padel s Skednja in si prebil lobanjo 21 letni posetniški sin Jožef Pliberšek. Poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnico.
Nepreviden avtomobilist. Po cesti od Ptuja proti Sv. Juriju ob Ščavnici je brzel te dni tovorni avto. V naselju Oblaki je prignal avtomobilu nasproti desetletni posestnikov fantek Fr. Žmavc junca. Dečko je še komaj ušel vozilu, junca pa je avto podrl ter brcnil na stran. Lastnik živali ima 800 Din škode. Kmalu za tem je isti avtomobil trčil v s senom naloženi voz in je povzročilo trčenje posestniku Lovrencu Špindlerju iz Zagorcev 300 Din škode.
Drava izročila svojo žrtev. Poročali smo, kako je padla z meljskega broda v Mariboru v Dravo 36 letna tekstilna delavka Olga švarčeva s Pobrežja ter utonila. Truplo 22. avg. smrtno ponesrečene je bilo zadnje dni naplavljeno pri Sv. Marku niže Ptuja.
Star tesar smrtno ponesrečil. Janez Lašič,
84 letni tesar iz okolice Ptuja, je padel tako ne srečno po stopnicah, da je podlegel poškodbi v ptujski bolnici.
Nočni napad na železniškega čuvaja. 251etni Martin čobec iz Hoč je bil v noči na 1. september zaposlen s pregledom železniškega tira ob Tržaški cesti v Mariboru. Ko se je nekoliko pomudil pod viaduktom v Nasipni ulici na Pobrežju, sta ga napadla dva neznana kolesarja. Eden mu je od zadej prizadjal več zabodljajev, da se je Cobec zgrudil nezavesten, šele s časom se je zavedel in zbral toliko moči, da se je zavlekel do bližnje čuvajnice, odkoder so poklicali rešilni oddelek, ki je težko ranjenega prepeljal v bolnico. Neznana napadalca zasleduje žandarme-rija.
Težko krvavo dejanje. V mariborsko bolnico
je bil prepeljan 201etni posestniški sin Karl Škofič od Sv. Barbare v Slov. goricah. Izpovedal je, da se je podal v tobačno trafiko pri Sv. Barbari, kjer mu je dal cigarete 271etni Rudolf Dimnik. Ko se je s pozdravom odstranil, je Dimnik, ki je smatral pozdrav za izzivanje, potegnil revolver in oddal na Škofiča strel. Krogla je zadela žrtev v hrbet in ga je težko poškodovala na znotraj. Dimnik je po krvavem dejanju pobegnil.
Pri padcu si pretresel možgane. Pri Sv. Petru niže Maribora je padel 141etni viničarski sin Janez Jenuš s Skednja in si je pretresel možgane. Poškodovanega so oddali v mariborsko bolnišnico.
V noči okradena trafika. V Gaberju pri Celju je odnesel nočni vlomilec iz trafike ge. Ane Mak raznih tobačnih izdelkov za 3050 Din.
Smrt stare služkinje pod avtomobilom. V Žalcu je zadnjo nedeljo neki avtomobil tako podrl na cesti 70 letno služkinjo Marjeto Vrzelak, da je že v ponedeljek podlegla poškodbam v bolnici v Celju.
Ni lepo, še manj je socijalno! Iz Velenja nam pišejo, da je letos nekaj petičnih tržanov sklenilo obogateti tudi na račun obiralcev hmelja. Kakor je bilo brati ,je Hmelj, društvo na svojem zborovanju v Žalcu določilo za obiranje hmelja od škafa 1.50 Din pri hrani, 2 Din pa brez hrane. V Velenju se tega niso držali, ampak je bilo javno razklicano, da za ta okoliš to ne velja in se bo obiralcem brez hrane plačevalo 1.75 Din od škafa. Hmeljar, ki je pridelal 1000 škafov hmelja, je torej za 250 Din prikrajšal obiralce. Ce se ne oziroma na to, da ni lepo, če se krši javno sklenjeni in proglašeni dogovor, ki je bil vedno obvezen za vse, je tako ravnanje oduren nesocijalen čin, ki ne dela nobene časti tistim tržanom iz Velenja, ki so mnenja, da smejo najrevnejše plačane dninarje oskubiti za nekaj dinarjev na dan. Mnenja smo, da ne sme biti reven delavec prikrajšan za to, če hmelj nima cene kakor pred 10 leti, zakaj prav gotovo se ne varamo, če trdimo, da ti kapitalisti ne bodo plačali obiralcem višjih cen, če bi tudi prodali hmelj po 100 Din za kg. Ce ta bogata in sita gospoda ve, kaj je pravičnost, bo doplačala prikrajšane vsote obiralcem-revežem v Velenju in okolici.
Vlom v mitnlški urad. Iz omare v ljubljanskem mitniškem uradu na Masarykovi cesti je v noči sunil neznanec 4000 Din.
Pri razmirjanju pretepačev ubit. V Košci pri Litiji so se stepli zadnjo nedeljo v Brezovarjev! krčmi pijani fantje. Pretepače je hotel razmiriti 69 letni Karl Brezovar, katerega je 26 letni Anton Dolanec iz Krajev pod Košco, tako udaril po glavi ,da se je zgrudil. Na tleh ležečemu je divjak klečal na prsih in ga je tolkel, dokler starček ni izdahnil.
Uslužbenca električne železnice ubil električni tok. Zadnjo nedeljo je postal žrtev svojega poklica Franc Vizjak, uslužben pri Maloželezniški družbi v Ljubljani. Na križišču cestne železnice v Zg. šiški je popravljal električno omrežje. Prišel v stik z vodom z visoko napetostjo in električni tok ga je tako poškodoval, da je umrl med prepeljavo v bolnico.
Smrtna železniška nesreča. V Mostah pri Ljubljani je brzovlak na prelazu smrtno povozil 34 letnega Alojzija Tomažina, trgovskega potnika, stanujočega v Mostah in doma iz Rašice pri Velikih'Laščah.
Študentje! Tudi vašim domačim bo prav, ako boste povedali, da kupujete tam, kjer je za vas najugodneje, to je v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju!
141etni šolar smrtno ponesrečil. V Jeseniški gmajni je splezal 141etni Albin žemva, ki je nameraval letos v III. razred jeseniške meščanske šole, na visoko bukev. Naenkrat je padel z višine na tla in se je tako poškodoval, da je umrl med prepeljavo v ljubljansko bolnico.
Večji in manjši požari. V Otavcih v Prekmurju so imeli 27. avgusta mlatilnico, ki je povzročila požar. Zgoreli sta hiši Ludviku Jošar in Mihaelu špilak. Zadušil se je en otrok in v hlevu sta zgoreli dve kravi in dve svinji. — V Frolah pri Ščavnici v Slov. gor. je uničil nočni ogenj domačijo posestniku Antonu Kosu. — Pri Sv. Trojici pri Moravčah je zgorel vsled podtaknjenega ognja hlev pri župnišču. Zgorela sta še krava s teletom, krma, slamoreznica in razno orodje. — V šmiklavžu pri Slovenjgradcu je pogorel posestnik Karol Sojč. Zgorelo mu je gospodarsko poslopje, v katerem je bilo vso seno, žito, razno orodje in skoraj nova slamoreznica. Zadušil se je tudi konj in 2 praseta. Gospodar je dobil pri reševanju opekline po glavi in roki. Pred 2 leti mu je zgorela hiša. Ubogi ljudje, ki jih zadene taka nesreča. — V Pongercih pri Ptuju je izbruhnil ogenj iz nepojasnjenega vzroka v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Goričan. Plamen je preskočil še na sosedno hišo, ki je deloma uničena, škode je za 20.000 Din. — V Podlehniku pod Ptujem je uničil ogenj hišo posestniku Mihaelu Lozinšeku in mu je napravil 25.000 Din škode. — Pri Kamniku so doživeli pred kratkem dva nočna požara. Na Bakovniku je zgorel znani Cuzakov hlev, ki je sedaj last g. Jerneja Berleca. — Dalje je postal žrtev nočnega požara pri Kamniku velik Vavpotičev valjčni mlin. Zgorelo je precej pšenice in mlev-skih izdelkov. Vrli gasilci so požarno nesrečo lokalizirali.	,
Tabor delovnega ljudstva na Sv. JoSlu.
V nedeljo 6. septembra prirede gorenjske skupine Jugoslovanske strokovne zveze in Mladinske zveze pri Sv. Joštu nad Kranjem tabor slovenskega delovnega ljudstva v počastitev spomina dr. Janeza Evangelista Kreka.
Spored slavnosti:
V soboto 5. septembra zvečer gorijo po vsej Gorenjski kresovi v spomin Janezu Evangelistu Kreku.
V nedeljo 6. septembra pri Sv. Joštu: Ob 9 sv. maša na prostem. Ob 9.30 odkritje spominske plošče dr. Janezu Evangelistu Kreku; odkritje izvrši minister Jože Gostinčar. Ob 10 delavsko zborovanje, na katerem govorijo: dr. Andrej Gosar, Ivan Pestotnik, Joško Jurač in Fr. Zagradišnik.
Ob 7.45 je iz Kranja skupen odhod z jeseniško Krekovo godbo na čelu. Shramba za kolesa bo v Delavskem domu v Kranju, za avtobuse pa na dvorišču hotela »Stara pošta«.
Vse slovensko delovno ljudstvo vabimo, da se V čim večjem številu udeleži Krekove proslave pri Sv. Joštu, kjer je razvijal na svojih soci-jalnih tečajih blagoslovljeno delo za naš narod. Naša največja sramota bi bila, če se ne bi dostojno oddolžili njemu, ki je vse svoje življenje posvetil gospodarski in socijalni rešitvi Slovencev!
fPod kladivo!
Topalovičevim marksistom je hudo! —
Dolgo so se ponujali združeni opoziciji, pa so vse njihove ponudbe propadle vsled odpora ne le Srbijancev, temveč posebno še vsled dr. Mačkovega odbitja. Zato se je Topalovič pred dnevi razhudil in napadel vso opozicijo, posebno pa Mačka, in mu očital, da ustvarja fašistično delavsko hr-vatsko organizacijo. Napadel je dalje Italijo in Nemčijo, češ, da so pod tamkajšnjimi režimi delavske mezde zelo nizke. Pozabil je pri tem omeniti sovjetsko Rusijo, ki je vsem socialistom obljubljena dežela, čeprav je znano, da je tudi v tej deželi »diktature proletariata« povprečna zavarovana mezda zelo nizka in da je naravnost strašno nizka nasproti plačam raznih inženirjev itd. Skoro je odveč omenjati, da Rusija tudi ne pozna svobodnega strokovnega gibanja in da je v tem oziru na isti stopnji s fašističnimi državami.
40 LET KATOLIŠKE DELAVSKE PROSVETE NA JESENICAH.
Jeseniške slovesnosti ob priliki 401etni-ce obstoja društva, 301etnice fantovskega odseka in 251etnice godbe so potekle vse v najlepšem redu. Sprevod sam, v katerem je sodelovalo 4000 ljudi, gledalcev pa je bilo preko 5000, je bil za Jesenice posebnost, kakršne Gorenjska še ni videla. Potem prihod voditeljev Slovencev dr. Korošca, dr. Kreka in nadškofa Jegliča na tribuno k oltarju: en sam val navdušenja ljudstva. In po sv. maši prosvetni tabor, popoldne pa fantovski in dekliški tabor. Zopet en sam klic:
Hočemo jasnosti! Polovičarstva ne maramo! Tudi kompromisarstvo odklanjamo! Samo dvoje je, komunizem in krščan-
5. september 19S6.
DELAVSKA FRONTA
Stran 3.
Stariši, ki dajete denar za šolske potrebščine, opozorite svoje otroke, da kupujejo v Tiskarni sv. Cirila!
stvo! Sredine ni! On, ki je Pot, Resnica in Življenje, pravi: Kdor ni z menoj, je proti meni, in kdor z menoj ne zbira, raztresa!
Vsem izvajanjem je ljudstvo pazno sledilo. Navdušenje pa se je zopet stopnjevalo, ko je popoldne prispel na proslavo g. ban dr. Marko Natlačen s soprogo in ko so v strumni četi prikorakali na telovadišče člani triglavskega fantovskega okrožja. Ob zvokih godbe so izvajali nekaj gimnastičnih vaj. Za njimi enako tudi dekleta, Tako kakor pred 30 leti na Jesenicah, tako se oživlja, ne, vstaja danes kot iz groba — kamor so nas žive pokopali — nov pokret, ki zre s ponosom v bodočnost.
K sprevodu, ki je bil pester in poln življenja, naj omenim še, da se ga je udeležilo tudi številno zastopstvo delavstva Zveze združenih delavcev, ki je z jeseniško delavsko prosveto manifestiralo za Krekove ideje.
»Mi vstajamo, a Vas je strah!« Naj živi katoliška prosveta in katoliški delavski pokret na Jesenicah! Bog živi! Ljubljansko tobačno delavstvo zboruje.
Odločen protest proti Delavski zbornici.
Vršil se je redni mesečni sestanek. v Zvezi združenih delavcev organiziranega tobačnega delavstva, katerega je ob udeležbi 120 članov otvo-ril podpredsednik Hvale, kateri je uvodoma pripomnil, da vsem ljudem pač ni mogoče nikdar ustreči. Namreč, preje ko so stari čakali na upokojitev, se je zabavljalo, da organizacija skrbi le za mlajše delavce, sedaj pa so upokojitve prišle, pa mladi izražajo očitke, da se vodi briga le za starejše delavstvo. Oboje seveda tvori logičen dokaz, da organizacija dela za vse, le da se mora enkrat tu, drugič tam, bolj zavzeti za del. pravice. Po kratkem uvodu je dal predsednik besedo zastopniku Centrale tovarišu Prežlju, kateri je v duhu pogledal nekaj mesecev nazaj, kako so takrat delavci z nezaupanjem gledali mlado organizacijo, ki je ob strani zvestih delavcev proti upeljanim in izkušenim nastopila svojo življenjsko pot. Mnogi so jo takrat nazivali »muho enodnevnico«. Do danes se je pa stvar, hvala Bogu, tako obrnila, da je ZZD deležna takega zaupanja s kakršnim se more redko katera organizacija ponašati.
Tovariš Preželj France je v nadaljnem izvajanju razložil težnje Monopolske uprave z ozirom na vso državo in prilike ostalih tobačnih tovarn, v katerih se v vsaki praznuje več delavnikov kot v ljubljanski tovarni. V najmodernejši tobačni tovarni v Nišu delajo n. pr. 19—20 dni, enako v Sarajevu, v ostalih pa samo po 15 dni mesečno. Za dosego te izjeme je bilo seveda treba nemalo truda in prizadevanja pri merodajnih činiteljih. Preko opisanega uspeha je šla organizacija v svojem prizadevanju dalje In danes, ko je proti pričakovanju že polovico upokojenih, se lahko s ponosom ozira na svoje plodonosno delo. Uspehi pa niso delo samega vodstva, pač pa so v veliki meri posledica zavednega in discipliniranega zadržanja članstva ter pomoči naših gg. ministrov dr. Kreka in dr. Korošca. Navzoči so enodušno sklenili, da se gg. ministroma pošlje iskrena zahvala.
V drugem delu svojega govora je tov. Preželj med drugim pokazal na slepomišenje nasprotnikov, kateri iščejo vse mogoče, da bi našo organizacijo zasenčili, pri tem se pa ne zavedajo, da s tem sami sebe najbolj smešijo. Kadar si ne morejo kaj drugega izmisliti, nas pa nazivljajo »Frontaši«, dasi dobro vedo, komu to ime v resnici pripada namreč ravno koaliciji belih in drugih klik.
Med izvajanjem je govornik naglasil, da je z dosedanjimi uspehi sicer zaključena prva etapa borbe za blaginjo delavstva te tovarne, ni pa s tem nastopil čas odmora, nego nas nove naloge kličejo na delo, in sicer za čimprejšnji in čim večji sprejem novih delavcev na mesta upokojenih ter na sodelovanje pri sestavi novega pravilnika o plačah, kateri naj v bodoče ne bi temeljil na kategorijah temveč na razvrstitvi po službenih letih.
H koncu je bilo pipomnjeno, da priborjeno dobro ne bo uživalo samo organizirano članstvo, ampak tudi drugi, zato je častna dolžnost vsakega še neorganiziranega, da se včlani v Zvezo združenih delavcev in da nobeden ne pusti, da se bodo njegovi tovariši mučili za njega, on bi pa užival kakor trot med čebelnim rojem.
Izvajanja tovariša Prežlja so bila nagrajena z burnim aplavzom.
K zadevi upokojitev je tov. Hvale članom naročil, da naj se nergačem, ki pravijo, da pokojnin ne bo, pove da zaradi izplačevanja pokojnin ne bo treba nikomur od lakote umirati.
Kot druga točka tega sestanka je bil enoglasno sprejet predlog protesta proti Delavski zbornici, katerega bi po svojih Statutih in zakonu o zaščiti delavstva bila dolžna registrirati Zvezo združenih delavcev, pa je to s samovoljnim proti zakonitim sklepom odklonila. Protest se glasi.
Članstvo Podružnice tob. del. ZZD zbrano na svojem rednem mesečnem sestanku dne 20. avgusta 1986 odločno protestira proti odloku ljubljanske Delavske zbornice, s katerim je proti pravilom in proti zakonu zaprla pot Zvezi združenih delavcev v to zbornico. Delavci, člani prizadete strokovne organizacije opravljajo nasproti Zbornici, s plačevanjem prispevkov, enake dolžnosti kot člani drugih registriranih organizacij in zato brezpogojno zahtevajo enakopravnost tudi v uživanju pravic.
•
Obvezno starostno zavarovanje tekstilnega delavstva zahteva mariborska mestna obema ter je v ta namen poslala v času pogajanj za kolektivno pogodbo kr. banski upravi tozadevno spomenico, kjer svojo zahtevo utemeljuje. Občina namreč ve, da bo tudi za tekstilno industrijo minila doba konjunkture in bo mnogo delavcev morda brez vseh sredstev postavljenih na cesto. Vsi ti bodo prišli v oskrbo mestne občine, če so v njej bivali že pet let in to ima za mestno občino lahko katastrofalne posledice. Pravočasno starostno zavarovanje pa bi to nevarnost odstranilo. Prav tako je izvedba tega v interesu narodnega gospodarstva, ker bo inozemski kapi-
tal prisiljen, da se delno investira v krajih kjer
so tovarne. Najbolj pa je še to v interesu delavcev samih, ker bodo v tem oskrbljeni za starost in onemoglost. Razen tega uvedba sama ne predstavlja nobenih posebnih težkoč, saj to predvideva že zakon in imamo od kr. banske uprave v Ljubljani že potrjen tozadevni pravilnik, ki ga je oblasti predložila tovarna Hutter, ki je isto tudi že uvedla. Ta korak mestne občine je treba toplo pozdraviti in želimo, da bi se tej njeni zahtevi pridružile še druge občine, ki stoje pred enakimi težkimi vprašanji, kaj s starimi in onemoglimi delavci.
Kapitalisti med sebol.
Prijatelj naše »Delavske fronte« je poslušal razgovor naših »naprednih« gospodarstvenikov.
Prvi je tožil takole: »Težki časi so in kakor zgleda, gremo še težjim časom nasproti!«
Drugi vpraša:	»Kako moreš govoriti
tako, saj se vendar gospodarstvo boljša, brezposelnost je zelo padla, tovarne delajo s polno paro, javnih del je toliko kot še nikdar, stavbena sezona je letos izredno bogata itd. itd.«
Prvi odgovori: »Da, to je vse res! Toda industrija od tega nič nima. Vlada pusti delavcem, da stavkajo, kolikor in kakor se jim poljubi. Pravijo, da jih celo podpira. Dobiček gre v delavske žepe, namesto v naše. Naj si zapomnijo klerikalci, Korošec in Natlačen, da jim tega ne bomo pozabili! In, hvala Bogu, ima kapital v naši državi še kaj besede. So pa naši klerikalci kaj naivni, si mislijo, da si bodo s
Trgovci, kupujte šolske potrebščine za domače šole pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru ali v Ptuju!
svojim postopanjem pridobili delavstvo. Delavstvo je komunistično, pa če jim podvojiš plače in izdaš ne vem kako dobre socijalne zakone.«
Mi pa pravimo na vse to: Hvala Bogu in hvala našim narodnim voditeljem za svobodo in za vso podporo, ki jo ima danes delavstvo! Resnično, Jugoslavija je dobila prvo vlado, ki je začela zares stopati kapitalizmu nasproti. Nas samo veseli, ako židovski in liberalni kapitalisti zabavljajo zoper vlado. To je znamenje novih časov, ki bodo boljši za delovno ljudstvo.
In še to povemo, da naše delavstvo ni komunistično. Je še vedno pošteno slovensko in verno. Pač se vrivajo med nje razni pritepenci, plačanci kominterne ter belega kruha siti gospodeki, ki bi radi po delavskih hrbtih prišli do mest sovjetskih komisarjev v bodoči »sovjetski« Sloveniji. No, pa iz te moke ne bo mnogo kruha. Tudi težki milijončki, ki prihajajo danes iz Rusije k nam, ne bodo mnogo zalegli, ker je že naše delovno ljudstvo dovolj zavedno, da loči resnico od laži in ker ti milijončki po veliki večini zginejo v žepih »neustrašenih« voditeljev komunizma. Gospodje kapitalisti naj bodo glede tega kar brez skrbi. Oni opozarjajo na komuniste zato, da bi potem nemoteno lahko naprej izžemali naše delavstvo.
Rudarji za novo kolektivno pogodbo. Kakor smo že poročali, so strokovne organizacije odpovedale rudarsko kolektivno pogodbo pri TPD s 1. avgustom, ker se niti ni od strani družbe vestno izpolnjevala in ker se je neprestano praznovalo ter zniževalo plače. Da se delavstvo zavaruje pred raznimi triki družbe, ki mu tišči plače navzdol in da si zasigura vsaj minimalni zaslužek, je sledil omenjeni korak. Družba je reagirala tako, da je za 15. avg. napovedala nove redukcije. Ker ima pogodba trimesečni odpovedni rok, bi nova kolektivna pogodba stopila v veljavo 1. nov. V tem času pa naj se iz-vrše vsa pogajanja. Prvi sestanek med predstavniki TPD in zastopniki delavcev je bil, kakor smo poročali, sklican 10. avg., kjer je TPD obljubila, da nameravane redukcije odloži in se je določil 26. avg. za nadaljnja pogajanja. V tem času so imeli delavski zastopniki številne sestanke z delavci. 26. avg. pa so se vršila v Ljubljani nadaljnja pogajanja, ki se jih je udeležil za TPD generalni ravnatelj Skubic, za delavstvo pa tajnik DZ TJratnik, zastopniki lokalnih skupin in tajniki strokovnih organizacij. Delavski zastopniki so predložili osnutek pogodbe in posebne tarife v vprašanju akordnih mezd. Uspeh seje prvega dne, ki je trajala neprekinjeno 6 ur, je bil ta, da so delavski zastopniki dosegli zboljšanje dosedanjega akordnega sistema. TPD je pristala na 20% zboljšanje akordnih pogojev, toda samo za zasipna dela v Hrastniku. Pogajanja naslednjega dne so rodila sporazum. Toda delavski zastopniki so izjavili, da morajo poprej poročati še delavstvu, ki bo potem ali pogodbo sprejelo ali pa zavrnilo. Zato so se v soboto, nedeljo in ponedeljek vršila po vseh večjih revirjih javna zborovanja, poročali so o pogodbi in novih popravkih. Tekst nove pogodbe je bil odobren. Zadnje delavsko zborovanje se je vršilo v ponedeljek v dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Popoldne pa je bila podpisana v Ljubljani nova kolektivna pogodba, ki so jo podpisali zastopniki strokovnih organizacij, tajnik delavske zbornice, generalni direktor Skubic in njegov namestnik in rudarski glavar.
KRŠČANSKI DELAVEC, KJE JE TVOJE MESTO? Strokovno v Zvezi združenih delavcev — Politično v Jugoslov. radikalni zajednici.
Zakaj? Organiziramo se, da si združeni čuvamo svoje postojanke in bojujemo za svoje pravice. Ko se organiziramo se moramo organizirati v taki organizaciji, kjer velja načelo ,da človek-delavec ni samo minljiva stvar, temveč bitje vstvarjeno po božji podobi z neumrjočo dušo, da delavec potrebuje poleg telesne tudi duševno hrano. Le tedaj in tam je podano jamstvo, za resno delo, zboljšanje položaja, za človeka delavca, višjega bitja, stoječega nad stvarjo.
So pa tudi organizacije in pokreti, ki si postavljajo načelo ljubezni do bližnjega, ali vse njih delo in prizadevanje temelji izključno samo na materijelni — tvarni osnovi, po kateri je človek končno enak kamnu na cesti ali živini v hlevu.
Tega in take organizacije pa mi katoliški delavci nočemo, in zato je naše mesto samo v katoliški strokovni organizaciji, in to v »Zvezi združenih delavcev«, ki je katoliška, krščanska delavska strokovna organizacija delavstva temelječa na večnih resnicah in božjih zapovedih, Kristusovem zgledu in nauku. Kjer je to, tam je vest, in kjer vest, tam je delo in prizadevanje, pošteno in pravično. Zato krščanski delavec v »Zvezo združenih delavcev«, ki ima na svojem praporu osvojene papeževe okrožnice o delavskem vprašanju.
Ne sme pa delavec biti ravnodušen na-pram političnemu življenju v državi, ako noče, da se mu bo življenje krojilo brez njega. Potrebno je, da delavec živi tudi politično življenje.
Strokovna organizacija je za medsebojno pomoč in urejanje delovnega odnosa delavca v okvirju postoječe socijalne zakonodaje. Zakonodaja pa odvisi od političnega življenja. Zato mora delavec, ako hoče imeti dobro socijalno zakonodajo, biti živ ud političnega sestava v državi.
Najživahnejša in najmočnejša, tako po sestavu kot po programu je Jugoslovanska radikalna zajednica. V njej so si podali roke za složno delo kmetje, obrtniki in delavci na temelju načela, ki je svojstveno tudi katoliškemu delavcu. Stanovska vzajemnost kmeta, obrtnika in delavca, je in mora biti vodilo tudi krščanskemu delavcu.
Poleg tega pa stoji med prvimi v JRZ tudi naš narodni voditelj dr. Anton Korošec najvišji sodelavec in takorekoč namestnik velikega našega dr. Janeza Ev. Kreka, početnika kršč. katoliškega delavskega združevanja med nami. Kakor je naš delavec tudi politično vse od početka stal v vrstah svojega narodnega voditelja, kjer si je izvojeval svoje socijalne zakone,
Svoji k svojim ne sme biti samo prazna beseda! Zato kupujte v Tiskarni sv. Cirila.
tako si bo tudi sedaj v skupni zajednici priboril pravice, ki mu gredo.
Zato slovensko katoliški delavec, Tvoje mesto je: strokovno v Zvezi združenih delavcev in politično pa v Jugoslovanski radikalni zajednici.	K.	F.
Nameščenci la delavce.
Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije je na svoji seji dne 25. avgusta t. 1. razmotrivalo o težkem položaju našega delavstva, zlasti tekstilnega, in sklenilo, delavstvu v današnji težki borbi za kruh in pravico po vseh svojih močeh pomagati. S simpatijami spremljamo odločno in resno borbo delavstva z nenasitnim kapitalom, ki je po veliki večini v tujih rokah, ter naročamo vsemu našemu članstvu, da stavi delavstvu na razpolago vse svoje moralne in ma-terijelne sile.
Istočasno pa najostreje obsojamo postopanje Delavske zbornice, ki v teh za delavstvo težkih časih preganja katoliško delavstvo, organizirano v Zvezi združenih delavcev, s tem, da je noče registrirati »n ji s tem dati večjo možnost za uspešno borbo v prid delavstva. Danes bi morala Delavska zbornica prav posebno gledati na to, da bi pod svoje okrilje zbrala vse resne delavske organizacije in organizirala boj zoper kapitalizem. S tem, da je Delavska zbornica udarila po Zvezi združenih Idelavcev, je skupno fronto zoper kapitalizem samo oslabila. Mi nameščenci odločno protestiramo proti takemu postopanju Delavske zbornice!
Vestnik Zveze združenih delavcev.
Soteska pri Novem mestu. Tukajšnji delavci, zaposleni pri Auerspergovih žagah, smo dobili odpoved, ker je sedanji najemnik izvršil svoj program. Za pospešitev nadaljnjega obratovanja smo se z deputacijo obrnili na g. ministra dr. Kulovca, ki nam je obljubil svojo pomoč. Obrnili smo se tudi na Zvezni odbor v Ljubljano, kateri posreduje pri banski upravi neposredno in je pričakovati, da bo nekaj izvrtal, da nam ne bo treba biti predolgo brez zaslužka. Bog!
Dolenja vas pri Ribnici. Prebivalstvo naših krajev je odvisno izključno od lesne industrije in se nahaja sedaj, ko vse žage v Jelendolu in Glažuti stojijo, v veliki bedi. Gospodu grofu Auerspergu baje ne gre nekaj v račun, pa hoče z mirovanjem obratov, nagajati oblastem. Ali g. grof misli, da delavci res ne vemo, kdo je kriv našega popolnega brezdelja in stradanja? Banska uprava, na katero smo se obrnili po svoji Zvezi, se trudi, najti kak rešilni izhod pa je težko, ko ima na eni strani zvezane roke vsled varovanja kmečkega imetja, na drugi ji pa nasprotuje zasebna brezkompromisna koristoljubnost. Zanimivo je pri tem to, da marksisti poizkušajo to vodo na svoj mlin napeljati. Z vsemogočimi vabami nas vabijo; toda mi na tem mestu povemo vsem demagogom, da smo prestali že hujše čase in se ne bomo dali speljati na led sedaj, ko imamo na merodajnih mestih ljudi, katerim je delavski blagor resna stvar ne pa fraza kot je bila njihovim prednikom. Mi bomo v svojem potrpljenju vztrajali, ker vemo, da bomo le s složno zavednostjo prišli do svojih pravic, nikoli pa ne z druženjem s prevratnimi elementi. Bog živi!
Ribnica na Dolenjskem. Pri nas se pričenja z gradnjo vojašnic. Veselili smo se, kako bomo vsi domačini lepo zaposleni služili vsakdanji kruhek, pa ti pride spak — ne bodi ga treba — v JNS-arski obleki in sprejema delavce po svoji barvi. Toda mi ne bomo tako neumni in šli v svoje zapečke ' grimo prest, temveč bomo nekje vprašali, če to gre, da pri takih javnih delih odloča interes privatnika. Prepričani smo, da nam bodo gospodje na vodilnih mestih hvaležni za ta izsledek in bodo za nadalje preskrbeli za pravično podeljevanje služb. Bog živi!
Dclafskl razgledi.
Mariborsko tekstilno delavstvo za svoje pravice. Ker podjetniki neprestano zavlačujejo konkretna pogajanja, ki so jih v ponedeljek odložili na soboto, ko so že prej obravnavali prve 3 točke pogodbe, je mariborsko delavstvo v torek popoldne solidarno stopilo v stavko v vseh podjetjih razen v tovarni Hutter in drug, ker plačuje mezde že itak višje, kakor jih pogodba predvideva in ker je to podjetje prvo pripravljeno podpisati pogodbo. Delavci so zasedli tovarne in so popolnoma mirni. Tovarnar g. Rosner pa je stavko preprečil na ta način, da je odposlal delavce na dvodneven dopust in obljubil, da je pripravljen podpisati pogodbo in nuditi iste pogoje, kakor jih ima delavstvo tovarne Hutter. Vseh delavcev v Mariboru stavka nad 4300.
Mizarski pomočniki v St. Vidu nad Ljubljano so predložili svojim mojstrom kolektivno pogodbo. Po daljšem presledku so se 25. in 26. avg. vršila pogajanja, ki so vodila do uspeha. Po medsebojnem sporazumu je prišlo do pogodbe, ki velja obojestransko za dobo 6 mesecev.
V tovarni Westen v Celju je prišlo pretekli teden do spora med podjetjem in delavstvom. Neki inozemski mojster je oklofutal neko delavko, za kar so ga delavke vrgle iz tovarne. Podjetje je na to odpustilo vse delavstvo in mu plačalo 14 dnevni odpovedni rok. Naslednjega dne so se vršila pogajanja, ki jim je predsedoval celjski župan g. Mihelčič. Delavci so zahtevali, da so sprejeti nazaj vsi in da se z delom takoj prične.
Stavkovno gibanje iz Kranja se je razširilo v Tržič, kjer je delavstvo popolnoma solidarno s kranjskimi tovariši.
Na vprašanje Inšpekcije dela za mesto Bel-grad in Pančevo morajo biti pragmatično nastavljeni uslužbenci in uradniki mestnih občin člani strokovnih organizacij, je min. za socialno politiko g. Cvetkovič izjavil, da ne morejo, ker je njih služba javnopravnega značaja.
Delavci, ki grade cesto na Pohorje so stopili v mezdno gibanje. Zahtevajo povišanje mezde od 2.75 na 3 Din na uro. Vrše se pogajanja.
V Zagrebu je pretekli mesec zastavkalo 6000 stavbnih delavcev, ki zahtevajo minimalno plačo 4 Din. Stavko so vodile svobodne strokovne organizacije; rmena delavska zveza se je izrekla proti štrajku.
V Cačku je stavkalo 500 stavbnih delavcev m so dosegli zvišanje svojih plač; kvalificirani delavci za 10, nekvalificirani za 7 Din.
V Franciji se je začelo novo stavkovno gibanje tekstilnih delavcev in rudarjev. Vzrok; delodajalci niso izpolnjevali pogodb.
k to in ono.
V listih beremo, da je neka občina na Hrvaškem obljubila dati tistemu, ki bi hotel v njej postaviti tovarno in tako zaposliti domače delavce, brezplačno zemljišče ob železnici, 5080 mož in 1000 voz in še oprostitev davka za 10 let.
Francoski, angleški, nemški in češki socialdemokratski zdravniki so se odločili, nuditi španski vladi zdravniško pomoč.
Glasilo nemškega generalnega štaba imenuje predsednika francoskih strokovnih organizacij Jonhauxa »največjega vojnega hujskača«, ker dela z vsemi silami na to, da se francoska vlada odločno postavi na stran španske vlade.
Strokovne organizacije v Franciji štejejo 5 milijonov članov.
General Franco trdi, da pade dnevno vsaj 1000 Špancev, v boju ali za frontami. Državljanska vojna je že dosedaj zahtevala 50.000 mrtvih.
O prodiranju nemškega kapitala na Balkanu, posebno v Jugoslavijo, smo že pisali. Danes poročamo najnovejše po »Sloveniji«. »Skupina nemških podjetij se pogaja za ustanovitev tovarne avtomobilov v Jugoslaviji, ki bi bila urejena tudi za izdelovanje oklepnih avtomobilov. Zahtevajo, da bi država odkupovala neko dobo vsako leto ,za 10 milij. Din njenih izdelkov. Druga skupina nemških industrijcev se pogaja za __________________
Vse za vse šole bomo kupovali v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju!
<■	II'1	"	lili	■»<■■■"	'
ustanovitev tovarne barv. Pečajo se tudi z mislijo, da bi razširili telefonske centrale v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Dela bi veljala 8—10 milij. Din. Tudi za ta dela se potegujejo Nemci in ponujajo kredit 35 milij. Din še za druge telefonske naprave . Današnji dan, ko je pri nas industrija na tleh in domače delavstvo v veliki meri brez kruha, bi bilo prav, da bi domač denar ostal doma, ker ga ni preveč.«
Otok Sahalin si delita Japonska in Rusija. Otok ima, zlasti v ruskem predelu, ogromno nafte, ki jo Japonska nujno potrebuje za svoje bro-dovje in industrijo. Imela je zato razne koncesije za izrabljanje ruskih vrelcev nafte. Ko so sedaj koncesije potekle, jih Rusija ni hotela na novo izdati in je s tem seveda Japonsko hudo udarila.
Kaj govore številke. Sedemletna vojna je zahtevala 554.000 žrtev, francoske revolucijske prekucije 1,400.000 mož, napoleonske vojne 1,700.000 mož, krimska vojna 785.000 žrtev, ameriška osvobodilna vojna 700.000 mož, rusko-japonska vojna 624.000 žrtev, balkanske vojne 108.000 žrtev, svetovna vojna v letih 1914—1918 pa 23 milijonov mož.
Polledelskl delavci in poliedelska zbornica.
Nove poljedelske zbornice naj bi bile tudi pri nas skupne zbornice kmetov ter kmečkih delavcev. Dobili smo že drugi tekst uredbe o zbornicah. Po zaslišanju raznih mnenj se sme reči, da sedanje besedilo osnutka uredbe ne zadovoljuje v polni meri kmečkih posestnikov. Še v večji meri velja to za delavstvo ter za na-meščenstvo.
Poljedelski uslužbenci imajo pred vsem tri želje, od katerih izpolnitve pričakujejo za-se od novih zbornic dobrodejnega delovanja.
Prvič je važno za delavstvo, kdo se šteje po uredbi med uslužbence in kolikšen je krog pripadnikov zbornic iz vrst uslužbencev. Sedanje besedilo uredbe omejuje na najmanjšo mero obseg delavstva. Po sedanjem načrtu naj bi se smatrali za uslužbence le tiste osebe, ki so zaposlene pri kmetijskem najemnem delu in bivajo v občini že tri leta. V odstavkih, v katerih našteva uredba ostale pripadnike poljedelskih zbornic, posestnike, pa je obseg delavstva zopet omejen. Po smislu sedanje uredbe bi bil kmečki delavec le, kdor nima svoje zemlje in ne plačuje ze-mljarine. Kdor pa plačuje zemljarino, ne bi bil pred zbornico delavec. Vsi kajžarji in bajtarji, ki imajo košček svoje zemlje in ki tvorijo večino našega kmečkega delavstva, bi bili gledani s stališča zbornic kot posestniki. Kaj takega delavstvo ne more sprejeti in nikdar ne bo sprejelo. Če bomo na ta način določevali število kmečkega delavstva, ga res ne bo veliko! Zato delavstvo zahteva, naj veljajo za nove zbornice kot delavci vse tiste osebe, ki se dejansko prižavljajo z delom svojih rok v pretežni večini. Od te svoje zahteve delavstvo ne more odstopiti.
Kmečki delavci so prepričani, da tvorijo večjo številčno moč kot kmečki posestniki. Nedelavski krogi sklepajo iz tega, da bi se moglo zgoditi, da bi dobili večino zbornične skupščine v roke delavci. Ti vsi naj bodo pomirjeni. Saj so javnosti znane dejanske razmere, ki so takšne, da se kaj takega ne more zgoditi, dokler je
Vse za vse šole v Tiskarni sv. Cirila
v Mariboru: Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Trg Kralja Petra 6
v Ptuju: Slovenski trg 7.
Na obroke lahko dobijo šolske potrebščine:
1. Člani Nabavljalne zadruge državnih nameščencev (Rotovški trg, kjer naj zahtevajo nakaznico za Cirilovo).
2. Člani železničarske Nabavljalne zadruge (Frankopanova ulica in Aleksandrova cesta, kjer naj zahtevajo nakaznico za Cirilovo).
3. Nastavljenci in delavci v podjetjih, če ista prevzamejo zaračunavanje obrokov.
Vse pa, ki kupujejo v naših prodajalnah, zagotavljamo, da bodo z blagom in nizkimi cenami zadovoljni.
Priporoča se
TISKARNA SV. CIRILA.
kmečko delavstvo tako malo zavedno in brez organizacijske sile, kot je to še danes. Poleg tega pa kaže tudi besedijo uredbe, da je vsak strah pred nadvlado delavskega elementa izključen, ker je tak delavski vpliv nemogoč.
Sicer pa moramo reči, da delavstvu ni za vlado v kmečkih zbornicah in za teroriziranje drugega sloja. Delavstvo pričakuje in zahteva od novih zbornic za-se, kar njemu pripada, hoče za-se samo pravico, zadovoljuje se z enakopravnostjo. Zato zahteva pariteto, enakost z zemljiškimi posestniki. Ta zahteva je upravičena. Če so posestniki in uslužbenci res eno, potem morajo biti eno vedno in povsod in ne samo včasih. Če priznamo, da obstoja kmečki stan, moramo tudi priznati, da v tem stanu ne sme en sloj zahtevati za-se vseh pravic, temveč se mora zadovoljiti s soodločevanjem. To pa je ravno pariteta. Če pa kmečki posestniki ne priznajo delavstvu v zbornicah enake moči, se to pravi, da hočejo zbornice le za-se, da hočejo v zbornicah odločati sami in ne v častnem sporazumu z delavci, da hočejo sami odločati tudi o socialno-političnih zadevah, ki se tičejo izključno delavstva.
Če določa uredba, v kateri smeri naj vrši zbornica zaščito kmeta, moramo pričakovati, da bo povedala, v kateri smeri se naj nudi zaščita delavstvu. Tudi ta zaščita je nekaterim odvišna zahteva. Pa vendar ni tako. Dandanes je že tako, da dobi vsak le toliko, kolikor mu je pisano. Tudi delavcem prizna vsakdo le toliko, kolikor je dolžan priznati po krajevnih običajih ali po zakonodaji. Kako naj torej fnove zbornice delajo za delavstvo, če pa uredba ne določa, kakšen in kolikšen je njihov delokrog v tem oziru? To je tretja bistvena pomanjkljivost zadnjega osnutka uredbe.
Strokovna zveza poljedelskega delavst-va v Ljubljani je stavila vsem merodajnim činiteljem izpreminjevalne predloge v gornjih točkah.
Radniški strukovni savez, — hrvatska krščanska strokovna organizacija — je osvojila predloge naše zveze in se zavzela za njih uresničenje v Belgradu. Jugoslovanski krščanski' strokovničarji so torej enotni v zahtevi, naj se kmečke zbornice tako organizirajo, da bodo tudi delavstvu
res koristne. S tem enotnim mnenjem pa morajo računati vsi, ki bodo o stvari odločali končnovel javno!
Človek In nfegova veličina.
Kako rad se človek postavlja s svojo lepoto, s svojo močjo, s športnimi uspehi itd. In vendar je zanimivo, kako malo on sam pozna svojo zasužnjenost naravi in njenim silam. Popotnik, ki napravi 5 ur hoda, prekorači 25 km ali 25.000 metrov. V tem kratkem času petih ur, ko korači s 75 cm dolgo razdaljo, prestavi svoje noge 33.000krat, ali vsako nogo posebej prestavi naprej najmanj 16.500krat. Pomislimo, kaj pomeni to število in energija, ki jo pri tem uporabi.
Vsedimo se udobno na stol ter poskusimo z nogami enakomerno kot pri hoji nihati. Pri dvestotnem zamahu, če ne že prej, bomo imeli dovolj. Po petminutem korakanju v zraku se bodo noge oglašale. A pri 16.500 korakih pešhoje naravnost naprej ali tudi malo vkreber, bomo končno rekli: »Sijajen izlet!«
Tudi na Mount Everest bi radi pogledali. No, nekaj nad 6000 m ali 6 km. Kar položimo teh 6 km v ravnino in jih prehodimo v eni dobri uri. Z malim sprehodom zjutraj, četrt ure daleč na delo, v pisarno ali na vrt, bi prišli, ako bi plezali po navpični lestvi navzgor, v prav lepo visočino 1000 m. Če pa bi šli kar 3 km, to je dobre pol ure, do pisarne, in postavili to razdaljo navpično navzgor, bi se znašli na vrhu 3000 m visoke gore, kar bi bilo vsekakor nevarno, da bi se prav temeljito prehladil5 v svoji poletni srajci. Važno je tedaj tako pri posamezniku, kakor tudi pri človeštvu, ali hodi normalno ravno pot, ali pa kolovrati namesto naprej, enkrat navzgor, drugič navzdol, in se zlasti pri političnih ženijih vedno pokaže, da so pozabili na naravne zakone in svojo majčkenost.
Vsled športnega dela. Preteklo nedeljo je obhajalo 40 letnico obstoja Krekovo Prosvetno dru-
štvo na Jesenicah na Gorenjskem. To društvo je bilo že pred vojno in v povojnih letih vzgledno delavno tudi na športnem polju. V njegovem okviru se je ustvaril prvi slovenski telovadni krožek, iz katerega je zrasel Orel. Jeseniški Orli so potem ves čas prednjačili kot telovadci in športniki v vrstah slovenskega Orlovstva. Ko je bil leta 1928 Orel ukinjen, se je v okviru omenjenega društva ustanovil športni klub »Gorenjec«. V kratki dobi si je pridobil sloves, ki mu gre po vsej pravici. Ta športni klub nam je dal naše najznamenitejše smučarje — državne reprezentante. Tekmovalci Žnidar, Praček, Heim so izšli iz njegovih vrst ter so še danes njegovi zvesti člani Klub šteje danes 120 športnikov, ki gojijo vse vrste športa ter je najmočnejša športna organizacija na Gorenjskem. Jeseniška delavska mladina tvori kader športnikov, se v klubu vzgaja ter dobiva potrebno telesno in srčno-kulturno podlago za življenje. Takih športnih klubov potrebujemo, da nam bodo preobrazili našo mladino ter napravili iz nje vzorne športnike, ki bodo postali potem vzorni možje.
Športni daji SSK Maratona. Mariborski Maraton, ki spada gotovo med najagilnejše klube v državi, si je uredil na svojem tesnem igrišču te-kališče. Preteklo nedeljo je to novo športno napravo na zelo primeren način otvoril. Priredil je klubski nastop v lahki in težki atletiki ter tako pokazal številnim svojim prijateljem, ki-so prihiteli na prireditev, kako se v klubu goji športno življenje. Nastopi so bili zelo posrečeni ter so podali viden dokaz neumornega športnega dela, katerega vrši Maraton že šesto leto. V tem času je vzgojil mogočen kader vzornih športnikov, ki so se uveljavljali tudi kot naši državni reprezentanti, spravil je mariborsko lahko in težko atletiko in plavalni šport na zavidljivo višino ter deloval inicijativno tudi v drugih športnih panogah. Maraton je postal zlasti popularen med delavskimi športniki, ker v njegovih vrstah ni stanovske razlike.
Nogomet. V nedeljo se je vršila medmestna tekma Ljubljana—Sofija v Ljubljani. Bolgarska reprezentanca je doživela v Ljubljani poraz ter je bila premagana z rezultatom 3:2. — V Celju so igrali Atletiki proti Hermesu neodločeno 2:2, v Banjaluki zagrebški Gradjanski in domači Kra-jišnik 2:2. V Splitu se je vršila revanžna tekma za jugoslovanski cup med Jugoslavijo iz Belgra-da ter domačim Hajdukom, ki je zmagal 3:1, pa je vseeno izločen iz nadaljnega tekmovanja, ker je izgubil prvo tekmo 3:0. SK Slavi ja v Osijeku se je z zmago nad NAKom iz Novega Sada kvalificirala za vstop v ligo. — V Ljubljani se je vršil občni zbor LNP, na katerem bi se moral določiti nov sistem podzveznega tekmovanja. Ni pa prišlo do končnega sklepa ter bo o tem odločal novi odbor. V vodstvu podzveze ni bilo nobene izpremembe ter so bili izvoljeni v odbor po večini dosedanji ljudje. Zanimiva je statistika podzveze. Slovenija šteje 55 nogometnih klubov ter 2367 verificiranih igračev. Klubi so v pretekli sezoni odigrali 818 tekem.
Gostovanja olimpijcev. Najboljši lahkoatleti (Amerikanci) in plavači (Amerikanci in Japonci) letošnje olimpijade gostujejo sedaj po Evropi ter nastopajo v večjih športnih središčih proti neprezentancam raznih držav. Ameriški lahkoatleti nastopajo v Nemčiji, Franciji in nordijskih državah, japonski plavači pa so nastopili na Ma-djarskem in v Nemčiji. Te tekme so prinesle zopet nova presenečenja. Amerikanci so izboljšali nekatere olimpijske in celo svetovne rekorde.
Prireditev SK Planine v Ljubljani. Najmlajši športni klub v Ljubljani — SK Planina se kljub svoji mladosti v našem športnem življenju krepko uveljavlja. Klub si je slično kot mariborski Maraton nadel nalogo: gojiti vse športne panoge, obenem pa vzgajati prave športnike. Danes, ko izginja med mladino vsak idealizem, ko mladina nima več volje do skupnega dela, do tovarištva, ko prevladuje egoizem vsepovsod, je v resnici zelo težko vzgajati mladino v pravem športnem duhu. Zdrav duh v zdravem telsu, rek, ki je imel že pri starih Grkih polno veljavo, hoče mladi športni klub Planina uveljaviti pri svojem članstvu. Četudi morda na škodo hvalitete In Kvantitete, toda prav in najvažnejša naloga kluba je bila od vsega početka: prava spoftna vzgoja na zdravi narodni podlagi. V dneh 6. do 8. septembra stopi klub prvič na plan s svojimi atleti in atletinjami. Nastopi se vrše v lahki atletiki, odbojki in namiznem tenisu ter v gimnastičnih vajah. Prireditev se vrši na Stadionu.
Iver-Kolenc:
Denar.
Sodobni roman.
—	35
— Draga moja, — se je nasmehnil Muzard — storite, kar hočete. Jaz se ne bom mešal v vašo igro, ker za stave nisem navdušen.
Šla sta k blagajni, kjer so se sklepale stave. Spotoma sta srečala Našsalove. Znanci so se veselo pozdravili in se začeli razgovarjati. Ko je Odeta povedala, na katerega konja bo stavila, je Nassalova gospa vzkliknila:
— Nikar, draga moja! Konj je utrujen od včerajšnje tekme in ne bo prispel do cilja. Brat nekega jahača je rekel mojemu možu, da bo zmagal Fi-nancier.
Odeta je začela oklevati. Gospod Nassal ji je prigovarjal:
— Gospa, ako hočete narediti dobro kupčijo, stavite vsaj dvajset frankov na Financiera. Ne bo vam žal.
Odeta se je obrnila k Muzardu.
— Kaj rečete k temu? — je vprašala. — Ali naj stavim dvajset frankov na Financiera?
— A vaš Balaan-Boy? — je vprašal Muzard z nasmeškom.
Odeta je v zadregi skomiznila z rameni.
— Pravijo, da je utrujen in ne bo prišel do cilja. Financier je baje najboljši.
— Storite, kakor vam je drago! — je zagodel blagajnik.
Odeta je sklenila stavo in nato hitela na dirkališče. Muzard ji je molče sledil. Našla sta precej dobro mesto. Odeta je prebledela. Oči je upirala v
skupino jahačev. Bilo jih je dvajset. Konji so ponosno stopicali, kakor da bi čutili, da so predmet zanimanja. Med njimi je bil Financier, krasna, črna žival. Njegov jezdec je imel zelenooranžno obleko. Odeta je ko hipnotizirana strmela v ti dve barvi.
Dirka se je začela. Gledalcev se je polastila nervoznost. Napeto so zrli za jezdeci in vzklikali dirkačem, ki so nanje stavili. Največkrat sta se ponavljali besedi: Financier in Balaan-Boy. Financier pa se je nenadoma spotaknil in njegov jezdec je v velikem loku priletel na zemljo. Odeta je bolestno kriknila. Njen krik ni našel odmeva. Dirka se je vršila dalje.
— Uboga Odeta! — je vzdihnil Muzard.
Zmagal je Balaan-Boy. Oni, ki so dobili stavo,
so veselo vzklikali in hiteli k blagajni po denar.
Odeta je dušila svojo bol, a vzlic vsemu prizadevanju so ji privrele solze iz oči.
Muzardu je bilo bolj hudo, kakor če bi bil on na njenem mestu. Tolažil jo je.
— Gospa, proč z žalostjo — ji je rekel z narejeno ravnodušnostjo. — Imava še trideset frankov. S temi bova gotovo dobila.
Odeta ga je hvaležno pogledala.
Šla sta k blagajni. Gospa se sedaj ni ozirala na nobeno prigovarjanje in je izbrala konja Jasmina, ki ji je že enkrat prinesel srečo.
Množica je hitela na prostore. Dirka se je začela. Odeta je napeto strmela za Jasminom. Muzarda dirka ni zanimala. Mislil je na Gžrarda, ki je doma delal. Kaj bo z njegovo ubogo družino, če jo poženejo iz hiše. Koliko bo moral prestati ubogi prijatelj!
— Muzard, — je hipoma vzkliknial Odeta. — Jasmin je zmagal.
Obraz ji je žarel, čeravno je dobila samo osemnajst frankov.	__________
— To je začetek sreče! — je čebljala razigrano. — Sedaj bom stavila na Baltazarja. Prepričana sem, da bo prvi.
Stava je bila sklenjena. Odeta je nestrpno pričakovala začetek dirke. Gluha in slepa je postala za vso okolico. Njene oči so strmele v Baltazarja in njegovega jezdeca, ki je imel na sebi črno-rdečo obleko. Drhtela je od razburjenosti. Muzard jo je z žalostjo v srcu opazoval. Zdelo se mu je, da vidi pred seboj vso bedo Gerardove družine.
V zraku je odjeknil strel. Jezdeci so zakričali in v naslednjem trenutku so tla zabobnela. Konji so rezali zrak ko izstreljene puščice. Odeta je stopila na prste, da bi lažje spremljala Baltazarja, ki je bil nekaj časa prvi, potem pa je hipoma zaostal. Ob koncu dirke je bil deset metrov za zmagovalcem.
Muzard in Odeta nista spregovorila in se nista pogledala. Muzard si je utiral pot proti izhodu. Odeto so zapustile moči in jo je moral podpirati.
Ko sta prišla na cesto, se je Odeta za hip zbrala. Pogledala je Muzarda in dejala:
— Preostane mi samo ena pomoč: Leherpeux. On je fin človek in poln denarja. Prepričana sem, da mi bo pomagal.
— Leherpeux? — je začudeno vprašal Muzard in je nagubal čelo.
Umolknil je. Rad bi obvaroval prijateljevo ženo tega koraka, a zdelo se mu je, da nima pravice, ker ji sam ne more nuditi pomoči.
— Z Bogom, moj dragi Muzard! — se je poslovila Odeta. — In hvala lepa!
Skočila je v tramvaj, ki je privozil v tem hipu. Muzard je iztegnil roko, da bi jo zadržal. A bilo je prepozno. Tramvaj je odropotal.
(Dalje sledi.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).