Poštni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurl
Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt
Posamezni Izvod 1,30 IH., mesečna naročnina 5 IlUngov
p. b. b.
IM
Letnik XXIV.
Celovec, petek, 25. april 1969
mmm
JI
d
mm
\mMmm
Štev. 16 (1400)
BIVŠI SLOVENSKI IZSEUENCI POZIVAJO:
Zastavimo vse sile za očuvanje demokratičnih pridobitev in mirnega razvoja v deželi!
Zadn)o nedeljo je bil v Celovcu občni zbor Zveze slovenskih izseljencev, na katerem so se zbrali zastopniki bivših izseljeniških družin, da spet — kakor vsako leto v teh dneh spomina — skupaj obnovijo in utrdijo tisto izseljeniško zavest, ki jih je družila in jim vlivala poguma v letih pregnanstva. Ta zavest — je bilo na zborovanju zelo kritično ugotovljeno — je pri mnogih žal že zamrla; pozabili so očitno na prestano trpljenje, pozabili tudi prisego, ki so si jo dali v taborišču, da dneva, ko so jih pregnali z rodne zemlje, nikdar ne bodo pozabili, marveč jim bo ostal kot spomin in kot opomin. To zavest čuvati in jo posredovati dalje mladi generaciji, to je bila in bo tudi v bodoče glavna naloga Zveze slovenskih izseljencev.
Posebno odločno pa je bilo na občnem zboru opozorjeno na nevarnost, ki jo predstavlja delovanje nepoboljšljivih šovinističnih krogov. Ta dejavnost ni naperjena le proti Slovencem in njihovim pravicam, marveč ogroža tudi mir v deželi. Zato je treba zastaviti vse sile — so naglasili bivši izseljenci — za očuvanje demokratičnih pridobitev in mirnega razvoja na Koroškem. V tej zvezi je bilo na občnem zboru poudarjeno:
Ravno v zadnjih tednih smo bili priče dogodkom, ki so spet enkrat žeto jasno in nedvoumno opozorili, da je pri nas na Koroškem še vedno živa miselnost narodne nestrpnosti, da so v naši deželi že spet na delu sile, ki se iz preteklosti niso ničesar naučile. Nasilno odstranjeni slovenski napis velikovške Hranilnice in posojilnice, šovinistično geslo „Tschuschen raus" na poslopju slovenskega denarnega zavoda v Dobdi vasi ter grozilna zahteva po prepovedi slovenske prireditve v Velikovcu — to so bili v enem samem tednu trije atentati, naperjeni tako proti koroškim Slovencem in njihovim ustanovam, kakor tudi proli politiki mirnega sožitja med obema narodoma v deželi.
To zločinsko početje je močno razburilo vse, ki jim je iskreno do demokratičnega razvoja in strpne-
Na tiskovni konferenci minuli torek v Velenju je predsednik občinskega pripravljalnega odbora za proslavo »Štajerska in Koroška v revoluciji" dipl. inž, Krapež sporočil, da je velenjsko prebivalstvo z občinskim prireditvenim odborom na čelu zaposleno še z zadnjimi pripravami na veliko slavje 'in da je Velenje praktično že uredilo vse potrebno, da bo lahko sprejelo več kot 100.000-glavo množico bivših borcev in aktivistov in vseh aru-gih udeležencev nedeljske osrednje slovenske proslave.
Na predvečer slovenskega praznika bodo ob vsej poti, ki jo je pred 25 leti prehodila slavna XIV. udarna divizija, zagoreli kresovi. Prav tako na predvečer bodo v okviru proslave odprli razstavo, ki bo prikazala potek bojev med narodnoosvobodilno borbo na Štajerskem in Koroškem ter delež štajerskih in koroških partizanskih enot v skupnem slovenskem protifašističnem boju za svobodo. Gradivo za to zanimivo 'in pomembno razstavo bosta prispevala muzeja revolucije iz Celja in Maribora ter Institut za delavsko gibanje v Ljubljani.
Posebnost velike proslave bo tudi srečanje približno 7000 prežive-
ga vzdušja na Koroškem. Zlasti pa smo ogorčeni koroški Slovenci, kar je povsem razumljivo, saj smo že enkrat na lastni koži občutili, kakšne sadove lahko rodi takšna setev šovinizma. Ali ni bila tudi zločinska izselitev na stotine slovenskih koroških družin le dosledno izvajanje gesla »Tschuschen raus”; mar ni vsa dolga zgodovina zapostavljanja, preganjanja in zatiranja našega ljudstva samo v zlih dejanjih odražajoče se sovraštvo do vsega, kar je slovenskega?
Vemo, da v današnjih razmerah niso možne takšne oblike fizičnega nasilja, kof so se jih naši nasprotniki posluževali v dobi nacizma. Izseljevanja, koncentracijskih taborišč in smrtnih obsodb se nam danes res ni treba bati. To pa ne pomeni, da se lahko prepustimo brezskrbnemu sanjarjenju in v pretira-
lih partizanov in aktivistov v partizanskem taboru, kamor bodo v nedeljo sprejeli tudi še 1400 gostov.
Za proslavo v Velenju je veliko zanimanje po vsej Sloveniji. Iz vseh smeri bo udeležence pripeljalo okrog 30 posebnih vlakov, nešteto avtobusov in osebnih vozliI. Organizatorji pa so na velenjsko slavje povabili tudi predstavnike norod-nastno-monjšinskih organizacij iz Avstrije in Italije ter predstavnike avstrijskih .in madžarskih obmejnih občin. Iz teh treh sosednih držav pričakujejo skupno približno 1000 gostov.
Glavna prireditev v nedeljo se bo pred občinsko skupščino v Velenju začela ob 11. uri. Iz tiska v Sloveniji je razvidno, da bo udeležencem spregovoril tudi pokrovitelj proslave — predsednik Jugoslavije maršal Tito, slavnostni govor pa bo imel mandatar za sestavo nove jugoslovanske zvezne vlade Mitja Ribičič.
V zelo pestrem kulturnem sporedu proslave se bodo zvrstili nastopi združenih pevskih zborov iz Šaleške doline, Partizanskega invalidskega pevskega zbora ter mnogih uglednih gledaliških umetnikov.
nem zadovoljstvu utapljamo smisel za realnost. Tudi današnja stvarnost, pa naj bo na zunaj morda še tako lepa, skriva v sebi toliko nevarnosti, da bi nam moralo biti to vzroka dovolj za nenehno budnost, za stalno pripravljenost, da zastavimo vse sile za očuvanje demokratičnih pridobitev in mirnega razvoja v deželi.
Tukaj ni mišljena le nevarnost, ki jo predstavlja neposredna dejavnost nacionalističnih atentatorjev. Vsaj v enaki ali pa v še večji meri so namreč nevarne okolnosti, ki tako dejavnost sploh omogočajo oziroma jo celo še pospešujejo. V tej zvezi je treba predvsem opozoriti na dejstvo, da na Koroškem razpihovanje narodnostne mržnje in hujskanje proti slovenskemu ljudstvu že vsa leta velja pravzaprav za neke vrste patriotično zaslugo. Vzdušje, ki se s tem ustvarja, je vse prej kot ugodno za iskanje znosne rešitve narodnostnega vprašanja. Posledice so na dlani: Čeprav bo reševanje tako imenovanega »koroškega vprašanja" prihodnje leto slavilo že svojo petdesetletnico, še vedno ni napredovalo tako daleč, da bi jubilejno leto res lahko obhajali v znamenju sožitja in razumevanja obeh na tej zemlji avtohtonih ljudstev. Nasprotno, že danes mnoga značilna znamenja kažejo, da bo po vsej verjetnosti tudi ta obletnica potekala in izzvenela v duhu store koroške tradicije, pač podobno kot v vseh minulih desetletjih, ko razna patriotična gesla niso služila spravi in zbliža-nju, marveč so bila le prečesto zlorabljena za razpihovanje nestrpnosti in nespravljivosti.
Toliko bolj je potrebno, da zastavimo vse moči za nadaljnjo krepitev resnično demokratičnih sil, ki si iskreno želijo uspešnega razvoja v deželi — v duhu tolerance in v znamenju splošnega napredka. V tej smeri so bili v zadnjih letih doseženi že lepi uspehi. To smo vi-
Pretekli teden je bil na dramatični seji centralnega komiteja češkoslovaške komunistične partije Aleksander Dubček razrešen dolžnosti prvega sekretarja. Na njegovo mesto je komite izvolil dotedanjega sekretarja KP Slovaške Gustava Husaka. Na plenumu so sklenili še vrsto drugih sprememb v KPČ; med najvažnejše sodita odprava izvršnega komiteja in zmanjšanje števila članov predsedstva na 11.
Po izvolitvi je Husak po radiu in televiziji seznanil češkoslovaško ljudstvo o vprašanjih, ki so bila predmet ukrepov centralnega komiteja. K vprašanju zomenjcrve v vodstvu KPČ je Husak dejal, da je do teh ukrepov prišlo na predlog dotedanjega prvega sekretarja Dubčka in kot posledica notranjepolitičnih bojev, ki so ovirali izvajanje programa partije ter reše-
deli tudi ob nedavnih protislovenskih izpadih, ki niso izzvali ogorčenja le med našim ljudstvom, marveč so bili odločno obsojeni tudi z najvišjega uradnega mesta v deželi. Nedvoumno in za koroške razmere naravnost pogumno stališče, ki ga je ob tej priložnosti zavzel deželni glavar Sima, priznavamo in pozdravljamo kot bistven korak naprej pri uveljavljanju resnično demokratičnih načel deželne politike, ki pozna le eno pravico za vse de-želane brez razlike narodne pripadnosti, jezika ali političnega prepričanja, ki prav tako odklanja in obsoja sleherno krivico ne glede na to, komu se godi.
Dogodki zadnjih tednov pa so nam pokazali tudi drugo plat koroške stvarnosti. Medtem ko smo na eni strani — kakor omenjeno — videli jasno obsodbo šovinizma in kaljenja miru v deželi, je namreč druga stran prav tako jasno pokazala svojo odločnost, da hoče še naprej hoditi po stari poti, da hoče nadaljevati z dejavnostjo, ki je naši deželi in njenemu prebivalstvu povzročila že toliko gorja. Nacionalistični hujskači so spet zagnali svoj bojni krik in po preizkušeni metodi obsodili — ne napadalca, marveč njegovo žrtev. Sploh niso se potrudili, da bi vsaj na zunaj prikrili svoje zadovoljstvo spričo napadov na slovenske ustanove; prav po sofistično so ugotovili, da so Slovenci sami krivi, zakaj pa nenehno izzivajo.
Ta pesem je stara in jo koroški Slovenci že dobro poznamo. V očeh nepoboljšljivih šovinistov pomeni izzivanje vse, kar je slovensko. Izzivanje je vsaka slovenska beseda, izzivanje je slovenska pesem, izzivanje je slovenska prireditev. In največje izzivanje za te čudne patriote je sploh dejstvo, da na Koroškem še ni izginil zadnji Slovenec, kajti potem bi svojemu velikemu firerju — vsaj postumno — lahko ponosno poročali, da so vestno izpolnili njegovo povelje »Macht mir das Land deutschl”.
Vendar bolestni napori teh več ali manj poklicnih zastrupljevalcev ozračja niti niso tisto, kar povzroča največjo zaskrbljenost. Se veliko bolj nevarno je zadržanje vplivnih političnih sil, ki dejavnost šovinističnih krogov ne samo tolerirajo, marveč ji dajejo potuho ali pa jo celo vzpodbujajo. Tudi v tem oziru
vanje perečih gospodarskih in socialnih vprašanj. Opozoril je predvsem na neenotnost v vodstvu, v vodilnih organih partije in v vodilnih organih države.
Ko je nakazal bodoči notranjepolitični razvoj Češkoslovaške, je Husak dejal, da bo bodoči razvoj temeljil na pojanuarski politiki, da bo novo vodstvo nadaljevalo proces demokratizacije češkoslovaške družbe in da bo prišlo edinole do sprememb v metodah uresničevanja januarskega programa.
Položaj na Češkoslovaškem po zasedanju komiteja in spremembah v vodstvu je v glavnem miren. Prišlo je edino do stavke študentov filozofske fakultete in dveh drugih praških fakultet. Študentje protestirajo proti nekaterim ugotovitvam, ki jih je na nedavnem plenumu izrekel novi sekretar Husak, ter proti dozdevni zožitvi pojanuarske poli-
19411969
„Štajerska in Koroška v revoluciji11
Vse, ki se nameravajo udeležiti proslave »Štajerska in Koroška v revoluciji", ki bo 27. aprila v Velenju, obveščamo, da se bo osrednja prireditev začela ob enajstih pred občinsko skupščino v Velenju. Borci enot pa se bodo zbrali že prej v svojem partizanskem taboru, kjer bodo dobili spominske značke in posebno izdajo Kajuhovih pesmi. V kulturnem programu bodo sodelovali združeni mladinski in moški pevslS zbor iz Šaleške doline, Partizanski invalidski pevski zbor ter mnogi ugledni dramski umetniki.
so nam dogodki minulih tednov lahko dober nauk, kar dovolj zgovorno pričajo naslednja dejstva.
(Dalje na 3. strani)
tike. Brez dvoma pa je študentovsko stavko treba gledati kot odkrit odpor proti odstavitvi Dubčka in Smrkovskega z dosedanjih položajev in proti sklepom novega centralnega komiteja.
Po zadnjih vesteh je Husak na čelu uradne češkoslovaške delegacije prispel v Moskvo na zasedanje Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč. Delegacijo so na moskovskem letališču sprejeli trije najvišji voditelji Sovjetske zveze, Brežnjev, Kosigin in Podgorni. Brez dvoma bodo ruski voditelji izkoristili prihod Husaka v Moskvo za navezavo prvega uradnega stika med Sovjetsko zvezo in novim vodstvom Češkoslovaške. Moskva očitno vidi v Husaku človeka, ki je edini v stanju, da obnovi red in mir v državi in da ponovno izpostavi tradicionalno prijateljstvo med Češkoslovaško in Sovjetsko zvezo.
Velenje pripravljeno za praznik
Zamenjava v češkoslovaškem vodstvu
Ali naj Koroška gospodarsko izgladuje?
Minuli teden so nekateri časopisi objavili vest, da hoče podržavljeno podjetje Bohler iz Kapfenberga svojo proizvodnjo razširiti. V tem sklopu misli to podjetje avstrijske industrije jekla zgraditi novo tovarno. Ker na Zgornjem Štajerskem potrebnih novih in strokovno kvalificiranih delavcev manjka, hoče podjetje Bohler novo tovarno, ki bi zaposlila 200 do 300 ljudi, zgraditi drugje. S tem v zvezi se je generalni direktor podjetja, dr. Bayer pogajal tudi s celovškim magistratom.
Ta pogajanja, ki so še v teku, kakor je potrdil celovški župan Ausservvinkler, so izzvala na plan štajersko deželno vlado. Na čelu z deželnim glavarjem Krainerjem se je podala v Kapfenberg, da pri upravi Bohlerwer-ke protestira prati misli, da bi predvideno novo tovarno postavila v Celovcu, ne pa v Grazu. Štajerski deželni svetnik Gruber je to misel celo imenoval ..veleizdajo".
Ob vsem razumevanju, da štajerska deželna vlada varuje svoje interese in da skrbi za gospodarsko stabilnost v deželi in za njeno zboljšanje, je treba ob tej demarši štajerske vlade v Kapenbergu le ugotoviti, da ni nič drugega kot akt sistematičnega izpodkopavanja gospodarskih koristi Koroške, o katerem imamo že nekaj primerov.
Ko je pred leti stalo pred odločitvijo vprašanje obstoja celulozne industrije ARLAND, v katere sklop sodi tudi tovarna celuloze
Dobra izvozna bilanca
Čeprav je običajno izvozna aktivnost v prvih mesecih leta skromnejša, kažejo letošnji podatki, da je bil jugoslovanski izvoz v prvih treh mesecih razmeroma živahen; samo v marcu je dosegel vrednost 1.251,300.000 dinarjev, to je 10 odstotkov več kot lani v istem mesecu ter 16 odstotkov več kot letos februarja. V vseh treh mesecih pa je vrednost izvoza znašala 3.570,898.000 dinarjev, kar je za 11,5 odstotka več kot v istem času lani. V vrednosti tromesečnega izvoza je industrija udeležena z dvema milijardama 879,418.000 dinarjev, to je 11,4 odstotka več kot lani v istem času, kmetijstvo pa s 650,073.000 dinarjev, tj. 10,5 odstotka več kot lani v prvem tromesečju.
Se ugodnejši je bil v marcu izvoz iz Slovenije; z vrednostjo 238,300.000 din. je presegel lanskega v istem mesecu za
19.8	odstotka, letošnjega februarskega pa za 12 odstotkov. V prvih treh mesecih je vrednost slovenskega izvoza znašala 715,669.000 dinarjev, tj. za 23,3 odstotka več kot lani v istem času. Pri tem pa je izvoz industrije, na katerega odpade 602,854.000 dinarjev, narastel za 26,1 odstotka izvoz kmetijstva pa za
28.9	odstotka.
Rebrca pri Železni Kapli, so šli štajerski interesi za tem, da bi tovarno v Rebrci, ki zaposluje okoli 400 ljudi, ustavili, medtem ko naj bi podjetje ARLAND v Andritzu obratovalo naprej. Usoda Rebrce je spričo tega še vedno negotova.
Pozneje je stopilo v ospredje zanimanja vprašanje sedeža rafinerije ob naftovodu Trst—Dunaj. Koroška deželna vlada je s tem v zvezi postavila upravičeno zahtevo, da bi bila omenjena rafinerija zgrajena v okolici Pliberka. Upravičena je bila zahteva zaradi tega, ker v tem območju ni industrije, kjer bi domače prebivalstvo našlo možnost stalne zaposlitve in kjer bi šele s primerno industrijo ob rafineriji dobila prej drago zgrajena podjunska železnica med Pliberkom in Št. Pavlom v Labotdski dolini svoj gospodarski smisel, ki ga do danes še nima. Toda spet je nastopila štajerska deželna vlada in preprečila gradnjo rafinerije pri Pliberku s tem, da je zvezno vlado prepričala, da je Wildon pri Grazu za rafinerijo bolj primerno mesto.
Nič drugače se ni zgodilo v vprašanju redukcije proizvodnje rjavega premoga. Premogovnik v Št. Štefanu v Labodski dolini je bil zaprt in 1300 rudarjev je zgubilo stalno delovno mesto, medtem, ko obratujejo ravno tako deficitni štajerski premogovniki naprej.
In zadnji primer: ko je šlo na Dunaju za odločitev o gradnji ceste za pospešeni promet skozi Visoke ture, je bila zopet štajerska
deželna vlada tista, ki je hotela pozitivno odločitev o gradnji preprečiti. To bi štajerski vladi verjetno tudi uspelo, če to cesto ne bi narekovali mednarodni vidiki.
Ob teh izkušnjah, ki jih imamo na področju štajerskih posegov v gospodarstvo Koroške, je sedanje rovarjenje proti gradnji tovarne podjetja Bohlerwerke v Celovcu samo novo potrdilo, da so v krogih graške deželne vlade do Koroške docela brezobzirni in da jo hočejo v svoj prid gospodarsko obvladati.
Ostane te še vprašanje, kaj bo v tem primeru podvzela koroška deželna vlada in na kakšno stališče se bo postavila zvezna vlada kot predstavnik lastnika podržavljene industrije. Ali ne bi bilo na mestu, da vsaj v tem primeru prizna Koroški primerno in zasluženo odškodnino za rafinerijo in za premogovnik v Labodski dolini, kjer je očitno odločila v korist Štajerske in v škodo Koroške. V tretjič se to res ne sme zgoditi, sicer se na Koroškem ne bomo mogli otresti očitka, da hoče tudi zvezna vlada Koroško gospodarsko izgladovafi.
Razmah svetovnega turizma
Za tekače leto se pričakuje rekorden porast svetovnega turizma. Po raziskavah in napovedih mednarodne zveze turističnih društev naj bi se število vseh letošnjih turistov po vsem svetu povzpelo na 150 milijonov. V zadnjih 10 letih se je število turistov v svetovnem merilu povečalo kar za 240 odstotkov. V večini držav je postal turizem ena najpomembnejših gospodarskih panog.
Letos dovolj domačih klavnih prašičev
Po ocenah in napovedih strokovnjakov, bo Avstrija letos tudi v poletnih mesecih neodvisna od uvoza svinjskega mesa. Te ocene slonijo na poskusnem štetju svinj preteklega meseca, pri katerem so ugotovili, da je število pujskov v starosti do 8 tednov naraslo za 97.491 komadov ali za 13,1 odstotka napram štetju v istem času lanskega leta. Na osnovi teh podatkov sklepajo, da bo letos trg z domačimi prašiči močneje založen kot kdajkoli poprej.
Že v mesecih april—julij računajo z večjo ponudbo domačih klavnih prašičev, saj je število prašičev v starosti do 6 mesecev z 1 milijon 332.556 komadi doseglo vrednost, ki poprej še ni bila beležena.
Tudi število brejih svinj je z 179.428 komadi doseglo absoluten rekord. V primerjavi
z lanskim štetjem prašičev je to število za 9674 komadov ali za 5,7 odstotka večje. To pa pomeni, da bo pritisk klavnih prašičev na trg trajal celo leto 1969 pa še prve mesece leta 1970. Z ozirom na situacijo, ki je brez dvoma vznemirljiva, so bili rejci plemenskih svinj pozvani, da se naj po možnosti izogibajo povečanja števila plemenskih svinj.
Napovedana poplava trga s klavnimi prašiči že v marcu tega leta je očitno izostala. Dejstvo pa je, da je trg v decembru 1968 ter v januarju in februarju 1969 sprejel 50.000 prašičev več kot v istih mesecih predlanskega in lanskega leta. To povečano zmogljivost trga si razlagajo z večjo potrošnjo svinjskega mesa, z aktivnejšo intervencijsko dejavnostjo fonda za promet z živino in z reduciranjem klavne teže prašičev.
»Tovarne smrti«
Tehtnico odnosov sil v svetu drži v ravnotežju ogromen jedrski dežnik z dvema ročicama; eno drže Združene države Amerike kot vodilna sila zahodnega, drugo pa Sovjetska zveza kot vodilna dežela vzhodnega bloka. Pri urejanju odnosov sil pa sodelujejo še Velika Britanija, Francija in Kitajska. Gre torej za skupno 5 dežel ki proizvajajo jedrsko orožje.
Prav toliko dežel pa vztrajno trka na zaprta vrata kluba jedrskih dežel; med njimi je najmočnejša in najglasnejša Zahodna Nemčija, njej pa se po stvarnih možnostih približuje Japonska. Redki lastniki tega »dragocenega" blaga za množično uničevanje neradi odpirajo vrata svojega kluba novim članicam. Temu namenu sta tudi posvečena njihov sporazum o neširjenju atomskega orožja ter njihovo vztrajno prizadevanje, da bi ta sporazum podpisale tudi nejedrske dežele.
Mlajše in hkrati šibkejše članice kluba (Anglija, Francija in Kitajska) si prizadevajo, da bi koli-kortoliko enakopravno držale ročice dežnika ali pa bi imele svoje male samostojne ročice, s katerimi bi »pomagale" ohranjati ravnotežje, kadar bi se ta dežnik znašel v viharju. S pospešeno proizvodnjo jedrskih vojnih sredstev se je dežnik tako hudo razširi, da se
je sodobni svet v resnici znašel v jedrski slepi ulici. Ni natančnih podatkov o tem, koliko atomskih bomb in drugih sredstev za njihov prenos in izstrelitev je na svetu. Toda po nekaterih časopisnih vesteh presegajo samo jedrske zaloge dveh velesil, Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze, število 300.000 megaton. Zaradi primerjave je treba povedati, da je imela atomska bomba, ki so jo vrgli na japonsko mesto Hiroši-rno 20 kiloton (megatona je tisoč kiloton, kilotona ipa milijon kilč-gramov trinitrotoluolskega razstreliva). Teh 3000 megaton je tolikšna ustrahovalna moč, da bi z njo uničili vse življenje na svetu.
Američani trde, da imajo na voljo 900 jedrskih bomb strateškega pomena, poleg tega pa še več kot 10.000 za operativne in taktične namene: izmed teh je 7200 razporejenih v skladiščih dežel NATO v Evropi.
Domnevajo, da je največ takih bomb v Evropi razporejenih na ozemlju Zahodne Nemčije in le manjši del v drugih zahodnih deželah južne in severne Evrope. Za sedanje število takega orožja v Sovjetski zvezi Američani ne dajejo natančnih podatkov, vendar sklepajo da je približni odnos 4:1 v prid Združenih držav Amerike, kar pa je po njihovi sodbi povsem
dovolj, da se obojestransko uni-
v •
C1JO.
Po podatkih tujega tiska so Kitajci po številu izdelanih jedrskih bomb baje dosegli Veliko Britanijo in Francijo. Po indijskih podatkih so Kitajci izdelali do konca leta 1968 120 jedrskih bomb; opravili so sedem poskusov, njihove sedanje zmogljivosti pa računajo na 40 bomb na leto.
Kaj so dosegli Kitajci, pa se zrcali tudi v naslednjem podatku: prva kitajska atomska bomba, ki so jo preizkusili leta 1964, je imela moč 20 kiloton, zadnji dve preizkušnji pa sta bili megatonske velikosti. Pri tem pa je bistveno, da Kitajska v svojih načrtih hitreje napreduje, kot je svet pričakoval in da s tem ruši vse napovedi in ocene. Mimo atomskega orožja pa Kitajska z veliko naglico proizvaja tudi sredstva za njegov prenos in izstrelitev. Američani pričakujejo, da bo imela Kitajska do leta 1970 rakete srednjega dometa do 2000 km Japonska pa sodi, da bo imela Kitajska dve leti pozneje tudi medcelinske rakete, do leta 1979 vsaj 150.
Velika Britanija in Francija imata svoje programe za razvoj jedrskega orožja, ki so v primerjavi s tistimi v vodilnih jedrskih silah dokaj zmerni. Francozi so n. pr. do konca leta 1967 uresničili prvo obdobje programa za razvoj strateških jedrskih sil. Posrečilo se jim je izdelati kakih 60 letal tipa mirage IV, ki so namenjena prevozu atomske bombe do
60 kiloton. Takoj po začetku leta 1968 so nadaljevali delo pri uresničevanju drugega obdobja programa, ki vsebuje izstrelke zem-lja-zrak. Istega leta so v okviru skupnega načrta armadnega razvoja dali prednost jedrskim silam.
Od dežel, ki stojijo na pragu .jedrskega kluba je treba omeniti Zahodno Nemčijo in Japonsko. Zahodna Nemčija ima na voljo osnovne dejavnosti, ki so potrebne za proizvodnjo jedrske energije. Njene možnosti so take, da bi lahko sorazmerno hitro izdelala več atomskih bomb manjše moči, če bi ji to dovolili.
Kot je znano ni nikjer tako globoko zakoreninjen odpor proti atomski bombi kot na Japonskem, čeprav ima ta dežela vse možnosti za lastno izdelavo jedrskega orožja. Po ameriških podatkih je imela Japonska na pričetku lanskega leta jedrske reaktorje, katerih zmogljivost bi dovolila izdelavo približno 30 atomskih bomb.
Zmogljivost drugih dežel še zdaleč ni tako velika. Vendar izdelava jedrskega orožja ni več monopol nekaterih velikih in bogatih dežel. Pred nedavnim se je po svetu razširila vest, da bo tudi Izrael kmalu izdelal svojo atomsko bombo. Ne glede na to ali je res ali ne, je vendarle zanimivo, da so tudi majhne dežele zmožne narediti prve korake k atomski oborožitvi. Med dežele, ki imajo možnost za tak razvoj, se lahko šteje Kanado in Indijo, ki sta brez dvoma močnejši kot n. pr. Izrael.
OS IROKttl) svecu
RIM. — V skupnem nastopu komunističnih, socialističnih in katoliških sindikatov je bila konec minulega tedna izvedena v Italiji enodnevna generalna stavka v vseh vladnih ustanovah, na šolah, v poštnih uradih in na železnici. Stavka, ki je bila zelo dobro organizirana, je zajela poldrugi milijon delavcev in nameščencev naštetih ustanov.
CHICAGO. — Mnoge zvezne države osrednjih in zahodnih območij Združenih držav Amerike so hudo prizadele katastrofalne poplave. Na desettisoče ljudi je moralo zapustiti domove. Po prvih cenitvah je približno 60.000 ljudi brez strehe. Smrtnih primerov ni bilo. Največ škode so poplave povzročile v zveznih državah Iowa, Minnesota, v Severni in Južni Dakoti in v Wisconsinu.
ŽENEVA. — Sovjetski predstavnik na ženevskih pogajanjih o razorožitvi Aleksej Roščin je izjavil, da je vlada Nemške demokratične republike poslala sovjetskemu predstavniku brzojavko, v kateri zahteva, da jo sprejmejo na ženevske pogovore. Enako brzojavko so poslali tudi ameriškemu predstavniku Smithu, ki pa je ni hotel sprejeti, ker ZDA ne priznavajo NDR. Opazovalci menijo, da imata nemški državi malo upanja za sprejem na ženevske razorožitve-ne pogovore.
VATIKAN. — Papež Pavel VI. se bo odzval povabilu na proslavo 50. obletnice mednarodne organizacije dela, ki bo meseca junija v Ženevi. Ob tej priložnosti bo papež obiskal tudi sedež Svetovnega sveta cerkva, v katerem so včlanjene vse cerkve razen katoliške. Obisk bo torej v duhu ekumenskega gibanja. Odkar je v Ženevi širil protestantske nauke Calvin, ni še noben papež obiskal tega mesta.
TOKIO. — V bližini ameriškega veleposlaništva v Tokiu je mladinska liga proti vojni priredila zborovanje. Okoli 5000 ljudi je demonstriralo proti japonsko-ameriškemu sporazumu o varnosti. V spopadu z varnostnimi enotami je bil ranjen en policist, 21 študentov pa so aretirali. Zaradi naraščajočega nezadovoljstva, ki je nastalo v zvezi z »vohunskimi letali" bo ameriško poveljstvo oporišča Itacuke na japonskem otoku Kiu Šiu umaknilo 20 letal, namenjenih za strateške izvide.
VARŠAVA. — Predstavniki oddelkov za tisk in informacije pri poljskem in češkoslovaškem zunanjem ministrstvu so podpisali protokol o sodelovanju. Obe strani poudarjata, da je treba vsa sredstva za množično obveščanje vključiti v boj proti sovražni propagandi ter ideološki diverziji ameriškega in zahodnonemškega imperializma.
ABIDJAN. — Po končanem sestanku posvetovalnega odbora organizacije afriške enotnosti je predsednik tega odbora izjavil, da je ostalo brez uspeha vse prizadevanje te organizacije, da bi začeli predstavniki Nigerije in Biafre neposredna pogajanja. Dejal je, da so predstavniki Biafre zavrnili predlog za takojšnje prenehanje bojev in za pogajanja o združeni državi Nigeriji.
LONDONDERY. — Ker je notranji minister prepovedal pohod članov katoliškega združenja za državljanske pravice, je prišlo v soboto zvečer v severnoirskem mestu Londondery do hudih izgredov. Katoliški demonstranti so napadli največjo policijsko postajo v mestu, kjer so razbijali šipe in vrata ter metali na stavbo vnetljive snovi. Proti demonstrantom je nastopilo tudi okoli 200 protestantov. V srditih spopadih med skupinami katoliških in protestantskih demonstrantov je dobilo razne poškodbe okrog 200 policistov in civilistov. Ulični boji so se nadaljevali tudi ponoči.
TURIN. — V Milanu in Turinu, v Firencah, Veroni, Bariju, Bresci, Ivrei in drugih mestih Italije je prišlo do množičnih uporov jetnikov v zaporih. Med spopadi je bilo ranjenih tudi na stotine policistov, orožnikov in drugih pripadnikov javne varnosti. Ponekod jetnišnice po prizadejani škodi niso več uporabne in so uporne jetnike premestili v jetnišnice južne Italije in Sardinije. Upor pripisujejo nevzdržnim razmeram v italijanskih zaporih, ki so prenapolnjeni, higienske razmere v njih pa menda obupne. Navajajo podatek, da zaporov niso preurejali od leta 1923. Direktorji zaporov so opozorili vlado na slabe razmere jetnikov že dva meseca prej, preden je prišlo do uporov.
BONN. — Šef zahodnonemške neonacistične stranke NDP Adolf von Taden ie ponovno zagrozil kanclerju Kiesingerju, da bo v primeru, če bo Kiesinger sprožil postopek za prepoved te stranke, objavil dokumentacijo, iz katere bo razvidna kanclerjeva nacistična preteklost.
.Sprejmi iskrene čestitke vseh nas
Govor predsednika nadzornega odbora Slovenske prosvetne zveze na koncertu Kernjakovih pesmi
Koroška je dežela pesmi, gora in jezer, koroškii Slovenci pa smo ljudstvo Bukovnikov, vižarjev in samorastnikov.
Njihova dolga vrsta — od najbolj znanega porednega kmeta v Korotanu Andreja Shusterja Dra-bosnjaka, po katerem je SPZ ob svoji petdesetletnici posvetila priznanje vsem tistim, ki so dneve in leta požrtvovalno darovali razcvetu kulture in prosvete narodnega dela na Koroškem, preko njegove-go vrstnika, tkalca, pesnika in skladatelja iz Roža Mihe Andreasa in pred 60 leti umrlega Franca Le-derja Lisičjaka, ki je s citrami čez ramo po Koroškem hodil in prepeval, do ustvarjalcev samoukov in samorastnikov današnjih dni — jasno potrjuje, da je naše ljudstvo na Koroškem imelo premalo slovenske duhovne hrane, da pa si je tudi brez slovenske šole ali pa kljub pomanjkljivemu pouku materinščine znalo pomagati in si je od vsenarodnega občestva ločeno ustvarilo svojo lastno kulturno in literarno tradicijo, ki je često predrla vse pregraje in vplivdla tudi na Slovence sosednih pokrajin. Predvsem pa je s svojo trdoživo rastjo začela med nami drobiti mrtvi kamen v plodno prst in tako pomagala pripravljati tla za poznejša izbra-nejša iin zahtevnejša semena, ki smo jih koroški Slovenci pozneje sejali za vse slovenstvo.
Med to vrsto samoukov in samorastnikov spada tudi naš današnji jubilant — harmonizator in skladatelj Pavle Kernjak!
Kakor njegovi predhodniki ni imel ob strani nobenega učitelja ali mentorja, temveč sta ga voditi pri njegovem ustvarjanju edino le njegova ljubezen do narodne pesmi in trdna odločnost koroških samorast-
Werner Berg bil deležen velikih časti
Kot smo v našem listu že poročali, je pred nedavnim dopolnil znani slikar prof. Werner Berg 65 let svojega življenja. Ob tem življenjskem prazniku je bil jubilant deležen številnih oficielnih in osebnih čestitk ter priznanj za svoje bogate slikarske in grafične stvaritve.
S prisrčnimi čestitkami se je pretekli teden na domu jubilanta zglasila tudi delegacija iz Slovenije, v kateri so bili član izvršnega sveta inž. Razdevšek, slovengraški župan in direktor umetnostne galerije v Slovenjgradcu. Ob izrazih iskrene povezanosti so gratulanti iz Slovenije povabili Berga, da bi v prihodnjem letu sodeloval na veliki slikarski razstavi v Slovenjgradcu.
Werner Berg je bil deležen tudi visokega priznanja s strani mestne občine Pliberk, ki ga je imenovala zo častnega meščana.
Jubilantu naknadno prisrčno čestitamo tudi koroški Slovenci, saj je prav on znal zajeti in umetniško prikazati naše kraje in njihovo prebivalstvo. Hvaležni pa smo mu posebej pri našem listu, kjer smo že večkrat objavili reprodukcije njegovih slik.
nlkov. „Rad bi se bil učil glasbe, kar pa ni bilo mogoče, ker za to ni bilo sredstev. Ko sem tako večkrat sedel do polnoči pri harmoniju, navidezno brez uspeha, sem postal otožen in obupan. Šel sem v noč, v mesečino, potočil marsikatero solzo in bilo mi je lažje" — pripoveduje sam o sebi in o svojem samorastništvu.
Kljub temu je opustil svoj priučeni poklic krojoča in se posvetil zgolj svojemu nagnjenju in notranjemu navodilu. In njegova vztrajnost ni bila zastonj! Nenehno se je trudil in poglabljal v prvobitne vrednote naše koroške narodne pesmi, ki je bila dolga stoletja edina pesniška izpoved koroškega slovenskega ljudstva in to: t izpoved njegove orientacije v
•	> prostoru in času,
;; njegovih misli o življenju in smrti,
•	> njegovega trpljenja in žalosti,
pa tudi
•	> njegovega veselja in njegove ;; želje, da žalost in trpljenje
| premaga!
Iz te zakladnice, iz globin zdravega koroškega slovenskega ljudstva in domače zerrtlje je zajemal naš jubilant; iz njegove zakoreninjenosti v domači svet, v delo, borbo in uporno trpljenje ter zlasti v neizmerno ljubezen, veselje in zvestobo našega človeka so potem nastale večno lepe melodije Pavleta Kernjaka, polne življenjske iskrenosti kot venček »Juhe, pojdam v Skuf'če”, bogate zdrave šegavosti kot »Jes pa moj hvažek, se rada imava" pa tudi prešinjajoče od trpkosti kot balada o »gospodu Bebenavu”, s katerimi je Kernjak najprej predrti ožji domači prostor v vseslovenski svet.
Z najžlahtnejšima stvaritvama kot sta pesmi o »Mojciji” in o »Kafrci" pa je potom »orgeij človeških glasov" slovenskega okteta prekoračil slovenski »n slovanski prostor v široki svet na zapadu in vzhodu.
Velja pa šele tisto, kar je veliko sredi tekme v neomejenem prostoru zato, ker je po korenini naše, velja tisto kar je veliko kot narodno in mednarodno!
Med te vrste dosežkov sodijo tudi najboljše stvaritve harmoniza-torja in komponista Pavleta Kernjaka, ki v tem letu ob vsem našem zadovoljstvu, ob veselju preprostega slovenskega človeka in glasbenega kritika praznuje sedemdesetletnico svojega življenja in petdesetletnico svojega vztrajnega pevskega in umetniškega samorastniškega prizadevanja.
Dragi Pavle! Sprejmi iskrene čestitke vseh nas — roda Tvoje in naše himne »Rož, Podjuna, Zilja" brez razlike političnega in svetov-nonazornega gledanja, kakor smo danes tukaj zbrani na Tvoji proslavi in z nami ves slovenski narod, pa fudi koroška dežela s čestitkami najvišjega predstavnika, g. deželnega glavarja!
Ne samo naše čestitke, marveč predvsem tudi zahvalo za vso lepoto in bogastvo, s katerima si nas obdaril s svojimi večno lepimi melodijami, s katerimi si naše ljudstvo predstavil tudi širokemu svetuI
Ni tukaj mesto, da bi govoril o ponižanjih in razočaranjih, ki si jih bil deležen ob borbi za Tvojo izvirno uporno — ponosno zaključno izpoved »Saj slovenski smo fantje pri Dravci doma", fudi ni mesta za besede o graji in obsodbi zaradi baje »pohujšljive” vsebine venčka »Jaz pa moj hvažek se rada imava" — razvoj in čas sta Ti
dala prav in to je najbolj pravična sodba o Tvojem delu!
Nočem tudi ne omenjati materialnih žrtev, ki si jih s pomočjo svoje žene in družine moral doprinašati — potolažil si se sam »da r»ič, nič ne dje, če dnarcev nič ni”. Zato tudi nisi nasedel tujim vabam, da bi se prodal za slavo in denar...
Pač pa si, ne oziraje se na vse vabe in vsa razočaranja, le še bolj vztrajno delat in ustvarjal in zbiral ter združeval okrog sebe pevce kot domači, okrožni in centralni pevovodja! Tudi za to delo naj Ti danes na koncertu Tvojih pesmi izrekam iskreno zahvalo v imenu Slovenske prosvetne zveze!
Malo stvari utrjuje narodno občestvo, skupnost, razumevanje in mir bolj kot pasem.
Zato je naša prelepa narodna pesem tudi bila spremljevalka in bodrilka našega človeka skozi vso zgodovino v vseh njegovih stiskah in podvigih. Saj je, kakor pravi tako lepo Oton Župančič, tisti »bajni ton iz davnine", ki »veže prejšnje
Po atentatih na slovenske zadružne prostore v Velikovcu in Dobrli vasi je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem poslala tako deželnemu glavarju kakor tudi zveznemu kanclerju in notranjemu ministru oster protest z zahtevo po izsleditvi in kaznovanju storilcev. Deželni glavar je na podlagi tega takoj zaprosil varnostnega direktorja za ustrezne in odločne ukrepe, medtem ko je odgovor urada zveznega kanclerja znan iz objave v zadnji številki Slovenskega vestnika.
Na prvi pogled torej izgleda, kakor da bi bili zadnji protislovenski izpadi vznemirili le eno, to je socialistično stran politične javnosti. Vendar ta videz vara, kajti tudi OVP ni ostala prekrižanih rok, marveč je v tej zvezi prav tako postala aktivna, samo da je njena aktivnost izpadla precej drugače. Prišlo je namreč do interpelacije v parlamentu na Dunaju, kjer so koroški OVP-jevski poslanci zastavili vprašanja notranjemu ministru. Toda ministra niso vprašali kaj je ukrenil za izsleditev atentatorjev na slovenske zadruge na Koroškem in kakšne ukrepe misli podvzeti, da bi se v bodoče preprečili zločinski napadi na koroške Slovence in njihove ustanove. Ne, nikakor! Takih vprašanj UVP-jevski poslanci niso staviti, od DVP-jevskega notranjega ministra so hoteli zvedeti nekaj drugega. Obdolžili so koroškega deželnega glavarja, da je prekoračil svoje ustavno določene pristojnosti, ker je varnostnemu direktorju naročil, naj zaradi protislovenskih izpadov podvzame odločne ukrepe. In od notranjega ministra so hoteli vedeti, kaj namerava podvzeti, da se take kršitve pristojnosti ne bi več ponavljale.
Ne bomo tukaj razpravljali o formalističnih vprašanjih, kdo kdaj komu kaj lahko ukazuje oziroma naroča. Toda v konkretnem primeru bi gotovi krogi — po stari na Koroškem že dobro preizkušeni taktiki — medsebojne strankarske obračune očitno spet radi poravnavali na hrbtu in na račun koroških Slovencev. Takih primerov poznamo iz preteklosti dovolj, zato z vso odločnostjo poudarjamo, da no-
rodove s poznejšimi". In brez dvoma ji gre med pričami naše preteklosti, ki so ostale žive in soohra-njajo to, kar naj daje posebnost naši kulturi, posebno častno mesto.
Posebno koroški Slovenci se zavedamo velike vloge narodne pesmi v našem življenju, njene pre-rodne iin narodno-obrambne vloge, ki jo je pri nas vedno imela in jo še ima in ob katere glasovih se naš človek najglobje osvešča svojega rodu in svojih vezi z narodno celoto!
Na žalost danes naša narodna pesem mi več povsod živa po naših vaseh: tehnika .in razni boksi jo polagoma izrivajo tudi iz naših domov in gostiln, ritem strojev jo nadomešča pri delu in za marsikaterega za to ni več dovolj moderna, ne več dovolj sodobna.
Skušajo jo nadomestiti s tujo popevko in jo popačeno prilagoditi modernemu času, spet drugi pa se zatekajo iz reakcije proti temu duhu časa k pozabljenim, srednjeveškim melodijam.
Naš jubilant in naši zbori pa so
čemo biti drobiž, s katerim bi drugi plačevali svoje račune.
Toliko o formalni plati ’0VP-jev-ske interpelacije v parlamentu, zdaj pa še nekaj besed k njeni vsebini.
Kakor izgleda, OVP-jevskih krogov protislovenski izpadi sploh niso vznemirili in varnost avstrijskih državljanov slovenske narodnosti jih verjetno ne zanima. Vsekakor njeni mandatarji niso zahtevali ukrepe proti atentatorjem, marveč so jih zahtevali proti tistemu, ki je atentate obsodil. Nikakor pa ne moremo h femu molčali koroški Slovenci in še posebno ne moremo molčati bivši izseljenci, ki smo že enkrat okusili sadove v zločinsko dejanje stopnjevanega šovinističnega gesla »Tschuschen raus". Zato se s tega našega zborovanja, ki velja spominu na nekdanji genocidni višek protislovenske dejavnosti, obračamo na notranjega ministra Soronica in mu zastavljamo naslednja vprašanja:
»Gospod minister, kaj ste ukrenili za izsleditev in kaznovanje neznanih storilcev, ki so zločinsko odstranili slovenski napis s poslopja Hranilnice in posojilnice v Velikovcu ter pomazali prostore Hranilnice in posojilnice v Dobrli vasi s šovinističnim protislovenskim geslom .Tschuschen raus'1
Gospod minister, kaj nameravate podvzeti, da bi se v bodoče preprečili podobni napadi na avstrijske državljane slovenske narodnosti I
In še eno vprašanje, gospod minister. Kdaj in kako boste poskrbeli za dosledno upoštevanje in izvajanje določil § 5 člena 7 avstrijske državne pogodbe z dne 15. maja 1955, ki izrecno prepovedujejo vsako hujskanje in delovanje proti slovenski narodnostni skupini In njenim pravicami”
Odgovor na ta vprašanja nas živo zanima; še bolj pa smo zainteresirani na tem, da bi besedam sledila tudi dejanja. To pa seveda ne velja samo za konkretno vprašanje, marveč velja splošno za celotno problematiko manjšinske zaščite. Prihodnje leto bo minilo že
dokaz, da res pristna narodna pesem kljub femu, da ji njeni življenjski vrelci dejansko vsebolj usihojo, fudi danes še predstavlja pomembno pesništvo in narodno-kulturno vrednoto in pri nas še vedno tudi močno narodno-obrambno sredstvo.
Zato naj danes ob jubileju našega jubilanta Pavleta Kernjoka velja poziv in vabilo vsem našim pevcem in vsem našim družinam:
izkazujmo čast naši prelepi narodni pesmi, izkazujmo ji spoštovanje in jo negujmo, kajti bila je spremljevalka in bodrilka našega človeka v vsej njegovi težki zgodovini, z njo so naši izseljenci v najhujšem času prenašali trpljenje, z njo so se doma preostali tolažili, z njo so naši junaški partizani umirali in zmagali!
In prav v tem duhu, v duhu naporov in prizadevanj našega jubilanta iin vseh naših zborovodij in pevcev naj izrazim željo, da bi naša mladina tudi v bodoče z ljubeznijo gojila slovensko narodno pesem, da bomo tudi poslej lahko ponosni vsi, ki kakorkoli čutimo v pesmi polno ljubezen do svojega ljudstva in do svoje podedovane zemlje, da bo živela z nami in našimi potomci dalje kot sestavni del naše slovstveno-kulfurne dediščine, zavzemajoč skromno, a trajno mesto poleg klasikov naše slovenske besede!
petnajst let od podpisa državne pogodbe. Če naj verjamemo večkrat danemu zagotovilu, da je naša država že izpolnila v tej pogodbi prevzete obveznosti, potem to velja morda za vsa druga vprašanja, toda jasno in nedvoumno moramo povedati, da glede člena 7 to nikakor ne drži.
Ne bomo tukaj spet na dolgo in široko naštevali, kaj in kako je bilo rešeno in kaj je ostalo odprto. Dejstvo je, in to je znano tudi pristojnim vladnim mestom, da še cela vrsta naših življenjskih vprašanj slej ko prej čaka na tako rešitev, ki bi nam zagotovila dejansko vsestransko enakopravnost, da bi na svoji zemlji lahko živeli res brez skrbi za nadaljnji obstoj in razvoj naše narodnostne skupnosti.
Ne smemo pa pozabljati, da moramo za dosego tega tudi sami prispevati svoj del. Kaj bi nam koristile najbolj širokogrudne pravice, če bi se jih ne posluževali? Nič, prav nič. Bile bi sicer lepa fasada, toda za njo bi se skrivale žalostne razvaline. Poglejmo stvarnosti v oči: Ali ni vsaj del krivde tudi pri nas, če je v marsikateri nekdaj zavedni slovenski družini danes slišati le še nemško govorico? Ali smo res povsod v zadostni meri poskrbeli, da bi bili slovenski otroci deležni pouka v materinem jeziku? Pri ocenjevanju današnjih razmer in predvsem razvoja, ki je privedel do tega stanja, nočemo podcenjevati razne objektivne činitelje, prav tako pa tudi ne smemo prezreti subjektivne vzroke. Morda smo tu in tam le prerodi verjeli »krivim prerokom"; morda smo le preveč sledili »modnim krikom".
Stare izkušnje nas učijo, da bomo imeli le toliko pravic, kolikor si jih bomo priborili; narodne vrednote bomo cenili le toliko, kolikor bomo zanje pripravljeni žrtvovati. V letih izseljeništva smo bili pripravljeni plačevati visoko ceno, da očuvamo zvestobo narodu in ljubezen do materinščine. Danes je naša dolžnost, da to pripravljenost vzgajamo in razvijamo med mladino. To pa je bila in bo še naprej tudi glavna naloga naše Zveze slovenskih Izseljencev!
Zastavimo vse sile ...
(Nadaljevanje s 1. slrani)
Kernjakov koncert navdušeno sprejet
Velika dvorana Doma glasbe v Celovcu, kjer je Slovenska prosvetna zveza priredila koncert pesmi koroškega harmonizatorja in skladatelja Pavla Kernjaka, je minulo nedeljo bita prizorišče manifestacije njegovih pesmi. Ta koncert je bil posvečen 70. življenjskemu jubileju, ki ga Pavle Kernjak letos slavi.
Z zadovoljstvom lahko zapišemo, da je letošnja centralna prireditev SPZ, na 'kateri so sodelovali vsi mešani in moški pevski zbori včlanjenih SPD, izredno dobro uspela, saj je velika dvorana Doma glasbe bila zasedena do zadnjega kotička. Na tem koncertu pa je sodeloval tudi moški pevski zbor SPD »Kočna" v Svečah, ki je nastopal kot zastopnik Krščansko kulturne zveze.
Gregor Scjiarwitzl
petinsedemdesetletni
Pred nedavnim je praznoval v krogu svoje številne družine svoj 75-let-ni jubilej Gregor Scharivitzl, pd. Kranjev ati v Prosovičah pri Mariji na Zilji. Jubilant, ki živi ob braniku naše jezikovne meje, pred vratmi Beljaka, spada med neomajne stebre naše narodne skupnosti. Skromno in tiho je potekalo njegovo življenje. Takoj ob izbruhu prve svetovne vojne je moral k vojakom in na rusko fronto, kjer ga je že čez nekaj tednov doletel usoden udarec: v bitki je izgubil nogo in težko ranjen prišel v ujetništvo. Ko se je po zamenjavi jetnikov-invalidov ob božiču leta 1914 vrnil pohabljen na svoj dom v Prosoviče, je moral kot edini naslednik prevzeti domačijo. Kljub mukam, ki mu jih je povzročalo težko kmečko delo je vztrajal na kmetiji do danes in še danes si ne privošči zasluženega počitka.
„Gori“, kot so slavljenca klicali v soseščini, pa ni bil delaven in prizadeven le na domači kmetiji in v skrbi za materialno dobrobit svoje družine, dolga leta se je kot član domače Hranilnice in posojilnice zavzemal tudi za probleme članov-sosedov in za uspešen procvit slovenskega denarnega zavoda. Kljub obilnemu in težavnemu delu na kmetiji pa je „Gori“ vedno našel tudi čas, da se je ob vsem naporu, ki mu ga je povzročala invalidnost, udeleževal zborovanj in prireditev naših organizacij, na katerih je le redkokdaj manjkal.
Kot navdušen in nadarjen pevec je „Gori“ vse od mladih let do leta 1966 sodeloval v domačem cerkvenem pevskem zboru ter tako pomagal ohranjati slovensko petje v cerkvi tik ob Beljaku. Nenavadna ukinitev slovenskega cerkvenega petja je zadala hud udarec zvestemu in požrtvovalnemu pevcu.
V času nacizma je bil „Gori“ vsem vzgled neustrašenega in zvestega narodnjaka. Nikoli ni klonil in nikdar ni iskal ugodnosti.
Čestitkam sosedov in sorodnikov se pridružujemo tudi mi in jubilantu iskreno želimo, da bi še dolga leta prebiral naše slovenske knjige in naš list.
Predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzi VVeiss je ob tej priliki poleg jubilanta Pavla Kernjaka in njegove družine lahko pozdravil vrsto častnih gostov, med njimi jugoslovanskega konzula v Celovcu Željka Jegliča, zastopnika kulturnega referata Koroške deželne vlade dr. Isaka, predstavnika Republiškega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije prof. Radovana Gobca, podpredsednika Slovenske prosvetne zveze v Trstu Mira Kapleja, predsednika Krščansko kulturne zveze dr. Erika Prunča ter vse navzoče predstavnike narodnih organizacij koroških Slovencev.
S koncertom je pričel moški zbor SPD »Kočna" iz Sveč, ki je pod vodstvom dr. Antona Feinika zapel pesmi »Uštnejša ja ni", »Burno jes havžjam" in »Vihred'č v ta hujšam not'”. Za tem zborom je nastopil mešani zbor Gure in pod vodstvom Toneta Umeka izvajal pesmi »Mamici ", »Pomlad” in »Oj ti prebur-na ženska stvar". Podjunski mešani zbor je pod vodstvom Vladimira
umetniško delo. (Govor dr. Zvviftra v celoti objavljamo na 3. strani našega lista — op. ured.) V imenu Slovenske prosvetne zveze, zborovodij in pevcev ter vseh koroških Slovencev se je dr. Zwitter zahvalil slavljencu za njegovo neminljivo delo, ki ga je podaril vsemu slovenskemu narodu.
Visoko priznanje za umetniško delo Pavlu Kernjaku pa je bila izročitev Gallusove plakete, katero mu je na predlog SPZ v imenu Republiškega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije izročil prof. Radovan Gobec z utemeljitvijo, da je to najvišje odlikovanje, ki ga amater lahko dobi za glasbeno delo v Sloveniji. Brez dvoma je Pavle Kernjak to odlikovanje zaslužil; saj je z harmonizacijo številnih narodnih pesmi ohranil slovenskemu narodu neprecenljiv kulturni zaklad. Pravtako pa so nekatere skladbe Pavla Kernjaka že ponarodele in prestopile tudi meje slovenskega naroda in našle pot v srca drugih narodov v svetu. Zato mu k temu odlikovanju iskre-
Nastop mešanega pevskega zbora „Gure" na koncertu Kernjakovih pesmi
Prušnika zapel pesmi »Oj ti norčava gvava", »Ko bi jes vedova” in »Dva žlahtna bisera". Moški zbor Gure, kot je bil naveden v sporedu, je v resnici bil zbor »Vrbsko jezero", ker pevci z Gur v moškem zboru niso nastopali, je pod vodstvom Valentina Pavliča nastopil s pesmimi »Spomini”, »Bebe-nav”, »Mojcej” in »Jes s'm ta liep' Siman”. Nastopanje posameznih zborov po pokrajinah je zaključil moški zbor Podjune in pod vodstvom Valentina Hartmana pravtako zapel štiri pesmi in sicer: »Saj n'či frajda več na sviet'”, »Moja lubca mi je pošto posvava", »Katr-ca" iin »Jes pa moj hvažek". Združeni moški zbor Slovenske prosvetne zveze je pod vodstvom Valentina Hartmana zapel pesem »Juhe pojdam v Škuf'če”.
Pred .zadnjo pesmijo »Rož, Podjuna, Žila”, je predsednik nadzornega odbora Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zvvitter imel slavnostni govor o jubilantu Pavlu Kernjaku, v katerem je orisal njegovo
Objava Državne gimnazije za Slovence
Sprejemni izpiti na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 5. julija 1969, s pričetkom ob 8. uri. Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo. Izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole.
Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22.
Za izpit je treba predložiti tele dokumente:
1.	rojstni list
2.	dokaz avstrijskega državljanstva
3.	spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole.
Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence.
sem Pavla Kernjaka med našim ljudstvom priljubljena. Vsi so odhajali zadovoljni, vsak je slišal svojo pesem. Da, Pavle Kernjak piše pesmi iz srca — in naše ljudstvo to
da smo na odru videli veliko mla-dih pevk in pevcev, ki so vestno in z ljubeznijo peli Kernjakove pesmi. Razveseljivo pa je tudi to, da smo imeli priliko slišati vrsto mladih so-
Drage pevke in dragi pevci!
Skoraj ne morem dojeti vseh teh iskrenih in odkritih voščil, ki sem jih bil deležen na koncertu svojih pesmi. Občudujem vašo požrtvovalnost in trud, ki ste ga vložili v ta moj najlepši dan, ki sem ga doživel med vami. Najlepše se vam zahvaljujem za lepo podane pesmi in za toliko lepih rdečih nageljnov. Želim, da ne bi oveneli nikdar in da bi cveteli, dokler bo na slovenskem Koroškem donela naša lepa domača pesem.
Moja najlepša zahvala pa velja Slovenski prosvetni zvezi, našim požrtvovalnim pevovodjem in pevcem, ki so vložili v ta koncert toliko truda, dela in ljubezni.
Prisrčno se zahvaljujem predvsem Republiškemu svetu Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije za visoko odlikovanje, ki sem ga prejel iz rok tov. prof Gobca, ter delegaciji iz Trsta za čestitke in spominsko darilo.
Ne nazadnje pa pozdravljam vse naše zveste ljubitelje koroške pesmi, ki so napolnili dvorano od blizu in daleč.
S pevskimi pozdravi vaš vdani	Pavle Kernjak
no čestitamo z željo, da bi še naprej ustvarjal in plemenitil slovensko zborovsko glasbo.
Pavlu Kernjaku pa so ob tej priliki čestitati tudi predstavniki zborovodij Slovenske prosvetne zveze v Trstu, predstavniki ZKPO v Kranju, predsednik Krščansko kulturne zveze, predsednik Slovenske prosvetne zveze in vsi zborovodje ter mu izročili v znak hvaležnosti vsak šopek nageljev.
Predsednik Slovenske prosvetne zveze je ob koncu svečanosti prosil Pavla Kernjaka, da vodi združeni mešani zbor Prosvetne zveze, ki je s pesmijo »Rož, Podjuna, Žila” zaključil nedeljski koncert.
Ob kancu tega poročila upravičeno lahko zapišemo, da so po dolgem času le prišli na račun vsi ljubitelji Kernjakove pesmi. Nedeljski koncert je dokazal, kako je pe-
njegovo pesem ljubi, z njo živi in z njo čuti.
Na zadnje pa je treba izreči tudi zahvalo vsem pevkam in pevcem ter zborovodjem, ki so se potrudili in pripravili koncert. Pokazali so, da imajo voljo do prosvetnega dela — do pesmi. Razveseljivo je,
listov, ki so nas presenetili z izredno lepimi glasovi. Želeti je, da bi s tem koncertom Kernjakovih pesmi šli naši pevci gostovat tudi v druge kraje na Koroškem. 'Prepričani smo, da bodo pesem Pavla Kernjaka sprejeli pravtako navdušeno, kot poslušalci na nedeljskem koncertu.
Z občnega zbora Zveze slovenskih izseljencev
Obvestilo
Zveza koroških partizanov ima možnost, da posreduje interesentom letovanje na morju, na Bledu ali v Trenti pod ugodnimi pogoji.
Na morju so možnosti letovanja v času od 5. 6. do 15. 6. in od 9. 6. do 15. 9. v sobah v počitniških domovih, od 23. 6. do 3. 7. v weekend-hišicah in v času od 1. 7 do 17. 7., od 31. 7. do 20. 8. in od 16. 8. do 2. 9. pravtako v sobah počitniških domov.
Za ljubitelje športnega letovan|a je tudi možnost letovanja v šotoru od 10. 6. do 8. 9.
Končno so dane možnosti letovanja na Bledu In v Trenti v počitniških domovih skozi vso sezono.
Interesenti, v prvi vrsti bivši partizani in izseljenci pa tudi drugi, ki želijo izkoristiti s svojimi družinami svoj dopust za letovanje na mor|u naj se prijavijo čim prej, najkasneje pa do 30. aprila 1969 pismeno na Zvezo koroških partizanov, Gasometer-gasse 10, 9020 Klagenfurt — Celovec ali pa telefonično na številko (0-42-22) 85-6-24, kjer dobijo tudi vse podrobne informacije glede krajev, cene In ostalo. Zveza koroških partizanov
Zadnjo nedeljo so se naši izseljenci spet zbrati v Celovcu, da se spomnijo onega usodnega dne, ko jih je nacistična drhal pahnila v največje gorje in trpljenje, ko so oropani domov in vsega premoženja, nastopili bridko pot v pregnanstvo. Tudi letos, po 27. letih, so izseljenci v velikem številu zadostili zaobljubi, ki so jo sprejeli v najtežjih dneh njihovega življenja, da nikdar ne bodo pozabili dneva pregnanstva, če se bodo še kdaj povrniti na svoje domove.
V duhu spomina in opomina je potekal tudi letošnji občni zbor, ki ga je pričel predsednik Zveze slovenskih izseljencev Lovro Kramer ‘iz Holbič pri Škofičah. Janko Ogris st. se je s kratkim govorom spomnil tistih izseljencev, ki niso docctkali dneva vrnitve in katerih trupla je zagrnila tuja zemlja, pa tudi onih, ki so umrli od zadnjega občnega zbora.
Tajnikovemu poročilu, ki ga pri-
jezika pred sodišči in upravnimi uradi) Vendar bomo ostali in ohra-\J nili podedovano zemljo našim po-in 3. strani našega tomcem, če bomo ostali odločni.
občujemo na 1 lista, je sledila živahna diskusija, v kateri so bivši izseljenci zavzeli stališče do številnih vprašanj narodne bitnosti koroških Slovencev.
V diskusiji se je oglasil tudi predsednik ZSO dr. Franci Z w i 11 e r, ki je podal najprej nekaj pojasnil, nato pa pozval izseljence k odločnosti, vztrajnosti in korajži. Te vrline so pomagale izseljencem prenašati njihovo trpljenje, te vrline so nam pomagale pri obnovi naših domov, te vrline pa moramo gojiti tudi danes, da premagamo neumestno malodušje, zanikrnost In padanje narodne zavesti in odpornosti. Zdi se, da smo že pozabili na naše trpljenje, da ni več v nas prave izseljeniške zavesti in da pre-često kapituliramo pred dejanskim ali tudi samo dozdevnim pritiskom. Izprašajmo si vest: ali ni tako pri prijavi naših otrok k dvojezičnemu pouku, ali ni tako pri neizkorišča-nju možnosti uporabe slovenskega
odporni, vztrajni in korajžni v borbi za pravice, ki nam gredo in če se bomo predvsem brez strahu posluževali tudi tistih skromnih pravic, ki smo si jih že priborili. Velja slej ko prej, da nam pravice nihče ne bo prinesel na krožniku, marveč sl jih moramo iz dneva v dan priboriti s tem, da se že danih poslužujemo in se na ta način najbolj učinkovito borimo za dosego novih.
Danes, s pričetkom ob 20.00 uri, bo v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu
KONCERT MLADINE
na katerem bodo nastopili mladi solisti in veliki instrumentalni orkester Instituta za glasbeno in baletno vzgojo v Ljubljani.
Zaradi subvencije koroške deželne vlade je vstop na koncert prost.
Strah v sadovnjaku
Pol ducata otrok nas je bilo. Vsi smo od sile radi jedli sadje. Tega pa pri nas nismo imeli.
Kakih dvajset metrov od hiše je imela soseda velik sadovnjak. V njem je rasti o najmanj dvajset jablan in drugih sadnih dreves. Ni pa imela otrok in tudi ni vedela za naše želje.
To sadje nas je strašansko bodlo v oči in že same misli na sočna jabolka so nas spravljale iz ravnotežja. Toda kaj, ko niso bila naša! Mama nas je pa ob vsaki priložnosti učila in opominjala: „Otroci, kar rti vaše, si ne smete želeti, kaj šele vzeti!"
Nekoč pa smo »mlajši" opazili, da starejši bratec večkrat zgine v skedenj. Od tam se je vračal posebno dobre volje. Bili smo radovedni, kaj ima v skednju, zato smo drugi dan, ko je bil v šoli, naredili tam pravcato preiskavo in res smo našli njegovo »zlato" jamo. Bila je polna lepo rumenih jabolk in medenih hrušk. Takrat smo popolnoma pozabili na materine nauke o tuji lastnini. Na mah smo imeli polna usta in žepe.
O tem, kako nas je bratec »poučit", da njegova jabolka niso bila naša, po rajši molčim. Kazen smo vsi tiho prenesli, ker smo se bati mame. Ona nas je vendar učila, da ne smemo jemati tistega, kar ni naše in bratova jabolka niso bila naša in tudi hruške ne. Edino, o čemer smo takrat premišljevali, je bito, kako je prišel do zaklada. Po dolgem premišljevanju smo se pa spomnili, da je bilo pred dnevi neko noč hudo neurje in vendar drugi dan ni bilo kaj prida sadja po tleh. Še krave, ki jih je soseda vsak dan spuščala v sadovnjak, so morale muliti travo, ker ni bilo sadja.
Čez nekaj dnli je zopet divjala taka nevihta kot že dolgo ne. Ongnjeni bliski so rezali nebo. Med gromom in vetrom so se lomile veje. Mi smo se pa v posteljicah stiskali drug k drugemu, soj smo spali po dva in dva skupaj. Oblečeni smo bili v dolge srajce iz domačega platna. Starejši bratec pa je poleti spal kar v skednju na dišečem senu.
Ko je nevihta minila, smo se spomniti na sadovnjak. Le koliko sadja mora biti sedaj na tleh? smo ugibali. Radi bi pogledali, toda bila je tema.
Med »mlajšimi" sem bila najstarejša. Hodita sem že v prvi razred. Strahu nisem poznala. Mama nam je vedno govorita, da strahu sploh ni. Strah je le zloben človek, je rekla. Takega pa v naši vosi ni bilo, vsaj jaz ga nisem poznala.
»Mlajši" so kmalu zaspali. Meni pa misel na sadje ni dala spati. Vstala sem, zlezla skozi okno, pri drvarnidi sem našla veliko košaro in šla z njo v sadovnjak. Srajca se mi je zatikata ob mokro grmovje in le s težavo sem zlezla skozi luknjo v ograji.
Noč je bila temna. Od dreves je še kap-
•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Ijalo in rahel vetrič je šumljal v krošnjah dreves.
Komaj sem začeto pobirati odpadlo sadje, že se mi je zdelo, da je nekaj švignilo mimo mene iin izginilo v luknji, skozi katero sem se malo prej privlekla. Res nisem trdno prepričana, če je kaj bilo ati ne, vendar sem takoj pozabila na jabolka in jo kot blisk ucvrla domov.
Kako sem prišla v sobo, pa še zmeraj ne vem.
Drugi dan smo imeli kaj videti. Poleg polomljenih vej je bilo po tleh tudi polno sadja. Bratec je žalostno zrl nanj in jaz prav tako. Oba sva molčala. Čez kratek čas se je pa le oglasit.
Rekel je: »V tistemle sadovnjaku pa straši." »Kako pa veš?" sem ga vprašala.
Ker sva bila bolj zaupna, mi je povedal, da je po nevihti hotel nabrati nekaj sadja. »Škoda ga je za krave," je še pristavil. »Sel sem ponoči z vrečo v sadovnjak po sadje in ga tudi že nekaj nabral. Tedaj sem pa zagledat grozno pošast, ki je bila zavita v belo rjuho. Za seboj pa je vlekla nekakšno kroglo, ki je škripala kot nosilnice, s katerimi nosijo mrtve k pogrebu. Sploh si ne moreš misliti, kako sem se moral pretepati z njo, da sem ji ušet. Če ne bi bil tako močan, bi zdajle gotovo ne bil več tu."
Seveda sem takoj vedela, da sem bila jaz tista »pošast", toda molčala sem, saj me je bilo sram povedati, da sem ponoči tudi sama pobegnila, ne da bi zagotovo vedela, ali sem res kaj videla ali ne.
Ker pa je bilo sadje tako blizu, tako vabljivo, ni nič zategel strah tiste noči. Še manj
pa mamini nauki o nedotakljivosti tuje lastnine. Ti so popolnoma zbledeli ob pogledu na lepo rdeča in rumena jabolka. Še in še smo hodili v bučnih in tudi tihih nočeh v sosedin sadovnjak po sadje.
Vest nas ni prav nič pekla. Vedno smo imeli le to pred očmi, da sosede nismo prikrajšati za sadje, saj ga do pozne jeseni sploh ni pobirata, ampak ga puščala kravam. Krave pa lahko jedo tudi travo, tako smo modrovati sebi v opravičilo.
Hanika
Ptice
Bojan je sedel ob oknu in gledal ptice. Bilo jih je mnogo, ščinkavci, liščki, kosi in tudi mali nagajivčki vrabčki so se veselili sončnega pomladnega jutra. Bojan je gledal njihov ples po nebu in nenadoma vprašal.
»Mama, kako pa ptički dobe svoje otroke? Jih tudi njim prinese štorklja?"
Mama se je nasmejala vprašanju.
„Ne, Bojan, ptički se izvalijo iz jajc."
„Kje pa jajčka kupijo? Aha že vem, na trgu, tako kot ti.“
»Bojan, jajčka ptičke same iznesejo, nato pa na njih sede, dokler se mladi ptički ne izvalijo. Sedaj mi daj mir. Pojdi ven igrat."
Bojan bi rad še toliko izvedel, ni pa hotel jezit mamo. Posadil si je kapo na glavo, vzel kanglico in že je mama slišala, kako so se zaloputnila vrata na hodniku.
»Bojan, ne hodi predaleč!" je zavpila za njim in že ji je mali mož izginil izpred oči.
Na dvorišču je Bojan poklical sesodovo Tatjano in skupaj sta jo mahnila . .. Kam? Kam drugam kot v park za mestom, kjer bivajo ptice.
»Boš videla, kako lepi mladi ptički, veš ne prinese jih štorklja tako kot je mene in tebe. Ptički se izvalijo iz jajčk."
Tatjanca ga je dvomeče pogledala in vprašala:
»Kako pa veš, saj nisi videl."
»Povedala mi je mamica in moja mamica nikoli ne laže. Dolgo mora sedeti ptička na jajčkih, da se mladi izvale. Greje jih," je dejal mladi vsevednež, ko sta stopala ipo stezi v parku. Hodila sta počasi in pozorno gledala naokrog, če bi zagledala kakšno gnezdo. Prehodila sta skoraj ves park in Tatjanca je postala utrujena. Nikoli še ni šla tako daleč. Usedla se je v travo. Bojan pa je v želji, da bi našel gnezdo, šel naprej.
»Bojan. Bojan, Poglej!" je nenadoma zaslišal za seboj. Stekel je nazaj Tatjanca ni več sedela, navdušeno je skakala okrog drevesa in s prstom kazala v krošnjo. Visoko na veji je bilo majhno gnezdece. Bojan je bil presrečan, čeprav sta šla s tem namenom v park, se ni nadejal, da bosta našla gnezdo. Obšla ga je želja, da bi si pobliže ogledal odkritje. Prijel se je za najnižjo vejo in se potegnil na drevo. Srce mu je burno utripalo, ko se je približeval gnezdu. Kaj če ga samička napade? Toda ves strah je bil odveč. Ptička je prestrašena sfrfo-tala iz gnezda, ko se je vsiljivec nevarno približal! Bojan je priplezal do gnezda in pogledal vanj. Joj, pet jajčec je bilo v njem! Pet malih, zeleno pikčastih jajčec. Bojan je hitro vzel eno in se spustil z drevesa.
»Vzel sem jajček," je hitel pripovedovati Tatjanci, ki ga je pod drevesom nestrpno čakala. »Doma ga bom grel in izvalil se bo ptiček."
Hitro sta stekla domov in Bojan je vso pot mehko stiskal v roki nežno jajčece.
Doma je Bojan zavil jajce v vato in ga položil v svojo posteljo. Mamica ga je začudeno gledala, ko je Bojan ves vznemirjen hodil po stanovanju in venomer tekal v svojo sobo. Igrače so bile zapuščene v kotu, ves dan se jih Bojan ni dotaknil.
Po večerji Bojan še nikoli ni šel tako rad spat. Vlegel se je v posteljo in dal jajčece poleg sebe.
»Ti je dovolj toplo? Jutri se boš že izvalil, kajne:" je Bojan spraševal jajčece. Zadovoljen in z nasmehom na ustih je Bojan mirno zaspal. Toda...
Nenadoma so v sobo prileteli ptiči. Bojan sam ni vedel od kod. Okno je bilo zaprto in vrata tudi. Vedno več jih je bilo. Posedli so na omaro, stol, na luč, peč, nekateri pa so se ■nagnetli kar na končnico postelje. Majhni in veliki so bili, pisani in enobarvni. Sam čuk je sedel na svetilki in mu mežikal s svojimi velikimi, bleščečimi očmi.
»Zakaj si mi vzel jajčece?" je zaslišal Bojan in koj je spoznal malo ptičico, ki je boječe zletela iz gnezda. »Zakaj?" je proseče dejala. »Tudi tvoji mami bi bilo hudo, če bi te kdo odpeljal. Pusti na miru tisto, kar ni tvoje." Ptice so začele divje letati po sobi.
»Tat, tat," so vreščale. Bojan se je stisnil k steni in se pokril čez glavo. Toda prhutanje kril je vseeno prišlo do njegovih ušes.
»Mami, mami!" je zaklical in se — prebudil.
Sonce je že pokukalo v sobo. Bojan se je oblekel. Hitro se je umil, pograbil je jajčece.
»Bojan, kam greš?" je zaklicala mama, toda Bojan ji ni odgovoril. Tekel je, kot so ga nesle noge. Takoj je našel drevo z gnezdecem. Naenkrat je bil na njem in položil je jajčece nazaj v gnezdo.
Ko se je vračal domov, je nad njim veselo letala ptičica. Ščebetala je. Zdelo se je, kot da pravi:
»Hvala Bojan, toda nikoli več ne stori kaj takega." Bojan ji je v mislih obljubil.
Jože Sajovic
Rdeča ovca
. V.?‘ve^ ie nek°č pastir, ki je varoval ovce. Tako je imel ogovorjeno, da dobi trideset novčičei plačila za. vsako novorojeno jagnje. Za vsako ovco, ki jo izgubi, pa mu bodo odtegnili tri deset novčičev.
Neko noč je prišel k pastirju tuj mož. Pastir je živel v gozdu, kjer si je zgradil ljubki m prijetno kolibo. Popotnik ga je poprosil za prenočišče. »No," je menil pastir, „naj gre za enkrat trideset novčičev. Zaklal je ovco in skuhal meso za popotnika.
Drugo jutro je dejal popotnik pastirju: „Pojdi v stajo in poglej svoje ovce!" Pastir je se m videl: v staji se je drenjalo ovac, sredi staje pa je stalo veliko jagnje. In tujec je dejal: „Vs> ovce prepusti svojemu gospodarju, le rdeče ovce ne, to obdrži zase!" Gospodar je dal pastirji trideset novčičev za vsako novo jagnje. Nato je pastir odšel domov in rdeče jagnje je tekli za njim.	° ' J
Z nočjo je pastir prišel do nekega prenočišča in je legel k počitku. V hiši so bili hčerke z očetom in materjo, cela družina.
■ uavse*Z0fa> zJut.rai sta, 'sla in mati v stajo. Tedaj je deklina zagledala rdečo ovco n si rekla: „To bi bile lepe rokavice." Ko pa si je hotela odstriči kosem volne, so obvisele njen, roke na ovci. Začela ,e vpiti m pritekel je oče m udaril jagnje s šibo. Tudi šiba je obvisela m ovci, moz pa na njej. Prišla je mati z metlo v rokah. Udarila je po ovci in metla je obvisel na ovci m mati na metli.
... In S[ej>Jivela je takrat kraljeva hči, ki se nikoli ni smejala. Kralj je razglasil, da bo da tistemu, ki bo njegovo hčer pripravil, da se bo nasmejala, polovico svojega kraljestva in nn za ženo. Tedaj je sel pastir z rdečo ovco — na ovci pa so obviseli oče, mati in hči — h kralji m kraljeva hci se je pričela smejati. Dali so pastirju princeso za ženo in še pol kraljestva. Po tem je oprostil vse tri — m srečno so živeli vsi, mogoče žive še danes.
Finska pravljica
1
JANKO KERSNIK
CM
antan
»Nisem je videl, a opoldne pri obedu je sodnijski od-junkt pravil, da je krasna! Tam daleč iz Nemcev je in slovenskega ne ume!"
»Vseeno, da je le krasna!" zavrne Megla ler si postlane roki.
»Boletovi so si jo samo zato naročili, da bodo otroci pravilno nemški govorili; to se pravi, gospa Boletova jo je naročila, kajti njemu, gospodu, to ni posebno po volji. On je preveč naroden."
»To je neumno," zavrne Megla, »ko bi imel jaz toliko premoženja, kakor ga ima Bole, in ko bi imel otroke, jaz t>i jim naročil tudi nemško odgojevalko!"
»Pa lepa bi morala biti!" smeje se Koren.
»To je, da!"
S tem je bil ta zanimivi razgovor končan, kajti Koren je zaprl vrata za seboj ter naglo odšel.
Megla pa si je pomel vdrugič roki in posmehljal se dvakrat. Očitno je mislil le na -novo guvernanto. Postal je *opet pred svojo črno suknjo, a naenkrat obrnil se ener-
gično po sobi ter zamrmral hripavo: »Peti pa moram, to je zdaj gotovo!"
Pogledal je na uro ter jel se počasi in skrbno opravljati, da pojde k večerni skušnji.
Tu se ni bal prehlajenja.
DRUGO POGLAVJE
Beseda na pustno nedeljo zvečer je bila jako dobro obiskana. Prostori borjonske čitalnice so bili skoro premajhni, da bi ustrezali vsem potrebam mnogobrojnega občinstva. To je bilo enakih neprilik vajeno, in zato se je večina dobrovoljno dala stiskati in gnesti v tesni, zaduhli dvorani, ako smemo tako imenovati glavno sobo, v kateri se je vršila predstava. A Borjanje so jo tako nazivali, in torej njihova veljaj!
V ozadju te dvorane je bil napravljen primeren oder in široka rdeča zavesa je zakrivala kulise radovednim očem. Pred odrom pa so bili nastavljeni v šestih vrstah preko vse sobe različni stoli in raznovrstne klopi. Kar je bilo novejših in elegantnejših, stali so v prvih vrstah, in te so zasedle gospe In gospodične; za njimi pa je razno moško občinstvo porabilo vsak prazen prostorček, in kdor je tu prepozno došel, stiskal se je ob stransko steno. Vhodna vrata, kjer je visok prag dajal jako ugodno stališče, zastavili so takoj za prvo točko programa mladi in stari gledalci tako, da ni bilo lahko več prodreti v dvorano. A tu med vrati je bilo tudi prijetno. Kajti tobak kaditi je bilo v
dvorani strogo prepovedano in Josip Megla je s paznim očesom izza kulise ali zagrinjala nadzoroval to prepoved. A tu med vrati in za njimi ta paragraf čitalničnih pravil ni užival tako stroge interpretacije kakor notri med štirimi stenami. Zato pa so kadili tudi gospodje tam pred vhodom, kolikor se jim je ljubilo, obenem pa biti pazni poslušalci. Od ondod je vodil širok, s steklom zavarovan mostovž v druge čitalniške prostore, kateri so bili za take večere pre-ustrojeni v gostilniške sobe.
A tudi te so se med seboj nekoliko razlikovale. Oprava prvim ni bila tako nova ali, rekel bi, elegantna kakor v zadnji sobi; v prvih dveh okorne mize in trdi, čisto leseni stoli; po mizah pa rdeči ali raznobarvni prtiči; v zadnji pa deloma mehki naslonjači ali vsaj obojani stoli in po majhnih okroglih mizah snežnobeli prti. Ob zadnji steni pod velikim zrcalom je bila pa pogrnjena dolga miza in na njej so stali trije veliki šopi cvetic v okusnih vazah. Očitno je bil tu prostor odmenjen dostojanstvenikom, nižjemu občinstvu pa so bile posvečene prve sobe.
Naših dveh znancev Iz prvega poglavja nocoj ni bilo videti niti v dvorani med poslušalci niti tu v gostilniških sobah. Oba sta imela posla dovolj za kulisami; kajti Josip Megla je bil izpit sinoči in danes toliko čaja In surovih jajc ter potil se ponoči v postelji tako vrlo, da je nekako zadovoljen šel v besedo, prepričan, da bode z glasom izhajal; in ker iz početka besede nikdo ni bil naznanil, da se bode predstavljala druga igra, nego je ostala pisana na programu, ali pa nobena ne, nadejati se smemo, da je
,zadnja zima je, fantje
Ob proslavi »štajerska In Koroška v revoluciji" ponatiskujemo odlomek. Iz spominov, ki jih je o tem zgodovinskem obdobju napisal takratni komisar XIV. divizije in IV. operativne cone podpolkovnik Matevž Hace.
Proti koncu novembra leta štiriinštiridese-tega se je pričela velika švabska ofenziva, ki je trajala do 15. marca petinštiridesetega.
S XIV. udarno divizijo smo branili sektor Creto-Sotesko-grič Sv. Florijana- Šmihel-Bele vode-Smrekovec — skoraj 30 km dolgo fronto. Vsak dan je deževalo. Švabi so nastopali z artilerijo in pehoto. Mladinska organizacija in AFŽ sta vozili in nosili na položaj dovolj hrane in pijače. Mnogokrat so padali šrapneli ali mine okrog naloženih voz, a dekleta in žene so kljub topovskemu ognju razdeljevale hrano. Njihov pogum je posebno novincem dvignil moralo.
.Ali bo trajala vojna še pozimi?" so vpraševali novinci stare borce.
Kmalu je zapadel sneg po vseh savinjskih vrhovih.
„Še eno zimico bomo —," je rekel podpolkovnik Jože Lepin, komandant divizije, .vse tako kaže." Komisar Džidži, ki je na Kozjanskem izgubil oko, je klel prihajajočo zimo. Brigade so se na položajih hrabro borile. Toda vedeli smo, da se bliža konec svobode na osvobojenem ozemlju. Švabi so začeli napadati tudi od koroške strani, iz Črne, Železne Kaple in sem od Kamnika; glavne sile pa so pošiljali iz Šoštanja, Celja in Slovenjgradca. Po začetnih rahlih spopadih so nas mislili potisniti z vseh strani v kotel Savinjske doline in nas uničiti.
Novinci, ki o prišli v naše edinice štiriin-štiridesetega, so doživljali prvo sovražno ofenzivo. Na vojaških in političnih urah smo jih poučevali o vseh prijemih in trikih, ki se jih poslužuje sovražnik v svojih ofenzivah, da bi demoraliziral naše borce. V tej dolgi ofenzivi so Nemci nekoč metali letake z napisom: Partizani, zakoljite in pobijte rdeče komisarje!
.Hej, tovariš komisar, ne bi bil rad v tvoji koži," mi je rekel neki novinec. .Vedno bi bil v strahu, da se bo priplazil kak lopov in me zaklal."
.Kaj bi se bal, vojna je, lopova se pa tudi tukaj spozna," mu odgovorim.
Vedno je deževalo in snežilo. Obroč okrog Savinjske doline se je ožil. Šercerjevo in Bračičevo brigado smo poslali iz Savinjske doline, Šercerjevo proti Pohorju, Bračičevo pa proti Kozjanskem. S Tomšičevo brigado smo ostali v Savinjski dolini. Borila se je, dokler se zaradi ogromne švabske premoči nismo umaknili. Švabska sodrga je napolnila savinjske vasi in plenila. Zima je bila v deželi. Kurirji, ki so prišli iz Prekmurja, so nam pripovedovati, da se že sliši tam od madžarskih ravnic grmenje sovjetskih topov.
V tistih sneženih in deževnih dneh so zopet zaplapolali taborni ognji v gozdovih.
.Zadnja zima je, fantje," je kričal neko noč ob ognju poročnik Požar.
„No, boš še kaj prepeval: Štigelci in caj-zelci?" je obveščevalec Kamnikar vprašal Urha Slamiča, ki je molčal in gledal v ogenj.
O božičnih praznikih smo jedli na Menini planini enkrat na dan ovsen močnik. Kolone Sabov so se zgrnile okoli nas.
.Kako lepo je v topli sobi ob takih praznikih," se oglasi utrujena propagandistka Dunja. „ln krona vseh praznikov je današnji!"
.Kaj pa jaz? Že četrto leto sem tu," se oglasi naša mala, hrabra šifrerka Metka, ki se včasih po cele tedne ni sezula.
V temni zimski noči smo se prebijali skozi Savinjsko dolino na sektor Špeh-Černivec, nato pa dalje v koroške hribe. Na Lepenatki so nam aktivistke omagale, ker niso bile vajene dolgih, napornih zimskih pohodov. Iz snega smo jih dvigali.
Velika zima ni skoraj nič škodovala XIV. udarni diviziji, saj so jo vodili v neštetih borbah prekaljeni oficirji in komisarji.
Trinajsta brigada je imela godbo na pihala. V Šercerjevi in Tomšičevi brigadi je bilo čez štirideset harmonikarjev.
.Fantje, ta ofenziva ni nič proti februarski," so pripovedovali stari borci novincem.
Konec januarja petinštiridesetega leta sta odšla komandant in komisar XIV. divizije, podpolkovnik Jože in podpolkovnik Džidži na Dolenjsko. Štirinajsto udarno divizijo sta vodila od septembra leta štiriinštiridesetega. Za njima sva prišla v divizijo spet podpolkovnik Efenka-lvan Kovačič in jaz. Nekega februarskega dne dobimo od štaba cone povelje, naj se premakne vsa divizija čez Savo na Dolenjsko. Trikrat smo prišli do Save, toda zaradi narasle reke in številnih bunkerjev nismo mogli čeznjo. V borbah za prehod je padel, hrabri komandant Tomšičeve brigade Murat. Ko smo dobili od glavnega štaba povelje, naj ostane divizija na Štajerskem, smo se razveselili. Zopet smo razbijali švabske bataljone. Pri nekem takem spopadu je padel kapetan Milenko, eden najhrabrejših komandantov štajerskih brigad, komandant neštetih drznih akcij. Poznala ga je vsa Štajerska. Glede na hrabrost ga lahko postavimo ob stran narodnemu heroju podpolkovniku Tonetu Vidmarju-Luki. Bil je Črnogorec, deveti sin kmečkih staršev, ki so dali življenje za svojo zemljo. Bil je črnolas, srednje velik in pri borcih trinajste brigade izredno priljubljen. Navadno je jurišal na čelu edinice.
Vojna se je bližala h kraju. Nekoč — mislim, da je bilo sredi aprila — smo dobili od nekega nemškega polka iz Celja pismo, v katerem so nam Nemci pisali, da bi se radi predali. Na določeni kraj pomenka je prišlo nekaj oficirjev Avstrijcev. A na sestanku so kar na lepem predlagali, naj bi jih ne
napadali, češ vojna bo trajala morda še pol leta.
.Pri nas ve že vsak kuhar in komoraš, da bo kmalu konec vojne, in borili se bomo, dokler bo še kak Švab na naši zemlji," reče podpolkovnik Skala.
Čez tri tedne so bili isti Avstrijci naši ujetniki.
Tiste dni je pritekel z Menine planine vedno veseli propagandist Janez Pelko.
.Hej, kaj pa je bilo, da si pustil čevlje na Menini?" ga vprašam. Po vsej diviziji se je raznesla vest, da je skupina propagandistov s Pelkom na čelu prišla bosa in brez suknjičev z Menine.
.1, kaj je bilo,” pravi Pelko, .šli smo čez Menino in ker je sonce gorko sijalo, smo se sezuli in se greli kot martinčki. Straže seveda nismo postavili. Kar pridejo od štirih strani kolone Nemcev. Nismo utegnili po-
Peter Levec
privid
svobode
(Na Menini avgusta 1943)
Tiran poginja! Ura dvanajst bije. Končano je! Svoboda naj živi! Domov gre borec in gredoč izmije ob zarji v rosi z rok si sled krvi.
Nekdo zastri si je pogled z rokami, izgnanec gleda svojo rodno vas.
In drugi pa obstal je kot v omami: iz šolskih oken čuje spet naš glas.
In tisoče se rok je razgibalo, na kamen kamen dvigajo krepko, In v prsih teh ljudi je čustvo vstalo -svobodni pesem bratstva zapoje.
brati čevljev, temveč smo kar bosi tekli ter kričali: juriš! Ustavili smo se šele tu na Mozirskih planinah."
.Švabska vrhovna komanda je gotovo vedela, da gredo propagandisti čez Menino, zato so poslali nad vas dva tisoč SS-ovcev,” pravi Efenka.
Lepa je bila pomlad petinštiridesetega leta; vsak dan smo poslušali novince, saj smo vedeli, da gre vojna h koncu. Svabski vojaki so bili vedno bolj demoralizirani, vedno več Avstrijcev se nam je predajalo. Tudi šesta in enajsta brigada sta prišli v sestav XIV. udarne divizije. 1. maj smo praznovali pri St. Andražu; na mitingu je bilo mnogo ljudi.
Kakor blisk se je raznesla vest o kapitulaciji Nemčije. Po brigadah je zavladalo veliko veselje. Na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem smo imeli takrat pet brigad in pet odredov. Ljudje, ki so delali po polju, so nas spraševali: .Ali je res, da je fašizem hudič vzel?"
Naša glavna sila je šla proti Koroški. Enajsta in šesta brigada sta ostali na Štajerskem. Ceste so bile polne umikajoče se švabske sodrge. Pri Šoštanju smo imeli samo zaščitni štabni bataljon. S kapetanom Turn-herjem in majorjem Brajevičem smo ustavili neki švabski divizijski štab ter zapretili, da bomo poklicali aviacijo, da jih bo razbila, če se nam ne predajo. Po kratkem obotavljanju so se predali. Major Brajevič je imel pred nadutimi generali in polkovniki politično uro.
Majsko sonce je ogrevalo zeleno Štajersko. Še se je slišalo streljanje našega zaščitnega bataljona; razoroževali smo nemške edinice. Pred nami se je pojavil komandant jugovzhodne Evrope, generalni polkovnik Leer s svojim celotnim štabom. Hotel se je prebiti na Koroško. Kot iz škatljice vzeti so stoli pred nami domišljavi nemški generali.
.Aha, to je tista sodrga, ki je vodila požige in umore po naši državi in ostalem Balkanu," je rekel komandir štabne patrole Grgorin. General Leer je nervozno mel roke in se prestopal. Ves bataljon je ogledoval fašistične zločince, ki so nas — čeravno premagani — nekam ironično gledali. Straža jih je peljala v štab IV. operativne cone. Posedli so okrog dolge mize. Obveščevalec, kapetan Turnher, jim je dal proglas našega štaba, naslovljen na nemške vojake o priliki kapitulacije Nemčije.
.Torej IV. operativna cona obsega tudi teritorij Spodnje Koroške? Zakaj ne bi šle naše čete in položile orožje tam okrog Celovca?" se obrne generalni polkovnik Leer proti meni.
.Nemčija je včeraj kapitulirala,” mu odgovorim, .vaše čete ne smejo napraviti niti koraka več. V nasprotnem primeru pokličemo nekaj eskadril lovcev in bombnikov. Nobeno vojaško mednarodno pravo vas ne bo ščitilo, če se misli vaša vojska še boriti. Sicer pa ste naši ujetniki."
.Ni mi treba groziti. Rekel sem samo zato, ker spada Spodnja Koroška v IV. operativno cono in ker je tam več prostora, da se izvede razorožitev mojih čet," reče Leer. Skrušeni so sedeli Nemci za mizo. Neki general je ob branju našega proglasa, namenjenega nemškim vojakom, naslonil glavo na proglas in točil grenke solze.
.Glej, glej," je dejal Turnher, „ob koncu velikega rajha joka Hitlerjev hlapec."
Poklical sem dežurnega oficirja, da je s sfražo odvedel nemško komando v posebne prostore. Posamezni generali in polkovniki so prihajali k nam in se nam predajali. Nemški vojaški fašistični stroj se je sesul na naših tleh pod udarci Rdeče in Jugoslovanske armade. Cele noči smo bili na nogah ir» razoroževali švabske oddelke.
predsednik doktor Hrast ali celo Koren sam potolažil 'bil gospodično Filipino ter da pričakuje zadnji zdaj oni važni trenutek, ko bo stopil v vlogi .doktorja Žerjava” na oder.
Improvizirane gostilniške sobe že med besedo niso bile prazne. V prvi sta sedela pri mizi v kotu dva tržana v družbi podučiteljevi; kajti ta, žal, ni imel toliko glasu, ako-prav je poučeval mladino v petju, da bi bil mogel sodelovati pri pevskih zborih v čitalnici, zato tudi ni rad poslušal petja v dvorani. V drugi sobi pomenkoval se je zemljiški knjigovodja z okrajnim tajnikom in pozneje se jima je pridružil še poveljnik finančne straže. Vsem tem do besede ni bilo mnogo.
V zadnji sobi pa, fam, kjer so bile mize belo pregr-njene, hodil je en gospod polagoma po sobi gor in dol ter pušil iz dolge lesene, s srebrom kovane pipe. Z eno roko je držal dolgo češnjevo cev, drugo pa si je bil položil na hrbet ter tako počasi meril sobo s svojimi koraki. Kozarec piva na koncu dolge mize pod zrcalom, iz katerega je storil potnik časi dva požirka, pa je pričal, da je bil tam zavarovan njegov sedež.
To je bil okrajni sodnik Majaron. Oblekel se ni bil praznično, nego opravljen je bil z debelo lovsko suknjo, zeleno obrobljeno, in nosil škornje z golenicami čez koleni. Pa ravno ta oprava je pristovala njegovemu zagorelemu licu. Gosti sivi lasje in dolga belo brada so mu podajali nekaj častitega, akoprav so ga njegove živahne oči kazale mlajšega, nego je bil v istim.
Sodnik ni ostal dolgo sam v zadnji sobi. Začetni prolog nocojšnje besede, katerega je govorila mlada gospodična, bil je komaj gotov in glasnemu plosku še ni bilo konca, ko pride naglih korakov v sobo k sodniku črno opravljen gospod, držeč v eni roki par belih rokavic, v drugi pa stisnjen klak.
.Izvrstno je bilo to, gospod sodnik!" kliče že sredi druge sobe, ugledavši sodnika, korakajočega mimo vrat. .Gospodična Marica je klasično deklamovala; ta sigurnost in ta prirojeni talent, škoda, da niste poslušali! O, od zdaj vaše gospodične hčerke ne bodemo več izpustili, ta prvi poskus je pokazal, koliko se smemo nadejati od nje in kako izvrstna moč nam je zdaj gotova! A zakaj niste poslušali v dvorani, gospod sodnik?" Govornik je vtem obstal pred starim gospodom ter z rokavicami, katere je držal v levici, švigal ob svoje stegno.
Sodnik se je jako prijazno nasmehljal, svojo pipo snel s cevi ter iztrkal in izpraznil na tla.
.Preveč zaduhlo je tam v dvorani, gospod doktor, in glava me boli nekoliko; pomislite, tri dni sem zemljiške knjige urejeval — še danes dopoldne ni bilo miru! Torej, dobro je deklamovala Marica?"
.Izvrstno, pravim vam, gospa soproga in vsi vam lahko potrdijo to! In pogum ima gospodična — čutil sem se v istini tej sigurnosti!"
Tako govoreč, položi došlec svoj klobuk na mizo ler ukaže točajki prinesti kozarec piva.
Bil je primeroma še mlad mož, morda malo preko trideset let, živahnega gibanja in v svoji vnanjosti eleganten. Lepi obraz krasila mu je kratka, temna brada in enako-barvni kodrasti lasje in, ko bi lica njegovega obraza okrog usten ne bila kazila nekakova mu nepristujoča proteza, imenovali bi ga jako simpatičnega moža.
Sodnik je bil vtem sedel na koncu mize, kjer je stal njegov kozarec, ter zadovoljno tlačil tobak iz obrobljenega mehurja v svojo pipo.
„Da, da, pogum ima pač," povzame zopet sodnik pogovor, .saj sem ji vsak dan priporočil in govoril, da je le treba pogumno nastopiti; o, vedite, oseminštiridesetega
leta sem tudi jaz deklamoval v ljubljanskem gledališču ir» tedaj..."
„Da, da, pripovedovali ste mi že o tem,” segne doktor sodniku v besedo: .deklamovali ste Prešernov ,Krst pri Savici'!”
.Res je! In tedaj so mi znanci in prijatelji svetovali ..."
„Da je bolje, ako stopite v gledališko učilnico, nego premetavate še dalje corpus juriš in ...”
„ln morda bi bilo res bolje!” reče sodnik ter nastopi s svojo vnovič zapaljeno pipo zopet pot po sobi.
Doktor je izpil vtem dobro polovico svojega piva.
.Vedite, gospod doktor Hrast," povzame sodnik, .meni ni všeč, da moja hči deklamuje tu v čitalnici. Vam lahko govorim o tem, vi ste pameten mož; pa pomislite: edino to, da sem oseminštiridesetega leta deklamoval Prešernov 'Krst pri Savici', škodilo mi je toliko, da nisem pozneje dobil hitro mesta na Kranjskem; rekli so, da sem revolucionar. In pred nekaj leti bi imel biti imenovan svetovalcem v Ljubljani — sam predsednik mi je pisal, naj prosim tja — in ravno tedaj je moja starejša hči Milica pela v naši čitalnici in — jaz nisem bil imenovan. In današnja deklamaoija mi bo tudi škodila!”
Doktor Hrast je nehote segel zopet po svojem kozarcu; smeh ga je silil in nekakšen sarkastičen izraz legel mu j® okrog usten; a dejal je naposled dobrovoljno:
„Ne bojte se, gospod sodnik; zdaj bo jel drug veter pihati in že piše; morda pojde celo vaš predsednik enkrat še v kako čitalnico! Nič gotovega ne vemo!"
.Nikar ne mislite, da se bojim; tega nikdar ne, gospod doktor,' reče sodnik emfatično, .jaz sem dvainpetdesetega leta z nadvojvodo Ivanom na Gorenjem Štajerskem.. .*
(Nadaljevani* v prihodnji ll*vllM>
ALFRED POLGAR
bankovec za sto dolarjev
Veverica je priskakljala do klopi v parku in povohala čevlje starca, poleg katerega je sedel Thomas. Starec se je dobrohotno nasmehnil: »O, ti drzni gobček! Ko sem bil še mlad, je bilo v parku polno malih rdečkasto rjavih veveric. Toda vse je neka roparica pokončala." Starec se je zadovoljno razgledoval naokoli in dejal: „Lepa jesen je letos. Vse je še zeleno."
„Da." je pripomnil Thomas, „a ko bi še bilo kaj denarja!"
Starec se je nasmehnil. »Tedaj bi bilo vse še bolj zeleno, se razume." Nato je odkrevsal s počasnimi koraki brez palice, ki si jo je položil na ramo.
Neka elegantno oblečena gospa se je sprehajala mimo Thomasove klopi. Dva kodra svileno sive barve, počesana po zadnji pasji modi, sta tekala
za njo. Psička sta zalajala na Thomasa, a gospa ju je z vrvico povlekla k sebi, kakor da bi jima hotela reči, da takega razcapanca res ni treba opaziti. Pri vodometu v bližini se je igrala neka deklica, pritiskala s prstom na šobo in tako škropila po okolici. »Pusti vodomet v miru, prekleta malopridnica!" jo je ozmerjal Thomas. Bil je utrujen, slabe volje in lačen. Ni hotel večerjati doma, samo da mu ne bi bilo treba gledati čemernega materinega obraza, a v žepu ni imel niti pare. Ko je ostal brez službe, je zasovražil ves svet in vse ljudi, posebno pa še bogataše, ki so samo lenuharili.
Iz stranskega drevoreda je bilo slišati razburjene glasove, ki so prihajali bliže. Prišla je gospa z obema imenitnima kodroma, a z njo policijski stražnik in neki človek v raztrganem čolnarskem telovniku. Gospa je razburjeno nekaj pripovedovala častniku in mu pri tem s svojo torbico iz krokodilje kože mahala pod nosom. Človek v čolnarskem telovniku je odbijal obtožbe, ki jih je proti njemu izrekla gospa, medtem ko ju je častnik opominjal na red.
Ko so šli mimo travnika v parku v bližini klopi, na kateri je sedel Thomas, je le-ta opazil, kako je človek v čolnarskem telovniku za nekim grmom vzel roko iz žepa in spustil v travo zmečkan košček papirja. Brž ko so vsi odšli, se je Thomas odpravil h grmu.
V travi je ležal bankovec za sto dolarjev.
Neki vojak je v tistem hipu šel s svojim dekletom čez travnik. Thomas se je spustil v travo in vrgel svojo čepico na metuljčka. Thomas ni bil nepošten. Ko mu je pred nedavnim prodajalec časnikov po pomoti vrnil preveč drobiža, mu ga je takoj vrnil. A ko so mu nekje vrnili manjvreden kanadski kovanec za 25
centov, ga ni skušal podtakniti komu drugemu, ampak ga je v svojo škodo menjal v menjalnici.
Kaj naj počne s to dragoceno najdbo? Če jo odnese na policijo, bo bankovec za sto dolarjev stlačila v torbico iz krokodilove kože tista gospa, a ta rešitev Thomasu ni bila všeč.
V	negotovosti, kaj naj počne z denarjem, ga je vse bolj obvladala misel, da ga obdrži. Kakorkoli je razmišljal, razmerje „za" in »proti" je bilo 50:50.
Dal je čepico na glavo, poravnal bankovec in se zastrmel vanj. Predsednik Cleveland je z njega gledal resno, neprizadeto. Nobenega dobrega nasveta ni mogel prebrati z njegovega obraza. Pokril je bankovec z roko in sklenil, da ga bo obdržal, če je na številki bankovca na koncu sodo število. Kakor kak igralec poker-ja je nalahno vlekel roko čez številko in odkrival število za številom. Zadnje je bila ničla. Thomas je ugotovil
—	po krajšem aritmetičnem dvomu
—	da je ničla sodo število.
Ko se je potikal po ulicah, je njegova roka v žepu krepko stiskala bankovec, a njegova razigrana domišljija mu je pričarala različne možnosti. Šum mesta je imel tega večera zanj poseben, vznemirljiv čar. Ulice, prepolne življenja, so ga nosile, kakor nosijo valovi človeka, ki zna plavati. Vsa dekleta so se mu zdela očarljiva, celo taka, ki to niso bila. V neki izložbi je videl obesek: zlato srce, prebodeno s puščico, cena: 39,50 dolarja. Napravil je z levo roko elegantno kretnjo kakor človek, ki ima zapestno uro in vsak čas dviga roko, da bi se prepričal, koliko je ura. Dolgo je Thomas postajal pred restavracijami in bral jedilne liste. A kako bi mlad človek v razcapani obleki zamenjal stodolarski bankovec za manjše bankovce in drobiž? To je bilo tvegano početje. Thomas je preložil rešitev problema na naslednji dan.
V	tihem in temnem parku in na prav tisti klopi kakor popoldne je Thomas zadremal. Nenaden sunek vetra mu je vrgel čepico z glave. Ko se je pripognil, da bi jo pobral, je s tega položaja opazil blizu tistega grma plamenček, kako se pri zemlji prižiga in zopet ugaša.
Thomas se je rodil v Brooklynu. Vedel je, da v Ameriki ni duhov, posebno ne v New Yorku. Najti jih je samo še v kinematografih, če se črnskim komikom nabreknejo oči kakor kuhana jajca. Ko je prišel bliže grma, mu je srce začelo biti hitreje. Človek z vžigalicami je bil tisti v čolnarskem telovniku, ki je ukradel sto dolarjev. Za Thomasa.
Mož je skočil proti njemu. A ko je zagledal mršavega mladega človeka v borni obleki, se je pomiril. »Imaš vžigalice, mladi mož?" Ko mu jih je Thomas dal, je zopet začel iskati po travi. Thomas ga je opazoval z mešanimi občutki; z zavestjo krivde in škodoželjnostjo pa zopet s sočutjem. »Ali si kaj izgubil?" »Denar." »Dosti?" »Dosti."
Ko je tat porabil zadnjo vžigalico, se je usedel na rob travnika. Thomas pa zraven njega. »Kje si izgubil? Tu?" »Da, prav tu." Kako se je to-zgodilo?" »Smola, prekleta smola!" Iznenada pa je stresel Thomasa za rame: »Človek, ali si siploh kdaj videl bankovec za sto dolarjev?" »Seveda. Na njem je predsednik Cleveland. Z brado." »Uh! Predsednik Cleveland naj me ... Sto dolarjev! Ali sploh veš, kaj vse si moreš kupiti za sto dolarjev?" »No, celo vrsto stvari." »Srajco, vžigalnik whisky, kravato, žepni nož." »Ročno uro." »Cigarete, celo škatlo cigaret. Pa žepni nož s škarjicami, šilom, odčepnikom." »In obesek," je dodal Thomas.
»A zdaj je vsega konec," je rekel mož v čolnarskem telovniku.« Denar je gotovo že kdo našel."
»Morda ga je najditelj odnesel na policijo? Pa ga boš tam dobil vrnjenega." »Prenehaj!" se je tat zarežal. »To je res dobra šala, ha, ha, ha!
IZREKI
#	Dež za soncem mora biti, žalost za veseljem priti.
#	Nesreča nikdar ne spi.
0 Ne hvali dneva pred večerom.
0 Desetkrat obrni besedo na jeziku, preden po izrečeš.
#	Po izgubi poštenja gre radost življenja.
#	Kdor z denarjem kam ne ve, naj hiše zida in se pravdati začne.
#	Nesreča ne orje in ne seje, a zmeraj žanje.
#	Kdor zna strune ubrati, more lahko igrati.
9 Devet sršenov za eno kačo.
Nekdo gre ob travniku, in kaj vidi v travi? Spominčice? Ne, stodolarski bankovec. Lepo dišeči bankovec za sto dolarjev! In ga odnese na policijo! To si bral v Sneguljčici, kajne?" Mož je vzdihnil. »In danes bo ta lopov, ta prekleti tepec užival z mojim denarjem."
Oba sta opazila policaja šele, ko jima je luč njegove žepne svetilke posvetila v obraz.
»Kaj vidva v tem nočnem času sedita v travi?"
»O, samo tako ..." je zašepetal Thomas. A tat se je nakremžd in rekel: »Loviva zrak, general." »Ne bodi drzen, dečko!" ga je posvaril policaj pa mu posvetil v obraz, a nato še po vsej njegovi postavi. V teh nekoliko trenutkih, kar je bil v temi, je Thomas neopazno spustil zmečkani bankovec v travo in ga potisnil z nogo k zemlji. »Poberita se domov!" jima je ukazal policaj in odšel.
Thomas si je obrasil znoj s čela, a tat se mu je potuhnjeno posmehoval: »Saj se ves treseš! Si se tako prestrašil?" »I kje?" »Pa ti!" »Jaz? Nimam razloga za strah. Ne več — na žalost." Žalostno je pogledal po travi.
»Jaz bi na tvojem mestu iskal še naprej," mu je dejal Thomas. »V temi?" Saj se bo skoro začelo svitati. Za eno uro ali tako . .."
Thomas je vstal in odšel proti domu. Bil je zadovoljen sam s seboj, a ta zadovoljnost je imela bridki priokus.
TA TEDEN VAM PRIPOROČAMO:
izberite tudi vi!
šil.
H Jarmi la Glazarova: ADVENT, roman iz češkega
kmečkega življenja, 288 str., ilustr., ppl.	38.—
| Mary Renault: KRALJ MORA UMRETI, zgodovinski
roman iz stare Grčije, 336 str., ki.	66.—
■	Erich M. Remorque: NEBESA NE POZNAJO IZBRANCEV,
roman zadnje ljubezni pred smrtjo, 272 str., ppl.	70.—
H Theum de Vries: MAČEHA ZEMLJA, roman
iz podeželskega življenja, 484 str., pl.	35.—
H Ivan A. Gončarov: OBLOMOV, eden izmed najbolj
priljubljenih ruskih romanov, 564 str., br.	25.—
| Jean-Paul Sartre: GNUS, roman priznanega
sodobnega francoskega pisatelja, 248 str., br.	25.—
■	Ivo Andrič: NA DRINI MOST, veliki roman o Bosni
in njenih ljudeh, 352 str., br.	30.—
H Honore de Balzac: KMETJE, roman slavnega
francoskega pisatelja o kmečkem življenju, 388 str., pl. 46.— H Charles de Coster: ULENSPIEGEL, junaške, vesele
in slavne dogodivščine, 802 str., ilustr., pl.	138.—
■	Jurčič-Kerstnik: ROKOVNJAČI, zgodovinski roman
iz 19. stoletja, 204 str., ilustr., br.	13.—
H Ivo Zorman: TRIJE BORJANOVI, zbirka novel
iz narodnoosvobodilne borbe, 208 str., ppl.	22.—
■	Ivan Tavčar: CVETJE V JESENI, slavospev prirodnosti
in ljubezni, 198 str., br.	13.—
Knjige lahko naročite tudi po pošli.
Plačilo možno v obrokih.
KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA" CELOVEC, WULFENGASSE
Običajna kolona avtomobilov in siva gmota pešcev je hitela mimo okna moje pisarne v Ulici Latimer, kjer sem imel trgovino s starimi avtomobili.
Joe, bivši zapornik, je bil v moji službi. Rad imam zapornike, Morda si je želel, da bi padal dež, ker sem ga tedaj poklical k sebi v zavetje. Joe je imel precej doživetij v zaporu v Dartmaoru. Sedela sva in gledala skozi okno, ali se bo kdo odločil za nakup avtomobila, čeprav bi se lahko samo norec potikal po taki nevihti po trgu in iskal avtomobile.
Nekega deževnega jutra sem opazil človečka, ki si je ogledoval velik ameriški avto. Zajček, sem pomislil. Vendar je bila možnost, da zlahka zaslužim pri tej razvalini sto funtov, močnejša od vsega drugega.
— Pohiti, Joe! sem rekel. — Vidiš gospodiča tam zunaj?
Skozi okno sem videl Joeja, da maha z rokami. Verjetno je obljubljal jamstvo za motor in prisegal nanj pri svojem življenju. Odkar je bil na svobodi, je postal Joe najboljši poklicni prodajalec avtomobilov. Nazadnje sem videl, kako je človeček zmignil z rameni in se od-gugal. Srce se mi je skrčilo ob misli na sto funtov, ki so odhajali. Joe tje prišel v pisarno.
— Kaj je? sem vprašal. — Si propadel?
— Ne, je odvrnil Joe. — To je neki zapornik, ki je bil v luknji deset let. Davi je prišel ven. Vsaj tako pravi. Hotel vas je videti in nekaj zahtevati. Denar, mislim. Rekel sem mu, da vas ni tu. Dejal je, naj vam povem da se imenuje Midgey.
Midgey? O, bog! Poslal sem Joeja naj ga dohiti. Prekleti dež, zaradi njega nisem poznal Midgeya. Sicer pa ga nikol nisem videl v civilni obleki, vedno samo v jetniški. Delala sva skupaj v kamnolomu Dartmoare. Bil je najboljši trobentač jetniškega orkestra. Kaj vse je delal s trobento!
Midgey ni imel mnogo priložnosti, da bi se oblačil v meščansko obleko. Od svojih 67 let jih je več kot 50 prebil v zaporu. Zapor je bil njegov dom. Zares, tako smo med sabo imenovali del zapora. Tu si lahko našel portrete kraljice Viktorije in cvetje v lončkih. Starčki zaporniki so se potikali tod v poletnih copatah.
Midgey se je naučil glasbenih osnov v poklicni šoli. Ko je prišel v Borstal, zapor za otroke, je že znal solfeggio. Po šestih letih ječe je igral prav tako dobro kakor Amstrong.
Toda vedno na tuji trobenti!
V upanju, da bo le prišel do svoje, se je vpisal v Rešilno armado. Pa ni imel sreče. Ko sem ga spoznal, je bil že sedmič v ječi. Čuti se sposobnega, je dejal, da postane najboljši trobentač na svetu.
Bil sem zadovoljen, ko sem videl, da ga je Joe dohitel. Stopil je v pisarno in iztegnil roko. Opravičil sem se, ker ga prej nisem spoznal. Joeja sem poslal v kavarno. Kadarkoli je prišel kak zapornik, sem mu navadno ponudil funt za vsako leto, ki ga je prebil v ječi. Med-gey pa je moj predlog dostojanstveno odklonil.
— Ne, je rekel. — Hočem službo, da si bom prihranil toliko, da si bom kupil trobento. Nato
JIMMY O CONNOR
trobenta
bom šel na drugo stran Temze in igral v orkestru lažnih invalidov.
Nisem imel dela še za enega zapornika, dal pa sem mu kot za spanje in rekel, naj pride spet konec tedna. Molo pozneje je prišel Joe:
—	Kaj je hotel? je vprašal. — Stanovanje ali denar?
—	To je star znanec, sem odgovoril. — Ob koncu petega leta v luknji je prosil, naj napišem pismo direktorju rudnika v Durhamu. Bilo je nekako takole: »Spoštovani gospod! Kmalu bom prišel iz zapora in vprašujem, ali mi boste lahko dali službo v rudniku. Bil sem trobentač solist v zaporniškem orkestru, včasih sem igral v orkestru nekega premogovnika."
Odgovor je bfl: „V zvezi z vašim pismom in obvestilom, ki ste nam ga poslali glede vaših sposobnosti na trobenti, bi vas prosili, da nam sporočite, kakšno zaposlitev bi želeli imeti.”
Kmalu po Midgeyevem odhodu mi je telefoniral Tim Carney. Tim je bil človek, s katerim
se je dalo pogovarjati, in povedal sem mu o Midgeyu. Pokazalo se je, da ima Tim nekega prijatelja, ki prodaja lutke po pošti. Ta človek bi potreboval pomočnika za pripravljanje zavojev. Midgey je dobil službo in postelj v sami pisarni. Čez teden dni me je Tim obiskal.
—	Nekaj dni sem bil na poti, je rekel. — Ugani, kaj se je zgodilo. Tvoj prijatelj je ukradel ves denar za znamke. Oseminštirideset liver. Moj prijatelj je planil in takoj javil policiji. Midgeya sedaj iščejo.
Človek bi zbolel! Vznemirjati policijo za 48 funtov! Jaz bi jih bil vrnil brez besed. Sedaj pa je bilo prepozno.
Nekaj dni mi je Midgey pisal iz zapora v Brickstonu. Sel sem na razpravo. Bil je obtožen. Nikogar ni bilo, da bi ga zagovarjal, in videti je bilo, da se je sprijaznil z usodo. Sodnik ga je vprašal, ali ima ikaj povedati.
—	Ne, je rekel. Tedaj so poklicali nekega inšpektorja, ki je poznal Midgeya že leta in leta. Pokazalo se je, da so Midgeya spustili pred šestimi leti pod pogojem, da se bo javil v nekem domu za starčke. Tam so ga še vedno čakali.
—	On pa pravi, da mu misel o domu za starčke ni všeč, je rekel inšpektor. — Imel je pri sebi trideset šilingov, ko je zapustil zapor. Odtlej se je gotovo potepal in nič delal. Sedaj zahteva, naj ga damo spet v zapor, ker ne more menjati okolja.
—	Dobro, je rekel predsednik in hitro listal po Midgeyevem spisu. — Zdi se mi, da to pot nimamo izbire. Dvanajst let zapora...
Ko se je sodišče umaknilo, sem si uredil, da sem Midgeya lahko obiskal v celici. Bil sem zelo razburjen, on pa se je smehljal.
—	Upam, da je stari Ambros še vedno dirigent v Dartmooru, je rekel in mi nato dal v roke listek neke garderobe ter šepnil:
—	Pošlji mi v Dartmoore na moje ime.
Poslovila sva se. Bil sem mnogo bolj potrt
kot on. Poslal sem Joeja v garderobo, da je vzel zavoj. V njem se je lesketala kot dragulj krasna trobenta in račun za 48 funtov.
Sedaj je Midgey najsrečnejši trobentač v deželi. Kajti poslal sem mu to prekleto trobento. Tudi vi bi storili tako na mojem mestu.
Prodam gradbeno zemljiške (1882 m2) — voda in električna napeljava 20 m od parcele. Bližnje informacije pri:
Simon Tscherteu, Glantschach 9132 Golizien
1. PROGRAM
Potočila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00,
23.00,	24.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Velele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih —
11.00	Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert
—	13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila —
17.30	Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali.
Sobota, 26. 4.: 6.09 Vesele melodije — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Glasba z dunajskim baročnim ansamblom — 16.10 Glasba za harfo — 16.30 V žarišču
—	17.10 Ex libris — 18.00 Evropa poje: Jugoslavija —
18.30	Orkestralna glasba iz Jugoslavije — 19.20 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Portret — 21.00 Vse poti vodijo na Dunaj — 21.45 Večerni koncert — 22.10 Srce sveta — 23.10 Mala nočna glasba.
Sadna drevesca vseh vrst — češpljina in slivna po močno znižanih cenah — jagodičje in vinske trte oddaja
drevesnica MARKO POLZER
p. d. Lazar pri Št. Vidu v Podjuni
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00,
20.00,	22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 Šolska oddaja — 11.50 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12 00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo
—	14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 Šport
—	18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda.
Sobota, 26. 4.: 5.05 Godba na pihala — 5.50 Obvestila za kmetijske delavce — 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Priljubljene melodije — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.00 Koroški roman — 15.30 Koncert želja —
17.10	Pisano sobotno popoldne — 18.00 Vaš konjiček
—	18.40 Koroški profili — 20.10 Morilci pri čajanki —
21.00	Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 27. 4.: 6.35 Za dobro voljo — 7.35 Vesefo nedeljsko jutro — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste —. 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.25 Glasbeni desert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert želja — 16.00 Otroška ura — 16.25 Nogometna tekma Avstrija-Malta — 17.20 Plesna glasba — 18.15 Pisane note — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Pridite in zapojte — 19.00 Nedelj-
obisku pri koroških zborih — 20.10 čarovnice, duhovi in demoni — 21.00 Pomagati in ščititi — 21.15 Ob 99. obletnici rojstva Franza Leharja.
četrtek, 1. 5.: 6.35 Ljudske pesmi in glasba iz Nižje Avstrije — 8.05 Praznični začetek — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Spet je prišel maj — 10.30 Pomlad na Dunaju — 11.00 Dopoldanski koncert — 11.03 Za avtomobiliste — 13.10 Poročila o prvomajskih proslavah na Koroškem — 13.30 V majskem času 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert želja — 16.00 Slavnostni koncert zveznih dežel — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Poročila o prvomajskih proslavah v Avstriji — 19.00 Prazniški šport — 19.30 Igramo Rudolfa Kattnigga —
20.10	Od operete do musicla.
Petek, 2. 5.: 5.05 Vesel začetek dneva — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Sodobna evropska lirika —
9.30	štajerska dežela, štajerski ljudje — 10.05 Ameriška literarna oddaja — 10.25 Veselo petje, veselo igranje — 10.45 Dobrotniki človeštva — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 16.00 Venček melodij — 16.45 Književnost iz štajerske — 17.10 Konec tedna z glasbo — 18.00 Koroška avto- in moto-revija — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Evropski report — 22.25 Reportaža s prostora Alpe-Adria.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 26. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 27. 4.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 28. 4.: 14.15 Informacije — Za našo vas
—	18.00 Za naše male poslušalce.
Torek, 29. 4.: 14.15 Informacije — Koroška kronika
—	Mali ansambli — Športni mozaik.
Sreda, 50. 4.: 14.15 Informacije — Za gospodarstvo
—	Ura pesmi — Kulturna panorama.
četrtek, 1. 5.: 7.00 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Petek, 2. 5.: 14.15 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo.
RADIO LJUBJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
5.30	Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda —
13.10	Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 26. 4.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Narodno zabavne melodije — 9.45 Naš avtostop — 12.10 čembalistka Isabelle Nef igra Haydna — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Poje zbor Slovenske gimnazije iz Celovca —
18.15	Vsako soboto „Top-pops 11" — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Vokalno instrumentalni ansambel „Bele vrane" — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino —
21.30	Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi te-
Nedelja, 27. 4.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.53
SLOVENSKA MLADINA
vljudno vabi na razstavo slik, ki bo v Dijaškem domu, Tarviser Strafje 16 v Celovcu od 26. aprila do vključno 4. maja 1969.
Odbor
ski šport — 19.30 Dežolni razgled — 20.10 Tri dežele, en program — 21.30 Vesela kriminalna igra.
Ponedeljek, 28. 4.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Pravljice za vas — 9.30 širni pisani svet — 10.25 Kdo zastopa kmeta — 10.45 Pesništvo in glasba od srednjega veka do baroka — 11.00 Ljudske pesmi in glasba iz Gradiščanske — 13.45 Glasba po kosilu —
15.00	Nova koroška pesem — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Venček melodij — 16.45 Koroška književnost: Heinz Pototschnig — 17.10 Glasba je naš konjiček — 19.15 In kaj menite vi — 20.10 ..Senčnik", radijska igra — 21.30 150 let zbiranja ljudskih pesmi v Avstriji.
Torek, 29. 4.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Davčno pravo
—	8.20 Priljubljene melodije — 9.00 Avstrijska zgodovina v dokumentih — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.05 Zdravi zobje — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Mladinska oddaja — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Venček melodij — 16.45 Pesništvo in miselnost romantike —
17.10	Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja za delavce
—	19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestralni koncert —
21.30	Zabavni koncert.
Sreda, 80. 4.: 5.05 Veselo zaigrano — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Literatura absurdnega — 9.30 Operetne melodije — 10.15 Avstrija, odprta vrata za svet — 10.45 Energija v gospodarstvu — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu — 14.00 Moj otrok je bolan — 15.00 O novih knjigah iz koroških založb — 15.30 Koroška včeraj in danes — 16.00 Venček melodij — 16.45 Na obisku v koroškem studiu
—	18.00 Ljudska prosveta na Koroškem — 19.15 Na
JUngeres tUchtiges Madchen (ur Fruh-stuckspension (efvvas deutschsprachig) ob 1. Juni zu gufen Bedingungen ge-sucbt.
Pension „Haus Christophoros", A-6152 Trins bel Steinach/Tirol
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j Drava, Celovec - Borovlje.
Skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci —
13.15	Spominska oddaja ob dnevu OF — 14.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 14.30 Humor v partizanih
—	15.00 Pester spored lepih melodij — 16.00 Radijska igra — 16.45 Novi ansambli domačih viž — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Zabavno-glas-bena oddaja — 22.15 Serenadni večer — 23.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov.
Ponedeljek, 28. 4.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet — 9.30 Paleta zvokov — 12.10 Chopinovi valčki in etude — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Lepe melodije — 14.35 Voščila — 15.40 Poje zbor „Lahti-Kuoro" iz Finske — 17.05 Iz opere „Lucia Lammermoor" — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra in zbora RTV Zagreb — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe.
Torek, 29. 4.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Morda vam bo všeč — 12.10 Poje sopranistka Janine Micheau — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana —
18.15	V torek nasvidenje — 18.45 Slovenci v Italiji nekdaj in danes — 19.15 Poje Elda Viler — 20.00 Atentat na domoljuba, radijska igra — 21.15 Deset pevcev, deset melodij — 22.15 Jugoslovanska glasba —
23.15	Plesni orkestri in ansambel RTV Beograd, Zagreb, Ljubljana in Sarajevo.
Sreda, 50. 4.: 8.08 Jutranji glasbeni spored z domačimi izvajalci — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb
—	9.10 Iz glasbenih šol — 9.30 Zabavne glasba — 9.45 Mariborski komorni zbor poje narodne — 12.10 Leoš Janaček: Vlaški plesi — 12.40 Od vasi do vasi
—	14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Mladina sebi In vam — 18.15 Naši glasbeni umetniki Izvajajo skladbe Roberta Schumanna — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Ansambel Mihe Dovžana — 20.00 Atraktivni posnetki Verdijevih oper — 21.00 V pričakovanju 1. maja — 22.15 V veselem ritmu od polke do beata — 23.15 Ples na predvečer praznika.
Četrtek, 1. 5.: 4.30 Budnice za praznično Jutro — 8.05 Radijska Igra za otroke — 9.05 Melodije na tekočem traku — 10.05 Naši najmlajši pojo o maju in pomladi
—	10.30 Pot do kulture — 11.20 Simfonični orkester
Avstrijski dogodki v________________________________________J
#	Razširitev dunajskega letališča
Uprava dunajskega mednarodnega letališča namerava do leta 1976 izvesti širokopotezni investicijski program. Stroški za izvedbo tega programa so preračunani na 1 milijardo in 21 milijonov šilingov. Pri tem programu gre zlasti za usposobitev dunajskega letališča za promet z veleletali. V sklopu programa pa je predvidena tudi razširitev drugih zmogljivosti. Ta dela naj bi bila končana že leta 1971. 2e letos bodo začeli graditi nova poslopja za letalske tovore in za letalsko upravo.
#	Letni čas
2 anketo so ugotovili, da je 51 odstotkov Avstrijcev za vpeljavo letnega časa. Predvsem so se pozitivno izjavili nameščenci in uradniki. To stališče pripisujejo dejstvu, da nameščenci in uradniki pozneje pričnejo z delom kot druge poklicne skupine. Med delavci so zabeleližili mnogo manjši odstotek
RTV Ljubljana igra dela Johanna Straussa — 12.TO Čestitke za praznik — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Moč dela, reportaža — 14.05 Z našimi ansambli in pevci na prazničnem izletu — 15.05 Za mladi svet — 15.40 Moja domovina — 17.05 Ljubezen in glasba sta večni — 17.45 Na obisku pri slovenskih skladateljih zabavne glasbe — 19.15 Poje Marjana Deržaj — 20.00 Pesmi o maju, veselju in cvetju — 21.00 Literarni večer — 22.15 Za ples in dobro voljo — 23.15 Od meio-dije do melodije.
Petek, 2. 5.: 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Melodije za prijetno dopoldne — 10.05 Slovenske narodne in ponarodele pesmi pojo naši ansambli — 10.40 Mi v svetu, reportaža — 11.20 Lahka simfonična glasba —
12.10	čestitke za praznik — 13.15 Zabavna glasba —
13.30	Prosti čas — naše bogastvo, reportaža — 14.05 S slovenskimi opernimi pevci v svetu opernih melodij — 15.05 S sodobnimi ritmi — 16.00 Ljubezen je bila in še bo, literarna oddaja — 16.30 Kar po domače — 17.05 Ples ob petih — 18.00 Na mednarodnih križpotjih — 18.15 V pomladi — 19.15 Ansambel bratov Avsenik — 20.00 Z melodijami od dežele do dežele — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Plesni ritmi — 23.15 Melodije za lahko noč.
zreLevizuat
AVSTRIJA 1. PROGRAM
Sobota, 26. 4.: 15.40 Listamo v slikanici — 16.00 Bumerang — 16.25 Kaj lahko postanem — 16.55 Za družino — 17.10 Seniorski klub — 18.00 Tedenski obzornik
—	18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 šport — 20.15 Eden bo zmagal
22.30	čas v sliki — 22.40 Brigada hudiča.
Nedelja, 27. 4.: 16.15 Za otroke — 16.40 Otoki v morju — 17.05 Brez nagobčnika — 18.00 Iz moje knjižnice
—	18.30 S skrito kamero — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Nepriznani genij
—	21.25 Johann Sebastian Bach — 22.00 čas v sliki. Ponedeljek, 28. 4.: 18.00 Denar in življenje — 18.25
Podoba Avstrije — 18.50 Družina Feuerstein — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Komisar — 21.15 Poštni predal 7000 — 21.25 Telešport — 22.25 čas v sliki
—	22.35 Posebej za vas.
Torek, 29. 4.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Jurij Preda potuje okoli sveta — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 „Mojega miru ničesar ne moti" — 21.00 Ura bogov — 22.25 čas v sliki.
Sreda, 30. 4.: 10.00 Kaj lahko postanem — 11.00 Telešport — 12.00 77-Sunset-Strip — 16.30 Za otroke —
17.10	Lassie — 17.35 Kdo rokodelči z nami — 18.00 En Francaise — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Vključno pečen krompir — 22.00 Čas v sliki — 22.10 Tretja dimenzija, kriminalni film.
četrtek, 1. 5.: 17.25 Kanadska pomlad — 17.50 Fllp-per — 18.20 Za družino — 19.05 Veselo in ostrejše —
19.30	čas v sliki — 20.00 Šport — 20.15 Ko cvetijo male vijolice — 21.45 Čas v sliki — 21.55 Beli ptič.
C/3
NOVICE 1 IZ [I
#	Trgovska integracija
Tri slovenska trgovska podjetja, ljubljanska Nama, mariborska Zarja in koprska Soča so s podpisom pogodbe oblikovala poslov. konzorcij blagovnic Slovenije. Osnovni namen te trgovske integracije je obdržati blagovniški tip poslovanja in ponuditi kupcem v vseh večjih potrošnih centrih enakovredno kakovostno izbiro. Novi slovenski trgovski konzorcij je že začel graditi blagovnico v Kočevju, pred vrati pa je začetek gradnje blagovnic v Mariboru in Kopru. Vse blagovnice, ki jih bodo skupaj finansirala tri podjetja, bodo imele enak naziv — Nama. Poslovna združitev treh slovenskih trgovskih podjetij je nova oblika slovenske trgovske integracije, pri kateri gre za poslovno in investioijsko sodelovanje, organizacijo skupnih služb, enotno propagando in skupno nabavo.
#	Stoletnica gimnazije
Gimnazija »Dušana Kvedra" v Ptuju proslavlja letos 100-letnico ustanovitve in
pritrdilnih odgovorov, vendar pa še vedno 52 odstotkov. Med podeželjskim prebivalstvom sta se dve tretjini izrekli proti vpeljavi letnega časa. Zanimivo je, da so se prebivalci večjih krajev v večjem obsegu izrekli za letni čas kot prebivalci manjših naselbin. Različni so bili tudi odgovori v pogledu na starostne skupine; 56 odstotkov Avstrijcev v starosti med 36 in 45 let se je izreklo za letni čas.
# Potrošnja piva
Od vpeljave 10 odstotnega davka na alkoholne pijače v lanski jeseni beležijo stalno padanje potrošnje piva. V Avstriji se je v času od septembra 1968 do februarja 1969 popilo le okr. 2,976.000 hektolitrov piva, kar je za 6 odstotkov manj kot v istem obdobju leta 1967 in 1968. Na Koroškem se je v času od septembra 1968 do februarja 1969 konzumiralo skupno 136 tisoč hektolitrov, to je 12.000 hektolitrov manj kot v istih meseoih leta 1967 in 1968. Največji padec potrošnje piva beleži Nižja Avstrija s 13,5 odstotka, njej pa sledi Štajerska z 8 odstotki, Koroška z 7,7 odstotka, Dunaj s 7,3 odstotka, itd.
Petek, 2. 5.: 10.00 šolska oddaja — 10.30 Resni ka-lendarij — 11.00 Železničar — 18.00 Mi: Lungau-Pon-gau — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Jez — 18.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Zgodba izgubljenega otroka — 21.45 časovni dogodki — 22.45 čas v sliki.
TV LJUBLJANA
Sobota, 26. 4.: 9.35 šolska oddaja — 14.50 Nogometni finale za pokal Anglije — 17.35 črni bratje, mladinska igra — 18.15 Narodna glasba — 18.45 Ju- \ goslovanska revolucija, filmska serija — 19.15 Koraki v svobodo, prenos iz Velenja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Fran Žižek: Napravite mi to deželo nemško — |
21.45	Nastop Invalidskega pevskega zbora — 22.00 Filmska burleska — 22.15 Maščevalci, serijski film — 23.05 Kažipot — 23.25 Poročila.
Nedelja, 27. 4.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.30 Po domače — 10.00 Otroška matineja — 10.50 Prenos iz Velenja — 12.30 Kažipot — 14.15 Velesejmski biro —
14.30	Namizni tenis — 16.35 Fran Žižek: Napravite mi to deželo nemško — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.20 Videofon — 21.35 športni pregled
—	22.00 Dnevnik — 22.20 Posnetek športnega dogodka.
Ponedeljek, 28. 4.: 9.35 Šolska oddaja — 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Ruščina — 16.10 Angleščina —
16.45	Madžarski pregled — 18.00 Po Sloveniji — 18.25 Propagandna medigra — 18.30 Zdravstvena oddaja
—	18.50 Godala v ritmu — 19.20 Kalejdoskop — 20.00 Dnevnik — 20.35 Pedro okrutni, portugalska drama.
Torek, 29. 4.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Angleščina — 16.10 Francoščina —
17.45	Risanka — 18.00 Ostržek, otroški film — 18.20 Po sledeh napredka — 18.40 Vokalni instrumentalni solisti — 19.05 Na sedmi stezi — 20.00 Dnevnik — 20.35 Niti našega življenja, mladinsko tekmovanje — 21.40 Žena v svetu — 22.10 Gala predstava v Montrealu •— 23.40 Poročila.
Sreda, 30. 4.: 9.35 šolska oddaja — 16.00 Konjske dirke v Rimu — 17.45 Rastimo, oddaja za otroke —
18.30	En francais — 18.45 Velika pustolovščina, serijski film — 19.15 Mlada Evropa — 20.00 Dnevnik — 20.25 Nogomet Španija : Jugoslavija — 22.15 Filmski festival v Beogradu in Oberhausenu — 23.00 Koncert pred skupščino — 23.30 Poročila.
četrtek, 1. 5.: 9.05 Prvomajska čestitka — 9.10 Revolucionarne pesmi v moderni priredbi — 9.40 Svobodna Jugoslavija — 10.00 Z rdečim nageljnom na Rožnik — 11.00 Risanka — 11.30 Turistični vodič — 13.55-Poročila — 14.00 Celovečerni film — 15.30 Speedway v Crikvenici in konjske dirke v Rimu — 17.30 KošGT^ kaške tekme — 19.15 Pomlad v glasbi — 20.00 Dnevnik.
Petek, 2. 4.: 9.25 Poročila — 9.30 Praznični pionirski: dnevnik — 10.00 Otroci nastopajo — 10.15 Risanke —
10.30	Beguš, otroški film — 11.00 Koncert narodna glasbe — 13.20 Poročila — 13.30 Državno prvenstva v boksu — 14.15 Košarkaška tekma — 15.30 Konjska dirke — 17.00 Glasbena medigra — 17.15 Košarkaška tekma — 18.30 Filmska burleska — 18.50 Sprehod pa Zadru, zabavno glasbena oddaja — 19.50 Propagandna oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Tigrov zaliv, ameriški film — 23.50 Poročili.
obstoja. Ta praznik v Ptuju proslavljajo z vrsto kvalitetnih in spominskih prireditev. Slavje se je začelo prejšnjo soboto z odkritjem spominske plošče v gimnazijski avli. Na njej so vtisnjena imena profesorjev in dijakov gimnazije, ki so padLi za svobodo. Istega dne so odprli spominsko razstavo, posvečeno prav tako padlim profesorjem in dijakom. Prireditve ob 100-letnici gimnazije se bodo nadaljevale 9. maja, ko bo na magistratu odprta razstava »Življenje in delo pomembnih mož Ptuja in okolice". V sklopu proslav bo še športno srečanje med sosednjimi gimnazijami, odkritje plošče na prvem gimnazijskem poslopju, otvoritev razstave fotografij in likovnih del ter slavnostna akademija v tovarni aluminija v Kidričevem.
# Izbira iraflepše Slovenke
V juniju bo v enem izmed turističnih centrov Slovenije spet izbira najlapše Slovenke. Tri najlepše Slovenke se bodo udeležile zveznega izbora za Lepotico 69 v Beogradu. Po lanskem uspelem izboru so slovenske predstavnice v Beogradu zasedle mesta na samem vrhu.