Povest o izgubljenem sinu. Dogolbica iz Hetlehema. Prevel Marko Kranjc. V sveti deželi je razsajal že nekaj tednov divji rihar ter razgnal Ijudi in živali v varne doline. Bilo je zadnje dni te vitiarne in mrzle dobe, ko nekega večera besno bufcanje nakrat potihne; tiha svetla no6 se je razgrnila čez pokrajino Efrat. Svečan, skrivnosten mir kraljuje v višavah in nižinah; utihnile so živali, ponehal je šelest listja in utrinki daljnih zvezd ne krožijo po navadi po nebu. Na betlehemskih tratah mimo in. brezskrbno 8pe pastirji in psi čuvaji. Blizu pašnikov betsahurskih, kjer so imeli pastirji svoja bivališča, sloni na mogočno skalo uprta m,ala kofiica. V njej leži na slamnati postelji stara ženica, skrbno pokrita z ov6jimi kožami; poleg nje pa čepi na leseni kladi belolas starec, kolena zavita y borno odfejo. Vihar se je pomiril, Marta, začne starček lahno, zaspi zdaj, dobro ti bo delo! S težavo vstane s štora in razgrne s treso žimi rokami odejo, ki mu je pokrivala in grela kolena, nad bolnico: Tebe zebe; ineni ni treba odeje. Starka ga prime ginjena za roko, rekoč: Kako si dober, Simon! Obdrži le sam odejo, prosim te, tudi ti potrebuješ toplote. Ne, Marta, le ne skrbi zame,; mene dovolj greje obleka. Le zatisni oči, pa pozabi! Da, da, skoro mi bo smrt za večno zatisnila oči . . . 2e čutim blizu uro, kij me, 6e božja volja, popelje v dom oCetov . . .' Oh, ne govori mi tako, Marta, to me žalosti! Prosil bom Gospoda, da skaže svojo mtilost nad teboj in nad menoj! Cez nekaj časa tiho pristavi: In nad. nafiim izgubljenim sinom — Manasetom! Manaset, moj sin! zaječi bolnica. Kako rada darujena življenje za te, če te moja daritev pripelje zopet na pravo pot! V Cezareji je v razkošnosti in nasladnosti zatajil Boga svo[jih očetov! Ali se ga bo naš Gospod usmilil ? Vedno je hlepel po posvetni radosti in sreči. In, oh, jaz nesrečnica sem mu še pogosto pritrjeˇala, ko je nezadovoljen tožil o samotnosti pastirskega življeaia! Gorje mi, 6e so ga moje besedeodgnale izpod domačega krova! Ti nisi kriva nič, Marta! Jaz bi gia tistikrat ne smel pustiti samega v Jeruzalemu. Gospod ti tega ne bo štel v pregreho; sa,j tedaj nisi mogel slutiti, da ga bo brezbožna kraljica tako zvabila v svoje zapeljive mreže. Simon je zrl nekaj časa žalostno v tla pred se, potem pa globoko vzdihnil: Oh, da bi že skoro prišel Mesija, Odrešenik Izraelov, ki bo odvzel grehe sveta! Cas je donolnjen! me je tolažil danes pobožni duhoven Cadok, kraljestvo božje je blizu! In vzpel je roke proti nebesom In goreče molil: Nebesa, rosite Pravičnega, oblaki, dežite Ga! Zemlja. odpri se in rodi nam Zveličarja! Odrešenik moj, ki Te hrepenefio pričakuje Izrael, je prosila Marta, pridi in reši mi sina! Glej, lastno življenje Ti darujem zanj! Ti Žar večne Luči, usliši najino pohlevno proSnjo in potem naju odvzemi s tega sveta! Gospod, čo sva našla milost v Tvojih. očeh, daj, da pohitiva skupaj iz te solzne doline v kraj mirul V tem trenutku se naglo odpro vrata, jasna svetloba se vlije skozi nje v sobo, k Simonu pa prihiti mladenič visoke, krepke rasti. Oče, oče, pridita ven! Cudo se godi! Kaj pa ie, moj sin Joahim? 0 čudovita noč, ta nebeški svit! In angelska godba in čudežna, znamenja na nebu in na zemlji! Poslušajte! Ležali smo, zaviti v kožuhe, 5uje6 pri svojib žredah. Polagoma zavlada krog nas sveta tišina in sladek spanec se dotakne naših oči. Kar nas zbudi proti polno6i glasen šum in čarobna godba kakor na harfe in cimbele, in v rudečem svitu zažari nebo. Ovcei in psi so nefiiirno poskakali z ležišč in nopremično gledali v carno svotlobo, !ki je neprestano rasla in se širila. Strah in groza nas je obšla in prihitel sem k vam, da bi ne ostali sami v tej čudapolni noči,. . . Cujte — sladko angelsko petje! Nebesa se odpirajo! Gospod stopa doli z nebes k svojetnu ljudstvu! zakliče Simon. Brzi koraki se bližajo, gruča pastirjev hiti proti Betlehemu. Dva moža stopita naglo v sobo, Simonova sinova. An,geli so se nam prikazali, zakličeta. in nam prinesli veselo oznanilo: Danes se vam je porodil v mestu Davidovem Odrešenik, ki je Krist Gospod! In to vam bodi v znamenje: Našli boste detece v plenice povito in v jaslice položeno. Pridite, oče, pojdimo v Betlehem, da vidirao, ka.j se je zgodilo. Tndi mati morajo iti z nami gledat čudo! Na postelji jih ponesemo tja; Gospod je danes milostljiv, pomogel jim bo! Storimo torej tako. sinovi moji; moja duša neizmerne hrepeni, da vidi Odrešenika Izraelovega! Starejša sinova oprezno dvigneta posteljo z bolno materjo ter jo neseta v jasno no<5. Joahim pa vodi za roko starega ofieta. Tako so šli na pot v Betlehem v no6i. ki ni bila noč. Kajti vsa razprostrta daljna pokrajina je bila razsvetljena z žarki nebeške Iu6i. Žareli so bregovi, bliščale so se doline. kakor posuto s prelestnimi biseri se je svetlikalp listje oljkovih in figovih dreves; Caroben svit je bil razlit čez skalovje in 6ez neskončnj nebesni obok. Vsa svetloba pa je izhajala iz ene same velike zvezde. ki je plavala nad Betlehemom. Gle{j! vzklikne Siraon, zvezda, o kateri govori prorok, zvezda Jakobova; vse zemeljske pokrajine bodo videle božje odrešenje! Ko se približajo mestu, vidijo, kako vliva zvezda svoj9/plameneče žarke na streho prostornega hleva, segajočeg>a v skalovje. Tu vstopijo. Par podzemeljskih stopnic jih privede v veliko votlino, razprostirajočo se tik hleva. Kakor .jasno pomladansko jntro ,je razsvetliena vsa votlina, a vendar nikjer ni videti luči. Prijeten vonj jih omami ob vstopu; priha.jal je od nifiočih vrtnic in belih lilij, ki so klile iz skaiovja. Na tleh so že klefiali pnstirji in pobožno nnirali oči na nizke jaslice, kjer je ležalo ljubeznjivo dete, povitp v plenice. Poleg jaslic je sedela blagomila devica, roke prekrižana na prsih, in kakor zamakn.j©na je nepremifino zrla v detece. Njej nasproti pa je stal bolj postaron mož, oprt na pastirsko palico. Mile njegove oči so polne tihe radosti pofiivale zdaj na detetu. zdaj na devici. V to pobožno tišino pa zadoni iz daljnih. višav spev nebeških krilatcev . . . Joahim pelje očeta prav blizu k jaslicam, kjer poklekneta. V duši starčkovi se zbude besede, ki jih je nekdaj Izaija prerok oznanil Ahabu: Glej, Devica bo spočela in bo sina rodila, in njegovo ime se bo zvalo: Bog z nami! V nebeški ginjenosti in s sveto pobožnostjo so tiho šepetale njegove ustnice gorečo mo-Iitev za ubogo izraelskc ljudstvo, za izgubljenega sina Manaseta in za bolno ženo Marto, ki sta jo medtem ljubeča sinova v postelji toliko privzdignila, da je mogla videti bož^jega Odrešenika. Sveta groza jo prešinja ob pogledu Nanj, a obenem jo navdaja sladka radost in veselo zaupanje . . . In pozabila je na svojo bolezen in na slabost svoiega telesa, stopila je s posteljein pokleknila pred jaslice. 0, Gospod, je molila, ki si se ponižal priti k nam revnim zemljanom, da nam prineseg rešenje, usliši molitev uboge matere in daj ji nazaj sina, ki je zapustil Tvoja pota! Potem se je približala sveti Devici, padla pred njo na kolena, poljubila rob njene obleke in jo ponižno prosila: 0 Devica in Mati, prosi za mei! II. Ob istem času, ko so prepevali angelci po betlehemskih livadah slavo novorojenemu Sinu božjemu, je sedel v Oezareji na podnožju paganskega kipa mladenič, opravljen po šegi plemenitth Rimljanov. Krog širokih pleč se mu je ovijala dragocena lacerna, glavo pa mu je krasil lavorjev venec. Glavo uprto v dlani je srpo zrl v tla pred se; ni ga mikala vabljiva godba ne petje, ki se je gla_ silo iz bližnje palače Herodove v tiho no5. *Manaset, sin Simonov in Mariin, je zatopljea v globoke in otožne misli. Pred njegovim dtihom vstajajo po vrsti podobe iz preteklih dai . . . Kako je bil srefien in zadovoljen, ko je še pasel očetove črede na betlehemskih pašnikih! A dom mu je postai pretesen, želel si je ven v svet. In. prišel je dan, usodepoln zanj, ki mu je izpolnil željo, pa inu tudi vzel preijšnjo srečo. Nekoč gresta z očetom v Jeruzalem in darujeta najprej v templju. Po daritvi obišče o<3e duhovna Cadoka, on pa gre ogledovat sveto mesto in njegova Čudeža; V sredi mesta sreča dolg sprevod Ponosni, težko oboroženi vojšfiaki, bogato opravljeni služabniki, izbrani velblodi pa ognjeviti konji! In sredi te pisane množice, glej, na prekrasnem arabskem konju ponosna žena, vsa nakinčena z zlatom in biseri. Njen,e oči obstanejo na mladeniftu ter ga žarno gledajo, da pobesi pogled. flVIignila je služabniku ter mu nekaj ukazala. Slnžabnik stopi k Manasetu pai mu refie: Kraljioa ti zapovednje, da greš z nami v palafto: ne brani se, kraljica ti hoče dobro! Se predno se je Manaset vsega prav zawdel, ga prfime služabnik za roko ter ga pelje v vrsto kraljičinih spremljevalcev. Ofiaran od krasote, ki ga je odslej obdajala in, omamljen od šumnih veselic ter naklonjenosti kraljičine je Manaset kmaln pozabil na blagega ofiefa in ljubečo mater ter stopil v službo brezbožnežev. Nasladno življenje na kraljevem dvoru ga je odvrnilo od zapovedi božjih. Popolnoma se je udal pa- ganskim strastem, zatajil je pravega Boga ter jel darovati krivim bogovom. Nekoč se snide z očetovim prijateljem, duhovnom Cadakom, ki mu v živih barvah slika brezmejno žalost zapuščenih starišev. Besede duhovnove segajo mladeniču globoko v srce; vest se mu oglasi in bridek kes prodre v njegovo srce. In danes, pri tej razuzdani veselici v palači mu je govorila vest ostreje. Cuden nemir in groza ga, gnala ven v tiho noč. In objelo ga je vroče hrepenenje po dnevih otroških let . . . Zopet si je želel videti svoj borni domači dom in pasti domače čredel po zelenih betlehemskib pašnikih . Iz teh otožnohrepenečih sanj ga zbudi glasen hrupj Vrata palačina se na široko odpro; bakljenosci in godci privrejo skozi nje, za njimi vrsta mož in žen, ovenčanih z lavorji in cvetlicami, in sužnji noseči za daritev poganskim bogovom. Tako se je pomikal šumni sprevod proti veliČastnemu templju oesarja Avgusta. Skrit za kipom je Manaset mrklo opazoval bajno razsvtetljeno množico, prepevajočo razposajene pesmij Mlado dekle< bogato ovenčano » cvetodimi vrtnicami, iztrga sužnju iz rok gorečo bakljo ter hiti naglo proti mestu, kjer je stal Manaset. Manaset, zakliče, kam si se skril? Pridi vendar, da darujemo cesarju! Manaset vztrepeče: kakor omamljen zre na lepo mlado dvorjanko. 2e je stopil korak naprej, kar se mu ustavi pogled na velikanskem nebeškem žaru, ki je razsvitljal nebo daleč tam na jugu, kjer je njegov dom in krasne betlehemske livade. Prešinilo ga je kakor v detinskih letih, 5e je pripovedoval oče o obljubljenem Odrešeniku, in so mu vzvišene besede prorokov božjih vlivale navdušenje, upanje in hrepenenje v nedolžno otroSko srce ... . . Sij je prihajal od velike zvezde, ki je s svojo svetlobo zakrila vse svoje tovarišice. Manaset ves očaran strmi v čudapolno luč; skušnjava je premagana, vroča molitev, kakor je že dolgo niso mohle njegove ustnice, mu privre iz hrepenečih prsi. lA glej čudo! Pod zvezdo zagleda veliko votlino in v nji očeta, mater, brate in prijatelje iz otroških let; vsi kleče na kolenih pred Detetom, ld leži v Jaslicah. In tudi mati, ki jo je bolezen prikovala na postelio, se vzdigne iz nje in poklekne pred Dete. In Manaset je slišal, kako prosi usmiljflnja nad svojim lagubljenim sinom ... Nepremagljivo hrepenenje po Detetu, po ocetu, po materi in bratih ga žene na pot domov v Betlft- Lepa cesta je peljala tisti čas 6ez Antipas in Lido v Jeruzalem in Betlehem. A Manaset se Je držal stranpoti, ogibajoč se človeških stanovališč. Neizmerno hrepenenje mu je podvojilo korake in giej _ proti deveti uri zagleda dom-ače pašnike! Njegove o6i so iskale bratov, a naSle so le črede brez pastirjev. Kmalu je stal pred rojstnim domom Vrata so bila široko odprta in v sobi je plameneča svetloba obsevala množico zbranega ljudstva. Možje in žene so obkroževale mrtvaški oder, ki -ie nosil dve iz neostruženih desek zbiti rakvi. V njjih pa je počivalo dvoje trupel, zavitih v bela mrtvaška oblačila in pokritih z mrtvaškim prtom; okoli sto.je<3i so molili psalme. Grozna slutnja obide mladeniča. Med mno/ico zagleda Joahima, svojega brata. Joahim, ga vpraša z boječo negotovostjo, kje so oče in mati? Joahim nemo pokaže na mrtvaški oder. Z glasnim krikom plane nesrefini Manaset k mrtvim starišem, pade na kolena ter tam obupno kliče: Oe-e. mati! Vaš izgubljeni sin se je zopet povrnil, da bi vaju prosil kleče odpuščanja! Ati, in zdaj ne inioreta položiti ve<5 rok nad mojo glavo, da bi mi odpustila in me blagoslovila! Prepozno sern prišel in na večno me bo tlačila težka garegreha nad stariši! Ljubeznjivo prime Joahim brata za roko: Ne obupaj, Manaset, in bodi miren! Oča in mati sta molila zate v oni sveti no6i, ko se je porodil Zveličar Izraelov. Božje Dete je uslišado njuno vrofio molitev: odprlo jima je o6i, da sta Se pred smrtjo videla, kako si ovrgel hudobo paganstva m nastopil pot spreobrnjenja. Loftila sta se potolaženega srca s tega sveta. združena tudi v smrti, kakor sta si izprosila od Gospoda. Vstani zdaj, ljubi brat, gremo na pogreb! Piščali so ubrale tožne žalostinke, žene so Sle pred rakvama, možje za njimi, psalmc prepevaje. Trikrat, kakor je ukazoval prastar običaj, so postali nosafii z rakvama ter Ji postavili na tla. in vsakokrat so zadoneli mogoftni spevi psalmov. Po pogrebu je taval Manaset kakor v sanjati domov. Tn odslej je hodil daiv za dnom h crobu pnkouiih ter ondi v tihi molitvi in premiSljevanjti kle6al do trde nofii . . . ¦Nekofi pa ga popelie brat Joahim v revnl hlev. kfer se je Beseda uCloveftila, ln jzlej, njegovo razdvojeno arce je na§lo pri sveti Dnižini tolažbo in mir. Med dvainsedemdeseterimi učenci Zveličarjevimi je bil tudi Maoaset. Ko je kralj Herod pr^eganjal prve kristjane in dal ujeti Janezovega brata Jakoba, je planil Manaset v sredo med preganjalce apostolove, da osvobodi ljubljenega učenika; a oster meč ga a enim mahom pobije na tla. Njegova duša pa je splavala v svetle višave, kjer sta že željno čakala na njegov prihod oče in mati . . .