URN_NBN_SI_DOC-RE80RP1F

M am ini Gnido: LA LUNlGA STRADA DELLA CULT URA. »Studi Goriziani« dal 1933—1959. (Goriizia 1959.) 24 X 17. 32 str. (Po­ sebni odtis iz Studi Gnri/.iam, vol. XXVil, 1959. 155—180). Pred 36 lati ie v Goniči prvič iz­ šla roviija Studi Gorvziam, ki je z nekaterimi vmesnimi presledki do­ segla lani (1961) 29 zajetnih snopi­ čev. V njej se je v dolgi vnsitii lot in s pomočjo dobrih sofcrudnikov nabralo velijko gradiva, za katero bi bilo škoda, da bi ostalo neupo­ rabno. Zato je Guiido Manzini op ra­ vil hvale vredno nalogo, ko je se­ stavil to kazalo. Za uvodnim člankom, ki obrav­ nava razmere im čase, sikozi katere se je glasilo prebijalo in v katerih je pokazalo, da »i bilo ni­ kdar le ozko regionalno, marveč nekaj več, saj je s svojimi «»trii ci­ niki in s svojim gradivom zajema­ lo ves furlanislki tori.torij, sledi abecedno imensko kazalo avtorjev in njihovih prispevkov z označbo naslova, letnik«', deta in strani. Za tem pa Se vsebinsko (predmetno) kazalo, razdeljeno abecedno po ge­ slih. Nekatere enote lahko večkrat srečaš, ker so jo sestavljale« izogibal temu, da bi delo postalo preveč učeno in si zato namesto vodilk in kazalk pomagal talko, da je pojme ponavljali (talko dobiš goriš ko Knjižnico pod Knjižnica, pod Go­ rica. Knjižnice itd.). Kakor je za zgodovino Goriške do neke more pomembna revija v celoti, saj so v njej sodelovali tu­ di goriški Slovenci (Miroslav Pirem- ron, Henrik Tuma, Valentin Jelin­ čič in še kdo), tako je še bolj važ­ no to. da ima veliko gradiva tudi za de! Goriške, kii je danes v ma­ tični domovini (Ajdovščina, Vipav­ ska dolina, Trnoivska planota, So­ ča in Soška dolina, Brda, Panovee, Solkanl). Avtor je delo vestno opravil. Ve­ lja «meniti, da je v kazalo vklju­ čili tudi gradivo treh zbornikov, ki jih je revija izdala občasno, in si­ cer: Virgilio e il Friuli (1914), Gi>- ri/zia nel Medioevo (1956), Gorinia V vdh (190?). Poskrbel je tudi za očesu prijetno razporeditev sno'vi, še posebej pa za dve ilustraciji fur­ lanskega moijstra lesorezca Tran- Huidlla Mamngonija. Marijan Brecelj