PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir Leto XXIII. St. 182 (6766) TRST, četrtek, 3. avgusta 1967 PO SKLEPU MEDMINISTRSKEGA ODBORA ZA CENE Od 16. avgusta se zviša cena dnevnikov na 60 lir za izvod Možnost zvišanja železniških tarif od 15 do 25 odstotkov - Naročilo 7 ladij za Južno Korejo - Tolloy povabil na obisk sovjetskega ministra za zunanjo trgovino RIM, 2. — Danes se je sestal medministrski odbor za cene (CIPE), ki je sklenil, da se od 16. avgusta zviša cena dnevnikov od 50 na 60 lir. Odbor se je sestal pod predsedstvom ministra za trgovino Andreottija ob prisotnosti ministrov Colom-t>a. Boja in Restiva, prisotni pa so bili tudi podtajniki Calvi, Ca- ron, Florena, Gatto, Malfatti in Vetrone. Italijanska federacija založnikov dnevnikov je predlagala, da se cena dnevnikov zviša za 20 lir, in torej na 70 lir za izvod, kar je utemeljila z občutnim zvišanjem stroškov za tiskanje, za uredništva in za u-Pravo. Vendar je CIP izvedel lastno proučitev cen in je privolil samo v zvišanje za 10 lir za izvod. Mnogo se tudi govori o zvišanju železniških tarif, kar so obravnavali že na zadnji seji ministrskega sveta in česar danes ministrstvo za promet ni zanikalo. Do sedaj so tako možnost zanikali, čeprav državne železnice že dalj časa zahtevajo zvišanje železniških tarif, da vsaj delno krijejo velik primanjkljaj. Letos je prvikrat proračun železnic vključen v okvir splošnega državnega proračuna in predvideva primanjkljaj 258 milijard lir, kar je približno enaka vsota, kot so predvidevali za letošnje leto. Uprava je zahtevala, da se vse železniške tarife zvišajo za 25 odstotkov, vendar se govori, da bo zvišanje doseglo okrog 15 odstotkov in bo privedlo do novega dohodka okrog 50 milijard lir letno. Končno odločitev pa mora sprejeti vlada, ki se bo sestala septembra. Na današnjem zasedanju deželnega sveta na Siciliji je na prejšnjem zasedanju izvoljeni predsed- l,iiiiiii,tiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiii|l|iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii,iiiiii,l(iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii,iiiiiui,Hlinili umi Hlinili VOJNA V VIETNAMU Napad osvobodilnih sil na pristanišče blizu Sajgona Kvekerji pozivajo ZDA, naj ustavijo vojno v Vietnamu SAJGON, 2. — Osvobodilne sile »o v prvih urah v četrtek zjutraj P° krajevnem času izvedle močan riaPad z možnarji na pristaniške haprave blizu Sajgona, kjer sta 'bed drugim tudi ameriško pomor-oporišče in skladišče goriva. ~J,a rezervoarja petroleja sta eksplodirala, na eni ladji pa je na-•‘»1 požar. . Ameriški predstavnik v Washing-J?hU je sporočil, da so v Čamp ~arrolu, važnem ameriškem opo-bsču južno od demilitariziranega Področja aretirali 16 otrok, ko so l'h zalotili, ko so postavljali veli-bombo v bližini ameriških topniških položajev. Skupina otrok je Pila na prostoru, kjer odlagajo “Pleti, in zdelo se je, da se igra-Približali so se jim nekateri Jgenti vojaške policije, da vidijo pravzaprav delajo, in so ugo h°mbo.' 4 «» y da otroci nameščajo veliko Preteklo noč so osvobodilne sile napeljevale z možnarji sajgonsko Postojanko južno od demilitarizi-^bega. področja in nato prešle v *Pad. Sajgonska postojanka je rPela hude izgube. JSeraJ so ameriška letala bom->,Jdirala številne kraje severno od h^oja, bombniki «B 52» pa so bnrt 1aretirali nekatera osvobojena bročja v Južnem Vietnamu. Cijfr son°v osebni odposlanec «2r5°rd je v Seulu izjavil, da je itf^enas novica, češ da se on večera! Taylor posvetujeta z za-f^biskimi vladami o novih mirov-ly Pobudah v Vietnamu. V izjavi, -?ta jo izročila tisku, izjavljata »d ■■ iskrite, prijateljske in plodne po- in Taylor, da sta imela Vj»?re» med obisokm v Južnem ji ,"Astmi, na Tajskem, v Avstrali-ta rt N°vi Zelandiji. Nato dodajati', ba bosta o zadevi govorila se-* južnokorejskim predsedni-vlad"oW z drugimi člani tamkajšnje tovoi' jutri zvečer pa bosta odpo-p ts v Washington. kPtbkunek0 ameriško senatno pod-aWisi° Je funkcionar ustanove za Mj, j?®*? pomoč Daniel Cohen izja-Pistel? 'e bivši južnovietnamski mi-je ta industrijo Tranh Inge, ki lU^topii g julija, prejel od leta CevtciS? iani od ameriških farma-atW , Podjetij skoraj 900.000 do-fokoli 560 milijonov lir) v stotW Pr? Udeležbi francoskih delav-* Pa 5°bil”k1h podjetij Je nale-r;aJo vsestransko kritiko. Kriti- sindikati. CGT* po-n. “udeležba delavcev pri ss* adi u 1 nič drugega kot blef, leSa bodo morali spre- jeti ukrepe o socialni varnosti (povečanje prispevkov in zmanjšanje povračil)«. Sindikalna organizacija CFDT poudarja, da ((formula o udeležbi slabo prikriva pomanjkanje politike pogajanj med delodajalci in sindikalnimi organizacijami«. Socialistični sindikat «Force Ou-vriere« pa pripominja, da delavci ne želijo delnic, temveč mezde, ki naj Jim omogočijo normalno živeti in s katerimi bi lahko svobodno razpolagali. Formula, ki jo je izbrala vlada, bo še povečala razliko med mezdnimi delavci, in pogajanja za pogodbe bodo še težavnejša. Kitajsko atomsko orožje Komisija ameriškem WASHINGTON, 2. — za atomsko energijo v kongresu je objavila poročilo o napredovanju Kitajske na jedrskem področju. Komisija predvideva, da bo Kitajska do leta 1970 lahko pripravila vodikovo konico z močjo, ki gre v megatone in ki bi se uporabila z medcelinskimi balističnimi izstrelki. Komisiji se zdi tudi mogoče, da bo Kitajska imela operativen medcelinski balistični izstrelek še pred letom 1972 in morda tudi okoli leta 1970. niso rešena nekatera vprašanja gospodarskega in tehničnega značaja. Veleposlanik Rižov pa je istočasno tudi izročil vabilo, da italijanski minister za zunanjo trgovino obišče SZ, kar Je Tolloy z zadovoljstvom sprejel. Danes so se sestali predstavniki sindikatov bančnih uslužbencev in delodajalcev. Združenje bank j? predložilo svoj predlog, ki so ga samo okvirno proučili in so se dogovorili, da bodo pogajanja nadaljevali septembra. BEOGRAD, 2. — Danes so v Beogradu podpisali sporazum med Jugoslavijo in Romunijo, s katerim so ukinjeni vizumi med tema dve-ma državama. Z novimi odredbami jugoslovanski državljani lahko potujejo v Romunijo brez romunskih vizumom in obratno. nik demokristjan Giummarra podal ostavko, ker je tudi izvolitev sprejel samo pogojno. V svoji izjavi pravi, da je ugotovil možnost nadaljevanja pogajanj za obnovitev uprave levega centra na osnovi učinkovitega programa. Njegovo izvolitev so povezovali z možnostjo, da se uvede enobarvna uprava, sestavljena samo iz demokristjanskih deželnih svetovalcev. Na seji je načelnik komunistične skupine De Pasquale izjavil, da že dalj časa po volitvan ni uspelo sestaviti deželne vlade in to ne toliko zaradi razprtij glede programa med strankami levega centra, temveč predvsem zaradi sporov pri določanju odgovornih mest v deželni upravi. Predstavniki republikancev so kasneje izjavili, da lahko pozitivno ocenijo ostavko Giummarre, češ da gre za dejanje dobre volje KD. PRI se sklicuje na svojo izredno volilno zmago na zadnjih volitvah in pravi, da temelji predvsem na programskih zahtevah in da je treba doseči prenovitev metod, o čemer do sedaj ni bilo vidnejših znakov. Z odlokom zakladnega ministra Colomba kot predsednika medministrskega odbora za kredit in hra-nilništvo je bil imenovan za novega predsednika Banca nazlonaie del lavoro prof. Antigono Donati, ki bo zamenjal dosedanjega predsednika inž. Imbrianija Longa. Prof. Donati se je rodil v Rimu leta 1910 in je redni profesor za trgovsko pravo od leta 1939. Bil je poslanec ustavodajne skupščine in je napisal več znanstvenih de!. Do sedaj je bil predsednik vsedržavnega zavoda za zunanjo trgovino (ICE). Iz Damaska se je vrnila delegacija KPI, ki jo je vodil posl. Pa-jetta in ki je imela nekaj dni razgovore s tamkajšnjo partijo BAS. V poročilu se poudarja, da je obisk pomenil solidarnost KPI z borbo arabskega ljudstva proti imperialistično sionističnemu napadu in o skupnih naporih, da se likvidirajo imperialistična oporišča na Sredo zemskem morju. Dogovorili so se tudi o obisku predstavnikov stranke BAS v Rimu. Ministrstvo za zunanjo trgovino je sporočilo, da se je včeraj na zunanjem ministrstvu sestal medministrski odbor za koordinacijo mednarodnega gospodarskega sodelovanja, ki je odobril naročilo sedmih ladij za Južno Korejo. Ladje bodo gradili v ladjedelnici Mug-giano pri La Spezii. Vrednost naročila je 28 milijonov dclsricv. Pri tem so upoštevali petletni gospodarski načrt, da je treba tej ladjedelnici zagotoviti delo za nadaljnja tri leta, kar ji je s tem naročilom tudi zagotovljeno. Minister za zunanjo trgovino Tolloy je pred dnevi sprejel sovjet,-,_________ ___o____ skega veleposlanika v Italiji Rižo- da so morilca aretirali. Avstrijski odgovor na italijanske note DUNAJ, 2. — Avstrijska agencija «APA» je sporočila, da je danes ravnatelj za politične zadeve zunanjega ministrstva Haymerle izročil italijanskemu veleposlaniku odgovor na zadnje štiri italijanske note. Agencija ne poroča, za katera vprašanja gre, vendar so se iz dobro obveščenih krogov izvedele razne podrobnosti. Prvi italijanski protest se nanaša na govor predsednika tirolske vlade Wallnoeferja, pri čemer se v avstrijski izjavi sedaj ponavlja ne-zadoyoljstvo s stanjem v Južni Tirolski, ker se že dvajset let čaka uveljavitev pariške pogodbe. Drugi italijanski protest se nanaša na del govora avstrijskega kanclerja, pri čemer gre za stavek, ki ga sedaj pojasnjujejo, češ da gre za komentar, ki je bil dodan kanclerjevi izjavi. Glede zaplembe neke revi le, ki jo je zahteval in dosegel Burger, se ponavlja stališče avstrijske vlade, da so sodišča neodvisna. Končno gre za povezavo Italijan-skega tiska med pritožbo javnega tožilca zaradi obsodbe v Linzu z italijanskim vetom o vstopu Avstrije v SET. V tej zvezi sedaj pravi avstrijsko zunanje ministrstvo, da je do pritožbe prišlo takoj po sodbi in ne v zvezi z italijanskim stališčem. ADIS ABEBA, 2. — Danes so u-radno javili, da bo etiopski cesar Haile Selasie odpotoval danes z letalom na obisk v Jugoslavijo, kjer se bo sestal s predsednikom Titom. Med povratkom se bo ustavil v Sudanu, kier se bo posvetoval s sudanskimi voditelji. ZOPET KRŠITEV PREMIRJA NA SREDNJEM VZHODU Včeraj novi spopadi na meji med Jordanijo in Izraelom Izraelski zunanji minister ponavlja zahteve po arabskem ozemlju • Nadaljuje se delo konference v Kartumu AMAN, 2. — Jordanski vojaški predstavnik je danes javil, da so izraelske sile, ki so razmeščene na zahodnem bregu reke Jordan, že drugič v 24 urah streljale na jordanske sile na drugem bregu reke. Izraelci so začeli streljati ob 11.55 po krajevnem času, kakih 30 km severno od Mrtvega morja, kjer se ste- kata reki Jordan in Nar-Zarka. Streljanje je trajalo več kot eno uro. Izraelci so uporabljali strojnice in topove na džipih. Jordansko sporočilo pravi, «da se domneva, da je sovražnik utrpel hude izgube in da jordanske sile niso imele izgub«. Izraelski vojaški predstavnik pa je trdil, da so prvi začeli streljati Jordanci na izraelsko patruljo. Izraelci so odgovorili in streljanje je trajalo približno eno uro. Trdil je, da so Jordanci znova začeli streljati ob 15. uri in streljanje je trajalo 15 minut. Ranjeni so bili trije izraelski vojaki. Zvečer je vojaški predstavnik v Amanu sporočil, da so Izraelci začeli že tretjič v zadnjih 24 urah streljati na jordanske čete. Na jordanski strani ni bilo žrtev. Predstavnik izraelske vojske pa je tu- di to pot trdil, da so začeli streljati Jordanci, in sicer na področju -....-............-...-............„.....„„„. RASNI NEREDI V ZDA Tudi včeraj več spopadov v Milivaukeeju in drugih mestih Senatorja Kennedy in Hart opozarjata, da se rasna kriza ne da rešiti s silo - Izjave črnskega voditelja Carmishaela v Havani MIL/VVAUKEE 2 — Včeraj ponoči se je po ulicah Milwau-Kee nadaljevalo streljanje. Črnci so s streh streljali na policaje in pripadnike narodne straže, ti pa so nanje streljali s težkimi strojnicami. Okoli 2.30 po krajevnem času se je stanje ne-koliko umirilo. Ni bilo človeških žrtev. V službi je okoli 5000 mož narodne straže in 2000 policajev. Odkar so se v nedeljo začeli v tem mestu spopadi, so aretirali 590 ljudi. Gasilci so se od včeraj do 8. ure danes zjutraj odzvali na 73 klicev, toda po večini je šlo za manjšo požare. Neki častnik narodne straže je izjavil, da se je povečalo streljanje s streh. Pripomnil je: »Zdi se, da imajo prosti strelci sedaj bolj trdne živce kakor prej in jih je težko obvladati.« V mestu pa je v dnevnih urah dejavnost normalna. Vendar pa ji policijska ura še vedno v veljavi, in sicer od 19 do 5.30. V črnskem predelu v Chicagu so včeraj aretirali 48 ljudi med demonstracijami črncev. Ti so se zbrali v velikem številu pred trgovino nekega belca, ki je ubil s puško črnca. Nastopila je policija, ki je črnce razgnala. Sporočili so, va, kateremu je ponovil vabilo, da sovjetski minister za zunanjo trgovino Patoličev obišče Italijo. Očitno gre pri tem vabilu za zaključek pogodbe o graditvi naftovoda Sibirija — Trst, pri kateri še vedno V Providence v Rhode Islandu je med včerajšnjimi incidenti h To 23. ranjenih. Aretirali so 15 ljudi, pridržali pa okoli 40 ljudi po večini mladih belcev, ki so skušali vdreti v črnsko četrt, kjer so bili ifniitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMMiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiimiuitiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMimM Nadaljuje se iskanje žrtev potresa med ruševinami hiš v Caracasu k! *' (. »a« CARACAS, 2. — Odstranjevanje ruševin v Caracasu se nadaljuje. Do sedaj so izpod ruševin potegnili 170 trupel. Na vseh področjih, ki jih je prizadel potres, je izgubilo življenje nad 300 ljudi, ranjenih pa je bilo okoli pet tisoč. Bojijo se, da bo število žrtev še naraslo. Ne izključujejo, da bo do- končno število žrtev znašalo nad 350 mrtvih. V bolnišnicah ni več prostora za ranjence. Brez strehe je ostalo 110.000 ljudi, ki so preživeli že tretjo noc na prostem v mestnih parkih ali v svojih avtomobilih. Pozno zvečer so sporočili, da je število ugotovljenih žrtev narastlo na 202. Med italijanskimi državljani, ki jih pogrešajo, so tudi geometer ligo Zilli iz Vidma z ženo in dvema otrokoma. Zilli se je izselil v Venezuelo pred 12 leti. BOGOTA, 2. — Neuradno število žrtev potresa, ki je v soboto prizadel Kolumbijo, je naraslo na 20 mrtvih; nad 150 ljudi je bilo ranjenih. incidenti. Tudi v Peorili južno od Chicaga so bili danes incidenti. Policija je množično nastopila proti črncem, ki so demonstrirali. Slišalo se je tudi streljanje. Iz Detroita so danes umaknili še ostale zvezne vojake, ki so jih bili pripeljali prejšnji teden' v to mosto. Ameriški kongres je začel danes svojo prvo preiskavo o rasnih neredih v raznih ameriških mestih. Posebna sodna komisija senata je poklicala predse voditelje policijskih sil iz petih mest, kjer so bili neredi, in to v okviru razprave o načrtu zakona, ki ga je že odo-bri.a predstavniška zbornica, in ki določa, naj velja za prestopek zveznega značaja, če neka oseba pride iz ene države v drugo «z namenom na hujska na nasilna dejanja.« V začetku preiskave o neredih sta senatorja Edward Kennedy in Philip Hart izjavila, da bi bilo n umno ali nerealno misliti, da bi mogli rešiti rasno krizo s posebnim zakoni proti nereoom in nasilju. Senatorja sta opozorila, da ne bi smeli misliti, da bi tak zakon lahko preprečil nerede v raznih delih ZDA. Danes so sporočili, da že nekaj mesecev posebna vladna preiskovalna skupina temeljito proučuje vzroke rasnih neredov, ki so bili v raznih ameriških mestih. Skupina ima na razpolago sklad 4 mi hjonov dolarjev. črnski voditelj Stokely Carmi-shael, ki je sedaj v Havani, kjer se udeležuje konference organizacije solidarnosti narodov Latinske A-merike, je imel dolgo tiskovno konferenco, na kateri je med drugim izjavil: «Ne smemo čakati, da bi nas pobili. Moramo biti pripravljeni prvi ubijati.* Carmishael je pripomnil: »Veliki voditelji zahodnega sveta, in sicer Harold Wilson, McNamara, Johnson, Dean Rusk in drugi bi morali plačati za svojo krivdo.* Dejal je. da nov val rasnih neredov v fDA pomeni »črnski upor*. Dodal je: »Pripravljamo se, da začnemo gverilsko vojno v ameriških mestih.* Dejal je, da se ta taktika naslanja na geslo Guevare: »ustvariti številne Vietname, da se zrušita kapitalizem in imperializem*. . Kar se tiče udeležbe črnskih vojakov v vietnamski vojni, je Carmishael izjavil: »Vsi smo pripravljeni tvegati obsodbo na 5 let ječe, s tem da ne oblečemo vojaške uniforme.* Kakor je znano, je bilo do sedaj zelo malo takih primerov. Med najvidnejšimi pa je primer Cassiusa Claya, ki je bil obsojen na pet let zapora in je sedaj na začasni svobodi v pričakovanju pri- najbolj primeren sistem kubanski sistem.* Pripomnil je, da imajo za »črno silo* po vrsti prednost naslednji voditelji: Malcolm, Wise, Franz Fanon, ki je napisal knjigo »Prekleti na zemlji*, »Che* Guevara in Maocetung. Kritiziral je ameriško komunistično stranko in je dejal: »Ameriški komunisti ne govorijo delavskemu razredu. Na njihovih sestankih ni nikoli več kakor 50 oseb. Oni predstavljajo bur-žoazijo prav tako kakor zahodne komunistične stranke.* Sporočil je na koncu, da se bo vrnil v ZDA kljub opozorilu predstavnika državnega departmaja, ki mu je zagrozil, da mu bodo odvzeli potni list. razprave, čudno zivne Dokaj čudno pa zvenijo izjave Carmishaela, ko pravi, da ima dobro stran dejstvo, da 40 odstotkov vojakov na prednjih položajih v Vietnamu sestavljajo črnski vojaki, čes »ameriška vojska uči črnce u-bijati, in ko se bodo vrnili na svoje domove, bodo izkoristili, kar so se naučili, da ubijajo ameriške belce.* Carmishael, ki je zavzel skrajno stališče, kar se tiče borbe črncev, je zavrnil možnost zave\ništva z »liberalnimi* belci. Kritiziral je tudi Martina Lutra Kinga in »nenasilne*, vsa gibanja za rasno integracijo in vse zagovornike te integracije. Pripomnil je: »Začeti hočemo igro po novih pravilih, po pravilih gverilske vojne.* Kar se tiče ideologije »črnske si-le», je Carmishael dejal, da »čeprav se Kitajska, SZ in ČSSR na primer proglašajo za komunistične, je treba komunizem še definirati*. Dodal je: »Mislimo, da je za nas «Svoboden Quebec» «Svobodna Bretanja» PARIZ, 2. — Nedavni de Gaullov obisk v Kanadi in njegovi govori niso poživili samo indipendenti-stične vneme kanadskih Francozov, temveč tudi podobno vnemo prebivalcev Bretanje v Franciji. Po zidovih in hišah Rennesa in številnih drugih bretonskih mest sc se pojavila nova gesla, kakor so npr.: «Svoboden Quebec... svobodna Pre-tanja«. Novo propagando je haje organiziralo gibanje za organizacijo Bretanje (MOB). Poleg tega sta bila izvršena dva atentata na telefonske naprave s podpisom BZH. Te črke so predstavljale ime bretonske nacionalistične stranke, ki Je bila razpuščena po drugi svetovni vojni. Bretonski nacionalisti bi hoteli avtonomno državo z vlado, s parlamentom in s proračunom za lastne notranje zadeve, kakor Jih ima Quebec v Kanadi. Jeriha. Streljanje se je začelo ob 18.45 in je trajalo 25 minut. V Jeruzalemu je izraelski parlament odobril z večino vladno politiko, ki ne predvideva nobene spremembe izraelskega stališča do ZAR, Jordanije in Sirije pred podpisom mirovne pogodbe. Pred glasovanjem je zunanji minister Aba Eban poudaril naslednje točke: 1. Izrael noče samo premirja ali sporazuma o premirju, temveč pra i mir. 2. Izrael mora ostati združen in dobiti je treba jamstva za mir in spoštovanje svetosti mesta. 3. Svobodna plovba za izraelske ladje po Sueškem prekopu in Tiranski ožini. 4. Rešitev vprašanja beguncev, ki bodo z mirovnimi sporazumi veljali za svobodne in produktivne državljane. Aba Eban je izjavil, da je edina točka, o kateri se vlada še ni Jasno izrekla, tista, ki se tiče novih izraelskih meja. Dejal je, da bodo morali o tem govoriti med mirovnimi pogajanji ter da bo moral nov zemljevid Izraela «odražati razliko med vojnim stanjem in stanjem miru«. Ponovil je, da bo sporazum mogoč samo z neposrednimi pogajanji med arabskimi državami in Izraelom. Vsako posredovanje — OZN ali drugih držav, pa čeprav prijateljskih — bi samo zavleklo sklenitev »pravičnega in trajnega miru«. V zvezi s stališčem sovjetske vlade, ki poudarja, da je nedopustna vsaka sprememba meja, Je Eban dejal, da so «mnoge evropske države menjale svoje meje iz varnostnih razlogov«. Tistim poslancem, ki so obsodil! «izdajstvo» Francije, pa je Eban izjavil, da je «dolgo poglavje fran-cosko-izraelskega prijateljstva preveč pristno in globoko, da bi se moglo tako lahko končati. Dodal je, da bo Izrael storil vse mogoče, da odpravi vsako napetost ali vsak nesporazum. Ob 17. uri po krajevnem času se je začela v Kartumu ožja seja, katere so se udeležili samo voditelji arabskih delegacij Se prej je bila triurna seja, na kateri so odobrili dnevni red konference. Na tej seji so delegati nato obravnavali številna vprašanja. Razpravljali so tudi o gospodarskih vprašanjih, ki so na dnevnem ledu. Egiptovski zunanji minister Riad je imel zmeren govor. Nekateri delegati so se pritožili zaradi žrtev, ki Jih nosijo nekatere arabske države proizvajalke petroleja. «A1 Ahram« poroča, da je egiptovska delegacija na konferenci v Kartumu pripravila predlog za takojšnje izvajanje sporazuma o ustavitvi ognja v Jemenu, ki sta jih podpisali leta 1965 Naser in kralj Fejsal. Sporazum določa postopen umik egiptovskih vojakov iz Jeme-na in ustavitev vsake vojaške pomoči Saudove Arabije monarhističnim silam. Kakor je znano, določa sporazum tudi, da bodo glede politične ureditve Jemena razpisali referendum. ZAR predlaga sedaj, naj izvajanje sporazuma nadzorujejo druge tri arabske države; eno bi določila ZAR, eno Saudova Arabija, tretjo pa zunanji ministri, ki so se sedaj zbrali v Kartunu. V predlogu je tudi rečeno, da se v januarju prihodnjega leta predvideva umik britanskih čet iz Južne Arabije, in zato ves ta razvoj postavlja na preizkušnjo voljo arab. skih držav do medsebojnega sodelovanja. Zaradi tega je ZAR sprejela pobudo in predlagala rešitev jemenskega vprašanja. Ravnatelj mesečnika «A1 Talia« piše, da je politika miroljubnega sožitja, kakor se je izvajala do sedaj, zastarela in bi jo morali menjati s politiko, ki naj omogoči socialističnim silam in državam «tretjega sveta«, da odgovorijo s silo in hitro na napad in na krajevne vojne, ki bi jih sprožil imperializem, pri tem pa si morajo prizadevati, da se ohrani svetovni mir. List nadaljuje: ((Potrebno Je začeti ofenzivo in ne smemo se več zadovoljiti z oprezno defenzivo. Potrebno je povsod odpreti fronte borbe proti Ameriki, bodisi z osvobodilnimi vojnami, ali pa z naprednimi revolucijami. Potrebno je predvsem, da arabske države in napredne države «tretjega sveta« uvedejo zelo tesne odnose s socialističnimi državami in predvsem s Sovjetsko zvezo. Potrebna je tudi samokritika v notranjosti, da se ugotovijo dejstva in da se kaznujejo krivd.« Vedno ostrejši napadi na Liu Šao Čija Različna stališča na konferenci latinsko ameriške solidarnosti Dokaj pisana udeležba vplivnih komunističnih partij in naprednih gibanj ter nepomembnih frakcionaiev . Stališče delegata SZ . Diskriminacija proti Jugoslaviji TOKIO, 2. — Pekinški dopisnik japonskega lista «Sankei šimbun« piše, da so rdeči gardisti poslali kitajskemu predsedniku Liu Sao Ciju ultimat, naj zapusti Cung Nan Hai (poslopje, ki je določeno za funkcionarje in visoke partijske voditelje) in naj se podredi «javni preiskavi«, ki naj bi bila 5. avgusta opolnoči. Isti list poroča, da je na tisoče rdečih gardistov postavilo šotore okoli palače in da so uvedli dežurno službo. Po devetem juliju, ko je rdečim gardistom uspelo prisiliti predsednika republike, da je izrekel samokritiko, se Je gibanje, da bi ga privabili iz palače, zaostrilo. Liu Sao Ci Je do sedaj izrekel tri samokritike: prvo 23. oktobra lani pred CK KP, drugo 9. julija v akademiji za arhitekturo, tretjo pa pred nekaj dnevi. V svoji tretji samokritiki je Liu Sao Ci izjavil, da se Je leta 1956, motil, ko je izjavil na nekem partijskem sestanku, da Je borba med socializmom in kapitalizmom končana. Dopisnik pravi, da so rdeči gardisti obsodili tretjo samokritiko predsednika in jo označili za »ofenzivo« proti Maocetungu. Rdeči gardisti pravijo, da predsednik sicer priznava nekatere napake, toda pripluje največjo odgovornost bivšemu pomočniku zunanjega ministra in centralnemu komiteju KP. Hkrati obtožuje predsednik bivšega pomočnika zunanjega ministra, ki se je bavil s kmetijstvom, da se je izognil svoji odgovornosti, s tem da je razpustil 200.000 zadrug. V Pekingu se je pojavil manifest, ki poroča, da se je predsednik vlade Cuenlaj komaj izognil ugrabitvi, ki so jo organizirali Mao-cetungovi nasprotniki v Vuhanu. Ko je imel Cuenlaj priti 23. julija v Vuhan, da bi se pogajal z voditelji tamkajšnjega gibanja proti Maocetungu o izpustitvi dveh kitajskih voditeljev, je politični komisar vojaškega okraja v Vuhanu odšel na letališče v spremstvu velikega števila vojakov na 28 tovornjakih, da bi ujeli Cuenlaja in o sebe. ki so ga spremljale. Toda Cuenlaj je bil pravočasno obveščen o zaroti in njegovo letalo je pristalo na nekem drugem letališču. HAVANA. 2. — Na konferenci organizacije solidarnosti narodov Latinske Amerike prihaja do različnih stališč med raznimi delegacijami. Vsi govorniki se strinjajo š potrebo skupne strategije proti ameriškemu imperializmu, vendar prihaja do različnih stališč glede vprašanja, če je samo oborožen boj edina oblika, da se uresničijo revolucionarne zahteve. Sovjetski opazovalec Aleksander Žijasojov Je v svojem govoru obravnaval različne oblike boja, pri čemer pa ni govoril o oboroženi borbi. Podobno je stališče tudi predstavnikov Kostarike in Salvadorja. Komunistični senator iz Čila Te-telbolma, za katerega sodijo, da je pristaš skrajnih oblik, pa je včeraj dejal, da podpirajo borbo vseh narodov, ld se bore z orožjem v roki, in da bo prišlo «do še številnih Kub« ter da «ni druge oblike kot oborožen spopad«. Bistvene razlike so tudi glede sestave posameznih delegacij, saj so prisotni predstavniki komunističnih partij, ki imajo v svojih državah stvarno težo in vpliv, po drugi plati pa ni uradnih predstavnikov partij Venezuele, Argentine, Brazilije in Ekvadorja in so te države zastopane s predstavniki različnih opozidonalnih skupin. Brazilija na primer z nacionalisti in komunisti, ki so zunaj partije, Argentino zastopajo levičarski peronisti. Po drugi plati pa so prisotne partijske in revolucionarne organizacije iz Urugvaja, Čila, Kolumbije in Gvatemale, ki predstavljajo stvarno silo. Se pred konferenco je nastala polemika s komunistično partijo Venezuele, zaradi česar se ta partija konference tudi ni udeležila. Gre torej za precej pisano druščino in značilno je, da so na konferenco sprejeli tudi nekatere frak-cionaše, ki so jih vrgli iz partij njih dežel. Tako kot na lanski konferenci solidarnosti narodov treh celin so se organizatorji tudi tokrat odlo-čili za diskriminacijo proti Jugoslaviji, ki ji niso poslali vabila, da pošlje opazovalce, čeprav so povabili vse druge socialistične države. Ni nemogoče, da bi se Guevara prikazal na kongresu v Havani. Kubanski premier Fidel Castro je pred nekaj meseci dejal, da je na jesen pričakovati Guevarovo vrnitev na čelu nekega latinskoameriškega revolucionarnega gibanja. Na kongresu v Havani naj bi Guevara razložil taktiko enotne latinskoameriške revolucije pod geslom ((Ustvarimo dva, tri ali več Viet-namov«. Otok Man obtožuje Veliko Britanijo LONDON, 2. — Otok Man, ki pripada Veliki Britaniji, uživa kljub temu precej avtonomije. Se ta teden pa se bo odločil, ali naj se pritoži na Združene narode ali ne. da opozori na »kolonialistično po-litiko«, ki jo London vodi do tega otoka. To stališče so zavzeli, potem ko je britanska vlada proti volji večine prebivalcev otoka prepovedala «piratske radijske postaje«, ki so se namestile v morju blizu otoka Man. Ukrep proti tem postajam se bo začel izvajati 15. avgusta. Zaradi tega je odpor parlamentarcev otoka proti sklepu londonske vlade znatno narastel. Guverner otoka Sir Peter Stallard je bil prisiljen dva meseca prej. kakor je bilo do-ločeno, znova sklicati krajevni parlament, ki bo v torek glasoval o resoluciji, ki se zavzema za pritožbo na OZN. Resolucija se ne sklicuje na piratski radio, temveč se sklicuje na ustavna načela. Ugotovili so, da je več kot polovica od 24 poslancev spodnje zbornice na otoku podprla to resolucijo. Malo verjetno pa je. da bo 10 članov zgornje zbornice resolucijo podprlo. Kanadska vlada o francoski izjavi OTTAWA, 2. — V zvezi z izjavo de Gaulla po obisku v Kanadi je kanadska vlada objavila sinoči pozno izjavo, ki pravi med drugim: «Kanadska vlada je sprejela na znanje izjavo predsednika francoske republike o njegovem obisku v Kanadi. Kanadska vlada Je že jasno poudarila, da ne bo sprejela nobenega tujega vmešavanja v svoje notranje zadeve. V sedanjih okoliščinah se ne zdi potreben noben nadaljnji komentar.« Razvoj industrijske cone v Kop ru Pod gornjim naslovom piše Gospodarski vestnik: Koprsko pristanišče ima razen ožjega slovenskega pomena tudi širše srednjeevropsko obeležje. Kot naravni most med Jadranom in srednjo Evropo je Slovenija posrednik tudi med drugimi območji Jugoslavije in državami srednje Evrope. Zato bo imel razvoj industrijske cone v Kopru elemente slovenskega, jugoslovanskega in srednjeevropskega gospodarstva. Razvoj v naslednjih 20 letih bo imel več faz. Predvsem bodo posamezna podjetja oziroma panoge iskale na območju Kopra manipulativne storitve za pretovor blaga z ladij na suhozemni transport (predvsem na železnico in obratno). Zato se za začetek predvideva povečanje operativnih obal, pokritih in nepokritih skladiščnih prostorov ter zgraditev prekladal-nih oziroma prečrpovalnih naprav za razsute tovore, tekoče kemikalije in eventualno nafto. V tej razvojni fazi bodo ustvarjeni pogoji, da bodo nekatere panoge lahko razvile na tem območju predelovalne obrate. Prvi taki obrati bodo lahko nastali tudi že v prvi fazi razvoja, ko bo pretovorjeno blago dobilo u-godnejšo (in s tem cenejšo) transportno obliko — z granuliranjem, briketiranjem, mletjem in podobnimi postopki z blagom, oziroma surovinami. V nadaljnji fazi pa se bodo nekateri tovrstni obrati razvijali naprej v obrate za tipično predelavo z bistveno spremembo kakovosti blaga. Za to predelavo pa so potrebni še nadaljnji pogoji, npr.: tehnološka voda (hladilna in procesna), energetski vir, možnost odstranjevanja odplak, kar nega, poškodovanega in prezrelega sadja v sadne sokove, eterična olja in suhe odpadke. Tovrstna predelava ima v koprskem industrijskem območju vse pogoje za razvoj. Take predelave ne zahtevajo večjih količin tehnološke vode in odpadne vode niso noben problem. Bistvenih zahtev ni niti glede delovne sile. Ti dve predelavi, ki bi bili za Koper tipični, bi izkoristili za prihranek pri transportu. Vsak odstotek vode v surovini vpliva namreč na ceno transporta. Predvsem velja to za južno sadje. Pri oljarstvu je bistveni element že zgrajeni sprejemni silos, ki bi lahko bil v primeru pravilno izbrane lokacije oljarskega obrata rezervni silos. Nobena druga lokacija za oljarno te prednosti nima, ker bi bilo povsod drugje treba rezervni silos še zgraditi. Razen omenjene prednosti bi bil razmeroma visok tudi prihranek pri transportu — pri 60.000 tonah letne predelave v oljarskem obratu bi pri voznini prihranili letno skoraj 150 milijonov din. Predelava sadnih sokov in predelava oljnic se vključujeta v splošni razvojni program Jugoslavije. Zaradi podobnega položaja v Avstriji, CSSR in Madžarski, ki so vse navezane na uvoz eteričnih olj, pa koncept oljarskega obrata presega državne meje. Od velikih industrijskih obratov pride v Kopru v poštev industrija aluminija kot kompleks. Koncept je v glavnem naslednji: boksit je za Slovenijo ugodna surovina in njen transport je najcenejši po morju, pa naj gre za dalmatinski ali inozemski boksit. Končni izdelki v obliki aluminija in njegovih izdelkov ter glini-, ce se tudi najceneje izvažajo po MOJSEJEV V LJUBLJANI V TOREK IN SREDO ZVEČER Ko je gostovala v Italiji ruska baletna skupina Mojsejev, je bil to velik dogodek. Užitka, da so videli nastop te skupine, pa so bili deležni le v nekaterih največjih mestih. Ce bi bili hoteli Tržačani videti nastop te ruske skupine, bi morali do Milana. Sedaj pa se nam nudi priložnost, da si ogledamo ta nastop mnogo bliže, namreč v Ljubljani. V torek in sredo (obakrat ob 20.30 po jugoslovanskem času) bo skupine. Mojsejev nastopila v Ljubljani, in sicer v veliki dvorani Tivoli. Ker gre za redko priložnost, opozarjamo naše bralce, naj Jo, če le morejo, izkoristijo. Državni ansambel ljudskih plesov ZSSR Mojsejev je velika atrakcija v največjih središčih in »Festival Ljubljana« si lahko šteje v čast in v veliko zaslugo, da mu je uspelo privabiti v Ljubljano to imenitno skupino. Ker pa je gotovo, da bo kljub razsežnosti ljubljanske »Hale Tivoli« vstopnic kmalu zmanjkalo, sporočamo vsem, ki nameravajo v torek ali v sredo zvečer v Ljubljano, da si vstopnice lahko nabavijo (in s tem izognejo neprijetnosti, da bi ostali brez njih) pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cicerone 4, že od danes dalje. dri itd. Ti činlteljl bistveno omejujejo razvoj nekaterih panog na tem območju in izključujejo gradnjo proizvodnih objektov drugih panog. Sodobna tehnologija zahteva velike proizvodne zmogljivosti, ki ao ekonomsko tehnično pogojene s pristaniščem samim, železniško povezavo z zaledjem in zadostno razvitim gospodarskim zaledjem. Koper ima vse te elemente. Da bi razvoj industrijske cone v Kopru usmerjali pravilno, mora biti program tega razvoja vključen v perspektivni načrt slovenskega gospodarstva, v razvojne možnosti in trende Avstrije, CSSR in deloma tudi madžarskega gospodarstva, vse v skladu s perspektivnim programom celotnega Jugoslovanskega razvoja. Dejstvo, da je v luki Koper mogoče računati le s predelavo uvoznih surovin, že pogojuje izbiro možnih panog na tem območju. Srednja Evropa nima surovin in Je navezana na uvoz. V podobnem položaju Je Slovenija. Ta gospodarska območja potrebujejo predvsem surove fosfate, boksit, nafto, eksotična olja in olj-njce, južno sadje, železovo rudo, koks in tako dalje, oziroma izdelke in polizdelke na osnovi teh surovin. Na tem prostoru je treba torej predvideti gradnjo anorganske kemične industrije (fosfati in izdelki iz fluora), komplesne industrije aluminija, primarne predelave nafte oziroma predelave n8fte v smeri petrokemije, razvoj elektrokemičnih obratov, oljarstva in nekaterih panog živilske industrije. Specializacija luke Koper za prevzem in pretovor lahko kvarlji-vega blaga (agrumov, olja in žita) že sama ob sebi narekuje razvoj oljarstva na podlagi uvoženih holjnic in predelavo odpad- morju. Pri tehnološkem procesu odpade velika količina rdečega blata, ki v Kopru ne bi pomenilo ne transportnega ne odlagalnega problema. Električna energija, ki je potrebna za tovrstno proizvodnjo, bi bila lahko na voljo iz predvidene TE Koper na tekoča goriva. Zaradi ugodne tehnološke povezave spada v ta koncept tudi gradnja rafinerije z zmogljivostjo 1,2 do 1,8 milijona ton, ki bi bila za Slovenijo v bližnji prihodnosti nujno potrebna. Drugi koncept razvoja anorganske kemije temelji na uvoženih fosfatih in je v glavnem naslednji : TE na tekoča goriva mora čistiti odpadne tehnološke pline. Pri tem se pojavijo razmeroma velike količine žveplovega dioksida. S pritegnitvijo piritov ali celo raškega premoga kot izvora žvepla, je mogoče zgraditi na tem prostoru obrat žveplene kisline, v povezavi s fosfati pa obrat za fosfatna gnojila. Oba tehnološka koncepta sta realna in drug drugega ne izključujeta, oba pa spadata v širši koncept razvoja slovenske in jugoslovanske industrije in prvi daje našemu gospodarstvu zaradi tradicije v Kidričevem in v Impolu dolgoročno programsko usmeritev. Predelava surove nafte, ki je tipična pristaniška industrija, za Koper ne pride v poštev, graditev rafinerije na lokaciji Kopra pa bi bila tehnično ugodna. Železarstvo na območju Kopra zaradi pomanjkanja tehnološke vode nima večjih možnosti. Vendar bi bilo tudi to panogo treba povezati s Koprom tako, da bi bila koprska luka uvozna in izvozna luka tudi za slovensko železarsko industrijo. Posebno poglavje v razvoju luke in industrijske cone v Kopru pomeni morebitni uvoz zemeljskega plina iz severne Afrike. V prime- ru, da bo realiziran srednjeevropski del alžirskega projekta, ki predvideva sprejemne in regazifikacij-ske naprave v koprskem kanalu, bo imelo to pristanišče na voljo izredno poceni energijo za hladilne naprave. Utekočinjeni plin, ki prihaja s posebnimi tankerji v pristanišče in se v posebnih rezervoarjih uskladišči za daljšo dobo zaradi enakomernega napajanja plinovoda, se mora pred vstopom v plinovod ponovno upliniti. Zato je treba plin segreti od minus 160 stopinj C na 0 stopinj C, za kar je potrebno razmeroma veliko toplote. Približni računi kažejo, da bi bilo mogoče ob tem zgraditi hladilnik z zmogljivostjo, ki bi zadovoljila vsaj vse slovenske potrebe. Pri kalkulaciji cene zemeljskega plina ta možnost in njena gospodarska korist ni nikjer upoštevana in je torej čisti energetski prihranek. Izredno nizke temperature, ki jih ima utekočinjeni plin, omogočajo razne tehnološke procese, ki so sicer izredno težko izvedljivi. Za zdaj so te možnosti neprouče-ne, ne glede na to, da plin tudi sam omogoča razvoj različnih panog. To pa je tudi treba posebej preštudirati, da se odloči, ali bo sploh prišlo do terminala za tekoči plin v Kopru. Na območju Kopra je mogoče pričakovati razvoj raznih industrijskih panog, ki bodo izkoriščale ugodnosti režima proste carinske cone. Te panoge bi bile predvsem tekstilna industrija, finalizacija izdelkov iz plastičnih mas, morda industrija barv in lakov, materiala za embalažo, luščilnica riža, eventualno predilnica bombaža, finalizacija izdelkov kovinske industrije in finomehanike. Koncept tovrstnih industrijskih obratov, velikost zmogljivosti, vprašanje lastništva, udeležba tujega kapitala itd., so le študijska predvidevanja brez konkretnih zahtev, ponudb in vprašanj. Možnosti razvoja industrijske cone Kopra oziroma pristanišča je vsekakor več. Tudi časovno je ta razvoj mogoče predvideti zelo različno, glede na vloženi kapital, potrebe in trenutni trend. Poslovno združenje »Industrijska cona Koper* je bilo ustanovljeno L 1965 z namenom, da se slovenski industriji zagotovijo moralne in dejanske pravice na območju industrijske cone ter da se ji omogoči fiksirati perspektivne programe na lokacijo Kopra. Ugodnosti te lokacije so za slovensko industrijo očitne, vendar je ozemlje industrijske cone neurejeno in zahteva investicije v infrastukturne elemente, preden bo sposobno sprejeti industrijo. V tej smeri trenutno tudi poteka delo biroja poslovnega združenja industrijske cone Koper. Program obsega izdelavo ureditvenega načrta industrijske cone Koper, animiranje gospodarskih činiteljev za izbiro lokacije in njene prednosti za določene industrijske panoge v Kopru, sodelovanje pri regionalnem programiranju Slovenije s posebno nalogo povezave primorskega gospodarskega bazena z gospodarstvom Slovenije in sosednih dežel, usklajevanje perspektivnih programov članov in vključevanje splošne investicijske dejavnosti, katerim nudi Koper določene prednosti. «NIR0LA ŠUBIC ZRINJSKI» V OPATIJI Zlasti naši starejši pevci se spominjajo (in znajo še peti) mogočne koračnice «U boj, u boj!« Vsi pa morda ne vedo, da je ta pesem, ki še sedaj navduši poslušalce, iz opere Ivana Zajca «Nikola Subič Zrinjski». (Odlomek iz te opere s koračnico «U boj, u boj!« smo slišali v nedeljo dopoldne v Bazovici, ko jo je igrala godba milice iz Ljubljane.) V ponedeljek bodo omenjeno opero izvajali v Opatiji na fe-stivalu opere in baleta. Prav ta opera bo zadnja prireditev tega festivala. Naslovno vlogo bo pel slavni pevec Vladimir Ruždjak, ki bo opero tudi režisersko postavil na oder. V glavnih Zenskih vlogah bosta nastopili Mila Kirinčič in Darinka Šegota-Ziger. Ljubomir Strgačič, imenitni Ero, ki smo ga spoznali tudi v Trstu ob gostovanju reške Opere, bo pel vlogo Juraniča. Nastopi pa še vrsta pevcev. Dirigiral bo Vladimir Benič, ki smo ga prav tako spoznali v Trstu pri omenjenem. gostovanju. Prepričani smo, da bo uprizoritev te opere zamikala tudi marsikaterega TrZačana, da se bo v ponedeljek zvečer zapeljal do O-patije (začetek ob 21. uri), saj se po predstavi lahko pripelje spet domov spat. Mogoče si bo kje kaka večja skupina celo organizirala avtobus. (Vsekakor bi bilo morda dobro si pravočasno zagotoviti vstopnice!) Na sliki: pogled na letno gledališče v Opatiji, kjer vsako leto prirejajo festival opere in baleta. V ponedeljek bo letošnja zadnja predstava — uprizoritev opere I. Zajca «Nikola Subič Zrinjski* knjige gledališče glabhu ^ hliUu'ibtvt> Zbirka prispevkov o »Pinocchiu* PISTOIA, 2. — Državna ustanova sCarlo Collodi« s sedežem v mestu Paseta, nedaleč od Pi-stoie, je ustanovila zbirko «zvezkov», v katerih bodo zbrane študije o Collodijevem delu. Tu velja pripomniti, da je «Pinocchio» — za Biblijo — preveden v največ jezikov. Prvi « zvezek«, ki je izšel pred kratkim z naslovom «Omaggio a Pinocchio», je bogato ilustrirana knjiga, v kateri je ponatis posebne številke «Ras-segna Lucchese« iz leta 1952, ko so pripravljali spomenik slavni lutki. Uvodno besedo je napisal Luigi Volpicelli, ostale spise pa so prispevali Franco Antonicelli, Giuseppe Ardinghi, Amerindo Ca-milli, Manlio Danti, Felice Del Beccaro, Giuseppe De Robertis, Saverio Desideri, Renzo Frattaro-lo, Piero Guarducci, Guglielmo Lo Curzio, Paolo Lorenzini, Antonio Lugli, Leo Magnino, Ar-mando Michieli, Marino Porenti, Enrico Pea, Carlo Pellegrini, Giorgio Petrocchi, Ferrucio Uli- vi in Olga Visentini. Gre za zvezek, ki je že davno pošel in ki ga strokovnjaki zelo pogrešajo. Baletni večeri v «Scali» MILAN, 2. — S ((Portretom don Kihota« in «Labodjim jezerom» Čajkovskega se bo v gledališču «Scala» pričela prvega septembra sezona baletnih večerov. Dru- MOGOČE SE JIM LE ZDI PREDRAGO V ZDA ni več takega navdušenja za drag vesoljski program Za to, da bi leta 1970 pristal kak Američan na Luni, mo. rajo v ZDA potrositi letno 2500 milijard lir - . Vključil je aparat za su-^ las. fjPbaval je neznanca z razgovo-j^ o tenisu in nogometu. Potem °rnenil tudi umor v Manchestru. Kaže, da je policija obupala, le menil neznanec. „ Morda bo nagrada vso zadevo bn°pič oživila, — je pripomnil Bi udd. Nagrada? o njej. Piše v Večernem listu. Mor- Kaj pravite? e?n slišal <č',Plše v Večernem J* hoteli pogledati? Bu/Jnanec ie začel pazljivo brati. vjjjj Qa je opazoval v ogledalu. mož naglo od-ki jo je dotlej 7al na stol. ja °ba Budd je imel še toliko ča-cu‘ “a je opazil, da manjka tuj-^ e* palca na levi roki. oauŽnanec ie nekaj časa gledal v z°^al°’ ^ot bi Budda opa- je"' doslej je morilec prav gotovo ki begnil iz države, — je de-Budd. dPj'. ^udi sam mislim tako, — je iVj™ neznanec in se zasmejal, bil 9°v levi gornji podočnik je opis ^ ?e ie nirzlično spomnil na v časniku. Vse je bilo tako: °st. leta, sivi lasje, zlat zob in pokvarjen palec na levi roki. Vprašal se je, ali je ta človek surovi morilec, ki je v Manchestru izropal in ubil svojo teto. Kmalu je bil povsem prepričan o tem. Ko je neznancu posušil lase, mu je ta nestrpno dejal, naj pohiti, ker je že pozno. Kot mimogrede se je Budd napotil proti vratom. Hotel je videti, ali so na ulici kaki policaji. — Kam greste? — je vprašal neznanec. — Hotel sem pogledati, koliko je ura na ulični uri, — je dejal Budd in obstal. — Zdaj je pol devetih. Budd se je odpovedal nameri, da stopi na ulico. Ko je pripravljal barve, je razmišljal kako bi obvladal tujca. Lahko bi se mu postavil s svojo britvijo za hrbet in mu ukazal, naj vstane in dvigne roke. Potem bi ga prisilil stopiti na cesto in bi ga izročil prvemu policaju. Toda človek bi mu lahko iztrgal britev iz rok in ga ubil. Če je ubil svojo teto, zakaj ne bi tudi njega? Nenadoma se je nečesa spomnil. Razpoloženo je začel mešati barve. Medtem ko je barval tujcu lase, je govoril o nepomembnih zadevah. Ko je neznanec zapustil Buddo-vo brivnico, ga je spremljal s pogledi in videl, kako je stopil v avtobus. Nato je ugasil luč v delavnici, zaklenil vrata in se odpravil peš po ulici v kateri je bil Scotland Yard. Službujočemu policaju je povedal, da ima važno sporočilo v zvezi z umorom v Manchestru. Stopil je k inšpektorju. Budd mu je dejal, da je prepričan, da je bil malo prej v njegovi delavnici manchestrski morilec, nato pa mu je povedal še vse drugo. Scotland Yard je takoj obvestil vst policijske postaje, vsa letališča v državi. Po radiu so bile obveščene tudi vse ladje, ki so ponoči izplule iz angleških pristanišč. Ladja Miranda je pristala v pristanišču Ostende naslednjega dne ob 7. uri zjutraj. Kapitan je stopil v radiotelegrafsko kabino in dejal: — Poklical sem belgijsko policijo. Radiotelegrafist je čez nekaj trenutkov poslal sporočilo Scotland Yardu: «človek na naši ladji ustreza vašemu opisu. Vozovnico je vzel pod imenom Watson. Zaklenil se je v kabino in noče iz nje. Zahteva, da mu pošljemo frizerja. Obvestili smo belgijsko policijo.» Deset minut kasneje so se kapitan ladje in več policajev napotili proti kabini št. 36. Kapitan je potrkal na vrata kabine. — Kdo je? — je bilo slišati zar molkel glas. — Brivec. Vrata so se odprla in v kabino so naglo skočili kapitan in policaji ter po kratkem boju vklenili Williama Stricklanda. Kapitan pa je zaprepadeno gledal. — Kratko malo ne morem verjeti svojim očem! Ta človek je čez noč ozelenel. Budd ni zamam leta in leta proučeval zapletene reakcije kemičnih barv. Naredil je tako, da so lasje in brki neznanca čez nekaj ur pozeleneli. Večerni list je izplačal Buddu 500 funtov nagrade. Žitno klasje in oblaki. Motiv iz narave, ki je od nekdaj bil drag vsem fotografom. Idila in romantika, Id pa so ljudje danes nanju vse preveč pozabili, da bi se tembolj lahko posvetili strojem in poceni zabavi. In vendar je za človeka doživetje podobnega prizora v naravi kot osvežujoč požirek bistre studenčnice POMENKI IN MIŠU Z GRUDE IN O GRUDI MED MEJNIKI Kako je danes pod našo domačo streho in kako z našo mladino nasploh Meščan in kmečki človek - Ognjišča, hrastove kalance in gabrovina Vloga in pomen stroja na naši zemlji - Razlika med nekdanjo in današnjo mladino in mnenje kmečke žene, sobesednice v pogovoru «Ja, to je težka, a najvažnejša zadeva. Mi delamo v glavnem po izročilu naših očetov, napredek pa nas prehiteva. Vzemimo za primer naše trtne nasade. Jaz vem, da bi nam trta lahko dala mnogo obilnejšo in boljšo kapljo. Priporočajo nam saditi kraško črnino kot našo specialiteto. To bi se res bolj izplačalo. Ampak, kaj vse bi bilo za to potrebno! Tega ne zmoremo, tolikih sredstev ni,» je ugotovil gospodar in se vprašujoče ozrl name. «Ni sredstev in ni nujno potrebnega strokovnega znanja. S tem si belite glave le vi, oni od zgoraj si jih ne. Kar je naš človek dosegel, je iz svoje lastne pobude. Pogrešno pa bi bilo, če bi vrgli puško v koruzo, ko je upati, da se bodo razmere v tem gospodarstvu spremenile na bolje.* Pod našo domačo streho. Res ni več starih »distanc* med podeželskim in mestnim človekom, a še je opazno, kako šolani in tudi nešolani meščani, še posebno oni iz svojevrstnega mestnega testa, zrejo z viška na kmečke ljudi. Ko zaide na vas in ima priložnost ali potrebo z njimi govoriti, se vede nekam pokroviteljsko, mu prija vloga avtoritete. «Pri nas ni več starih očkov in mamic, ki so bili srečni, če jih je gosposko oblečen tujec ogovoril. Naš človek se zaveda, da je njegovo delo enakovredno vsakemu drugemu. Ponos moramo imeti tudi mi, drugače ne pridemo nikamor. Ali ni to prav? Sicer pa moram reči, da se resnično izobraženi ljudje ne lotevajo onih pogovorov, ki so včasih res o-tročji in smešni,* mi je rekla kmečka žena. To pomeni, da kdor ne razlikuje črešnje od hrasta, naj to kmetu prizna. On bo to razumel in upošteval. Ali pa naj kmeta opazuje le od daleč. Ni več nekdanjih ognjišč in na njih blagodejne toplote in prijetnega vonja in hrastovih kalanc ali gabrovine. Vsi njihovi nedostatki (ožarki, nevarnosti) ne morejo zmanjšati prednosti ognjišč. Dr. Brecelj, znani goriški ljudski zdrav- w --- oc puacuuu um Dicutrij. /.rinili gurisiu IJUU5K1 Zdrav- """.""".......................................um...... MED ŠOTORI RODU MODREGA VALA OB BOHINJSKEM JEZERU Nekaj vtisov medvedkov in čebelic ob prvem stiku s taborom in naravo Odhod od doma in prva dela v taboru - Ob tabornem ognju skupaj z brati ljubljanskega Zmajevega odreda - Naporen izlet do Triglavskih jezer - Poplačan trud sredi edinstvenih naravnih lepot in vesel povratek med platnene domove Jl5, Radio Trst A p';«-. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -tr»„0cila - 7.00 Koledar - 7.30 Ju-Vphnj.a glasba - 11.35 Šopek slo-l20n h - 11.50 Sodobni motivi -■ i") °gazzaro: «Mali stari svet* Gla V° Za vsakogar nekaj - 13.30 vir,lba Po željah - 17.00 Igra kla-čla^u duo Russo-Safred - 17.20 za transistornik - 17.50 fon> posvetovalnica 18.00 Sim-18 Te skladbe našega stoletja -%if,-Igra trio Hotcha - 19.00 Zlata be - otroške pesmi in sklad- ČETRTEK, 3. AVGUSTA 1967 Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila1 - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Zvočni trak - 10.05 in 11.05 Ure glasbe - i2.05 Kontrapunkt -13.30 Glasbeno-govorni spored -14.40 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino - 16.30 Plošče - 17.15 Roman v nadaljevanjih 18.10 Veliki variete - 19.30 Luna-park -20.20 Zabavni spored - 22.15 Sopranistka Irene Oliver in pianist Charles Wadsworth. 19.1.5 Spor J tu a *T ,.?vnih dob Guillauma de Ma-22.45 Romantične me- 20.on * 15 Razkuštrane pesmi Vest • P°rt - 20.35 »Vilemir*, f Satv-L1? turških časov 22.15 A t>e aQe »Tamburica* - 22.30 Skladat*1 He* - N. program Sestat,^rinet in klavir - 13.35 vi«o . ,, z opero - 14.30 Istrsko t4.40 Cerkveno petje. 7,. Koper 15.3 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, Jutrš 1. 30, 20 15 — Poročila - 8.15 }0.oo pJa , glasba - 9.00 Popevke -Sfiov ?? senčnikom - 10.45 Celen-£anaš„k an ' H00 Plošče - 11.30 (Hasba J' Pevci - 12.00 in 13.05 P«vl{e l3?. željah - 14.15 Ital. po-15 on 014-40 Popularne melodije -Peret„„ lasba po željah • 15.00 Iz S(>lt» v ega sveta - 16.45 Glasbena ." Potni ,?mpetru ■ 17.00 Turizem ■ °fi miru ' 17-30 Mali '0 njokih mojstrov 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album 10.00 Jazz - 10.15 Plošča za poletje - 11-42 Pesmi desetletja - 13.00 Turistični sprehodi - 14.00 Juke-box - 15.15 Klavičem-balistka Wanda Landovvska 16.00 Neapeljske popevke - 16.38 S tran-sistorjem na peščini 18.50 Glasbeni aperitiv 20.00 Ital. humori-21.00 Jazz - 21.40 Plesna glas-22.40 Turistična oddaja. Letos so taborniki rodu Modrega vala razpeli svoje šotore do Bohinjskega jezera, skupno s taborniki Zmajevega odreda iz Ljubljane. V dveh tednih so si ogledali skoraj ves Bohinjski kot, Komno, Črno prst in Triglavska jezera. V gozdni šoli so od prof. Pavla Kunaverja slišali marsikaj zanimivega iz naravoslovja, z nočnimi pohodi, igrami in tabornimi ognji pa so si pridobili novega znanja in s» še bolj navezali na življenje v naravi. Iz taborne kronike smo izbrali naslednje štiri sestavke, ki pričajo o delu, igrah in izletih, kakor so jih doživeli najmlajši člani organizacije: medvedki in čebelice. vedno glasnejši in naši vodniki so nas morali miriti, saj smo se že začeli ruvati. Po dolgi vožnji smo prišli do tabora. Predhodnica je postavila že skoraj vse taborne objekte, razen nekaj pogradov in šotorov, to pa zato, da bi se mi tega naučili. Najprej smo si ogledali šotore in nismo se mogli načuditi, ker smo jih prvič videli v tolikšnem številu. Takoj smo šli na delo. Medtem ko so fantje dokonča vali pograde, smo dekleta šla napolnjevat slamarice s slamo. To je bilo za nas čebelice nekaj novega. Sestri Pika in Metuljček sta nam pokazali, kako to napravimo. S pesmijo na ustih nam je šlo delo hitro od rok. Ko so bile vse slamarice polne, smo sedle nanje in jih začele šivati. Polne in zašite smo jih nato privlekle v tabor in jih položile na pograde. Izbrali smo si šotore. Jaz sem se zmenila s sestro Tiso, da bova spali skupaj. Treba je bilo nato urediti šotor, naše bivališče cela dva tedna. Vodniki so pri tem dajali nasvete. V takem razpoloženju je na naše šotore kmalu legel mrak. Po večerji, ki se je nam vsem zdela tako okusna kot še nikdar dotlej, smo šli v tabor ljubljanskega Zmajevega odreda. Ljubljančani so nas namreč povabili k njihovemu tabornemu ognju. Tudi to je bila za nas novost. Njihov in naš starosta sta spregovorila nekaj besed v pozdrav, nato smo začeli peti. Taborovodja naših sosedov, Matjaž, nas je spremljal na kitaro. Čas je hitro minil. Niti zavedla se nisem, pa smo že pristopili k ognju in zapeli pesem «Dan je šel* — znamenje, da je tabornega ognja konec in da bomo morali iti spat. V indijanski vrsti smo se vrnili v tabor Vsak je takoj zlezel v svoj šotor in ko je taborovodja zapiskal tišino, smo že vsi sladko spali na posteljah, ki smo si jih sami postlali. Sestra Planika /. - Adi jo, pa zdravi ostanite... Končno je prišel dan odhoda na taborjenje. Za vse medvedke in čebelice je bil to zelo pomemben dan. To je naše prvo taborjenje in vsi smo bili nestrpni, da bi spoznali taborniško življenje. Zbrali smo se na železniški postaji v Sežani, čez nekaj trenutkov je vlak, najprej sopihaje, potem pa vedno hitreje odhitel s postaje. Za sabo je pustil le skupinico staršev, ki nam je z robci v rokah mahala v pozdrav. Najprej smo molčali, kmalu pa smo postajali vedno bolj živahni. Začeli smo peti in se smejati. Vedno bolj smo se navduševali. Na vsaki postaji se je vlak ustavil, vanj so stopili ljudje. Toda mi se za to nismo menili, postajali smo Glasbena pravljica: K. Cipci: ter Pan» - 10.30 Iz baletov -S solisti zagrebške Opere -................... 12.20 Za «Pe- 11.15 12.00 vsa- sti ba umo-18.15 Ritmi 5? - uM? . 18.40 Zbor iz Digna-$•15 ,n 20-30 Prenos RL -I '135 Muster RTV Ljubljana -N°cm motivi HI. program 10.00 Marais, Haendel in Doh-nanyl - 10.35 Polifonska glasba -10.50 Portret A. Dvoraka - 13.00 Antologija interpretov 14.30 Schumannove skladbe - 15.30 Nove plošče - 17.15 Glasbene improvizacije 18.30 Lahka glasba 18.45 Luigi Pirandello - 19.15 Vsakovečerni koncert - 20.15 «La molinara* -22.40 Revija revij. Slovenijo 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.15 — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja -9.05 Glasbena matineja - 10.00 Marjan Marinc: «Dideldu» - 10.15 Turistični napotki ________ kogar nekaj - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Koncertne pesmi in plesi - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Narodne in ponarodele - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Za prijetno popoldne - 16.20 Glasbeni in-termezzo - 16.40 Francoski zbor Phillip Caillard - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Četrtkov simfonični koncert - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Turistična oddaja - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Domače pesmi in napevi - 22.00 Literarni večer - 22.40 Glasbeni nokturno - 23.10 Iz domače komorne glasbe - 24.05 Nočni mozaik jazza. Ital. televizijo 18.15 Program za mladino - 19.45 Šport in ital. Kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 «Lei non si preoccupi*. glasbena oddaja 22.15 Srečanja 1967 - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik 21.15 Dokumentarni film: «L’avventura dei diri-gibili* - 22.00 IX. mednarodno srečanje popevk. Jug. televizijo 18.05, 21.00 in 22.55 Poročila -18.10 Risanka - 18.25 Potujte z nama ob Ljubljanici 18.55 Črni kralj — risanka 19.15 Kje, kam in kako v soboto in nedeljo - 19.35 Po izbiri — glasbena oddaja 20.00 Vandrovec — humoristčina oddaja 20.40 Obzornik 21.38 Vuk Vučo: Nepetolaženi poštar — komedija - 22.40 Poje Tereza Ke-sovija. za nam 2. - Prvi izlet Po dveh dneh našega prvega taborjenja nas je že čakal dolg in naporen izlet do Triglavskih jezer. Vstati smo morali že ob treh (ob tem dejstvu sem se že prvi dan zgražala, zato velja, da zapišem). To jutro nismo telovadili, ker smo se morali pripraviti na izlet. Po zajtrku smo si nadeli nahrbtnike. Že po prvih korakih, ki smo jih napravili, smo začutili na naših ramenih vso težo polnega nahrbtnika. Kmalu smo se utrudili, a kar nas je čakalo, nam je takoj zbrisalo spomin na prve trenutke nošenja nahrbtnika. Ustavili smo se na križpotju, kjer peljeta ena pot čez Komarčo do Triglavskih jezer, druga pa na Komno. Naša pot je bila tako strma, da smo se prav pošteno prestrašili, saj se nam je zdela nepremagljiva. Začelo se je naše «plezanje». Kmalu smo bili tako trudni, da nismo mogli več naprej, vodja pa nas je bodril tako,- da nam je ukazal' žvižgati. Bolj mrtvi kot živi smo vendarle prilezli na vrh Komarče. Za nekaj časa smo odložili nahrbtnike in uživali v krasnem razgledu, ki se nam je odprl pred očmi. Želja, da bi videli znana Triglavska jezera, nas je gnala naprej. Menjave nahrbtnikov so bile vedno pogostejše. Končno smo dospeli do črnega jezera. Tu so nas že čakali tovariši iz Zmajevega odreda, ki so s? hitreje povzpeli na Komarčo, ker imajo v tem pogledu tudi več izkušenj. Tukaj smo se ustavili, se odpočili in po-malicali. Zatem nas je čakal še zadnji napor: morali smo namreč še priti do koče pri Triglavskih jezerih. Pravili so, da ni daleč in odpravili smo se na pot z obnovljenimi močmi Meter za metrom, korak za korakom smo lezli naprej in čakali, da za ovinkom končno le zagledamo kočo, a se nam ni hotela prikazati, pa je vsak trud nagrajen s Čilom, smo kočo končno vendarle zagledali. Trudni smo posedli. Po kosilu smo se umili v jezeru in nato počivali. Počivajoč v čudovitem okolju, smo se spominjali na jutranji trud, a bili smo vseeno zadovoljni, ker smo tako junaško vzdržali, čeprav je bil to naš prvi težji vzpon Ko sem se naslednjega dne zbudila, sem se najprej začudila, ker ta Ker pla- sem se znašla v zaprtem prostoru in ker je bilo okoli mene toliko ljudi. Toda hitro sem se zavedla. da smo v koči pri Triglavskimi j£- do- na Bo- zefitt1.'' Spomnila sem _ bomo ta dan še dosti "ho11 i,/i f, ..... i -_ - 7- : _ 1. m iuai.1, jac — u nidjsLiebna punčka at? ja pu in hlapčič. Najprej je odšel v vojno vseh tradicionalnih jesenski1 nrc*. nplčAl moconciir Irocnoi« A« u btlTV. Ofi tpinnn 70lont> fin zelo primeren za sestavo nekega načrta v zvezi z vašo novo dejavnostjo. Prišlo bo do zastoja v razvoju vašega čustvenega razmerja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Uspelo vam bo prepričat: svoje sodelavce o koristnosti neke vaše zamisli. Sku- še spoprimite kar najbolj odločno in borbeno. Pazite, da ne postanete sami žrtev lastne nestrpnosti. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Povečal se vam bo ugled na poklic- izgube, predvsem zaradi nepriprav-šajte še bolj utrditi moralne tenie- ‘jen«sti sodelavcev. Dovolite t"Ji lje svojih odnosov z ljubljeno osebo, j vcLai ac vam 00 ugiea na poklic- poslovanju boste utrpeli precejšnje nenL?°^ročiu-1 NaP?vfduje se vam izgube, oredvsem zaradi neorinrav- srecen dogodek v družim. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Postavite se po robu temu, da bi vas nekdo pritegnil v neki podvig, ki nima možnosti uspeha. Uredite čim-prej svoje družinske razmere. RAK (od 22.6. do 22.7.) Vaša misel in akcija bosta danes povsem usklajeni, kar vam bo zagotovilo izvrsten uspeh. Vaše najnovejše čustveno razmerje bo deležno ostrih kritik LEV (od 23.7. do 22.8.) V svojem moč, ki vam je potrebna za dosego postavljenega si smotra, se obrnite na neko vplivno osebo. Zamudili boste odlično priložnost za uresničitev svojih čustvenih sanj. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nikar ne žalite onih, ki ne zmorejo tega, kar zmorete vi. S svojo pozornostjo in razumevanjem boste najbolj osrečili ljubljeno osebo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Z vsemi težkočami in nevšečnostmi KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V kratkem se boste rešili vseh gmotnih skrbi. Končno boste rešili neko zapleteno vprašanje, ki vas je že dalj časa vznemirjalo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne ustavljajte se pred morebitnimi zaprekami, marveč storite vse, da jih odstranite. V veseli družbi boste pregnali vse skrbi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izredno ugodne okoliščine za vse finančne transakcije. Spričo svoje ljubeznivosti boste deležni največjih simpatij od strani vseh. baru, od temno zelene do peščene rjave in rumene, a tudi bele in črne barve, ki sta bili v letošnji ženski modi skorajda pozabljeni. Cardinova modna kolekcija je bila namenjena le mladim — oziroma zelo mladim in pogumnim dekletom. Poleg izredno kratkih kril, je Cardin prikazal vrsto drzno krojenih pižam (večernih in dnevnih), dolgih in kratkih hlač, tut ter dnevnih in večernih oblek. Največ tkanin je bilo črtastih in to v zelo drznih barvnih kombinacijah, v katerih sta še vedno prevladovali močna oranžna in živordeča barva. Coco Chanel, 82-letna pariška modna ustvarjalka, je tudi hotela povedati svoje. Kot stalna nasprotnica vseh ostalih pariških modnih ustvarjalcev in pobornica za resnično žensko modo, je prikazala modno kolekcijo, ki n' samo navdušila (saj je bila izredno mladostna in sveža), temveč je vzbudila v modnih krogih val polemik, kritik pa tudi odobravanj. *Sem proti kratkim krilom, ker ta kvarijo harmonijo ženskega telesa. To grozno modo so lahko ustvarili le moški, kajti vsaka ženska sicer ve, kateri del telesa je bolje skriti in katerega je bolj primerno pokazati.» je izjavila pariškim novinarjem. «Borila se bom zato proti tej grozni modi, ki dela mlada dekleta grda starejše ženske pa smešne ter podobne starim 'punčkam .» Njeno modno kolekcijo so modni dopisniki imenovali tpariško pomlad», tako je bila sveža in mladostna. Katera izmed teh treh modnih tendenc bo imela največ uspeha? Dobro poučeni krogi trdijo, da se bo iz vseh treh nasprotujočih si modnih linij, rodila nova linija, ki bo nekak kompromis in mešanica vseh modnih novosti in ki naj bi naletela med ženskim svetom prav zaradi tega na odobravanje. Vreme včeraj: najvisj; temperatura 30, najnižja 23.6, pb 19 uri 29 stopinj; vlaga 65 odst , zračni tlak 1011.9 pada, veter 4 km severozahodniJt, nebo 2 desetinki pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 25 stopinj. Tržaški dneva Danes, ČETRTEK, J. avgusta Lidija Sonce vzide ob 5.50 ln zatone ob 20.32. Dolžina dneva 14.42. Luna vzl-de ob 2.16 In zatone ob 19.13. Jutri. PETEK, 4. avgusta Dominik PLODNO DELOVANJE DEŽELNEGA SVETA V zadnjih šestih mesecih odobrenih devetnajst važnih zakonskih osnutkov 14 jih je bilo že objavljenih v Uradnem vestniku in so postali zakon, pet pa jih še čaka na objavo . Deželni svet začne zopet delovati 5. septembra Deželni svet je od februarja do Julija, to je od božičnih do poletnih počitnic odobril 19 zakonov, od katerih je že bilo objavljenih 14 v Uradnem vestniku avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, medtem ko čaka pet zakonov, da stopijo v veljavo. To so najbolj Izraziti podatki o delu deželnega ■veta. Gre za veliko količino dela, ki ga je opravil deželni svet v Šestih mesecih na sejah, sestankih, v razpravah, proučevanju itd. Pri tem gre za zakone, ki se tičejo raznih torišč delovanja deželne avtonomije in ki se nanašajo na razne gospodarske in socialne sektorje. Predvsem je deželni svet odobril obračun za razdobje 26. maj-21. december 1964 ter spremembe nekaterih zakonov, ki se tičejo deželnih organov in zakona o začas- nem osebju dežele. Nadalje je svet odobril dopolnilne predpise k zakonu, ki določa podpore občinam posvetovalni stopnji proučila zakonski osnutek o gradnji ljudskih hiš ter osnutek o ustanovitvi tehničnega zemljevida dežele. Deželni svet se bo sestal, ko bodo komisije končale svoje prvo delo in bodo lahko že predložile svoj diskusijski material svetu. Medtem so uradi predsedstva deželnega sveta imeli mnogo sestankov, na katerih so razpravljali o organizaciji notranje službe, o ureditvi nove sejne dvorane v Ul. Carducci ter o predlogih za proračun za leto 1968. Po izjavi predsednika deželnega odbora Berzantija, bosta bodisi deželni odbor kakor tudi deželni svet zelo zaposlena v jeseni z razpravo o osnutku petletnega načrta, ki ga je te dni odbornik Stopper predložil posvetovalnemu odboru za načrtovanje. Nadalje bo mnogo dela tudi z zakonskim osnutkom čunu in proračunu, s čimer ves postopek bolj enoten. Sporazum mod univerzo in družbo IBM Italia RAZGOVOR NAŠEGA UREDNIKA S TRŽAŠKIM PODŽUPANOM Občinska uprava zagotavlja večjo skrb za kmetijstvo V prihodnjih dneh ogled pod Kontovelom in Križem ■ Pred trgatvijo bodo zasilno popravili poti v vinograde, nato pa izdelali širši natri Te dni je bil naš urednik pri podžupanu prof. Lonzl, s katerim se je razgovarjal o nekaterih problemih tržaške okolice, zlasti pa o vprašanju valorizacije področja «V bregu«, nad morjem med Bar-kovljami in Sesljanom, ki spada pod tržaško občino. O tem problemu smo v našem listu že več- ,, ._____, -l-, , , . krat pisali, prav tako pa smo mo- V našem mestu je bil med trza- rali £,ekratH ugotavljati, da tržaško univerzo in družbo IBM Italia jka občina premalo skrbi za reši-dosezen sporazum o finansiranju tev problemov, ki tarejo kmete in posebne študije o odvisnosti med ; kmetijstvo v tržaški občini, in ne gospodarstvom ter urbanističnim in podpira niti takih pobud, ki jih socialnim ustrojem posameznih pod- ! že več let podpirajo naše podežel-ročij v okviru dežele Furlanije-Ju- ske občine. Kakor smo do nedav-lijske krajine. Namen te študije je, ! no kritizirali, tako moramo zdaj da bi razjasnila, kakšne pridobitne zabeležiti, da se je nekaj premak-panoge — industrija, trgovina, kme- nilo, da je občinska uprava začela tijstvo, terciarne dejavnosti, obrt- : ništvo itd. - se najbolj splača gojiti n^dž^pa? n^f ^urio Lonzain^F ^posameznih središčih v deželi, ter Co^k ^n Hr^?ak zagotovila, s primanjkljajem. Mnogo zakonov se tiče Javnih del in ljudskih gradenj. Pri tem naj omenimo deželni zakon štev. 12 od 14. junija, ki pooblašča deželno upravo, da daje stalne prispevke občinam in njihovim konzorcijem za nakup ln urbanizacijo površin, namenjenih za gradnjo ljudskih hiš ter za pripravljanje urbanističnih načrtov. K temu naj dodamo zakon štev. 17 o prispevkih za kritje obresti od posojil, najetih za izvršitev javnih del. Posebno pažnjo je posvetil deželni svet kmetijstvu in živinoreji z ustanovitvijo deželne ustanove za, razvoj kmetijstva ter z odobritvijo i ukrepov za razvoj živinoreje in za ovrednotenja njenih proizvodov. Nadalje je svet odobril razne posege za študije in tehnološke raziskave na deželnem ozemlju. Med petimi zakoni, ki še niso stopili v veljavo, je zelo važen zakon o prispevku za izboljšanje sob, ki jih dajejo zasebniki v najem turistom, ter za izboljšanje gostinskih obratov, zlasti kar se higienskih naprav in kuhinj tiče. Drug zakon se tiče podelitve študijskih podpor univerzitetnim študentom. Nadalje čaka na objavo zakon o ustanovitvi deželnih tehničnih organov za izvajanje upravnih funkcij pri Javnih delih, urbanistiki in gradnji ljudskih hiš. Deželni svetovalci se bodo zopet sestali S. septembra, ln sicer v zakonodajnih komisijah deželnega sveta. Prva se bo lotila dela peta komisija za javna dela, ki bo na o ureditvi deželnih uradov ter 0 P? ,°k?vnJak1 ,v ^ °anien raz-( da bo občinska uprava tudi nekaj gospodarskem in Juridičnem statu-' '*kal1 gospodarsko socialno se- j napravila. To nas zelo veseli ln stavo Trsta, Gorice, Vidma in Por- bomo zabeležili vse, kar bo občin-denona. Raziskovalno delo bo vodil ska uprava uresničila na tem pod-prof. A. Marussi, ki predava o geo- ročiu. deziji in geofiziki na tržaški univer- Razgovor med našim urednikom zi, in podžupanom Je trajal poldrugo • IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllltltlllllUlllllllMIflllUlllllllIMlilllIllliiliniliiiiiiiiuillllllllllllllIllIiilUiUllIllllllllIlllIlllllllllllillllllllllllllllMIIIIIIIIIII su upravnega osebja dežele. Končno bodo razpravljali tudi o obračunu za leto 1966 skupno s proračunom za leto 1968. Tokrat bodo prvič razpravljali skupaj o obra- IZPRED TRŽAŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Stroge kazni drznim nočnim tatovom ki so vdirali v urade in stanovanja Pet let zapora delomrznežu zaradi izkoriščanja ženske Pripravljalni odbor ANPI za mednarodni partizanski shod, ki Je bil v Bazovici, se toplo zahvaljuje Milki Krlžmančlč -Županovi, ki je dala na razpolago zemljišče, kjer je bilo slavje. Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Lugnani, tožilec Brenči, zapisnikar De Pascoli, o-bramba Bologna in Dell’Antonia) so se morali zagovarjati štirje mladeniči, ki so bili obtoženi številnih tatvin v obtežilnih okoliščinah, a dva izmed njih tudi drugih prekrškov. Na zatožni klopi so sedeli 31-let-ni Ennio Lanza iz Ul. Fortunato 17 (aretiran 9. maja letos), 25-letni Edi Dobrilla iz Ul. S. Portis 78 (aretiran 11. maja letos in pozneje izpuščen na začasno svobodo), 19-letni Donato Snidar iz Ul. Valmau-ra 2 (aretiran 10. maja letos) In 29-letni Vlttorio Zanin iz Ul. Ric-cardi (aretiran 5. aprila letos). Obtožnica je dolžila Lanzo in Za-nina, da sta 15. marca letos ukrad- kjer sta razbila šipe. Lanza, Dobrilla in Sniderja pa so obtožili, da so ukradli dva električna računska stroja in dva pisalna stroja družbi «Panizzoli e cornp.« katero upravlja Aldo Paniz-zoli, ki ima svoj sedež v Ul. Fla-via 52. Tudi v tem primeru so tatiči izkoristili temo. 12. januarja letos so splezali čez ograjo in potem razbili s cepinom neka stranska vrata urada. Poskušali so tudi odpreti jekleno blagajno, toda to jim ni uspelo ter so se morali zadovoljiti s skromnejšim plenom. Ob tej.priliki je Snidar napisal na blagajno te besede: «Oprostite, če Stno Vas nadlegovali — Tatovi.« Dobrilla in Snidarja so nadalje , ______ ,, , „ ... obdolžili, da sta zagrešila v raznih la 10.000 lir, par copat, 6 škatlic počitniških hišah ob obali med Mi-kovinskih spojk, eno zaponko in zlat prstan z diamantom trgovki Mariji Coslovich. Zlikovca sta se prišla čez podstrešje do stranišča, nižjo kazen za tatvine ter oprosti- ponoči 15. marca prikradla v njeno trgovino v Ul. Cavana 1. Pri tem sta morala preplezati leseno ograjo, ki Je bila postavljena ob neki hiši, ki so Jo rušili, nato sta ramarom in Križem razne tatvine. Predvsem sta se prikradla v hišo Riccarda Rosenfelda v Grljanu st. 265/3, od koder sta odnesla s seboj gramofon in 30 plošč ter 2 steklenici brezalkoholnih pijač. Iz hiše Paola Rosenfelda, prav tako v Grljanu 265/1 pa sta odnesla 2 stra-' šilni pištoli, tri žepne robce in 2 ...................................................>•■■ steklenici likerja Pietru Ostuniju PO 27 LETIH OBNOVLJENA ZVEZA TRŽAŠKEGA LLOVDA ^ (™r,- SveDr^,I I SihS msLTpTrUza" vgr sve^o^i —“—— ' ——————————————— vrednosti, sesalec za prah se bo udeležil tudi Sejdov Mirda- in ave steklenici likerja. Vse te nam - Ivan Ruski, ki se je boril tatvine sta opravila ponoči. Da bi j s slovenskimi partizani na - asu se prikradla v stanovanja, sta raz- i 1° ki J® prišel Trstu na veliki bijala vrata in okna. i nedeljski mednarodni partizanski tev glede ostalih prekrškov. Sodniki so sicer nekoliko znižali zahtevane kazni za tri obtožence, toda Zanina so obsodili ostreje: naložili so mu kar 5 let zapora in 190.000 lir globe. Poleg tega bo moral obsojenec po prestani kazni za najmanj dve leti v kmečko kolonijo. Hkrati so ga proglasili za nepoboljšljivega kriminalca. Lanzo so obsodili na 2 leti in 1 mesec zapora ter 65.000 lir globe, Dobrillo na 2 leti in 1 mesec zapora ter 70.000 lir globe, a Snidarja na 2 leti in 20 dni zapora ter 70.000 lir globe In 2 meseca ter 10 dni pripora in 65.000 lir denarne kazni. Danes pri Sv. Ani svečanost na grobovih ruskih partizanov Na pobudo Združenja Itallja-ZSSR ln pokrajinskega odbore ANPI bo danes ob 11. uri na vojaškem pokopališču pri Sv. Ar', kratka spominska svečanost na grobovih pa «Cellina» bo nocoj odplula na progo Trst-Avstralija Septembra ji bo sledila enaka ladja clsonzop Snidarja so obtožili poleg tatvin ; sb°d-tudi prekrška zamenjave osebe, ka- terega je zagrešil, da bi lahko odšel iz države. Mladenič je bil namreč brez potnega lista ter se je zato poslužil doku To noč bo iz tržaškega pristani iča odplula 7500tonska motorna ladja «CeFlina», last Tržaškega Lloyda, ki bo s tem odprla na novo vzpo- V soboto v Zgoniku festival «Dela» V soboto, 5. avgusta se bo začel stavljeno redno trgovinsko progo Trst-Avstralija. »Celima* bi bila morala odpluti pred dvema dnevoma, vendar so morali na njej v arzenalu opraviti še nekaj manjših popravil, preden so jo lahko izročili prometu. Ladja bo odpeljala iz tržaškega pristanišča predvsem papir, magnezit in druge rudnine, v smeri proti Evropi pa bo pripeljala tovor volne. Septembra bo za »Celli-no» odplula »Isonzo*, ki pluje zdaj na relaciji Trst-zahodna Afrika. Tržaški Lloyd je že med obema vojnama vzdrževal redno trgovinsko zvezo z Avstralijo, in sicer je bila ta zveza zelo pri srcu tukajšnjim poslovnim krogom, ker je predstavljala ugodno povezavo z vrsto področij, ki so bila zanje zelo zanimiva. Danes, ko se zveza po 27 letih ponovno vzpostavlja, so ta področja postala še toliko bolj zanimiva, ker gre za dežele v naglem gospodarskem razmahu, in ker se zlasti zunanja trgovina Avstrafi.je v zadnjih letih zelo hitro razvija. Iz Italije uvažajo Avstralci mnogo industrijskih izdelkov, strojev, kemičnih proizvodov in raznega tehničnega materiala, na italijansko tržišče in v srednjo Evropo pa izvažajo mnogo volne in drugega blaga. Ker so dobave volne evropskim tržiščem v glavnem osredotočene v razdobju september-maj, obstaja tudi za novo redno zvezo Tržaškega Lloyda vprašanje, kaj bosta prevažali »Cellina* in »Isonzo* v smeri Avstralija-Evropa v času, ko ne bo tovorov volne. Kaže, da bo v »mrtvi sezoni* na razpolago predvsem mnogo konserviranega mesa in podobnih prehrambenih proizvodov. »Cellina* in »Isonzo* bosta pluli v Avstralijo vsaka dva meseca, poleg tovora pa bosta lahko vzeli na krov tudi po 12 potnikov vsaka. Flota Tržaškega Lloyda šteje danes 25 enot za skupnih 212.964 bruto registrskih ton, poleg tega pa pluje pod Lloydovo zastavo še 10 drugih enot, ki jih Je družba najela za svoje potrebe od zasebnih brodarjev. Na progi Trst-Avstralija plujeta še dve Lloydovi ladji, namreč potniški enoti »Galilei* in »Marconi«. dokumenta, ki je last njegovega očeta. Na ta način je v visi Javni shod KPI, na katerem ! februarju vsaj dvakrat šel čez mejo za neodvisnost v tržaškem oočin-S drugi osebi, ki je poskrbela za ži- Pr°Bram festivala je naslednji: v - gosanje, oziroma za predpisan o- * soboto — začetek ob 19. ari z skem svetu ter o demokraciji Italiji. ,r „--------- Tutrt oh 90 uri na hn nri -/asi! kontrolirati njegove istovetnosti, nlh sta^v^jskih Phi£h Ppri Sv. I **&». ostane še primer Zani-Ani govoril o Istih vprašanjih ob- člnski svetovalec Darfo Supancich.; L* 5“£ ^ 60-Ietnica obstoja kemičnega laboratorija trgovinsko zbornice Zborovanji KPI Tržaška federacija KPI sporoča, “ Ul. Gar- da bo drevi ob 20. uri v obsojen zaradi tatvin in enkrat zaradi nekega vojaškega prekrška. Gre za delomrzneža, katerega so na tem procesu obtožili tudi, da je navajal neko žensko k prostituciji in jo izkoriščal. Gisella Z. mu je izročala dnevno tudi po 5.000 ali 10.000 Ur. V obtožnici je bilo med drugim rečeno, da je Zanin I napotil žensko, da je šla skupaj , z njim v Videm in v Tarcent, da Kemični laboratorij pri tržaški tr- bi tam opravljala svoj nesrečni govinski zbornici praznuje letos svo-; P°klic. jo 60-letnico. Ustanovili so ga nam- v obravnavi se J® Zanin zagovar- ‘'»‘“od' “ » t>S3i“ l,™! ter fflVdSAtajl v zadovoljstvo £ “ fc g? vec generacij poslovnih ljudi in Ce pa se je v drugih okolišči-ustanov. Laboratorij opravlja po- nah družila z drugimi moškimi, ni vprečno na leto po 8.000 merceolo-1 bil ljubosumen, ker tega pač ni ških, kemičnih in analitičnih pregle-1 videl. Iz njegove izjave so sodniki dov vzorcev najrazličnejšega blaga, izluščili to resnico: da je bil Za- gled listin, da ne bi agenti utegnili nastopom orkestra lahke glasbe ■ -.......... • • 1 «The Lords« In plesom; v nedeljo — začetek ob 15. uri. Ob 17. url bo nastopila godba Iz Trebč, nato pa pevski zbor iz Križa. Ob 20. uri bosta govorila zbranemu občinstvu deželni svetovalec dr, Karel šiško-vič in mlljskl župan Gastone Mil-lo. Poleg tega bosta na festivalu nastopila ansambel «Stari znanci« in kvartet «Zvonček» Iz Ljubljane. Zvečer ples; v ponedeljek od 19. ure dalje ples z orkestrom «The Lords«. Udeleženci bodo Imeli na razpolago dobro in pristno jedačo in pijačo. Na festivalu bosta tudi razstavi knjige ln o Vietnamu. vilo kar 12.000 pregledo oprema laboratorija je danes precej popolna in sodobna; posebno nostni ljubimci petični. Tudi Gisella je na sodišču potrdila to oko- hitri in temeljiti so pregledi ki jih j ift^^^ič.r^i^^rat laboratorijsko osebje lahko opravlja jja SVOjega pokiica «brezplačno». na rudninah, kovinskih legurah m 2enska ^ deJala ds? j0 Je gorivu; izsledki taksnih pregledov moSki pretepal. Zanin je s svoje so lahko na razpolago prizadetim1 strani priznal, da je sprejemal od operaterjem v 24 urah, in prav za- ~ - V TR2ISKI LADJEDELNICI Gradnja nove ladje za reško Jugolinijo V tržiški ladjedelnici so začeli graditi novo ladjo za reško podjetje Jugoslavenska linijska pfovidba (Jugollnija). Gre za 7.600-tonsko enoto, ki bo merila 151 m v dolžino in 20 m v širino. Ladjo bodo opremili s pogonskim strojem vrste CRDA-FIAT B 757 S, ki JI bo omogočal, da bo plula s hitrostjo 18,8 vozla. uro. Prof. Lonza je v nevezanem razgovoru priznal, da občinska u-prava ni storila kdo ve kaj za kme. tijstvo v tržaški občini. Rekel je, da Je bila prva vinska razstava v Križu kot budilka, pripomnil pa je, da bo potrebno sodelovanje kmečkih organizacij, strokovnjakov in kmetov samih. S tem se popolnoma strinjamo in želimo, da bi predstavniki naših kmetov s pomočjo strokovnjakov sodelovali s konkretnimi predlogi in nasveti, na podlagi proučevanja raznih problemov. Podžupan prof. Lonza je med razgovorom med drugim dejal, da bo v kratkem na županstvu sestanek vseh občinskih delegatov s podeželja, na katerem bodo razpravljali o problemih okolice In vasi, ki spadajo pod tržaško občino. Glede prej omenjenega področja nad morjem, kjer so najboljši pogoji za vinogradništvo, cvetličarstvo in sadjarstvo, je zagotovil, da si bo občinska uprava prizadevala, da se to področje popolnoma valorizira. Cez dober teden, je zagotovil prof. Lonza, si bo osebno ogledal skupno z odbornikom Hreščakom in odbornikom Mocchijem področje «V bregu«. Nato bo občina, in to že pred činska uprava resno lotila reševanja ne samo problema poti, vo-c , valorizanije področja «V bregu«, ampak tudi drugih problemov kmetijstva v tržaški občini, zlasti vprašanja infrastruktur na področjih, ki so bila določena v regulacijskem načrtu za kmetijstvo, problema cene vode za vrtnarje itd.. Novi prostori finančne družbe Deželna finančna družba se je preselila v teh dneh v nove prostore v Ul. Cumano štev. 2 (tel. 763-102) v četrtem nadstropju poslopja, ki je last tržaškega avtomobilskega kluba. Finančna družba bo začela konkretno delovati konec meseca po počitnicah velikega šmarna in ko bo preteklo nekaj dni, ki so potrebni za ureditev nekaterih upravnih služb. Sestanek sekcije PSI-PSDI letošnjo trgatvijo, poskrbela, da se Sij loL(lllJ nrhnb vsaj za prvo silo nekoliko popra- 13 »• LttlUUIa Na začasnem sedežu v Ul. Mazzini 32 se je prvič sestal izvršni odbor sekcije PSI-PSDI Sv. Jakob-Carbola. Na sestanku so bili soglasno izvoljeni za političnega tajnika sekcije Eugenio Laurentd, za namestnika tajnika Claudio de Pul-ciani, za odgovornega za organizacijo Tulilo Bensi i.i za uoravite-Tt Tullio Petronio. V novem izvršnem odboru sekcije, ki je bil nedavno izvoljen na skupščini članov, so še Lucio Ghersi, Anton Gregorič, Ivan Merzek, Nadja Pahor in Giorgio Turri. Poleg tega so na sestanku razpravljali tudi o nujnih vprašanjih, po novem sedežu sekcije v mestnem predelu Sv. Jakob-Carbola. prvo silo nekoliko popravijo in očistjo poljske poti, ki peljejo v vinograde, tako da bodo vsaj prehodne. Nato bo izdelan načrt za splošno ureditev, ki pa bo zahteval večja sredstva in več časa. Prof. Lonza se Je popolnoma strinjal s pripombo, da ni moč misliti na ohranitev vinogradov, še manj pa na valorizacijo področja in intenzivno obdelovanje, če ne bodo urejene take poti, da bodo kmetje lahko prišli do vinogradov s stroji, in če ne bo v doglednem času napeljana voda. Rekel je, da to spada v širši načrt in da se bo občina zavzela tudi pri deželni upravi za uresničitev takega načrta. Prav tako se je strinjal s pripombo, da bi morala biti odborni-štvu za okolico izrecno dodeljena pristojnost, oziroma skrb za kmetijstvo, saj je v tržaški občini sorazmerno največja kmetijska proizvodnja na Tržaškem (vrtnarstvo, vinogradništvo in cvetličarstvo). Upravičeno pričakujemo, da bo občinska uprava, po poletnem odmoru, ta predlog, ki ga je že pred nekaj leti že postavil tedanji občinski svetovalec Dušan Hreščak, in sicer med razpravo o občinskem proračunu na seji občinskega sveta 11. julija 1955, kakor tudi tedanji občinski svetovalec in tajnik Zveze malih posestnikov Marij Grbec. Kmetijstvo je važna panoga našega gospodarstva. Bilo je zanemarjeno, ima pa še perspektive razvoja. Občina bo o-pravila svojo dolžnost in marsikaj koristnega, tako za kmete kot za skupnost, če bo tudi problemom ki letijstva posvečala večjo skrb in več sredstev. Pričakujemo da ne bo vse ostalo pri obljubah in da se bo ob- ____________ ___________________________________ aiiioiiiMiiiiniiiniiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiulfiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuii OD DANES NAPREJ BO ZOPET POSLOVALA Prenovljena gostilna «Pri pošti» v Bazovici NA TRŽAŠKEM GRADU Jutri in pojutrišnjem nastop baleta dunajske državne Opere Gledališče Verdi in tržaška leto-viščarska in turistična ustanova bosta priredili jutri in v soboto nastop baletov. Baletni nastop je razdeljen v tri dele. Zadnji del tega vsekakor nadvse zanimivega nastopa bo v celoti posvečen Johannu Straussu z izvajanjem znanega in nesmrtnega valčka *Donau Walzer» ob stoletnici prvega izvajanja ter «čevljarski ples*. Znani baletni ansambel dunajske opere se bo predstavil z baletom «Viie», ki ga je na podlagi neke Chopinove skladbe naštudiral koreograf Fokine. Koreografski namen omenjenega baletnega prizora je prispodobiti z golim plesom romantični izraz ženske, odnosno mladenke. Dovolj zanimiva zamisel, zlasti če pomislimo še na dejstvo, da je koreograf odvrgel vse akademske baletne gibe, ki bi lahko škodovali celotni harmoniji tega baletnega prizora. Nadalje bomo prisostvovali zanimivi koreografiji «Pomladanske vode», ki spominjajo delno na neko povest Turgenjeva. Skladatelj Rahmaninov je napisal motiv za klavir in so ga šele pozneje aranžirali za orkester. Baletno izvedbo pa je naštudiral baletni mojster dunajske opere Alei Ursulak. Prvi del se bo zaključil s Skrja-binovim «Patetičnim študijem», ki spada med njegove najlepse skladbe. Ves drugi del pa bo posvečen tretjemu dejanju Čajkovskega *Pe-pelke»■ Zanimivost omenjenega dela se kaže v skladateljevi tzrecni želji, da bi prilagodil glasbeno misel virtuoznemu nastopu solistov. Prodaja vstopnic za obe predstavi, ki se bosta pričeli točno ob 21.15, je v osrednji blagajni v pasaži Protti. Šolske vesti Od 1. do 15. julija nobenega primera slinavke v Italiji Na znanstveDem liceju ® slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja, Je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guar-diella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967. • • • Vpisovanje za šolsko leto 1967-68 v Državni trgovska tehnični zavod «Ziga Zois« s siovenskim učnim jezikom, Trst, Vrdelska cesta 13-1 je vsak dan od 10. do 12. ure. Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi v nedeljo 6. avgusta t.l. enodnevni Izlet v Kamniško Bistrico po želji z vzpenjačo na Veliko planino. Vpisovanje v pekarni Dra-šček. • • • Prosvetno društvo v Skednju organizira 20. avgusta 1967 izlet v Novo Mesto in na Otočec. Vpisovanje vsak dan, razen v sobotah in nedeljah, od 20.30 do 21.40 na sedežu društva, Ske-denjska ulica 124. • • • Prosvetno društvo Andrej Cok obvešča izletnike v Kamniško Bistrico, da bo odhod v nedeljo, 6. t.m. ob 5.30 izpred prosvetnega doma. Izletniki naj poravnajo voznino in dvignejo sedežne listke. Iz Rima poročajo, da v prvi polovici meseca julija ni bilo v vsej ______________ . . __________ državi nobenega primera slinavke, hanna Straussa. Orkester gledališči Razna obvestila1 Krožek absolventov slovenske trgovske akademije organizira v soboto 5. avgusta nočno kopanje ob luninem svitu. Odhod s Trga Oberdan (TEL VE) ob 20.30 z osebnimi avtomobili-Vabljeni člani in prijatelji. Poletne prireditve Miramarskl park. Predstave »Luči ib zvoki«. Danes ob 21.30 in ob 22.45 »Massimiliano e Carlotta« v Itall* Janščlnl. Avtobus «M» z zvezo v BarkoV ljah s tramvajem št. «6». v * • Grad Sv. Justa. Jutri In v soboto zvečer bo gledališče Verdi predstavilo balet dunajske državne opere. Ba- . leti bodo na glasbo Chopina, Rahmaninova, Skrjabina, Čajkovskega in J°- Hlfi„° ! To je prvič po več kot 40 letih, da j Verdi. Prodaja vstopnic v pasaži Prot- ni obolelo nobeno govedo za 3iinav-! tl. Natečaj za prevajalec Ministrstvo za zunanje zadeve sporoča, da je razpisalo natečaj devetih mest za prevajalce Iz tujih jezikov. Natečaja se lahko udeležijo vsi, ki imajo diplomo prevajalca ali pa diplomo srednje šole. Isto ministrstvo je tudi razpisalo natečaj šestih mest za izvedence iz tujih jezikov. Kandidati, 1 ki se nameravajo udeležiti natečaja, morajo imeti višješolsko diplomo iz tujih jezikov in slovstev ter diplomo iz vzhodnih jezikov ali pa diplomski izpit na «Istituto orientale« v Neaplju. Dušanu Jazbecu, članu SG, je njegova žena Marija povila malega Nika. Iskreno jima čestita uprava in člani SG. Pr&v radi tega se k tržaškemu laboratoriju zatekajo številni poslovni ljudje tudi iz oddaljenih krajev v notranjosti Italije. «MIST» preložen na prihodnje leto Prvo mednarodno prireditev »MI . . ST* (Manutenzione Industriale Ser-, n^o. I^r 1° so ju- vizi Tecnici). ki je bila napovedana ltaU,aD OTVORITEV SREDI AVGUSTA Giselle razne »darove«.'Sploh pa je Pri |iYiw>iw iraj proti večeru prenovljena restavracija otvorjena, od danes naprej pa že redno obratuje. Starodavno ime »Pri pošti«, znano ?: Simonu Gregorčiču, ki je bil večkrat gost v tej gostilni, kakor tudi premnogim Tržačanom — tudi pesnika «Zlatoroga» Baumbacha štejejo pri Preslovih za svojega nekdanjega gosta — bo gotovo še naprej privlačno za vse, ki bodo želeli biti odlično postreženi in se zlasti v poletnih v- verih prijetno ohladiti. Podjetnim lastnikom prenovljenega obrata, ki je tudi v ]>onos našega okoliškega gostinstva, želimo pri i ihovem delu mnogo uspeha! ko, kar je treba pripisati Izključno raakuževalni akciji, ki jo je začelo pred tremi leti ministrstvo za kmetijstvo. Kot je bilo že svoj čas sporočeno, je zadnja leta cepljenje goveda proti slinavki obvezno zlasti v mnogih predelih severne Italije. Cepivo in cepljenje živine je brezplačno. Postopno zmanjšanje primerov o- Dobro premisli, preden prehitevaš ! bolenja goveda za slinavko v pokrajinah severne Italije, kjer je največ goveda in kjer se razvija največja trgovina z živino, je zelo ugodno vplivalo tudi na živino, ki jo redijo v srednji ln južni Italiji, kjer uvažajo živino iz severnih krajev. Poleg tega, pravi sporočilo ministrstva za kmetijstvo, postopno Izginevanje slinavke pri govedu u-godno vpliva tudi na zmanjšanje primerov slinavke pri drugih živalih. živinorejci, ki so bili pretekla leta hudo prizadeti, zahtevajo, naj pristojna zdravstvena oblast tudi v prihodnjih letih nadaljuje z obveznim množičnim cepljenjem goveda proti slinavki ln naj se obvezno cepljenje razširi na vso državo. Ta’ želja, pravi sporočilo, bo lahko uresničena, če bodo v najkrajšem času odobreni v parlamentu zadevni zakonski predpisi ministrstva za zdravstvo, ki jih Je vlada že odobrila. V Čedadu sestanek za okroglo mizo o marmorju V Čedadu Je bil pripravljalni sestanek «za okroglo mizo o marmorju« ki bo 7. septembra v okviru velesejma v Pordenonu. Za to pobudo Je poskrbel odbornik za trgovino ln Industrijo Marpille-ro, da se obnovi in ovrednoti lomljenje karnijskega marmorja. O-krogle mize se bodo udeležili univerzitetni profesorji, funkcionarji deželne uprave In strokovnjaki. Med drugimi se je sestanka v Čedadu udeležil prof. Morgante, ravnatelj zavoda za mineralogijo na tržaški univerzi, ki bo opravi ial nalogo moderatorja na zasedanju. Na njem bodo podali poročila prof. Carulll z zavoda za mineralogijo tržaške univerze, ki bo obravnaval opis raznih vrst marmorja; dr. Antonio Facco, član združenja za marmor iz Vicenze, ki bo orisal sodobne metode za propagando in trgovino z marmorjem; dr. Amerigo Armer.i, funkcionar odbomištva za delo in obrt, ki bo obravnaval sodobne plati organizacije na sektorju marmorja; videmski arhitekt Giampiero Mmis, ki bo obravnaval važnost in uporabo marmorja v sodobni industriji in inž. Enrico Zorzi, član ENAPI, ki bo poročal o novih postopkih pri izkopavanju marmorja ter pri njegovi obdelavi. Ladj« v pristanišču Magdala, Celie, Giove, Ausonia, Ut Eatic, Lazio, Victoria, Cellina, Calabria, Adige, Delfini, Alfredo, Italmotor, Italia, Flaminia (It.); Astrolabe (Fr.); Cikat, Silba (Jug.), Kiriaki (Gr.): Ranberg (No.); Ro-xana (Pa.); Pearl Stone, Astorum (Li.); Loide Equador (Brit.). Nazlonale Počitek. Excelsior 16.30 »Incredlblie slgnorD*' tockln« Innokenti Smoktunovski. Fenice 16.00 «GU Inesorabili« Ted1" nicolor. VVestern. Burt Lancaster' Audrie Hepburn. Eden 16.00 »E la donna creO 1'amor' Crnobell film. Y. Viillard, O. E)eJ' pas. Prepovedano mladini pod >8, letom. .... Grattaclelo 16.00 «Tuttl pazzi m*!1 io» Technicolor. Jean Claude BP3' >y■ l0) j Ritz (Ulica San Francrsco štev. j" 16.30 »La strada sbagliata« Jennite Jones. Prepovedano mladini pod 1 letom. . Alabarda 16.30 »Mannes Battle Drov^( Crnobell (Um. Jack Mahoney. Lee. Fllodrammatlco 16.30 «1 tabu« TecHn' color. Dokumentarni film. Prept>v dano mladini pod 18. letom. Moderno Počitek. Cristallo Počitek od 24. 7 do 4 8- Capltol 16.30 «Wago, una pištola M falhbile« Technicolor. Western Jean Kussell. ,. Aurora 16.00 «Viagglo al centro “ la terra« Technicolor. Pat Boon •, James M a so n. Garibaldi Počitek. Imoero Počitek ,, Vlttorio Venelo 16.30 «11 fantasti« J, Soho« Crnobell film. Barbara kv j ting. . Ideale 16 30 «Controsptonaggio a B3 der attak« Crnobell film Vojna1 : lijansklh partizanov. Alan Ladd- Astra Počitek Abbazia 16.30 «Posta grossa a City» Technicolor. Henry Fond3-Astoria (Ponziana) Otvoritev v ^ to z velikanskim Unlversal fi,ir «11 Principe guerriero« Technlc®1 Charlton Heston, Kand Boone. l.f. 1 INI KI Ni, Satelllte (Burgo S Berglo, avt Jtl ' /at' I fil 19 201 Rlapama oh 20 '5. V-., tek ob 21.00 «Saul e David« mancolor. Gianni Garko. Svetw semskl film. Včeraj- danes v. ROJSTVA, SMRTI, POROK® Tr** I o^. Dne 2. avgusta 1967 se Je v rodilo 15 otrok, umrlo pa je l> °£p\ UMRLI SO: 70-letni Domenico nlerl, 45-letnl Mano Medica, Glusepplna Kante vd. Balbi, 34- ^ Elvina Danielis, 55-letna Erminia V ber por. Fontanot, 86-letna Mar1' brouz, 80-letnl Enrico Bulgarell’'j,/, letna Eugen a Piscianz por. P® ’ir.1 59-letni Vlttorio Del Savlo, 9jr{,t|i* Maria Frausln vd. Kolarich, 8*" Gemma Tomasi vd. Cocd. DNEVNA SLUŽBA LEKAB^ (od 13 do 16. ure) Biasoletto, lil. Koma 16; Cen1'^)! Ul, Hossetti 33; Alla Madonna grt> re. Largo Plave 2; Sanl Anna. ; di S Anna 10. NOČNA SLUŽBA LEKABČ1 tod 19 30 do 8 JO) Oavarizo. Ul Benom 4; , |oJ, Ali lGEA. III Ginnastica 6; A' u i)1' Ul. Orologio 6-UI Diaz 2; Spo«2*' Montorsmo 9 (Rojan), Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob gine daruje Marija Luksa 2W®uiF| Dijaško matico, V počastitev sp Janka Furlana daruje druži®8 H' vIč 1000 lir za Dijaško mati c mesto venca na grob Janka r pr ' daruje Stanislav Renko 5000 Dijaško matico. " OBIŠČITE XVII. TRADICIONALNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU si* OD 4 DO 15 AVOU8TA 1967 NA Til Eli RAZSTAVIŠČIH SODELUJEJO DOMAČA I.J TUJA PODJETJA - PEsTKA IZBIRA BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE — KETJISKI STB<>J ‘ ŠIVALNI IN PLETILNI STROJI - MODNA REVIJA DVAKRAT DNEVNO NA R-ll V POPOLDANSKEM ČASU - ' \ STER ZABAVNI PROGRAM VSAK VEČER OD 20. DO 24. URE V SOBOTO IN NEDELJO PA DO 2. URE ZJllTR3 POD ŽGOČIM SONCEM V TEH DNEH OB NAŠI OBALI Lepo mesto, vendar predrago za žepe marsikaterega turista Tudi izletniki iz Slovenskih goric predvčerajšnjim v našem mestu •<5U Morje, more, the sea... cilj, oziroma namen, je eden in isti. Morje je pač tista «naprava», ki daje zaslužka od sonca ožganim kramarjem z raznovrstnimi spominčki, nudi neskončne možnosti za plovbo ladij, poleg podobnih zšdev pa je uporabna tudi za kopanje, plavanje, gaganje. No, in naša časnikarska radovednost nas je silila, da si ob teh pasjih dneh ogledamo našo obalo ter po možnosti pokramljamo s turisti in zvemo nekaj njihovih vtisov o našem mestu. Tako se je pred dnevi, kot se bo sicer vsak dan v poletju, v pisanem vrvežu slamnikov, «pečenih» hrbtov in o-lupljenih nosov v Trstu, odnosno ob naši obali, znašla skupina izletnikov, šlo je za obiskovalce mokre slanosti. Prišli so iz Slovenskih goric z dvema avtobusoma. Bili so na romanju in sedaj so se iz Koroške vračali preko Trsta domov. «Lepo mesto, vendar predrago za naše žepe» nam je potožil organizator izleta, čokat in zagorel mož iz Slovenskih goric. «Mislim,» je nadaljeval «da se danes čedalje bolj razvija nomadski turizem, ki je gotovo cenejši od klasičnega. To sem opazil tudi pri vas, saj je inozemskih turistov razmeroma zelo malo...« Pozdravili smo se, on pa nas je še prosil, naj ne napišemo njegovega imena. «Napišite, da smo Slovenci iz Slovenskih goric, veseljaki, pa bo dovolj« je zaključil. Pred stojnico, kjer lahko kupiš marsikaj, se je kar trlo počitni-čarjev. Mešale so se govorice Slovencev, Srbov, Angležev... Tako sta se dva bradača pogovarjala v angleščini ter skušala s kretnjami dopovedati prodajalki, da bi rada oranžado, toda mrzlo... Sploh mnogo čudnih tipov. Saj smo se že drugič zmotili in zamenjali fanta z dekletom, črnolaska, oziroma črnolasec pa je z že dokaj motnim pogledom buljil predse in se ni zmenil za raznorazne tipe, ki se še niso sorijaznili z novo modo dolgih las. V slabi italijanščini, so prijetno zagoreli in «nasoljeni», veselo pripovedovali o svojih ribiških in podvodnih pustolovščinah. Oba sta prvič videla morje. Nemca sta in rada bi se ustavila se toliko, toliko časa ob naši obali, toda ona mora čez teden dni v službo ter je še izrecno poudarila, da ni navadna strojepiska, ampak «secretary». Seveda pa je večina turistov bolj Izbirčnih. Sinteza njihovih vtisov bi se lahko glasila v treh besedah: »Prišel, videl, pobegnil!« Pa saj vendar ni tako hudo... In vendar Je. Tako smo prišli do ugotovitve, da gre največ pritožb tujih gostov Prav na rovaš našega nečistega morja. Zato napravijo raje nekaj kilometrov več proti Dalmaciji in tam preživijo počitnice... In navsezadnje imajo res prav. Morje ob na^i obali je polno morske,{ra-Ve, ki jo prinašajo veter in morski tokovi. Seveda ne manjkajo niti »meti, ki jih mečejo v vodo ljudje. Vsa ta »smetana« na gladini morja je huda nadloga za mnoge ko- palce, ki se v teh vročih dneh kopljejo ob tej obali. Zaradi nesnage ha morski gladini odhajajo... Kdor Pa nima te možnosti, je prisiljen čofotati med umazanijo. Tudi iz Trsta s cenenim spominčkom Navadne grablje in čoln, so nam svetovali, in najbrž se niso motili... Sicer pa je potovati prijetno, so še dejali, ker človek nikoli ne ve, kaj ga čaka. Tržaški avtomobilist ga je podrl Ko je včeraj zjutraj 33-letni uradnik Drago Radišič iz Kopra, Tavčarjeva ulica 9, na zebrastem prehodu prečkal Trg Stare mitnice pri stavbi št. 1, ga je z avtom fiat 600 TS 30900 podrl 40-letni Guido Zanin iz Milj, Ul. degli Apostoli 9, ki je privozil s Trga Garibaldi. Pri nesreči se je Radišič pobil in ranil po desnem stopalu in levi lakti ter zadobil močan možganski pretres. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh. Tatovi na delu Neznani nepridipravi so ponoči venomer na delu in nemoteno kradejo motorna kolesa in avtomobile. Predvčerajšnjim ponoči sp odpeljali avto fiat GOO TS 68048, ki ga Je 27-letni uradnik Lorenzo I.az-zarini iz Ul. Stuparich 7 pustil v neposredni bližini doma. Ko se je Lazzarini hotel odpeljati, je na svoje veliko začudenje zapazil, da je avto Izginil. Zglasil se je na komisariatu Stare mitnice in tatvino prijavil. Povedal je, da je bil avto vreden 370.000 lir. KINO «1K1S» PBOSEM predvaja danes, 3. t. m. ob 19.31) Cinemascope Technicolor we-stern film: Tamburi ali’o vest Igrajo: AUDREE MURPHY in LINDA LAWSON Na komisariatu Kolonje se je ,Dredvčerajšnjim zglasil 28-letni pleskar Fabio Moscolin iz Ul. Kandler 1 in povedal, da so mu ponoči neznanci odpeljali motor «morlm» TS 29086, ki ga je parkiral pred stavbo v kateri stanuje. Motor je bil vreden 130.000 lir. Neznani tatovi so tudi odpeljali lambreto TS 28368, ki jo je 30-ietni delavec Umberto Viezzoli iz Ul. D’Alviano 2 parkiral pred svojim stanovanjem. Viezzoli je tatvino prijavi! na komisariatu Starega mesta in povedal, da je bila lambre-ta vredna 50.000 lir. V teku so preiskave. Padec na vrtu škropljenje rož na vrtu je bilo Goriško-benešbl dnevnik t ODGOVOR MINISTRA ZA ŠOLSTVO POSLANCEMA PSIUP V kolikšni meri so oblasti doslej uresničile zakone o slovenskih šolah V odgovoru na vprašanje Luzzata in Sanne pojasnjuje minister, kaj je bilo opravljenega, kaj se pripravlja in kaj je še nerešenega usodno za 79-letno upokojenko Ste-fanio Lagoi vd. Bratina iz Ul. Da-miano Chiesa 81. Prejšnjo nedeljo je odšla na vrt pred hišo in z gumijasto cevjo začela škropiti cvetlice. Ko je spravljala cev se je vanjo spotaknila in tako nerodno padla, da si je zlomila desno stegnenico. Spočetka je Lagoieva mislila, da ne bo hudega, bolečine pa ji niso prenehale in. včeraj zjutraj je zaprosila za zdravniško pomoč. Z rešilnim avtom so Jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo. Z vespe se je prevrnil V Ul. Battlsti se je včeraj zjutraj ponesrečil 35-letni delavec As-sunto Valente iz Križa 552. Peijal se je na vespi TS 28899 proti Por-tičl in Je v bližini veleblagovnice «Standa» zapeljal na tramvajske tračnice, ki za nekaj centimetrov štrlijo iz betonskega tlaka. Prav te dni so delavci Acegata postavili nove tračnice in mednje vlili beton, tisti odsek ceste pa še niso asfaltirali. Valente Je zaradi tega izgubil oblast nad vespo In se prevrnil."Pri nesreči se je pobil in lažje ranil po kolenih, rokah in obrazu. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč. Okreval bo v 6 dneh. Poslanca Luzzato in Sanna (Pril UP) sta pred časom poslala ministrstvu za javno vzgojo interpelacijo, da bi izvedela, kako ministrstvo «namerava dokončno in čim-prej urediti šole s slovenskim učnim jezikom v deželi Furlanija -Julijska krajina in pravno stanje učnega osebja, na osnovi ustavnih načel in zakona 1012 od 19. julija leta 1961.» Minister je poslancema takole odgovoril: «Uprava se je resno lotila ter v veliki meri tudi izvršila organizacijo ter funkcionalnost šol s slovenskim učnim jezikom, ustanovljenih na tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini na osnovi zaicona od leta 1961. Kar se tiče osnovne šole so odobrili urnike in šolske programe, pri šolskih skrbništvih v Trstu in Gorici pa je bil ustanovljen poseben seznam učiteljev v skladu t členom 5 omenjenega zakona, v ka terega so bili vpisani na osnovi pro šenj in določil člena 10 omenje nega zakona, stalni učitelji služ bujoči na teh šolah ob pričetku vstopa v veljavo zakona 1012. V tržaški seznam so bili vpisani — v skladu s členom 10 — učitelji, ki so bili vključeni v seznam na podlagi zakona 248 od 13. marca 1958, ki vsebuje določila v korist učiteljev na tem področju. Na podlagi ministrskega odobre nja sta šolski skrbništvi razpisali natečaj za nestalne učitelje, ki ga določa člen 12. omenjenega zakona. Nadzorna in vodilna funkcija sta bili zagotovljeni s pomočjo poverjeništev: pri tem so se na podlagi člena 6 zakona od 1012 poslužih osebja s popolnim znanjem slovenskega jezika. Sicer pa namerava uprava sprejeti zakonski ukrep, za katerega se besedilo že pripravlja, ki predvideva ustanovitev posebnih seznamov. Kar zadeva šole druge stopnje, se opozarja, da niso bili sprejeti vsi formalni ukrepi, ki pogojujejo ureditev organika raznih šol, kritje mest v tem organiku in ureditev habilitacijskih izpitov. Tl ukrepi — se poudarja — se tičejo določitve urnikov, učnih načrtov ter razdelitev učnih moči po skupinah ter ustanovitev stolic in službenih mest. Vsekakor se opozarja, da so še ne-Izpopolnjeni ukrepi dokaj naprej na svoji poti in jih uprava pozorno spremlja, da bi lahko — med drugim razpisala natečaje za nestalne profesorje in z namestitvijo — na osnovi prošnje — na stolicah in službenih mestih teh šol stalnih docentov, ki so na teh šolah že v službi, kot določata odstavka ena in tri člena 12. Vprašanje učnih knjig, ki primanjkujejo zaradi pomanjkanja ponudb založništev, so proučili na sestankih na ministrstvu in na kraju samem. Ugotovljena je bila nujnost, da se priprava šolskih knjig zaupa Vsedržavni ustanovi za ljud- ske in šolske knjige, ki naj doseže pisanje knjig s pomočjo natečajev. Z natečajem omenjene ustanove so tiskali in razdelili osnovnim šolam čitanko za drugi razred, razpisan! pa so natečaji za sestavo čitantre za I. in IV. razred ter pomožnih knjig za IH., IV. in V. razred. V pričakovanju razpisa in izvršitve natečaja so za to leto ponatisnili doslej uporabljajoče knjige in izkoriščali še ne razprodane ko-tisnili doslej uporabljene knjige naj se poprej napišejo, so se upoštevale večje potrebe in razpoložljivost knjig. Vprašanje učnih knjig se polagoma približuje rešitvi tudi kar zadeva potrebe srednjih šol. Ministrstvo in vladni komisar sta v ta namen določila potrebna sredstva. Z ustanovo za šolske knjige so že bili v teku pogovori kar se tiče priprave šolskih knjig na podlagi navodil šolskih skrbnikov in mnenja profesorjev ter ravnateljev. Ministrstvo je pred kratkim izdalo dovoljenje za ponatis ali prevode knjig, ki so že bile v prometu ter so primerne za natečaje na višjih srednjih šolah.« CIFAP zaključil izpile CIFAP (Središče za poklicno izobraževanje), Korzo Italija 65 v Gorici je zaključil z izpiti gojencev, ki so obiskovali industrijske tečaje. Gojenci so Izpitni komisiji pokazali bogato znanje, ki so si ga pridobili med letom. CIFAP bo zaprt ves mesec avgust, odprto bo samo tajništvo, kjer bodo med 10. in 12. ter 16. in 18. uro postregli z različnimi pojasnili. OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA S0V0DNJE Nagrada CONI za disciplino naraščajnikom nogometne ekipe 1 I Prispevki deželne uprave za izgradnjo igrišča V sovodenjski prosvetni dvorani | poročilu naglasil, da so se v minu- so imeli v ponedeljek zvečer letni občni zbor športnega društva So-vodnje. Otvoril ga je dosedanji predsednik Davorin Pelicon, ki je v svojem poročilu omenil večletno uspešno delovanje društva, ki je med maloštevilnimi slovenskimi športnimi društvi na Goriškem. Predsednik Pelicon je v svojem poročilu tudi z zadovoljstvom ugotovil, da ni danes več tiste nacionalistične nestrpnosti do njihovega slovenskega športnega društva, kot so je beležili pred leti. Pozval je nadalje starše in mladino, da bi še aktivneje delovala v športu, ker nudi zdravo zabavo. Tajnik Vilko Fajt je v svojem Uradi Slovenske kulturno gospodarske zveze, Slovenske prosvetne zveze in Kmečke zveze v Gorici poslujejo do 31. avgusta vsak delavnik od 7.30 do 13.30. niiiiiiinriiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiMiiMiiiimmiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiin 11-LETNO DELOVANJE ROTACIJSKEGA SKLADA NA GORIŠKEM V industrijo, obrt in turizem investiranih nad 30 milijard lir 4 lem društvenem letu zelo lepo izkazali naraščajniki, ki so za svojo prizadevnost dobili disciplinsko jfl nagrado CONI; nekatere sposobne ifj naraščajnike so tudi posodili drugim društvom. Tudi prva ekipa se je dobro izkazala, čeprav je šlo I v začetku prvenstva Slabše kot poz- i| ne je. V tem letu so se s strani od- g bora izvršile tudi druge iniciative; ;| modernizirali so vodovodne in sanitarne naprave v slačilnicah, dobili so denarno podporo 150.000 lir od deželne uprave, pravkar pričakujejo drugo nagrado 270.000 od jw> d:želne uprave za ureditev ograje ■"( na igrišču, tako da bo ustrezala .j predpisom. Blagajnik Lucijan Fajt /: je v svojem poročilu moral ugo-toviti žalostni primanjkljaj. V I imenu nadzornega odbora je žu-pan Jožef Ceščut ugotovil, da so računi v redu. Sledile so volitve novega društvenega odbora. V upravni odbor so bili izvoljeni Davorin. Pelicon, 1 Viljem Fajt, Lucijan Fajt, Drago ji m____1:1 -n___1,,. Pn.fnlio \7 noil. Rotacijski sklad je za gospodarski razvoj Goriške pomembnejši kot prosta cona Z dvema ukrepoma si je goriško gospodarstvo opomoglo v tej povojni dobi, da je prebilo krizo, v katero je zašlo po razmejitvi leta 1947: prvi Je prosta cona, ki Je sicer omejena na Gorico in Sovod-nje, drugi pa rotacijski sklad, ki je pripomogel preporodu goriškega gospodarstva v še večji meri kot prosta cona in ki ima svoj delokrog v vsej goriški pokrajini. Naši bralci so brez dvoma že mnogokrat slišali o rotacijskem skladu. Zavezniška vojaška uprava v Trstu je za potrebe takratnega Svobodnega tržaškega ozemlja vložila nekaj desetin milijard ter u-stanovila rotacijski sklad. Po prihodu italijanske . civilne oblasti v Trst so rotacijski sklad razširili tudi na Goriško z zakonom št. 908 z dne 18. oktobra 1955. Sklad, ki ga na Goriškem upravlja posebni odbor v sklopu goriške posojilnice in hranilnice, ima nalogo dajati posojila za nove gradnje ali za modernizacijo tovarniških naprav, o-brtnih delavnic, ladijsko gradnjo, turistično - hotelirsko dejavnost in tudi za gradnjo ljudskih stanovanj. Posojila naj veljajo največ 15 let (v praksi to potem traja 13 let), za gradnje ljudskih stanovanj pa 35 let. Prosilec lahko dobi le 50 odstotkov vsote, ki Jo potrebuje (na področju ljudskih stano-vanj doseže posojilo 75 odstotkov) z zelo nizko obrestno mero, ki )e za malo preseže tri odstotke. Maja 1966 je imel rotacijski sklad denarja v blagajni ali izposojenega za 63.736.000.000 Ur. Nekaj manj kot 50 milijard je bilo v tem času izposojenega, od katerih 42 milijard za industrijske naprave, nad dve milijardi in pol za turlstično-hotelske naprave, nad štiri milijarde in pol za ljudska stanovanja. V enajstih letih svojega obstoja na podlagi zgoraj omenjenega zakona so na Goriškem, do zaključka leta 1966, dali 274 posojil v skupni vrednosti 15.105.425.000 lir. To se pravi, da so investitorji dodali tej vsoti še najmanj enkratno vsoto za gradnjo novih ali modernizacijo zastarelih naprav. Vloženega je bilo torej v goriško gospodarstvo nad 30 milijard lir. To velja za celotno pokrajino. To je tudi mnogo več kot‘jje‘giŽppčfarstvu Gorice in Sovodenj doprinesla prosta cona, kajti strokovnjaki menijo, da so podjetja, ki delajo s pomočjo proste cone, vložila v svoje naprave približno 7 do 8 milijard lir; in brez dvoma je del teh milijard prišel iz sredstev rotacijskega sklada. Pravi protagonist obnove goriškega gospodarstva Je torej rotacijski sklad in ne prosta cona, čeprav o drugi vsi vedo kaj povedati, medtem ko se o rotacijskem skladu javno bolj malo govori. nun.........................................................iinimi.....iiii«iiii"ii"iii»iumimi>iii.............................■■>■■■»...........''''•''"'•'■n'.....................""""»"..........i"i""""""mi........m.......................... solski uspehi na poklicnem državnem zavodu v spetru Manj zanimanja za zidarski poklic: več za mehaniko in električno stroko Na državnem poklicnem zavodu ?a industrijo in obrt so z uspehom "Ončali razred ali pa dosegli diplo-in ustrezne kvalifikacije na-s|ednji dijaki. c uspehom so končali prvi tečaj mizarje in tesarje: Buttera Ri-Sibau Bruno, Simaz Bruno, ^n'daro Gianpaolo, Specogna Giu- < Usposobljeni so bili za mizarje J tesarje dijaki drugega letnika: Petera Giancarlo. Cencig Dario, In n°ia Gino, Medveš Primo, Pul-1 Claudio. Rucchin Giovanni. Iz prvega letnika v drugi letnik J* zidarje so napredovali: Blasutig z» uat*°' Clavora Vincenzo, Cosc-rin i Borgio, Cucovaz Renzo, Duel?'’ 8 Romeo, Marseu Franco, Mo-S?.®rli Danilo, Sibau Mario, Toma-5? Gianpaolo, Vogrig Riccardo. ,0usposobili so se za zidarje druge- g. “hvoodiu so se za ziuarje umgc-j>a mtnika: Buttero Aldo, Crisetlg Wet* Franz Lin, Rucchina Val Dosegli so diplome pomožnih gradbenih asistentov: Birtlg Gaidi-no, Cernetig Romeo, Chiabal Pavel, Coceanig Pepi, Marlnig Romeo, Martinig Pietro, Rudi Renzo, Rukli Viktor, Specogna Pepi. Iz drugega tečaja pomožnih gradbenih asistentov so napredovali v tretji letnik: Bledig Anton, Chiuch Pepi, Cromaz Bruno, Tomasetlg Roberto in Vogrig Dino. Državni poklicni zavod je malo pred koncem leta in pred končnimi izpiti in objavo letošnjih šolskih uspehov praznoval 15-letnico svojega obstoja. špetrski zavod spada sedaj pod čečadskega, ki je postal samostojen in obsega tri odseke. Prvi odsek državnega samostojnega poklicnega instituta v Čedadu Je mehanični. V njem dobijo potrebno znanje mehaniki, električarji, elektroavtisti, vodni inštalaterji, gradbeniki. Drugi špetrski odsek, ki obstaja že 15 let in ki je prešel v najnovejšem času v f. S fuiw na himna a-. predvaja samo danes, 3. t.m. ob 18 in 21.20 na prostem Cinemascope film: LA SOTTILE LINEA ROSSA Igrajo: KEIR DULLEA JACK WARDEN JAMES PHILBROOK sklop samostojnega čedadskega instituta, pa že poldrugo desetletje usposablja mizarje, tesarje, zidarje in pomožne gradbene tehnike. Ker špetrski zavod že dela 15 let in ker Je postala kriza v furlanskem gradbeništvu že kronična, se veda ni več sedanja usmeritev spe trškega zavoda ustrezna sedanjim potrebam. Mladim fantom v Nadi-šklh dolinah ni več toliko do kvalifikacije v zidarski in mizarski stro ki in niti ne do aslstentstva v gradbeništvu in odhajajo zato zadnja tri leta, odkar so ustanovili v Čedadu zavod za mehanične in elek-tričarske ter inštalaterske poklice raje vsak dan z avtobusom v Čedad. Tudi letos Je precejšnje število slovenskih fantov iz Nadiških dolin diplomiralo, ali pa končalo z dobrim uspehom razred v Čedadu. Tretji odsek čedadskega poklicnega državnega zavoda v Čedadu pa skrbi v San Giovanni ob Nadiži za usposabljanje pohištvenih mizarjev, strokovnjakov za stolice in oblikovalcev lesnega pohištva. Ker se veča število slovenskih delavcev, ki odhajajo vsako jutro na delo v industrijsko cono San Giovannlja in Manzana, kjer se Industrijsko izde lujejo stolice, bo tudi odsek poklicnega čedadskega zavoda v San Glo-vanniju postal važen za naše mlade fante, ako bodo hoteli prevzeti odgovornejša delovna mesta od sedanjih skromnih za potujoče delavce iz Nadiških dolin. Za vse tri odseke čedadskega državnega profesionalnega zavoda v Čedadu so priredili posebno razstavo izdelkov, ki so jih izdelali miadi Bodite gospodarji, ne sužnji brzine ) Z AVTOM NA TRAVNIK 76-letna mati šoferja podlegla poškodbam Včeraj nekaj po 15. uri se je pri Farri zapeljal s ceste 41-letni Bruno Simonettl, s katerim se Je peljala njegova mati 76-letna Antonia Simonettl roj. Grl. Fiat 500 je najprej udaril v obcestni kamen ter se Se kakih 40 metrov neljal po travniku vzporedno s cestnim robom, ženska si je zlomila levo ramo in zadobila šok ter so jo v bolnišnici pridržali na zdravljenju za 20 dni, medtem ko se Je sin Šofer, tvojih življenje rokah I je udaril v levi komolec ter bo okreval v treh dneh. Proti večeru se je zdravje pone-srečenke nekoliko poslabšalo. Vzroki nesreče niso dognani; vse Kaže, da je Simonettija obšla slabost med vožnjo. Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je ženska podlegla poškodbam. vajenci, med njimi tudi dijaki špe-trskega zavoda. Razstava v Čedadu je bila veselo presenečenje za javnost, ker je zvedela, kako moderno opremo ima na voljo poklicna ustanova in do kako visoke usposobljenosti so se dvignili slovenski in furlanski obiskovalci vseh treh odsekov. Kratke Iz bolnišnice V tržlško civilno bolnišnico so pripeljali Renza Ierinija iz štiva-na, ki se je pri stružnici ranil v desno roko. V bolnišnici se bo zdravil 15 dni. V Italcantieri se Je včeraj popoldne ponesrečil 35-letni Giovanni Chlabš. Poškodoval sl Je palec na desni nogi; okreval bo v 7 dneh. V papirnici v Stlvanu se Je ponesrečila 20-letna Ariella Colanl iz Ribiškega naselja. Pri prekladanju deske je z roko podrsala po kovinskem robu, ki Ji je skoraj odrezal prst. V bolnišnici se bo zdravila deset dni. Pes, ki ni spoznal gospodinje Ida Maturollo, stara 53 let, doma s Svetogorske ceste 29, se je v torek zvečer vrnila domov. Odprla Je vrata in vstopila. Njen pes ni spoznal in jo je pograbil desno roko. Odšla Je v bolnišnico, kjer so Ji rano obvezali. Trčenje avtomobilista in motociklista Na križišču med občinskimi podjetji v Ul. 9. agosto sta včeraj trčila avtomobilist iz Dornberga 21-letni Jožef Sfiligoj in motociklist 19-letni Giordano Marchioro iz Ul. Giustiniani 57. Motociklista so odpeljali v civilno bolnišnico kjer so ga pridržali za pet dni na zdravljenju zaradi udarca v trebuh. Po tragični smrti staršev Kakšna usoda čaka mlado Anny Dino? Pričakujejo, da bo videmsko sodišče pravilno postopalo z usodo komaj štiriletne Anny Dino. Njen oče Cornelio Je potem ko je umoril mater, napravil še sam samomor. Deklica se trenutno nahaja v nekem francoskem otroškem zavetišču. Vsa zadeva Je precej zamotana, ker ima deklica italijansko državljanstvo. Nekaj dni pred strašno tragedijo v predmestju Pariza pa je sodišče dovolilo zakoncema legalno razporoko in dalo malo Anny v oskrbo materi S to razsodbo sta zadovoljna samo deda po materi, kajti deda po očetu se sklicujeta na dejstvo, da Je deklica Italijanka, ker nosi očetovo ime. črta za razvoj se bo namreč družba izmotala iz raznih težav, v katere je zabredla. Razvojni načrt predvideva 67 milijard lir naložbe, porazdeljene v več anuitet. 32.5 milijarde bi lahko krili s prispevki in krediti na srednji in dolgi rok, medtem ko bi 34.5 milijarde lahko krili z zvišanjem glavnice na račun države. V načrtu družbe Je tudi znatna raziskovalna dejavnost na trbiškem področju. Za zgraditev tovarne za proizvajanje bakra, ki bo prva te vrste v državi, bodo porabili 15 milijard in bodo lahko tudi kmalu pričeli z deli. Od uresničenja teh del do imelo gospodarstvo v deželi veliko korist, saj se bo tudi povečala zaposlitev delovna sile. o. Usad odnesel cesto v Brdcih v Benečiji V kraju Draga, v občini Sovod-nje v Beneški Sloveniji, kjer so v teku dela za gradnjo ceste, ki bo vezala Sovodnje z Dolenjimi in Gorenjimi Brdci, Je pred nekaj dnevi nastal usad, ki je trenutno prekinil delo na novi cesti. Dela izvršuje čedadsko podjetje Mario Iaconcig. Pred nekaj dnevi so delavci tega podjetja s stroji delali traso za novo cesto na odseku med Dolenjimi in Gorenjimi Brdci. Z buldožerjem so Sirili cestišče, ko so klici dveh domačinov, Pavla Mauriča in občinskega svetovalca Damjana Rose, opozorili delavce na nevarnost. TI so rešili sebe in stroje, nekaj minut pozneje je usad zgrmel sto metrov v dolino. Cenijo, da ima nad 3.000 kubičnih metrov zemlje. Uničil Je drevesa, nekaj vinogradov. Dolenja in Gorenja Brdca so sedaj povezana z nižino le s stezo. Domačini pričakujejo, da bodo kaj kmalu spet pričeli z deli za gradnjo te ceste, ki bi prebivalce teh dveh vasi povezala z ostalim svetom. Števerjanci se pripravljajo na praznik grozdja Prejšnji večer se Je v Steverjanu sestal odbor prosvetnega društva «Briški grič« ter pripravil program za prihodnje praznike v Brdih. Ker Je bila prejšnje tedne cesta zaprta zaradi urejevanja in ker so v Stan-drežu v okviru svojih proslav 20-letnice «Juventlne» zasedli dve nedelji, so se odpovedali prazniku breskev. Zato pa bo v septembru praznik grozdja z bogatim programom, ki bo prav gotovo zanimiv ne le za domačine, ampak tudi za goste. Prireditev bo trajala 2. in 3. ter 9. in 10. septembra. Zakonski načrt za zvišanj« glavnice družbe AMMI Vlada je predložila v parlamentu zakonski osnutek za zvišanje glavnice družbe AMMI, ki upravlja rabeljski rudnik. Se prej Je za jkladni minister Colombo izrekel jigodno mnenje glede uresničenja jiačrta za razvoj družbe. AMMI namerava namreč zgraditi tovarno za proizvajanje bakra na industrijskem področju Ausa-Corno. Z zvišanjem glavnice in a izvedbo na- Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 13. in 14. avgusta dvodnevni avtobusni izlet na Pohorje. Prijave sprejema Artur Košuta. Ul. Mamelll 8, najkasneje do 10. avgusta. Darovi in prispevki V korist Zveze prostovoljnih krvodajalcev so družine Paulin, Lo Presti in Baffoni darovale 5.000 lir v spomin na Llcio Kodermac. Družina dr. Peresson Je darovala 5.000 lir v počastitev spomina Oige Bisiani Fedele. Tomšič in Branko Ferfolja. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Jožef Ceščut, Janko Cotič in Franc Pete jan. Odbor se bo sestal še ta teden, da izvoli predsednika. Po izvolitvi se je razvila živahna dskusija, v katero so posegli številni člani, ki so doprinesli svoje misli za boljši razvoj športnega društva. Gorica VERDI. Zaprto zaradi počitnic. CORSO. 17.00: «L’uomo che uccise il suo camefice«, J. Maharis in L. Devon. Ameriški barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO. 17.15—22: «Chl ha rubato il presidente?«, Luis De Funes in Maria Rosa Rodriguez, francoski barvni film. CENTRALE. 17—21.30: «La magni-fica preda«, R. Mitchum in M. Monroe, v kinemaskopu in barvah. TrziČ AZZURRO. Zaprt. EXCELSIOR. 17.30—22: «La signo ra e i suoi mariti«, S. Mc Laine in P. Newman, v kinemaskopu in barvah. PRINCIPE. 22: «11 segreto degli Ineas«, C. Heston in T. Mit-schell, v barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna CRISTOFOLETTI, na Travniku, telefon 19-72. RONKE Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «AH’Angelo» dr. Olivetti, Ul. Roma 22, tel. 72393, TR2IC Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «A1 Reden-tore«, last dr. Ennerija in de Nor-disa, Ul. Fratelli Rosselli 21, telefon 72340. 20-letnica Juventine Štandrež Dino Roner podeljuje Francu Luplnu plaketo v znak priznanja njegovo dolgoletno prosvetno delovanje Pogled na množico Pripravljanje pečenih piščancev 40. JUBILEJNE SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE » Danes z vpisovanjem nogometašev neuradni začetek «Športnih iger» Danes prva vpisovanja v nogometu. Tudi vpisovanja so zanimiva, človek si lahko predstavlja, kako bo to ali ono moštvo uredilo svoje vrste. Skratka, lahko si že ustvarimo sliko o možnostih večjega dela ekip. V prelmiinarnem, torej v neuradnem vpisu, se je že prijavilo 15 Članskih in 7 mladinskih ekip. Nedvomno lepo število, ki pa se bo as povešalo. Zadnje vesti pa niso dale nikakih zadovoljivih novosti. Mislimo predvsem na Goriško, kjer Je odziv za Športne igre vedno zelo skromen. Ne vemo sl razlagati dejstva, da Juventlna in Sovodnje, ki bi se lahko potegovali za pivo mesto, nista še nikoli sodelovali na najveCji slovenski zamejski športni manifestaciji. Giede Doberdobcev smo rekli. U-deležili se bodo. Lani so se presenetljivo dobro izkazali. Saj so po ostrem boju le za las (1:2) klonili glavnim favoritom turnirja Brežanom. Nato so doberdobski nogometaši gladko odpravili Skamperla s 4:0. Kot prvi nastop je bil nedvomno pozitiven, čeprav so goriški predstavniki upali v kaj več. Glede tržaških ekip bo gotovo nastopila Zarja, ki je lani osvojila prvo mesto. Tudi Breg, ki se je uvrstil na tretje mesto, se bo nedvomno udeležil SSI. Bo tudi letos dvoboj za lovor najboljšega osredotočen na tl dve ekipi? Predvidevanja so gotovo še zgodnja, nezrela. Vsekakor tako Zar ja kot Breg bosta tudi letos med favoriti turnirja. •iiiniumiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiuiiniiiim Thdhui utednidtvu Prejeli smo. Cenjeno uredništvo, pretekli četrtek sem na športni •skego bodo nih slovenskih športnih igrat strani Primorskega dnevnika zasledil vest, da bodo na «10. jubilejih*, na- stopili v nogometni disciplini nogo metaši iz Doberdoba in da bodo to- rej le Doberdobci zastopali goriško pokrajino na nogometnem turnirju. To me je nemalo začudilo, kajti znano mi je, da se z nogometom udejstvujeta na Goriškem drugi dve ekipi, in sicer nogometno društvo *Sovodnje» in nogometno društvo rJuventina* v Sfandrežu. Poleg teh pa je zelo aktivna v odbojki ekipa gonške «Olimpije*. Ne vem, kje je vzrok, da se ne nameravajo niti Sovodenjci niti Štandrežci udeležiti te vseslovenske športne manifestacije. Morda bo res, da je pot na tekme na Tria ško preveč naporna za goriške nogometaše, res pa je tudi, da bi se številne tekme odigrale na Goriškem. Čudno pa se mi zdi, da se bodo tega tekmovanja udeležili Dober dobci, ki nimajo niti športnega društva niti redne nogometne ekipe, medtem ko se zdi, da se bodo vzdržali Sovodenjci in štandrežci. V istem članku sem bral, da ie na teh igrah možna udeležba Slovencev iz Koroške in iz Kanalske doline. Zakaj naj bi torej zaostali prav mi, goriški Slovenci? Ne razumem torej poslovanja voditeljev sovodenjske in štandreške nogometne ekipe, ki ne nameravajo iti na to tekmovanje. Saj so vendarle Sovodenjci lani zasedli častno četrto mesto v prvenstvu tretje kategorije in bi bila torej njihova udeležba porok za dober nastop tudi na slovenskih športnih igrah. Vem, da je prišel celo iz Trsta eden izmed voditeljev odbora za slovenske športne igre, da bi poizvedel, v čem tiči vzrok odsotnosti sovodenjske ekipe. Mnenja sem, da bi moral odbor sovodenj-skega športnega društva, ki je bil izvoljen pred nekaj dnevi na obenem zboru društva, resno premisliti, ali je prav, da se nogometno društvo «Sovodnje* ne udeleži slovenskih športnih iger. S spoštovanjem Goriški športnik ODBOR ZA EKIPNE ŠPORTE «10. JUBILEJNIH ŠPORTNIH IGER* sporoča, da se bo poimensko vpisovanje nogometnih moštev zaključilo v ponedeljek, 7. avgusta ob 22. uri. Vpisovanje pa bo na stadionu «Prvi maj»: v četrtek, 3. avgusta — od 21. do 22. ure; v petek, 4. avgusta — od 21. do 22. ure; v ponedeljek, 7. avgusta — od 21. do 22. ure. Članarina: za posameznika 200 lir. Skoro gotovo ne bo na letošnjih igrah Primorja, ki Je lani bil skoro do konca največji favorit turnirja, pa čeprav Je proseška ekipa začela precej slabo. Izgubila je namreč proti Barkovljanom. Proseški nogomet pa vseeno ne bo odsoten. Primorja ne bo? V tem primeru (gotovo) bodo Prosečani nastopili z ekipo pod imenom Prosek. Kdo bo igral, kdo ne bo igral za to ekipo? Nedvomno večina igralcev Primorja, med katerimi tudi Verginella, ki bo morda med najnevarnejšimi napadalci turnirja. Resno mislijo tudi fantje iz Trebč, ki se bodo potegovali za najvišja mesta. Obnovili so ekipo, s katero so želi že viden uspeh, s tem da so neodločeno zaigrali z ajdovskim Primorjem. Tudi Union se resno pripravlja. Kot vidimo, so Športne igre predčasna (glede prvenstev) mobilizirale nogometaše raznih društev, ki se mrzlično pripravljajo za prestižni turnir. Letos je namreč novost: direktne izločitve, žal — prireditelji niso mogli najti drugega izhoda, ne da bi pri tem naleteli na tehnične, organizacijske ovire. Zato so soglasno na seji, katere se je udeležila večina nastopajočih društev, sklenili, da se izbere ta pot, ki ima gotovo največjo negativno lastnost, da bo veliki trud nekaterih fantov jalovo poplačan. Kaj se bo zgodilo? X ekipa bo morda vestno in pridno trenirala. Pripravljala se bo požrtvovalno. Nato bo naletela na neugoden žreb ln bo že v prvi tekmi izločena iz turnirja. Ves trud se bo osredotočil na eno samo tekmo. Morda bo nujna zmaga privedla tudi do trde igre, do prekrškov, ki so — ža) — bili na dnevnem redu tudi na lanskih igrah. S tem bo tudi zmanjkalo lepe igre, zabava Vsekakor za prireditelje Je bila direktna izločitev edini izhod. Prednosti: turnir bo hitreje potekal; ker je malo Igrišč na razpolago in ker se bo število ekip kmalu zmanjšalo, bo tudi organizacija agilne.!* ša (sodniki, stranski sodniki itd.). Skratka, turnir ne bo trajal dva in več mesecev kot lani, temveč bo doba krajša, kar bo seveda zbudilo še večje zanimanje med občinstvom, kajti vsako zavlačevanje dolgočasi tudi najvnetejše navijače. Obeta se torej zanimiv In pester nogometni turnir. nelli, Kruse) 4’04”06 1.500 m prosto (moški) Michael Burton (ZDA) 1.6’44”4 (rekord «Panameriških iger«) 400 m mešano (ženske) Claudie Kolb (ZDA) 5’09”7 (nov svetovni rekord) 4x100 m mešano (moški) ZDA (Russell, Webb, Spitz, Walsh) 3’59”3 (rekord «Panameri-ških iger«) V atletiki slabi rezultati Finalni izidi (samo prva mesta) Kopje (ženske) Friedrich (ZDA) 53,26 m Troskok Craig (ZDA 16,54 m disk (moški) Carles (ZDA) 577’50 m 400 m hs Whitney (ZDA) 50”7 V nogometnem polfinalnem srečanju je Mehika premagala Kanado z 2:1 (1:1) in se je tako uvrstila za finale. KOLESARSKA DIRKA PO JUGOSLAVIJI Zmagoslavje Jugoslovanov Valenčič prvi v lestvici V današnji etapi dirke po Jugoslaviji so največje uspehe želi jugoslovanski predstavniki. V drugi etapi (na kronometer) od Kragujevca do Topole (41 km) je zmagal Ljubljančan Valenčič. V tretji etapi od Topole do Beograda (100 km) pa je osvojil prvo mesto Beograjčan Pavlik. V prvi poletapi so se najbolj izkazali Jugoslovani in italijani. V drugi poletapi pa so kolesarji vozili počasneje, ker se jim je poznal trud prejšnje kronometrske etape. Jugoslovan Pavlik je nekaj kilometrov pred Beogradom zbežal glavnini in sam prispel na cilj. Vrstni red prve poletape Kragujevac . Topola (41 lun): 1. Valenčič (Jug.) 2. Cubrič (Jug.) 3. Santantonio (It.) 4. Pavlik (Jug.) 5. Boltezar (Jug.) 6. Daappel (Švica) 7. Škerl (Jug.) 8. Božičnik (Jug.) 9. Pocmja (Jug.) 10. Kuvelja (Jug.) 13. De Gobbi (It.) 1.02’19” 1.03’11” 1.03’20” 1.03’33” 1.03’58” 1.04’33” 1.04’54” 1.04’56” 1.05’04” 1.05’08” 1.06’06 14. Marc (Jug.) 1.06*50” 16. Vidotto (It.) 1.07*22” 21. Piccoli (It.) 1.08*00” 22. Spanin (Jug.) 1.08*03” 32. Dean (It.) 1.09*16” 44. Del Bianco (It.) 1.11*30” 51. Bolzan (It.) 1.13*43” Vrstni red tretje etape Topola - Beograd (100 km) 1. Pavlik (Jug.) 2.30*42” 2. Cubrič (Jug.) 2.30*52” 3. Santantonio (It.) 2.31*07” 4. De Gobbi (It.) 2.37*05” 5. Valenčič (Jug.) 2.37*10” 6. Pocmja (Jug.) 2.37*17” 7. Bolzan (It.) 2.37*22” 8. španinger (Jug.) 2.37*32” 2.37’32” 2.37’32” 2.37’32” 2.37’50” 2.37’50” 2.37’50” 2.38’05” 2.43’02” 2.43’32” 2.48’10” 2.53*43” 9. Del Bianco (It.) 10. Deelen (Niz.) 12. Kuvelja (Jug.) 13. Božičnik (Jug.) 14. Boltezar (Jug.) 15. Škerlj (Jug.) 27. Kunaver (Jug.) 32. Marc (Jug.) 35. Vidotto (It.) 49. Piccoli (It.) 54. Dean (It.) Lestvica po 3. etapi 1. Valenčič (Jug.) 2. Cubrič (Jug.) 3. Pavlik (Jug.) 4. Boltežar (Jug.) 5. Pocmja (Jug.) 6. Kuvelja (Jug.) 7. Škerlj (Jug.) 8. Božičnik (Jug.) 9. De Gobbi (It.) 10. Deelen (Niz.) 14. španinger (Jug.) 16. Kunaver (Jug.) 17. Santantonio (It.) 19. Marc (Jug.) Splošna ekipna lestvica etapi 1. Jugoslavija A 22.07*00”, 2. Jugoslavija B 22.14*20”, 3. Italija 22.19*04”, 4. Poljska, 5. Švica, 6. Nizozemska. PRED IZLOČILNIM TURNIRJEM ZA SVETOVNI NASLOV TEŽKE KATEGORIJE Clayev naslednik: Joe Frazier Za njim se skriva prava d. d. 7.21*40” 7.22*14” 7.22*27” 7.23*50” 7.24*32” 7.24*51" 7.24*55” 7.24*57” 7.25*35” 7.25*39” 7.28*33” 7.29*07” .29*50” .31*35” po 3. AUITI Italija-Finska 109:102 iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimniiHoiMiiKiiiiHioiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHi V OKVIRU PRIPRAV ZA «10. JUBILEJNE ŠPORTNE IGRE) Prenovljene vrste moštva Uniona HELSINKI, 2. — Italijanska lahkoatletska reprezentanca je včeraj premagala finsko reprezentanco z rezultatom 109:102, kar je pravzaprav presenečenje, kajti v prvem dnevu dvoboja je bil rezultat neodločen 53:53. Italijani so po pričakovanju o-svojili skoro vsa prva mesta v tekih. Popolni gospodarji pa so bili sprintih, kjer so z Berrutijem, Bellojem, Ottozom itd. gladko razpolagali z nasprotniki. Podlonjerska ekipa se je več kot solidno izkazala na turnirju za «Pokal prijateljstva??: 4 zmage PAN AMERIŠKE IGRE Claudie Kolb svetovni rekord 5 09*7 VVINNIPEG, 2. - Sevemoamerl-čanka Claudie Kolb je v zaključnem dnevu plavanja na »Paname-riških igrah« dosegla nov svetovni rekord na 400 m mešano s časom 5'99”7. Prejšnji rekord je pripadal tudi predstavniki ZDA, ji sicer Donni De Varoni, ki je dosegla svetovno znamko s časom 5’11”7. Kolbin rekord Je že enajsti svetovni rekord «Panameriških iger», kar je seveda nekaj izrednega. V zaključnem dnevu pa so v plavanju zabeležili naslednia prva mesta: 4x100 m prosto (moški) ZDA (Fordie, Gustavson, Carpi- Bliža se začetek nogometnega turnirja v okviru «X. slovenskih športnih iger* in kot druge enajsterice se tudi podlonjerski Union vestno pripravlja za to pomembno zamejsko prireditev. Izločitev na lanskem turnirju, kot tudi skrajno nezadovoljivi rezultati med letošnjim nogometnim amaterskim prvenstvom so prisilili vodstvo kluba, da je nategnilo vajeti ln Izločilo slabe elemente. K delno prenovljeni ekipi so bili povabljeni bivši Unionovi člani, ki so se odlično Izkazali pri kvalitetnejših moštvih. Tako prenovljena ekipa Je že žela uspehe, saj je v štirih prijateljskih srečanjih vedno zmagala. Za to se mora zahvaliti predvsem prenovljeni napadalni vrsti, kjer so se čoku in Nadlišku pridružili Kozlovič, Poropat, Purinani, ki so se rade volje odzvali vabilu za sodelovanje. Njihova pomoč Je odločilnega pomena za vso ekipo, saj so poživili Igro in so razen tega uspešni v vsakem srečanju, kar Je najvažnejše. Z enajstimi podobnimi igralci bi se lahko Union povsod boril za najvišja mesta, namesto da bi bil vedno zadnji, ali pa med najslabšimi V nedeljo Je bila na sporedu tekma s furlansko enajsterico Iz Man-zana. V tej je nastopalo kar pet nogometašev, ki so bili člani deželnega moštva. Ostali pa nastopajo v drugi kategoriji. Srečanje Je bilo v okviru turnirja za «Pokal prija-teljstva», ki se ga Je poleg Uniona udeležil Primorec lz Trebč ter dve ekipi iz Manzana. Prvi finalist je Union, za drugega upamo, da bo trebenski Primorec. V tekmi z Manzanom so se pokazale dobre in slabe strani tega novega Uniona. V prvem polčasu so igralci silno razočarali saj so jih gostje s hitrimi prodori večkrat zmedli In je le obramba reševala položaj. Tu še vedno prevladuje Gombač, eden najboljših na lanskih Sšl. Vseeno pa Manzano ni znal Izkoristiti svoje trenutne premoči In polčas se je tako končal brez gola. Popolnoma drugačen pa je bil drugi del igre. Koj prvo minuto so gostje prešli v vodstvo in nato vedno napadali Komaj v 15’ se je Unionu posrečilo, da je s Pu-rinanijem Izenačil. Purinani je med nasprotno obrambo prestregel žogo, silovito streljal ln »potolkel« vratarja. Takoj nato je Union z avtogolom prešel v vodstvo. Morabito je namreč od daleč podal pred vrata, branilci pa so z glavo odbil) žogo naravnost v mrežo. Toda ni o-stal dolgo v vodstvu, ker so gostje kmalu Izenačili zaradi napake U-nionovega vratarja. Neodločno sta nje se je vleklo vse do 37’ d.p., ko je Cok po krasni osebni akciji za bil tretji gol za Union. Takoj nato pa je Purinani četrtič ln zadnjič pretresel mrežo Manzana. Union je nastopil z naslednjo postavo: Bal-de; Morabito, Blsulll; Franceschi-ni, Gombač, Camassa; Cok, Kozlovič, Purinani, Poropat, Nadlišek. Izidi dosedanjih prijateljskih srečanj: Manzano — Union Villesse — Union Union — Zarja Union — Manzano 2:3 1:2 3:1 4:1 Radi Atzori k evropski prvak LEVICO TERME, 2. - Italijanski boksar Fernando Atzori je ohra. nil evropski naslov mušje kategorije. V srečanju s Francozom Renejem Libeerjem je namreč Atzori dosegel neodločen rezultat po 15 rundah. TORINO, 2. — Letošnji nogometni državni prvak Juventus je od včeraj začel s treningi. V Turinu so se zbrali vsi nogometaši Ju-ventusa, med katerimi tudi novi nakup Volpi (Mantova), ki bo nedvomno znatno povečal moč turin-ske enajsterice. Heriberto Herrera je takoj začel z delom, kot je pač njegova navada. Vsi igralci HnSBEH MILAN, 2. — Tehnični vodja italijanskega kolesarskega moštva za hitrostno vožnjo Guido Costa je za profesionalno ekipo, ki bo nastopala na svetovnem prvenstvu v Amsterdamu, izbral naslednje kolesarje: hitrostna vožnja: Beghetto, Damiano, Gaiardoni Maspes zasledovanje Faggin, Fornoni Italijansko moštvo bodo dopolnili Arientl, De Lillo, Pellegrini. Š Z GAJA (s Padrič in iz Gropade) priredi v soboto, ob 19. uri in v nedeljo, ob 18. uri ples na prostem v Padričah. Za pijačo in jedačo preskrbljeno. Vabljeni vsi — posebno športniki. Joe Frazier je nova zvezda ameriškega boksa. Na olimpijskih igrah Tokiu je osvojil zlato kolajno. Nato pa je taval po ZDA, dokler ga ni skupina magnatov (kar 171) napotila v boks z namenom, da osvoji svetovni naslov težke kategorije. Joe Frazier ima 23 let, je poročen, ima 4 sinove. Pred kratkim je premagal v samih 4 rundah kanadskega prvaka Georgeja Chuvala. Si predstavljate boksarja, ki bi Imel Marcianove In Louisove značilnosti? V živalskem svetu bi bila to spojitev medveda In tigra. To je v boksu Joe Frazier, glav ni favorit za svetovni naslov težke kategorije. Frazier je trenut-no najboljši boksar na svetu, če izvzamemo seveda Claya, ki se je moral zaradi «političnih razlogov)) odpovedati svetovnemu naslovu. Clayevl gospodarji so namreč kmalu uvideli, da Mohamed Ali ni ravno največji bebec, kot je večina mislila. Začel se jim je upirati. Clay je morda prvič v svoji karieri hotel reči svoje. V ameriškem bos-su pa lahko delaš vse, razen da misliš s svojimi možgani. Clay ni hotel k vojakom, zato je danes brez naslova. WBA (Wor'd Boxing Assoclation) je tako določila. Nedvomno tvegana odločitev, k! tudi ni v skladu (vojaštvo?!) s športnimi prekrški. Mislimo pa, da je WBA, ali določena «gang», ki vodi to organiza cijo, odvzela Clayu naslov, ker je ' bil Ali premočan. Skratka, razpolagal je z nasprotniki, kot je hotel. Dvakrat je zrušil «medveda» Listo-na (čeprav sta bila ta dva «matcha» precej sumljiva), osmešil je Nemca Milderberga, Coopera je skoro «u-bll», zadel je v živo «ameriško ob-čutljlvost», ko je izmučil hrabrega Floyda Pattersona Premagal je vse, in to z never-jetno lahkoto, z avtoriteto. Občinstvo se je skoro naveličalo Claye-vih uspehov; zmagal je vedno on! Treba je bilo najti novega »zvezdnika« boksa, novo privlačnost, novo zanimivost. Skupina ljudi, «ki ravno ne trpi lakote«, Je takoj poskrbela za to. Spomnila se je na tistega črnca, ki je v Tokiu osvojil edino zlato ITALIJANSKO PRVENSTVO V HOKEJU NA KOTALKAH Triestina končno prva Ferroviario kot vlak kolajno v boksu za ZDA. Ime mu je Joe Frazier. Toda od leta 1964 se je nedvomno zdebelil? Nič zato. Skupina teh »ameriških kapitalistov« (jih je kar 171) je takoj poskrbela. Izročila je Frazier ja enemu najboljših ameriških trenerjev, in sicer Vancyju Durha-mu. Ta ga je kmalu pripravil v res odličnega boksarja. Začela se je Frazierjeva kariera. Za začetek nekaj lahkih srečanj (Mike Bruce, Ray Staples, Abe Davis, Mel Turnbovv itd.), ki jih je seveda Joe z lahkoto osvojil. Nato pa «boom» njegove kariere: match z Georgejem Chuvalom. kanadskim prvakom, ki se prav tako bori za svetovni naslov težke kategorije. Frazier je neusmiljeno pretepel Kanadčana, ki je moral v 4. rundi opustiti dvoboj. Po matchu so Chuvala lahko spoznali le z «identl-kittom«. Tako je Frazier postal najresnejši kandidat za osvojitev svetovnega naslova. Toda boks je industrija ln za uspeh v industriji je treba reklame. Toda 171 »kapitalistov« v ZDA, ki se organizirajo v d.d., uspe v vsem. Torej kmalu so poskrbeli tudi zj to. Odvzeli so naslov Clayu, najnevarnejšemu konkurentu, preskrbeli so, da bo treba za dosego svetovnega naslova potegovati se v izločilnem turnirju, kar bo seveda preskrbelo prirediteljem ogromno denarja. Torej vse kot po olju. se več. Turnir bo potekel tako, da bosta v finalu dva najboljša konkurenta: Frazier In Jerry «Irish» Quarri, po rodu Irec, doma pa iz Kalifornije. Ponovno se bosta srečala belec in črnec. Amerika bo razdeljena na pol: črnci za Fra-zierja, ostali za Quarryja. Rasistično vprašanje je te dni v ZDA na višku. Torej zakaj ne izkoristiti tudi to prednost. Boks je tako pre tirano degeneriral. že vnaprej lahko rečemo, da bo dvoboj Frazier — Quarry daleč od športa. športnega (pristnega) bo ostal* le Frazierjeva agresivnost, strašn* moč — kot napadalnost tigra ib moč medveda. Triestina je končno sama na vrhu lestvice. V nedeljo je namreč premagala ekipo Pirellija iz Milana. Tržačani so v Milanu prikazali res lepo igro ln so spravili na kolena domačine, ki so dosegli edini zadetek dneva iz enajstmetrovke. Triestina je osvojila srečanje z rezultatom 4:1. Breganze pa ni mogel doseči niti neodločenega rezultata v Novari, kar je seveda izkoristila Triestina, da se je pomaknila na vrh lestvice In tako jasno pokazala svoje namene glede osvojitve končnega prvega mesta. LESTVICA A LIGE Triestina 10 6 2 2 30 17 14 Candy Monza 10 6 1 3 37 24 13 Breganze 10 5 2 3 42 25 12 Novara 10 5 2 3 35 30 12 Modena 10 5 2 3 35 40 12 Bassano 10 3 2 5 32 30 8 Marzotto 10 4 0 6 33 37 8 Follonica 10 3 2 5 34 42 8 Arengo Monza 10 4 0 6 26 36 8 Pirelll Milano 10 2 1 7 20 43 5 LESTVICA Ferroviario Ts 7 7 0 0 Lodi Hockelsti Ts Ignis Oderzo Trissino 3 0 3 3 0 3 2 0 4 1 0 6 62 23 20 17 20 21 22 34 17 48 OBVESTILA !!:D Kolesarska dirka veteranov Maver najboljši V B ligi Je Ferroviario zmagal »samo« z 19:2. To se pravi, da je nasprotnik Ferroviaria tokrat dosegel celo dva gola, kar naj bi bil delen znak popustljivosti tržaške ekipe. Brez šale: Ferroviario je res močan, premočan za B ligo. REZULTATI 7. KOLA ‘Hockelsti Triestinl — Lodl ‘Ferroviario — Trissino 3:1 19:2 V nedeljo so «kolesarjl-veterani» tekmovali v Boljuncu na 70 km dolgi krožni dirki. Morali so napraviti 12 krogov V devetem krogu so v obrnili proti Dolini, kjer je bil o.J za gorsko nagrado. Nastopilo Je o-krog trideset tekmovalcev, med katerimi pa se jih je kot vedno le nekaj izkazalo. Tehnično najboljši je bil Maver, ki se pripravlja za italijansko prvenstvo. Vodil je skozi vso dirko in z vsakim krogom večal prednost. Tako mu je za petami ostal le Ladovaz, ki pa ni nikdar vlekel. S precejšnjo zamudo jima Je sledil Bartoli, medtem so je skupina zasledovala s 5’ zamude. Prvo mesto za gorsko nagrado je odnesel Maver, ki je osvojil tudi končno prvo mesto, kjer je v sprintu prehitel Ladovaza. Vrstni red na cilju: 1. Nino Maver (Coppi-Hausbrandt) 2. Ladovaz (Veteran-Cottur) z zaostankom 3” 3 Bartoli (Veterani-Cottur) z zaostankom 4’3" Radi ŠZ B O R ODBOJKA Danes, v četrtek, ob 20.30 trenibK za vse odbojkarice. Jutri, v petek, ob 20.30 treniof za prvo moško ekipo. KOŠARKA obvešča vse mlade, ki nameravaj0 gojiti košarko, da so treningi: v ponedeljek, od 9. do 11. ure: v sredo, od 17. do 19. ure; v petek, od 17. do 19. ure. Iste dni in ob istih urah so ningi tudi prve ekipe ŠD BREG NOGOMET opozarja vse mladince od 11- ^ 15. leta, ki se zanimajo za nogon,e^ da se javijo na igrišču pri šoli Dolini v nedeljo, 6. avgusta, ob uri zjutraj. ODBOJKA Danes, 3. avgusta, ob 20.30 ® redni trening prve moške ekipe- ŠK KRAS obvešča, da Je vpisovanje za en£ dnevni izlet v Kočevje, ki bo v 0 deljo, 6. avgusta, v gostilni Goštl ’ ; Zgonik 3. k, Izlet bo v okviru prijateljske me med odbojkarji Krasa in kajšnjo šesterko. Vpisnina: 1.500 lir. iiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmi*iii J , RjruatttVBUii, ---------* ----------- • --------------------------------- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,i!Iiiiiiiiiiiii< iiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiimiinr iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih11 John Crea»sy 46 LOBOV PEČAT — Slab spomin imate. Ko sem prispel, ste doktorju zagotavljali, da bo Patersonovo neugodje hitro minilo. Omenili ste krvni pritisk, vendar doktor ni imel ničesar s seboj, nobenega instrumenta. Niste tako zviti, kot ste videti, draga moja. — Vi pa ne boste več dolgo časa tako ironični. Vi ste navadni Vzdihnila je, kot bi hotela izliti predse vrsto najbolj nesramnih izrazov, vendar se Je ugriznila v jezik. - Sicer pa nimate kaj iskati tukaj, gospod West. Odidite! — Odšel bom, ko mi bo všeč. Najprej vam moram povedati nekaj stvari Lobo ni več takšen strah za ljudi. Vi in vaši dragoceni prijatelji ste na pol poti do vislic. Zaman poskušate prevaliti odgovornost na mladega Aleca Mac Dougalla. Čeprav je precej kompromitiran, vendar to ne vžge več, gospodična. Kakšno drogo pa ste njemu dajali? Oči Helene Wolff so postale jeklenomodre. NI odgovorila. — Prejšnjo noč smo ga našli, Je nadaljeval Roger. — Bil je na robu živčne krize. Vendar, preden so ga ubili, nam je povedal nekaj zanimivih stvari. Paterson je šinil pokonci. — Kaj? Aleca so ubili? Obrnil se je k svoji sekretarki. — Helene. Saj to ni mogoče. Alec, ubit. Nihče ni želel smrti tega mladeniča. — Trdim, da so ga ubili. Je rekel Roger. — Ne, ne, to ni mogoče! Draguljarjeve roke so se krčile na naslonih naslanjala. S težavo je vstal in odšel proti Heleni, kot bi bil avtomat. Videti je bilo, da je pozabil na inšpektorja. — Helene, povejte mi resnico. Ali je Alec res ubit? Je res mrtev? — Aleca Mac Dougalla so ubili! je ponovil že tretjič Ro ger. — še en uboj več! — Helene! — Patersonu je ostal glas v grlu. Roger je občutil, da se bo starec zgrudil. — Helene, ne morem verjeti... Vselej sem vam pravil... — Pat! Obvladajte se. Kam pa to pelje! Helene Wolff je bila znova odločna in si je na vso moč prizadevala, da bi normalno govorila — Umirite se, Pat. Prosim vas! Kaj še niste dojeli, kako naju hoče gospod West prestrašiti, in sicer zato, da bi storila kakšna neumnost. Alecu se ni ničesar zgodilo. — Alec si je prerezal grlo, Je rekel Roger in se približal Patersonu. — Ali ste že kdaj videli človeka s prerezanim grlom, Paterson? To je nekaj grozljivega. Kri brizga na vse strani. Prepričani bodite, da to ni lepa smrt, še manj pa umreti tako, kot Je umrl Loppi Lake. Vendar, vidite, Alec je bil prijeten fant. Pravim: bil. Zdaj pa... Ali ste se kdaj koli vprašali, kakšna bi bila vaša hči Margaret s prerezanim grlom, Paterson? Ali z razbito glavo? Ali z nožem v srcu, kot uboga žena iz Hampsteada. — Molčite! Je kriknil Paterson. — Ne poslušajte ga, kaj govori, Pat! je rekla Helene Wolff. To je... Nenadoma je z vso močjo udarila inšpektorja, ki se je umaknil za korak. To je spet izkoristila in ga z nogo sunila v koleno, potlej pograbila debeli telefonski imenik z mize in ga udarila po glavi. Roger ji je iztrgal imenik iz rok in ga vrgel daleč v kot. Helene Wolff Je znova napadla. Njeni ostri nohti so se zasadili v inšpektorjeva lica. Naposled jo je Roger krepko prijel in onesposobil. — Kaj je lepotica? Zdaj pa niste več angel varuh. — Molčite. Jaz... — Zakaj ste ubili Mac Dougalla? — Nisem ga ubila. Lažete! -- Ne, ne lažem. Vi ste ga ujbili, vi ste mu prerezali grlo. Zakaj ste to storili. Odgovorite! Zakaj? Paterson je stopil k Heleni Wolff, jo prijel za ramena in se ji zagledal globoko v oči. Roger jo Je še vedno držal za zapestje. Staremu, zlomljenemu draguljarju so drgetale ustnice. — Helene, če ste vi ubili tega fanta... — Ne, je kriknila Helene. — Nisem ga ubila... — Alec Mac Dougall je mrtev, je rekel Roger. — Videl sem njegovo truplo. Imel je prerezan... — Sam se je ubil*. Paterson se je umaknil za korak. Roger je spustil Heleno Wolff in se nasmehnil. Helene je v tem trenutku dojela, pomen svojih besed in je povsem izgubila živce. — Ah, je rekel Roger. — Sam se je ubil? Kdo vam Je pa to rekel? Helene ni odgovorila. — Vi veste, da se je Alec Mac Dougall ubil. Zakaj se je ubil? Kako ste zvedeli, da se je? — Ali gre za samomor? je zajecljal Paterson. — Ne, gospod Paterson, je odgovoril Roger. — Gre zares za umor. Kajne, gospodična? Helene Wolff si je grizla ustnice. — Helene! je kriknil Paterson. Resnico hočem. Ce ste vi ubili Aleca... — Sam se Je! — Potlej vas moram znova vprašati, Je rekel inšpektor, kako ste zvedeli za to? — Telefoniral mi je prijatelj. — Kateri prijatelj? Povejte mi njegovo ime in naslov. &9*1 je zvedel za to? Ne boste se tako lahko izmaknili, draga tdOl Kako se piše ta vaš tako dobro informirani prijatelj? — Novinar je — Kako se piše? Za kateri časnik dela? — Ne morem vam povedati. Gre za zaupno informa0" — Kje ste bili, ko vam je telefoniral? — Tukaj. — Kdaj pa vam je telefonira)? — Ne spominjam se natančno. Ah, da! Telefoniral h1* A takoj po vašem odhodu, malo prej, preden ste se znova vrr\{, — Obliznila si je ustnice. — Zaman se trudite, gospod Ne bodo me zmedla vaša vprašanja. Ničesar ne boste zv' od mene. — Glejte, glejte, kar nenadoma pa govorite jezik ta Kje pa ste se ga naučili? Roger je stopil proti vratom in zavpil: — Halo, gospodična, pridite malo semkaj! m Telefonistka se je pojavila na pragu sobe. Bila je razburjena. — Slišali ste, ko sem prejle odšel, ali ne? — Pa... sem, gospod! — Gloria, je kriknila Helene Wolff — Prepovedujem vg]j! odgovarjati na vprašanja tega gospoda. Ali ste me razub? — Gloria zelo dobro ve, da se ne sme igrati z Ali je zazvonil telefon potem, ko sem odšel? — Ja... — Zazvonil Je, je segla v besedo Helene. Dekle se je upiralo na kljuko. Res... v resnici je nekdo klical.. — Prav. Zdaj ste se tudi vi zapletli, lepotica. Takoj P čite Scotland Yard številko 1212 in me zvežite semkaj. (Nadaljevanje sledi) --------------rrrr-----m „ ,T Tvivrtr™ aiuna m - Postni nreda’ 559 - lOUKUŽNlCA GORICA: Ulica J4 Magglo 1/1 telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Teleion 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna B0U ur - *°®P p CREDNIšrvth ITtST - DL M“N™C^ietna700 Ur^SFRJ posamezna Storilka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesef.no 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekof.i rafun; Založništvo tržaškega tiska Trst 'f Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur. celoletna 00 I__ __ ___________ _ cni avjo/i - OGLASI: cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tinanfno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - MaU oglasi 40 Ur onserri - Oglasi si» SFRJ: AD1T. D2S, Ljubljana, Stari trg loTrl upmvT-Tz vseh’dnX'^kraAn^itelUe^prt gSncietš' Pubbilclteltaliana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja te tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst