Poštnini
Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvd letno 60 Din.
Posamezna štev. l Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
štev. rač. poštne hran. 12.549 ———
Izhaja vsako nedeljo.
rfHHJIfifr
Tednik žago spodarstvo, prosveto in politiko
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 806 Din, pol strani 400 Din. — Ceaa malim oglasom do 30 besed 15 Dta, vsaka beseda več 1 Din. — Mod tekstom vsaki oglas 15% draiji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
V. LETO
Mui
ŠTEV. 33
Španija
Bratomorna vojna, ki je pred tedni zajela Španijo, še vedno divja po deželi z nezmanjšano silo ter zahteva vsak dan novih žrtev. V medsebojni borbi uničuje ljudstvo delo svojih rok, sadove deset in deset letnega dela uničuje blazna strast, človeška življenja so postala brez vrednosti in pomena, četudi jih druži isti jezik in ista kri. Kako dolgo bo to še trajalo ? Kedaj bodo prišli do spoznanja, da je njih medsebojno početje zločin, ki ne najde odpuščanja pred civilizacijo? Politična strast, ki je razvnela špansko ljudstvo, slavi svoj krvavi praznik, in meče sence na vse ostale države, ki nosijo v sebi kali notranjega nezadovoljstva. Kakor je bila svetovna vojna učiteljica vsem onim narodom, ki so hoteli na račun slabotnejšega soseda razširiti svoje meje preko deže), do katerih niso imeli nikakih pravic, tako je španska revolucija v vseh grozotah strašen primer kam pelje medsebojno obračunavanje.
Španski nemiri pa imajo še eno jedro. Večen bo|j za zemljo, ki je tako krivično razdeljena med prebivalci, je bil prav tako vzrok, da so Španci segli po orožju. Peščica bogatinov vlada nad milijoni beračev. Nekdanja bogata dežela, ki so jo Arabci spremenili v pravi raj, je tekom let propadla in z uboštvom je prišlo tudi nezadovolj-stvO najširših množic, ki se je prav dobro zavedala, kdo Je kriv njihovemu siromaštvu. Ogromne pokrajine so brez vsakega drevesa, izsušene, posejane z redkim žitom. Le nekaj ^vc in fcoz lahko Živi na skalnatih tleh. Tam pa kjer zemljo umetno namakajo, je pravo blagostanje in vsega v izobilju. Vzrok temu je, da se odgovorni činitelji v vseh zadnjih letih niso zavedali svojih dolžnosti do kmfeta, ter mu pri&ofcili na pomoč z kapitalom, s katerim bi lahko izvedli potrebno namakanje zemljišč in pravilno izrabljanje zemlje. Dam vidimo, cte mota Španija uvažati Živež, ko bi jga lahko sama ptidfelala in Še toliko prodala, da bi se mogla uvrstiti «hed prve agrarne države izvoznice. Italija in Palestina konkurirata Španiji glede Izvoza kljub temu, da njih zemlja Še daleč ni tako ugodna za poljedelski
procvit kot Španija. Kapital, organizacija in umno gospodarstvo so nadoknadili, kar jim je narava preskopo odmerila.
Vsa dežela je brez izjeme bila v rokah grajščakov. Ti so pošiljali denar na kraljevi dvor, zato pa so dobili v svoje roke krajevno vodstvo in upravo. Seveda so izžemaii ljudstvo, kjef se je dalo in s svojim brezsrčnim početjem ustvarjali milijohe in milijone beračev. Velik del zemlje je bel tudi v rokah cerkvenih knezov in samostanov. Ti so s svojimi podložniki ravnali bolj človeško kot plemiči pa se je tudi na ta veleposestva preneselftačin gospodarjenja kot je bil v navadi pri posvetnih bogataših.
Le v hribovitih, severnih delih Španije je ohranil kmet svoj prvotni značaj: ostal je svoboden kmet na svoji grudi, ki jo je obdeloval z ljubeznijo. To stanje je trajalo skoro do 18. stoletja, ko so takratna fevdalna veleposestva začela propadati Takratni vladar je namitč odpravil občinsko posest ter zemljo razdelil med posamezne gospodarje, ki so imeli tudi davke v najemu Posledice tega pa so bile le te, 4a se st vaški mogočneži nagrabili zemljo in da so ti postali zopet pijavke ljudstva, ki se v ničemur nišo razlikovali od prejšnjih tiranov. Kljub temu, da so pozneje odpravili javne dajatve, ttako in druge služnosti, se položaj kmeta ni prav nič izboljšal, moč veleposestnikov je ostala ista, prav tako kakor beden položaj španskega poljedelca. V posebno težkem položaju $o živeli kmetje v južni Španiji. Pred stoletji so od tamkaj pregnali Arabce, ki so dali tamkajšnjim pokrajinam pravo blagostanje. Kmetje, ki so bili na straži proti Arabcem, so dobili za plačilo zemljo. Kakor drugod pa so tudi tukaj zagospodarili
najemniki davkov in oderuhi so si prisvojili zemljišče za zemljiščem in ustvarili ogromna ozemlja. Tako je ostalo do danes. Ta posestva so tako velika, da gospodarji žive dobro, četudi jih puste obdelovati samo na polovico. In tako je nastal položaj, da je dobre zemlje v izobilju, na katerih žive brezpravni hlapci v brezposelnosti in gladu.
Odnosi teh siromakov do veleposestnikov so različni. Kmet v našem Smislu besede je velika redkost. Dognano je, da sta dve petini španske zemlje v posesti nekaj veleposestnikov, ki žive izključno od bogatih dohodkov, dve petini obdelujejo mali in najmanjši posestniki in le ena sama petina je v rokah kmetov, ki Imajo toliko posestva, da od njega lahko žive. V zadnjem času, za vladanja zadnjega kralja, so se začele izvajati nekatere reforme, ki se pa niso dotaknile glavnega zla, država pa tudi M žrtvovala toliko kapitala, da bi še z njim lahko popravilo Vse grehe preteklosti. Nihče se zato ni čudil, ko je 1931. leta izbruhnila prva večja revolucija. Prišli so na vlado republikanci, ki pa so glede kmečkega vprašanja storili prav toliko kot njihovi predniki. Sifcet so Uvedli a rarno reformo ter razdelili do milijonov hektarjev zemlje, za katere je moral kmet plačati 50 milijard dinarjev, od katerih, tako je bilo v načrtu, bi država posodila narodu vsako leto 310 milijonov dinarjev. In izračunali so, da bi kmet pOstal v resnici svoboden šele po 160 letih 1 V tej vsoti pa so vračunani tudi vsi izdafki ža popravo zanemarjenih zemljišč.
V teh obupnih razmerah je jedro sedanje državljanske Vojne ter se je del prebivalstva dvignilo jtfOti onim, ki so hoteli rešiti to vprašanje fia komunističnih načetfh.
ii ii I' Iti «tl\fit I I n ii r mu n [m lii i j
POLIClKd
Nj. VfcU kralj Peter H. je prispel na m dAmor na Bled, da se vidno okrepčan pO letOVžteju v Dalmaciji osveži še v gorenjski prirodi. Povsod kjer se je prikazal naš mladi kralj, ga je ljudstvo borilo pozdravljalo.
Angleški kralj Edvard je te dni prispel v nalo države. Svoj ietnl odmor namerava preživeti ob jadranski obali. Na naša tla je stopil na Jese> nicah, kjer se je sestal z knezom na-
fflestnikom, s katerim se je dalje časa razgovarjal. Potoval je nato skozi Ljubljano, Zagreb do Šibenfka, kjer ga je čakala njegova ladja »Nathletn*. Množica, ti št je ztfraft k njegov«** sprejeta u, je iiaitttiifeno poždrk*l)*fo angleškega vladarja. Naša država ia vse jugoslovensko ijudstvo, je na to počastitev, ki je edinstvena v aaši zgodovini, lahko ponosno, saj ]e prišel lepote naše zemlje obiskat vladar
največje države na svetu. In pričakovati je, da bo vsled tega obiska, letošnje leto v mnogem pogledu pomenilo pomemben mejnik v odnošajih Jugoslaviie in Anglije.
Voditelji srbskega dela združene opozicije Davidovič, J. Jovanovfč it Trifunovič so se Sporazumeli, da aa>-stopijo vse tri sskupine skupno pri predstoječih občinskih volitvah.
Banovtaeka konferenca JNS se vršila v Ljubljani, katere so se udeležili najuglednejši člani vodstva stranke iz vseh delov države. Poleg teh }e bilo navzočih 441 delegatov, ki so zastopali vse sreze naše banovine. Med drugimi so bili od vodstva stranke prisotni podpredsednik senata g. Jovo Banjanin, drugi podpreds. g. j. De-metrovlč, senator dr. A. Kramer, dr. Kosta Kumanudi, ter številni poslanci. Ugledni govorniki so želi ka stoja izvajanja viharno priznanje. S konference so pesi aH pozdravno brzojavko, predk sfedniku sfrinke, g. Petra Živkcviču.
V	proslavo 30 letnega političnega delovanja dr. Antona Korošca, je bil v Mariboru v Ljudskem vrtu, preteklo nedeljo shod JRZ. Na zborovanja sta bila navzoča ministra g. Janko vi č in g. dr-Krek. Prvi je na shoda govoril o nalogah stranke, o kmečkih domovih itd., o predstoječih občinskih volitvah pa je spregovoril g. dr. Ktek. Nastopili so še tudi drugi govorniki. Pozdravne brzojavke so bile odposlane Nj. Vei. kralja, min. predsednika g. dr. Stoja-dinoviču in notranjemu ministru g. dr. Korošcu.
V	vrbaski banovini bodo redne volitve občinskih odborov dne U. oktobra. Dne 27. septembra pa se bodo vršile volitve v moravski banovini. Mandati občinskih odborov so pretekli v teh dveh banovinah s 6. avgustom. V dravski in zetski banovini so bile zaključene občinske volitve 15. oktobra, zato je za pričakovati, da bodo dravska in zetska banovina prišli kot zadnji na vrsto.
Dr. Maček je že izdal vsa potrebna navodila svojim pristašem za občinske volitve. Dr. Maček je izjavil, da volitve nimajo pravega političnega značaja. Njihov namen je preprečiti, da bi vodstvo občin prišlo v roke slabih in brezvestnih ljudi.
»Tisti, ki misli, da bo vlada dr, Stojadinoviča odobrila in trpela snovanje kakršnekoli verske, plemenske aH pokrajinske stranke, se vkra, ker tega ftfe bo nikdar doživel* pod t» vlado.* Tako piše glavno glasilo JR2 »Samouprava".
Grška vlad* jfe prejftiji torek uvedla diktaturo, ki jo utemeljuje s

komunistično nevarnostjo. Vlada je ukinila ustavo, razpustila parlament, proglasila v vsej državi obsedno stanje in uvedla cenzuro na pisma. V nekaterih mestih je prišlo celo do spopadov med delavstvom, ki je stopilo v stavko in vojaštvom. Poslanska zbornica je bila rszpuščena. Vse komunistične poslance so aretirali. Vlada je ostala gospodar položaja in v državo se je zopet vrnil mir in red.
V	Španiji še vedno ni odločitve. Vsa poročila, k; prihajajo iz nemirne dežele, se nasprotujejo. Tako poročajo uporniki, da so njih čete prikorakale že v madridska predmestja, do-čim trdijo vladna poročila, da so uporniki na več krajih doživeli ne uspehe.
Uporr.iški general, in vodja ce lotne akcije proti sedanji vladi general Franco, je sam prevzel vodstvo svojih čet. Iz Afrike je že pripeljal 10.000 vojakov v Španijo, ter bo vsak hip stopil v odločilne boje zvlado.
Sedanja španska vlada, ki se je baje že zopet na novo sestavila, ježe šestič poslala v Francijo zlato, da more nakupovati orožje. Baje jim je tudi sovjetska vlada dala poldrug milijon funtov, za uspešno bojevanje proti upornikom.
Belgijska vlada je dovolila izvoz orožja v Španijo. Imenovan pa je poseben odbor, ki bo dajal izvozna dovoljenja za orožje.
Princ Juan, najmlajši sin izgnanega španskega kralja, je prišel iz Francije in vstopil v vojsko upornikov.
V	neposredni bližini Gibraltarja se je odigrala pomorska bitka, ki je bila ena največjih pomorskih bitk v španski državljanski vojni. Vladno brodovje je bombardiralo maroško obale. Pri tem je bilo v mestu Alge-cirah ubitih 20 meščanov, a ranjenih pa nad 50.
Neka nemška ladja, ki je prispela iz Hamburga, je razkladala v uporniškem mestu Tangeru, blago in gradivo za upornike. Vladna bojna ladjapa je skušala preprečiti razkladanje s tem, da je streljala na pristanišče.
V	Madridu zasedajo neprestano komunistična izredna sodišča, ter kar v skupinah ubijajo obsojence. Imena na smrt obsojenih ne objavljajo, pač pa razstavljajo trupla umorjenih javno, da bi na ta način strahovali prebivalstvo.
Za naše ladje so vse španske luke, ki so v rokah vlade, odprte. To poročilo so sprejeli naši izvozniki od španske vlade.
Italjanska vlada zanika vesti iz Abesinije, češ da koraka ras Imru s kolono 60:000 vojakov proti Desiju. Prav tako tudi zanikajo, da so abe-sinski bojevniki napadli Adis Abebo in zaplenili veliko količino vojnega materijala. Medtem pa je skozi Sueški prekop prav pred kratkim zopet plula italjanska ladja z številnimi ranjenci proti domu.
Po poročilih, ki so jih dobili angleški finančni krogi, je pričakovati, da bo državljanska vojna na Špaa-skem utegnila trajati pol leta.
DOmflte tfesč
TTIurska Sobota:
—	Uradovanje na pošti. Z od
redbo štev. 62 847 od 29 VII 1936 ministrstva pošte in telegrafa v Beogradu, se služba s strankami skrajšuje od 8 ur na 7 ur dnevno, tako da uraduje pošta za stranke: dopoldan od 8—12 in popoldan od 15 18 dre (blagajna do 17 30 ure). To uradova-nje velja za poletni delovni čas (razdobje od 1. IV. do 30 IX vsakega leta). Služba za telegraf in telefon ostane nespremenjena — to je poleti od 7-21 ure.
—	Kopališče v Zdravstvenem domu, bo ta teden pristopno občinstvu v petek, ker je v soboto praznik,
Lcvcil Vse one prekmurske lovce, ki niso še stopili v novo osnovano Lovsko društvo v M. Soboti, vabimo, da to v lastnem interesu čimprej store. Bliža se začetek lova, a pravilnik o izdajanju lovskih kart predvideva, da se sme izdati ista le onemu, ki je v Lovskem društvu včlanjen. Pišite na društvo po informacije ali zglasfte se v pisarni Lovskega društva osebno v M. Siboti, Lendavska 7.
—	Dr. Brandieu Siivlj, vodja bolnice zopet redno ordinira.
—	Sresko načelstvo v M. Soboti nabavi za svoj urad za zimsko dobo 1936/37 61 m3 drv in 1 vagon 10 ton rujavega premoga kosovca. Drva mo rajo biti bukova ali gabrova, zdrava in suha ter res prvovrstna. Kurivo je dostaviti na dvorišče urada. Dobava se ima izvršiti do 1. oktobra 1936.
—	Popravni izpiti na drž. realni gimnaziji v Murski Soboti se bodo vršili po sledečem razporedu: 25 avgusta ob 8. uri pismeno iz slovenščine za redne učence in privatiste; privatistl pišejo istega dne še srbohrvaško, oziroma francosko, nemško in matematično nalogo. Redni učenci ustno: 26. avgusta ob 8. uri I a in III a ; ob 15. uri Il.a in Ill.b ; 27. avg. ob 8. uri II b; ob 15. uri I.b. Priva-tisti bodo delali ustne popravne izpite 28 avg. od 8. ure dalje. Popravni izpit nižjega tečajnega izpita se bo vršil 29. avg. od 8. ure dalje za redne učence in privatiste. Vsi učenci morajo biti ob določeni uri na zavodu. Vpisovanje bo za I. razred 2. septembra, za ostale razrede pa 3. septembra; oba dneva od 9. do 11. ure. Enak razpored je tudi na oglasni deski v gimnazijski veži. Ravnateljstvo.
—	Vse občinske urade opozarjamo, da se dobijo tiskovine za volilne in abecedne imenike, kakor tudi kandidatne liste ter občinski zakon za volitve v trgovini I. HAHN, M. Sobota.
—	Požar sredi mesta. Prejšnjo sredo, že okrog polnoči, je služkinja v brezalkoholni restavraciji, last g. Horvata, na Aleksandrovi cesti, opazila, kako so švignili plameni iz poslopja. Vsa prestrašena je poklicala domače, ki so z grozo opazili, da je ogenj zajel že celo ostrešje. Ker je stavba sredi mesta, so bili seveda takoj opozorjeni tudi domači gasilci, ki so s svojo melorko nemudoma stopili v akcijo. Takoj za njimi so prihiteli na požarišče tudi požarniki
tvor. Benko i'n sam g. poslanec je aktivno posegel v borbo proti požaru. Prihiteli so tudi gasilci iz Raklčana. Šele po polnočni urah se je posrečilo gasilcem da so udušili požar ter preprečili, da se ni razširil še na ostala ogrožena poslopja. K sreči ni bilo takrat vetrovno, drugače b? bile po siedice katastrofalne. Ogenj je uničil celo ostrešje, veliko zalogo sena, ki je bilo v enern delo spravljeno teko da je povzročena škoda velika in je le delno krita z zavarovalnino. Proti jutranjim uram in se naslednjo noč je še vedno prav nevarno tlelo na pogorišču in so domači bili priseljeni, da so sami še gasili in odstranili nevarnost. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi sa postavila požarna straža toliko časa, da je vsaka nevarnost def^nitivno odstranjena. Kako je požar nastal je uganka. Različne vzroke naštevajo. Uvedena je preiskava.
i7«.7)TI936TT
MBOLA
— Klub prekmurskih akademikov. Na občnem zboru 18 julija 1.1. so bili izvoljeni v upravni odbor: predsednik: Sapač Franc, rnoat., podpredsednik: Šeibec Stojan, vet,, tajnik: Titan Ernest, abit.. blagajnik: Berden Ludvik, jur. Pristopilo je 8 (osem) letošnjih maturantov, tako da bodo k »Zavednosti", katoliškemu akademskemu društvu v Prekmurju, lahko pristopili kvečjemu štirje (4). Vendar je upanje, da bodo tudi ti sledili svojim tovarišem,
Delavski dom. Te dni so zidarji končali svoja z:darska dela na stavbi ter so imeli svoj običajen likof. Ob tej priliki je zbranim delavcem govoril v imenu občine g. Cvetko L. Raz stavbo vihra mogočna trobojnica. Graditev našega ponosnega Delavske ga doma pridno napreduje.
DOPISI:
—	Radenci. Ministrski predsednik in zunanji minister g. Dr. Stojadinovič Milan je v tem letu že dvakrat obiskal naše zdravilišče in se je pri nas, kakor je sam rekel, prav dobro počutil. 10. t. m. je zopet zapustil naše zdravilišče. Pred odhodom se je dalje časa razgovarjal z narodnim poslancem g. Benkom iz Murske Sobote in ga pridržal na obedu, poleg lastnika zdravilišča g. Dr. Šariča. G. ministrski predsednik se je živo zanimal za gospodarsko in politično življenje prekmurskega naroda in je bil izvanredno vesel, da je imel priliko pogovarjati se s svojim dolgoletnim prijateljem, narodnim poslancem g. Benkom j.
—	Zgubil se je paket v katerem so bile knjige in tiskovine. Poštenega najditelja se naproša, da odda najdeni paket v šoli v Domanjševcih, ali pa v Prekmurski tiskarni proti dobri nagradi.
—	Selo. Evang. podružnica cerkvene občine Selo je kupila 800 klaftrov zemljišča v takozvanem „Betlehemu", ob banovinski cesti. Prostor se bo porabil za zgradbo nove evang. cerkve. Odmero zemljišča in skico je brezplačno izvršil g. geom. Kolarš iz Murske Sobote. — Tudi pri nas mlatila! stroji mlatijo precej prazno slamo. Dobili bomo komaj vrnjeno zrnje, ki smo ga potrošili pri setvi. Ne-
sreče pri mlatilnih strojih so tudi pri nas na dnevnem redu Dne 3. t m. je jermen pri mlatilnici precej poškodoval 3 letno hčerko Martško posestnika Vaš Deziderja. Hujša nesreča se je pripetila Lanščak Aleksandru po domače Pustaš Šsndcr. Pri stroju je bil zaposlen kot poiagač. Nesreča je hotela, da je prišel z roko v mlatllnfco, ki mu je odtrgala desnico pri laktu. Ponesrečeni je doma izFokoTfC, kjer je opravljal službo sluge, zvonarja, pis-monoše, ter je tudi podpoveljnik tamkajšnjih gasilcev. Njegova nesreča je vzbudila mnogo sočutja pri vseh, ki ga poznajo in to tesnbolj ker ponesrečeni Lanžček ni bil zavarovan. Delu pri šilstilnicah bi bilo treba posvetiti več psžnje in to posebno glede otrok, da ne pridejo preblizu stroja. Mnogo je pa kriv tudi alkohol, ki bi se ga moralo v manjši meri deliti med zaposlenimi delavci. — Pripetila pa se je še ena nesreča. G. Karol Koltai trgovec iz Prosenjakovec se je peljal z motornim kolesom po banovinski cesti proti Selom. Nenadoma pa mu je skočil pod kolo pes, kolo je spodrsnilo fn vczač je z precej hudimi poškodbami obležal na cesti. — Tukajšnjo rim. kat. kapel co „rotun-do" bodo v kratkem popravili, kar je že preveč potrebna. Kapelica, ki je bila zgrajena v 14 stoletju ima mnogo starih dragocenih slik-	V. K.
GASILSTVO:
Šalovci. Pd nas so se vršile dne 2, avgusta 1936 gasilske vaje, za katere je vladalo med ljudstvom veliko zanimanje. Vaj se je udeležilo 8 okoliških gasilskih čet z 161 gasilci. Za organizacijo vaj se je skrbno pripravila domača čela Šalovci. Priskrbela je primeren prostor in materijal za strokovno izvedbo poedinih zadatkov, ki jih je pred tem sestavil član župne uprave g. Štefanec Franc Ker se je pri vajah vežbalo tudi reševanje ljudi, ki so bili od »vdihavanja strupenih plinov", omamljen?, je bil povabljen na udeležbo tudi banovinski zdravnik g. Dr. Rituper iz Križevec, ki je nadzoroval delo onih 6amarjanov, katere je v preteklem času sam izvežbsl.
Točno ob 14 uri so gasilci pod vodstvom g, Štefaneca nastopili predvsem z vojaškimi vajami, potem vajami z bršzgalnami na suhem in nato šele z praktičnimi vajami na raznovrstnih fingiranih požariščih.
Prvi zadatek je dobil poveljnik čete Hodoš g. KOaje in sicer gašenje gorečega skladišča na železniški Staniči. Hitro in pravilno je razporedil vse čete in napadel požar z vso silo.
Dtugi zadatek je dobil poveljnik čete šalovci g. Županek Štefan, ki se je glasil: V gostilni in drvarnici g. Žiška je zbruhnil požar, ki objema vso poslopje. Iz gostilne je treba rešiti tri osebe. G. Županek je takoj zapovedal samarjanom reševalno delo, dočim gasilskim četam hitri napad požara. Gasilci so vse delo izvršili umno in hitro ter s tem pokazali, da so kos svojim nalogam.
Tretji zadatek, ki je bil najtežji, je dobil poveljnik čete Vel. Dolenci g. Lanščak. Dozdevno je gorel kup slame v času, ko je pihal močan južno za-padni veter ter nosil ogorevke na bližnja s slamo kritimi poslopja. G. Lanščak je pravilno in hitro razvrstil gasilske čete, razposlal opazovalce, zapovedal pozapretl vsa okna in vrata poslopij in pozval navzoče prebivalstvo na pomoč gasilcem tako, da je bila takoj izvršena obramba na vseh, v nevarnosti stoječih poslopij, dočim se je kup slame napadlo samo s pršilcem. Vsled pomankanja vode v vodnjakih, so kmetovalci z vozovi vozili vodo
na požarlšča, kar je pomen sedelo vanja naroda, že bolj povzdignilo.
Nadaljna dva zadatka sla dobila poveljnika čet Markove! in Krplivnik gg. Varga ?n Knaus. Oba sta se izkazala za spretna in umna poveljnika kajti razvrstila sta brizgslne na primerna mesia, zapovedala reševanje blaga in živine, ter določila prostor in stražo za rešene predmete.
Naši zaščitniki zoper požar in druge elementarne nezgode so s svojim nastopom Številnemu narodu, ki je na ta dan pribite! v Šalo?ci od blizu in daleč pokazali, da so sposobni z uspehom nastopiti na vsakovrstnih požariščih in nezgodah. Narodu je delo-vsnje gasilcev insponiralo, posebno stroga in stvarna povelja, nagio in nerszburljivo kretanje gasilcev, kakor tudš nastop motorke čete M rko\ci, ki je v naiih krajih le redek pojav. Po končanih vajah so nastopili rezni govorniki, ki so odobravali pra vilno delovanje gasilcev, dočim je g. Županek Viljem podal stvarno kritiko o poteku vaj.
G. Štefanec je na delovanje gasilskih čet šalovskega okrožja lahko ponosen, narod pa lahko poln zaupanja zre v svoje zaščitnike — gasilce.
Rogaševci. Dne 16 avgusta se bodo pri nas vršile gasilske vaje za katere se domača in okoližke čete vneto pripravljajo. Kot je iz programa razvidno se bodo vršile vaje na način, ki jih tukaj še nismo videli. Izvedli se bodo napadi, obrambe, vsavrsfna reševanja, vežba ob letečem požaru, gašenje kupov slatn, dimnikov, trgovin itd. Po končanih vajah bo prosta zabava s plesom v gostilni g. Skledarja v Rogaševcih.
Austria (Graz): Mura 6:4 (2:2).
Sodnik g, Nemec Ludvik.
Ob zelo lepem vremenu se je od igrala v nedeljo 9. avg. popoldan ob 1/2 5 uri mednarodna nogometna tžkma med prvorazrednim graškim klubom Austria in domačo Muro.
Muraši so predvsem do polovice II. polčasa lepo igrali, uspelo jim je držati igro popolnoma odprto. Gosti so bili sicer tehnično boljši, domači pa so igrali z elanom in požrtvovalno. Takoj v začetku doseže Austria vodstvo, Mura izenači ter celo zabije še gol (1:2), proti koncu I. polčasa Austria izenači. V drugem polčasu diktira Mura oster tempo. Kukovec ima priliko, vendar iz neposredne bližine gola potisne žogo Bosini, ki je bil v zelo dobri poziciji skoro v golu. Žoga gre mimo I Nato krasna kombinacija napadalnega kvinteta, Hoyerjeva bomba gre za las mimo gola. Dve izredni priliki. Pa Muraši ne popustijo, napadajo ter dosežejo vodstvo 2;3, nato 2:4. Publika navdušena, a samo za kratek čas, kajti nato pokvari sodnik s svojimi odločitvami igro. Za Viden-Šekovo nehotimično roko prisodi 11 metrovko 3;4, nato pa popolnoma napačno prosti strel za faul? (igralec se niti ni dotaknil nasprotnika!) in gosti izenačijo 4:4. Nato izključi Šrimpfa radi malenkosti, Mura igra z 10 igralci radi sodnikove odločitve brez volje, skoro se ne brani, tako da gosti z lahkoto dosežejo še dva gola.
Nerazumljivo je, zakaj sodnik ni dal v prvem polčasu 11-metrovke za zelo grobi faul v kazenskem prostoru Avstrije. Tudi prvorazredno-moštvo se lahko kaznuje z 11-roetrovko, tudi če so gosti in tud! če so fnozemci. Nerazumljivo je 'udi, zakaj je sodni'/ 2 minuti predčasno odpiskal tekmo, saj publike ni bilo na igrišču, igralci bi pa vseeno vzdržali ta kratek čas. Proti sodnikovim odločitvam pa ima publika pra?'co isrszitl nezadovoljstvo.
Vodja avstrijskega moštva se je jako laskavo izrazil o vidnem napredku naših nogometašev in kluba sploh, ki si je postavilo tako zavidanja vred no igrišče, kateremu baje niti v Grazu ni primere.
Mura gostuje v nedeljo, dne 16. avgusta v Radsersburgu, in pričakujemo, da bo častno zastopala naš šport v inozemstvu.
Na lavni dražisi
v Ljutomeru v bližini postaje se proda dne 5. septembra 1936 ob 10. uri pritlična h ša, z opeko krita, obstoječa iz veže, 4 sob, pisarne, shrambe in zelo velikega skladišča, dalje pri zidana uta, pašnik, travnik in vrt Najmanjši ponudek Din 75.935 35. Stavba je zelo pripravna za trgovanje s sadjem, senom i dr. Vse je bilo scdnijsko cenjeno na Din 147 091-10. Dražba se vrši na sodišču v Ljutomeru.
latBIJa SODd osebe, dijake, pri trgovski družini, v sredini vseh šolah, z vso oskrbo, se odda od 15. avgusta naprej. toNaslovi na LUNA, Maribor, Glavni trg.
Posl. št. J. 441/36-7.
Dražbeni oklic
Dne 15. septembra 1936 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št 18 dražba nepriaiičnin: hiše, gozda in travnika. Zemljiška knjiga Dol. Slaveči vi. štev. 292 Cenilna vrednost: 18765 Din 50 p. Najmanjši ponudek: 12510 Din 32 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem ss opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko Sodišče v Murski Soboti,
odd. IV., dne 30/7. 1936.
Pesi. št. J. 443/36 - 6.
Dražbeni oklic
Dne 18. septembra 1936 ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi štev. 18. dražba nepremičnin: polovica hiše, njive, travniki itd. Zemljiška knjiga: Otovci 4/84 vi. št. 4, 230, 7/96 vi. št. 8, 3/36 vi. št. 70, 8/84 vi. št. 141,231, 4/48 vi. št. 197. Cenilna vrednost: 9796 Din 32 p. Najmanjši ponudek: 6519 Din. 94 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v lunkl Soboti,
odd. IV, 30/7.1936.
Posl. št. J 291/36
Dražbeni oklic
Dse 17. septembra 1936 ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba" nepremičnin: hiše, travnikov, njsv. Zemljiška knjiga: Stanjovci 1/32, vi. št. 28, 7/96 vi. št. 67, 7/24 vi. št. 86, 61/288 vi. št. 45
Cesilna vrednost: 12258 Din 6 p.
Najmanjši ponudek; 8173 Din 31 p.
Pravice, ki bi ne dopuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uve-ijavijati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče o Murski Soboti,
odd. IV. dne 31/7.1936
Pošl. št. J. 460/36-6.
Draibeni oklic
Dne 17. septembra 1936 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njiv, travn. itd. Zemljiška knjiga Borejci vi. št. 144 Cenilna vrednost: 62435 Din 60 p. Najmanjši ponudek: 41623 D. 72 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpczaeje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresbo sodišče u Murski Soboti,
odd. IV., dne 30/7. 1936.
Pos!. št. J. 504/35 - 19.
Dražbeni oklic
Dne 18. septembra 1936 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičnin hiša, gozda in travnika Zemljiška knjiga : Korovci vi. št. 23, Gar. Črnci y2 vi št. 53, celi 55. Cenilna vrednost: 149253 Din Najmanjši ponudek: 99502 D. 04 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglas-ti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresbo sodišče v Murski Soboti,
odd. IV. 24/6. 1936.
Posl. št. J. 794/35 -1.
Dražbeni oklic
Dne 15 septembra 1936 ob 8 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18. ponovna dražba nepremičnin: hiše in njive. Zemlj. knjiga: Murska Sobota vi. štev. 781.
Cenilna vrednost: 30800 Din.
Najmanjši ponudek: 15400 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Murski Soboti,
odd. IV. 29/7 1936.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Nakupovale!, ki so upravičeni nakupovati deželne pridelke glasom izdanih legitimacij:
Horvat Viktor, Panovci, za trgovca Koltaj Jožefa, Prosenjakovci Recek Alojz, Večeslavci, Schvvarc Franc, Šalovci, Jošar Ludvik, Lemerje,
Jošar Franc, Strukovci, „ Ebenšpanger Bela Pertoča, „ Fartek Bela, Serdica, „ Žilavec Janez, Domajinci, „ Obal Jožko, Pertoča, „ Bokan Alojzij, Sv. Jurij, „ Fridrich Josip, Beltinci, , Bergles Elek, Bodonci, , Hfiil Julij, Gor. Lendava , Vaš Dezider, Prosenjakovci, Kerec Ivan, Otovci,	,
Rituper Matija, Otovci, , Gorčan Ludvik, Kupšinci, , Rajner Leopold, Rakičan, Senčar Karol, Križevci , Slavič Štefan, Gorica Horvat Josip, Noršinci, Vučina Leopold, Gederovci,,
Berger Bela, Murska Sobota Vogler Viktor, Cankova"
Koch Julija, Fokovci Vogler Viktor, Cankova
Kolbl Alojzij, Sv. Jurij Berger Bela, Murska Sobota Bergles Ludvik, Gor. Lendava Vogler Viktor, Cankova Koltaj Jožef, Prosenjakovci Kocet Ludvik, Mačkove!
»	»	m
Berger Bela, Murska Sobota
„ štivan Ernesta, Murska Sobota.
Nakupovale!, ki so upravičeni nakupovati sadje gl. izd. legit.
Turza Franc, Serdica, za	trgovca Lang Karol, Nuskova,
Smodiš Aleksanedr, Otovci, ,	„	Hakl Viljem, Lemerje,
Benčec Arpad, Lemerje, „	„	Šiftar Franc, Brezovci,
Gyergyek Franc, Motovilci, „	„	Hakl Viljem, Lemerje,
Železen Evgen, Kruplivnik, „	„	Lang Karol, Nuskova,
Kampl Karol, Serdica, „	„	Hakl Viljem, Lemerje,
Škrilec Nikolaj, Lemerje, ,	„	„ » .
Zakoč Ludvik, Kuštanovci, „	„	„ » „
Nakupovale!, ki so upravičeni nakupovati gov. živino,
teleta in svinje.
Gabor Vincenc, Dol. Lendava, gov. živ. in svinje za tt. Benko Jos. M. Sobota Horvat Karol, Stanjevci,	»»»»»» Kurajek, Budinci
Zrinski Rudolf, Moščanci » , „ » » „ Benko Jos. M. Sobota Poučič Štefan, Fokovci,
Koch Julij, Fokovci	,»»„*.» > »
* » • »
teleta
»
*
* »
Kerčmar Štefan, Selo Bunderla Karti, Dollč PolMC Joiel, Lončarovei Ž6»i Atadat, Mačkov«! Cmor Franc, Martjanci Erniša Štefan, Teianovcl Fartel Viljem, Trdlrova Matuš janež, šalovci Spilak Franc, Dolič Oyergyek Mihal, Poznanovci Štottl Štefan, Večeslavci SeČko Ludvik, Predanovci Hodošček Štefan, Zenkovci Lončer Karol, Zenkovci Bertalanič Karol, Radovci Cahuk Evgen, Križevci Knaus Emerik, Markove! Korošec Kalman, Šulinci Lovrenčič Frake, Melinci Dani Štefan, Skakovci Temlin Ernst, Lemerje Bolh Pavel, Dobrovnik Herieg tkitav. Koprivnica
II II I, (I jI »	«	M «	i,
Fartelf Franc, Tešanovci teleta in svinje Erniša Vincenc. Titanove! Lovenjak Mati)a, Sebebolč! „ „ „ Celfec Štefan, Gorica.
Vsi drugi nisb upravičeni nakupovati In opozarjamo naše Slane, da kriftUje prijavijo takoj naši Združbi ali t>a najbližji orožniški stanici. Objavil! smo nakupovale^ fci »a »e glasili do vključno 5. avgusta, Vse na* daljne prijave odnosno nanovo Izdane 14gtkitt*»l)h batto Iptttt Objavljlk
Takisto naj pazijo naši Slani, da ti nakupovale! ne bodo prodajali nakupljenega blaga drugemu, kakor samo tvrdki, katera jih je prijavila. Vsako neupravičeno trgovanje, ki bo prijavljeno, se bo takoj javilo sreskemu naSelstvu v nadaljno postopanje.
Oeder Leopold Weiss & Geder, Sotina
» to io Benko J. M. Sobota Erniša V. Tešanovci gov. živ. in svinje, per. Bagola A. St. Bez.
UP	M n	Jf	9P	9P ff	JP
_ - . Kampl Avgust, Nuskova Bagola Ant. St. Bezaovci Weiss & Geder, Sotina Benko Jos. Murska Sobota Geder Leopold, Nuskova
„ , „ „ We'ss in Geder, Sotina ,, „ „ „ Kurnjek Jož. Budinci gov. živ. in svinje za tt. Weiss in Geder, Sotina „ „ „ „ „ „ Benko Jos. M. Sobota
»
Bagola A. St. Beznovci Geder Leopold, Sotina Benko Jos. M. Sobota
mt^
KmETIJSTVO
Kmet rti. lig. Petkovšek:
Gospodarski načrt
za pospeševanje kmetijstva t Prekmurju.
Vinarstvo.
Vinogradi se morajo reducirati le na vinorodne lege. Zato posebiič pod plr&ttje fl*ltet>lf*1M»|a tirnice ter nadoftfclčatijfe v tih legah s plemenitim trs jem nima tolikega gospodarskega pomena. V obeh srezih, razven lendavskih goric, je le malo rti za to ugodnih leg. V lendavskih goricah je pa Že po veSini staro trsje, ti se že obnavlja, zato naj bi str šttogO ffredv pisalo sajenje le po trsnem izboru, da se pride do enotnih vin. Določene sorte trsnega izbora laški rizling, sil-vanec in burgundec, prav dobrO uspevajo in tudi ni nikjer teren tako ugoden za enotno delo, kot tukaj, kjer so lege skupaj in tfemlja ehotna. Zato bi bila za to najprimernejša propaganda za ustanovitev zadružne kleti, kot želi to ministrstvo.
Direktorji naj se za enkrat skrčejo i« Aa Majde* šmarnic* se pa mora povsem prepovedati iz zdravstvenih in moralnih razlogov, kfer se po mladini, ki zasluži denar v Franciji, ta vedno bolj pije in zato tudi vedno bolj sadi. Akti se žte takoj neče odrediti popolna prepoved, naj se vsaj odredi zadostno obdačenje, ki je bilo še najboljše sredstvo za krčenje šmarnice.
d) Pouk in organizacija.
Za strokovno dtfd v Pr&murju St mort nastaviti več strokovnjakov, ako se želi nadoknaditi, ker Se je z delom pczhtfc riftelo	fe v^šfe
le v razvoju ih potetkih. Žeio fifoestna ie tu kmetijšB ftošVeVb^rffeš služba po vaseh ffi pb httah, tfolfeg tfcbfttično-praktičnih tIČaftrna Hetf rifcfcta. Vpeljalo naj bi isfe \6 enako kot je V Nemčiji, ker ljudje strokovnjaka v hiše radi sprejmejo, tudi radi pridejo skupaj poslušajo hi McH ubogajo na di. rektna navodila.	.*
Smisel za ^društveno in noralno Hvife&je Je pa htaerorim fcUfriv t&ilo razviti, Mebfifc ffe Goričkem, kjer ni liftfifcA Vafei ffl ttr prevladuje tod še nročna medsebojna zavist, ki pov-
zroča tudi toliko tožb pri sodiščih. Najlažje se še da organizirati selek-eijska društva, s katerimi še skuša združiti društvena dela za druge panoge, ker za specijelna društva, sadjarsko, Čebelarsko itd. je še manj za-nimanja. V interesu selekcijskega deli in dela Zveze bi sicer bilo, da bi te združevale le najboljše rejce zato pa v manjšem številu, toda ravno radi tega vzgojnega dela za društveno živ* ljenje so piiraerae tudi v večjem obsegu In Številu. Potrebno je pa, da jih strokovnjaki . trajno nadzirajo in bodrijo, tako odbornike, kot člane ter izravnavajo tako pogosto nastala na-sprotstva. Ker je že veliko število or-ghirižaciji ter tla le še več živinorejcev pritegne in vzgoji za društveno življenje, bo že kmalu umestno, da se ustavi llcencovanje nerodovniškega naraščaja. To bi dalo selekcijskemu delu tudi večji ftztn&h.
Potom številnejši h tečajev za vodstvo društev ter za sodelovanje pri teh, bo mogoče vzbuditi tod še le potrebno društveno življenje ter vzdržati že ustanovljene, zato je pa potrebno trajnega sodelovanja strokovnjakov in več delavnih rhoči učiteijev-praktikov, {koti«*)
Deteljna predenica (grinte).
Vprašanje: črno deteljo ml bo uničila predenica (grinta). Prva košnja detelje je letos takin«, kot Že dolgo ne, druga je bila še zadosti dobra, od tretje pi bodo pbbraie Velik del grfnte. Kako se naj te nevolje v bodoče ubranim?
fflgdMr: taffe f* Bolj m kratko bi lahko odg6Yorilij če bi V pismu tudi 0b%i&ali odkod Imate seme in če ste to 6'oitžefa že po^re) imeli na va-šem deteljiŠŽU.
tako pa ntora&o obravnavati celo snov, kar pa ne bo ikodilo, saj so te grinte to razširjene, kot malokje.
Splošno se slišijo tožbe, da pri naft čfria detelja slabo uspeva, temu pa bor urok pomanjkanja apna v zemlji, še bolj pa te grfnte.
Deteljna prednica (grinte) nima
korenin, živi atelje, v katero ta-
- '	^mo. lud
rije koreninam podobne izrastke, ki srkajo sokove iz detelje. Razraste se hitro, napravi bledordeče cvetove, v katerih se kaj kmalu razvije grintino seme, ki je samo nekoliko drobnejše kot deteljno. Iz semena zrastejo nitasta stebelca, ki se takoj začnejo ovijati okoli detelje, ako jo najdejo. Grinte pa se razmnožujejo tudi s posamez nimi deli stebla. Ako se odtrga sam košček grintine niti in se jo prenese na drugi del še neokuženega deteljišča, se začne tam takoj razvijati in napravi novo grintino gnezdo. Grintino seme ostane kalivo dolgo let, škodijo mu tudi ne želodčni sokovi, zato ga prenašajo tudi živali z odpadki, razven tega pa tudi voda in veter. Ako krmimo živini deteljo, v kateri so grinte že napravili seme, pride isto v gnoj, odtod pa zopet na Čiste njive.
Ako hočemo imeti naša deteljišča prosta te najhujše škodljivke, moramo vse storiti, da se grinte ne prinesejo na bjTvfc, fttd pa se tftijfab temu pojavi nfe kakem mestu, moramo grinte takoj v začetku zatrttl in s tem preprečiti nadaljno razširjenje.
(Nadalj. sledi.)
Plemenske peteline in kokoie
štajerske pasme, prvorazredno čistokrvno blago, z zajamčeno nesnostjo mater, bo tudi letos razdelila kr. banska uprava med rejce, ki se obvežejo, da bodo redili samo to pasmo. Prh-javničfc to pri seftfetijskih drultev ta sresk. načel stvu. Ker prispeva tudi sreški krilfctijkkl Odbbf k tftbWf teh, bo stal kekot le 7, jarkica pa 15 Din. Zakaj pa podpira kr. banska uprava i* to pafefto ? StojttsfcA kokoš jepto* dukt naše zemlje, ni importirana od Bog ve kod: ta pasma je nastala doma in je na naše prilike najbolj navajena. K temu pa ima od vseh pasem najboljše meso, radi česar se jih frajboljife plačuje, nanesejo pa ttad 146 belic na leto od 57-65 gr težke, kakoršne se lahko eksportira na Angleško, med tem, ko znesejo druge kokoši le okrog 80 belic na leto. Edina slaba Stran te pasme je, da piščanci prelahki, ti pa za eksport tako ne pridejo v poštev.
Poljski zajci so se letos silno raz-rtiftoŽili. Vttilaf&fcfe škOdo so že na-prSvili na fižolu. Aihpak zajec je za-SŽiten. Kako pa naj I lol obvarujemo pred nji rti ?
PrteftioVanje rodovniške živine še letos vršijo s prispevki Icralj. ban-ske uprave in pristojnih kmetijskih odborov pri sledečih selek. društvih
in sic^r: dne 19. avgusta ob 8. uri v
j i a° r i ■ t.i. Ti ■- -- —- -_-
Strukovcih, 20. avg. ob 8 uri v Pre-danovcih, 21. avg. ob 8. uri v Kup-šincih, 22. avg. ob 8. uri v Vučji gomili, 9 septembra ob 8 uri v Bogo-jini, 10. sept. ob 8. uri v Beltincih* 11. sept. ob 8. uri v Dolini, 15. sept. ob 8 uri v Ljutomeru, 16 sept. ob 8. uri v Križevcih pri Ljutomeru. — Društva naj se potrudijo, da bodo pri gospodarskih prireditvah pokazali trajne uspehe svojega selekcijskega dela pri povzdigi živinoreje v našem pasemskem okolišu. Vse posestnike in prijatelje kmetijstva pa vabimo, da se teh premovanj v čimvečjem številu udeležijo.
Proda se hiia
z električno razsvetljavo, z vrtom In »/2 orala fnnduša v M. Soboti, Mala Kaniža št. 23.
Spr«Jmata s«
2 dijaka na stanovanje in hrano pod dobrim nadzorstvom pri KOLOSA JANEZ, čevljarja Murska Sobota, Cvetna ul. 5.
Nova hiia se P°d ugodnimi pogoji proda. Več se izve V PREKMURSKI TISKARNI.	2
in »ajcnec se .	takoj sprejmeta
pri JOSIP SHADL, Ivanci—Prekmurje.
BIIHOVn DR99
prvovrstna dobavlja veleposestvo Gornja Lendava po Din 350 — postavljena na dom. Naročila
tvo
J
Hartneriu
Murska Sobota.
Razglas.
Občina Turnišče naznanja, da bode oddajala na javni dražbi (!icitaciji> svoje dve občinski vi gostilh i ♦ najem za dobo treh let in to v Turnišču štev. 3. in v Renkovci štev. 95. dne 20. septembra 1036 ob i. uri popoldne v občinski pisarni v Turnišču.
Podrobnejša pojasnila se dobijo pred pričetkom dražbe.
Vsak refektant mora pred dražbo vlož ti kavcijo (vadium)insicerza gostilno Turnišče Din. 500 - in za gostilno v Renkovci Din. 300Na* jemna doba traja od 1. januarja 1937 in do 31. decembra 1939. leta.
Občfnska uprava
Turnišče, 8. VIII. 1936.
Naznanilo.
Cenjenemu občiifttvu se naznanja, da se je otvorila v M. Soboti, na Aleksandrovi cesti štev. 17. (poleg trg. Bate) podružnica že dolgo tet poznane
konfekcijske trgovine
Hpod imenom WEISS ŽIGA v Dolnji Lendavi.	1
II
Kdor ieli kupiti Atftb jj^k^j^MjnMiJe
S
Naibollši Najelegantneiii
v
Naiboll ekonomiiMi Naisoiidneiii