I z s o g I a s ] a. Vsaka stopnja obojib glasov ima lahko svoj 7. soglas. NTaj bolj znani vendar je le 7. soglas pefe stopnje. (Doniinanten- accorri). Skoraj vselej se mora sedmica razrešili v (erco pri- hodnjega soglasa; ako se to ne zgodi, sme se reči, da je harmonični pogrešek. Zlasli veljji to takrat, krdar 7 sloji v vnanjib glasili, to jc, v sopranu ali pa v basu. Ako izvirna scdmica za 5. stopnjo stoji v sopranu, zaznjamnja se v pisavi temeljnega basu 7; ako pa stoji izvirna sedmica v basn (kar se večkrat zgodi), piše se pa 2; poteni pa vselej sledi 6. so- glas. Potrebno se nii zdi pojasniti mnogoverslne 7. soglasc zato, ker jib nekteri čudno razlagajo, drngi pa tako smešno s številki naznanjajo, da si prederznem rvil: ,,Pisava temeljnjega basa bode tako dolgo nepopolna, dokler se liarnionikarji in skla- datclji ne bodo strinjali v niislib in vodilili. Skladatelj se ne niorc vselej deržali harmoničnili pravil, sicer bi bila včasi melodija prcvcč rnnslranska. Poglojmo iimelnoga Suberta ! Koliko sc derži soglasja zlasli, kar (iče niodulacij? Slavncga Mozarla jc ludi tožko umcli — (orej pravi Scbiling v svoji knjigi: ,,Mozart gebl zn lief". Pri kadcncu se mora skoraj vselej v predzailnjrm soglasu slavili scdinica. Prav prijclno za uho pa jc, ako se ponmdi nekoliko s sodmico na 5. stopnji. Drugi 7. soglas *) sloji na drugi slopnji. (Glej zgled 1!) Trefji 7. sogl. sloji na 6. stopnji. (Glej zgled 2!) Octcrli 7. sogl. sloji' na 3. stopnji. (Glej zgled 3!) Peti 7. sogl. stoji' na 7. stopnji. (Glej zgled 4!) Scsti 7. sogl. pa stoji na 4. stopnji. CGleJ "g'ed 51) Navedel sem te soglase tudi zato, da g. g. čitatelje seznanjani s svojimi mislimi za.slran 7. soglasov. D. Feiget. •) Sedmične glas sem zaznamnjal z zvezdico *. Pis.