URN_NBN_SI_DOC-RE4QSWYW

ORGANIZACIJA — ORGANIZATION STROKOVNO POSVETOVANJE IN 25. OBČNI ZBOR DRUŠTVA BIBLIOTEKARJEV SLOVENIJE Pozno jeseni, od 26. do 28. oktobra 1981, so se slovenski knjiž­ ničarski delavci zbrali na svojem rednem letnem posvetovanju v Rogaški Slatini. Posvetu je bil priključen tudi 25. jubilejni občni zbor D ruštva bibliotekarjev Slovenije, ki tega sicer ni posebej obeležilo, ven dar zasluži, da se ga vsaj na tem m estu spomnimo. To je obdobje, ko je slovensko knjižničarstvo preraslo svoje otro­ štvo in se razvilo v m lado dejavnost, ki zdaj že trdno stopa v korak s sodobnim i knjižničarskim i tokovi v svetu, k a r lahko v veliki m eri in brez pom išljanja pripišem o aktivnem u delovanju našega stro­ kovnega d ruštv a in entuziazm u njenega članstva. Na odgovornih funkcijah v D ruštvu bibliotekarjev Slovenije sta se v tem času izm enjali že dve generaciji uglednih slovenskih knjižničarskih strokovnjakov, ki so dvignili dejavnost društva na visoko raven in vplivali na vse tokove strokovnega razvoja sloven­ skega knjižničarstva v zadnjih desetletjih. Od p rvih začetkov, ko so DBS vodili dr. M irko Rupel, Alfonz Gspan, Josip Rijavec in kasneje A vgust Vižintin, dr. B ranko Berčič, Janez Logar, Maks Veselko in Ignac K am enik do danes, se je DBS razvilo iz m ajhne, komaj ne­ kaj desetčlanske strokovne in stanovske organizacije do velike stro ­ kovne zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki združuje zdaj že 8 društev in im a okoli 1000 članov. D eluje prek svojih društev in komisij za sprem ljanje bibliotekarske vede doma in v svetu, komi­ sije za bibliografijo, za abecedno im ensko katalogizacijo, za UDK katalog, za šolanje kadrov, za avtom atizacijo in m ehanizacijo, za gradnjo in opremo knjižnic in term inološke komisije. D ruštvo bibliotekarjev Slovenije izdaja tudi svoje glasilo »Knjiž­ nica« in je leta 1981 p rav tako izšel njen 25. letnik. Revija v p re­ cejšnji m eri odseva hotenja in prizadevanja, ki so se jih v vseh teh letih lotevali knjižničarski delavci, da bi razvili svojo knjižnično- inform ativno dejavnost v sistem, brez katerega nobena dem okratična družba ne m ore izhajati, še posebej pa ne naša socialistična, k jer je K n již n ic a 26(1982)1-2 155