http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si t6Cl PI Ì K ČETRTEK, 27.JANUAR 2011 / ŠTEVILKA 895, LETO XVIII / POŠTNINA PlAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 895 »7896 I 2»440671 " PRODAJA • MONTAŽA • SERVIS TOSHIBA Panasonic DAIKIN AeTecto^1 V^GSM: 041 / 650 671 www.viking-klima-sp.sij Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743 (3 simobil Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Tlcizveìjcìy+io po daytiace RESTAURACI J A Banera-lzola K0SIL0-6 € ^Co51 601 391 Javna korist je važnejša od vsega Splošna deklaracija o človekovih pravicah v 21. členu pravi, da je volja ljudstva temelj javne oblasti na vseh ravneh. Lokalna samouprava označuje pravico, pristojnost in sposobnost lokalnih oblasti, da v mejah zakona načrtujejo,urejajo in oblikujejo vse lokalne javne zadeve v korist lokalnega prebivalstva. Io so v Izoli vedeli že pred 650 leti in morali bi vedeti tudi danes. Sprva je bilo ljudem vse skupno in sleherni je bil zadovoljen s tem, kar je nujno potreboval za življenje. Toda, že kmalu zatem se je začela razraščati človeška pokvarjenost. Ljudje so hoteli imeti svoje lastne stvari. Vsakega je prevzela želja po lastnini. Začeli so razmišljati, kako bi povečali svoje bogastvo. Njihova srca sta zdaj razvnemala pohlep po zlatu in razuzdana strast, ki je glava, mati in spodbujevalka vsega zla Medtem so se začeli pojavljati nesloga, spori in prepiri, zaradi katerih je prihajalo do nasilja, ropanja, umorov in drugih zločinov. Močnejši so začeli krivično zatirati in mučiti šibkejše. Ker ljudje tega niso mogli več prenašati so uvedli zakone, ustave, statute in običaje, ki so vsakomur zagotavljali pravico, ljudi silili k dobremu in krepostnemu življenju ter jih s strahom pred kaznimi odvračali od zločinov. Pravičnost je, kakor beremo, trdna in večna volja, da bi vsakomur podelili tiste pravice, ki mu gredo. To je tista pravičnost, ki ji kralj, ki bi sedel nad njo na prestolu, ne bi storil nič zlonamernega. To je tista pravičnost, ki krepi imperije, utrjuje kraljestva, povzdiguje vladavine, povečuje in pomnožuje mesta, rojeva slogo, vzdržuje mir, vodi ljudstva in narode v miroljubno in umirjeno stanje. Da bi jo torej uvedli, izvrševali, vzdrževali in jo delih podrejenim, so nad njo dolžni bedeti in zanjo skrbeti vsi tisti, ki so jim Bog in ljudje zaupali vladavino nad ljudstvi in vodenje mest ali dežel. Zaradi tega mi, Joannes Sanuto, izolski podestat, po ukazu plemenitega gospoda, po božji volji slavnega beneškega doža, želimo, da bi lahko iz dolžnosti do naše vladavine in s trdno voljo v celoti poskrbeli za čast in korist tega komuna, saj je javna korist važnejša od vseh stvari. Iz prologa k Statutu izolskega komuna. V Izoli, leta 1360 Neevropska jajca Ni važno, če je prava oblika, pomembno je, da so jajca velika. V velikih jajcih je več holesterola, in se hitreje napolni vsaka kastrola, s kakšno veliko fritajo za pusta, da nasiti na hitro vsakega hrusta. V Evropi bi jih preprosto izločili, mi pa se bomo z njimi gostili. Morda res niso najbolj otroška, zato pa so bio, skoraj ekološka, saj so jih naše kure zvalile, ker niso evropskih zakonov častile. Proračun 2011 je na poti V začetku tega tedna je v Uradnih objavah Primorskih novic izšel razglas o začetku splošne razprave o Proračunu občine Izola za leto 2011. Razprava bo zaključena s sejo Občinskega sveta, 28. februarja v razpravi pa lahko sodelujejo le: župan, klubi svetnikov, delovna telesa občinskega sveta, halj. narodna skupnost in krajevne skupnosti. tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola WWW.NAKUPI.NET □ BANKA KOPER Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba komunala izda - isola PONEDEUEK-PETEK: 8.00-17.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-tel: 041/ 650 882 (24 ur) tel: 041/ 650 375 Reaktor Cimitero di Callelarga? Ho letto con interesse T’articolo “Pokopljejo nas lahko brez soglasja”, pubblicato sul Mandrač di giovedì’ 20 gennaio 2011 e dedicato al nostro Camposanto, anche se subito all’inizio, mi sono scontrata in una definizione mai esistita: “Cimitero di Callelarga” Mi sento pertanto in dovere di fare le dovute precisazioni, prima che questo nome possa in qualche modo diventare ufficiale e passare quale toponimo usato dalla popolazione autoctona. Callelarga veniva e viene tutt’ora cosi’ chiamata dagli Isolani autoctoni l’attuale via Kajuh e “su per Callelarga” significa fare la lieve salita di Via Basovizza, cioè’ andare dalla Casa della Cultura verso Via Kajuh, cioè’ Callelarga. Il Cimitero non si trova in quella zona, bensa’ nella parte di Isola chiamata Primo Ponte. Comunque il luogo del riposo eterno degli isolani non e’ mai stato riconosciuto col nome del rione. Eventualmente, se qualcuno avesse chiesto dove si trovava il Cimitero, un isolano avrebbe risposto: “al Primo Ponte”. Pertanto la definizione “Cimitero di Callelarga” e’ completamente errata e va rimossa da ogni scritto. L’uso improprio delle terminologie utilizzate dai nostri avi nel corso dei secoli, va soltanto a scapito della storia e delle tradizioni di questo nostro territorio. Amina Ondine Prenos sej izolskega občinskega sveta odslej tudi na svetovnem spletu V četrtek, dne 27. januarja 2011, bodo na Občini pričeli s preizkusnim oddajanjem sej izolskega občinskega sveta na spletnih straneh Občine Izola. Ogled bo mogoč brez dodatnih namestitev programske opreme. Predvajanje v živo pa bo dostopno pod menijem “Občinski svet”, podmeni “Prenos sej”. 21.stoletje, prihajamo! U*) 1[UD$KA UNIVERZA KOPER l VIVTitSIlA POPOLARI CA PODI-STRIA Študij na daljavo - zakaj pa ne? DOBA FAKULTETA in Višja strokovna šola DOBA Maribor vabita v sodelovanju z Ljudsko univerzo Koper na informativne dneve, ki bodo za višješolska strokovna programa EKONOMIST in POSLOVNI SEKRETAR: - v petek, 11. 2. 2011 ob 16.00 in v soboto, 12. 2. 2011 ob 10.00 visokošolske strokovne programe POSLOVANJE, POSLOVNA ADMINISTRACIJA, ORGANIZIRANJE IN MENEDŽMENT SOCIALNIH DEJAVNOSTI, MENEDŽMENT VSEZIVUENSKEGA IZOBRAŽEVANJA ter MARKETING - v petek, 11. 2. 2011 ob 17.00 in v soboto, 12. 2. 2011 ob 11.00 Informacije: osebno na Ljudski univerzi Koper, Cankarjeva 33 (Tamara Kavs), po telefonu 05/ 612 80 06 ali e-pošti tamara. kavs@lu-koper.si. Več o vpisu tudi na www.doba.si MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffi! Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Se o Nadomestilu za stavbno zemljišče V prejšnjem Mandraču smo objavili Tabelo za obračun vrednotenja posameznih stavbnih zemljišč in pri tem pozabili, da smo v letošnjem letu plačevali nadomestilo po tabeli, ki jo je Občinski svet sprejel marca 2009. In pripombe se nanašajo predvsem na ta obračun, zato ponovno objavljamo tabelo, ki je veljala za leto 2010, vi pa preverite, če ste plačali prav ali so vam enostavno “nabili” preveč točk. Ing. Aleksander Slekovec bo za dodatna pojasnila na voljo tudi danes, v četrtek, 27. januarja od 15. 30 do 16.30 v prostorih društva Izolani, Gorkijeva 6 (ob parku Pietro Coppo). KOMUNALNA OPREMLJENOST ŠTEVILO TOČK Opremljenost s cestami oziroma ulicami makadamska utrditev cestišča 5 asfaltirana utrditev cestišča ali tlakovana ulica 10 asfaltirana utrditev cestišč z vsaj enim hodnikom za pešce 15 sodobno urejene prometnice z robniki, obojestranskim hodnikom za pešce, z zelenimi ločitvenimi pasovi, drevoredi 20 Opremljenost z javno razsvetljavo ure jena javna razsvetljava v kabelski izvedbi 12 urejena javna razsvetljava v prosto zračni izvedbi 10 Opremljenost s parkirišči posebej urejena parkirišča in parkirne hiše 15 parkiranje ob vozišču 10 Opremljenost z zelenimi površinami sodobno hortikulturno urejene zelenice 5 urejene zelenice z nasadi in grmičevjem 3 Opremljenost z rekreacijskimi površinami urejeni športno rekreacijski objekti 5 Opremljenost z javnim potniškim prometom bližina postajališča za mestni promet 5 bližina postajališča za primestni ali med krajevni promet 5 Opremljenost s fekalno kanalizacijo ločen sistem fekalne kanalizacije 10 mešan sistem fekalne kanalizacije 7 Opremljenost z meteorno kanalizacijo ločen sistem meteorne kanalizacije 10 mešan sistem meteorne kanalizacije 7 Opremljenost z vodovodom 10 Opremljenost s hidrantno mrežo 5 Opremljenost z elektriko elektroenergetsko omrežje v kabelski izvedbi 12 elektroenergetsko omrežje v prosto zračni izvedbi 10 Opremljenost s telefonskim omrežjem telefonsko omrežje v kabelski izvedbi 12 telefonsko omrežje v prosto zračni izvedbi 10 Opremljenost s kabelskim omrežjem kabelsko omrežje v kabelski izvedbi 12 kabelsko omrežje v prosto zračni izvedbi 10 Opremljenost s plinovodom 10 M YYIIHL YC 3 Proračun brez velikih presenečenj Od ponedeljka do 28. februarja bo potekala razprava o osnutku proračuna za leto 2011. Čeprav Ob pripravi proračuna za leto 2010 je bilo jasno, da je prenapihnjen in da najprej predvidenih skoraj 30 milijonov Eurov Občina Izola ne bo videla. Sledil je rebalans, ki je te zneske znižal za par milijonov in tolažili smo se, da bo prihodkov vsaj za 27 milijonov, vendar se je kmalu pokazalo, da tudi z rebalansom nismo niti približno realni. Končno je postalo jasno, da v tem trenutku, brez velikih prodaj, občina lahko zbere kakšnih 15 milijonov Eurov in če doda še par milijonov morebitnih evropskih nepovratnih sredstev pridemo v najboljšem primeru do 20 milijonov prihodkov. Pripravljale! proračuna za leto 2011 so se tega zavedali a so kmalu naleteli na neodložljive obveznosti in na koncu pripravili osnutek, ki predvideva za 23 in pol milijona prihodkov ter za slabih 26 milijonov izdatkov. Izdatki so, seveda, bolj zanesljivi od prihodkov, pa vendar poglejmo od kod naj bi dobili denar za občinski proračun. 23,5 milijona prihodkov Občinska uprava načrtuje, da bodo v letu 2011 zbrali 4.165.772 EUR nedavčnih prihodkov, kar je za t65% več od izvršenih v letu 2010. Med drugim načrtujejo, da se bodo prihodki iz naslova denarnih kazni se za leto 2011 povečali na 250.000 EUR (lani jih je bilo za manj kot 100.000), iz naslova parkirnin pa naj bi zbrali večino od načrtovanih 170.000 EUR. Pomemben je prihodek od komunalnih prispevkov, ki naj bi jih bilo za nekaj manj kot 600 tisoč Eur, seveda pa so najpomembnejši kapitalski prihodki od prodaje nepremičnega premoženja občine. V letu 2011 je iz tega naslova predvidenih 5 mio EUR prihodkov. Od prodaje zgradb in prostorov pa naj bi dobili 1.1 milijo EUR, od prodaje stavbnih zemljišč pa skoraj 4 milijone Eur. V proračunu je predvidenih 2.609.343 EUR evropskega denarja za projekte iz Načrta razvojnih programov do leta 2014, preko državnega proračuna pa naj bi prejeli še 3.850.030 EUR. 25,9 milijona odhodkov Za funkcioniranje potreebuje občina dobrih 7 milijonov Eurov, za plače pa so načrtovana sredstva v višini 2.009.422 EUR, kar pomeni da so za 3,28% nižja od izvršitev za leto 2010. Skoraj ravno toliko (6.816.492 EUR) pa predstavljajo plačila posameznikom predvsem za zagotavljanje socialne varnosti, regresiranje prevozov učencev v šolo, regresiranje oskrbe v domovih in druge oblike transferov posameznikom. investicijski odhodki za leto 2011 znašajo 11.086.711 EUR. Posamezne investicijske naloge so opredeljene v načrtu razvojnih programov. V letu 2011 občina planira dolgoročno zadolžitev v višini 3 mio EUR . V letu 2011 so odplačila dolga načrtovana v višini 593 tisoč EUR (vključena anuiteta novo najetega dolgoročnega kredita) in sicer za odplačila posojil: poslovnim bankam v višini 500 tisoč EUR in javnim skladom 92 tisoč EUR. Pristojnosti župana Župan je pooblaščen, da odloča o oddajanju nepremičnega premoženja v najem oziroma zakup. Župan lahko odpiše plačilo dolga do višine 2.000 EUR, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. Župan je pooblaščen, da odloča o pridobitvi in odtujitvi posamičnega premičnega premoženja do višine 65.000 EUR. Cesta Jagodje Šared ostaja V načrtu razvojnih programov smo našli nekaj že znanih programov iz preteklosti, ki v tem letu sicer v glavnem mirujejo, zato pa naj bi jih ponovno zagnali v letu 2012. Tako smo v poglavju družbenih dejavnosti našli projekt kulturnega centra za katerega predlagatelj v tem letu ne predvideva niti Evra, zato pa bi v letu 2012 v ta namen dali 4.200.000 Eur, leta 2013 pa 3.600.000 Eurov. Precej denarja bo šlo za ceste in krožišča. Letos nekaj več kot 3 milijone, prihodnje leto 5 milijonov in pol, leta 2013 spet več kot 3 milijone in dober milijon še v letu 2014. Največ denarja bo šlo za cesto A, za gradnjo cest po UN Šared, pa za ureditev priključka na hitro cesto, za pokritje hudournika v Jagodju in za slemen-sko cesto Jagodje - Šared. Slabih 800 tisočakov bo šlo za turistično promocijske dejavnosti, levji delež pa predstavlja dokončanje projekta degustacijskega prostora Društva Istrskih vinogradnikov in vinarjev v Ljubljanski ulici. Milijon in pol pa bo šlo za urejanje kanalizacije v občini. Danes seja OS Danes se bodo na 3. redni seji sestali izolski občinski svetniki in sprejemali kar nekaj pomembnih odločitev, nekatere kar po skrajšanem postopku. Med takšne sodi spreminjanje ustanovnega akta javnega zavoda Zdravstveni dom Izola, kjer predlagatelj zapiše nekaj vsebinsko pomembnih sprememb, vendar koalicija podpira sprejemanje dokumenta po skrajšanem postopku. Na seji bodo odločali tudi o kandidatu za direktorja javnega podjetja Komunala, vendar tudi do danes še nismo izvedeli imena kandidata. Brez gradiva je še nekaj točk dnevnega reda, kar nekoliko preseneča, saj je bilo zadnje čase opaziti visoko stopnjo spoštovanja poslovnika občinskega sveta. Občinski svetniki bodo odločali tudi o nekaterih drugih kadrovskih vprašanjih, se seznanili s poslovanjem občine v lanskem letu in z odstopom občinskega svetnika. Prav gotovo pa bodo kakšno rekli tudi na račun osnutka občinskega proračuna, ki je zdaj v javni obravnavi, (ur) Reaktor Zupan ni zaposlil Markočiča V Mandraču številka 894 je avtor pri pisanju članka »Kadrovski vodič po Občini Izola« navedel netočna in zavajajoča podatka. Navedba, da »je na Občini zdaj menda že 81 delovnih mest« je zavajajoča. Na Občini Izola je na današnji dan zaposlenih 73 oseb, dve osebi prejemata nadomestilo po preteku mandata - skladno z Zakonom o funkcionarjih v državnih organih. Prav tako ne drži navedba, da je župan zaposlil gospoda Danila Markočiča, mag. turizma, na mesto direktorja Turističnega gospodarskega združenja, g.i.z. Omenjenega je kot vršilca dolžnosti imenovala posebna delovna skupina združenja s pooblastili upravnega odbora. Občina Izola, Služba za odnose z javnostmi Vrtec v stari italijanski šoli? Glede na to, da se izolsko Društvo prijateljev mladine seli iz pritličja v prvo nadstropje je zelo verjetno, da bodo v pritličnih prostorih nekoč nevarne italijanske osnovne šole uredili prostore za vrtec. Znano je, da se vrtci otepajo s hudo prostorsako stisko in zato je tudi takšna rešitev lahko dobra. Seveda pa bo treba prej ali slej razmišljati tudi o dolgoročnih in ne le ad hoc rešitvah. emel d.o.o. računovodske storitve Smo eden večjih računovodskih servisov na obali z dolgoletnimi izkušnjami SE VEDNO IŠČETE PRAVI RAČUNOVODSKI SERVIS? Nudimo vam računovodske storitve in svetovanje pod ugodnimi pogoji. Pomagamo vam prihraniti vaš čas in denar. Dovolite NAM, da postanemo vaš računovodski, finančni in davčni svetovalec. nkeoudi«10 zaDOTo3-p°pust Najdete nas v IZOLI, Industrijska c. 2e (poleg OMV bencinske črpalke), vsak dan med 8. in 16. uro ali na tel.št. 05 6630 923. Parkirišče zagotovljeno. E-mail: info@emel.si Nezdravi odnosi v zdravstvu Ali je Zivčec Kalanova res pridelala 250.000 minusa? To je menda ugotovil novoizvoljeni svet javnega zavoda Zdravstvenega doma Izola in tudi to je eden od razlogov za spreminjanje temeljnih dokumentov tega javnega zavoda. Kalanova te navedbe zanika. Novoizvoljeni predsednik sveta javnega zavoda, Radivoj Nardin, je v razpravi o osnutku spremenjenega odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zdravstveni dom Izola povedal, da je večji vpliv ustanovitelja na poslovanje zavoda potreben tudi zato, da se ne bi dogajalo, da zavod ustvari izgubo, ki jo mora nato ustanovitel (občina) pokrivati iz proračuna. Kot je povedal tudi župan, Igor Kolenc, Zdravstveni dom v prejšnjem mandatu ni delal dobro in zato so spremembe odloka in kasneje statuta zavoda, več kot potrebne. Predsednik sveta zavoda pa ga je dopolnil s podatki, da je v prejšnjem mandatu Zavod dodatno zaposlil sedem ljudi in tako dodatno finančno obremenil poslovanje, kar je vse omogočil tudi svet zavoda v prejšnji sestavi. Zato je v novem odloku predvideno, da bo ustanovitelj (občina) imela večino v svetu zavoda, saj bodo v svetu 3 predstavniki delavcev zavoda, 1 predstavnik zavarovancev in drugih uporabnikov ter 5 predstavnikov ustanovitelja. Nekaj pomislekov je tudi na račun zahtevane izobrazbe poslovnega direktorja in strokovnega vodje, ki ju vpeljuje ta odlok, saj se je predlagatelj ravnal po Zakonu o zdravstvu, ki pa še ni usklajen z novimi izobraževalnimi shemami in tako ni čisto jasno, kakšno izobrazbo zahteva katera od funkcij. Po besedah Radivoja Nardina, direktorja občinske uprave, Romana Cvetka in Mirana Žlogarja, predstojnika Urada za družbene dejavnosti, bodo večino tovrstnih nejasnosti natančno opredelili ob spremembah statuta ZD. 1000 Eurza strokovnega vodjo V statutu bo tudi natančneje določeno plačno razmerje med poslovnim direktorjem in strokovnim vodjo Zdravstvenega doma. Po besedah novoizvoljene predsednice Odbora za družbene dejavnosti, Remine Kralj, so se ob pripravi teh sprememb dogovarjali, da plača strokovnega vodje, ki bo v enem delu še vedno opravljal zdravniško delo, za strokovno vodenje ne bi presegala kakšnih 1.000 Eurov. Seveda pa bo to določeno v sistemizaciji del in nalog, ki jo bodo morali uskladiti tudi s spremenjenim statutom. -250.000 ali+700.000 Eur? Donedavna v.d. direktorica Zdravstvenega doma, Gordana Živčec Kalan, je na vprašanje o 250 tisočakih minusa in kje je nastal, odgovorila, da javni zavod nima za nalogo ustvarjanje dobička ampak pridobivanje čimveč programov za uporabnike. In to so tudi počeli, zato je v Zdravstvenem domu odprtih sedem novih delovnih mest. Glede izgube, ki naj bi jo pokrivala Občina Izola pa je dejala, da Občini ne bo treba plačevati prav ničesar, saj da ima Zdravstveni dom na računu 700.000 Eurov in da nekateri očitno ne znajo brati poslovnih izkazov in jih razlagajo zgolj s tekočo likvidnostjo. Alije rja v vodi? Kalanova je omenila še predlagan prenos upravljanja kotlovnice (ta je kar na vrhu stavbe ZD) z Občine na Zdravstveni dom. Kotlovnica namreč ne služi zgolj Zdravstvenemu domu ampak tudi ustanovam v okolici, od vrtca in osnovne šole do kulturnega doma. Po besedah Kalanove je kotlovnica v zelo slabem stanju, zato so pri Zavodu za zdravstveno varstvo Koper celo naročili kontrolo vode, saj je kotel zelo zarjavel in ga bo treba kmalu zamenjati. A, ker je kotlovnica v tretjem nadstropju bodo morali za demontažo verjetno celo odpreti streho doma. In to prav zdaj, ko naj bi upravljanje kotlovnice prevzel Zdravstveni dom. D.M. O zdravnikih in vodovodarjih Počila je vodovodna cev v doktorjevi hiši in doktor po telefonu pokliče znanca, vodovodnega inštalaterja. - Sedi v avtomobil in pridi takoj ! Počila je vodovodna cev in v kleti vse plava. - Ne morem takoj, veš da danes praznujemo. Tu so moji otroci in ostala žlahta. Pokliči koga drugega.. - Lepo! Kadar kdo v tvoji družini zboli, vedno ti mene kličeš in pridem brez besed takoj. - Prav imaš. Pridem takoj. Mojster pride, odpre vrata kleti. S tretje stopnice vrže v ^ , vodo dva aspirinain reče zdravniku t, * *, - Če do ponedeljka ne upade, me pokliči ponovno. Reaktor Konflikt interesov in plasiranje denarja? Ob nedavni sporni odločitvi sveta Javnega zavoda Zdravstveni dom Izola, da za novega direktorja imenuje Evgenija Komljanca, dr. dent. med., protestiramo, saj je šlo v tem primeru za eklatantno nespoštovanja mnenj uradnih inštitucij Republike Slovenije, ki so v preteklosti večkrat zapisale, da gre v konkretnem primeru vodstva ZD Izola za konflikt interesov. Zato upravičeno pričakujemo, da bo župan Občine Izola spoštoval slovenski pravni red in zagotovil zakonito delovanje občine in svetov javnih zavodov ter tako na sejo občinskega sveta ne bo uvrstil predloga za soglasje k imenovanju direktorja ZD Izola. Evgenij Komljanec, dr. dent. med., je namreč v času takratne županje Občine Izola Brede Pečan že vodil ZD Izola, najprej kot v. d. direktorja in kasneje tudi kot direktor. Pri tem pa je pomenljivo dejstvo, da takratna županja in sedanja podžupanja, ki je pred tem na ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zdravje naslovila vprašanje o morebitni nezdružljivosti opravljanja funkcije v. d. direktorja javnega zavoda in zasebne zdravstvene dejavnosti, njihovega odklonilnega in jasnega odgovora, ki pa ni bil pisan njej v prid, ni želela upoštevala. Še več, maja 2006 je kot županja podala celo soglasje k imenovanju Evgenija Komljanca, dr. dent. med., za direktorja ZD Izola, čeprav je imela takrat na mizi številna negativna mnenja. Takratni minister za zdravje dr. Dušan Keber je namreč že julija 2002 postavil pod vprašaj primernost imenovanja direktorja zasebnega zdravstvenega zavoda Orthodontio, ki je na podlagi koncesije nosilec izvajanja dejavnosti zobne in čeljustne ortopedije, za direktorja javnega zdravstvenega zavoda. Iz dokumentacije je razvidno, da je ministrstvo za zdravje vseskozi zagovarjalo enako stališče. Tako je takratni državni sekretar Darko Žiberna tudi maja 2008 v odgovoru Občini Izola zapisal, da na ministrstvu zaradi navzkrižja interesov kot tudi dolgoročno uspešnega delovanja javnega zdravstvenega zavoda ponovno opozarjajo na neprimernost navedene rešitve. Sicer pa je na navzkrižje interesov junija 2002 opozorili tudi takratni Urad za lokalno samoupravo Ministrstva za notranje zadeve, kjer so v mnenju poudarili, da so z imenovanjem koncesionarja v javnem zdravstvu za vršilca dolžnosti poslovodnega organa javnega zavoda nastale potencialne možnosti za konflikt interesov in bi bilo treba ali odvzeti koncesijo ali pa razrešiti koncesionarja kot vršilca dolžnosti in imenovati novega. Pomisleke glede nezdružljivosti opravljanja obeh funkcij so leta 2002 in 2008 izrazili tudi na območni enoti Žavoda za zdravstveno zavarovanje Koper ter notranja revizorka Občine Izola. Bivši župan dr. Tomislav Klokočovnik, dr. med., se je v času svojega mandata, v nasprotju z njegovo predhodnico, odločil spoštovati pravni red in prej našteta pridobljena mnenja uradnih državnih inštitucij, ki govorijo o konfliktu interesov, ter zato takrat izrazil pričakovanje in prepričanje, da Evgenij Komljanec, dr. dent. med., zaradi tega ne more biti direktor ZD Izola. Zato je v tistem času ZD Izola tudi dobil tudi novo v. d. direktorice. Za razliko od njega pa je njegova predhodnica in današnja podžupanja Breda Pečan številna negativna mnenja, ki so izpostavljala konflikt interesa in jih je vseskozi poznala, zavestno ignorirala ter soglašala z imenovanjem Evgenija Komljanca, dr. dent. med., na vodstveni položaj ZD Izola, enako pa je pred dnevi storil tudi svet ZD Izola, čeprav je bil predhodno na ta dejstva opozorjen. Sklicevanje zagovornikov predlagane rešitve na mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, ki naj ne bi ugotovila nasprotja interesov, čeprav ta hkrati dodaja, da mora še enkrat preveriti vsa pravna mnenja v povezavi s tem, pomeni sprenevedanje in zavajanje javnosti. Če namreč resorno ministrstvo zagovarja stališče, da gre v konkretnem primeru za navzkrižje interesov in zato neprimerno rešitev, bi ga morali odgovorni v Občini Izola upoštevati. Uradnih mnenj, ki jih je vseskozi imela na mizi Breda Pečan, namreč niso nikoli izpodbijali z nikakršnim verodostojnim pravnim mnenjem. V stranki Izola je naša od vodstva občine od župana pričakujemo, da bodo zagotovili in storili vse, da bo direktor ZD Izola postala neobremenjena in nepolitična oseba, ki ji ne bo moč očitati konflikta interesov, povezave s točno določeno politično opcijo ali kakšnega drugega neskladja z veljavno zakonodajo. Prav tako bodo naši svetniki v občinskem svetu od odgovornih zahtevali, da se natančno preveri poslovanje Evgenija Komljanca, dr. dent. med., v času njegovega vodenja ZD Izola, še posebej milijonske depozite, ki jih je nalagal v podjetji Interfin in Harpha. Imenovanje direktorja ZD Izola ne sme biti politično motivirano. Zato bomo vztrajali, da ta položaj zasede oseba, na katero ne bo padla nobena senca dvoma. Žal pa se nam vse bolj potrjuje sum, da aktualno vodstvo Občine Izola upošteva zgolj rek: »Ni važno, če je v konfliktu interesov, važno, da je naš!« Izola je naša Ribarije Evropa nima pojma o Jadranu pripravijo nasprotne znanstvene dokaze. A kaj, ko morajo to storiti še letos. Poleti bo z ribami kriza. Ko je bila pred 17 leti ustanovljena Evropska Unija, je marsikdo zavihal nos. Med temi so bili tudi tisti, ki so namigovali, da Evropa preprosto ne more postati Amerika, če že ne zaradi drugega pa vsaj zaradi tradicije držav, ki jo tvorijo. In ravno ta tradicija, ki v večini primerov ima v praksi tudi neko logiko, postaja vedno bolj problematična. Pred leti smo že poslušali, kako so nam birokrati z Bruslja hoteli vzeti dober, na burji sušen domač pršut, pa kako so morali v Bosni nehati proizvajati slasten, ponovno domač in tradicionalno pripravljen kajmak. Takih primerov pa je še in še. Zadnji v vrsti pa zadeva ribiče. 'g Junija 2010 je v veljavo prišel za- e kon, ki od ribičev zahteva poveča- s nje očes mreže na 50mm, od nek- | danjih 40mm. Kar pomeni, da bo s ulov manjše ribe toliko manjši. Snežana Levstik z ribiške pisarne pravi, da bodo spremembo čutili predvsem ribiči na Mediteranu. ‘‘Gre za povsem nelogično uredbo, na katero se jezijo po vsem Mediteranu. Težava je v tem, da s tem ne bo bolje ohranjen morski habitat, samo ribiči bodo imeli dosti manj ulova. Poleti recimo, za ribiče, ki lovijo s kočo, skorajda ne bo folpov, ki pa so v njihovi ekonomiji izredno pomembni. ” Levstikova pravi, da bi morali uredbo sprejeti že leta 2008, a so s sprejetjem zavlačevali, kolikor je pač šlo. ‘‘Kar je resnično problematično pa je, da so v Bruslju zbrali izredno slabe znanstvene dokaze, da je takšno oko mreže primerno za ribolov na Mediteranu. Zdaj pa silijo države članice, da same zberemo svoje znanstvene dokaze, in njihove nato spodbijamo. Časa pa imamo do konca leta 2011. Ni potrebno dodati, da gre za resnično podlo proceduro. ” Maurizio Pugliese, izolski ribič, pa na uredbo gleda bolj pozitivno. Oziroma, prisiljeno pozitivno. ‘‘Dejstvo je, da je zdaj ulov manjših rob dosti manjši. Mreža je veliko bolj selektivna in dosti teh manjših rib, ki smo jih včasih ulovili, in gredo danes skozi, seje še lepo prodajalo. Nič čudnega, če se ribiči na mediteranu pritožujejo, saj je ribolov tukaj specifičen in ni primerljiv z ribolovom v oceanih. Ampak tako je pač s tem in to je treba sprejeti. Morda j e po eni strani tudi prav tako. ” Pugliese je omenil tudi, da bo zdaj trpel ulov nekaterih prestižnih rib. “Vedeti moramo, da bo zdaj ulov folpov, sipic in majhnih kalamarov mnogo slabši. Majhni kalamari pa niso samo majhni, ampak gre za prav določeno sorto, ki je še posebej cenjena, pač, kalama-reti. Mislim pa, da cena ribe zaradi uredbe ne bo nič višja, saj je že zdaj navita do konca. Če bodo prodajalci hoteli kaj prodati, bodo pač cene morale ostati enake. Bo pa seveda ribe dosti manj. ” Pugliese je omenil tudi nekaj težav, ki z uredbo niti niso povezane, a ravno tako hudo pestijo naše ribiče. “Težava ribičev je seveda predvsem v tem, da v Sloveniji nimamo ribje kulture. Slovenija takorekoč nima omembe vrednega trga za ribo. Če bi bili odvisni od domačega trga, ne bi sploh mogli delati. Niti za nafto ne bi imeli dovolj. Na srečo imamo zraven Tčst, kar pa pomeni, da moramo biti še posebej pozorni pri pripravi ribe. ” Zahtevna prodaja na borzi Zato, da ribiči prodajajo ribe na borzi v Trstu, morajo zdaj početi stvari, ki jih ribiči doslej niso bili vajeni: “Ja, v Trsu so pri prodaji ribe točno določena pravila, ki jih pri nas še ni, pa ne bi bilo nič narobe, če bi bila. V mislih imam predvsem deklaracije, s katerimi moramo zdaj opremiti vsako “kašeto” rib. Na te deklaracije pa moramo zapisati, poleg imena ribe in kraja, kjer je bila ulovljena, ter seveda datuma ulova, tudi latinsko ime ribe, težo in za vsako vrsto ribe tudi posebno kodo. Pač, ribiči se moramo privaditi na Evropo in tako je s tem. Cena ribe je bila nižja že samo če riba ni bila zložena kot je treba." Ribiči, če hočejo prodati ribo v “Evropi”, morajo vsakič uporabiti nove kašete in se učiti latinska imena rib. “Dela je več, nedvomno, a tako je tudi prav. Zakaj bi bili ribiči kaj drugačni od ostalih? Poleg tega so to stvari, ki jih morajo narediti tudi italijanski ribiči, zato ni nihče na slabšem. Je pa res, da smo Slovenci mnogo bolj dovzetni do sprememb in se hitreje prilagodimo od Italijanov. In to bo potrebno izkoristiti ker ne vidim razloga, da bi se sploh še vrnili na stari način. Ravno obratno, vedno huje bo” je še pripomnil naš sogovornik. Aljoša IVI Reaktor Nekje premalo, drugje preveč K članku, objavljenem v Mandraču dne, 20.1.2011, v zvezi z odlaganjem odpadnih nagrobnih sveč na pokopališču v Kortah, kot izvajalci javne službe podajamo nekaj informacij, ki so v tem primeru pomembne. Upravljalec pokopališča v Kortah je Krajevna skupnost Korte iz česar sledi, da je tudi odgovorna za videz in čistočo na pokopališču. Komunala Izola, d.o.o. je dolžna zagotoviti ustrezno kapaciteto zabojnikov in njihovo praznjenje, zato je po 11. členu Odloka o ravnanju z odpadki v občini Izola (Uradne objave št. 5/2005) dostavila ustrezno število zabojnikov, ki zadostuje številu grobov in predvidenim mesečnim količinam odpadnih nagrobnih sveč. Praznjenje zabojnikov in odvozi se izvajajo po predvidenem planu. Da je kapaciteta zadostna dokazuje to, da je bil zabojnik pred vhodom na pokopališču prazen, kot navaja tudi sama avtorica članka. Glede kopičenja odpadnih sveč okoli zabojnikov kljub praznemu zabojniku nekaj korakov vstran, pa menimo, da se ljudje moramo zavedati, da zemlja ni naša last zato moramo z njo skrbno ravnati. Ohranitev čistega okolja je prvi pogoj za uspešno ločeno zbiranje odpadkov. Zato odgovornost ljudi ni stranska zadeva, ki bi se dotikala le posameznika temveč je zgled celotne družbe. Na podlagi nevedenega moramo razumeti, da Komunala Izola, d.o.o. pobira sortirane odpadke kot sekundarno surovino in ne kot smeti. Izkoriščamo to priložnost in pozivamo vse obiskovalce pokopališč tako v Kortah kot v Izoli, da odpadke iz pokopališča skrbno ločijo, saj so, na podlagi Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Ur.l. RS 78/2008), obiskovalci pokopališča dolžni odlagati odpadke z grobov v zato namenjene zabojnike. Na podlagi navedenega prosimo vse obiskovalce pokopališč, da se držijo navodil, ki visijo na oglasnih deskah pokopališč o pravilnem ravnanju z odpadki z grobov. Na Komunali Izola, d.o.o. menimo, da je skupna želja, da zdravo in čisto okolje postane nov način življenja vsakega posameznika. Javno podjetje Komunala Izola, d.o.o. Izlet v Škocjanski zatok Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS v okviru Svetovnega dne mokrišč, 2. februarja organizira izlet v Škocjanski zatok ki bo v soboto 29. januarja 2011. Dobimo se ob 9. uri pred vhodom v Škocjanski zatok na Bertoški bo-nifiki. Izlet vodila Igor Brajnik in Bojana Lipej (tel. 051 680 442 ali 05/ 626 03 70). Življenje ob smetišč« • brez vode in brez rente Nekateri občani se jezijo, ker še niso dobili optične povezave za internet, drugi imajo težave, ker še vedno nimajo kanalizacije, živeti streljaj od mesta brez tekoče vode pa je skorajda absurdno. Če pa ob tem živiš še ob smetišču in se to oblasti zdi normalno, je to že vredno vsaj novinarskega zapisa. Na uredništvu slišimo marsikatero zanimivo zgodbo, pred dnevi pa smo dobili še eno, ki se nam je zdela skoraj nemogoča. Od Izolan-ke, ene tistih, “z rodovnikom” smo izvedeli, da njihovo hišo, z vrtičkom in dvoriščem vred, že več kot pol stoletja Izolani redno zasipavamo z raznoraznimi vrečkami. Pa ne le z vrečkami ampak tudi še z marsičem drugim. Tega seveda ne počnemo neposredno, ampak preko zaporedja dogodkov, ki pa se vedno znova enako končajo - z vrečkami. Težava je v tem, da je hiša, ki stoji na isti parceli že 130 let in v kateri živijo že kakšnih sedemdeset let, pred 55 leti dobila “začasnega” soseda: občinsko komunalno deponijo ali, po domače, smetišče. Zgodba družine Morato je sicer zelo “klasična”. Živeli so v Kortah, natančneje v “Škmavu” (pod Kocino], nato so se preselili v jedro Izole. Ukvarjali so se pretežno s kmetijstvom in živinorejo, sredi Izole pa so imeli nekaj kokoši, prašičev in celo konja in osla. Ker pa Izola zadnjih šestdeset let skuša postati turistično mesto, so se morali iz mesta preselilti v prej omenjeno hišo, nekoliko izven mesta, ob cesti, ki pelje iz Izole v Korte. Najprej je bilo lepo, potem pa so se začele težave, ki jim še danes ni videti konca. Pred malo več kot pol stoletja (55 let) je takratna občinska oblast sklenila urediti komunalno odlagališče le nekaj metrov od njihove hiše. Še danes se spomnijo, kako jim je takrat dr. Mazi, ki je bil verjetno član kakšnega odbora ali komisije, obljubil, da gre le za začasno rešitev. Zato so tudi podpisali soglasje za ureditev “začasne deponije”. Takrat je bilo namreč tako, da lastnina še ni bila najbolj sveta stvar v odnosih med ljudmi in med ljudmi ter oblastjo. Danes bi verjetno ravnali drugače, predvsem pa bi razmislili, zakaj kdo rabi soglasje za začasno rešitev takšnega problema. In tako so soglasje verjetno dali (težko se je spomniti dogodkov, starih pol stoletja) in od takrat hiša meji na smetišče, z vsem dobrim in slabim kar pride zraven. Dobrega pa, jasno, ni ravno veliko. Začasno je relativen pojem Z leti in s potrebami se je smetišče polnilo in tudi širilo. Razvoj je prinesel masovno proizvodnjo, ta pa masovno potrošništvo in masovno uporabo raznoraznih nerazgradljivih izdelkov. Med njimi so, seveda, tudi na začetku omenjene vrečke, ki ob vsaki burji “okrasijo” okoliške hribe in seveda tudi najbljižjo hišo. Njihovo. A vrečke so le vrh ledene gore težav, s katerimi se ukvarjajo stanovalci hiše v Livadah 35. Verjetno ni treba posebej omenjati smradu, ki ga k njim zanese južni veter, saj ga dobro poznajo celo v Livadah. In potem so tu še jate galebov, ki se borijo za hrano kar nad njihovo hišo in ob tem nič kaj prijazno puščajo iztrebke po vrtu, po avtomobilu in sploh vsepovsod. Včasih tem, nekdaj morski plenilcem, danes pa izurjenim mrhovinarjem, med bojem pade iz kljuna kakšen posebej zanimiv plen, kot je recimo ribja glava, kos pršuta in, verjeli ali ne, tudi vrečke za transfuzijo. V poročilu je, na presenečenje Moratovih, zapisal, da so, po njegovi oceni, življenski pogoji, kljub bližini smetišča, povsem ustrezni. Prav tako ni našel nikakršne zakonske osnove, po kateri bi Moratovi od Komunalnega podjetja lahko zahteval rento ali kaj podobnega. In tako je država še enkrat zmagala nad občanom, tudi v primeru, ko že štirinajst let čaka na navaden vodovodni priključek. Leta 1996, ko so popravljali hišo, so namreč plačali komunalni prispevek, vključno z vodovodnim priključkom, toda vodovoda k njim še ni. Tudi večkratni pogovori pri bivših županih niso nič pomagali. “Govorili smo in govorili, ko pa je bilo treba zasaditi prvo lopato, se je vse ustavilo. ” Ker je začasnost postajala vse večja stvarnost in ker z Občine ali Komunale, ni bilo videti namigov, da se bo spremenilo na bolje, so se Moratovi odločili, da bodo pravico poiskali tam, kjer je doma, torej na sodišču. Po priporočilu odvetnika so vložili tožbo za odškodnino, ki pa jo je sodišče zavrnilo že na prvi stopnji saj v primerih, ko se zaradi javnega interesa nekomu zniža življenski standard, država predvideva kompenzacijo v obliki rente, in ne odškodnine. Do rente niso upravičeni Tako so leta 2008 Moratovi na Občino vložili prošnjo za plačilo rente, ki bi jim vsaj deloma nadomestila tisto, kar jim je “prineslo” smetišče. Očitno je šlo za zahtevno vlogo, saj je takratni vodja občinske inšpekcije, Almin Huremovič, potreboval kar dve leti, da je pripravil ogled in poročilo. Eni internet, drugi vodo In tako Moratovi, vsakič, ko zapiha jugo, pobirajo plastične vrečke in vse mogoče druge odpadke, po dvorišču in vrtu, sami pa bi si najraje nadeli plinsko masko, saj je vdihovanje zraka nemogoče. Ob tem pa še vedno, kljub plačanemu priključku, čakajo, da jih priključijo na Rižanski vodovod in jim ne bodo vode več dovažali z gasilci, medtem ko slabih 150 metrov severneje, stanovalci čakajo, da jih bodo povezali na optični kabel. In če boste pazljivo prebrali to številko Mandrača boste odkrili tudi in memoriam za njihovo mamo, nono in pranono Romeo, ki si je tako želela, da bi vsaj ob stoletnici dočakala svežo vodo v kuhinjski pipi. Pa je čakala še eno leto dlje a ni dočakala. V 21. stoletju razvite Evrope. Aljoša Mislej M WIHIt/M: 7 Kar molči in plačaj Prejšnji četrtek je društvo Izolani pripravilo svetovalno delavnico v zvezi s plačevanjem nadomestila za stavbno zemljišče, ki so ga občinske strokovne službe, po mnenju številnih udeležencev, določale skoraj na pamet, seveda, previsoko. V začetku na poslane odločbe za leto 2010 ni bilo velikega odziva. V glavnem so se odzvali občani, ki so bili prekomerno obremenjeni s plačilom za nezazidano zemljišče, ostali občani pa so postali pozorni na nesorazmerno velike zneske šele po objavi izračuna v Mandra-ču. Ugotavljali so, da so v odločbah navedene vrednosti, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Ob prvi predstavitvi napak prejšnji oblasti smo naleteli na negativen odziv in aroganten odnos. Krivdo so prevalili na GURS, ker je ravno tedaj bilo veliko govora o davku na nepremičnine, ki bo nadomestil Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Mnogi občanih so dajatev takoj poravnali ne da bi se prepričali kaj je sploh zapisano v odločbi. Po objavi zapisa ing. Aleksandra Slekovca v Mandraču pa so številni podrobneje pogledali, kaj sploh plačujejo in začele so prihajati prošnje za pojasnila in pomoč. Najpogostejša vprašanja so bila: Kdo je to izračunal, kje imajo podlago, kaj se da narediti? Mnogi niso vedeli, da je treba pritožbo nasloviti na DURS in to v roku 15 dni. Kasneje pritožba ne zaleže. V četrtek, 20. januarja so v prostorih društva Izolani (pri parku Pietro Coppo) pripravili informativni pogovor o Nadomestilu plačila stavbnega zemljišča, ki se ga je udeležilo presenetljivo veliko občanov, ki jih je zanimalo, med drugim, tudi naslednje: - Ali se določa obseg uporabe komunalnih dejavnosti za posamezno stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki to storitev uporablja ali ne uporablja (je pa na voljo). Staro mesto se tako končuje na Svetilniku, ki velja za rekreacijsko površino. Stanovalcem je občinski uradnik dodal točke za zelenice čeprav vemo, da v samem mestu ni veliko zelenic; - V Livadah in v Ljubljanski ulici je urejena plinska instalacija. Te ne uporabljajo vsi stanovalci vendar so jim prišteli točke zanjo; - Nekatere odločbe vsebujejo točke za hidrantsko omrežje, ki pa ga ni. (Nazorjeva, Kettejeva, oktobrska..); - V Izoli imamo kanalizacijsko omrežje vendar ni znano kje je mešani sistem in kje je ločen sistem. V odločbi pa je navedeno, da ima vsakdo priključek na fekalno in meteorno kanalizacijo. - Nazorjeva in Kettejeva ulica (vsaka je široka cca 4.5 m) sta ulici brez pločnikov in brez zelenic sredi ulice, vendar je v odločbi navedeno, da imata obe dvojna pločnika in zelenico v sredini ulice; - V odločbah je navedeno, da so električne inštalacije povsod v kablih pod zemljo, kar pa ni res; isto velja za kabelsko TV. (v večjem delu Izole je vsa v zraku); Pobuda za revizijo Udeleženci tega informativnega pogovora so se strinjali, da je treba obvestiti občane o vsebini odloka (UO 4/5. marec 2009) in spremembi (UO 17/ 5. avgust 2010), ter jih seznaniti z načinom določanja števila točk in osnov za to odločanje ter dogovoriti način obveščanja, kot tudi obliko pritožbe na ocenitev. Zato udeleženci tega pogovora in društvo Izolani ter občinska svetnika Liste Izolani dajeta pobudo, naj občinska uprava čimprej revidira točkovanje za leto 2010 in vrne občanom preveč zaračunane vrednosti. To lahko stori tudi pri zaračunavanju nadomestila za leto 2011. Ob prebiranju odloka o plačevanju nadomestila so udeleženci posebej opozarjali na 8. in 9. člen odloka, ki pravi, da se pri določitvi višine nadomestila uporablja kriterij OPREMLJENOSTI STAVBNEGA ZEMLJIŠČA S KOMUNALNIMI NAPRAVAMI IN DRUGIMI OBJEKTI IN NAPRAVAMI TER MOŽNOST PRIKLJUČITVE NA TE OBJEKTE IN NAPRAVE. S tem določilom občina lahko vso infrastrukturo, ki je bila doslej zgrajena v Izoli, zaračuna vsem občanom, pa naj jo rabijo ali ne: Recimo: pokopališče, kopanje v morju, možnost sprehajanja po mestnih cestah in bližnjih vzpetinah, uporabo avtobusnih postajališč, uporabo pošte itd. Ob tem smo priče še eni nelogičnosti. Za uporabo vodovodne, telefonske, kabelske, kanalizacijske, plinske instalacije plačujemo še posebej. In ne pozabimo na »omrežnine«, ki jih za iste instalacije zaračunavajo komunalne organizacije. Številni Izolani upajo, da se ta finančni spopad z lokalno oblastjo ne bo končal tako, kot se je končal boj za realnejše zaračunavanje kanalščine in drugih omrežnin ali pa tako, kot se je končal nekajletni vsedržavni boj z dimnikarji, kjer sprememb dejansko ni. Aleksander Slekovec, Drago Mislej 250 namesto 500 € Sklep, ki je bil objavljen na občinski spletni strani, velja takoj, uporablja pa se od 1.1.2011 dalje, kar pomeni, da bodo kot prvi dobili zmanjšan prispevek starši Ožbeja, letošnjega izolskega prvorojenca iz Tartinijeve ulice. Župan je takšen ukrep napovedal že pred časom z utemeljitvijo, da ima občina Izola najvišji prispevek od treh obalnih občin in da bo predlagal sklep o izenačenju z drugimi občinami. Glede na finančno stanje občine je to sicer moč razumeti, manj razumljivo pa je, da so takšno povišanje predlagali prav tisti, ki sedaj sestavljajo njegovo koalicijo. Za osvežitev spomina objavljamo zapisnik seje iz leta 2007. Na 2. redni seji Občinskega sveta Občine Izola, dne 18.1.2007, je vodja svetniške skupine Socialnih demokratov, občinski svetnik Aleksej Skok, podal naslednjo svetniško pobudo: “Svetniška skupina Socialnih demokratov v Občinskem svetu Občine Izola daje v skladu s 73. in 74. členom Poslovnika Občinskega sveta naslednjo svetniško pobudo, s katero predlagamo Občinskemu svetu, da v občini Izola v letu 2007 začnemo izplačevati staršem vsakega novorojenca, ki imajo stalno bivališče v občini Izola, darilo v višini 500 Eur.” V obrazložitvi so še zapisali, da je prav, da občina Izola nadaljuje z gradnjo občutka dolgoročne varnosti in zavedanja, da se celotna lokalna skupnost zaveda pomena zlasti mlajših generacij, najbolj pa seveda skrbi za izboljšanje demografske strukture našega prebivalstva. Strokovna služba je pobudo v zvezi z dodelitvijo enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka proučila in ugotovila, da obrazložitev vsebuje korektno analizo gibanja rodnosti v letih od 1998 do vključno 2005, ki temelji na statističnih podatkih o naravnem gibanju prebivalstva v slovenskih občinah po spolu in da je pričakovati 138 novorojencev v letu 2007. Predlog enkratne denarne pomoči v višini 500,00 EUR omogoča staršem nakup najnujnejših potrebščin ob rojstvu otroka. Za ta namen je potrebno v proračunu občine Izola za leto 2007 zagotoviti 69.000,00 EUR. Članom občinskega sveta je bivši župan Tomislav Klokočovnik predlagal, da pobudo svetniške skupine Socialnih demokratov v zvezi z dodelitvijo enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka obravnavajo in sprejmejo predloženi sklep. Tako se je tudi zgodilo. Nadaljevanje zgodbe pa je na začetku tega članka. d.m. Državnozborska - Halo, Janez tukaj. Ali sem dobil Državni zbor? - Tako je gospod, kaj pa želite? - Rad bi postal poslanec državnega zbora. - Pa kaj vam je. Ali ste zmešani? - Sem, ali je treba imeti še kaj drugega? KAPUČINO -■ESSflH- Pomembna zmaga v Sevnici Rokomet 1. A. SRL-ženske ŽRK Casino Izola - ŽRK Ptuj 33:29 (15:14) Barič 10, Bajrektarevič 8, Poljšak 4, Argenti 4, Benčič 3, Atanaso-va 2, Derdaj 1, Bajič 1, Hozjan, Srečkovič, Toplak, Poljak, Petrinja, Djuranovič, Barišič, Smodiš Izolske rokometašice so tudi v dvoboju s kakovostno ekipo Ptuja izpolnile svojo obljubo o svojih boljših nastopih. Tokrat so klubski dres prvič v pomladnem delu oblekle Ajda Bajrak-tarevič, Urška Benčič in Luana Poljšak, ki so prispevale slabo polovico vseh zadetkov. Domačinke so začele zelo dobro in imele pri 10:5 dobro prednost, a so spričo napak dovolile tekmicam, da so se jim približale. Tudi v drugem delu so Izolanke sprva zaigrale kot znajo, vendar zatem dopustile Ptujčankam izenačenje pri 23:23 in 27:27. V končnici je prišla do izraza kolektivnost ekipe, ki se je odrazila v učinkovitejši igri domače sedmerke. Poleg omenjenih povratnic gre pohvaliti tudi Polono Barič ter mlado Tino Bajič. Z novim uspehom so naša dekleta napredovala na sedmo mesto na lestvici. Sinoči so gostovale pri ekipi Celjske mesnine, v petek pa odhajajo na gostovanje k ekipi Zagorje GEN I. 1. B SRL moški Moški bodo drugoligaško prvenstvo nadaljevali v soboto 5. februarja, igralci RD ISTRABENZ PLINI IZOLA pa bodo doma igrali proti ekipi RK GROSUPLJE Futsal Izolani z zmago iz Sevnice Za slovensko futsal elito je 15. krog rednega dela prvenstva. Izola je v pomembnem derbiju začelja v gosteh z 1:4 porazila Sevnico, z identičnim izidom je Puntar na domačem parketu ugnal Dobovec Trgovine Jager (4:1). Domačo zmago je slavil tudi državni prvak Oplast, ki je s tesnimi 6:5 ugnal Tomi Press Bronx. Za presenečenje kroga je poskrbel Casino Safir, ki je z remijem 1:1 že drugič letos prišel do točk v Litiji. Izolani so s to pomembno zmago v gosteh povečali možnosti za obstanek v ligi najboljših. Sevnica : Izola 1:4 (0:1) Sevnica, športna dvorana OŠ, gledalcev:70 0:1 [4] Dragan Mirkovič, 0:2 [30] Marko Janjič, 0:3 [34] Dragan Mirkovič, 1:3 [35] Luka Kopriv-njak, 1:4 [36] Blaž Peljhan Matej Zakšek (Sevnica) : “Menim, da smo večino prvega pa tudi drugega bili boljši nasprotnik od Izole, a se je znova pokazala naša neučinkovitost. Izola je naše napake kaznovala s tremi protinapadi v 2. polčasu. Drug pogled na tekmo pa je ta, da podobno kot že celo leto, nimamo enakovrednega tretmaja pri sodnikih tako rekoč pri vseh tekmah. Še posebej pri tako odločilnih.” Marko Janjič (Izola); “Zelo smo zadovoljni,da smo realizirali dogovorjeno in žele- no pred tekmo, kajti vemo, da je Sevnica naš veliki konkurent na začelju lestvice. Sevničani so veliko zapravili, predvsem v drugem polčasu, a priložnosti je bilo na obeh straneh dovolj. Svoje smo bolje realizirali mi ter se s to zmago nekoliko oddaljili in lažje zadihali.” Kegljanje Kegljači so pričeli s spomladanskim delom prvenstva. Žal pa Izolski s slabim startom, saj so tekmi odigrani v prejšnjem tednu izgubili. V sredo z ekipo Škofije Loke s 3483:3434 oziroma 6:2, v soboto pa s Konstruktorjem II z rezultatom 3324 : 3305 oziroma 6:2. Na prvi tekmi je bil bolj razpoložen od ostalih domačinov Širca z 602 p.k. pri gostih pa sta dobro zaigrala Hudolin 603 in Jezeršek 605 p.k. V Mariboru je odlično zaigral mladi Vovk s 600 p.k., dostojen odpor domačinom pa je nudil še Gorjup s 574 p.k., ostali pa s povprečno igro niso ogrozili domačinov, pri katerih sta bila najboljša Pinterič s 601 p.k. in Jurančič z 586 p.k.. Lestvica po 11 krogu: 1. Litija 17, 2. Škofja Loka 14, 3. Siliko 14, 4. Izola 13, 5. Rudar 13, 6. Konstruktor 12, 7. Gorica 10, 8. Fužinar 8, 9. Korotan 7, 10. Ljubljana 2 točki; Dekleta so gostila ekipo Triglava II in jo sicer rezultatsko tesno vendar prepričljivo premagale z rezultatom 3206 : 3177 oziroma 7:1. V izenačeni domači ekipi je izstopala Stegovčeva s 556 p.k. Lestvica po 8. krogu: 1. Novo mesto 14, 2. Pivka 14, 3. Izola 7, 4. Koper 6, 5. Kočevje 6, 6. Trebnje 6, 7. Medvode 6, 8. Triglav II 5 točk; V soboto ob 13.00 v Izoli gostuje i ženska ekipa Novega mesta, ob ■| 17.00 pa moška ekipa Ravenske-5 ga Fužinarja. (g.g.) Jadranje Vaško in Vinčec v deseterici Po uvodnih štirih regatah v razredu finn v Miamiju je Vasilij Žbogar med najboljšo deseterico. S šestim, in desetim mestom s prvega dne in šestim ter četrtim mestom z drugega dne, zaseda trenutno sedmo mesto. Gašper Vinčec, pa s četrtim in sedmim, ter sedmim in petim mestom, zaseda skupno šesto mesto. Po dveh dneh vodi Anglež Giules Scott, ki je zmagal vse štiri regate. V razredu 470, Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič po štirih regatah zasedata IZmesto. Med posadkami 470 sta še najbolje odjadrali Tina Mrak in Teja Černe saj po dveh regatah zasedata trenutno 13. mesto. Nik Pletikos je v laserju na 49. mestu. Slovenska trojica v razredu elliot 6 Vesna Dekleva Paoli, Katarina Kerševan in Lena Ko-ter od šestih regat dobila zgolj eno. Kot same pravijo pa je napredek viden, saj so večino regat vodile vse do zadnjih metrov. Namizni tenis Lara Zakrajšček in Katrina Sterchi prvi V nedeljo je v Ljubljani potekal 32. Jakhlov memorial v maldin-skih kategorijah. Na turnirju je nastopilo 165 tekmovalcev in tekmovalk iz dvanajstih klubov. Prvo mesto je pri mladinkah osvojila Lara Zakrajšček, ki je v finalu s 3:2 premagala Mašo Žarn iz Vesne Zalog. Lep uspeh je pri mladincih dosegel tudi Ad-mir Muratovič, ki je v finalu s 1:3 izgubil proti Luki Krušiču iz Ptuja. Maja Milenkovski in Urška Čokolj sta se pri kadetinjah uvrstili med osem osem najboljših. Podobno uvrstitev med osem je dosegel pri kadetih tudi Jakob Hodžič. Lep uspeh in prvo mesto je pri mlajših kadetinjah dosegla Katrina Sterchi. V finalu je gladko s 3:0 premagala Julijo Kelečevič iz Logatca. Pri mlajših kadetih je Mateju Germeku uspelo se uvrstiti med osem najboljših. Za uvrstitev v polfinale pa ej s 3:0 izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu Luki Norčiču iz Kerne Puconci. Matija Novel je v kategoriji do 10 let izgubil šele v polfinalu. Aljaž Frelih iz Ljubnega ga je premagal s 3:0 in kasneje postal tudi zmagovalec v kategoriji. Na glavni turnir, med 16 najboljših, se je v tej kategoriji uspelo uvrstiti še Martinu Kocjančiču. Tako pravi Jurij Dorošenko, ki na prvokategorni regati v Mia- Izolsko kulturno dogajanje je pridobilo na ponedeljkovih kulturnih večerih, miju pomaga olimpijskemu kandidatu Gašperju Vinčecu. ki se bodo od tega ponedeljka vrstili v gostilni Istra na trgu Republike. Jurij Dorošenko je iz Ukrajine prišel v Izolo pred skoraj dvajsetimi leti. No, po pravici povedano, ni prišel iz Ukrajine, temveč neposredno iz ukrajinske barke, ki je že nekaj časa krožila okoli sveta. Vsekakor gre za enega med najbolj izkušenimi izolskimi jadralci, trenerja jadralnega kluba Olimpie, v tem olimpijskem ciklusu pa sodeluje s koprskim jadralcem Gašperjem Vinčecom. In ker Vinčec ravnokar tekmuje v Miamiju v zvezni državi Floridi, je tam tudi Jurij, med izolani bolje poznan kot Jura. - Jura, rezultate naših jadralcev lahko spremljamo tudi iz Izole, kako pa je z jadralnimi pogoji v Floridi? - Pogoji za jadranje so tukaj kar dobri. Veter je močan, danes ponoči pa nas je preletel orkan, kar v teh krajih niti ni tako nenavadno. No, zaradi tega pričakujemo popolno vetrovno spremembo, kar bo vsekakor vplivalo na rezultate. Domačini namreč pravijo, da se bo smer vetra spremenila za 180 stopinj. Če je do zdaj pihalo iz juga, bo odslej pihala ameriška “tramontana”. - Kakšna pa je konkurenca v razredu finn, v katerem tekmujeta tako Vinčec, kot tudi Vasilij? - Dosti se je govorilo, da smetana finna ni prisotna na tej regati, a ni res. Manjkajo vsega trije jadralci s samega vrha, tako da so ti rezultati lahko zrcalo trenutne kakovosti naših fantov. - Pa Gašper in Vasilij kaj sodelujeta ali sta predvsem nasprotnika? - Seveda sodelujeta. In tudi če ne prebivamo v istem kraju, saj si je Vasilij zaželel nekaj več zasebnosti, to še ne pomeni, da se bomo ignorirali na regatnem polju. Vasiliju recimo pomagamo s tem, da na našem gumenjaku hrani rezervne dele in rezervno jadro. - Kako pa je z našimi dekleti? - Njih pa sploh ne vidimo. A ne zato, ker ne bi hoteli. Laguna, na kateri jadramo, je velika kot Tržaški zaliv, in da bi si bolje predstavljali, če mi recimo jadramo v Izoli, potem bi lahko rekli, da imajo dekleta regatno polje v Monfalconu. Zato lahko sledimo le njihovim rezultatom. - Podobno je tudi z laseristi? - Ne, oni so bliže. Sam tudi pomagam Niku Pletikosu, a žal so si regatna polja vseeno tako daleč, da ne moremo slediti in finnom in laserjem istočasno. -Pa je bilo kaj težav priti v Ameriko? - V bistvu ja. V Ameriki je tako, da vsak peti kontejner, ki pride iz tujine, podrobno pregledajo. In normalno, naš je padel točno v ta strogo izbran vzorec. Kontejner so tako pregledovali osem dni, zato smo imeli nekaj težav z logistiko, ker smo morali za en teden premakniti let čez Atlantik. Kaj bi sploh lahko počeli tam brez barke? - Pa ste jo dobili potem pravočasno? - Ja, imeli smo še nekaj rezerve, pa tudi pričakovali smo, da lahko do tega pride, tako da ni bilo težav. - Kakšno pa je življenje v Miamiju? - (smeh) Kot da bi bil v Kopru, same palme so okoli nas! No, sicer pa je vse lepo, če ne upoštevamo neverjetnega prometa. V normalnih pogojih imamo iz hotela do prizorišča 15 minut, v času prometnega zastoja pa smo na cesti več kot eno uro. a.m. Da bi kljubovali mrazu in skoraj popolnemu pomanjkanju med-tedenskega dogajanja v Izoli, so se člani Kulturnega in športnega društva Istra brez meja - Istria senza confini odločili, da bodo ponedeljke “žrtvovali” kulturi. Ponedeljkovi Večeri ob kaminu bodo kulturno povsem raznoliki, saj se bodo vsak ponedeljek v februarju in marcu predstavili kulturniki, ki delujejo tako v glasbi, kot v književnosti in v likovnih vodah, druži pa jih povezanost z Istro. In ker je govora o istrskih kulturnikih, večere pa organizira društvo Istra bre meja, je povsem normalno, da se bodo ti odvijali v istrskem ambientu, v oštariji Istra v Izoli. Egidio Krajcar, član društva in soorganizator večerov pravi, da je oštarija tudi kraj, kjer se je v Istri najbolj razvijala kultura, saj knjižnic ni bilo veliko. “Poleg tega pa je ambient v oštariji nadvse primeren za večere takšnega tipa, ki imajo vsekakor kulturni predznak, a pričakujemo tudi prijeten družabni dogodek. ” V sklopu Večerov ob kaminu bodo tako nastopili Emil Zonta, Nelda Štok-Vojska, Claudio Ge-issa, Darij Gregorič, Bert Pribac, Franco Juri, Igor Mikolič, Drago Mislej - Mef in Boris Pangerc. Motor teh srečanj in moderatorka pri več predstavnikih pa bo znana pesnica, profesorica in publicistka Ines Cergol. Krajcar je še dodal, da bodo vsi kulturniki nastopili brezplačno, brezplačen pa je tudi vstop na prizorišče. “Pričakujemo pa, da bomo z naslendnjim letom privabili tudi goste iz vseh koncev Istre" je še povedal Krajcar. Jasno, Istra pač nima meja. Emil Zonta 31.1. ob 20.00 v gostilni Istra V veliko čast nam je predstaviti eno od najvplivnejših osebnosti celotne Istre. Človek, ki ga Istra pozna kot neustavljivega borca pri ohranjanju naše kulturne dediščine a hkrati osebo, ki te vselej sprejme z nasmehom in lepo besedo. Emil se je rodil 1.1935 pri Svetem Duhu pri Buzetu. Šolal se je v Ljubljani na Srednji tehnični šoli ter v Zagrebu na Pedagoški in Glasbeni akademiji (dirigiranje in kompozicija). Služboval je tri leta na RTV Ljubljana ter kar 34 let na Radiu Koper - Capodistria kot glasbeni redaktor in tonski tehnik. Delo je zahtevalo veliko ustvarjalnosti in iznajdljivosti, česar Zonti, ob dobrem poznavanju domačih razmer, ni manjkalo. Zasnoval je številne glasbene radijske oddaje, organiziral, produciral in snemal številne glasbene in pevske skupine, bil producent številnih gramofonskih plošč, glasbenih kaset in CD-jev, objavil je mnoge članke, knjige in strokovne zapise ter organiziral številne kulturne prireditve in srečanja, tudi čezmejna, upoštevajoč trijezični kulturni prostor. Rdeča nit njegovega delovanja je bila vedno Istra. Tudi z ustanavljanjem vokalno-instrumentalnih skupin, tako za potrebe radijskih programov kot za oživljanje kulturne dediščine, je kot dober glasbenik uspel ohranjati identiteto istrskega prostora in posebnosti le-tega predstaviti tudi zunaj njegovih meja, za kar je leta 2004 prejel Kocjančičevo nagrado. Posebni dopisnik iz Floride: Jurij Dorošenko Knjižnični pogovori V% I I I I ■ ■ ■■ ■ Ni ravno v navadi, da bi v “odrasli” kulturni ustanovi razstavljali otroci iz vrtca. Pa vendar je razstava, ki sojo pripravili v vrtcu l’Aquilone zanimiva ne le za starše otrok iz tega vrtca ampak tudi za odrasle obiskovalce izolske knjižnice. Pogovor o otrocih in umetnosti je več kot na mestu. V izolski knjižnici so že od sredine decembra na ogled postavljena likovna dela otrok iz vrtca Aquilone. Likovnim delom so se v januarju pridružili še maketa našega mesteca ter različni umetniški izdelki na temo Štirih letnih časov, ki so nastali med prstki otrok, ki obiskujejo »italijanski vrtec«. Z vzgojiteljico Daiano Pugliese smo se pogovarjali o ustvarjalnosti, o vzgoji za umetnost in o otroškem doživljanju umetnosti. MKI: Kako ste prišli na idejo, da bi dela otrok iz vrtca Aquilone razstavili v izolski knjižnici? DP: Z izolsko knjižnico uspešno sodelujemo že drugo leto (ora della fiaba). Zamisel razstave se je porodila v pogovoru s knjižničarko, ki za nas prireja pravljično uro, kot nadgradnja dosedanjega sodelovanja. S postavitvijo razstave smo dobili priložnost predstaviti se širši okolici, ter ljudem tako pokazali svet skozi otroške oči. Mnenja sem da je tako za otroke kot za nas vzgojitelje, pa tudi starše oziroma skrbnike otrok pomembno, da se zavedajo pomena sodelovanja z drugimi ustanovami v domačem okolju, ne da smo vsak planet zase. MKI: Otroci pri ustvarjanju uporabljajo naravne in pogosto tudi reciklirane materiale. DP: V našem vrtcu vzgajamo ekološko izobražene posameznike. Otroci in starši sodelujejo z našo ustanovo tako, da zbirajo in prinašajo v vrtec odpadni material (papir, embalaže, baterije, plastične zamaške, kartuše..), ki se ga uporablja tako za humanitarne kot za ekološke in ustvarjalne namene. MKI: Kaj vas pri tem najbolj navdušuje? DP: To, da otroci, ponovno uporabijo material, ki bi ga sicer drugače odvrgli, in da se tega zavedajo. V knjižnici bodo izganjali hudiča Mestna knjižnica Izola vabi na predstavitev knjig Mirande Zen Vukovič: »Delovni dan eksorcista - izganjalca nevidnih sil«. Knjiga je kljub specifičnosti temi - eksorcizem ali izganjanje nevidnih zlih sil - namenjena širšemu krogu bralcev, tudi Slovenci smo izpostavljeni posledicam delovanja črne magije ali urokov. V večini primerov si ljudje ne znajo in tudi ne morejo sami pomagati. V knjigi boste prebrali, kako lahko prepoznate posledice delovanja negativnih sil, kam se lahko obrnete po pomoč in predvsem kako se pred njihovimi vplivi lahko zavarujete. Knjiga opozarja bralca na nevarnosti delovanja črne magije, urokov in klicanja duhov. Namen knjige je, da bi se bralci seznanili s tovrstno tematiko, ki je izredno zanimiva, a malo znana. Predstavili bodo tudi knjigo »Skrivnostna moč nevidnega sveta«. Čitalnica Mestne knjižnice Izola ponedeljek, 31. januarja ob 19. uri Miranda Zen Vukovič se je rodila v Ljubljani leta 1957. Že v mladosti jo je življenjska pot odpeljala v tujino. V Milanu je diplomirala politične vede, specializirala je iz ekonomije turizma na milanski ekonomski fakulteti Bocconi. MKI: Si pri črpanju novih idej pomagate tudi s priročniki? Obiskujete morda dodatna usposabljanja? DP: Navdihi so povsod. Uporabljamo in črpamo ideje iz različnih virov. Tu in tam se udeležimo tudi delavnic, ki nas še dodatno usposobijo in stimulirajo pri našem nadaljnjem delu. MKI: Ali tudi starši oziroma skrbniki sodelujejo pri nastajanju otroških umetniških del? DP: Seveda, v našem vrtcu mesečno organiziramo in izvajamo umetniško-kreativne delavnice, ki so namenjene staršem in otrokom. MKI: Kakšna je na splošno vloga starša oz. skrbnika pri odkrivanju »vsega lepega« in razvijanju ustvarjalnosti pri otroku? DP: Vloga odraslega je zelo pomembna. Ustvariti moramo kakovostno okolje, v katerem vlada prijazno vzdušje medsebojnega zaupanja in spoštovanja. V takem okolju so odnosi sproščeni in je pripravljenost otrok do ustvarjalnega dela zelo visoka. Varen in svoboden otrok razvija in udejanja svojo ustvarjalnost in razvija potenciale na sebi lasten način. Ksenija Orel PRAVLJICE O DOMAČIH LJUBLJENCIH ANTON PAVLOVČIČ V začetku kariere je pisala članke s področja ekonomije. Zaradi službenih obveznosti je bila dve desetletji v več državah sveta, največ časa je preživela v Centralni Aziji. Tam je zelo dobro spoznala duhovnost teh ljudi in vodilne predstavnike tega področja. Ni naključje, da se je poročila z Dževadom, človekom, ki je zelo močna osebnost, ima posebne lastnosti, odlično obvlada znanja in spretnosti eksorcizma. Miranda in Dževad pogosto potujeta skupaj s hčerkama, predvsem po Aziji. Kadar pa sta doma v Kopru, velikodušno sprejemata ljudi in jim pomagata. V založbi Mandrač smo za tisk pripravili zanimive in poučne pravljice o domačih ljubljencih, izolskega avtorja Antona Pavlovčiča. Informacije na tel.: 05 64 00 010. O tretjem obisku Kenije Stisk dlani s prijatelji, ti srce ogreje, da prav rad pokažeš to, kako v Afriki ti je lepo. Če bi radi tudi vi, košček tega doživeli, pridite v Kulturni dom v Izolo, kjer vam v torek 1. februarja ob 19 uri povem in pokažem zgodbo in fotografije s tretjega, a ne zadnjega, obiska Kenije, Na koncu vas čaka še majhno presenečenje Viktorija Carli Zakaj so odkrili zaklad na Kašlerju? V koprskem Pokrajinskem muzeju bo v nedeljo, 30. januarja ob 11.00 uri Javno nedeljsko vodstvo oziroma predavanje o arheoloških izkopavanjih na Kašlerju, ki ga sicer poznamo kot Kaštelir, vzpetino nad Kortami. V okviru rednih nedeljskih vodstev in v sklopu nedavno odprte razstave »Kašler - odstrta naselbina iz pradavnine« bo tokrat predavala arheologinja iz Pokrajinskega muzeja Koper mag. Maša Sakara Sučevič. Zgodbica o zakladu na hribu pri Kortah govori o ženskah, ki so iskale zaklad in pri tem so morale molčati, a ker tega niso vzdržale, so morale kopanje prekiniti za 50 let. Zakaj so določena geografska območja arheološko zaščitena in zakaj druga niso; kakšna so merila, ki zapovedujejo arheološka izkopavanja in kdo jih lahko izvaja ter kako so bila izvedena izkopavanja na Kašlerju aprila leta 2010, vam bo skušala razložiti mag. Maša Sakara Sučevič, ki je tudi avtorica razstave Kašler-odstrta naselbina iz pradavnine. foto: izkopavanja (zgoraj) jantarna jagoda (levo) vi \\ im ve 11 Četrtek, 27. januar 2011 Kulturni dom Izola - ob 19.00 “Neskončnost neba “ Andreja Rustja - svetovna popotnica. Njena potovanja se od običajnih razlikujejo predvsem po prostovoljnem delu v humanitarnih orhganiza-cijah.Preživela je nekaj mesecev na severu našega planeta : na kanadski Arktiki med Inuit ( Eskimi]. Z njimi je hodila na lov, včasih jedla surovo meso, gradila igluje...Sprejeli so jo v svojo skupnost in kot edina evro-pejka dobila svoje ime. Ob koncu predavanja dobijo vsi prisotni eskimsko abecedo ali zgodbico napisano v jeziku inuktitut.Razstavljeni bodo različni predmeti ljudstva Inuitov. Vabljeni, vstopnine ni ! Petek, 28. januar 2011 Mestna knjižnica Izola - Ob 18.00 predstavitev knjige »NOVd PlìlOZIlOSt« avtorja Draga Božička. Drago Božiček v tej drobni knjižici med vrsticami sporoča: »...s trudom in z vztrajnostjo tudi po taki poškodbi se da še veliko doseči. Nobena situacija, ki se ti pripeti, ni tako težka, da se ne bi dala izboljšati. Zato vsi ljudje vztrajajmo, ker deluje.« Vstop je prost. Ponedeljek, 31. januar 2011 Mestna knjižnica Izola - Ob 19.00 predstavitev knjig »Delovni dan eksortista - izganjalca nevidnih sil« ter »Skrivnostna moč nevidnih sil« avtorice Mirande Zen Vukovič. Vstop je prost. Torek, 1. ebruar 2011 Kulturni dom Izola - ob 19.00 zgodba afriške države Kenije Izolanka, Viktorja CARLI, nam bo predstavila zgodbo afriške države Kenije, ki jo je humanitarno in deloma turistično obiskala že tretjič. Ko se je kot prostovoljka organizacije Volontariata v povezavi s kenijsko organizacijo Kenya Voluntary Development Associaton, v letu 2007 udeležila prostovoljnega delovnega tabora - gradnje osnovne šole v Es-pangi, še ni vedela, da bo neuradno posvojila dva kenijska otroka .... predstavitev se bo zaključila s kratkimi posnetki plesa in pokušino, ki naj zaenkrat ostane skrivnost. Vabljeni, vstopnine ni ! ARI KINO od 27. do 31. januarja ob 18.30 Megaum ob 20.30 Hudič V soboto, 29.1. vas vabimo na PESTO NA LJUBLJANSKI ULICI ob 10. uri delavnica za otroke - izdelovali bomo nakit • ob 17. uri delavnica za otroke - ustvarjali bomo slike iz peska • od 10. do 13. in od 16. do 20. ure stojnice z raznovrstno ponudbo na voljo bodo tudi stojnice za SEJEM RABLJENE OTROŠKE OPREME - vsi, ki bi želeli svojo opremo prodati, vabljeni, da se oglasite do petka na sedežu DPM Izola, Gregorčičeva 21, ali pokličete na telefon 040 385529 • Bukvama • ob 18.30 si bomo ogledali risanko ga še kakšno presenečenje ne bo manjkalo, potekal pa bo tudi NAGRADNI NATEČAJ za ime fešte, ki bo vsako zadnjo soboto v mesecu Organizator: Društvo Izdani in Društvo prijateljev mladine Izola Društvo prijateljev mladine Izola organizira JE od 21. do 24. februarja 2011 v PLANINSKI KOČI USKOVNICA (Srednja vas pri Bohinju) Letošnje zimovanje za osnovnošolce od 2. razreda dalje, bomo izvedli na snegu, v idilični okolici Bohinja. V ceni zimovanja 100 eur je vključeno prevoz, bivanje ter 3 obroki hrane dnevno za 3 dni. Za vse ostale informacije smo dosegljivi na telefonih 031/ 775-739 (Bojan), 040/ 385-529 (Barbara) ali osebno v naših prostorih na Gregorčičevi 21 od 16h do 19h. Zadnji dan za prijavo je ponedeljek 7. februarja 2008. Prodaja in servis računalnikov, svetovanje pri nakupu računalniške opreme Imate težave z računalnikom? Se ne odziva? Je odpovedala komponenta? Seje sesul program? Je PC okužen z virusi? Ne deluje domače omrežje? Rabite nasvet v zvezi z nadgradnjo ali nakupom novega računalnika oz. programske opreme? 6310 IZOLA - ISOLA dr PC vam pri tem pomaga. GSM: 040 650 985 Pridemo tudi v pisarno ali na dom! Manziolijeva Palača V petek 28. januarja ob 19.00 uri vas vabimo na otvoritev razstave MATJAŽ FABIČ IM FABE ^ ita Italiana Hi knla Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola. galerija INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 64153 03 ijLJuIaIJ Ij IìMOU TRIO ALEŠ SEDMAK, JANEZ MATELIČ, MILAN PERCAN Galeriji Insula v Izoli in Galerija Pokrajinskega muzeja v Kopru. Razstava bo na ogled do 5. februarja 2011. Galerija Alga / Kristanov trgi Vabimo vas na ogled razstave “Vrt ilustrazavrov” razstava ilustracij Martine Ljubič Atelier Svoje (Grudnova 3, Koper) Vabimo vas na ogled razstave N^E I^jA.ZP ÌR.0 U/V J,/\. MATEJKA BELLÉ / LOJZE JURCA / JANEZMATELIČ / GAILCLA-1R MORRIS / LJUBO RADOVAC / ANDRAŽ ŠALAMUN Razstava bo na ogled do 8. februarja 2011. Galerija Salsaverde / KUD Salsaverde - Kulturno umetniško društvo Salsaverde LINOREZI Simon Kocjančič Razstava bo na ogled do 11. februarja 2011. Galerija - muzej Korte je v prvem nadstropju Zadružnega doma. Za ogled se dogovorite v uradu Krajevne skupnosti ali po telefonu 6420 009. Kulturno društvo Korte Mestna knjižnica Izola vabi na ogled razstave likovnih del otrok iz vrtca ' ^ST*'** L’Aquilone iz Izole. Razstava bo na ogled do konca ^ januarja 2011 v Središču za samostojno učenje - v času odprtosti knjižnice. Vljudno vabljeni! K.'*’./.»' 1 i • Vsak torek v januarju 2010 ob 17:00 Pravljične ure • NADALJEVALNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE -vsako sredo- od 15:30 do 16:30 • ZAČETNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE -vsak četrtek- od 15:30 do 16:30 • Središče za samostojno učenje Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskanju. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282 • BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi. To je princip delovanja Borze znanja. V Borzi znanja zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Predmet ponudbe in povpraševanja predstavljajo znanja, vedenja, veščine, spretnosti in informacije s kar najrazličnejših področij. Vse borzne informacije so brezplačne. Več informacij lahko dobite na tel.št.: tel.št.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si Več informacij lahko dobite na tel.št.: tel.št.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si Na steni ustvarjalnosti v mesecu januarju svoja dela razstavljal Aleksander Peca iz Nove Gorice. Občina smo uudje Pasjega poligona ni med razvojnimi načrti Človekov najboljši prijatelj je pes, pravi stari rek, čeprav nekateri še vedno stavijo na mačke, papagaje, tarantole in iguane. Živali, ki nimajo med seboj skupnega takorekoč nič, razen tega, da nobene od njih ne morete šolati v Izoli, Izolani, ki bi radi šolali in vzgojili svoje pse, morajo zadnjih deset let hoditi v Koper, ali Piran. Približno toliko časa je namreč minilo, odkar je svoje prostore, oziroma svoj poligon med Livadami in Jagodjem, zaprlo Kinološko društvo Izola. Poligon je nekoč stal ob Južni cesti, tam, kjer danes stoji križ. Potem pa je oblast nekega dne hotela nekaj graditi, in kinološko društvo je spakiralo in se umaknilo buldožerjem in kopačem, ki pa niso nikoli prišli. Vojteh Dovč, ki je takrat bil član društva pravi, da se je ravno v tistem času navdušil nad šolanjem psov in pri Kinološki zvezi Slovenije tudi pridobil naziv inštruktorja. “Pridobil sem tudi ustrezno znanje in naziv za šolanje drugih inštruktorjev. Dodatno sem se namreč specializiral v šolanju in vzgoji službenih psov, kot so nemški ovčarji, rottweilerji in dobermani. Posebej poudarjam vzgojo psov, saj me koprska kinološka društva večkrat priporočajo lastnikom posebej nemirnih psov. A kaj, ko nimam prostorov, kjer bi lahko dovolj uspešno opravljal takšno delo.” Dovč pravi, da že osem let išče prostore, kjer bi za svoje Športno kinološko društvo Belvedere postavil poligon in tako vrnil šolanje psov v Izolo. ‘‘Tako dolgo že iščem prostore, da sem že skoraj obupal. Pa ne bi potreboval veliko. Vsega en travnik velikosti rokometnega igrišča, okoli katerega bi postavil ograjo, ter majhno barakico za hrambo orodja, kamor bi se, v primeru slabega vremena, lastniki psov in psi imeli kam skriti. Zemljišče bi tudi sam uredil in pripravil, vendar moram najprej priti do zemljišča, kar pa mi še ni uspelo." Čeprav se zdi, da z iskanjem takšnega zemljišča, glede na številne neobdelane površine v okolici Izole, ne bi smel imeti prevelikih težav, pa temu ni tako. "Povsod sem že iskal pomoč, potrkal sem že na nešteto vrat, a mi nikjer niso mogli ali pa niso hoteli pomagati. Poznam odlično zemljišče, ki je že več deset let neobdelano, vendar se z lastnikom ne uspem dogovoriti. Ko je bila županja Breda Pečan nisem prišel dlje, kot do njene tajnice, nekako pa mi je uspelo priti do Klokočovnika, ki je celo pokazal nekaj zanimanja za idejo. Potem pa sem dobil domov povsem uradniški zapis, kjer so mi ponujali zemljišče na podeželju, v letni zakup po ceni 18 evrov na kvadratni meter, oziroma po 34 evrov za kvadratni meter v Jagodju ali Livadah. To pomeni, da bi moral za letni zakup travnika v mestu odšteti skoraj 120.000 Evrov. Seveda je cena povsem nenormalna, saj bi ga za ta denar verjetno lahko že kupil, če bi ga imel, seveda.” Pravi, da je skoraj že obupal, a je pred dnevi na lokalni radijski postaji slišal, kako je poslušalec. Izolan, župana Kolenca vprašal, kako to, da v naši občini nimamo pasjega poligona. “Tako sem se spet ogrel za idelo in že dogovo-il za sestanek z županom. Zanimanje za članstvo v kinološkem društvu in za šolanje psov je v Izoli takšno kot drugod in v Kopru imajo kar tri takšna društva, v Piranu pa še eno.” “Upam, da mi bo tokrat le uspelo, čeprav pasji poligon ni predviden v prostorskem načrtu, kot je župan odgovoril poslušalcu v omenjeni radijski oddaji.” Poligon dražji od tovarne Za primerjavo s ceno zakupa, ki so jo ponudili občinski uradniki za ureditev pasjega poligona povejmo, da je Občina Izola lastnikom zemljišč, kjer naj bi potekala vse bolj pozabljena cesta Jagodje - Šared, ponudila odkup po ceni 5 Eurov za kvadratni meter. Za dodelitev stavbne pravice z možnostjo gradnje tovarne za obdobje 30 let pa bi Delamaris oziroma Pivka morala plačati Občini Izola po 5,6 Eura za kvadratni meter zemljišča v industrijski coni. Isti strokovni delavci iste lokalne oblasti so za ureditev poligona predlagatelju ponudili zakup po ceni 18 oziroma 34 Eurov za kvadratni meter zemlje in trave. Aljoša M. Novoletna nagradna križanka Težave je delal girandola V spomin: Romea Morato Odšla je najstarejša Izolanka In malo jih je vedelo, da je Romea Morato iz Livad že septembra lani vstopila v 101. leto življenja. Seveda, vedeli so vsi njeni in ni jih malo, saj sta Romea in Ivan imela kar deset otrok. Dva sta sicer umrla zelo zgodaj, eden od sinov nedolgo tega, vsi ostali pa so, z družinami vred, še vedno zelo povezani med seboj in so ji vsak rojstni dan še posebej počastili. In čeprav ni imela lahkega življenja, kot ga ni imel skoraj nihče v tistih časih, je imela rada to življenje in ga je sprejemala z modrostjo in hudomušnostjo hkrati. Pa tudi razjeziti se je znala, ta nekdanja delavka Arrigonija, posebej ko je na televiziji spremljala kakšne slabe vesti ah pa, ko se ji ni uresničila želja, da bi vsaj ob 100 - letnici v kuhinji iz pipe pritekla pitna voda Rižanskega vodovoda. Ni je dočakala takrat in niti leto dni kasneje, tako kot ni dočakala niti čestitke, kaj šele obiska ah celo darila katerega od predstavnikov občine, države ah kakšne druge inštitucije. Sama ni želela nikoga posebej opozarjati na to, da imamo v občini stoletnico, ki skorajda ni bila bolna, ki je do zadnjega rada kaj postorila na vrtu in ne njej ne njenim otrokom niti na pamet ni padlo, da bi jo namestili v domu. Zakaj pa, saj je še vedno sama poskrbela zase in ob pomoči hčerke vsak dan posebej doživljala, si privoščila kozarček refoškovega likerja in rada rekla kakšno čez “tajkune”. Odšla je tiho, tako kot je živela, v naročju svojih najbližjih. Mandračeva novoletna nagradna križanka sploh ni bila lahka. Se posebej gesla so bila za nekatere reševalce prava mora, saj mnogi med klasičnimi reševalci ne poznajo izolskih legend, ker se pač ne srečujejo z njimi. Vseeno pa smo dobili štiri pravilne rešitve z naslednjimi gesli: Jagoda (Slovenija ima talent), Celestina, Boris (iz Doma), Kalagan (rdeč Api), Walker (sprehajalec in čistilec), Jajček (Zappa), SamoKenk (Faraon), Geronimo, Djirandola (Franko), Ottavio Brajko, DarioMato (bobnar), DarislavBrezavšček (Dedek Mraz), MarioKocjančič (10-ka) Glede na skromno število točnih rešitev smo prvo nagrado (ugankarski slovar) dodelili Jožici Lazar iz Plemičeve ulice 5, knjižno nagrado založbe Meander pa bodo prejeli naslednji trije reševalci (ki so imeli po eno napako v rešitvi): Zvezda Rudi, Oktobrske revolucije 27, Bogomir Strohsack, Ulica OF 11 in Marija Bolje, Tomažičeva 15. Vsem, uspešnim in neuspešnim reševalcem iskreno čestitamo in obljubljamo, da bomo skušah križanko objavljati pogosteje, saj je med bralci Mandrača veliko reševalcev. Tokratni nagrajenci pa bodo nagrade prejeli po pošti. Zapustila nas je mati, nona, pranona in prapranona Romea Morato 10. 9. 1909 - 11. 1. 2011 iz Livad 35 Pogrešamo jo in za vedno nam bo ostal v spominu njen odkrit pogled, preproste misli in jasne besede s katerimi nam je pomagala skozi življenje. Vsi njeni I I No. 356 fSs.yss, 2712011 Cittadini e partigiani... In queste giornate d’inverno, costretti a trascorrerle al riparo dalla nebbia, dalla pioggia 0 dal freddo decuplicato dalle bordate di bora, sono gli appuntamenti televisivi con l’informazione chiacchierata che riescono a riempire di .sw,s'peme l’attesa del le ore serali. Noi, che viviamo in un mondo non soltanto bilingue, ma anche altrimenti fortemente impregnato dalle realtà dei Paesi che ci vedono partecipi, siamo sottoposti ad una serie di impressioni che rapidamente ci stanno allontanando dal senso di un opportuno e normale coinvolgimento nelle relative vicende politiche e non, dimenticando il principio della solidarietà in quanto comune impegno nella vita sociale e politica. Tanto - le cose sono quelle che sono - e noi non possiamo farci nulla! Lasciando nascere e crescere indisturbato, atutti i livelli, il concetto di una politica che va intesa sempre e comunque a proprio uso e consumo! Lo so che non è “/«” di questi tempi tirare in ballo Tantico Antonio Gramsci : si rischia di essere tacciati di anacronistica dietrologia. Eppure, già nel febbraio del 1917, ebbe a scrivere testualmente “che vivere voglia dire essere partigiani. Chi vive veramente non può non essere cittadino e partigiano. L’indifferenza è abulia, è parassitismo, è vigliaccheria, non è vita.” Chi meglio di Gramsci, che si riferiva ad una realtà di quasi un secolo fa, riuscirebbe a descrivere il mondo politico odierno? “L'indifferenza è il peso morto della storia. L’indifferenza opera potentemente nella storia. Opera passivamente, ma opera. Eia fatalità; è ciò su cui non si può contare; è ciò che sconvolge iprogramm i, che rovescia 1 piani meglio costruiti; è la materia bruta che strozza l'intelligenza. Ciò che succede, il male che si abbatte su tutti, avviene perché la massa degli uomini abdica alla sua volontà, lascia promulgare le leggi che solo la rivolta potrà abrogare, lascia salire al potere uomini che poi solo un ammutinamento potrà rovesciare. Tra l'assenteismo e Tindifferenza poche mani, non sorvegliate da alcun controllo, tessono la tela della vita collettiva, e la massa ignora, perché non se ne preoccupa; e allora sembra sia la fatalità a travolgere tutto e tutti, sembra che la storia non sia altro che un enorme fenomeno naturale, un 'eruzione, un terremoto del quale rimangono vittime tutti, chi ha voluto e chi non ha voluto, chi sapeva e chi non sapeva, chi era stato attivo e chi indifferente. Alcuni piagnucolano pietosamente, altri bestemmiano oscenamente, ma nessuno o pochi si domandano: se avessi fatto anch 'io il mio dovere, se avessi cercato di far valere la mia volontà, sarebbe successo ciò che è successo?(...) Vivo, sono partigiano. Perciò odio chi non parteggia, odio gli indifferenti.” La risposta, certamente, non ci verrà dai talk show e dai TG che, un giorno sì e l’altro pure, ci inducono a osservare e lasciar perdere, tanto... Silvano Sun Commissione per la Nazionalità italiana: Felice Zita presidente, Sebastjan Morato vicepresidente Felice Žiža eletto presidente, mentre Sebastjan Morato eletto alla vicepresidenza. Approvato il Decreto sulla proclamazione del Cimitero di Isola monumento cittadino. Negativo, invece, il parere riguardante la proposta di Legge sulle nuove carte d’identità. È stato il sindaco di Isola, Igor Kolenc, ad aprire la seduta costitutiva della Commissione per la nazionalità Italiana del Consiglio Comunale. Su proposta di Silvano Sau, alla presidenza è stato eletto Felice Žiža, mentre la carica di vicepresidente è stata assegnata a Sebastjan Morato. Numerosi i punti affrontati. Positivo il parere sul Decreto con il quale si proclama il cimitero di isola monumento culturale cittadino, invitando il Consiglio Comunale, che si riunirà giovedì prossimo, a votarlo all’unanimità, dimostrando l’interesse della città per un atto di civiltà e di rispetto per il passato. Positivo anche il parere della Commissione per la proposta di modifica del Decreto sulla Casa della Sanità isolana, di cui è fondatore il Comune di Isola. Il documento introduce, tra l’altro, l’obbligo della conoscenza attiva della lingua italiana per tutti i ruoli dirigenti dell’Istituto. In precedenza entrambi i punti erano stati esaminati e approvati anche dal Comitato Affari Sociali. Nel prosieguo laCommissione ha affrontato anche altre proposte di Leggi e di Decreti posti in dibattito dal governo sloveno, respingendo la Legge sulle nuove Carte d’identità, rilevando che-senza adeguate modifiche-introdurrebbe una reale differenziazione su base nazionale tra i cittadini che residenza fissa sul territorio nazionalmente misto. Respinta al mittente anche la proposta dell’Ufficio governativo per le nazionalità di introdurre il criterio per il finanziamento dei comuni nazionalmente misti sulla base della consistenza numerica della rispettiva minoranza nazionale. CAN Costiera: Scuole minoritarie - buono il piano di studio della lingua italiana La presidenza della CAN Costiera ha valutato positivamente il piano di studio della lingua italiana nelle scuole elementari italiane della fascia costiera. Presa in esame pure la proposta di modifiche alla Legge sulle associazioni. Come osservato dalla CAN Costiera, il nuovo piano di studio della lingua italiana che - se approvato - verrà introdotto nelle scuole elementari italiane del Capodistriano, rappresenta un notevole miglioramento nel processo didattico. Il documento, come è stato ribadito, è stato praticamente elaborato dai consiglieri pedagogici delle nostre istituzioni scolastiche e già valutato positivamente dagli stessi operatori scolastici. Nel corso della seduta, presieduta da Flavio Forlani, la Presidenza ha preso in esame pure la proposta di modifiche alla Legge sulle associazioni, constatando che le novità non riguardano i diritti della Comunità Italiana, ma, se applicate, comporteranno in genere una notevole agevolazione, in particolare per chi dovrà affrontare la procedura di registrazione di un nuovo soggetto. La Presidenza si è soffermata infine sull’informazione, presentata dal presidente Forlani, sull’ultima seduta della Commissione di esperti incaricata dal Governo di stendere una proposta di legge per una più adeguata tutela delle Comunità Minoritarie italiana e ungherese in Slovenia. In particolare, dopo ampio dibattito, è stato ribadito che la ventilata proposta di nominare un nuovo gruppo di lavoro di esperti legali provenienti dai singoli ministeri con il compito di portare finalmente alla stesura di una bozza di legge significherebbe allungare ulteriormente i tempi a dismisura. Secondo la Presidenza, presso il governo è già operativo un Ufficio per le minoranze, il cui compito è proprio quello di realizzare le necessità espresse dagli organismi di lavoro dell’Esecutivo e dalle stesse Comunità minoritarie. CULTURA CULTURA CULTURA CULTURA Con un recital con musiche d'autore portato davanti al pubblico dalle associazioni Grado teatro e L’Armonia, la Comunità dagli Italiani Pasquale Besenghi degli Ughi ha voluto ricordare il centesimo anniversario della nascita dello scrittore istriano. Un antifascista epurato, questo il titolo della serata, è un evento voluto dall’Associazione cultura Giuliano- Veneta e inserito nel progetto culturale Gambini al secolo Quarantotti - Ricordo di Pier Antonio Quarantotti Gambini ad un secolo dalla nascita. Hanno curato la regia del testo di Tullio Reggente Giuliano Zanni er e Tullio Svetlini, mentre gli interventi musicali sono stati curati al pianoforte da Silvio Donati che ha eseguito proprie musiche. A recitare gli attori di Grado teatro e dell’Armonia. Figura intellettuale controversa, prima ritenuto colluso con il fascismo per il posto di bibliotecario ottenuto a Trieste, poi poco gradito dalle autorità jugoslave per le sue prese di posizione sull 'annessione del Capodistriano e degli altri territori alla Jugoslavia, Quarantotti Gambini rimane comunque una dellefigure culturali più importanti dei nostri territori. Durante la serata il recital ha messo pure in rilievo i rapporti che l’autore aveva con Trieste e i suoi principali poeti e scrittori del tempo. Vernice alla prestigiosa Galleria “Medusa" di Capodistria delle immagini fotografiche di Tea Morello. Una ventina le immagini esposte che, con il titolo di “Pensieri riflessi ”, rappresentano un mondo intimisticofatto di variazioni coloristiche assolutamente originali. A salutare i presenti il direttore delle Gallerie Costiere, Toni Biloslav, il quale, soffermandosi sui quadri esposti, ha rimarcato la novità rappresentata dall 'autrice, Tea Morello, con i suoi scatti fotografici. Divitando Silvano Sau a parlare della mostra, a distanza di quasi tre anni dalla presentazione della prima Personale della Morello a Palazzo Manzioli, il direttore ha posto in rilievo anche il ruolo politico e culturale svolto da Sau in oltre quarant 'anni di attività. Illustrando il primo impatto con le fotografie di Tea Morello, Sau ha ribadito soprattutto il senso di calma interiore che viene sprigionata dalla pacatezza dei colori e dal loro morbido travaso da una struttura coloristica ad un 'altra. Nel sottolineare poi il mistero tecnico con il quale la Morello riproduce immagini riprese direttamente dall’obiettivo della macchina fotografica, senza far ricorso ai programmi spesso falsificatori de! digitale, ha fatto notare pure la facilità di ognuno, volendo, di ritrovarsi nelle forme proposte. Convinta che la mostra di Capodistria, che segue quella dell’Istituto Italiano di Cultura di Lubiana e quella recente della Galleria “Artestudio Clocchiati" di Udine, rappresenta la conclusione di una precisa fase di ricerca, Tea Morello ne annuncia contemporaneamente una nuova, che ha intitolato “Acqua e fuoco", con la quale avvicinarsi ad una figuralità meno astratta e più incisiva. SCUOLA SCUOLA SCUOLA SCUOLA Trentacinque disegni di bambini ricoverati all'ospedale infantile Burlo Garofalo di Trieste realizzati sotto la guida dei volontari dell 'A BIO sono esposti alla Scuola materna l’Aquilone assieme alle opere dei bambini isolani. I piccoli degenti de! nosocomio triestino sono visitati regolarmente dai volontari dell’Associazione bambini in ospedale, che animano il loro tempo Ubero con giochi e altre attività, tra cui la creazionefigurativa. Una parte di queste opere è stata portata ad Isola, dove può essere ammirata dai bambini e dai loro genitori per sensibilizzare anche gli allievi isolani in merito ai coetanei che vivono situazioni particolari e allo stesso regalare loro un sorriso di solidarietà. Si dice e non si dice... Entriamo in un reparto imballaggi. Vi riferiamo che “imballaggio” è uno dei tanti francesismi in -aggio che i puristi della lingua italiana condannano, ma sono ormai entrati nell'uso correntee perciò sono accettabili. Formapiù italiana sarebbe “imballatura”. Ma chi oggi l’userebbe? S’eviti però: imballo. Perciò cerchiamo di non imballarsi che sarebbe una cosa pesante in tutti i sensi. G.S. Il Mandracchio,/og//o della Comunità italiana di Isola Caporedattore responsabile: Andrea Šumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Sede: Piazza Manzioli 5, Isola, Slovenia tei, fax: (+386 5) 616 21 30, 616 21 32, sito Internet: mvw.ilmandracchio.org (Il giornale è iscritto nel Registro dei media del Ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia al No. 1143.) Non c'è più religione Dalle finestre di casa nostra abbiamo la possibilità di vedere la crescita del primo edificio del Campus universitario in terra isolana. Ci fa ogni giorno più piacere vederlo assumere la forma conclusiva. A nostro modesto parere ci sembra bello anche se lo vediamo dal suo lato nord che assieme al suo lato sud sono I lati architettonicamente più poveri. Però c’è un qualcosa che ci lascia perplessi. Infatti, i primi due piani s’innalzano in quasi perfetta armonia. Il terzo piano, invece, è cresciuto, se non c’è inganno ottico, un tantino differente dagli altri due. Infatti, il terzo piano della costruzione ad est e più alto di quello del lato ovest. Non sappiamo se si tratta di una volontà di chi ha architettato l’opera. Non vorremmo che il tutto desse ragione a quel nostro concittadino e connazionale che vedendo nella sua azienda le cose quasi obbligatoriamente andavano storte, in un certo momento di disappunto e di ira disse: Qui da noi, a Isola, l’unica cosa che riesce dritta è il gancio. Gianfranco Siljan attività comunitarie Manifestazioni culturali Venerdì, 28 gennaio, ore 19.00, Palazzo Manzioli Inaugurazione della mostra personale di MATJAŽ FABIČ -FABE. Organizzazione: CAN di Isola. Mercoledì, 9 febbraio, ore 18.00, Palazzo Manzioli Premiazione dei lavori partecipanti al XII Concorso di letteratura e arti figurative 2010. Organizzazione: CAN di Isola in collaborazione con la SE Dante Alighieri e la Scuola Materna L'Aquilone. Giovedì, 10 febbraio, ore 18.30, Palazzo Manzioli In occasione della Giornata della cultura verrà presentata la pubblicazione “Le parole rimaste” - Storia della letteratura italiana dell’Istria e del Quarnero nel secondo Novecento, Volume I / Volume II a cura di Nelida Milani e Roberto Dobran. Intervar-rano la prefissa Nelida Milani, la profissa Nevia Močinič e Silvio Forza. La serata verrà corredata da letture di Astrid Brenko e Bruno Orlando e dalle musiche di Claudio Chicco. Organizzazione: CI P. Besenghi degli Ughi e associazione PIETAS IULIA di Pola e l 'EDIT di Fiume. Biblioteca D. LOVISATO lunedì e giovedì: 10.00 - 13.00. Martedì: 15.00- 18.00 Mercoledì e venerdì: 16.00 - 19.00. Sala di lettura: dal lunedì al venerdì: 17.00-20.00. Aula INFORMATICA Aperta al pubblico previo accordo con il responsabile. Uscite gruppi culturali Sabato, 29 gennaio 2011, ore 18.00, Fiume Il gruppo di filodrammatica “Piassa Picia” della CI P. Besenghi degli Ughi di Isola, si presenta con la commedia intitolata “ODISSEA ISOLANA” ala CI di Fiume. Venerdì, 4 febbraio, ore 19.00, Pirano Il gruppo di filodrammatica “Piassa Picia” della CI P. Besenghi degli Ughi di Isola, si presenta con la commedia intitolata “ODISSEA ISOLANA” presso il centro pastorale culturale “Ge-ogios” di Pirano. Sabato, 5 febbraio, Capodistria Il gruppo di filodrammatica “Piassa Picia” della CI P. Besenghi degli Ughi di Isola, registrerà la commedia “ODISSEA ISOLANA” negli studi della Radio-TV di Capodistria. Ai rientro dalle vacanze, da! 3 al 7 gennaio gli alunni delle classi quinta, sesta e settima della Scuola elementare dante Alighieri hanno partecipato ad un campo scuola sulla neve nella zona di Jesenice, ospiti delle strutture del Centro per le attività scolastiche e parascolastiche di Javorniški Rovt. Tra le attività, la parte de! leone l’hanno fatta lo sci alpino e lo sci da fondo, ma non sono mancate le camminate e le passeggiate. Gli alunni hanno conosciuto la zona anche dal punto di vita naturalistico (rilievo, flora e fauna delle Caravanche). Interessanti anche i giochi e altre attività svolte durante una serena e tranquilla vita in comune e in un ambiente meraviglioso. Gli alunni sono ritornati nelle loro case con un ricordo indelebile de! campo scuola invernale. Predzadnja KRIMINALNE MALI OGLASI Morda zaradi uvodnika Ni jasno ali je bil kriv uvodnik iz prejšnjega Mandrača, kjer smo ugotavljali, da politika ne pozna meglenk, vsekakor pa je Izolanka policistom prijavila, da so ji z neregistriranega tovornega vozila ukradli meglenke in ogledalo. Policisti so sprejeli kazensko ovadbo. Da nimata osemkolesnika? Že res, da se naše osemkolesne Patrie kvarijo, ampak problem menda niso kolesa. Kljub temu so izolski policisti obravnavali kaznivo dejanje tatvine, ko je neznani storilec s parkiranega osebnega avtomobila ukradel vsa štiri kolesa. Podana bo kazenska ovadba. Nimata osemkolesnika ! Policisti so na podlagi zbranih obvestil, pridobili predlog za hišno preiskavo pri mlajšem moškemu, ki so ga utemeljeno sumili tatvine štirih pnevmatik za osebni avtomobil. Pri hišni preiskavi so mimogrede zasegli še manjšo količino posušenih rastlinskih delcev konoplje. Sledi hitri postopek. Prav tako pa bo zoper njega in njegovega pomagača podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja tatvine pnevmatik. Če ni bilo krompirja V krizi še šnops prav pride. Tako si je verjetno mislil neznanec in si privoščilč žganje. Izolan je namreč prijavil, da so mu vlomili v klet in mu ukradli dva litra žganja. Policisti bodo podali poročilo na ODT. Kraja orodja je tudi kraja Če ukradeš denar te čaka kazensko sodišče, če ukradeš orodje pa delovno sodišče, si je verjetno mislil neznanec, ki je na deponiji vlomili v počitniško prikolico iz katere je ukradel kovček z orodjem. Potem pa so nesrečnemu lastniku iz prtljažnika avtomobila ukradli še stiskalnico za ravnanje karoserije. Seveda sledi kazenska ovadba. Redarji ne kradejo Na policijski postaji se je zglasil moški in prijavil tatvino prikolice, ki jo je uporabljal, kot premično reklamno mesto. Policisti so ugotovili, da ne gre za tatvino, saj so odvoz prikolice odredili občinski redarji. Trava ni rjava Policisti so med rednim delom v centru Izole moškemu zasegli dva PVC zavitka rjave prašnate snovi, za katero sumijo, da je prepovedana droga - heroin. Po analizi sledi ustrezen ukrep. Sošolka ga je? Na policijski postaji se je zglasila mama z otrokom in prijavila, da ga je na osnovni šoli, ki jo obiskuje, poškodovala sošolka. Policisti v zvezi s tem dogodkom zbirajo obvestila, glede na ugotovitve pa bodo ustrezno ukrepali. Tašča ni vedno taščica Če bi bilo tako ne bi bilo nekaj najboljših slovenskih vicev. Tudi v tem primeru je bilo drugače, saj je Izolanka zaprosila za intervencijo policistov, ker jo je tašča zmerjala. Policisti so na kraju dejansko ugotovili kršitev določil Zakona o varstvu javnega reda in miru in kršiteljici izdali plačilni nalog. Če ni bilo drugega Policisti so obravnavali še dve manjši tatvini in sicer je občanka naznanila, da ji je neznani storilec iz poljskega objekta ukradel dva para nošenih čevljev, v drugem primeru pa je občan naznanil, da mu je neznani storilec vlomil v poljski objekt iz katerega je ukradel steklenico žganja in steklenico piva. Za oba primera bodo policisti poslali poročilo na ODT. Očitno je nabral dovolj Policisti so bili obveščeni, da tujec pred eno od trgovin na vsiljiv način prosi za denar, kar moti občane. Policisti so na kraju ugotovili, da gre za državljana Romunije, ki je kršil določila Zakona o prekrških zoper javni red in mir in mu izrekli globo v višini 41,73 EU. Možakar je globo takoj poravnal. Klasika Občanka je naznanila, da ji je neznani storilec vlomil v OA in ji je ukradel avtoradio. Sledi kazenska ovadba. Izolanka jo je kasirala Na povezovalni cesti Dragonja - Sečovlje je 35 letna voznica osebnega avtomobila iz Pirana, zaradi neprilagojene hitrosti, v ovinku zapeljala v obcestni jarek. Pri tem se je 20 letna potnica iz Izole lažje telesno poškodovala. Voznica je bila preizkušena z alkotestom, kateri je bil negativen, sledi obdolžilni predlog. ALKOHOL: 0,34 mg/l, 2 x 0,38 mg/l, 0,46 mg/l, 0,65 mg/l. Novi oglasi so označeni polkrepko, ostale si lahko ogledate na www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine PRODAMO - V Dobravi prodamo stanovanje, 138 m2, novo zgrajeno z vrtom in parkiriščem(možnost predelava v drugo namembnost) 040 648 297 KUPIMO - Kupim dvosobno stanovanje v bloku ali hiši v Izoli tel. 051/311-180 ODDAMO - Oddamo poslovni prostor 90m2 za vsako dejavnost v izoli. tel 041 344 280 - V centru Izole oddam manjšo garsonjero za daljše obdobje Gsm: 041 210 920 -Takoj in za daljše obdobje oddamo garsonjero ( za 2 delavca) v središču Izole. Plačilo po dogovoru Tel: 070 746 106 - V pritličju TPC Livade oddamo manjši poslovni orostor. tel 031 611 568 - Družini oddam 2 sobno stanovanje. Tel. 041 344 280 - Manjše trosobno stanovanje v centru Izole v Cankarjevem drevoredu s pogledom na morje, oddam za daljše obdobje. Tel.: 64 15 666 ali 070 872 901 - Stanovanje veliko 70 m2 oddamo paru brez otrok. Tel. 6414-453 - Nudim nego na domu, tudi 24 ur na dan. Tel.: 031 653 - 792 - Domačinka, nudim ostarelim in bolnim nego na domu, tudi 24 urno Tel: 051 235 947 Ženska srednjih let, pridna urejena in vestna išče delo. Opravljam vsa hišna dela, čistim gostinske lokale ah poslovne prostore. Telefon: 031 295 156 -Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za osnovnošolce in srednješolce, ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634 - Domačinka s podeželja nudi pomoč na domu z gospodinjskimi opravili. GSM: 041 449 859 (Nevenka) - V zameno za pomoč na domu iščem stanovanje v Izoli 040 452 947 - Nudim varstvo otrok v popoldanskem času in ob vikendih. 030 923 367 (Milka) Razno - Prodam kakovostno domače olivno olje, pridelano pri izviru reke Rižane. Cena 10 evr/liter. Tel. 040 251-335 - Zelo dobro ohranjen kotni kavč, ugodno prodam. Tel.: 641-9318 - Zimske gume Fulda (195/60/14) stare 1 leto prodam, prevoženih 300 km. cena 60 eur. tel 040 806 629 - Prodam chicco trio. 041 448 678 - Prodam skuter SYM Eurox. Tel.:040/864061 - Kupim kavč. Tel.:041/344-280 Eni razbijajo, drugi popravljajo Po novem letu smo poročali tudi o tem, da so veseljaki ali po domače vandali, razbili celo vrsto smetnjakov po mestu in okolici, privoščili so si tudi nekaj svetilk in celo električno omarico na novourejenem ribiškem pomolu. In ker pogled na razbite smetnjake nikakor ni lep, poleg tega pa se je kultura Izolanov že tako dvignila, da jih res uporabljamo, jih je treba popraviti in zamenjati. Kot je povedal uslužbenec Komunale, ki se je z orodjem odpravil od smetnjaka do smetnjaka, je bilo največ škode narejene ob sprehajalni poti do Simonovega zaliva pa tudi v Livadah in starem mestu ni bilo dosti bolje. Ljudje res znamo biti... NLB Premijsko varčevanje Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00 nlbO www.nlb.si/premijsko-varcevanje Harmonikarji so napolnili Istro V nedeljo 23. januarja je gostilna Istra v centru Izole zaradi glasbe harmonik kar pokala po šivih . Harmonikarji so se zbrali na 5. občnem zboru Društva harmonikarjev Izola. Prišlo jih je preko 30 iz Izole in iz drugih obalnih mest ter vasi. Kot se za Izolo spodobi niso manjkali niti Brkinci, saj so prišli tudi člani društva iz Slop. Harmonike so raztegnili člani društva stari od 7 do 75 let. Z njimi pa je zaigral tudi predsednik društva Marino Sinkovič, ki je najbolj zaslužen, da društvo že šesto leto združuje prijatelje harmonike in glasbe sploh. s.s. Župan si 24 ur na dan Tako pravi izolski župan Igor Kolenc in da bi njegova izjava še bolj držala je na smučanju v Zoncolanu, kamor se je že dvakrat odpravil s Smučarskim klubom Izola, bil ves čas v telefonski zvezi z nekom. Glede na to, da je fotografija nastala dan pred objavo javnega poziva na razpravo o letošnjem proračunu predvidevamo, da je bil na zvezi kdo od pripravljalcev. Ali pa tudi ne, saj ni bilo videti, da bi bil zaradi pogovora posebej jezen. To, ali je imel telefon prižgan tudi med vijuganjem po zasneženih pobočjih izolske smučarske diaspore v Italiji ni znano, vsekakor pa je bil na avtobusu za nazaj živ in zdrav, kar daje slutiti, da bo Smučarski klub še kdaj razveselil s svojim obiskom. Ribištvo je naporen poklic, ki pa ga umetniki v veliki večini rišejo, fotografirajo in opisujejo na nekakšen romantičen način, najverjetneje zato, ker gre za dejavnost brez katere bi človeštvo izumrlo že na začetku razvoja. Tudi Dušan Ambrož je bil romantično navdahnjen ob tej fotografiji, čeprav je v resnici šlo za to, da so se, zaradi varovanja novega pomola, ribiči lotili krpanja mrež na nekdanjem carinskem pomolu. Stavba stare občine na Velikem trgu je gotovo ena najlepših, predvsem pa najmarkantnejših v našem mestu. To so stari Izolani vedeli in zato je tam domoval podestat, kasneje tudi izolski župani, vse dokler ni nekdo ugotovil, da je stavba stara in da je tista na Sončnem nabrežju primernejša. Od takrat naprej v prvem nadstropju domujejo različni občinski uradi (finance, družbene dejavnosti), v pritličju pa je bila najdlje Komunala, ki so jo zamenjale inšpekcijske službe in redarji. Zdaj so se ti preselili v stavbo v Postojnski ulici in marsikoga zanima, kdo bo dobil prostor na tej lokaciji, ki bi gotovo bila primerna za protokolarni prostor, ki bi zaokrožil Manziolijev trg s palačo in cerkvijo. Potem so prišli glasovi, da bo tam prostor za nekakšna društva in končno je bilo tam menda opaziti predstavnike Društva upokojencev. Če so bili res oni, potem je zelo mogoče, da kdo razmišlja o umestitvi dnevnega centra starejših občanov na to elitno lokacijo. Seveda jim takšen Center vsi privoščimo, ali je to prava lokacija pa res nismo povsem prepričani. Morda pa le nič od tega ni res.