SLOVENSKI YEBMM PORTE PAGO CONTRALOR POSTAL No. 2493 «EL SEMANARIO ESLOVENO'' Cena 15 cent Uredništvo in upravništvo Calle CORRIENTES 633, Escr. 43, IT. T. 31 Retiro 3834 Sprejemanje strank vsak dan od 16—19 Buenos Aires, sobota, dne 7. maja 1932 Leto (Año) iv., Štev. (Num.) 159 Naročnina za pol leta $ arg. 4.— celo leto $ 8.—, Inozemstvo Dolar 4.— List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno OVIRE PRI POGAJANJIH MED KITAJSKO IN JAPONSKO atentat na odlične j aponske zastopnike v šangaju. — kitajsko dijaštvo proti sklenitvi premirja. Ko se je preteklo soboto predpoldne vršila v šangaj-skem parku Honkgewu velika japonska vojaška parada, sta se nenadoma razpočili dve di-namitni bombi, vrženi od neznanih atentatorjev med skupino japonskih dostojanstvenikov. Drobci so ranili generala širakavo, vrhovnega poveljnika japonskih zasedbe-nih čet, ministra Šigemitsu-•Ia) predsednika japonske de-'egacije, ki se pogaja s Kitaj-C1 za poravnavo spora, admirala Nomuro, poveljnika japonskih vojnih ladij v kitajskih vodah, japonskega generalnega konzula in še mnogo drugih. Posebno prva dva sta zadobila težke poškodbe. Širakavo so drobci ranili na kakšnih tridesetih mestih. Več tisoč glav broječe mno- v. , ziee se je polastila nepopisna Panika. Nastala je splošna zmeda in v vrvežu so menda, kakor izgleda, izginili tudi atentatorji. Prva poročila so sieer naznanjala, da je atentat izvršil 25-letni Korejec ^eng-Ki, poznejše izjave ja- ponskih oblastev pa teh vesti niso potrdile. Preiskava se nadaljuje. Pogajanja za sklenitev premirja so se radi tega spet zavlekla že zaradi dejstva, da je bil Šigemitsu edini pooblaščen od japonske vlade, da podpiše pogodbo. Japonski delegatje so čakali na navodila iz Tokija, in že je izgledalo, da se bodo pogajanja kmalu spet ponovila, ko je drug dogodek povzročil novo zmešnjavo. V torek zjutraj je vdrlo kakšnih petdeset kitajskih dijakov v stanovanje kitajskega podtaj-nika za zunanje zadeve Kvo-Taj-Čija, zastopnika4 kitajske vlade pri šangajskih razgovorih. Dijaki so diplomata hudo premi kastili in ga tudi precej močno ranili nad očesom. Šele čez kakšnih petnajst dni bo okreval. Napad se je izvršil bajé v znak protesta proti kitajsko-japon-skim pogajanjem. Kitajsko nacionalistično dijaštvo namreč še zmerom zahteva, da se Japonski napové vojna. »ELAVSKI PRAZNIK Po poročilih iz Evrope, je 1. dan maja potekel precej mirno povsod. Le ponekod je prišlo do manjših spopadov med demonstranti in varuhi javnega reda. Tako na pr. je bilo v Londonu ranjenih nekaj komunistov, ker so se dali šele s pendreki prepričati, da policija noče dovoliti protijaponskih demonstracij pred poslopjem poslaništva tokijske vlade. V Berlinu je na javnem zborovanju govoril komunistični vodja Thaelmann. Pov-darjal je, da pripravlja kapitalistični svet vojno proti sovjetom, ter da se japonske divizije, združene s tolpami belih Rusov, že zbirajo ob mejah Sovjetske Unije. Poslušalci so Thaelmannu burno ploskali, ko je izjavil, da bodo nemški delavci in interna-cionalci iz drugih držav šli z rdečo vojsko v boj za obrambo „skupne domovine". V Moskvi se je vršila velika vojaška parada. Oddelki rdeče vojske in oboroženih civilistov so defilirali pred Leninovo grobnico. Paradi je prisostvoval tudi turški ministrski predsednik, ki je prišel v Moskvo na obiske. 275 vojaških letal je več ur krožilo nad mestom. NEMŠKA VLADA PROTI PREVRATNIM STRUJAM vse komunistične in brezverske organizacije razpuščene. — udruženja vojaškega značaja postavljena pod vladno nadzorstvo. Predsednik nemške republike maršal Hindenburg je podpisal preteklo sredo dva dekreta, s katerima se izpo-polnuje ukrep o razpustu Hitlerjevih naskakovalnih oddelkov. Prvi dekret se nanaša na organizacijo napol-vojaškega značaja, kot so monarhistična „stahlhelmovska" in republikanska „reiehsbannerska" u-družehja. Vse te organizacije so postavljene pod nadzorstvo notranjega ministrstva, in vlada bo imela pravico zahtevati, da menjajo svoja pravila. Drugi dekret odreja, da se morajo nemudoma razpustiti vse komunistične in vse svo-bodomiselske organizacije, vstevši njihove ženske in mladinske odseke. Vsa propagandna sredstva teh društev se morajo zapleniti. Slehernega človeka, ki bi deloval proti določbam tega dekreta, bo zadela kazen, za katero je kot minimum določen en mesec zapora. pogajanja med kitajsko in japonsko so se obnovila Šangaj, 5: maja. — Pogajanja za premirje so se obnovila danes ob 10. uri. Japonskega ministra Šigemitsuja zastopa g. Moriya, načelnika kitajske delegacije, ki je, kakor znano, tudi ranjen, pa dr. Čang. Ko bo sporazum dosežen, ga bosta ranjena zastopnika obeh držav podpisala v svojih bolniških posteljah. Pogajanja se vrše v poslopju angleškega konzulata, ki je močno zastraženo. japonska in kitajska sta sklenili premirje Šangaj, 5. maja. — Zastopnika Japonske in Kitajske sta danes podpisala Sporazum, v smislu katerega se v okolici Šangaja in v mestu samem prekinejo vse sovražne vojaške akcije med obema vojskama. obletnica poljske ustave Varšava, 3. maja. — Na R'ovesen način se je proslava danes po vsej republiki °bletnica poljske ustave, proglašene leta 1791. V glavnem lestvi so bila vsa poslopja v zastavah. Po svečanem tedeu-11111 v tukajšnji katedrali, se Je vršila na Pilsudskega trgu velika vojaška parada, kateri Prisostvoval tudi predsed-mk republike profesor Moszi-cki, ^tajska vlada proti komunistom V Nankingu so obsodili na smrt 25 komunistov, ki so bi-Ji obdolženi, da so širili pre-vratne ideje ter snovali za-r°to proti vladi. Po naredbi oblastev se je eksekucija izvršila javno. VAŽNO OPOZORILO Vsem cenj. naročnikom in naročnicam, ki so zaostali s poravnavo naročnino, bomo že prihodnji teden brez drugega ustavili »Slovenski tednik", ako ne bodo storili med tem svoje dolžnosti. To naj velja za vse zamudnike brez razlike kot poslednji opomin. Bratje in sestre! Nihče ni pri-moran postati naročnik „Sloven-skega tednika", čim pa se kdo na list naroči, ga redno prejema in či-ta, naj se zaveda tudi svoje dolžnosti. Kdor lista ne prejema, dasirav-no je v redu z naročnino, naj nam sporoči pismeno ali po telefonu, da bomo reklamirali na poštne;m ravnateljstvu. Upravništvo. Sovjetski gene-ralisimus napoveduje vojno Karabovsk, 4. maja. — Vrhovni poveljnik sovjetskih čet na Skrajnem Vzhodu, general Bluecher, je izjavil o sedanjem položaju sledeče: „Blizu ruskih mej so se že začeli dvigati plameni vojne. Mi prav dobro vemo, da je kapitalistični svet pripravljen za boj in da bi rad pohodil obsovraženo Sovjetsko Zvezo. Rdeča vojska na Daljnem Vzhodu je dobro izvežbana in opremljena z modernimi vojnimi sredstvi. Zato sem prepričan, da bo znala uspešno braniti sovjetske meje ter preprečiti tujčevi nogi vstop na rusko zemljo. Mi si vojne ne želimo in je prav nič ne rabimo. Preprečiti pa hočemo na vsak način, da bi nam kdo križal načrte za izgra- ditev našega socialističnega gospodarskega sestava." jugoslavija in grška Predsednik jiigoslovenske vlade dr. Marinkovic, ki je obenem tudi minister za zunanje zadeve, je, v svrho o-krepitve prijateljskih odnoša-jev med Jugoslavijo in Grško, povabil v Beograd grškega zunanjega ministra, da bi razpravljala o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. G. Mihala-kopulos je vabilo sprejel in bo koncem t. m. posetil jugoslovansko prestolnico. neurja na angleškem Veliki nalivi, ki so trajali od sobote do ponedeljka, so povzročili v raznih pokrajinah Anglije hude poplave, ki so naredile mnogo škode; ponekod so cele naselbine pod vodo. V Fromeju je hudournik posul tamošnji kameniti. most, pa so pri tem utonili štirje šolarji. H DOMAČE VESTI HHI'IIP'1 t- SVEČAN PIES V JUGO- SLOVENSKEM KLUBU Danes zvečer se vrši v prostorih Jugoslovehskega kluba, v ulici Bolivar 1109, ob 10. uri zvečer svečan ples. Ob tej priliki se bo vršila tudi o-tvoritev velike umetniške razstave zanimivih del znanih slikarjev. SOKOLSKO SELO Nocoj se vrši v Buenos Ai-resu, calle San Juan 782, „So-kolsko selo", organizirano od Sokola Buenos Aires I. Sodelujeta med drugimi tudi S.P.D. 1. ter Sokol La Paternal. Po dobro izbranim sporedu se bo vršila prosta zabava. Vstopnina $ 1.50 za moške, za ženske $ 1.—. V DOMOVINO Gospa Ankica Sulčič, soproga uglednega člana naše naselbine g. arhitekta Viktorja Sulčiča, se odpelje v torek, 10. t. m., s parnikom "Conté Verde" preko Italije v domovino, skupno z malim sinčkom. Gospa Sulčič bo o-stala nekaj mesecev pri svojih v Novom Sadu. Želimo ji prijetno bivanje v starem kraju in skorajšnje okrevanje. Pretep na Pater-nalu V nedeljo so se v gostilni pri Zlatorogu na Paternalu spopadli med seboj naši fantje. Neki prenapeteži, ki so ga imeli že precej v glavi, so brez vsakega povoda pričeli izzivati svoje delavske tovariše, ki ne dele z njimi prepričanja. Beseda je dala besedo, vino korajže, pa so se fantje spopadli. Najprej v gostilni, a ko jih je gostilničar spravil na ulico, se je tepež nadaljeval tam. Posledic ni bilo posebnih, ker ni nihče končal ne v komisarij ne v bolnici. Kdor je dobil kako batino, jo bo zdravil na tihem doma. Bratje, bodite vendar pametni in ne napadajte svojih tovarišev, ako se njihovo mišljenje ne strinja z vašim. Kapitalizma gotovo ne boste zrušili z napadi na svoje krvne brate in stanovske sotrpine ! REVIJA "ŽENSKI SVET" Prejeli sino te dni aprilsko številko zanimive in poučne revije "Ženski svet". Opozarjamo naše cenj. čitateljice, ki so željne izobrazbe in koristnega čtiva, da imamo v uredništvu več izvodov vseh laboratorij za analize Dr. German Scliwartz Analize krvi, Wassermann, Widal, Urina, Pljunkov, Ultroinikroskopia i. t. d. — Vseh vrst cepljenja CALLE POZOS 170 buenos aires :: Dr. N. V. Miloslavich Zdravnik s prakso na buenosaireški, berlinski in pariški univerzi ZDRAVLJENJE TRIPERJA V VSEH OBLIKAH 6ANKRA IN SIFILISA Mesečna in petnajstdnevna plačila Govori kasteljansko, nemško in vse slovanske jezike Sprejema: ob delavnikih od 3.—7ure pop. ob nedeljah od 9.—11. ure. Calle LAVALLE 301, I. nadstr. BUENOS AIRES ;; BRAZILIJA PRVI REDNI OBČNI ZBOR JUGOSLOVENSKEGA PODPORNEGA UDRUŽENJA V S. PAULU se vrši v nedeljo, dne 15. maja t. 1. točno ob 2. ftri popoldne v novih društvenih prostorih v sredini mesta na Rua 15 de Novembro, No. 32, - 2,o, s sledečim dnevnim redom: 1) Pozdrav in nagovor predsednika, 2) Poročilo gl. tajnika, 3) Poročilo I. blagajnika, 4) Poročilo gospodarja, 5) Poročilo revizorjev, 6) Tzprememba in potrdilo pravil, 7) Volitev novega Upravnega in Nadzornega Odbora in 8) Eventu alnosti. Za točno udeležbo vseh članov se priporoča ODBOR HIMEN Poročila se je članica Jugo-slov. Podpor. Udruženja v S. Paulu gdčna Helena lvolar z gosp. Aleksandrom Vaiidot, uradnikom sanpauliške tramvajske in električne družbe. Nevesta je iz znane, v jugoslovanski koloniji ugledne narodne rodbine Kolarjeve, ena je ena izmed tistih redkih naših rojakinj, ki je prišla v Brazilijo še kot mali otrok in ki, hvala njeni zavedni slovenski materi, ni pozabila našega jezika. Mlademu paru želimo vse najboljše v novem stanu! REP ATRIJ ACIJA Večina paroplovnih družb je odpovedala pogodbe z našo državo, ker je izseljevanje polpolnoma ustavljeno; s tem so pa prenehale tudi vse brezplačne repatrijacije dotičnih paroplovnih družb. Naš ubogi izseljenec sedi sedaj tu brezposeln, izčrpan fizično in mo- ralno, ponajveč brez pare v žepu in čaka na boljše čase! Ako ostane tu, bo potrosil še tisto, kar ima, in kaj potem? Vse želi domov, na rojstno grudo, v domovini bo že kako ; saj domovina je le domovina! Toda kako domov? Denarja za vozni listek do domovine nima; in -«aš izseljenec je pričel prodajati vse, kar ima, samo da zbere toliko, da si kupi šifkarto do prve evropske luke, to'je do Lisabone. Jugoslovansko Podporno Udruženje v S. Paulu je pod-vzelo akcijo v zadevi vrača-jočih se naših izseljencev z domovinskimi oblastmi in z jugoslovanskim generalnim konzulom v Lisaboni. Izposlo-valo je tudi pri braziljski državni paroplovni družbi „Lloyd Brasileiro" v Rio de Janeiro, da imajo naši vračajoči se izseljenci, za vsak parobrod, ki gre v Lisabono, rezerviranih 10 do 15 prostorov po znižani ceni. In tako odhajata sedaj vsak mesec po dva taka transporta naših rojakov preko Portugal- ske v domovino. Vsle hvale vreden je naš generalni konzul v Lisaboni, ki sicer ni karijerni, ampak počasni, rodom Portugalec, ki pa gre našim vračajočim se izseljencem v vseh ozirih na roko. Dokler izseljenci čakajo v Lisaboni na transport, jim preskrbi brezplačno prenočišče in hrano. In tudi domovinske izselje-niške oblasti so se začele in-teresirati za vračajoče se naše izseljence. Inicijativa Jugoslovanskega Podpornega Udruženja je žela v domovini odobravanje. V Ljubljani se je imela 16. t. m. vršiti Izseljeniška konferenea po naročilu ministra Soeijalne Politike g. Ivana Puclja, na katero so povabljeni vsi zastopniki naših domovinskih organizacij i« osebnosti, ki se zanimajo za naše izseljence. Na tej konferenci se ima ustanoviti podporna akcija za vračajoče se naše izseljence. O tej konferenci bomo še obširneje poročali, ko dobimo vesti o njej. cenena posvetovanja PREGLEDA $ 2.— zdravniki Jetra - Srce — Želodec Venereas Pljuča Ledice »EHTiSTi Izdiranje zob in vsa ostala zobna dela. CASEROS 2893 Najboljši način lečenja BLEN0RAGIJE INSTITUTO MEDICO j l letošnjih številk "Ženskega sveta". Naročnina za celo leto stane $ mjn 6.—. Naročnine sprejema pismeno ali osebno naše upravništvo. Denar treba poslati v dobro zapečatenem priporočenem pismu. SANJSKA KNJIGA Imamo še nekaj izvodov nove velike Sanjske knjige. Sestavljena in izbrana je po najboljših egiptovskih virih ter dopolnjena z raznimi v to stroko spadajocimi navodili. Na prodaj je v našem uradu po $ m|n 3.—; po pošti 30 cent. več. Upravništvo. INTERNACIONAL Lečenje brez pranja in brez bolečin VENERIČNE BOLEZNI Sifilis in krvne bolezni INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 923 X i ■ j spr1jema se: \ od do 12 in od 15 do 21 SLOVENSKI TEDNIK Bs. Aires, 7. maja 1932 DOMOVINA ZA IZSELJENCE Pretekli teden je on. Polverelli predložil italijanski zbornici proračun zunanjega ministrstva za leto 1932. V proračunu vidimo, da je bilo znesku v postavki „spese e contributi per la difesa della italianitá all'estero" od prejšnjega leta doloženih letos 10 milijonov in 900 tisoč lir. To pomeni, da bo Italija izdala za propagando in za svoje ljudi v tujini tekom leta 1932 ekoro 11 milijonov lir več nego prejšnje leto. V svojem poročilu omenja on. Polverelli, da je bilo med drugim ustanovljenih samo lani v tujini 14 italijanskih šol, kup raznih podpornih, Prosvetnih, športnih, političnih organizacij: skoro vse je rodila vzpodbuda in izdatna ^terialna pomoč vlade, od-nosno njenih funkcionarjev. Zaradi odmerjenega prostora ne moremo priobčiti zanimivega poročila o skrbi Italije za svoje ljudi v tujini v vseh podrobnostih. Dovolimo si le beležiti na tem mestu, da ako samo polovica vsega, kar je dejal on. Polverelli v italijanski zbornici, odgovarja resnici, moramo — radi ali neradi — priznati, da je Italija storila svojo dolžnost do svojih izseljencev in skoro o-pravičila pred narodom in zgodovino težko izgubo svoje najboljše krvi. Tem bolj treta Italiji to priznati, kadar jo v tem oziru primerjamo z Jugoslavijo. ** * Ko je on. Polverelli povedal zbornici, kaj je doslej storjenega za Italijane v tujini, je zaključil svoje poročilo s pov-darkom, da četudi je bila skrb domovine za izseljence široka in požrtvovalna kakor skrb dobre matere do svojih otrok, bo treba še mnogo mnogo storiti: potrebni krediti bodo v ta namen vedno na razpolago. ** * Kedaj je kak jugoslovenski minister ali vladni zastopnik dejal kaj takega ali vsaj slič-nega? _ Kje je skrb Jugo slavij e za svoje številne lju-ki so morali v tujino, da rešijo svoje družine gladu, svoja od davkov preobložena Premoženja pa bobna? — Kaj je z denarjem izseljeniškega fonda? — Kaj delajo in kaj mislijo o tem v Beogradu? Italija je, kakor smo videli, samo v minulem letu ustanovila v tujini kar 14 svojih šol. „Ampak Italija je drugo", bo kdo rekel. Dobro, dobro, kdo izmed nas tega še ne ve? — Ali če bi bila Jugoslavija u-stanovila v tujini n. pr. samo eno šolo, magari en sam otroški vrtec, bi pokazala s tem vsaj dobro voljo in mi ne bi smeli več danes reči: Jugoslavija zanemarja zunanje propagandno delo in pozablja na svoje ljudi v tujini. In to tako lahkomiselno, da se je opravičeno bati, da bo spoznala svojo veliko pogreško — ko bo že prepozno. POLOŽAJ ITALIJANOV NA MALTI Italijanski listi objavljajo in komentirajo odlok angleške vlade o ljudskošolskem pouku na otoku Malti. Ukrep določa, da se mora pouk vršiti v angleškem jeziku in v malteškem narečju; italijanščina pa se izključuje, dasi živi na otoku znatna italijanska narodna manjšina. „11 La-voro Fascista" piše, da je omenjena naredba angleške vlade napad na „svete italijanske tradicije" malteškega otoka, obenem pa tudi napad proti civilizaciji. Tudi drugi listi objavljajo ogorčene proteste. Mi, Jugoslovani, razumemo te upravičene tožbe italijanskega tiska. Zatiranje jezikov narodnih manjšin je nečedno početje, pa naj se vrši kjerkoli. In tudi sijaj angleš kega pečata te nečednosti ne more zbrisati. Sleherni narod bridko občuti, če se njegov jezik v drugi državi zaničuje in preganja. Saj tudi nas boli preganjanje našega jezika v Julijski Krajini, kjer se je jugoslovanska govorica prepodila iz šol in uradov, pa se sedaj izganja še iz cerkve. Angleškega ukrepa proti italijanskemu jeziku ne moremo odobravati. A vkljub svojim načelom bi ga pa le z veseljem pozdravili, če bi to imel biti prst božje Previdnosti, ki bi Italijane opozoril na pozabljeno svetopisemsko zapoved: Ne stori sojemu bližnjemu, kar nočeš, da bi se tebi pripetilo! OTVORITEV REDNEGA ZASEDANJA ARGENTINSKEGA PARLAMENTA V ponedeljek popoldne je predsednik general A. Justo otvoril dobo rednega zasedanja argentinskega parlamenta ob navzočnosti vseh svojih ministrov, senatorjev, poslancev, diplomatskega zbora in novinarjev. V svojem otvoritvenem govoru je gene ral Justo podal kratek pregled bodočega dela vlade in obljubil skorajšnjo vrnitev v normalne razmere. Povda-ril je med drugim, da se nekatere politične skupine ne zavedajo odgovornosti sedanje ure, zato da bo treba napeti vse sile za znugo odgovornih krogov nad defetisti. „Patriotično posojJlo", je rekel predsednik ljadovlade, „bo dalo državi neobhodno potrebno ravnotežnje ¡n zaupanje, kar bo omogočilo defi-nitivno rekonstrukcijo javnih financ". Na širšo javnost je napravil otvoriteni govor predsednika najboljši utis. Ako bodo lepim besedam sledila tudi dejanja, se bo popularnost, ter zaupanje naroda in tujine v generala Justa in njegovo vlado stalno krepilo, kar bó brezdvomno mnogo pripomoglo k definitivni sanaciji o-slabljenega političnega in gospodarskega položaja Argentine. In to moramo tudi mi iskreno želeti, zakaj od zdravega razvoja in napredka do movine naših gostiteljev so odvisni tudi naši uspehi, naš napredek. Kakor smo danes deležni revščine in nesreče, v katere je bila zadnja leta neusmiljeno vržena tudi Argentina, tako bomo prav gotovo deležni tudi njenega blago stanja in boljših časov, ako jih bomo dočakali. Z RAZOROŽITVENE KONFERENCE Ženevska konferenca za o-mejitev oboroževanja se doslej niti za korak ni približala cilju, za čigar dosego je bila sklicana. Pri vsej najboljši volji človek te konference ne more smatrati za drugo nego za neumestno komedijo, ki ni prav nič v skladu z resnostjo današnjih časov. Ali je morda mogoče ustvariti si drugačno mnenje na podlagi poročil, ki prihajajo iz Ženeve? Tako je na pr. komisija za pomorske zadeve imela pretekli torek spet sejo, na kateri se je ponovno prereše- tavalo sporno vprašanje o napadalnih in obrambnih sredstvih. Kakšno soglasje vlada med zastopniki posameznih držav, nam nazorno kažeta naslednja slučaja: Glede velikih vojnih ladij so zastopniki Nemčije, Italije, Rusije, Turške in raznih drugih držav dokazovali, da so „zelo nevarna napadalna sredstva; Združene Države, Anglija, Francija in Japonska pa zagotavljajo, da služijo oklop-nice samo za obrambo. Amerika in Japonska sta torej v tem slučaju popolnoma soglašali; ko se je pa načelo vprašanje nosilcev letal, sta zagovarjala zastopnika teh dveh držav vsak svojo; za Japonce so nosilci letal „najhujše izmed vseh napadalnih sredstev", dočim razlagajo Ame-rikanci, da služijo te vrste ladij samo za obrambo, in sicer proti podmornikom. Te razprave dovolj jasno napovedujejo kakšni bodo uspehi, ki jih bo obrodila konferenca za omejitev oboroževanja. SPREMEMBA V UREDNIŠTVU «SLOVENSKEGA TEDNIKA" Cenejnim čitateljem in čitateljicam nazna-mo, da je na željo podpisanega konzorcija z današnjo števitko prevzel uredništvo našega lista g. Peter Čebokli. Pod njegovim vodstvom, smo uverjeni, da bo »Slovenski tednik*' uspešno nadaljeval posiečene začetke v korist naše naselbine; se širil in večal v splošno zadovoljstvo naših mnogoštevilnih či-tateljev in pristašev. Gospoda Čeboklija ni potrebno še posebej predstavljati naši javnosti, ker je kot soustanovitelj in dolgoletni urednik »Slovenskega tednika" vsem dobro znan KONZORCIJ »SLOV. TEDNIKA" Slovenski starši, govorite svojim otrokom v materinščini VELEVAŽNO za tiste ki se vračajo v Domovino ŠPECIJALNE CENE ZA POTOVANJE V MESECU MAJU Vprašajte na Banco Holandés de la América del Sad Sucursal Buenos Aires Bmé MITRE 234, esq. 25 de Mayo Ne kupite prevozne karte, dokler se niste z nami posvetovali BOP ISt NAŠIM GOSPODINJAM IN ŽENAM Mir v hiši in družini je večkrat odvisen od prave gospodinje iti žene. Lepa beseda lepo mesto najde, pravi stari pregovor. Na ta resničen pregovor, ki je tudi zlata vreden in je pravi mosi. k družinski sreči, naj vedno mislita zakonca. Današnje življenje je zelo težko, ženi, kakor tudi moškemu sí je treba truditi za obstanek; oba i-mata dosti dela in skrbi in « ni čudno, če sta inawsikateri-krat slabe volje. Kadar je pa tako, da je mož sla.be volje, žena pa tudi, potem je navadno prepir v liiši. Vendar bi pa baš žena lahko mnogokrat preprečila prepir z lepo, dobro in prijazno besedo. Včasih gre to pač zelo težko, a premagati se je treba. Kaj pa je tudi najlepša čednost ženske? — Potrpljenje. Če pride mož od napornega dela domov slabe volje, pust in siten, tedaj mu mora pokazati ravno žena dobro vol- IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEš DE BIItIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v zdravniških vedali v Bs. Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinirn od 9. ure zju traj, do 20. ure zvečer. P. L. Saenz Peña 1480 U. T. 23 Buen Orden 3389 Buenos Aires jo. -Privoščiti mu mera lepo j besedo. Pomirilo ga bo to, pozabil bo na. dnevne križe in težave, in lahko se bosta o vsem lepo in mirno sporazumela. Kadar je pa mož slabe volje, kadar ga tare to in ono, takrat naj mu žena nikar ne prihaja s svojimi težavami in tožbami; potrpi naj in molči. Vse kar ima na duši, kar jo teži, naj pove možu ob pravem času, pa ne bo r.ikdar v zakonu prepira. Ako je resnica, da žena podpira tri vogle v hiši, potem jih podpira le tista žena, ki je potrpežljiva, popustljiva in prijazna, to jc- žena, ki zna varovat* v hiši mir, kateri je temelj in pogoj prave rodbinske sreče. Cordoba, meseca maja. Anton Mozetič Naši materi ' Ni dolgo tega, kar sem prebila dva meseca v n< kem kraju, kjer živi več s1 c venskih družin skupaj. Kratek čas sem bila, pa vendar se mi je zdelo, da sem celo leto. Večkrat sem hodila mimo hišic, v katerih so prebivale te slovenske družine in vsakokrat sem morala slišati, kako je neka slovenska mati govorila v tujem jeziku svoji hčerkici. „Maria, veni a eomere", toda, da bi vsaj gpvorila pravilno španščino bi še ne bilo tako sramotno, toda njena ar-gentinščina je bila taka, da so se vsi sosedje posmeh o vali. Vsakokrat, kadar šem srečala to mater, sem jo pozdravila z našim „dober clan" ali „ddber večer". Redno pa sem dobila od Tovor : ..Buendia" ali ..buenas noches". Srce se mi je krčilo žalosti, a vseeno sem molčala in nadaljevala svojo pot. In to je bilo dan za dnem. Nekega dne sem p^'vstopila na obisk v sosednjo hišo. Gospodinja, „kraška mati", je držala majhno, še povito dete. v naročju. Igrala se je z njim ter pripovedovala v tujem jeziku, katerega z mirno vestjo lahko rečem, da nisem razumela, ker polovica je bila španščina, polovica italijanščina, svojemu detetu razne stvari. Tedaj pa nisem mogla zakriti svoje slabe volje ter sem jo vprašala : „Ali bodete učila svojega malega sinčka slovenski jezik, ali španščine?" Ženica mi odgovori ■ ..Kaj ga čem učiti slovenščine, saj naša go-1 vorica mu ne bo nikdar v prid. Kaj pa toliko držite za Slovence, sedaj smo vendar Argentinci in četudi bi nas usoda pognala v naš stari kraj, bi ne' smeli govoriti drugega kot italijanščine?" Vidite, dragi izseljenci, take slovenske matere imamo po širni Argentini. Tu se še dobi slovenska mati, ki svojemu otroku odjemi je naš pravi slovenski duh. domačo govorico, katero naša mati v robstvu ne sme učiti. Toda te matere, naj pomislijo, da bodo tudi one morda morale poslati svojo deco daleč proč iskat si svoj vsakdanji kruh. In kako težko jim bo moralo biti tedaj, kadar bodo dobivale pisma od svoje dece, pisana v tujem jeziku, katerih morda ne bodo razumele in jim jih bodo morali tolmačiti tuji ljudje? Kesale se bodo tedaj, toda prepozno bo že, kajti naša govorica ne bo šla več tej deei v glavo. Živite kakor vas je vaša stara babica učila in pošiljajte vašo deco v prosvetna društva, kjer so bo naučila ljubiti svojo domovino, spoštovati vaš jezik, katerega se v šolali ne more učiti! Spreobrnite sé, drage izseljenke! Članica S.P.D. I. — Širite — Slovenski tednik BOLNIKI na blenoragiji, sifilis, kožnih krvnih in drugih boleznih, če hočete biti zdravljeni po izurjénih specialistih — OBIŠČITE INSTITUTO MEDICO CALLÁ0 Naše najmodernejše zdraviliške inštalacije in znanstveno zdravljenje po svetovnih specialistih — predstavlja najboljšo garancijo, da bo vaša bolezen ozdravljena v našem institutu. Dr. J. H A H N ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE. JAJČNIKA. MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA. ANALIZA KRVI IN ORINE. BLENORAGIJE PROSTATA — SIFILIS — KRVNE BOLEZNI Tucumán 2729, esq. Pueyrredón U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer.Ob nedeljah od 9—11 NIZKE CENE DOCK SUD (Prov. Buenos Ares) Calle Facundo Quroga 1441 (nasproti elektrarne) EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v moji lekarni. Franjo Huspaur ŽENSKE Ženske bolezni. Za ženske imamo poseben vhod in posebno čakalnico, vse v največji diskreciji. CALLAO 339 1. NADSTROPJE. ZNIŽANE CENE IN PLAČILNE UGODNOSTI Sprejemne ure: od 9 — 12 in od 15 — 21 ure. Ob nedeljah in praznikih od 9 — 12. VAŽNO! Za vse izseljence moške in ženske, ki želijo preskrbeti se z dobrimi stvarmi in z dobro obleko za mal denar. Pri tvrdki „Astra", Córdoba 883. vdo. bite z druge roke in v dobrem stanju briljantne, biserne, zlate in srebrne nakite; umetniške slike, kipe, porcelane, kristale i. t. d. Moške in ženske o-bleke, svilene in iz blaga, večerne in promenadne o. blcke, kožuhe, suknje in garniture i. t. d.. Zaloga moških oblek in delavnica. Velika —-.... novost V barvarni (tintoreriji) „Belga", Córdoba 905, sem otvoril krojaški oddele, katerega vodi dolgoleten v Evropi in Sov. Ameriki izkušen strokovnjak pri-krojevalec g. Anton Taze-kas, ki izdeluje po najmo. demejšem kroja obleke in suknje iz najboljšega angleškega blaga. V tej moderni barvarni morete prebarvati in očistiti obleke sov, tako da izgledajo kot in druge stvari za par pe-novo. Obiščite na vsak način podjetje, kar vam bo gotovo v veliko korist. LASTNIK OBEH PODJETIJ: TOŠKOVIč JOVAN OSTOIČ FOTOGRAFIA LA MODERNA Mxtjim cenjenim odjemalcem sporočam, da bom dajal tekom zimske sezone vsem čitateljem »Slovenskega tednika", ki se bodo predstavili z listom, velike popuste. Daroval bom tudi lepo izdelane povečave. Priporočam se cenj. čitateljem „Slovenskega tednika" Podružnica, calle Belgrano 3136. U. T. 45 . 1720 S. Saslavsky Av. San Martín 1679 Bs. As. VESTI IZ PRIMORJA dogodki v zgoniku Trst, aprila 1932. Kakor ! drugod po Primorskem .so tudi v Zgoniku vsadili spomin-I sko drevo na ime Arnalda Mussolinija. Dobili so tudi v Zgoniku mlad mecesen, pre-krepko drevee in ga vsa-f"H s parado v nedeljo 21. februarja. Podeštat je v slavnostnem govoru izjavil, da bo se ne pomeni, da bo» obrat po-s® varovali miličniki do ene Ponoči, potem pa šli na od-Ob treh zjutraj so že na-mecesen posekan na trgu. Agenti v družbi fašistov so "Vedli strogo preiskavo po Vii«; bili po vseh hišah. Sko-1-0 ni hiše, da ne bi bil kdo od domačih aretiran. Pobrali so P8. tudi po več ko enega mo-od hiše. Pozneje so ve-<:ltl° aretirancev izpustili. Ka-8 moških je ostalo zapr-Na dan sv. Jožefa pa je Prišlo v vas kakih 60 orožnikov in so zaprli vse moške i? . cele vasi ter odnesli tudi Oluogo domačega orodja. Al°rda hočejo videti, s kate-rirri orodjem je bil Arnaldov Recesen razsekan. Ob tej pri-*%i so prišli na Zgornji Kras »leteči oddelki" orožništva in Policije, ki jih cenijo na 200 mož. Trst, aprila 1932. V tržaških zaporih pri »Jezuitih" lrila še vedno okrog štiride-mladeničev iz Zgonika, Saleža, Proseka in Kontovel-3a radi „ArnaIdovega" dre-Vesca, ki so ga izrili 21. fe-br«arja. Pretepajo jih in zlo-stavljaj o toda naš rod ne klo-°e> kajti z nanii je Pravica. ^AKo se ispodrine domače trgovce 'Prst, aprila 1932. »Coope-ratiVe Operaie" iz Trsta so odprle v Postojni podružnico. V zalogi imajo poleg kolonialnega tudi manufalctur-no blago. Trgovina je najmodernejše opremljena. Njen glavni namen je, da izpodrine domače trgovce. fašistični »uspehi" v postojni Postojna, aprila'1932. Pri nas bodo pa zidali „Casa del Fascio". Špediterja Priorio in Agosta iz Prestranka sta v ta namen »žrtvovala" 40.000 lir. Podesta Alfredo Zanoni vabi mlade ljudi v gostilno in jih v pijanem stanju navdušuje za Balillo in Avanguardio. Na športnem igrišču je dal nekaj mladeničev, ki so gledali tekmo, prijeti in odpeljati v „Casa Balilla", kjer jim je grozil s karabinerji, če se ne vpišejo. Vendar se mu ni posrečilo niti s tako prepričevalnimi argumenti pridobiti nobenega. Kakor drugod, je milica tudi pri nas zelo priljubljena. Množe se slučaji, da pretepejo domačini kakega miličnika. Karabinerji in miličniki patrulirajo z avtomobili ter vlačijo za' vsako malenkost polne automobile v zapore. aretacije v ajdovščini Gorica, aprila 1932. V Ajdovščini so nedavno aretirali skupino komunistov, ki so delali pri velepodjetniku Riz-zattiju. Po najnovejših poročilih gre za delavstvo po večini italijanske narodnosti, ki je nastavljeno v ajdovskih predilnicah in je obtoženo komunistične propagande; V zadnjem času so neznanci razširili velike množine komunističnih letakov, ki so naperjeni proti fašističnemu režimu. • Poleg imenovanih delavcev je bila nekaj dni pred veliko nočjo aretirana gdčna Marica Spacapan, trgovka s ko-lonijalnim blagom v Lokavcu pri Ajdovščini. Ta aretacija se spravlja v zvezo z aretacijami v Ajdovščini. Pri Špaca-panovi so orožniki izvršili strogo hišno preiskavo in so kakor sami zatrjujejo, odnesli nekaj listin, ki baje dokazujejo, da je bila Špacapanova v zvezi z omenjenimi delavci. delovanje fašističnega učitelja v renčah Gorica, aprila 1932. V Renčali je politični tajnik učitelj Malierea v gostilni „pri Pir-čku" klofuta! bifjenske fante, ker so peli »Triglav moj dom". Med fanti je bil Furlan Ugo Pini, ki je tajnika na-mlatil in mu tako dokazal kako mu je fašizem pri srcu. balilla na goriškem Gorica, aprila 1932. Trinajstletni učenec Čuk Bole-slav je v Biljah stepel učitelja Kalabreza, ki ga je silil naj vstopi v Balillo. Komisar v Čepovanu lovi otroke po cesti in jili sili naj vstopijo v Balillo in Avanguardio. Vsekakor lepi dokazi kako je naša mladina navdušena za take prekoristne organizacije. sirottijev režim v gorici Gorica, aprila 1932. V biv-,šem slovenskem zavodu A-lojzijevišču je vladni komisar Antonini odslovil dr. Andreja Pavlico, profesora v goriškem bogoslovju, ki je nado-mestoval kot duhovni vodja Filipa Terčelja. Kakor znano, je bil ta nedavno aretiran. Na to 'mesto je komisar postavil kapucina o. Stefano, ki je igral znano vlogo v zadevi konfinaeije župnika Ivana Rejca in ki je znan kod italijanski nacionalist. Komisar je tudi odpravil slovensko Za nakazila In izplačila v angliških fantih na vsa mesta in kraje Jugoslavije,' Češkoslovaške in Julijske Krajine ter na vse države celega sveta, obrnite se na BANCO DE LONDRES ¥ AMERICA DEL SU» Najstarejša banka, katere samo ime pomeni že VARNOST in RESNOST Osrednji zavod: 6, 7 in 8. Tokenhouse Yard. London Buenos Aires: Bartolomé Mitre 399 esq.. Reconquista Mendoza, Paraná, Posadas, Rosario, Santa Fe, Tres Arroyos, Tucumán in Asunción. Rosario: calle San Martin 849 y Salta 2809-13 Podružnice: Azul, Bahía Blanca, Concordia, Córdoba CITATELJ1 POZOR! "ÉIFKARTE" do Zagreba, Beograda, Ljubljane in vse kraje Jugoslavije prodajamo za SAMO! 325-m$n. Imamo na razpolago mesečno šest parnikov s posebnimi kabinami za tretji razred. Kliente v notrajnosti postrežemo pismeno. Cía. General de Vapores (USTANOVLJENA LETA 1890) Reconquista 1090 U.T. 31 - 4065 Buenos Aires pridigo in vpeljal italijansko. Nastavil je tudi vratarja italijanske narodnosti, potem ko je bil Slovenec Skok aretiran. Vse izpremembe v Alojzijevi-šču so se izvršile sporazumno s škofijskim administratorjem Sirottijem. bogoslovci v gorici oblečeni po italijanski modi Gorica, marca 1932. Na ukaz škofijskega upravitelja Sirottija so se morali vsi gojenci Malega semenišča, to je škofijske gimnazije v Gorici obleči v talar in se pokriti s tipičnim klobukom, kakor ga nosijo italijanski duhovniki. automobilska smola sirottija Gorica, ^prila 1932. Upravitelj goriške nadškofije mons. Sirotti je te dni s svojim avtomobilom vozil po mestu v družbi šoferja Ivana Budina. V ulici Mazzini je šofer vozil z vso brzino ter trčil v nasproti prihajajoči avtomobil, ki je last tvrdke »Cementi Isonzo". Tega je vozil ing. Bellini. Avtomobil mons. Sirottija se je močno poškodoval. Večje nesreče ni bilo. Nesreče sta krivi obe stranki, ker sta avtomobila šla z vso naglico in nista šoferja dala potrebnih signalov. Pokojni nadškof Fr. Sede j ni imel lastnega avtomobila, pač pa si ga je msgr. Sirotti takoj nabavil, ko je bil imenovan za škofijskega upravitelja. Kakor se vidi, nima njegov avto sreče. vilharjevega spomenika v postojni ni več Vilharjev spomenik v Postojni je doletela ista usoda kot spomenik skladatelja Vo-lariča v Kobaridu: Italijani so ga porušili. — Najprej so Italijani pomazali in uničili napis na spomeniku. Bodlo jih je v oči, da stoji sredi Postojne v kamen vklesana zavest domačega prebivalstva, ki jo je pesnik Villiar izrazil z besedami »Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!". To pač ni bilo v skladu z trditvijo o »Postu-mia italianissima, vedetta alie sacre porte d'Italia". — ko pa ni zadostovalo to in je izpod črne barve bleštel napis in Postojnce silil k prisegi »čuj-te gore in bregovi, da sinovi Slave smo" so Italijani porušili Vilharjev spomenik popolnoma. V poletju 1931. pa so postavili Vilharjevi častilci in rojaki nov spomenik v njegovi rojstni vasi, v Planini pri Rakeku. Pri odkritju spomenika se je zbrani narod spomnil svojih bratov onstran meje kamor zro tudi oči novega Villiarjevega kipa. Pri odkritju je bila zastopana tudi naša emigracija. Delegacije društva »Tabor" in »Zora" ter društva »Soča" so položile na spomenik vence. Na spomenik je bil položen tudi venec, o katerem se ni vedelo kdo ga je prinesel. Venec je bil trnjev in ovit s črnim trakom. Na njem je bil značilen napis »Bratje — bratu!" SAMO ITALIJANSKA PRIDIGA Trst, marca 1932. Č. g. Kna-felc, ki se je poitalijančil v koprskem semenišču, kojfe je bilo pod vodstvom mons. Sirottija, upravlja tri hrvaške duhovnije v Istri, in sicer Pregaro, Gradino in Topolo-vac. Čeprav ni v teh farah niti enega Italijan», temveč so vsi verniki hrvaške narodnosti, pridiguje Knafelc samo v italijanskem jeziku. Dr. Med. K. VELJANOVIÓ, Zdravnik Poslaništva ljevine Jugoslavije, Viamo nte 369, Bs. Aires. ZDRAVNIŠKI VESTN1K Kra- Fiziološko dejstvo jogurta. (Nadaljevanje) Obširneje se je o teh v-prašanjih bavil leta 1887. v svoji knjigi „Leqors sur la autointoxication dan« le nía-ladies" francoski zdravnik Bonhardt. Danes sprejemajo vsi, kot znanstveno dokazano, da se v organskih aparatih nahajajo vedno razpadajoči bakteriji, katerih strupeni produkti prihajajo iz krvi, kjer pripravljajo, tvorijo in pospešujejo uničevalna sredstva in bolezni. Pri normalni funkciji organov za prebavo, v črevesju, obstoja nekako biološko ravnotežje med različnimi microorganiz-mi, posebno pa med mikrobi razpadanja, ki razdeljuje sestavine zavžite hrane in bakterije, kateri spadajo med ogljene hidrate (kakor celuloza, sladkor itd.). Najvažnejši izmed teh so bakteriji mlečne kisline. Od rezultata te borbe med raznimi vrstami microorganizmov zavisi, bo li človek zdrav, olj bolan. Kadar prekosijo bakteriji razpadanja druge, piične hitro razmnoževanje strupenih bakterijev in njihoAih snovi, kateri dovedejo človeka do zastrupljenja organizma (autointoxication), v katerem slučaju je neobhodno potrebno prekiniti njihov nadalj-ni razvoj. S tem se tadi lahko pojasnjuje poznana teorija, da je dolgost življenja pri pticah v obratnem sorazmerju z dolžino njihovega črevesja. Izmed vseh vretenčarjev imajo najdaljši crgau za prebavo sesalci, dotim pticam celo, ravno nasprotno, debelo črevo popolnoma manjka, ali pa, kakor je to pri Kamilski ptici, povsem majhno. S tem se objašnjuje njih dolgo življenj" Kanarček n. pr. živi toliko časa, kakor domač pes: od 32 do 18 let. Orli in vrane žive nad 100 let, papige pa žive dobo več človeških življer j Kamil-ska ptica pa, ki ima začetek debelega čreva, le »'e lkokate-rikrat doseže življensko dobo 20 let. (Dalje prihodnjič.) L Da boste udobneje počivali... . J E. LA MEJOR COLCHONERIA DEL OESTE Najboljše žimnice in najboljše postelje Avda. SAN MARTIN 1758 U. T. 59 Paternal 0504 PRVA JUGOSLAVENSKA POLIKLINIKA VIAMONTE 369 U. T. 31 Retiro 4000 Bs. Aires Zdravljenje se vrši v naši kliniki zelo vestno od jugoslovanskega zdravnika Poslanstva Kraljevine Jugoslavije v Buenos Aires, ki je diplomiral v Nemčiji in se specializiral v Avstriji: za kožne in spolne, kakor tudi za ostale notranje bolezni. Velike olajšave se nudijo jugoslovanskim delavcem Ordinira od 14. do 19. ure, po želji in v slučaju predhodne pri. javo ordinira izven navedenih ur, tudi ob nedeljah in praznikih. Sprejema vsak dan od 15 do 20 ure Ravnatelj: Dr. VUONO ZBOROVANJE " DALMATINSKE AKCIJE" V TRSTU FOTOGRAFIJA «LA FAVORITA" VARELA 1201, esžj. ZUVIRIA, okraj FLORES U. T. 63-1551. Najlepša slikarska dela. Opreme za neveste. Postrežba točna. Cene zmerne. Priporoča se PAULINA BRUSILOVSKA Sledila je razprava o pripor oči j ivosti ¿družitve tržaške skupine „Dalmatinske akcije" z že več let obstoječim »Dalmatinskim društvom" („Societc Dalmatica") in raznih drugih vprašanjih. Na vse je odgovarjal predsedujoči posl. Pescosolido, ki je pojasnjeval nagibe za pokrenitev dalmatinskega pokreta v vseh italijanskih mestih. „Je to prostovoljski pokret, ki gre po poti, katero ista začrtala Benito Mussolini in Gabrie-le d'Annunzio. Pokret je v popolnem skladu z vsemi fašističnimi silami naroda". Pojasnjeval je program „Dalma-tinske akcije", zlasti pa njega podporno stran. Pred kratkim so bile podeljene znatne podpore dalmatinskim učencem na italijanskih šolah. Potrdil je dalje, da se tržaški provineijalni fašistični taj- nik zelo pohvalno izraža o delovanju tržaške skupine »Dalmatinske akcije", in je izrekel željo, da naj bi v Trstu vsaka šola učilnica in skupina mestnih ulic nosila ime kakega dalmatinskega mesta, v prepričanju, da bo tržaški župan dr. Pitacco ugodil tej želji. Fašistični režim je hotel, da bodi dalmatinski pokret nadaljevanje tradicije vojnih prostovoljcev. Zato se morajo vsi dalmatinski begunci priključiti temu pokretu z navdušenjem in strastjo. Predlagal je, da se pošlje bratski pozdrav vsem v Italiji živečim Dalmatincem, a vsi v Trstu bivajoči Dalmatinci naj tvorijo častno jedro vse-vkupne Dalmatinske akcije". Zanje bodi pravi vojaški ponos, da služijo pod dalmatinsko zastavo, ki je njihova, in pod rdečo prostovoljsko zastavo. Ko je bil sprejet še predlog, da nosi tržaška skupina ime Tommasa Gullija, 11. julija 1920. 1. v splitski luki padlega poveljnika italijanske vojne ladje „Puglia" (povod požiga tržaškega Narod: nega doma), sta bili poslani pozdravni brzojavki generalnemu tajniku fašistične stranke Staraceju in predsedniku udruženja prostovoljcev Co-selschemu, z navdušenim „a-lalc" za „bodoče bitke in neminljive zmage", nakar je bilo zborovanje zaključeno. ZOaOZOHAVNICA Centralnega Zavoda A. P. Dra. Dora Saxnoilovich Donato Alvares 2181 U. T. 59 - 1723 Ordinira dnevno od 15. do 20. ure. j GOSPE: Neredno perilo ali zastoj istega, neprijetnosti nosečnosti in spolnih organov, sozdravljeni po-zdravnikih specialistih od 10 — 12 in od 15 — 21 INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 923 DELAVEC poslušaj resno besedo Nasvet > ki ti bo koristil Ne kupi nobene delavne obleke Brez pregledati našega blaga in naših cen Ta Piemontesa9 L. N. ALEM 546 Ti nudi: MOČNO BLAGO UDOBNE KROJE NIZKE CENE in ti garantira da: NAŠE BLAGO SE NE RAZŠIJE Slovenski urar popravlja ure in opravlja vsa v zlatarsko stroko spadajoča dela Rojakom se priporoča ADOLP KURINČIC Calle Córdoba 358/1 MODISTA Izdeluje poletne in zimske | plašče, praznične in delavne obleke, moško in žensko spodnje perilo. Zimski ali letni $ površnik 12.— Praznične obleke 8.—• Boljše dnevne obleke 6.— Delavne obleke 3.50 Žensko perilo po kom. 0.50 Moško perilo po dogovoru Priporoča se vsem rojakinjam 5 ŠTEFANIJA KASTELIC MEDRANO 1142 Buenos Aires i »0-4 »04 ►04 KX KM ►O* ■O* | AnaCharpovaj I Porodna asistentka di- j plomirana v Pragi in Buenos Airesu Ima dolgoletno prakso v! porodnišnici v Pragi in v I bolnici Rawson v Buenos Airesu. Sprejemajo se penzijoni-stke, posebno s kampa. Pomoč pri porodih za $ 30— calle OOLOMBRES 178 U. T. 62 Mitre 3755 (1 kvadra od Rivadavia) VESTI IZ DOMOVINE obratne težave celjske cinkarne Dne 1. t. m. je vodstvo cinkarne v Gabrju pri Celju na daljše roke odpovedalo službo vsemu svojemu delavstvu in namešeenstvu. Vendar to se n epomeni, da bo obrat gotovo ustavljen, nego so razmere danes tako nejasne, da se ne ve, ali bo mogla cinkarna tudi v bodoče obratovati v istem obsegu kakor doslej. Upanje obstaja, da do Popolne ustavitve obrata ne bo prišlo, ako bo podjetje le dobilo potrebna plačilna sredstva za dobavo sirovin iz inozemstva. Obrat se sedaj vrši že v zmanjšanem obsegu. kranjska industrijska družba bo dobavila za rusijo 150 vagonov elektrod Te dni so bila zaključena Pogajanja med Kranjsko industrijsko družbo na Jeseni-c&h in ruskim trgovinskim Zastopstvom na Dunaju. Sklenjena je bila pogodba, da bo Kranjska industrijska družba dobavila za Rusijo 150 vagonov elektrod, ki jih izdeluje v svoji tovarni na Dobravi. Tovarna bp mogla zaradi tega velikega naročila za približno štiri mesece zopet zaposliti 150 delavcev, ki bodo na ta način vsaj začasno rešeni bede brezposelnosti. hrastniški rudnik po-čiva. One 4. t. m. zjutraj, ko so Po tridnevnem odmoru zopet Prišli na delo, so izvedeli rudarji žalostno vest, da je de-l° v rudniških obratih v Hrastniku in na Ojstrem ustav-'jeno za nedoločen čas. Ru-(^rji so bili pozvani, naj se "ruejo domov, češ, da bodo ZoPet poklicani na delo. De-lavci, vajeni vsega slabega, lin se razšli na svoje revne (iomove, nihče pa ne ve, kako dolgo bo trajala ta brezposelnost, ki se ponavlja zla-