GOSPODARSTVO
lETO XIV Š IEV. 352 CENA LIR 30 POŠT. PLaC. V GOT. PETEK, 26. AVGUSTA 1960 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Z nebeških višav
Kapital bega iz dežele v deželo
Močan odtok zlata iz Amerike = Finančni zapletijaji zaradi Konga
; Medtem ko si navadno države pri-Mevajo, da bi privabile čimveč tuje-P kapitala, je te dni Švica sprejela ne-N ukrepov, ki gredo za tem, da bi Miv tujega kapitala zavrla. Podobne prepe je malo časa poprej sprejela phodnonemška vlada. Očitno je finanč-5;> in gospodarska konjunktura v teh Njavah tako ugodna, da sili tuj ka-Ptal v te dežele, kjer so investicije v ^djetja donosne ali denar v bankah čarno in dobro naložen.
1 'IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIMIIIIHI llllllllililllllillllllllimillll [II1IIIIN1IIIHII
Iz Trsta je odšlo v Rim posebno od-toslanstvo pod vodstvom predsednika '•kovinske zbornice dr. Caidassija in Sana dr. Franzila, da bi protestiralo |lroti nameravani premestitvi projektnega urada Združenih jadranskih 'adjedelnic iz Trsta v Genovo. To pot le nosi odposlanstvo s seboj samo stro-Sno motivirane in v patriotičnem slo-Žtt napisane spomenice na naslov ministra za državne udeležbe, temveč tuni nekaj drugega, kar pomeni v poli-'ki mnogo več kakor razne spomenice, ^poslanstvo namreč spremlja protest 'sega tržaškega prebivalstva, pa naj Mpada k tej ali drugi gospodarski pa-,!>gi ali politični organizaciji ne glede "a socialni položaj posameznikov — "fotest, ki morda še nikdar ni prišel t tako jasnega izraza, kakor je bila 'Mošna protestna stavka po tovarnah, 'ttniških delavnicah, podjetjih, trgo-'inah, javnih lokalih ter v podjetjih ^ javne usluge.
Tržačani so se končno zdramili. Ponedeljkov protest pomeni, da so se iz tlgotrajnih izkustev v svojih odnosih "asproti rimski politiki tudi nekaj na-neili; vsa odposlanstva in vse spomenice ne zaležejo mnogo, ako ni za nji-"d javnega dejanja, ki opozarja nein-'°rmirane in pogosto tudi politično zaklenjene oblastnike, da gre za resno •adevo, ki utegne uneti hude posledice ne samo za krajevno gospodarstvo, 'etnveč tudi lahko močno odjekne na ihlitičnem področju. Tržačani so spre-ddelT;' da brez odprtega boja ni uspe-ha. To pravilo velja za posameznega kžavljana, za organizacije, pa tudi za "iesta in dežele. V demokratično urejenih državah so odločitve višjih organov Rezultanta gospodarskega in političnega kja prizadetih skupin in razredov; na tazne sentimentalnosti se vlade ne mo-|rejo ozirati.
Z druge strani pa se nam zdi rimsko •■'Vnanje prav v tem premiru nepojmljivo. (O zadevi odloča minister za 1'ržavne udeležbe, ker so tržaške ladjedelnice poleg dveh drugih veiik h ladjedelnic v Genovi in Neaplju sestavni Rel državne skupine FINCANTIERI, ki je s svoje strani v sklopu državnega i'oidinga IRI). V državnem merilu gre 'eitdar za drobtino, ki bi jo prav lah-k pustili Trstu po tolikih demontažah, M so ga že zadele. Za sam Trst in 'teželo — prizadeta je tudi goriška po-kajina, h kateri pripadajo ladjedelni-Ce v Tržiču — pa pomenijo ladjedelni-Ce mnogo. Z njimi je povezan razvoj )sega tržaškega pomorstva in tržaške '"dustrije ter tako v veliki meri tudi : življenjski obstanek mnogih prebivalcev. Ladjedelnice v Trstu in Tržiču so "erazdruženo povezane s preteklostjo •'"ših krajev; v njih vidijo naši ljudje Mod prizadevanja več rodov naših ra-•"m ni kov in kvalificiranih delavcev, kdje iz ladjedelnic v Trstu in Tržiču Mtsijo glas domačih umskih in teles-Mh tvorcev po vsem svetu. Kako naj Se po vsem tem naši ljudje odtrgajo "d ladjedelnic zavoljo Genovežanov, ki s° Trstu odnesli že toliko drugih pridobitev.
Maš človek res ne razume rimske po-'>Uke. Ali res sloni ta na nerazumeva-"Su za potrebe tukajšnjega gospodariva in prebivalstva, ali pa na neobveščenosti rimskih državnikov o dejanih razmerah in razpoloženju prebival-s,va na našem ozemlju.
Zaradi takšne politike ni čudno, da Se vselej ob podobnih priložnostih, ko Se razgalijo njene najšibkejše strani, Rjavijo v tržaški javnosti tudi govori-Ce o najbolj neverjetnih političnih kom-čifiacijah glede politične pripadnosti Trsta. Vsekakor se s takšno politiko i Ustvarja v javnosti občutek negotovo-s*i, ki kvarno vpliva zlasti na gospodarstvo.
grda -14.000 ljudi
Poleg številnih drugih finančnih s!htpin, kakor FINELETTRICA, FIN-^IDER, FINMARE itd., zajema Ita-hidnski zavod za obnovo (I.R.T.) tu-• d' novoustanovljeno skupino FIN-, CANTIERI. Novo družbo so ustano-, vUi za to, da bi prevzela upravo ladjedelnic, ki jih je doslej v imenu in torej države upravljala FTN-'MEcCANICA.
FINCANTIERI nadzira družbo CR-^A »Združene jadranske ladjedelni-Ce« (GRDA), ki ima ladjedelnico v ; Tržiču (goriška pokrajina), na ka-teto se oslanjata Elektromehanična 1 '°varna in Tovarna železniškega in Aeronavtičnega materiala v Tržiču, 'fžaško ladjedelnico Sv. Marka z j ^ruženo Tovarno mostov in dvigal ; ^er Tovarno strojev Sv. Andrej, prav 'ako v Trstu. Do lanskega leta je ■ Spadala h GRDA tudi ladjedelnica Sv. Roka, ki so jo pozneje pri-; Mučili Tržaškemu arzenalu. Poleg ^ega nadzorujejo združene jadranske adjedelnice manjšo ladjedelnico v ^enetkah in vrsto manjših tovarn v Benetkah in Trstu.
! Združene jadranske ladjedelnice pRDA so delniška družba, ki razpo-i aSa z glavnico 9 milijard lir (do 'atiskega leta je glavnica znašala 3 | milijarde lir, lani pa so izdali za 6 ' •"ilijonov novih delnic po 1000 lir). J ^ obratih GRDA je zaposlenih ne-^aj čez 14.000 delavcev in uslužben-: Cev, cd tega je bilo konec lanskega 1 eta 5.048 delavcev v Trstu, drugi pa s° povečini nameščeni v Tržiču; saj
Pametna finančna politika se otresa preobilice tujega kapitala, ker se boji, da bi ta obilica zavedla ljudi, da nalagajo denar v nedonosna podjetja; toda na drugi strani je tuj kapital muhast in kaj kmalu zapusti deželo, ko nastopi ugodnejša konjunktura kjerkoli drugod. Takšen nenaden odliv kapitala utegne škoditi razvoju domačega gospodarstva. Prav naložitev obveze, da se sme tuj kapital izseliti proti najmanj tromesečni odpovedi, kakor jo je uvedla švicarska vlada, ima namen preprečiti prenagel odhod kapitala; hkrati pa naj bi obvezna odpoved v določenem roku zavrla nadaljnji dotok kapitala iz tujine.
VEČ VZROKOV: KONGO IN
AMERIŠKA DENARNA POLITIKA
V	tem trenutku je treba iskati vzrok za močno prilivanje kapitala s celine na celino in iz države v državo v prenosu oblasti v nekdanjem Belgijskem Kongu in v mednarodni napetosti, ki je nastala zaradi notranjih razmer v tej mladi državi, pa tudi v ameriški denarni politiki. Že v eni izmed zadnjih številk smo poročali, da je v kratkem odšlo iz Konga okoli 32 milijard dolarjev tujega kapitala, ki seveda zdaj išče ugodnejša tla po svetu. Mnogo tega kapitala je menda odšlo v Kanado. Razumljivo je, da sili tudi v druge dežele, kjer je gospodarska konjunktura ugodna ali pa so sičer obresti za naložbo kapitala bolj visoke.
POLITIKA NIZKIH OBRESTI V AMERIKI
Ameriška zunanja politika zbuja pozornost finančnikov in gospodarskih izvedencev po vsem svetu. Iz Amerike odhaja zlato in tuj kapital sploh še vedno v veliki meri, a kljub temu je Zvezni rezervni urad (Federal Reserve Board), ki vodi denarno politiko, v kratkem času dvakrat znižal obrestno mero. Jasno je, da bi višja obrestna mera zadrževala tuj kapital v deželi.
ODTOK ZLATA IZ AMERIKE
Od 1. januarja 1960 so Združene ameriške države izgubile 424 milijonov dolarjev zlata, samo v zadnjih dveh mesecih in pol za 300 milijonov dolarjev in v prvih 12 dneh avgusta 112 milijonov. Zlato se odteka v veliki meri iz Amerike v evropske države, kjer je gospodarstvo v polnem razvoju ter je obrestna mera višja. Angleži prav nič ne prikrivajo, da je funt šterling razmeroma trden prav zaradi šibkosti dolarja. Na Angleškem lahko Američani naložijo denar na bankah po 5,5%, medtem ko znaša danes obrestna mera v Ameriki po najnovejšem znižanju le 3 odstotke.
V	začetku junija so ameriške banke znižale obrestno mero od 4% na 3,5%, a 11. avgusta je prva skupina ameriških bank vnovič znižala obrestno mero, in sicer od 3,5% na 3%; 18. avgusta ji je sledila skupina drugih velikih ameriških bank. Kje je vzrok za takšno politiko? Ameriški finančniki hočejo preprečiti gospodarsko mrtvilo, ki ga nekateri gospodarstveniki že vohajo v zraku. Zato je treba dati potrošnikom denar v roke po nizki ceni, da lahko še kupujejo blago v takšni meri, pa tudi podjetnim Američanom je treba olajšati nabavo denarja.
Sam razvoj ameriške plačilne bilance ne opravičuje tako močnega zmanjšanja zlatih rezerv. Trgovinska bilanca se boljša. Ameriškemu blagu so na pritisk ameriške zunanje politike močno odprli dostop na evropske trge. Američani si še vedno prizadevajo, da bi
V Moskvi so se. pred kratkim začela pogajanja med predstavniki jugoslovanskega in sovjetskega gospodarstva za novo trgovinsko pogodbo.
Trgovina s Sovjetsko zvezo je v Jugoslaviji dobro razvita. Leta 1959 je jugoslovanski izvoz v Sovjetsko zvezo zavzemal drugo mesto v jugoslovanski zunanji trgovini, uvoz iz Sovjetske zveze pa četrto mesto. Zadnji sporazum o blagovni izmenjavi za leto 1960, ki je bil podpisan 30. januarja letos, predvideva obojestransko blagovno izmenjavo v približno enaki vrednosti kakor lani, to je okoli 108 milijonov dolarjev. Od leta 1955 dalje je blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo potekala po naslednji preglednici (v tisočih dolarjev).
1955	1958	1959	1960
Izvoz	17.950 36.400 47.180 54.000
Uvoz	14.459 57.816 57.360 - 54.000
Skupno 32.409 94.216 104.540 108.000
Podatki se nanašajo na stvarno izmenjavo med obema državama, le za teto 1960 gre za predviden obseg izmenjave. Razlike med uvozom in izvozom v prejšnjih letih so nastajale zaradi tega, ker so v podatkih za uvoz tudi vrste blaga (kakor petrolej, stroji in opreme), za katere so. veljali posebni kreditni dogovori.
Struktura blagovne izmenjave med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo se je
llllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllll!ll!lllllll||||||||||||||||||||l||llllllll!lllllllll!llltllll
imajo Združene jadranske ladjedelnice največji obrat prav v tem mestecu. Obrati GRDA razpolagajo s skupno površino 1.150.000 kv. metrov, na kateri je za 32 km železniških odcepov. Nameščena moč znaša 45.000 kWh. V vseh obratih deluje 492 dvigal raznih velikosti in zmogljivosti.
Te dni je vodstvo FINCANTIERI sporočilo, da misli prenesti projektivni urad ladjedelnice GRDA iz Trsta v Genovo. Prav tako misli prenesti v Genovo tudi podobne urade iz Neaplja in drugih italijanskih mest. V Genovi naj bi odslej deloval skupen projektivni urad, ki bi izdeloval načrte za vsa naročila, ki bi jih prejele ladjedelnice v sklopu FINCANTIERI. Tržaška javnost se je odločno uprla temu sklepu s proglasitvijo splošne protestne stavke v ponedeljek popoldne, ki je uspela v celoti.
izvoz še pospešili. V ta namen je ameriško ministrstvo za trgovino zahtevalo velikanski kredit 1 milijarde 800.000 dolarjev. V sami trgovinski bilanci ni primanjkljaja, pač pa ustvarjajo primanjkljaj v plačilni bilanci veliki ameriški izdatki v tujini zlasti za vzdrževanje ameriške vojske ter vojaška in gospodarska pomoč tujim državam.
Ameriške zlate rezerve so sicer še velike, čeprav so dosegle najnižjo raven po letu 1940. Junija lanskega leta so padle izpod 20 milijard dolarjev ter so 17. avgusta 1960 znašale 19.032 milijard dolarjev. Računajo, da bodo proti koncu meseca avgusta zdrknile na 19 milijard dolarjev.
V
Švica se otepa tujega kapitala
Švicarji sami razpolagajo s tako velikimi kapitali, in dotok tujega kapitala je tako močan, da so si zdaj lahko privoščili ukrep, ki nalaga lastnikom tujega kapitala, naloženega v Švici po objavi te odločbe, obvezo, da plačajo onim bančnim zavodom eno četrtino od 100 provizije za vsako tromesečje. Poleg tega so se banke dogovorile, da morajo imetniki tujega kapitala, ki je bil naložen v Švici po 1. juliju 1960, odpovedati svoje naložbe v Švici vsaj tri mesece prej, preden hočejo svoj kapital oziroma svoje vloge v švicarskih bankah zopet izvoziti v tujino.
Tuj kapital je navalil v Švico v zadnjem času zlasti zaradi zapletljajev v Kongu. Belgijski kapitalisti so skušali svoj denar naložiti varneje v Švici.
Premalo strokovnih delavcev v Evropi
Evropska komisija pri Evropski gospodarski skupnosti je objavila študijo o delovni stili v posameznih državah članicah. Med šestimi sta dve državi, v katerih primanjkuje delovne sile; to sta Zahodna Nemčija in Nizozemska. V zahodni Nemčiji je pomanjkanje delovne sile spomladi lanskega leta nekoliko zadržalo gospodarski razvoj v državi. Na Nizozemskem se to pomanjkanje sicer še ne čuti s takšno nujnostjo, toda v bodoče bo to vprašanje postalo resno. Nasprotno pa razpolaga Italija s precejšnjo količino neuporabljene delovne sile.
Evropska komisija meni, da- potrebuje Zahodna Nemčija okrog 200.000 tujih delavcev, od tega 40-50.000 v težki industriji, 30-40.000 v gradbeništvu, 10-20.000 v tekstilni industriji in 20-30.000 delavcev v drugih industrijskih in pomožnih panogah. Na Nizozemskem primanjkuje okrog
20.000	delavcev ,in sicer 5.000 v težki industriji, 2.000 v gradbeništvu,
2.000	v tekstilni in 1.000 v ostalih industrijah.
Komisija zaključuje svoje poročilo s pripombo, da takšne razlike ne morejo ostati delj časa v meddržavni organizaciji, kakršna je Evropska gospodarska skupnost, ne da bi skupen razvoj članic utrpel manjšo ali večjo škodo. Vprašanje delovne sile je treba rešiti s prilivom novih delavcev. In prav pri tem vprašanju so si gledišča posameznih držav različna. Italija trdi, da morajo za kvalifikacijo delovne sile skrbeti tiste države, v katerih bo ta sila proizvajala, Zah. Nemčija in Nizozemska pa trdita, da je to naloga tiste dišave, ki hoče previšek delovne sile »izvoziti«.
v zadnjih letih ustalila. Nekatere vrste blaga so skoraj popolnoma izostale. Sovjetska zveza uvaža iz Jugoslavije baker, kable, valjane proizvode, proizvode težke industrije, stroje in opreme, vagone, transformatorje in naprave za proizvodnjo paradižnikove mezge, kemične proizvode itd. Jugoslavija pa uvaža iz Sovjetske zveze mnogo premoga, petroleja, azbesta, rudnin, farmacevtske proizvode, stroje, umetna gnojila, žveplo, helikopterje, traktorje.
1% (Trsta
Druga polovica avgusta nam je končno pričarala nekaj sonca izza težkih oblakov. Prav je torej imel ljubljanski vremenoslovec, ki je napovedal preobrat po 15. avgustu.
Sonce nas je, torej spremljalo iz Trsta do Portoroža na ladji »Trogir«, ki je odplula v nedeljo zjutraj ob 8. uri. Poletje je, vrh vsega vlada še počitniško razpoloženje, zato samo suho poročilo brez komentarja o vsem, kar smo videli in slišali na poti.
Vožnja iz Trsta v Portorož s sodobno ladjo stane samo 220 lir in vendar so tudi zastareli avtobusi nabasani, sodobne ladje pa slabo zasedene. V nedeljo pred velikim šmarnom, ki velja v Italiji za poletni počitniški dan, ko večina prebivalstva zapusti mesta, je na ladji izjemoma kar mrgolelo potnikov. Mladi gospe se je aluminijasta peta zarila v deske krova, mož ji je prihitel na pomoč: »Pusti, da se peta ne prelomi, sama bom to odpravila«. In res, odvezala si je čevelj in nato izvlekla peto s prirojeno žensko ročnostjo.
V Portorožu pristanemo ob obnovljenem pomolu. Turistov, domačih in tujih je mnogo. Letos so prvič prišli tudi gostje iz neodvisne afriške države Ghane. Hoteli so zasedeni. Avgust bo torej popravil mnogo tega, kar so pokvarili deževno vreme, strah pred mednarodnimi zapletljaji in nekatere domače nerodnosti.
Tudi v Piranu je po hotelih vse zasedeno, na Tartinijevem trgu kakor drugod po mestu počiva vse polno avtomobilov, tudi tujih. Na Avstrijce in
v zapor
Ameriškega pilota Gary Francis Po-wersa, ki so ga Rusi sestrelili z raketo 1. maja nad Sverdlovskom, je vojaško sodišče obsodilo na 10 let ječe. Ruski zakoni kaznujejo vohunstvo tudi s smrtno kaznijo. Ameriški tisk je napovedoval razmeroma milo kazen, češ da bo sovjetsko sodišče hotelo bolj zadeti ameriško politiko kakor osebno ameriškega pilota, ki je pač ravnal po višjem ukazu. Ameriška osrednja obveščevalna agencija C.I.A. (Central Information Agency), naj bi bila dala Po-wersu nalog, da fotografira v prvi vrsti naprave za spuščanje raket v bližini Sverdlovska, poleg tega sovjetsko raketno središče v puščavi vzhodno od Aralskega jezera, letališča in podmor-niško oporišče pri Murmansku in Arhangelsku. Powers je odletel s posebnim letalom, ki je pripravno za dolge polete v najvišjih višinah, z oporišča v Pakistanu. Istočasno se je ob sovjetski meji iz Turčije dvignilo še drugo ameriško letalo, ki naj bi pre,varilo sovjetsko nadzorno službo. Po opravljenem delu naj bi se Powers spustil na Norveškem.
Pred sovjetskim sodiščem je pilot priznal, da je ravnal po navodilu ameriške obveščevalne agencije. Obravnavi sta prisostvovala njegova mati in oče pa tudi 24-letna žena Barbara. Branil ga je uradno sovjetski odvetnik, s katerim so lahko imeli stike tudi ameriški odvetniki, ki so prispeli v Moskvo, a sami niso smeli braniti Powersa pred sodiščem.
žena in starši nameravajo vložiti prošnjo za pomilostitev. V smislu obsodbe bi moral Powers sedeti v ječi tri leta, sedem let pa bi moral prebiti na prisilnem delu. Zdaj mu je 31 let. Po zatrdilu nekaterih listov je sprejel službo pri CIA, kjer je prejemal po 2500 dolarjev na mesec (okoli 1,5 milijona lir), po nasvetu žene. Povvers se je z ženo in starši sestal šele po obravnavi. žena je časnikarjem pozneje izjavila, da se njen mož ni v zaporu prav nič izpremenil, le nekoliko bolj suh je.
Napetost med Sovjetsko zvezo in A-meriko, ki je nastala zaradi preletavanja sovjetskega ozemlja s strani a-meriških letal, traja še vedno, ter prihaja do izraza pri reševanju važnih mednarodnih vprašanj in ustvarja nove zapletljaje, kakor n. pr. v Kongu. ------------------ • --
AMERIŠKI PETROLEJSKI STROKOVNJAKI V MOSKVI. Skupina ameriških petrolejskih strokovnjakov je pod vodstvom W. Keelerja, podpredsednika družbe Philips Petroleum Compa-ny, prispela v Moskvo. Ameriški petrolejski strokovnjaki bodo obiskali Ufo, Baku, Stalingrad, Kubišev in Leningrad, da bi proučili sovjetske metode za pridobivanje petroleja. Obiskali bodo tudi razne sovjetske znanstvene in štitute.
v Pulj iez
Nemce naletiš povsod, tudi v gostišču »Na obali«, kjer stane preprosto kosilo 200 dinarjev. Tudi v Trstu silijo Nemci in Avstrijci v preprostejše lokale in menze, da bi čim manj potrošili. »Na obali« strežejo dekleta res prizadevno in na steni kaže stara ura točen čas. Ni to malenkost, v unionski kavarni v Ljubljani kaže sodobna (vsaj na zunaj) vedno deseto uro, tako nekako kakor pred delavnicami premnogih tržaških urarjev.
V obnovljenem hotelu »Sidro« (nekdanji Rotondi) stane okusen menu o-poldne 400, zvečer 320 dinarjev, nič več kakor »Pri treh vdovah«. Po Piranu je živo, na obali kar mrgoli ljudi iz vseh jugoslovanskih republik, pa tudi tujcev je razmeroma mnogo. Muzike je več kot dovolj, le v novi Tartinijevi kavarni na obali se ti živci oddahnejo ob pogledu na morje; ugodno vpliva tudi preprosta sodobna ureditev lokala. Za snemanje »Katarine Riječke« se zanimajo tudi tujci. Drži, da vsak statist prejme 800 dinarjev na dan, kakor tudi, da za osla plačajo po 800 dinarjev — lastnik dobi tudi 800 dinarjev — toda tečaj koze je dvakrat višji.
Iz Pirana v Pulj smo se peljali z zasebnim avtomobilom.. Cesta je lepa, že drvimo naravnost proti Pulju mimo Sečovelj. Tabla onstran Dragonje te opozori, da si že v »kotaru Pula«. Treba je priznati, da je signalizacija na križiščih in drugod po cesti zelo pregledna; orientacijske table so smotrne. Razen Limskega zaliva, ki se severno od Rovinja zarije kakih 10 km v samotno notranjost Istre, nas na poti pro-
Živahna trgovina med Jugoslavijo in ZSSR
4. beograjski mednarodni sejem tehnike
Razstavljavci iz 25 držav - Avtomatizacija, elektronika in jedrska tehnika
Pred začetkom IV. mednarodnega sejma tehnike — ki traja od 23. avgusta do 2. septembra — je uprava beograjskega sejma sklicala tiskovno konferenco, na kateri sta časnikarjem razložila organizacijo letošnjega sejma glavni ravnatelj sejma Jaša Rajter in inž. Voja Babič, ravnatelj zavoda za nuklearno energijo v Vinici.
Jaša Rajter je poudaril, da bo tudi letos beograjski sejem ostal zvest tradiciji tehničnih sejmov. V današnjem jugoslovanskem gospodarstvu in pri današnji stopnji tehničnega razvoja predstavlja tehnični sejem res sodobno prireditev. Tuji razstavljavci so sa potrudili, da so prikazali tiste proizvode in izdelke, ki najbolj ustrezajo današnjim potrebam jugoslovanskega tržišča; jugoslovanski razstavljavci pa so razstavili bogat izbor tehničnega blaga, ki se lahko razpeča na tujih trgih. Jugoslovani si še posebno prizadevajo, da bi povečali izvoz industrijskega blaga.
Jugoslovanske tovarne, ki se pripravljajo na obnovitev ali na razširitev svojih obratov, bodo na sejmu prav gotovo našle potrebne stroje in opreme, saj je uprava sejma poskrbela, da so tuji razstavljavci pravočasno prejeli o-pis proizvodov, za katere se zanimajo jugoslovanski kupci. Najznačilnejši del sejma predstavljajo naprave zasnovane na podlagi avtomatizacije, elektronike in jedrske tehnike. To so tudi novi tehnični dosežki, ki jih bo jugoslovanska industrija najprej sprejela.
Ravnatelj Jaša Rajter je omenil o-kolnost, da so na beograjskem sejmu razstavljeni proizvodi po skupinah, kar daje temu sejmu svojstven pečat in ga loči od običajnih sejmov. Tudi letos bodo namreč istovrstni proizvodi razstavljeni v isti izložbi drug poleg drugega. Takšen način prikazovanja industrijskih izdelkov ima številne prednosti tako s tehničnega kakor tudi s komercialnega vidika. Kupci lahko hitro pregledajo ves izbor proizvodov, ki jih zanimajo. Poleg tega jim je dana možnost, da si zaradi koukurence nabavijo zaželen izdelek pod najugodnejšimi pogoji.
Na letošnjem sejmu tehnike sodeluje 1.129 razstavljavcev, od tega 420 iz Jugoslavije in 709 iz tujine (iz 25 držav). Kljub temu, da se v Beogradu organizira več specializiranih sejmov, je vendar zanimanje za sedanjo prireditev prav veliko. Letos so razstavljavci najeli 2.500 k v. m sejmišča več kakor lani. Uprava sejma je morala odstopiti razstavljavcem tudi nekaj zaprtega prostora, ki ga je bila sicer namenila v druge namene. Dvanajst tujih držav je odprlo informativne urade, da bi tako še olajšala sklepanje kupčij in vzpo-
stavitev novih poslovnih stikov z jugoslovanskimi partnerji. Tak urad imajo letos na sejmu Italija, Francija, Združene ameriške države, Zvezna republika Nemčija, Izrael, Japonska, Poljska, Madžarska, Urugvaj, Nizozemska, Mehika in Kuba. Nizozemska, Mehika in Kuba nastopajo prvič v Beogradu, Kuba nastopa prvič v Jugoslaviji.
Inž. Voja Babič, ravnatelj zavoda »Boris Kidrič«, je naglasil, da letošnji sejem odpira priložnost, da se industrije! seznanijo z možnostmi, ki jih nudi jedrska tehnika gospodarstvu, in sicer v prvi vrsti elektroindustriji. Del sejma je namreč posvečen elektroniki in njeni uporabi v industriji. Istočasno bo ta razstava pokazala, kako da-
Ravnatelj velesejma Jaša Rajter
leč so že prišli strokovnjaki na tem področju in kakšno bo njihovo nadaljnje delo.
Organizacija razstave elektronskih dosežkov ni lahka stvar in zahteva mnogo časa in truda. Zaradi tega je ne bo mogoče organizirati vsako leto skupno s sejmom tehnike. Zelo verjetno je, da bodo v Beogradu posvetili elektroniki poseben »center«, kjer bi lahko prikazovali dosežke na tem področju, ne da bi to zadrževalo organiziranje razstav na sejmišču.
Letošnji sejem tehnike bodo obiskala tudi številna tuja odposlanstva. Tako je odposlanstvo s Kube že prispelo v Beograd, iz dneva v dan pričakujejo odposlanstvo newyorškega sejma, ki je. poleg drugih že napovedalo svoj prihod. Vsi ti obiski ustvarjajo odlično priložnost, da se tuji gospodarstveniki seznanijo z možnostmi in potrebami jugoslovanskega gospodarstva in lahko
Pogled na beograjsko sejmišče z letala. Sejmišče zajema površino 300.000 kv. metrov, od tega 86.500 kv. metrov urejenega razstaviega prostora. Zaradi drzne arhitektonske rešitve in preglednosti vzbuja pozornost tudi tujega sveta. Pri projektiranju in graditvi so sodelovali najboljši jugoslovanski arhitekti in gradbeni inženirji. Najdrznejšo arhitektonsko rešitev predstavlja graditev osrednje dvorane s streho lupinaste oblike brez notranje opore. Srečno je bila izbrana tudi lega sejmišča ob reki, ker je tako omogočen dovoz po vodi in železnici tudi najtežjih strojev.
Portorož
ti Pulju nič ni presenetilo. Istro in njene ljudi pač že poznamo.
V	Pulju nas je zajela prav v areni nevihta, morski veter (tramontana) je dosegel višek, toda ni strahu, da bi se morda blok z višine kakih 30 metrov zrušil nate, ko vendar kljubuje viharjem že iz rimskih časov. Na sporedu jutrišnje prireditve v areni so narodne pesmi iz vseh jugoslovanskih republik. Škoda, da ne moremo počakati. Rad bi slišal odmev domače narodne pesmi od teh zgodovinskih zidin. Kakšen kontrast, kako zgovoren mora biti ta odmev. Sicer mi je duša bila polna drugega doživetja. Ko sem se namreč vračal od bolniške postelje svojega prijatelja V. na Titovi obali, je vihar pritisnil s takšno silo in pognal valove čez obalo, da nisem mogel zapreti glavnih vhodnih vrat. Tako slabotnega sem se tedaj počutil, prav gotovo bolj kakor prijatelj, ki je nekdaj zavzemal eno najvišjih mest po uporu avstrijske mornarice ob koncu prve svetovne vojne, a mu nista niti fašistična ječa niti bolezen strli vedrega duha.
V	osrednji restavraciji »Gorica« kosiš že dobro za 300 dinarjev. Seveda smo tudi tam naleteli na Nemce in Avstrijce. V Pulju opaziš precej avtomobilov z oznako »S«, več pa iz Italije, Nemčije, Avstrije pa tudi Vel. Britanije.
Bujno zaraščene Brione, ki jih danes obiskujejo državniki z vsega sveta, sem že videl z morja, a zanimal nas je pogled s kopnega. Zato smo se odpeljali v Fažano, dobrih 5 km severozahodno od Pulja.
Rovinj, naša zadnja.postaja na enodnevnem potovanju po Istri. Mesto se je že oddahnilo po nevihti, ki jo je prinesla tramontana in sonce se je nenavadno močno bliščalo; teže smo ga prenašali kakor na Tržaškem. Povsod nenavadno mnogo tujcev.
Spregovoril sem tudi z domačimi Italijani. »Da, da, mnogo tujcev je letos, mnogo več kakor lani«, so mi pripovedovali. »S sobami se da dobro zaslužiti. Poglejte samo avtomobile naokoli!« Bilo jih je mnogo zlasti iz Italije pa tudi od drugod, morda več kakor v Pulju. Tudi Jugoslovanov je vse polno. V slaščičarni naletiš na Makedonca, ki ti postreže z izvrstnim sladoledom.
V mestu slišiš mnogo italijanščine, na sporedu na cerkvenih vratih je več italijanskih kakor hrvatskih pridig. S stolpa je krasen razgled na mesto in pristanišče, ob katerem se dviga arhitektonsko drzno zamišljen spomenik borcem. V kolu zaliva zagledaš vozove železne kače, ki se je čez vso Istro privila do Rovinja in Pulja.
Na povratku moraš čvrsto držati krmilo. Mimo drvi avtomobil za avtomobilom iz vseh evropskih dežel, dva tudi iz Luksemburga. Avstrijci in menda tudi Nemci vozijo nedisciplinirano po sredi ceste. Pri Bujah ustavi naš avtomobil podjetna kmetica in nam ponudi debele hruške po 80 dinarjev kg; tehta jih ne, temveč samo meri po svoje z aluminijasto posodo. Vinogradi okoli Buj so preoblečeni z grozdjem.
S 15 litri bencina, ki stane tam 68 dinarjev liter, smo si v enem dnevu ogledali približno tretjino Istre. Ladje in vlak bo čas potisnil v muzej, ako se resno ne bodo postavili v bran.
L. B.
v veliki meri pomagajo k pospešitvi in k povečanju obsega mednarodne trgovinske izmenjave z Jugoslavijo.
— • —
Nalivna peresa naših vnukov
V hudi konkurenčni borbi so posebno artikli najširše potrošnje stalno izpopolnjevani. Laboratoriji velikih industrijskih podjetij za izdelavo na primer električnih brivskih aparatov ali Pa nalivnih peres nenehno mislijo, kako bi uvedli nove izboljšave. V laboratorijih ameriškega nalivnega peresa »Parker« že tuhtajo, kakšna naj bi bila nalivna peresa naših vnukov:	Imela bi posenno
majčkeno baterij o-generator, ki bi spreminjala sončno in svetlobno energijo v električno. S tem peresom bi pisali na poseben papir, ki bi bil izdelan po načinu magnetofonskega traku. Namazan bi bil s posebnim elektro-kemičnim slojem, ki bi rea^ giral na električne stike s konico peresa, da bi menjal barvo, potemnel in s tem puščal za seboj sledove pisanja. Drug načrt predvideva takšno nalivno pero, ki bi samo proizvajalo črnilo oziroma pisalno kemično snov z izkoriščanjem dušika v zraku.
nn
nase
lili
aenje
Sonca nam ni treba vec
Danes je v modi Afrika, izven nje kvečjemu še Mala Evropa, pa se nikakor ne čudite, če jo bomo tudi mi zavili po afriško, v enem izmed jezikov 32 plemen, če so se naša ušesa Se tako privadila jazzu in kri-časkim popevkam, da sd te naši mladini že ljubše kakor naše narodne, zakaj bi se ne tudi »Tan o teinu«?
To je zares velika najnovejša sen zacija. Na trg so jo utegnili vreči še ob pravem času, v kislem vremenu sredi poletja, ko so severnjaki na motorjih in drugih vozilih zaman iskali sonca pri nas in še dalje proti jugu. Sonca, poživljajočega sonca, ki bi pognalo kri po žilah ter privabilo klorofil v listje in sladkor v kraški sadež in grozdje, ni od nikoder. Kaj naj počnemo s dopustom brez sonca? Vse leto smo se pripravljali nanj, štefli dneve in ure, brskali smo za prospekti s temnimi gozdovi in zelenimi gaji, ali s plavim morjem. Šole je že davno konec in počitnice so tu, le sonca od nikoder. Radijska vremenska napoved vedno enaka:	barometer pada, ob-
lačno, najvišja temperatura ob morju 12, na Trbižu, sneg. Kaj res poj-demo v zimo z belimi obrazi in z mttvaško koži severnjakov in z nafto zasmrajenih meščanov? Bog se nas usmili!
Tako hudo Pa le ne bo? Zakaj pa imamo dobro stoletje kemije že za sabo in se nam svetlika zarja vsemogočne fizike in poletov v vesolje? Namesto sončnih žarkov, ki bi poživljali kri, in mesto vina in žga nm imamo kokto in brandg; namesto trdih kraških piščancev in pršu ta mehke hormonske jarce, živel’-nadomestki! Narava je že zastarela, v kot z njo in zdaj še »Tan o tam/. — »fci potemni kožo brez sonca«. Na domestek torej tudi za sonce! če ne verjamete, oglejte si dobre izložbe tržaških parfumerij!
Vrh vsega zdaj še pravo sonce, resnično sonce na nebu ob koncu poletnih počitnic Takšno te pač življe nje. Ko si najbolj v stiski, ni pomoči od nikoder, ko pa se ti sonce nasmehne ali odkriješ »Tan o tan« in ne potrebuješ ne pomoči ne tople besede, tedaj so vsi okoli tebe in se jih ne moreš otresti: nekateri bi tudi radi sonce zakrili.
— Ib
Mnenje drugih
E. Kardelj o vojni In miru
Podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj, ki je znan tudi kot teoretik socializma, je v vrsti člankov v beograjski »Borbi« zavzel stališče jugoslovanskih komunistov nasproti očitkom kitajskih komunistov, da se jugoslovanska zunanja politika glede vprašanja vojne in miru krije z imperialistično, da torej ni socialistična. Kardeljevi članki so vzbudili veliko pozornost tudi v zunanjem svetu.
Kitajski komunisti očitajo jugoslovanskim, da govorijo o bodoči vojni in njenih posledicah prečrno in s tem plašijo svoje narode pred vojno; v resnici se po mnenju kitajskih komunistov morajo bati vojne samo imperialisti. Vojne se ni treba bati, ker se bodo žrtve bogalo izplačale. Po vojni bo namreč ostala pri življenju vsaj polovica ljudi na svetu; ti bodo živeli v neizmerni sreči. Kitajski teoretiki menijo tudi, da je vojna neizbežna.
Podpredsednik E. Kardelj zavrača trditve kitajskih komunistov na podlagi podrobnih navedkov iz del Lenina in drugih socialističnih teoretikov o vprašanju vojne in sožitja med socialističnim in kapitalističnim taborom. Vprašanje ni v tem, ali se kdo boji vojne ali ne, temveč v tem, ali dela za vojno ali proti njej, piše Kardelj. Kdor je prepričan, da je vojna neizbežna, seveda ne more biti pristaš politike milnega sožitja (koeksistence) med narodi. Prav zato kitajski kritiki najbolj napadajo načelo mirne koeksistence, ki je vodilo jugoslovanske, zunanje politike.
11 /o
ITALIJANSKO - ANGLEŠKO POSVETOVANJE V RIMU. Te dni je prispelo v Rim pi^tjbno angleško odposlanstvo pod vodstvom pomočnika ministra za zunanje zadeve E. Heatha. Angleški diplomati so se posvetovali z italijanskimi ministri o raznih mednarodnih vprašanjih, kakor o odnosih v Atlantski zvezi (NATO) pa tudi o mednarodnih gospodarskih zadevah. Tik pred tem obiskom se je predsednik Mac Millan sestal z Adenauerjem, za-hodnonernškim kanclerjem; govorila sta o podobnih vprašanjih. Po poročilu iz angleških virov so tedaj sprožili zopet predlog o ustanovitvi evropske carinske unije, ki bi zajela vso Evropo, tako tudi države Evropskega skupnega trga, Vel. Britanijo in še. ostalih šest držav Evropskega združenja za svobodno menjavo. Tudi v Rimu so se posvetovali o odnosih med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Evropskim združenjem za svobodno menjavo. Naglasili sO, da je treba priti do bolj vsklajenega dela obeh gospodarskih skupnosti.
NAPETOST MED CERKVIJO IN DRŽAVO NA KUBI. Londonski »Observer« razlaga v dopisu iz Havane ozadje naj-noVejšega spora med katoliško Cerkvijo in kubansko vlado. Odprt boj se je začel, ko je kardinal Artengo in osem nadškofov objavilo pastirsko pismo »proti prodiranju komunizma in ruske nevarnosti«. Doslej je bilo trenje med Cerkvijo in državo bolj prikrito. Cerkev ni na Kubi tako močna kakor v drugih državah Latinske Amerike. Cerkvene oblasti so se zavedale popularnosti Fidel Castra in so se izogibale odprtega obračunavanja, računajoč da bi utegnilo odtujiti množice od Cerkve. Morda je Cerkev v zadnjem času hotela izkoristiti nekatere slabosti sedanje vladavine, med temi bolezen dr. Fidel Castra in gospodarsko mrtvilo, ki nastaja vselej po koncu sladkorne žetve; tedaj ostane mnogo delavcev brez dela in išče. zaposlitev.
ČLOVEK HOČE VESOLJE. Na eni
strani se med Ameriko in Sovjetsko zvezo nadaljuje tekma v oboroževanju, na drugi pa tekmujeta obe vodilni držati na znanstvenem področju: katera bo najprej spravila človeka v vesolje ter mu omogočila tudi povratek na Zemljo. Američani so uspeli izpustiti v vesolje nekakšen balon, ki so ga imenovali »Echo I.« in ki še vedno kroži. Opremljen je z raznovrstnimi aparati, ki omogočajo prenašanje vesti in fotografij z raznih delov sveta. Balon lahko opaziš tudi s prostim očesom, ker se sveti. Ni dvoma, da je najnovejši ruski uspeh večji. Ruski znanstveniki so namreč spustili v vesolje vesoljsko »ladjo« z gondolo, na katero so vkrcali najrazličnejše živali, kakor psici »Belko« in »Strelko«, miši, muhe, rastline itd. Največji uspeh je v tem, da so gondolo lahko pripeljali nazaj na Zemljo, in sicer na določeno mesto. Živali so ostale žive in zdrave. Vprašanje je zdaj, kdaj bo takšno vožnjo lahko prestal človek.
PROTI VMEŠAVANJU DRUGIH. Na
konferenci Organizacije ameriških držav OAS v Kostariki so obsodili vmešavanje Dominikanske republike v notranje zadeve Venezuele. Vladavina diktatorja Trujilla je bila obtožena, da podpihuje nasprotnike Betancourtove vlade. Kakor smo že poročali, je bil na Betancourta izvršen tudi atentat, ki mu je srečno ušel. Betancourt je bil le ranjen, medtem ko je bilo več njegovih spremljevalcev ubitih. Na konferenci so ludi nastopili proti prodiranju izvenameriških vplivov v Severno in Južno Ameriko ter so pri tem mislili zlasti na Sovjetsko zvezo in Kitajsko.
VELIKA MEDNARODNA NAPETOST ZAKADI KONGA. Neodvisen Kongo se ni pomiril niti po prihodu čet OZN. Prvotno se je vkorakanju mednarodnih čet upiral voditelj Katange M. Combe. Končno pa je prišlo med njim in glavnim tajnikom OZN Hammarskjoeldom do sporazuma. Combe se je sprijaznil s prihodom čet OZN. V Katangi so sicer še vedno belgijske, čete, v zadnjem času so posadke celo ojačili z novimi padalci, ki so prispeli iz Belgije. Ka-tanga je še vedno popolnoma neodvisna in se odločno upira poskusom osrednje kongoške vlade (pod vodstvom Lu-mumbe), da bi njeno neodvisnost okrnili. V trenutku, ko so se zboljšali odnosi med Katango in OZN, je prešel v ofenzivo Lumumba. Med kungoškimi četami in vojsko OZN je prišlo do raznih prask. Položaj se je znatno zaostril, ko so Kongošci pretepli nekaj kanadskih vojakov. Lumumba zahteva, da morajo oditi iz Konga vse bele čete, ne samo belgijske, temveč tudi beli vojaki OZN. Spor med Lumumbo in OZN je z mednarodnega vidika toliko bolj nevaren, ker podpira Lumumbo Sovjetska zveza; sicer se je tudi ta pridružila skupni resoluciji Varnostnega sveta. Na strani Lumumbe sta tudi afriški državi Ghana in Gvineja.
OBISKI TUJIH DRŽAVNIKOV V JUGOSLAVIJI. Nedavno je obiskal Jugoslavijo predsednik Ljudske zbornice Nemške demokratske republike dr. J. Dickmann. Izjavil je, da pomeni njegov obisk prispevek k boljšemu razumevanju med Jugoslavijo in Vzhodno Nemčijo. Napovedan je obisk predsednika republike Liberije W. S. V. Tub-mana, ki prispe v Jugoslavijo v drugi polovici septembra.
AMERIŠKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA NA POSLU, »Newsweek« poroča, da zaposluje Ameriška obveščevalna agencija CIA okoli 15.000 agentov. Koliko denarja porabi, ni razvidno iz državnega proračuna, ker je državna tajnost, zdi se pa, da gre za pol milijarde dolarjev na leto. CIA je pripomogla k zrušitvi Mohameda Mosadeka v Iranu leta 1953, kakor tudi k padcu filoko-munistične_viadavine v Gvatemali leta 1954, trdi »Newsweek«. Leta 1958 je bila CIA še naklonjena Fidel Castru, Motila se je glede vladavine generala Kalim el-Kasema v Iraku, ki je dal pobiti vse Iračane, ki so bili- povezani z ameriško obveščevalno službo.
VEC MRTVIH NA CESTI. V prvem polletju 1960 je, prišlo na italijanskih cestah do 120.937 prometnih nezgod; to število je za 12,5% višje od lanskega v istem času (107.526 nezgod). Pri hujših nesrečah je podleglo 3.304 oseb (lani 3.257), število ranjenih potnikov pa se je povečalo od lanskih 78.655 na letošnjih 86.263.
Gospodarsko pismo iz Jugoslavije
OB DEVIZNIH SPREMEMBAH IN UVAJANJU CARIN
Ljubljana, avg. 1960
Govora je že bilo o postopnih spremembah deviznega režima v Jugoslaviji, ki naj bi temeljil na čim večji sprostitvi. Glavni namen teh sprememb pa je, čim preje priti do ravnotežja v zunanji trgovini in doseči po možnosti celo presežek v izvozu nasproti uvozu. Kot vemo, je plačilna bilanca zelo pasivna, kar povzroča prenekatere težave v izvajanju postavljenih gospodarskih načrtov. Za uravnovešenje bilance naj bi služila uvedba carin.
Čeprav napori za uravnovešenje plačilne bilance niso novi, niso imeli doslej pravega uspeha. Še vedno namreč podjetja uvažajo mnogo opreme in reprodukcijskega materiala, to je surovin in polizdelkov, razpasla se je tudi proizvodnja na podlagi licenc s tujimi podjetji in podobno. Pri tem so mnoga podjetja često zanemarjala domače vire m ni bilo malo primerov, ko se je tuje blago precenjevalo pred domačim. Da bi popravili tako stanje in razvoj, so biti postopoma sprejeti razni ukrepi, ki naj bi omogočili normalen gospodarski razvoj. Ti ukrepi posegajo na vsa področja gospodarstva in so zlasti močni na področju kreditiranja. Znano je namreč, da je bilo jugoslovansko gospodarstvo doslej preveč u-smerjeno na kredite iz bančnih virov, to je z drugimi besedami zlasti na emisijo.
Ne da bi podrobneje obravnavali u-krepe s tega in ostalih področij, moramo ugotoviti, kar je naš list tudi že ugotovil v eni prejšnjih številk, da skušajo zlasti zunaj mnogi špekulanti izrabiti v svojo korist sedanji položaj, taičo zlasti v obmejnem prometu. Z u-metno ustvarjenim ozračjem skušajo čim bolj znižati tečaj dinarja in iz tega skovati dobiček sebi. Na žalost temu nasedajo tudi mnogi naši državljani, s čemer škodujejo v prvi vrsti sebi pa tudi skupnosti. Pri tem se ne zavedajo, ne glede na to, da skupnost nima interesa, da bi z ukrepi škodovala sebi in slabšala položaj, temveč nasprotno, da gredo napori prav nasprotno kot bi radi prikazali špekulanti, to je, za tem, da bi se stanje in razvoj popravila in zboljšala.
Ni dvoma, da bosta novi devizni režim in uvedba carin spremenila v marsičem sedanje razmere v zunanji trgovini ; vendar gredo ukrepi za tem, da bi se zaščitilo domače gospodarstvo, zlasti nova industrija, ki si vedno bolj s svojimi proizvodi utira pot v svet.
OB LETOŠNJI TURISTIČNI SEZONI
Mnenja o letošnji turistični sezoni so zelo deljena. Slišati je glasove o tem, da je slaba in pod pričakovanjem, na drugi strani pa kažejo podatki, da je finančni uspeh boljši kot lani zlasti glede dotoka deviz. Dejstvo pa je, da so

VEC DENARJA V ITALIJANSKIH BANKAH. Junija meseca so denarne vloge na italijanskih bankah narastle za 129,2 milijarde lir v primerjavi s prejšnjim mesecem. Konec junija so znašale 9.156,1 milijarde lir, v istem času lani pa 8.074,9 milijarde. Hranilne vloge so dosegle 4.951 milijard lir (lani 4.327 milijard), tekoči računi 4.205 milijard (lani 3.760,8 milijarde).
NOV GUVERNER ZAVODA »BAN-CA DTTALIA«. Dosedanji guverner zavoda Banca dTtalia, dr. D. Menichella je te dni zaprosil za upokojitev. Dr. Menichella je bil guverner zavoda 12 let, v banki pa je bil zaposlen 40 let. Na njegovo mesto je bil postavljen dr. Gui-do Carli, a za glavnega ravnatelja dr. Paolo Baffi. Dr. Menichella bo še naprej častni guverner zavoda.
GIBANJE DENARNEGA OBTOKA V JUGOSLAVIJI. Meseca maja 1959 je znašal jugoslovanski denarni obtok 137 milijard dinarjev, meseca aprila 1960 se je dvignil na 184, toda meseca maja je nazadoval na 169 milijard dinarjev.
TUJE VALUTE ZA JUGOSLOVANE
Glavna centrala Narodne banke FL RJ je izdala navodila, kako in pod kakšnimi pogoji lahko jugoslovanske pooblaščene banke in menjalnice prodajajo tuje- valute zasebnikom za potovanje v tujino. Prodaja tujih valut v ta namen se. izvrši po uradnem tečaju z doplačilom .prima (premije) 100%. (Uradni tečaj dinarja nasproti liri znaša na primer 48 dinarjev za 100 lir; k temu tečaju je treba dodati premijo 100%, kar pomeni, da plača Jugoslovan za 100 lir 96 dinarjev). Ko gre za potovanje zasebnikov zaradi obiska sorodnikom ali drugim zasebnikom v tujini, se prodaja deviznih sredstev izvrši do vsote 3.000 dinarjev po uradnem tečaju (48 dinarjev za 100 lir). Do te vsote se devize lahko prodajajo tudi osebam, ki potujejo s službenim vizumom zaradi specializacije itd. na stroške tujih ustanov in organizacij, toda v primeru, ko domače organizacije, ki jih pošiljajo v tujino, nimajo lastnih deviznih sredstev na razpolago. Do vsote 6.000 dinarjev se bodo devizna sredstva prodajala po uradnem tečaju za kritje najnujnejših potnih stroškov tujih državljanov (brez državljanstva) ali jugoslovanskih državljanov, ki se izselijo iz Jugoslavije. Do iste vsote se. bodo prodajala devizna sredstva tujim državljanom strokovnjakom, ki so zaposleni pri jugoslovanskih državnih organih, ustanovah in drugih organizacijah, za odhod na dopust; poleg tega za podeljevanje pomoči osebam v tujini, za plačevanje sodnih in drugih pristojbin v tujini itd.
Za kritje stroškov tistih državljanov, ki potujejo v inozemstvo kot turisti, se bo prodaja tujih plačilnih sredstev izvršila do zneska 9000 dinarjev po u-radnem tečaju. Višina deviznih sredstev za kolektivna potovanja je odvisna od trajanja potovanja. Tuja plačilna sredstva se lahko prodajajo zasebnikom tudi v zneskih čez 6.000 oziroma 9.000 dinarjev, toda le na podlagi posebnih odločb državnega tajništva za finance in po odobritvi komisije za kulturne zveze s tujino, zveznega sveta za znanstveno delo in tajništva za ljudsko zdravje Zvemega izvršnega sveta. Pooblaščene banke in menjalnice lahko prodajajo devizna sredstva na redno vidirane potne liste samo, ko gre za prvo potovanje v tekočem letu.
razni vzroki, kot je vreme, cene in drugo, vplivali na padec prometa, vendar samo v nekaterih krajih in samo za določena razdobja. Poleg tega je opaziti, da je letos manj Nemcev in Avstrijcev, kakor tudi, da se je povečalo število tujcev, ki prihajajo letovat s šotori in hišicami na kolesih. Ugotovljeno je bilo tudi, da tuji turisti iz leta v leto manj potrošijo dnevno s plačili v tuji veljavi. Vzrok za to je deloma v omejitvah izvoza valute iz držav, iz katerih prihajajo tuji turisti, deloma v plačevanju z uvoženim blagom ali prepovedano zamenjavo oziroma trampom.
NOVI HOTELI PO PETLETNEM NAČRTU
Pri vsem tem vsako leto odkriva dobre in slabe strani našega turizma. V prvi vrsti so zmogljivosti našega gostinstva premajhne in često skromne, da bi lahko zadovoljevale potrebe in zahteve zlasti tujih turistov. Kot vemo se je. domač turizem usmeril v gradnjo počitniških domov, ki jih grade posamezna podjetja ali organizacije; ustanavljajo se počitniške skupnosti teh, da bi tako omogočili domačim turistom poceni letovanje in letovanje v raznih krajih, da ne bi bili vezani vedno na letovanje v istem kraju.
Zato se pri pripravljanju načrtov za zboljšanje turizma upoštevajo sedanje skušnje in zlasti dejstvo, da tuji turizem narašča letno povprečno za 20%, domači pa za 8%. Promet tujih turistov je doslej naraščal letno povprečno za 38%. Glede na tak razvoj naj bi se v nadaljnjih petih letih, to je do leta 1965, ko bo zaključen naslednji petletni načrt, povečalo število ležišč za 20 tisoč v hotelih in penzionih, v sezonskih podjetjih pa še okoli 35.000. Pri tem ni upoštevana dejavnost podjetij, ki imajo že danes nad 80.000 ležišč v domovih, namenjenih za počitek svojih delavcev in uslužbencev, vendar naj bi se tudi njihove zmogljivosti povečale vsaj za nadaljnjih 50%. Vse kaže, da tudi to ne bo dovolj.
Seveda je to le del naporov za zboljšanje položaja v turizmu. Posebej je treba omeniti promet in prometne na-
NOVA PROGA: TRST — GVINEJSKI ZALIV. Te dni je pomorska agencija Adria Lines sporočila, da bo beneška pomorska družba »Navigazione Libera Giuliana« vpeljala novo redno trgovinsko progo Trst - Gvinejski zaliv. Prva bo na tej progi odplula 10.500 tonska tovorna ladja vrste Liberty »Atlantic«, in sicer 13. septembra. Druga bo enaka ladja »Giuliano« (25. okt.) in tretja »Nazario Sauro« (5. dec.). Proga bo peljala iz Trsta neposredno v pristanišča Konacry, Abidjan in Mou-rovja, po potrebi pa bodo ladje pristajale tudi v Takoradiju, Accri, Lagos Apapi, Sapelu in Matadiju. Ladje bodo na novi progi plule okrog 20 dni. V Trstu bo vse potrebno delo v zvezi s to progo opravljala agencija »Adria Lines«.
Nova pridobitev »Splošne plovbe"
V nedeljo, 28. avgusta prispe prvič v svojo domače pristanišče Koper nova ladja Splošne plovbe »Korotan«, ki jo je zgradila puljska ladjedelnica »U-ijanik«. Motorna ladja »Korotan« je odplula takoj iz Pulja naravnost proti New Vorku, ker je morala zamenjati na tej progi motorno ladjo »Bohinj«; to je bilo treba poslati v redno klasifikacijsko popravilo, ki ga zahteva Lloyd’s Register. Nova ladja ima nosilnost 12.750 ton kakor motorni ladji »Goranka« in »Trbovlje«, ki sta tudi bili zgrajeni v Pulju; na poskusni vožnji je dosegla tudi brzino 17 milj, medtem ko znaša njena običajna hitrost 15,5 milj.
Z novo ladjo je ladjevje »Splošne plovbe« doseglo 100.000 brt. oziroma 140 tisoč ton nosilnosti. Največja ladja Splošne plovbe je »Piran«, ki obsega 10.965 brt. oziroma 16.076 ton nosilnosti. To ladjo so zgradili na Japonskem.
Na splošno kaže letošnja letina v Italiji precej dobro. Pridelek pšenice pa bo po zadnjih cenitvah za 10-12 milijonov stotov manjši od lanskega. Če upoštevamo uradno ceno pšenice, potem bo letošnji pridelek vrgel 100 milijard lir manj kakor lani. To je velika škoda za italijansko kmetijstvo, ki je tudi sicer v slabem položaju. Letos ni odpovedala samo pšenica, ampak tudi nekateri drugi pridelki. Tako je pridelek zgodnjega krompirja zaostal v primerjavi z lanskim za 7%, pridelek paradižnikov pa je po cenitvi za 12-20% manjši od lanskega; pridelek sadja ni bil posebno obilen in se zdi, da bo manj tudi suhega sadja. Vina bo kar precej, ali kmetje so v skrbeh zaradi preobilnih zalog starega vina. Od celotnega pridelka italijanskega kmetijstva zavzema vrednost pšenice približno eno šestino. Zaradi tega prevladuje mnenje, da bo kljub dobri letini za nekatere pridelke vendarle pomenilo leto 1960 za italijansko kmetijstvo novo nazadovanje.
Konec maja se je zdelo, da bo letošnji pridelek pšenice dosegel lanskega (84,6 milijona stotov), nato so se vremenske razmere pričele slabšati, tako da bo pridelek dosegel le 72-74 milijonov stotov. Kakor znano pa se potrebe italijanskega trga gibljejo okoli 90 milijonov stotov.
UVOZ PŠENICE IZ TUJINE
Minister za kmetijstvo Rumor je že pripravil uvozni načrt, po katerem bo Italija uvozila iz tujine 15-20 milijonov stotov pšenice. Prve uvozne pogodbe z Združenimi ameriškimi državami so se že začele izvajati. Italija je kupila v ZDA 2 milijona stotov mehke pšenice po 4.278 lir stot in 1,5 milijona trde pšenice po 4.743 lir za stot. V teku so razgovori s Sovjetsko zvezo in Avstralijo, za dobavo večjih količin pšenice.
TUJA PŠENICA CENEJŠA
Kljub slabi letini predvidevajo, da se ne bodo dvignile cene kruha in testenin. Nasprotno, cene bi se morale ce-
prave, med drugim zlasti ceste in železnice. V tej zvezi je najvažnejša jadranska magistrala, tč je moderna avto-cesta, ki bo peljala od Reke do Črne gore, ves čas ob morski obali in ki bo v celoti dolga nad 1.100 km. Stala bo nad 44 milijard dinarjev. Do sedaj je zgrajene na ozemlju Hrvaške od celotne dolžine 714,5 km nekaj nad 300 km in je moč priti po njej od Reke do Zadra.
Poleg omenjene ceste se pospešeno gradi nova cesta skozi Srbijo in Makedonijo ter številne druge krajše ceste. Pospešeno pa se modernizira tudi železniški promet; o tem bi bilo treba spregovoriti posebej.
OB DVIGU ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV
Že v začetku letošnjega leta so se življenjski stroški štiričlanske, družine zaradi povišanja najemnin in elektrike povišali za 9%. To povišanje je bi-io v glavnem pokrito z zvišanjem prejemkov. Vendar so se stroški po tem prvem dvigu, ki je bil nekako skokovit, poviševali nadalje iz meseca v mesec in to do konca maja, nato so se ustalili in kažejo v zadnjem času, vsaj glede sezonskega blaga, rahlo padanje.
Značilno je, da je na dvig življenjskih stroškov v letošnjem letu vplivala v glavnem prehrana zaradi podražitve. mesa, sadja, povrtnin in podobno. Cene osnovnih živil so ostale sicer v bistvu nespremenjene, tako se cene žita, sladkorja in kolonialnega blaga niso spremenile. Znaten pa je dvig cen mesa, jajc in v zadnjem času tudi mleka, ter naj bi se dosegle ekonomske cene. Znano je, da so doslej ponekod občine krile razliko v ceni mleka z u-vedbo posebne doklade na alkoholne pijače, kar je zopet zavrlo potrošnjo teh zaradi previsokih cen. Za mnoge države je značilen pojav, da cene svinjske masti padajo, ker so se ljudje u-smerili bolj na potrošnjo rastlinskih maščob in olj. Tako tudi pri nas zastaja prodaja svinjskih maščob in se nenehoma večajo zaloge kljub znižanju cen.
V kratkem se vrne z vožnje okoli sveta, ki traja navadno 6 mesecev. V bodoče namerava piranska družba poslati na takšno vožnjo okoli sveta po eno izmed svojih ladij vsaka dva meseca.
Na redni progi iz Jadrana v Združene ameriške države vozijo tri ladje Splošne plovbe, in sicer »Bled«, »Bohinj« in »Bovec«, ki imajo vsaka po okoli 8200 ton nosilnosti .Ladje razpolagajo s prostorom za zmrznjeni tovor in s tanki za tekoče gorivo. Manjši ladji »Martin Krpan« in »Gorenjska« ploveta navadno med pristanišči na Sredozemlju. Ostale ladje Splošne plovbe plovejo v trampu (svobodni plovbi).
Iz Kopra prispe »Korotan« v Trst, od koder bo odplula proti Združenim ameriškim državam. Po pridobitvi »Korotana« je »Splošna plovba« zavzela takoj drugo mesto med največjimi jugoslovanskimi plovnimi podjetji, to je takoj za Jugolinijo z Reke.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje —
—	Indija — Pakistan: Romanija 3. sept., Lovčen 20. septembra.
—	Indonezija — Daljni vzhod: Lovčen 20. septembra.
—	Sev. Kitajska — Japonska: Lovčen 20. septembra.
—	Sev. Evropa: Zadar 29. avgusta, Pula 16. septembra.
—	Sev. Afrika: Zadar 29. avg., Slovenija 31. avg., Trepča 12. sept., Pula 16. septembra.
—	Sev. Amerika: Slovenija 31. avg., Trepča 12. septembra.
—	Perzijski zaliv: Topusko 25. avg. JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDB/V Proga Jadransko morje —
—	Dalmacija >— Grčija (tedenska): Orebič 30. avgusta.
—	Dalmacija — Kreta (14-dnevna): Lastovo 2. septembra.
za uvoz iz tujine
lo znižati, ker je tuja pšenica veliko bolj poceni kakor tista, ki jo vlada kupuje od domačih pridelovalcev. Vlada plačuje mehko pšenico v državi po 6200 do 6700 lir stot, trdo pšenico pa po 8.050 do 8500 lir. Ne država, ne davkoplačevalci ne bodo pri tem prizadeti. Samo kmetje bodo občutili posledice slabe letine.
Ko se je zvedelo, da bo pridelek znatno pod potrebno ravnijo, so bile državne zaloge prav pičle. Medtem ko je bilo v začetku lanskega leta na zalogi okrog 28 milijonov stotov pšenice, so se zaloge zmanjšale na 7 milijonov. Nato je vlada razdelila 2 milijona stotov revežem, 5 milijonov pa je šlo za pitanje živine. Dejansko se je vlada skušala rešiti odvišnih zalog zato, da bi prihranila pri stroških za skladiščenje. S tem pa se je izpostavila presenečenju, kakršno je nastopilo ob letošnji slabi letini. V bodoče bo vlada ponovno poskrbela, da si ustvari zadostne količine pšenice.
Na letošnji pridelek je omejitev površin, posejanih s pšenico, vplivalo le v neznatni meri. Po »zelenem načrtu« naj bi se ta površina krčila v času od 1960 do 1970 za 50.000 ha na leto, tako da bi po desetih letih znašala še 4 milijone ha. Vendar je bila površina, na kateri gojijo pšenico, doslej skrčena le za 1,77%. Izvedenci naglašajo, da postopno krčenje površine ne bo povzročalo upadanja pridelka, saj bo iz leta v leto hektarski donos naraščal sorazmerno s krčenjem površine, posejane s pšenico.
UVOZ IN IZVOZ PŠENICE IZ ITALIJE V ZADNJIH LETIH
Od 1. avg. do 31. julija v tisočih stotov
Uvoz	1957-58	1958-59
mehka pšenica	349	179
trda pšenica	3.233	518
skupaj	3.582	697
Izvoz testenine in moka	3.533	1.673
mehka pšenica	5.467	6.421
skupaj	9.000	8.094
—žj—
Pomorstvo
Manj pšenice kakar lani
Vse poskrbljeno
Tržaška senzacija
V času vznemirjenja, ki se je polastilo tržaške javnosti zaradi sklepa, da se prenese projektivni urad ladjedelnic GRDA v Genovo, je videmski »Messag-gero Veneto« ponatisnil iz časnika »Nova reč«, ki ga izdajajo izseljenci v North Harrovvu na Angleškem, vest, da bo jugoslovanski zunanji minister K. Popovič med svojim obiskom v Rimu načel vprašanje pripadnosti Trsta; predlagal bo, naj se londonski sporazum revidira v smislu, da se obe coni (A in B) nekdanjega Svobodnega Tržaškega ozemlja podredita skupni itali-jansko-jugoslovanski upravi (kondominiju). Zaradi nezadovoljnosti, ki je zavladala v Trstu zaradi nameravanega prenosa projektivnega urada v Genovo, je ponatis iz emigrantskega časnika vzbudil toliko večjo pozornost.
OLIMPIJSKE IGRE V RADIJSKIH ODDAJAH
Vodstvo Radia Trst »A« sporoča:
Občinstvo, ki običajno posluša oddaje radijske postaje Trst »A« (v slovenskem jeziku), bo lahko sledilo poteku olimpijskih iger v Rimu po televiziji pa tudi po radijskih prenosih. Športne vesti bodo vključene v vse oddaje radijskih poročil, in sicer ob delavnikih ob 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 ter 23.15; ob praznikih pa ob 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 ter 23.15.
Toda oddaje, ki bodo vzbudile največjo pozornost, bodo gotovo neposredne reportaže, ki jih bo postaja prenašala vsak večer od 25. avgusta do 11. septembra od 19.45 do 20.15 v povezavi z rimskimi študiji. To bo popoln pregled dnevnih dogodkov z novicami, komentarji, razgovori in izjavami. Reportaže bo pripravljal radijski kronist Mitja Volčič s sodelovanjem Bojana Pavletiča. Kot posebna dopisnika radijske postaje Trst »A« na XVII. Olimpiadi nas bosta mogla sproti, izčrpno in živahno obveščati o tem največjem športnem svetovnem dogodku. Pri delu bosta posvetila posebno pozornost tistim panogam, v katerih se bodo odlikovali italijanski in jugoslovanski športniki. Olimpijski spored Radia Trst »A« bo končno obsegal tudi neposredni prenos vsaj dveh tekem olimpijskega nogometnega turnirja.
Mednarodni prevoz in Evropska gospodarska skupnost
Na tržaški univerzi se je v ponedeljek začel višji tečaj o prevozih v državah Evropske gospodarske skupnosti. Tečaj bo trajal tri tedne, in na njem bodo predavali številni strokovnjaki s področja prevozov. V torek se je začela vrsta predavanj. Prvi je govoril dr. Hellmut Weinsing, predsednik hamburške trgovinske zbornice, in sicer o vlogi pristanišč v trgovini med šestimi državami EGS in med to skupnostjo in tretjimi državami. Predavanja so imeli tudi dr. Devreux, svetnik belgijske Industrijske zveze, dr. Gabler, strokovnjak pri železnicah v Zah. Nemčiji, dr. Bonet-Maury, član francoske državne zveze za rečni promet, dr. R. Hutter, ravnatelj francoskih Etudes gene-rales SNCF, prof. H. R. Meyer in ekonomski delegat švicarske pošte in železnic.
— • —
PORTOROŠKA NOC
Jutri bo v Portorožu običajna »Portoroška noč«. Prireditve se bodo začele že v popoldanskih urah, višek Portoroške noči pa bo ob 21.30, ko bo tudi ognjemet.
»GOSPODARSTVO« izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO In UPRAVA; Trst, ul. Geppa 9 tel. 38-933, — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 150 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za ostalo Inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pn ADIT, DRZ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v širini ene ga stolpca 50 Ur, za inozemstvo 60 'Ir
Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce
Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu.
Trgovinska izmenjava med Italijo in Madžarsko se razvija po trgovinskem sporazumu, ki je bil prvič podpisan po vojni v decembru leta 1857 in je pozneje podaljševal iz leta v leto. Tako je sedaj v veljavi do 31. decembra tega leta. Dne 1. januarja 1958 je bilo uveljavljeno plačevanje vzajemnih obvez v zamenljivih lirah in je bil opuščen sistem plačevanja
v	kliringu. Obseg trgovinske izmenjave, ki ga predvideva trgovinski sporazum, ni posebno velik, vendar je treba poudariti, da sta obe strani pokazali dobro voljo pri podeljevanju novih dovoljenj za uvoz dodatnih kontingentov blaga. Posebna dovoljenja za uvoz so predvidena za udeležbe Madžarske na nekaterih italijanskih mednarodnih sejmih, tako na milanskem, veronskem, tržaškem, barskem sejmu itd.
PROMET DELOMA CEZ TRST
Promet med Italijo in Madžarsko se razvija deloma po avstrijskem ozemlju, in sicer večinoma po železniški progi Trbiž — Ponteba, deloma pa po jugoslovanskem ozemlju, tako da gre blago čez Trst (prose-ška postaja). Nekaj tranzita madžarskega blaga odpade na Genovo, o-stalo pa na tržaško pristanišče.
Madžarska se je v zadnjih letih močno industrializirala; vendar uvažajo Italijani še vedno povečini kmetijske pridelke in proizvode, les, divjačino, itd. (70,9% vsega uvoza); Madžari pa nasprotno uvažajo iz Italije predvsem industrijske izdelke. Tako je leta 1959 delež industrijskih izdelkov pri madžarskem uvozu iz Italije dosegel kar 88%. V primerja^
vi	z italijansko zunanjo trgovino proti vsem vzhodnoevropskim državam je trgovina z Madžarsko razmeroma zelo razvita. Medtem ko ima Madžarska 1% vseh prebivalcev Vzhodne Evrope, zajema v zunanji trgovini z Italijo delež 10%. Leta 1958 je Italija uvozila za 8.245 milijonov lir madžarskega blaga (po večini bike, krave, konje, perutnino, živo divjačino, semena, itd.), lansko leto pa je vrednost uvoza narastla na 9.510 milijonov Ilir. Madžarska pa je uvozila leta 1958 za 5,784 milijonov lir italijanskega blaga (po večini izdelkov iz lesa, celuloze, tkanin, železa in jekla v palicah, itd.), in lani za 10.167 milijonov. Tako se js vrednost blagovne izmenjave v obe smeri dvignila od 14.029 milijonov lir v letu 1958 na 19.677 milijonov v letu 1959.
Zanimivo je pri tem primerjati, koliko znaša vrednost izmenjave med Italijo in vzhodnimi državami Na-
slednji podatki za	leto 1959	se nana-
šajo na izmenjavo	blaga v	obe sme-
ri (v milijonih lir).		% na
	mil. lir	celoto
ZSSR	76.038,2	37,6
Kitajska	31.040,6	15,3
Poljska	23.604,8	11,7
Madžarska	19.677,1	9,7
ČSR	16.001,8	7,9
Bolgarija	14914,6	7,4
Romunija	12.200,2	6,0
Vzh. Nemčija	7 605,7	3,7
Albanija	l.'l34,2	0,7
Severna Koreja	8,9	—
Skupaj	202.526,1	100,0
Poglejmo še, kaj uvaža Italija iz Madžarske in narobe. Leta 1959 je Italija uvozila iz Madžarske 17.310 konj (vsega uvoza konj), dalje 9.643 bikov (24%), 9.923 krav (13), 6.407 volov (10%), 11.545 prašičev (25%), 160 stotov žive divjačine (25%), 30.886 stotov zaklane perutnine (48%), 6.625 stotov masla (6%), 26.065
stotov jajc (4%), 14.900 stotov sla" du (8%), 4.185 stotov semen raznih oljaric (72%),	2.319 stotov semena
detelje (14%), 665 stotov zdravilnih zelišč (24%) ter 5.652 stotov aluminijevih legur (27%). Madžari pa so lani uvozili iz Italije 104.417 stotov agrumov (4% vseh agrumov, ki jih je Italija izvozila v letu 1959), 12.603 stotov pšenice za seme (36%), 5.619 stotov titanijskih oksidov (8%), 2.156 stotov silicijevih spojin (26%), 175.076 stotov umetnih gnojil (13%), 32.400 stotov dušikovih gnojil (5%), 862 stotov celuloznih derivatov (21%), 1865 stotov lesovinskih plošč in podobnih izdelkov (37%),	2.227 stotov sodov
in druge lesene posode (20%), 1.9D1 stot plute (16%), 5.199 stotov pluto-vine v prahu (47%), 20.939 stotov umetnih tkanin (7%), 3.773 stotov naravnih tkanin (16%), 149.499 stotov železa in jekla v palicah (14',/o> in 62.235 stotov pločevine (5%).
MNOGO PROŠENJ, MALO SLUŽB
Pred časom je mestno podjetje ACE GAT razpisalo natečaj za 20 mest šoferjev in 20 mest sprevodnikov. Kljub velikim omejitvam glede starosti in o-sebnih sposobnosti kandidatov, se jih je priglasilo kar 580.
1/laJadi^ji hoteli be piipMocafo
Hotel COLOMBIA
Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 In 31-083 II. kategorije. • Sedemdeset poste!)-
Vse hotelske udobnosti. Enoposteline sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne od 2200-2600 (davki in postrežba vklj'< ceni).
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in to pla tekoča voda, centralna kurjava telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 75f
lir dalje.
Hotel SLON
Ljubljana, Titova 10 - Telefon 2044-
do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo
in bar.
Hotel MOSKVA
Beograd. Kategorija A. Razpolaga *
100 udobno opremljenimi sobami, *-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom 1 domačo in tujo kuhinjo, kavamo, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji.
Popust za skupine 1
„VISTA
TRST, 1)1. Carduccl 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljno* gledov, šestil, računal in po-trebšiin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
— UDARNA IN ZLATARNA —
tolikoIj Kami - TRST
Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
BANCA Dl CREDITD Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR BOO.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABID FILZI ŠT. 10 TELEFON ST. 38-101	BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
NEOPLASTICA
PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO
NAJVEČJA ZALOGA IZDELKOV IZ PLASTIČNE MASE IN GUMIJA NA TRŽAŠKEM
Dve prodajalni: V. Ghega, 9 —• Tel. 35-836 (v bližini glavne postaje)
V. S. Maurizio, 4 — Tel. 41-272 (v bližini pokritega trga)
Lutke — igrače — sanitarni izdelki — izdelki za domačinstvo — plastične prevleke za pode —■ izdelki za potovanje — kamping — specialna vinilska lepila — vinilske barve.
Andrej Bolko mr. ph.
Farmacevtski proizvodi in kemikalije
1 RST - Ulica Torrebianca ši. 21/11 1MPORT EXPOkT	Teleon 31-316
TRGOVSKO ZASTOPSTVO
EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA
Adamič
NUDI NAJBOLJŠE POGOJE PRI NABAVI IN PRODAJI VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Trst, V. S. Lazzaro, 23/11, Tel. 28-449, 31-996
O. G. R.
COMMERCIO GENERALE E RAPPRESENTANZE
d. z o. z.
import TRST-TRIESTE export
TELEF-: 37-940, 28-35?	VIA DELLA GEPPA. N. 9
TELEGR.: CIGIERRE	C P. 185
KMLTIJSKA ZADRUGA V TRSTU
Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386
Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje. Ul- Roma 1
[Dndtino Vam vas potrebšitne za vinogradniitvo, potjadnlatim in živinorejo!
OBIŠČITE SVETOVNO ZNANI
VI.
MEDNARODNI VINSKI SEJEM
■	Ocenjevanje najboljših vin iz 15 držav /ter vinske embalaže, s podelitvijo medalj in diplom po med-narodni komisiji.
■	Razstava iin ocenjevanje sadnih sokov.
■	Poskušnja nagrajenih vin in sadnih sokov.
■	Strokovna posvetovanja.
■	Najboljša prilika za sklepanje trgovskih poslov.
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE
Xclaj ptlctcj-o na ofcsfo ktaške. pušče?
,,Zeleni načrt" naj upošteva tudi nas Kras
^ zanimanjem sem bral v vašem li-J11 ilanek dr. V. Murka »Sadovnjaki l'eplodnih kraških grmov« — z žaganjem, ki ga zasluži vsako obrav-4'anje gospodarskih vprašanj kraške-4 ozemlja, še posebno pa, ko gre za ‘Salo zamisel o pritegnitvi prizadetega ^siva za aktivno sodelovanje. V tem lotilo prevzgojo kraških ljudi v smi-l samopomoči in razumevanja kot ju ‘ateva kraška stvarnost, a tudi druž-j110 življenje. Povemo bolj po naše: s rastejo z gostoto, »številom« zem->v vred tudi možnosti za njih ob-V- S tem pa ni rečeno, da je v redu Prav, če se gospodarstvo osredotoča ‘Pestih in se podeželsko ljudstvo red-' ^ara\ no in uravnovešeno je, če se ‘lJ>U delovnemu ljudstvu ustvarijo “jši pogoji za obstoj in napredek na leŽOvi zemlji. Za to govori že samo ()stvo, da je prav tukaj naravni vre-c življenjskega osveževanja.
•st je v tem močna priča. Tako skop ' siromašen je Kras. Ali so tudi nje-llv* ljudje tako bedni in telesno ter ,'ševno manjvredni? Obratno:	vse-
'ansko so čvrsti; narava in trda bor-* Z njo sta jih utrdila in usposobila 1 kraško in drugačno življenje. Nji-:v dotok v mesto je zanj (za mesto) Vsestranska pridobitev, kras in pojavi pod njim in na njego-skorji spadajo v posebno poglavje 1 na to področje moramo zreti s po--unega zornega kota. Tukaj ne gre sa-za vprašanje agrotehničnih ukre-0v ožjega značaja (globoko oranje, Vkmje, apnenje i. dr.), ne gre le za
ohranitev in zboljšanje obstoječe površine orne zemlje, za zboljšanje hlevov itd. Gre za temeljito smotrno obnovo kraških tal, za oživljenje onih površin, ki nas vedno bolj zaskrbljajo, ker so leto za letom v večjem nasprotju z znanstvenotehničnimi pridobitvami in nimamo od njih pričakovati drugo kot njihovo popolno odpoved ali gospodarsko propast.
Ne razpolagam s hektarskimi podatki površine, kamor naj bi čimprej širokopotezno, korenito in smotrno posegla človekova aktivnost, a dovolj je ugotovitev, da ta zavzema na tržaškem Krasu visok odstotek kmetijske površine. Govorimo o travnikih, pašnikih in nizkih gozdovih, ki so komaj vredni ali niso več vredni teh nazivov in so zaradi zginevanja zemlje vsako leto za del odstotka, če ne ponekod celo za cel odstotek slabši. To pomeni krčenje poVršine produktivne zemlje in s tem dohodkov narodnega gospodarstva ter možnosti gospodarskega obstoja kraške-ga kmetijstva.
Dočim dela sodobna tehnika takšne čudeže na zemlji, pod njo, pod vodo in nebom, da jo človeštvo časti kot božanstvo, ni tega deležna zemlja, opustoše-na zaradi zgodovinskih razmer — naš Kras. Ni deležen, pa čeprav niti ne gre za tehnični čudež, ampak le za navaden gospodarsko utemeljen ukrep. Naj gre za skupnost v ozkem merilu (družina, vas, občina) ali širšem merilu (dežela, država), brez vzajemnega sodelovanja ni napredka. Pri obsežnih načrtih odloča država. Sedaj obstaja
'Mvi PREDSTAVNIKOV ITALIJE IN JUGOSLAVIJE
peli obletnici podpisa italijansko-“Hoslovanskega sporazuma o obmej-^ prometu (20. avg. 1955 v Vidmu), j1 tržaški podprelekt dr. M. Capon,
1 je. podpisal sporazum, in jugoslo-^ski gen. konzul v Trstu dr. Žiga '“dušek dala posebni izjavi po trža-Jem radiu. Dr. Capon je dejal, da je '' namen tega sporazuma, da z olaj-izmenjave med deželo in me-lo(n prinese vsaj nekaj koristi obojnemu prebivalstvu. Sami podatki o Ovoju obmejnega prometa dokazuje-‘ najbolje, da je bil ta namen spo-Ounia tudi dosežen. Toda poleg te ^otne koristi ustvarjajo nenehni stiki Od prebivalstvom ob meji ugodne po-kje tudi za mirno sožitje. Dr. Vodušek 'naglasil, da je bila meja z videm-dni sporazumom odprta na široko. “6 vladi kakor njuni predstavniki, ki 0 Podpisali sporazum, so ravnali v l°rist obmejnega prebivalstva. Po pod-!‘sn so bile vnešene v sporazum še ne-j‘ltere dopolnitve; tudi v bodoče ba-upoštevane nove možnosti za pohitet prometa. Obmejnim organom ‘re zahvala za delo, ki ga uspešno o-‘avljajo v zvezi z obmejnim prom l“h. Ta je tudi prispeval k utrditvi !r'jatcljskih odnosov med sos dnima Lelama.
ŠOLSKI IZPITI IN VPISOVANJA , Psovanje na slovenskem
dlTELJISČU s slovenskim učnim je-pOm v Trstu se. je začelo. Trajalo bo 25. septembra. Podrobnejša pojas-l|a v tajništvu zavoda. Uradne ure 'Sak dan od 10. do 12. ure.
ORžAVNA NIŽJA IND. STROKOV-^ ŠOLA. Ravnateljstvo Drž. nižje in-astrijske strokovne šole s slovenskim ‘tninr jezikom v Trstu (Rojan, ulica Vltorsino št. 8/III.), sporoča, da je 'Psovanje za vse razrede za šolsko le-1960/61 vsak dan do vključno 25. ^Menibra 1960. Učenci, ki se prvič vpi-rl° v I. razred, morajo predložiti na-
slednje dokumente: rojstni list, izdan od občinskega urada, potrdilo o precep-Ijenju koz in spričevalo dovršenega V. razreda osnovne šole. Istočasno obvešča vse prizadete, da se pričnejo vsi popravni izpiti dne 1. septembra 1960 ob 8.30, po urniku in razporedu objavljenima na oglasni deski šole.
RAVN. DRŽ. TRGOVSKEGA TEHNIČNEGA ZAVODA (Trgovske akad.) s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo začeli popravni in razredni izpiti v četrtek 1. septembra 1960 s pismeno nalogo iz slovenščine, usposobljenostni izpiti pa v petek 9. septembra 1960 s pismeno nalogo iz italijanščine. Razpored izpitov je izobešen na oglasni deski zavoda. Vpisovanje za šolsko leto 1960/61 sprejema tajništvo zovoda vsak dan od 10. do 12. ure, in sicer do 25. sept. 1960. Podrobna navodila za vpis prejmejo prosilci v tajništvu zavoda.
PTIČJI SEJEM. V Gorici bo v nedeljo običajni letni sejem ptičev. Poleg običajne razstave ptičev iz naših krajev bo tudi razstava eksotičnih krilatcev, papig, itd. Med sejmom bo tudi lov na ptiče s piščalko; najboljši lovci bodo prejeli denarne nagrade.
NAŠE SOŽALJE
V Trstu so umrli Emil Ovidoni, Fani Antončič roj. Košuta in Kristina vd. Berginc; v Nabrežini sta umrli Tereza Puc in Adela Gruden, v Štandrežu Viljem Pavletič, v Nemčiji rojak iz Beneške Slovenije Peter Kodermac, v škofijah Zorko Šturman Srečko. V Piranu je umrl v 60. letu dr. Ernest de Gresič, ravnatelj italijanske gimnazije v Piranu. Poprej je bil predsednik sodišča v Piranu. V osvobodilni borbi je bil častnik za zvezo med garibaldinci in IX. korpusom. Rajni je sin znanega goriškega zdravnika de Gresiča; njegov brat je zdravnik v Zagraju. Mati ima 88 let in je sinu stregla do zadnjega.
v naši državi tako imenovani »Zeleni načrt«, namenjen kmetijstvu. Koliko od teh sredstev bo prejel naš Kras?
Tržaški tisk — žal samo slovenski — je že. nekajkrat načel zadevo o obnovi kraških pušč, a ne na tako originalen način kot to že vrši herpeljski sadjar Benčič (glej »Gospodarstvo« od 8. 6.) čigar kraško samonikla zamisel in praktično delovanje zaslužita najvišje priznanje in posnemanje. Žal živimo tukaj v takih okoliščinah in smo preveč zlepljeni z mestom, da je njegova pionirska dejavnost pri nas trenutno (najbrž) neizvedljiva. Naše površine je treba obogatiti z gozdom in sadnim zelenjem, kot ga narekujejo tukajšnje naravne razmere. Priznani pomolog, prof. Priol iz Maribora, ki mu je Kras poznan, je podpisanemu pred leti rekel, da bi mogli močno obogatiti Kras že samo s primerno sorto orehov in lešnikov. Sicer pa je za to primerno še razno drugo sadno drevje, ki bi se moglo posamič ali strnjeno-fv pasovih) posaditi med gozdno drevje. Ce bi bili to že davno začeli in leto za letom nadaljevali, bi danes pušče pomenile bogastvo in kruh. Niti koraka nismo storili v tej smeri in niti za trenutek pomislili, kako naj bi obudili k življenju to gospodarsko pretežno mrtvo zemljo. Nismo, ker ima ta naša pasivnost svojo pestro, a težko povest — takšno, ki more našega kmečkega človeka, če ne popolnoma, pa pretežno opravičiti. Nima smisla to povest ponavljati. Eno pa je neizpodbitno, in sicer: Taki ukrepi se morejo izvesti le z doslednim in učinkovitim moralnim in materialnim sodelovanjem države, zlasti še, ko gre za organično načrtnost. V našem primeru gre, kot smo rekli, za smotrno obnovo kraških, gospodarsko že onemoglih površin in omogočenje kmečkemu življu boljših življenjskih pogojev. Iz tiska razberemo, da skuša tako ukrepati Jugoslavija. Naš Kras ni sicer tako beden, kot je pretežni del dalmatinskega, je pa v takšnem stanju, da se bo vsako odlašanje izboljševalnih ukrepov vedno bolj maščevalo.
J. F.
Na živilskih trgih
TRG NA DEBELO IN PRODAJA NA DROBNO
Od pretekle srede dalje je trg na debelo s sadjem in zelenjavo v Trstu dostopen za zasebne potrošnike od 10.30 do 12. ure in ne več od 11. do 12. ure kakor doslej. Sadje in zelenjavo prodajajo zasebnikom po ceni, ki velja na debelo in ki je znatno nižja od cen, ki veljajo v mestu ob prodaji na drobno. Zato pa mora vsak kupiti po več kilogramov sadja ali več povrtnine skupaj, ker je prodaja na drobno (po 1 kg ali celo % kg) prepovedana. Gospodinje si pomagajo tako, da kupujejo skupno zabojček sadja, nato si ga medsebojno razdelijo. Kljub temu, da je to pravi »trg«, se ne da prav nič pritiskati na cene, kei se jih prodajalci trdovratno držijo. Velja pa, da se kupovanje sadja in zelenjave potrošnikom izplača.
CENE NA PIRANSKEM TRGU
Zaradi velikega navala turistov so cene sadja in zelenjave na piranskem trgu vedno visoke. Hruške stanejo še vedno 10D do 12J dinarjev, breskve celo 130 do 160, grozdje 130 do 160, fige 100, jagode 240 dinarjev in češplje 70 dinarjev. Fižol v stročju 60, bučke 40, kumare 40, melan-cane 60, paradižniki 30 do 32, radič 100, rdeča pesa 50, dinje 60, lubenice 60, paprika 100, čebula 100, zelje v glavah 70 in krompir (novi) 40 dinarjev za kg.
Šz (Boljunca vffiotac na mez^u?
(2 dveh razgledišč lahko občuduješ peško med Breškim vrhom in Ma-k111 krasom, ki je od Boljunca do jaške kotline dolga približno tri 'Jotnetre. Spodnje razgledišče je na rtlU hriba, kjer je še nekoliko ostan-^ razvalin srednjeveškega Muhe-jrada, zgornje razgledišče pa je pod heroin, na skali, ki štrli iz skoraj ;avPičnega skalovja nad sotesko. Na skali sem večkrat strmel v pre-še preden so na njej ured il ^gledišče, in še sedaj se zgrozim, se spomnim na to. Danes pa ni-več tega občutka, ker si zavaro-,ai1 z obzidjem razgledišča, od ko-
ler
sotesko lahko občuduješ; če jo
!,* hočeš uživati, se moraš potrudi-. Po deloma zelo ozki stezi od gor-konca nad Boljuncem do Bo-
ača.
"teza se začne prav tam, kjer se j0l>čajo ostanki starega rimskega vo-°voda in kjer se začne goščava, ki J več grmovje, a tudi gozd še ne.
, Sekakor sem bil zelo prijetno izne-j^den, ko me je objela ta goščava. Jkoč je bilo tukaj vse golo in di-romantično, sedaj pa je dno so-ske zazelenelo, divja romantika je ,stala bolj od zgoraj in v sredini po-l' kjer te izzivalno pozdravljajo go-j kraške stene. Goljava se širi pred-'SePi pod cerkvico na Pečah, kmalu ,°tem pa te zopet sprejme goščava, } te ne zapusti več do Botača, ob-aPega z njivami, vinogradi in go-
Od Boljunca do Botača sem se JlJtdil dve uri in pol, mudil, ne ho-ker hoje je komaj tri četrt ure, ^ jaz sem hotel čimveč videti in jivati prirodo, šel sem po vseh ranskih stezah, ki vodijo skozi go-avo do vode in potem zopet nazaj glavno stezo. Ta je povsod posu-?• da se ne vidijo več njena rebra Jkcr nekdaj; kjer je preveč strma
napravili betonske stopnice. Kma-
Po razpotju, kjer se od glavne odcepi steza, ki gre navzgor k ,'rkvici na Pečah, je 24 takih stop-6lc, potem je steza na levi strani, t°ti prepadu, zavarovana z beton-Jhi robom in slednjič je zopet ne-,.°hko betonskih stopnic navzdol. Le sredini poti je estala mestoma >aj 20 centimetrov široka steza. Prvotnem zelo slabem stanju.
Ro sem oprezno stopal po tej ozki '62i. sem se nehote spomnil na d?l-^tinskega mezga, na katerem sem
nekoč jahal na otoku Visu iz Ko-mježe v mesto Vis. V Komižo sem se pripeljal na parniku, za povratek na Viš pa ni bilo nobene morske zveze in reto sem moral zajahati mezga.
Dobro, toda kdo me bo spremil, ker mi je ta pot popolnoma neznana?
»Nihče«, mi je odgovoril Dalmatinec, »mezeg vas bo sam prinesel v Vis, ker mu je pot zelo dobro znana.«
»Komu pa naj oddam tam mezga?« »Nikomur, kar obrnite ga in prišel bo sam domov.«
In tako se je tudi zgodilo. Med potjo pa sem bil zelo v skrbeh, ker je »beštija« hodila na samem robu prepada, kakor pokojni Dulles, in ne zlepa ne zgrda je nisem mogel prepričati, da bi hodila nekoliko bolj v sredini. Vidite, prav taki mezgi bi bili primerni za sprehode iz Boljunca v Botač. Kaj vendar pomaga vsa poprava, ko je najhujši, čeprav kratek prehod, ostal nepopravljen. Res, da je tukaj teren najbolj neugoden, nekak vodopad kamnitega drobiža, in bi bilo popravilo brez dvoma precej drago. Ako bi še to izvršili, bi pridobili sprehajališče, kakršnega nima vse Tržaško ozemlje. Vem, da ni denarja. Kaj pa robota? Nekdaj so kmečke občine mnogo javnih del napravile z roboto.
Nekoliko let po prvi svetovni vojni sem se pozimi na kolesu vozil iz Povirja v Sežano. Cesto so z roboto očistili snega od Povirja do sežanske meje, od tukaj naprej pa je bila pokrita s snegom, tako da sem moral peš nadaljevati pot do Sežane, ki je že odpravila »zastarelo« roboto. Ni imela denarja in je morala čakati na sonce. Sonce pa ne more popraviti nepopravljenega odseka steze v soteski Glinščice, pač pa bi ga lahko popravila robota. Kljub temu nedostatku pa je pot od Boljunca do Botača nekoliko oživela; saj sem na poti v Botač srečal tri osebe, na-- zaj grede pa kar trinajst, od teh štiri na motorjih, a dva mladeniča sta se kopala v bistri Glinščici.
Nedaleč pod Botačem je kakih 18 metrov globok slap, in sicer prav tam, kjer konča botaško polje. Kakšna ogromna sila je tu odtrgala zemljo in napravila tako globok prepad?
Ko sem dospel v Botač, sem najprej poiskal krčmo, ker sem bil la-
čen in ker sem tudi zaradi nje prišel tja. Veselilo me je, da je mlada krčmarica moja stara znanka. Kdor še ni bil v Botaču, naj mu povem, da leži ta samotna vasica na desnem bregu Glinščice, levi brej od mesta navzgor pa je pripadel Jugoslaviji, kakor tudi dva kilometra dolga dolinica, ki se v južni smeri polagoma in enakomerno vzpenja od Botača do Bjeke. V tej dolinici je naj večji del botaškega polja in ker ne dela nobenih ovinkov, se iz Botača razločno vidijo nekatere hiše v Bjeki.
Danes živi v Botaču vsega skupaj 13 ljudi. Stari Sancin, ki je že umrl, mi je pred leti povedal, da se je priselil z Bjeke in bržkone so sploh Bječani ustanovili Botač. Zvabila jih je tja Glinščica in ravna udobna pot do nje. Nekdanji botaški mlini so brez dvoma mleli zrnje iz Bjeke in iz drugih vasic Malega krasa. Danes ni v Botaču več nobenega mlina; mlin pri mostu so priredili za stanovanje, drugi nekoliko pod vasico pa je podrt.
Botaški vinogradi so v zavetju pod kraškimi stenami, tudi smokve u-spevajo in sploh južno sadje. Mnogo je orehov, breskve pa so podvržene isti bolezni kakor v tržaški c količi: že mladim začenja listje rumeneti, nakar kmalu usahnejo. »Izvozni« pridelek je edino mleko, ki ga nosijo v Boršt in od tam z avtobusom v mesto. Mlekarice hodijo navzgor do železniške proge in potem skozi predore v Boršt. Ta pot je uporabna edino za tiste, ki nimajo namena, da bi šili na sprehod po soteski, temveč hočejo samo obiskati Botač.
Na reden obed seveda nisem mogel ražunati v Botaču in ko sem po jedel, kar mi je gospodinja za silo skuhala, sem zraven gostilne legel v travo. Mimogrede naj omenim, da je gostilna nameščena v novi, k stari hiši dozidani stavbi; ni to vaška krčma s klopmi in dolgimi mizami, ampak moderno opremljena gostilna, Tako dobiš seveda tudi v mestu, kjer ti pa po kosilu ne mpreio postreči s travo za počitek in uživanje prirode, ki je v Botaču okoli in okoli zavarovana s hribi in odrezana od našega nervoznega in prozaičnega življenja.
Drago Godina
k vedno živahen obmeini promet
Na Goriškem se veča število prehodov z italijanske strani
Jiuliura in življenje
Te dni je preteklo pet let od podpisa sporazuma o obmejnem prometu v Vidmu. Ob tej priložnosti objavljamo poročilo o razvoju prometa na Goriškem, ki nam ga je poslal naš goriški dopisnik.
(Priv. uredništva)
Gorica, avgusta
Kljub nestanovitnemu vremenu je na veliki šmaren odšlo precej Goričanov na izlete v bližnjo okolico, na morje ali pa čez mejo. Samo na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši so ta dan zabeležili prehod nad 2503 ljudi (1000 izmed njih je šl0 čez mejo s potnimi listi, ostali s prepustnicami), kar je vsekakor precej, saj prestopi na tem bloku mejo povprečno 20.000 ljudi na mesec. Se večji promet pa so istega dne brez dvoma zabeležili na ostalih obmejnih blokih na Goriškem, posebne na fistih dveh, ki se po navadi kosata s prehodom pri Rdeči hiši, to je na solkanskem in šempetrskem.
Obmejni promet se na Goriškem iz leta v leto veča. število Jugoslovanov, ki prihajajo v Gorico, se je že precej ustalilo, veča pa se število italijanskih državljanov, ki prestopajo mejo tudi na našem področju. Čeprav ni v bližini na jugoslovanski strani takšnih turističnih postojank, kot so obmorska letovišča v Istri, odhaja vendarle precejšnje število Goričanov na obisk krajev v Soški dolini. Olajšave, ki so jih uvedli lani jeseni, so nedvomno pospešile letos prehod italijanskih državljanov; v zadnjih mesecih je obmejni promet dosegel vrhunec v razvoju od 1. 1955.
Vsi vemo, da prinaša obmejni promet gospodarske koristi obmejnim krajem. Jugoslovani so prva leta kupovali samo v Raštelu in Gosposki ulici, dandanes so že stalni kupe' v trgovinah na Korzu, kjer je izbira večja, a tudi cene so temu primerno višje. Mnogi Jugoslovani pa so
ibdnuni
-- UTRINKI
ODPRAVA BEGUNSKIH TABORIŠČ.
Komisar organizacije Združenih narodov za begunce dr. Lindt je v Ženevi izjavil, da so kanadske družbe v begunskem letu zbrale 625.000 dolarjev z namenom, da bi se odpravila begunska taborišča v Avstriji in Zah. Nemčiji. Za izpraznitev šestih taborišč so že porabili 432.500 dolarjev. Na razpolago je še 192.000 dolarjev za izpraznitev vsaj petih taborišč. Ko bodo zgradili potrebna stanovanja, bo lahko taborišče zapustilo 1.300 beguncev.
30 MILIJONOV SUŽNJEV IZ KONGA. Svobodna država Kongo je bila u-stanovljena leta 1885 po berlinskem miru. Tedaj je Belgija prevzela pokroviteljstvo nad Kongom in belgijski kralj Leopold je sam vodil politiko v tej deželi. Belgijsko ljudstvo ni bilo posebno navdušeno za to, da se je Belgija lotila te naloge, medtem ko se je Leopold, ki je bil po rodu Nemec, z velikim zanosom lotil dela. V ta namen je tudi založil mnogo svojega osebnega premoženja (nad 1 milijon funtov šter-lingov), toda v svoji politiki se je prepogosto prenaglil. Sam ni imel dovolj pogleda v resnične razmere v Kongu, zlasti ne o početju velikih družb, ki so pogosto neusmiljeno izkoriščale domače prebivalstvo in kongoško naravno bogastvo. Nastopil pa je odločno proti trgovini s sužnji, ki so jih prodajali Arabci iz Konga v Ameriko. Računajo, da je bilo prodanih iz Konga do nastopa kralja Leopolda 30 milijonov sužnjev, to je dvakrat več ljudi, kakor šteje danes prebivalstvo Konga.
POVRATEK GRŠKIH LADJARJEV V DOMOVINO
Pod grško zastavo plove danes 6 milijonov ton ladjevja, od tega približno 1,5 milijona v tujini. V zadnjem letu se je vrnilo v domovino za 2 milijona ton ladjevja, ki je prej plulo v tujini. Tako obsega danes grška mornarica 4,567.805 ton.
Najnovejša razstava L. Spacala
Na povabilo Turističnega društva v Piranu je naš tržaški slikar L. Spacal razstavil bogat izbor svojih del v času od leta 1938 do danes. Razstava obsega 45 grafik, med njimi tudi več barvnih. (Naša slika — barvni lesorez predstavlja »Kraški borjač«, kakor si ga je zamislil slikar).
Že bežni pogled na razstavljena dela odkriva dosleden razvoj Lojzeta Spacala brez močnih sunkov. V novejših delih kaže Spacal zlasti velik napredek v svoji slikarski tehnični prefinjenosti. Razstavljena so tudi dela, ki so bila nagrajena na beneški biennali in mednarodni grafični razstavi v Ljubljani. Pri odprtju razstave je spregovoril dr. Bebler, predsednik zunanjepolitičnega parlamentarnega odbora, ki je zlasti omenil slikarjeve u-spehe, v zunanjem svetu; med drugim občinstvom sta prisostvovala tudi dr.
J. Vilfan, podpredsednik Izvršnega sveta LRS in dr. Brilej, državni podtajnik za zunanje zadeve.
LEPA NAGRADA ZA RUSKEGA SKLADATELJA
Znani skladatelj italijanskih popevk, ki jih tudi sam poje, D. Modugno je nedavno nastopil v San Marinelli blizu Rima. V pismu nekemu rimskemu ča sopisu piše neki bralec, da gosti niso, bili posebno navdušeni. Ne ve pa, iz katerega razloga, ali zato, ker jim Modugnove popevke niso Več ugajale, ali pa so bili slabo razpoloženi, ker so morali plačati za vstopnino 2500 lir
že pričeli prihajati v Gorico na krar tek izlet. Nič čudnega ni več, če Novogoričan ob nedeljah zjutraj sedi v kavarni na Korzu in bere časopis, na ulici pa je parkiran njegov avto. Ob sobotah zvečer Pa je avtomobil ali motocikel s tablico »Slovenija« na goriških ulicah običajna stvar.
V zadnjih mesecih leta 1955, ko so uvedli obmejni promet, je prišlo v Gorico 160.003 Jugoslovanov, čez mejo pa je šlo 102.000 italijanskih državljanov. Naslednje leto se je število Jugoslovanov početverilo, število italijanskih državljanov pa skoro potrojilo. Od takrat se je pričelo število prehodov počasi večati, vendarle je sorazmerje ostalo več ali manj isto: en prehod italijanskega državljana za tri prehode jugoslovanskih državljanov. Sčasoma je skupno število prehodov preseglo milijon na leto. To vomeni tudi, da se je politični položaj na meji precej izboljšal in da ni več tistega nasprotovanja in nestrpnosti, ki je vladala poprej.
Kaj nam povedo številke o prehodih? število Jugoslovanov, ki prihajajo čez mejo, se je precej ustalilo. Primerjajmo lanske in letošnje me sece januar, junij in julij. Lani januarja je šlo čez mejo 65.000 Jugoslovanov; letos jih je šlo 56.000; lani junija jih je šlo 66.000, letos pa 71.000; lani julija 74.000, letos pa 76.000. Kaj pa pri Italijanih? Lani januarja jih je šlo 17 000, letos 19.000; lani junija 20.000, letos pa kar 27.000; lani julija 21.000, letos pa 27.000. V prvih sedmih mesecih letos so skupno zabeležili prehod 456.995 jugoslovanskih in 169.013 italijanskih državljanov. Tekoči mesec avgust bo prav gotovo prinesel nov mesečni rekord.
Povečal se je tudi promet potnikov s potnimi listi na bloku pri Rdeči hiši, ki je na Goriškem edini mednarodnega značaja. V prvih sedmih mesecih letos so zabeležili prehod 18.037 tujcev in 22.372 Italijanov. Julija je šlo čez mejo v obe smeri 4521 tujcev in 3633 Italijanov, lani v istem mesecu je potovalo 700 tujcev manj, Italijanov pa prav toliko. Tudi primerjava z drugimi meseci kaže letos znatno povečanje prometa. Meseca aprila je šlo čez mejo kar 4822 italijanskih državljanov; to je največje število od leta 1947, ko so odprli blok na novi meji.
m. v.
Znani ruski skladatelj Igor Stravinski je v svojih spominih, ki so nedavno izšli v Ameriki, napisal, da mu je neki ameriški filmski podjetnik ponudil 100.000 dolarjev (62,5 milijona lir) za glasbeno spremljavo filma. Stravinski je ponudbo zavrnil. Tedaj mu je podjetnik dejal, da mu plača prav tako visoko nagrado, ako dovoli, da nekdo drugi zloži glasbeno spremljavo za film, toda podpisati se mora Stravinski.
SOVJETSKE ŠTIPENDIJE ZA ITALIJANSKE ŠTUDENTE
Sovjetska vlada je dala na razpola go za italijanske študente 10 študijskih štipendij za enoletno šolanje na sovjetskih univerzah. Štipendije znašajo po 900 rubljev na mesec. Vpisnino in druge stroške za štipendiste bo krila sovjetska vlada, za potne stroške pa bo poskrbelo italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino.
O RraševciH v našem zaledju
Vladimir Klemenčič: Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom. Gospodarska geografija. Izdala Slovenska Akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1959, 197 strani.
V knjigi je mladi znanstvenik obdelal pokrajino med Snežnikom z Javorniki in Vremščico s Slavnikom, ki se od vseh slovenskih pokrajin najbolj približa Tržaškemu zalivu. Ta pokrajina je tipično prehodno ozemlje med notranjo celinsko Slovenijo in mediteranskim pasom.
Vsa pokrajina šteje po šetju iz leta 1953 33.218 prebivalcev. Največ prebivalcev imajo Brkini (6898), Reška Kot-linica (Trnovo, Ilirska Bistric in dr.) 6411, Srednja Pivka (Mateja vas, Prestranek, Slavina, Pivka) 5394, Podgrajsko podolje s Čičarijo (Hrušica, Materija, Markovščina) 4686, Zgornja Pivka (Bač, Knežak, Zagorje) 2875, Košanska dolina (Košana, Neverke, Sušica) 2668, Podgora (Jablanica, Podgraje, Zabiče) 2057, Podgorski Kras (Podgorje, Zazid, Podpeč) 1253 in Vremska dolina (Vreme, Barka, Britof) 886.
Podgorski Kras je od vse pokrajine najbližji Trstu in so zato hodili ljudje iz Rakitovca, Zazida, Praproč, Podpeči ter deloma iz Podgorja in Prešnice do druge svetovne vojne na delo v Trst. V Trstu so prebili večji del leta, kjer so delali ali kot nekvalificirani delavci v pristanišču ali pa kot kvalificirani zidarji po gradbiščih. Domov so hodili ob sobotah.
Z Brkinov, iz Podgrajskega podolja, Košanske doline, in Zgornje Pivke so odhajala vsako jesen dekleta služit v
Trst, kjer so ostala do aprila. Del moških iz zahodnega dela Brkinov, iz Podgrajskega podolja, iz vasi med Podgradom in Herpeljami je prebil zimo na sezonskem delu v Trstu. Iz čičarijskih vasi Golaca in Poljan so hodili razkladat premog z ladij v Trst, Pulj, na Reko in v Zader.
Velik del moških je v 19. stoletju hodil drvarit v gozdnate pokrajine sedanje Jugoslavije, v Romunijo, Sedmo-graško in celo v Rusijo v okolico Je-kalerinoslava.
V	zadnjem stoletju se. je število prebivalstva skoraj povsod zmanjšalo iz-vzemši v krajih, ki so dobili industrijo, kot na primer v Ilirski Bistrici, na Srednji Pivki, na Prestranku in v Šempetru, na Zgornji Pivki (Bač, Koritnica). Za kmetijstvo niso naravni pogoji nikjer posebno ugodni.
V	vsej pokrajini je bilo prebivalstvo zelo navezano na Trst in Reko. Pokrajina je bila, razen Reške kotlinioe, ožje tržaško zaledje. Zato je nova meja, ki je odtrgala Trst od zaledja, v prvih povojnih letih močno omrtvila vso pokrajino, saj je zaledje ostalo brez mesta. Večji del pokrajine je ostal brez gospodarskega središča, ki je v vsej preteklosti usmerjalo njen gospodarski razvoj. Odvečni del prirastka odraslega prebivalstva iz bližine Trsta si je moral iskati zaposlitve v oddaljenih središčih Slovenije. V zadnjih petih letih se je razvila industrija v domačih krajih, ki prevzema skoraj vso odvečno delovno silo.
Kakšne so možnosti za nadaljnji razvoj v prihodnosti v okviru danih naravnih in družbenih pogojev? Predvsem moramo upoštevati, da pokrajina ne
razpolaga z zadostnimi količinami energetskih virov pa tudi ne s surovinami za večjo industrijo razen lesa. Obsežni gozdovi na Snežniku in kmetijska prenaseljenost na Zgornji Pivki in v Podgori narekujeta povečanje starih in postavitev novih lesnih industrijskih obratov, ki bi usmerjali svojo proiz vodnjo na finejše izdelke in bi pri uporabi manjše količine lesa dali zaposli tev večjemu številu delavcev.
Velika kmetijstka prenaseljenost in velik odstotek kmečkega prebivalstva v vseh pokrajinah, zlasti v Brkinih, v Podgrajskem podolju in Čičariji, kriče po gospodarskih ukrepih. V Brkinih ni moč računati z industrializacijo zaradi razbitosti terena. Kaže posvetiti še nadaljnjo pozornost mlečni živinoreji in sadjarstvu.
Za Podgrajsko podolje in Čičarijo bo rešitev težja in terja še podrobnega študija, ker niso pogoji za kmetijstvo prav ugodni, za industrijo pa skoraj ni pogojev.
Tako skuša na koncu dr. Klemenčič razvozlavati gospodarska vprašanja teh predelov, ki so večidel zakraseli in brez energetskih virov. Toda odkar je bilo delo napisano, so pretekla že tri leta in medtem so v Podgradu in Herpeljah že zrasle prve industrije in so, kot je priporočal avtor, razširili stare in postavili nove lesno-induslrijske obrate na Pivki in v Podgori.
Zaledje odtrgano od Trsta je iskalo drugod svojo gospodarsko rešitev, naj prej v ostali Sloveniji, zadnja leta pa doma v novih industrijah in na Koper-skem. Gospodarske vezi s Trstom so se zelo razrahljale, saj sodi celo pod obmejni pas le neznaten del pokrajine.
A. PERTOT
Ul. liinnastica 22 TRST
----—---——|
prodaja na debelo in drobno
tkanine najbolj znanih tvornic, vsakovrstni krojaški pribor, žensko In moško perilo, zadrge - gumbe in razno galanterijo ______________!
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE ^
E, A. GORIZIA.NJV
G0R1ZIA - VIA DOGA D'AOSTA N. 88 - TEL. 28-45 - SORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
KMEČKA BANKA
r. x. m o. J. _ IM________II
GORICA
Ulica Morolli 14 - Telefon 22-06
Banka pooblaščona za posta v zunani trgovin/
Ustanovljena let« lOOO
UTOPOM
UVOZ- IZVOZ-ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegi.: Impezport - Trieate
UVAŽA:
VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO
IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO
POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
lA&tt&CMiUifr d a.
IM 1*0RT - HXPOBT
vseh vrst lesa, (trdih goriv in strojev za lesno indaslrljo
TRST - Sedet: ni. Cleerone S/II - Telefon: ni. Uleerobe »0*14
TRAS	IS - TRIESTE
	Societž a r. 1.
TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880	
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CHAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
itrrnpiitivnz
Cunja Rihard
TRST
Slratls del Friuli 2UU tolafon 35-279
•
Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo
Ronknrančnu cime
„SILLA"
COSSI ALFONZ
UVOSK EjSCSUS.
GORICA
Ulica Duca cTAosta 17
TEL. 34-30
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Poletne počitnice se bližajo koncu in mnogi prekupčevalci so se že v preteklem tednu vrnili na trg. Povpraševanje po nekaterih vrstah blaga se je zaradi tega povečalo in cene so nekoliko napredovale. Tako se je po daljšem času ponovno [pojavilo [zanimanje )za prašiče in cene so se začele dvigati. Povpraševanje po goveji živini se nenehoma veča. Na trgu s sadjem in zelenjavo je zelo živahno, cena mlečnim izdelkom se dviga skoraj pri vseh vrstah, zlasti pa pri finejših vrstah masla. Prekajeno meso ne gre od rok, tudi po vinu ni povpraševanja, živo pa je zanimanje za nove, pošiljke paradižnikove mezge od letošnjega pridelka. Cene žitaricam in krme so ostale skoraj neizpremenjene; koruza je napredovala, medtem ko so cene pšenice, moke in otrobov kar čvrste.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 3900-4400 lir hi, 10-11 stop. 4600 do 5000, belo vino 10-11 stop. 6000-6600, Bar-berato 11-12 stop. 5400-6000, Barbera 12 do 13 stop. 5800-6900, Freisa sladko 7500 do 8300, belo vino Moškat ekstra 12.800 do 13.900, rdeče Malvazija 9000-9600; rdeče lombardsko vino 10-10,5 stop. 380 do 410 lir stop/stot, 11-11,5 stop. 420 do 460, 12 stop. 450-500; rdeče Friularo 380 do 420, Merlot 430-460, Raboso 380-420, Clinton 370-400, Soave, belo 420450, Val-policella navadno 400-440, emilijsko rdeče 380400, Sansevero rdeče 370-380, Al-camo 360-390, rdeče toskansko vino 10 do 11 stop. 4200-5000 lir stot, 11-12 stop. 5200-6200, čez 12 stop. 6200-7000 lir stot.
EMBALAŽA
BOLOGNA. Cene veljajo za novo blago f.co Bologna: vreče iz jute za pšenico ali moko 120x70 cm, 700-720 g težke 250-255 lir vreča, vreče za otrobe 120x70 cm 450 g težke 165-168, vreče za riž 105x70 cm, 550 g težke 197-199, 90x52 cm, 360 g težke 133-135, vreče za umetna gnojila 115x65 cm, 450 g težke 157 do 160 lir, vreče za krompir 100x60 cm, 300 g težke 112-114, 85x45 cm, 220 g težke 84-85 lir vreča.
KONSERVIRANA ŽIVILA
PIACENZA. Dvakrjat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1960 v škatlah po 10 kg 135-145 lir kg, v škatlah po 5 kg 140-150, po 1 kg 155-165, v škatlah po % kg 165-175, v tubah po 200 g _ čiste teže 4143 lir tuba, v tubah po 100 g 29-31 lir tuba. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v sodih 135 lir kg, v škatlah po 10 kg 145-155, v škatlah po 5 kg 150-160, v škatlah po 1 kg 165-175, v škatlah po % kg 175 do 185, v tubah po 200 g čiste teže 4345, v tubah po 100 g 30-32 lir tuba; olupljeni paradižniki krajevnega pridelka v škatlah po 1200 g 105-110 lir škatla, v škatlah po 500 g 60-64 lir škatla.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg čiste ter že: suh česen 80-150, repa 38-75, korenje krajevnega pridelka 60-80, od drugod 48-60, kapus 24-42, kumarice 36-72, čebula krajevnega pridelka 36-60, od drugod 3548, dišeča zelišča: žajbelj, rožmarin 150-200, nov fižol 60-120, debel fižol Boby 60-144, fižol Meravigiia 48-84, sveže gobe 1000-1100, cikorija 38 do 75, endivija krajevnega pridelka 75 do 125, jajčevec 24-36, krompir Bologna 27-38, paprika krajevnega pridelka 48-84, zelena paprika od drugod 36-54, rumena 60-120, paradižniki Riviera 24 do 60, krajevnega pridelka 18-36, okrogli 2442, hruškasti, 3648 peteršilj krajevni 50-100, zelena navadna 36-96, bu-čice 60-120, buče 40-50. Dinje 2045, razne hruške 24-60, Williams ekstra 84-120, I. 60-84, breskve ekstra bele 108-144, rumene 60-108, drugovrstne 30-60, slive I. 108-180, II. 60-96, belo namizno grozdje: Primus extra 120-144, I. 84-120, Panse 72-120, Zibibbo 120-130, črno grozdje a-meriško 120-144, pomaranče jajčaste oblike ekstra 132-180, I. 72-120, limone I. 96-120, II. 60-84 lir kg.
ŽITARICE
LODL Mehka pšenica krajevnega pridelka 7200-7350 lir stot, dobra merkan-tile 6700-6900, merkantile 6550-6600, trda pšenica lina 8900-9400, merkantile 8900 do 9200, domača koruza 5100-5200, slabše vrste 4250-4350, dobra merkantile 39004000, inozemska koruza 41504400, neoluščen riž Arborio 7600-7700, Vialo-ne 9600-10.200, Camaroli 6900-7000, R. B. 7600-7900, Rizzotto 6900-7400, Ronca-rolo 6700-8000, Maratelli 7200-7600; oluščen riž Arborio 13.200-13.900, Vialone 18.500-19.000, Camaroli 14.900-15.500, R. B. 12.800-13.200, Rizzotto 12.200-12.600, Maratelli 12.300-12.500; uvoženi ječmen 44004600, domač oves 5500-5700, uvožen 4150-4200, uvoženo proso 42504350; pšenična moka tipa »00« 8900-9000, krušna moka tipa »0« 8300-8500, tipa »1« 8000 do 8100, lipa »2« 7600-7.800, moka za te-
VALUTE V	MILANU	
	18-8-60	23-8-60
Dinar (100)	77,00	74,00
Funt šterling	5825,00	5825,00
Napoleon	4525,00	4550,00
Dolar	619,85	619,87
Francoski fr.	125,10	125,15
Švicarski fr.	148,80	143,95
Avstrijski šil. •	23,97	23,99
Funt šter. pap.	1748,50	1741,00
Zlato (gram)	705,00	704,00
Kanadski dolar	637,25	638,30
BANKOVCI V	CURIHU	
23. avgusta 1960		
ZDA (1 dol.)		4,30%
Anglija (1 funt šter.)		12,09
Francija (1 fr.)		86,90
Italija (100 lir)		0,692
Avstrija (100 šil.)		16,65
CSR (100 kron)		16,00
Nemčija (100 DM)		103,20
Belgija (100 fr.)		8,00
Švedska (100 kron)		83,40
Nizozemska (100 gold.)		114,10
Španija (100 pezet)		7,10
Argentina (100 pezov)		5,10
Egipt (1 funt šter.)		8,55
Jugoslavija'(100 din.)		0,51
Avstralija (1 funt šter.)		9,52-2-
stenine tipa »0«	9200-9400,	pšenični
zdrob tipa »0;< 11.700-11.800, tipa »1« 11.200-11.300, koruzna moka 5450-5500, pšenični otrobi 5250-5350, riževi 4200 do 4400, riževo pleve 3300-3550 lir stot.
ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL
LODL Cene veljajo za kg žive teže, trošarina, prometni davek nevračuna-na, f.co hlev: voli za zakol I. 355410, 11. 325-365, III. 305-310; debele krave za zakol I. 255-325, II. 220-265, III. 85 do 120; biki za zakol I. 360400, II. 320 do 360, III. 285-320; volički za zakol I. 280-330, II. 290-305, III. 255-275; teleta za zakol I. 490-520, II. 470490, III. 310 do 375; voli za vprego 340-360.000 lir par, teleta do 1 leta stara 70-85.000 lir glava, junci 290-305.000 lir par, krave mlekarice 120-160.000 lir glava, prvesni-ce 140-180.000, navadne 150-190.000, junice 90-150.000, teleta za rejo 30-60.000, bikci za pleme 150-200.000; konji za vprego I. 200-220, II. 150-200 lir kg, za zakol I. 220-225, II. 180-200; žrebeta za zakol 350400 lir kg, osli za vprego 50 do 80.000 lir glava, za zakol 120-150 lir kg, mezgi za zakol 180-200 lir kg; koze 110-125 lir kg, ovce 170-185, jagnjeta 220-235, kozlički 500-565 lir kg.
PERUTNINA IN JAJCA
LODL Piščanci krajevni I. 750-780 lir kg, zaklani 850-1000, II. živi 650-700, piščanci iz vališč I. živi 260-290, zaklani 340-420, II. zaklani 290-300, žive domače kokoši 600-650, zaklane 900-950, živi purani 600-670, inozemski zmrznjeni purani 400480, žive pure 630-650, zmrznjene inozemske pure 500, faraonke žive 1000, zaklane 1000-1100, race 380 do 490, prvovrstne 450-600, gosi 400, prvovrstne 600-660, golobi 800-850, prvovrstni 800-900, živi zajci 400440, zaklani brez kože 530^540, perutnina iz vališč: gosi 700-1100 lir glava, race 260-340, pi-ščeta 89-90; sveža domača jajca I. 31 do 33 lir jajce, II. 23,50-25, navadna jajca 29-30,50, sveža inozemska jajca 22-26, zmrznjena 18-20,50 lir jajce.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Cene veljajo za kg blaga, brez embalaže, davek nevračunan, f.co skladišče: prvovrstno maslo 690-700, maslo iz smetane lombardsko 630-640, krajevne proizvodnje 650-680, emilijsko maslo 620-630, reggiano proizv. 1957 840 do 860, proizv. 1958 820-850, grana krajevne proizv. 1958 780-810, 1959/60 580-620, grana svež 475480, do 60 dni star 485. do 495, sbrinz izven soli 470490, postan 540-590, emmenthal svež 490-500, postan
Cin je v Londonu v tednu do 19. avgusta še nadaljeval svojo pot navzdol. Na to nazadovanje je vplivalo zlasti omejeno povpraševanje zaradi poletnih počitnic in tudi potrošnja te kovine v ZDA, ki je bila nižja od predvidene potrošnje. Poleg tega pa ee čedalje bolj čuti pritisk cina iz Sovjetske zveze. Strokovnjaki računajo, da se nazadovanje cene cina ne bo dolgo nadaljevalo. Baker je napredoval, medtem ko so ostale kovine ohranile prejšnje [kvo-tacije. Cene žitaric so ustaljene. V ZDA gre žetev ponekod že h koncu. Cene bombaža so čvrste. Svetovni izvoz je v poslovnem letu 1959/60 dosegel 15,3 milijona bal, to je 4 milijone bal več kakor v letu 1958/59. Povpraševanje je bilo tako močno, da so ZDA lahko izvozile 7 milijonov bal, pri tem pa so zmanjšale domačo zalogo za približno 1 milijon bal. Tudi sicer so se svetovne zaloge bombaža zmanjšale, tako da so 1. avgusta znašale 16,4 milijona bal (lani v začetku avgusta 17,7 milijona). Cena kavčuka je padla na raven, ki je najnižja od julija 1959. Nazadovanje cene spravljajo v zvezo z naraščanjem zalog (kavčuka ha Malaji. V New Torku je cena sladkorja znatno popustila, in sicer pod vplivom vesti, da bo letošnji pridelek sladkorne pese v Evropi nenavadno obilen (19 milijonov ton). Kava se drži čvrsto, medtem ko cena kakaa nazaduje.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je v New Torku nazadovala od 3,38 na 3,28 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. Letošnji pridelek sladkorne pese v Evropi bo po zadnjih cenitvah za 2 milijona ton večji od lanskega. — Kava v pogodbi »M« je v New Torku napredovala od 45,29 na 45,30 stotinke dolarja za funt. — Kakao je, nazadoval od 25,33 na 24.84 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Trg popušča zaradi bogatega pridelka.
VLAKNA
V New Torku je cena bombaža popustila od 32,50 na 32,40 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi; voina je v Nevv Torku napredovala od 108,1 na 108,8 stotinke dolarja za funt vrste »suint«. V Londonu je volna 64’s B nazadovala od 92% na 90% penija za funt, proti izročitvi v septembru, v Roubaixu na Francoskem je cena nazadovala od 12,70 na 12,65 franka za kg. Juta (Mili first) je v Londonu nazadovala od 124 na 122 funtov šterlin-gov za tono. V sezoni 1960/61 bodo v Pakistanu posvetili juti 1,517.800 arov zemlje, to je znatno več kakor lani (1,375.145 arov).
550-570, švicarski 750-780, provolone svež 500-510, postan 550-570, druge izbire svež 490-510, crescenza svež 270-280, postan 350-370, gorgonzola svež 300-320, postan 500-520, taleggio svež 320-340, postan 420 do 460, pasteriziran švicarski sir v škatlah po 6 kosov 150-180, suh sir osoljen 130-140, postan 200-220 lir.
GDADIVO
PIACENZA. Cene veljajo za blago f.co kraj proizvodnje: pesek 400 lir kubični meter, prod 500, debelejši pesek 600, gramoz opran 600, 3 cm debel 700, posebne izbire 1500; polne opeke 10.000 lir 1000 opek, štiriprekatni votlaki 8000, dvaprekatni votlaki 7000, strešniki marsejskega tipa vakuum 25.000, upognjeni strešniki vakuum 17.000, ploščice 450 lir kv. m, plošče 350, do 60 cm 360, do 80 cm 390, do 100 cm 420 lir.
KRMA
LODI. Cene so v lirah za stot, prometni davek nevračunan: majsko seno izpod stiskalnice 2000-2050, druga košnja (avgusta) 2150-2200, tretja košnja 1950-2050, zdravilna zelišča I. rez 1900-2000, II. rez 2000-2100, III. rez 1900 do 2000, suha trava 1600-1750, pšenična slama stlačena 1000-1050. Koruzne pogače 40004250, lanene 6450-6550, pogače iz tropin 1100-1200, kokosove 5200 do 5300, pogače iz zemeljskih lešnikov 6000 do 6100; moka iz zemeljskih lešnikov 5600-5650, kokosova moka 41504200, moka iz sončaric 2600-3900, koruzna moka za krmo 3600-3700, iz soje 5400-6000.
PAPIR
TORINO. Satiniran papir za tisk navaden 15.500-16.500 lir stot, srednje vrste 18.500-19.500, navaden papir za pisanje 16-17.000, srednje vrste 19.500 do
20.500,	finejši papir 24.000-26.500, trikrat klejen 25.500-28.500, papir za pisarniške registre srednje vrste 20.500-22.500, finejši 24-25.000, prvovrsten 28-30.500, pisemski papir srednje vrste 23.500-25.000, boljše vrste 27.500-30.000, prvovrsten 34-
37.500,	tanek papir za kopije 40.500 do 43.000, risarski papir 47.500-52.000, pati-niran papir vrste solex 27-28.000, kromi-ran 26.500-27.500, pergamin navaden bele barve čez 40 g težak 27-27.500, srebrne barve 33-35.000, tanek papir za embalažo navaden 24-25.000, bele barve
27.500-	30.000, kartončini bele barve 19-
22.500,	fin 29-32.000, tipa Bristol 33-39 tisoč, patiniran 36-37.000, siva lepenka navadna 7500-9000, triplex bela navadna
12.500-	13.000, boljše vrste 13.500-16.000, prvovrstna 16.500-19.000 lir stot.
ŽITARICE
V	Chicagu je cena pšenice v tednu do 19. avgusta nazadovala od 192% na 185% stotinke dolarja za bušel, proti izročitvi v septembru, cena koruze pa je, napredovala, in sicer od 114 7/8 na 115% stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji.
KAVČUK
V	Londonu je cena kavčuka vrste RSS nazadovala od 29 7/8-30 na 27 7/8 do 28 1/8 penija za funt, proti takojšnji izročitvi; v New Torku je cena popustila od 36,85 na 36,55 stotinke dolarja za funt, proti izročitvi v septembru. Kitajska in Sovjetska zveza še vedno čakata, da se cena kavčuka še zniža. preden stopita na trg. Sedanje popuščanje v ceni vsekakor pomaga naravnemu kavčuku v konkurenci z umetnim, ki se proizvaja v čedalje večjih količinah.
KOVINE
V	Londonu je cena bakra v tednu do 19. avgusta napredovala od 244% na 247 funtov šterlingov za tono (1016 kg) proti takojšnji izročitvi, cena cina je popustila od 802 na 793 funtov šterlingov pod istimi pogoji, svinec je napredoval od 701/8 na 72; cink pa je padel od 88 na 87 3/8. Baker je v ,New Torku za malenkost pridobil, in sicer od 30,25 na 30,45 stotinke dolarja za funt, cink St. Louis je neizpremenjen pri 13, aluminij v ingotih pri 28,10, antimon Laredo 29, lito železo 66,41 dolarja za tono, Buffalo 66,50, staro železo povprečen tečaj 32,50 (prejšnji teden 31,83), živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 209-212 dolarjev steklenica.
Uradna pocenitev sladkorja
Predsednik republike G. Gronchi je pretekli teden podpisal zakon o znižanju cene sladkorja. Cena sladkorja se sniža za 37 lir pri kg. Industrijski davek bo namreč za 25 lir pri kg manjši; poleg tega je Medministrski odbor za cene sklenil znižati samo ceno za 10,50 lire pri kg. K temu je treba dodati še znižanje prometnega davka na sladkor v razmerju 1,50 lire pri kg. Skupaj bo torej cena sladkorja od prvih dni septembra za 37 lir pri kg nižja kakor doslej (245-250 lir kg).
IZRAELSKE TKANINE ZA ZDA
V	letu 1959 je Izrael prodal Združenim ameriškim državam za 3 milijone dolarjev tkanin. Letos bo Izrael po vsej verjetnosti prodal ZDA še več tkanin kakor lani, in sicer naj bi vrednost izvoza letos dosegla 4 milijone dolarjev.
MEDNARODNA	TRŽIŠČA		
CHICAGO	4.8.00	10.8.60	23.8.60
Pšenica (stot. dol. za bušel)		- - 168. V,	1857/g	186,—
Koruza (stot. dol. za bušel)		. . 116.V4	HS-Vs	115-74
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt) 		• •	33	33,-	33.
Cin (stot. dol. za funt)			. • 104.37	103.75	102 12
Svinec (stot. dol. za funt)		. . 12.	11.80	11.80
Cink (stot. dol. za funt)			. .	13. -	14.50	13,-
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . 26.	26.—	26,—
Nikelj (stot. do!, za funt)		. .	74.	74.-	74 —
Bombaž (stot. dol. za funt)		. .	32 95	>32.60	32 40
živo srebro (dol. za steklenico)		. . 209.-	209,—	208,—
Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . .	. .	36.50	36 50	36.3 8
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		. . 252.-	249. -	244,-
Cin (funt šter. za d. tono)	. . .	. . 813,—	807,—	802,—
Cink (funt šter. za d. tono) 		. .	89.3/4	89,—	86.V4
Svinec (funt šteor. za d. tono)			70.7*	71 -Vg
SANTOS			
Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . .	. . 573	578,—	578,-
VčSCniJt KMEČKE ZVEZE
Veliho zanimanje za II. kmečki tabor
Kmetijska zadruga v Trstu in kmetje iz tržaške okolice so se letos dobro pripravili na II. kmečki tabor, ki je bil na Opčinah v času od 13. do 15. avgusta. Prireditev je letos imela širši obseg kakor lani, pa tudi uspeh je bil večji, tako po številu obiskovalcev kakor tudi po novih stikih, ki so bili navezani med italijanskimi in jugoslovanskimi zadrugarji, ki so se srečali na taboru.
Na taboru so bili razstavljeni razni stroji in razne potrebščine za sodobno vrtnarstvo, vinogradništvo, kletarstvo in sploh za kmetijske dejavnosti. Posebno pozornost so zbujali majhni stroji, pri katerih je droben pogonski stroj lahko opravljal najrazličnejša dela. Tako lahko z njim vozimo pridelke, okopavamo posevke, čistimo njive itd. Kmetje so na taboru naročili kar pet takšnih strojev. V poslopju Prosvetnega doma je bil razstavljen pester izbor zelenjave in sadja, pridelek okoliških kmetov. Nenavadno lepo zelenjavo so razstavili v okusno opremljenih koših, pred katerimi se je ustavljalo veliko število obiskovalcev. V dvorani so medtem vrteli poučne kratkometražne filme, s področja kmetijstva, ki jih je dala na razpolago družba Montecatini. Pred dvorano so točili pristno domače vino, ki je šlo kar dobro od rok kljub razmeroma visoki ceni 280 lir za liter. V posebnem kiosku so po naročilu cvrli ribe, gostom pa je bilo na razpolago tudi sadje in druge dobrote, pršut itd. Posrečen je bil tudi srečelov, na katerem je bil vsako »rundo« glavni in edini dobitek — zajec.
Uradni del II. kmečkega tabora so sestavljali razni govori, ki so jih imeli predstavnik Zadružne zveze iz Vid-
ma E. Simcich, dalje predstavnik zadružne poslovne zveze iz Kopra A. Simčič in predsednik Združenja italijanskih kmetijskih zadrug Gimignani. Na tabor so organizatorji povabili številne predstavnike zadružnih organizacij iz goriškega in koprskega okraja, iz Pulja, iz Vidma, iz Ronk, Gorice itd. Na taboru so tako stopili v stik predstavniki zadružništva Italije in Jugoslavije, tako da je tudi ta prireditev, čeprav v skromnejšem okviru, pripomogla k zbližanju gospodarstev obeh sosednih držav.
Ob zaključku tabora so razdelili med zaslužne kmetovalce zlate kolajne in priznanja. Zlato kolajno so prejeli Karel Čok iz Lonjerja, ki je umrl pred kratkim, in je zato prejela priznanje vdova g. Čok; Josip Sche.riani iz Čam-por za vzorno in napredno urejeno kmetovanje; Josip Sancin iz Doline za uspešno uvajanje strojev v kmetijstvo; Marija Prodan s Kolonkovca, ki je šele 20 let stara, a je vzorno uredila domačo vrtnarijo, sama opravlja vsa dela, vozi povrtnino na trg itd.
Med razstavljenimi posebnostmi naj omenimo nekaj tri leta starih trt, ki rastejo v sodih, a so letos posebno bogato obrodile. Omembe vreden je tudi razrastel peteršilj v loncu itd. Svoje pridelke, je razstavilo 16 vrtnarjev in kmetov.
Za prihodnje leto mislijo organizatorji še razširiti obseg tabora. Poleg samega tabora naj bi sklicali splošen shod kmetov z vsega tržaškega področja. Kmetje naj bi sprožili razna kmetijska vprašanja, ki bi jih skušali skupno reševati. Pri tem bi izmenjava misli in izkušenj prav gotovo koristila vsem udeležencem.

i-ILJGOI—IINJIuJA
Održava osam linija i to:
Sjeverna Evropa (tjedno) iz Jadrana do Londona i luka Sjeverne Evrope.
Sjedinjene države Amerike u zajednici s Plovbom, Piran (desetdnevno) iz Rijeke do Ne.w Torka, Philadelphie i Baltimora.
Južna Amerika (mjesečno) iz Jadrana do Buenos Airesa.
Levant (tjedno) iz Jadrana do Latakije, Beiruta i Aleksandrie.
Iran, Irak (svaki mjesec i pol) iz Jadrana do Khor-ramshahra.
Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) iz Jadrana do Ranguna.
Daleki Istok — Ekspresna (mjesečno) iz Jadrana do japanskih luka.
Daleki Istok — Brza pruga (dvomjesečno) iz Jadrana do Kine i Japana.
Na svim prugama plovi 35 brzih i modemih bro-dova, koji imadu preko 230.000 tona nosivosti, ras-hladni prostor, tankove za biljna ulja i 470 putnič-kih mjesta.
IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA »JUGOLINIJE«
SLOVENEC V POKRAJINSKI KOMISIJI
Pokrajinski svetovalec Mario Grbec je bil z dekretom, ki ga je podpisal podprefekt dr. Pasino, imenovan za predstavnika kmetov v pokrajinski komisiji za določanje delovnih dni kmečkih delavcev in kmetov. Določanje delovnih dni je važno zaradi tega, ker se na tej podlagi računajo prispevki, ki jih morajo kmetje plačevati za bolniško blagajno in pokojnino. Pred imenovanjem g. Grbca ni bilo v komisiji nobenega Slovenca.
KAKO KAŽE LETINA NA TRŽAŠKEM
Po deževnem vremenu so naši kmetje vendar dočakali lepše sončno vreme, ki je bilo tako potrebno za vse pridelke, prav tako tudi za grozdje. Dež nam je sicer prinesel dosti otave, tako da je mnogim živinorejcem žal, da so se prenaglili s prodajo živine. Grozdje se lepo razvija, vendar je bolj redko kakor lani. Tako dobre vinske, letine, kakor je bila lanska, ne bomo imeli. S sadjem je različno. Hrušk je manj kakor navadno, breskev ni bilo dosti ne na Krasu ne ob morju; ko so cvetele je bilo vreme premrzlo, sicer pa so že, tako podvržene boleznim. Na tržaškem Krasu je fižol pobrala suša, boljši je bil pridelek na morski strani. Poleg suše je tudi burja napravila veliko škodo. Ker je krompir ušel suši, ga je mnogo in je tudi debel.
VINO V GOSTILNAH
V KRMINU DRAGO
Romarji in izletniki iz tržaške okolice, ki so božjo pot iz Barbane podaljšali z izletom na Staro goro in so se vrnili čez Krmin, pripovedujejo, da so v Krminu plačali vino v gostilnah po 280 lir za liter. Tudi tam si vinogradniki pomagajo z osmicami. V osmicah točijo vino po 140 lir. V osmicah kupuje vino tudi mnogo Tržačanov, ki prihajajo z motornimi vozili na izlet; nosijo ga iz osmič tudi domov. V Trstu in tržaški okolici je vino po gostilnah približno po 240 lir liter; zato je toliko bolj čudno, da ga v Krminu točijo po 280 lir.
Topolovi nasadi na Goriškem in v Vojvodini
Strokovnjaki Gospodarske poslovne zveze Gorica, Okrajne zadružne zveze kmetijskih gospodarstev Gorica in ''i' pava, Okrajne uprave za gospodarst\° ter živinorejsko - veterinarskega zavoda v Renčah so izdelali načrt za tri n°ve nasade topola v Vipavski dolini, in sl' cer na površini 307 ha pod Kronbei-kom, na Lijaku in v Logu pri Vipa'/1" V Vojvodini bodo nasadili topol na » tisoč ha zemlje; 5000 ha površine Pa bodo zasadili z iglavci.
Ekskluzivni zastopnik za Trst Super Scooters 125-150-175 cc
lami)
Modeli 48 - motorni tricikli 175
Originalni nadomestni deli In pritiklino motorji za čoinc-Čolni Iz plastične maso
FICOTECNICA GHUIANA - T B S T Via Imbriani, 16 - Tel. 36 613 Delavnica: Via Valdlrivo, 30 - Tel. 35 222
10.-25. IX. 1960
¥
Medjunarodni jesenski
ZAGREBAČKI
VELESAJAM
Opči sajam uzoraka • IX. medjunarod' ni tjedan kože i obuče . Sajam ju”° slavenskog zanatstva . Jugoslavensk® turistička izložba . Medjunarodna i2' iožba stoičnih publikacija IISP • $e’ minar i izložba mjeme i regulacion* tehnike i automacije JUREMA • Modri' revija
MOBIU1 MADAUOSSO	
blažitve	Trst - Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740
	Pohištva — dnevne sobe — oprema
permafles	za urade - vozjčhi _ posteljice
	RAZSTAVE: UL. VALDIRIVO, 29 — UL. F. FILZI, V
Optične naprave, ki nem a tog ra tija, fotografski aparati, tehnične potrebščine
F.lli AVANZO
Trst, Oorso italia 8 Telefon 38-016
pozor POZOR POZOR!
Obleka alpagatex Magnoni - Tedeschi
12.500.-
V vseh trgovinah organizacije
VITTADELLO
se nadaljuje običajna razprodaja po najnižjih cenah
Aieknj primerov! Poletne oblclie
volne ,[ianerossi‘ L. 11.5(10 Poletne volnene obleke	7.50(1 - 0.500
Poletne obleke
iz česanih vlaken	9.500
Poletne obleke iz najfinejše česane volne 12.900 - 17.500
,Blue jeans'
(knvhojska hlače) 750 - 1.100 Poletne hlače 1.600	2.500
Pnlncne poletne hlače
Poletni jopiči Volneni jopiči Dežni plašči ,maku‘
3.500 - 4 500 2.000 - 3.200 4.200	0.000
0.900	10.000
Dežni plašč Lilion
4.000
Dežni plašč nailon Rhodiaioce
5.300
TRST, VIA DANTE 12 - Telef. 37-861
Zoldka	
SILA	JOŽEF
uvo z	IZVOZ
TRST — R i v a G r u m n 1 a 6-1 - Telefon 37-004 Telefon 55-689 1	
Splošna plovba - Piran
Župančičeva ul. 24
tel. 51-70 - teiex 03-122
Komercialni oddelek - Ljubljana
Igriška ul. 12
telefon 23-147 - tele.< 03-13č
Pomorski prevozi dolge in obalne plovbe.
Redna POTNIŠKO - TOVORNA linijska služba Jadran — ZDA — Jadran, združena z Jugoli-nijo. Odhodi ladij vsakih 10 dni.
Ladjedelnica gradi ladje do 2.500 BRT in vrši remonte.
Izleti z jahtama »Burja« in »Piranka«
NTHUROPA
mednarodna špedicija in transport
Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176
Brzojav: Intereuropa Koper,
Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana
s svojimi poslovalnicami v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Kozini, Subotici, Zrenjaninu, Novem Sadu, Novi Gorici, Podgorju in Nišu.
Se Vam priporoča in za-ootavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vs$ spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi!
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
L POŽAR
TRST • ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28 373
Prevzemamo vsakovrstne prevoza za tn tn inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne
'Naša zavarovalnica"
['UNION
ustanovljena leta 1020 a. Rai/IVIK, Trst Ut. tihega 0 Tel. 27512
l/afc vcUai/fe!
Hotel PAJACE
PORTOROŽ
Obiščite restavracijo in kavarno »JADRAN« ter restavracijo »HELIOS«. Vse nacionalne specialitete na ražnju in izvrstna istrska vina.
Gostinstko
Turist - Ankaran
(£x tfv, Jliti o It, j)
Imenitna, obala s peščenim dnom -Tobogan - Restavracija ”KONVENT” -Bife na plaži - Odlična postrežba -Izvrstna Kuhinja - Hotel in weeKend hišice - V poletni sezoni ob nedeljah ples popoldne in Zvečer - Nočni bar -Originalne jazz - zasedbe.
TURIST - AEfKARABT vas vabil
TURISTIČKi URED
PUTNIK - ZAGREB
ZAGREB - Praška, 5 - Telef. 34-256
Dati če Vam sve turlstičke i saobračajne Informacije za putovanje po Jugoslaviji.
Želite II upoznati Jugoslavijo?
Za Vas prlredjujemo velika kružna potovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika, I Splita. Koristite naše brodove za ribarsko krstarenje duž Dalmacljel
Hotel
Bled
Odprt vse leto. Tekoča, topla in mrzla voda. 61 postelj. Sobe s kopa!n‘c0. Lasten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. ^0* pendansa BLEGAŠ z lastno restavracijo, 45 postelj, kurjava s pečmi. PENZION 800-1000 DIN DNEVNO - Žičnica.