Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan Reuko — Tiska tiskarna »Jadranu — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2 — Celoletna naročnina 500 dinarjev, polleina din 250, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Narodni banki v Kopru št. 657-T-162 — Rokopisov ne vračamo
lopsr, e. IuM|a S9S5	POSAMEZNA ŠTEVILKfiDIN 10
LETO IV. ŠTEV. 28
Sprejem predsednika Nehruja na ljubljanski železniški postaji
Predsednik indijske vlade Neliru je bil teden dni gost v naši državi. Prav gotovo je, da Jugoslavija doslej še nobenega prijatelja ni sprejela s takim veseljem in navdušenjem, kakor je to pokazala ou sprejemu Nehruja. Ko je prejšnji četrtek prispel o Beograd, je visokega gosta in prijatelja iz daljne Indije glavno mestu Jugoslavije zasulo s cvetjem, prav tako prisrčnega sprejema pa jo bil deležen na vsej poti po naši državi.
Ob prihodu v Jugoslavijo je Nehruja, ki je s svojim spremstvom priletel s posebnim letalom JAT iz Avstrije, sprejel na zemunskem letališču predsednik Tito s soprogo Jovanko in visokimi državnimi funkcionarji. Sprejem je bil nad vse prisrčen. Predsednik Nehru se je po pozdravu s tovarišem Titom in drugimi jugoslovanskimi državniki obrnil prek radio Beograd na vse narode naše države. V pvojpm pozdravnem govoru je dejal, da je nestrpno pričakoval trenutka, ko bo lahko prišel v Jugoslavijo. Nato je dejal predsedniku Titu:
»Ko ste Vi, go.s7.10J predsednik, obiskali našo državo, smo Vas z veseljem sprejeli, prepričani, da se bomo od Vas lahko marsičesa naučili. Ze od tedaj sem si želel in nestrpno pričakoval ta obisk, želel sem obiskati Vašo lepo deželo, da bi videl, kaj sle napravili, in se, porabljajoč Vaše bogate izkušnje v graditvi državi', učil od Vas. Ko se zahvaljujem za topel sprejem, sem prepričan, da bo ta obisk mnogo koristil meni in mojim sodelavcem.« — S predsednikom Nehrujrm potuje razen njegovega spremstva tudi njegova hči, gospa Iiulira Glumdl Se isti večer je predsednik Nehru položil vcncc na grob Neznanega vojaka na Avali. V petek so se v Beogradu začeli razgovori med obema predsednikoma, ki so jim prisostvo-
cvetjem prijatelja _
vali tudi drugi indijski in jugoslovanski državniki. Predsednik Tito je visokemu gostu in njegovemu spremstvu priredil slavnostno kosilo. Isti dan je predsednik Nehru postal tudi častni meščan Beograda. V soboto so se nadaljevali politični razgovori. Popoldne je visoki gost obiskal. Zvezno ljudsko skupščino in je tam imel govor. Sprejel /e predsednika Nehruja in ga predstavil ljudskim poslancem predsednik Skupščine Moša Pijade. V svojem nagovoru je dejal, da smo lahko ponosni na veliko delo zbliževanja med narodi, na idejo dejavnega sožitja med narodi, ki je postala splošna dobrimi človeštva — ponosni prav zalo, ker sta pobudnika in dejavna borca za tako politiko prav predsednika Nehru in Tito. Ponosni smo na sadove, ki jih je rodila deklaracija take politike, ki sta jo oba predsednika sporočila svetu pred- šestimi meseci ob obisku predsednika Tita u Indiji. Predsednik Nehru sc je tovarišu Pijadi prisrčno zahvalil ter u krajšem govoru orisal svoje poglede na dogajanja in razvoj svetovnega pdf.ožaja. Izrazil je svoje) prepričanje, da bodo državniki velikih držav, na katerih je danes toliko odgovornosti, znali pravilno ravnati ti dobro človeštva
Zvečer je predsednik Nehru priredil v prostorih Izvršnega sveta Srbije velik sprejem, na katerem je bih nad 600 poviblftmih goptor-' Nato sta predsednika Nehru m Tito s spremstvi s posebnim vlakom odpotovala v Zenico v Bosno, kjer sta si d nedeljo zjutraj ogledalu veliki metalurški kombinat. Delavci so visoka gosta navdušeno pozdravili, ji Po ogledu železarne sta se odpeljala t> Sarajevo, <rl lam pa Čez Ilidžo v Jablanico, kjer sta si ogledala novo hidrocentralo. Tam je vi-(Nadaljevanje na 2. strani)
Zasedanje okrajnega ljudskega odbora v Kopru
ten
Irnnrc i


w a
iUL&U
V	soboto je v mali dvorani koprskega gledališča na skupnem zasedanju obeh zborov Okrajni ljudski odbor razpravljal o izvrševanju družbenega plana koprskega okraja. To je bila najvažnejša točka dnevnega reda, so pa razen tega razpravljali in sklepali še o nekaterih gospodarskih vprašanjih in sprejeli nekaj upravno-administra-tivnih ukrepov in odločb. Tako so med drugim sprejeli odlok o ustanovitvi Ekonomske srednje šole v Kopru, ki bo velika pridobitov za vse področje. S posebnim odlokom so dopolnili okrajni proračun, potrdili so odlok Ljudskega odbora mestne občine v Kopru o dopolnilnih plačah, imenovali so sodnike porotnike pri Okrajnem sodišču v Piranu in drugo.
Poročilo o izvrševanju družbenega plana za letošnje leto je podal podpredsednik OLO in predsednik Gospodarskega sveta tovariš Gino Gobbo. Zaradi primerjave je uvodoma govoril o izvršitvi lanskoletnega družbenega plana, ki je že razvidna iz odobrenih z?,-kMučnih računov posameznih gospodarskih organizacij. Skušali bomo v naslednjem podati kratek pregled izvršenja družbenega plana po najvažnejših postavkah.
Družbeni plan za leto iPšl je predvideval za 2.257,000.000 din brutto produkta, bil pa je daleč prekoračen. Ostvarjen je bil v višini 2.930,000.000 din ali prekoračen za 27 odstotkov. V primeri z letom 1953 je bil za celo milijardo din višji. Plan je največ presegla trgovina — (za 76%), nato obrtništvo (za 64%), dalje promet (52%), industrija in rudarstvo (za 2!)%) in prav toliko ribištvo, na zadnjem mesfu pa je gostinstvo (18%). Po ostvarjenem absolutnem brutto produktu pa je na prvem mestu industrija in rudarstvo, nato trgovina in še promet, druge gospodarske ciejavnosti pa v manjši meri.
V	primerjavi z doseženim narodnim dohodkom pa je položaj nekoliko drugačen. Seveda je tudi dohodek daleč prekoračen. Na prvem mestu je spet trgovina, ki je plan presegla kar za 90 odstotkov, sledi promet (za 68%), dalje obrtništvo (za 67%), gradbeništvo (za 46%), ribištvo (za 39%), kmetijske in druge zadruge (za 34»'o), industrija in rudarstvo (za 32%) in končno gostinstvo (za 30"/o).
Občutno prekoračenje planiranega dohodka je nastalo iz več vzrokov. Najvažnejši so predvsem pove-
čanje proizvodnje v nekaterih gospodarskih panogah in znižanje materialnih in režijskih stroškov proizvodnje, dalje močno prekoračen planirani promet v trgovini in gostinstvu, kurzna razlika zaradi u-godnejše predaje tuje valute, konjunktura tržišča in zaradi tega povečanje cen, povečan izvoz in podobno. Seveda ti vzroki še zdaleč niso vsi pozitivni in je bila zlasti trgovina zaradi pojavov neupravičenega navijanja cen podvržena hudi družbeni kritiki. Vsi ti pojavi so imeli za posledico mnogo večji dobiček gospodarskih organizacij, zaradi česar so se zvišali tudi dohodki okrajnega in občinskih proračunov.
Poročilu o izpolnjevanju družbenega plana za letošnje leto navaja v glavnem podalke za prvih pet mesecev, to je januar — maj 1955, toc-neiši podatki pa so za prvo trome-sečje. Navedli bomo najvažnejše podatke o realizacij plana najprej samo za prvo četrtletje. Tako je bila prodajna vrednost oziroma vrednost opravljenih uslug ostvarjena 24 odstotno materialni stroški 23,2 odstotno; brutto produkt 26,9%, amortizacija 2t%; narodni dohodek je bil ostvarjen 27,8 odstotno, obresti od osnovnih sredstev 22%, zemljarina 82%, rezervni sklad v trgovini in gostinstvu 28%, investicijski sklad prav tako v trgovini in gostinstvu -3%, prispevek za kadre 16%, anuitete v trgovini in gostinstvu 4%, prometni davek 23%, plače po tarifnem pravilniku 20% in prispevek za socialno zavarovanje 20%; dobiček 39 odstotno, zvezni davek na dobiček 34%, rezervni sklad 16°'.i, anuitete 11,9%, udeležba okrajnega in občinskih ljudskih odborov na dobičku 65,7%, investicijski skladi prometnih podjetij in skladi občinskih ljudskih odborov 45% in skladi za samostojno razpolaganje z dopolnilnimi plačami ter izdatki 24,9%.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da se posamezne postavke družbenega plana normalno realizirajo. Višja realizacija zemljarine je nastala zato, ker podjetja to plačujejo pavšalno v naprej, anuitete pa se plačujejo polletno za nazaj- Od uresničenega investicijskega sklada pa odpade skoraj vse na prometna podjetja (74 milijonov din od 79,931.000).
Da bomo lažje dojeli gospodarski napredek okraja v letošnjem letu, iznašamo nekatere podatke o iz-vršenju letošnjega plana proizvod nje v primerjavi z istim obdobjem
v lanskem letu, in to za prvih pet mesecev. Tako je bil v tcin času plan v industriji in rudarstvu dosežen z 27,2 odstotka, medtem ko lanskoletnega za isto obdobje presega kar za 87,2%. Po posameznih vejah industrije in rudarstva je največji uspeh dosegla kovinska industrija, ki je realizirala za letos predvideno proizvodnjo že v prvih petih mesecih 55,7 odstotno. Primerjave z lanskim letom ne moremo napraviti, ker je bila tedaj ta veja gospodarske dejavnosti v koprskem okraju šele v poizkusni fazi proizvodnje. Na drugem mestu je razdeljevanje električne energije, ki je bilo ostvarjeno z 48,3%, v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu pa 111,2%. Sledi realizacija proizvodnje v ladjedelništvu s 43,5% (v primerjavi z lanskim obdobjem 120,9%), dalje proizvodnja v kemični industriji 42,3% (151,2%), proizvodnja premoga 37,7% (330,4%), v grafični industriji 29,1% (100"o), v gradbeni industriji 25,4% (165,2%), proizvodnja v živilski industriji 23,2% (207,3%) in v lesni industriji 15,9% (v primerjavi z lanski inleiom pa 135,9%). Samo v proizvodnji soli je tudi letos kot lani v tem času indeks še ničla.
Za nekoliko nižjo proizvodnjo v prvih petih mesecih v primerjavi s celim letom je več objektivnih vzrokov. Tako začne proizvodnja soli praktično šele z junijem, prava sezona za ribjo predelovalno industrijo pa proti koncu prvega polletja, Razen tega predvideva družbeni plan za letos zaradi dokončanja in izvedbe nekaterih gradbenih del in montaže strojev pri rudniku v Sečovljah, »Mehanotehniki« v Izoli, »Lamin v Dekanih in tovarni ščetk »Istra« v Kopru glavno proizvodnjo v teh podjetjih šele v drugem polletju. Kljub vsemu na se je proizvodnja, zlasti če upoštevamo velike težave pri nabavi raznega reprodukcijskega materiala, v primerjavi z lanskim letom zelo občutno dvignila, kar je vsekakor odraz splošnega gospodarskega nrpret-ka koprskega področja.
Tudi število delavcev v industriji se jc v teh petih mesecih zelo dvignilo. Od 2489 industrijskih delavcev v decembru 1954 je naraslo število na 2977 v mesecu maju letos.
Glede na stanje v lanskem letu se je letos povečal tudi ulov rib, in sicer kar za 69%. Letos so ribiči ujeli že 250 ton rib ali 12% planirane postavke, inadtem pa je (Nadaljevanje na 2. strani)
Prikooccanska ladja Splošne plovbe Koper »Gorenjska.. je med najlepšimi plovnimi objekti tega novega podjetja trgovske mornarice, ki sc vedno bolj uveljavlja v našem gosp odarstvu.
Obisk indijskegti premični Xe-hruja Ii ¡uditivni rt k: jot "orí i» lieo-grada so otljcknüi tudi e zunanjem svetu. Po mnenju raznih komentatorje t dobiva politiku dejavnega sožitja redno trdnejše temelje. Beo-grajski razgov<iri mi pttkazaii c\'o i rsto cinikih pogledat Indije in Jugoslavije mi svetovni polola j hkrati pa tudi nakazali nioinnsl rešitre številnih mednarodnih vprašanj 'Alto lahko upravičeno gledamo iui ta i i/mi, kot na velik prisjievek k utrditi i miru in rr.: uriti i st\leIova-nja med fHintli Več je govora o tprejenm in potlrohnostüi h ¡vonja predsednika Xehruja t Jugoslaviji iui dnií;i m mi .s-fti.
Po plenarnem octhiiiju Organizacij, zilrutcnih narodov in objavi Trm.._'.> obetajoče deklaracije je dejavnost politikot usmerjena k ures-ničevanju. oziroma reševanju pos i-mcznth mednarodnih vprašanj, o .e-terih jr hilo got ora r S/jii Franci-m ti. Miri veJt-ih- se vneto pripriu -Ijajo na konferenco svojih d bien.h voditeljev in politični opazovalci menijo, ila lahko povsod 'as^edimo pripravljenost iui i*OfHtičan:c. 7u tvinji min i* tri tr,h ■:/:.•'-i/i d
7.DA- Velik, Ur,F.......
se bodo preti konferrnco r <' i Ii v Parizu, dti h i ic enkrat me! * in j pretresli stališča sv,-ih i !.;d. Glavna vpralanja, ki jih Ixxlo tbravnat ah n,i konftn-nci Štirih r lilMUl bodo viru lit ti- Nemčije. t ;>r,:i/i•.- r.,••!>■ roiffi e in t :n: ■-!■..■.;.: •¡■'■■mi.
V zt , zi • k"'lfercii, o je tiut; llii,-ščev na proslavi dneva neodvisnosti ZDA t ameriškem •i-idae.t'.li i« r Moskt i izjatil. da ur- Socftttktt zveza na ienetskn konfetneo z glavo pokonci in dejal, da njihovi ftorntrjet <ilni presilagi nivo izr.i- n.»-IrairiJi slahoiti t dr':.-i. ■:-:■■ tih nekateri »kuiaj. l<ik ' ihr.. lit- ■ Kei je govoril tilth i t m. tla mera vsakdo priskevati \t ij dele- za ztwtnf.lanje mednarodae ti r, -torti
V nekaj vrstah
HONKONG Kakih 2.50 tüaB
Iii(ilii!:/:r.ni (i krm-'.. ln;r Jr niikitj «ini luni Ixij n.i nasipih reke Jang-cc. ki it.i/:, iLi Ivi poplavi! I>!-.iii|.l Ixigntj riževa pol j.t.
BOMBAY. Portugalske oblasti v (•o -•> aretirale voditelje 55 ¿ii-<! skih pn.tovoljcev, ki !>•■» prUIi v Go • da hi s pasivnim odporom áznur.li z.ditcvo ]x» kriključitvi to
!>• rtug.ilsk«- kolonije k Indiji *
G AZA. Mi-, ma komisij« /.t premirje j«- obsodila Iv^ipt in Irr.icl /.ir.uli spop.uW wJiodno «xl Cite. Egipt olisojen, ker so njt-Ro-.i

m j . uiicril, tla morili > r-JSifnroH t Zrin i i temeljiti na ."i ikt)pra< noitL Sjegovo izfaco to zahodni drlarm-ki zelo pozitivno splete i
Mctlivtn kii se torej ohehl Vcin-1'i'in Zilru .¡lev. i /!ii.'iiiu še vedno niso premamili telae okroi: jormi-'.itiia ■, je vojske. \ s :m \ da ;. /iri.š/i• do otirih nanroti/ med olocto in socialdemokratsko opozicijo, um puk <-o prišla na dan tudi n. trenja nas})rotja i Adetumerp. i i tranki. Skvr pa SO priprave mi ženevsko konferi iico r*r to porimVe nekoliko v ozadje.
Po daljši notranh krizi ji le-i emu tlcinokrisl .inii Aiifuniii S. : nt/ posrečilo doseči sporazum O sedi-loi anju r n«n i 11 uli in o rhvlnem programu. Po tem sporazumu med votliltlji stirili strank je Segni sprejel maiu/at za sestavo noi c t 'a-de. v kateri so zastopani demokri-stjani. socuihiemokrtiti in liberalci, licpiihhkiint i ne /kh/o sodelovali v vlatli, obetaj<> ;m ji svojo podporo r parlamentu.
Vlada Velike liritanije je sklenila, da ho pot Inla tui skupno konferenco točijo lii Turčijo, da hi n a njej skutali doseči nr< ilih i cipcrske&l rpriiianja. Ta odločiti f \\hke liritanije je naletela na tigcnh n odmev Ml.li t Turtiit kot v Grči (i. i neti t<-rn p.i prcbimlst' o ('¡prt: odločno zahteva, dt i konferenci priu*stiHijcjo
tudi n/egiivi picihtai niki. I >ti ph niso povabili, tolmačijo mi Cipru kot dokaz. tla \ t t.ka Britanija ne glt -da na to vprašanje kot na zalita o cipiskegn prebivalstva do svobodni' ixlloiitvv. /Mstopniki treh ilritn m' bot i o sestali i prihodiipli tlncli i Strasshiirgii
Ali t: koUmiabiinii />ost stu prizadet n Angležem skrbi tudi Malta, ¡'uit /i ihn jo vladna delegacija Mtiltt t IaiiuIoiiu ;ii>sidi ¡hi zahtei ti po združitvi z \ t liko liritanijo, medtem ko opozicija zahteva at to-nomifo dominiona. Vtt kah■, da bo
angleška t.lada ;iiii/pr/<i ;iri i predlog, i util lahuri.sti so mnenju, naj hi dt>-Itila Malta status dominiona.
Predsednik egiptoi ske vlada jv te dni razilt hl i /zgornjem l'.giptu vso veleiioststniško zemljo najt-mnikom. Ob tej priloinosti je t trojem go-voru poudaril, da egiptovska re-14 ilueija si' m končaiia m da ho revolucionarni r. Um trajal tako dolgo, dokh r iii• ho iziHilnjeno njegovo poslanstvo s tem, da ho ustvaril socialistično demok rat i jo, i kateri ne bo razrednega hoja in manjšina ne ho mogla i siljt t ati svojih zakonov i <Viiii. Sitdijo, tlti je to S'ascrjci otlgtn ur na glasoi c. tla bodo i T.jplti kmalu zaitle (blati staro politični■ stninki'.
\ licognulu so ie ačt la pogirja-iija meti Jugoslavijo ni Italijo o ri-boloi ii na Jadranu in tehnično-go-ypodarskem sotlcUnatijii meti obema drž:i.titina. Italijanska delegacija stimuli :•■ t t i dni i našem glavnem infi.'ti. Sporazum bo sklenil v imenu it.,h;e.nske t lade hit ?» drlavni poiltajnik pri ministrsti u ui zuna-njo trgoi ino F.nzo Storoni.

Din •) julija UMI ..■ jr v vili (li-rektorja »Politike« Vladimira Hib-n'ktii"..'i na Dnliniu v Beogradu : • .'al Politimi Cc •••ralntva kom i t« j i K1M Zasedanju je predsedoval tovariš Tito. Po uvodnem v■•Mtilu
0	,>t,.nju v Jugoslaviji prvih pripravah za sploSno ljudsko vstajo ki ju ir organizirala Komunlsticn« partija, je tovariš Tito predlagal, naj bt po vsej državi zaceli / obo-roJSenim tmjem proti okupatorju V 1.1 namen je predlagal tustanovUev liarti.ai.skih odredov. ki 1 odo lahko
takoj .spodobni /a oborožene akeiji; proti naci-fašistom. Politbiro jc vse pr«iloKe tovariAa Tita brez pridržka prejel ni odobril. Obeiii-m j«- bil izdelan podroben načrt upora v Srbiji in načrt /a osvoboditev posameznih predelov Srbije, kjer naj hi bila I :.;;, . a dadaljnje vixls'.vi» operacije proti okupatorju
Na podi n;i sprejetih sklepov je bil vsem narodom Jugoslavije poslan proglus, ki na jc natisnila ile-Rnlna partijska tiikania v lleoRra-du Od 12 julija, ko j<- i/šcl, t- je prn.:las bliskovito ra.-.širil po vsej Jin:oslavi : Ob njem ..o m- navduševali delavci in kmetje, mladina in napredni intelektualci so pri-ji-inali /a orožje. Neposreden povod /a ol oro.eno .akcijo je tiil zahrbtni nnpad hitlerje-. ;k'-.;.i ol .»ro/ene-
1	.i strrija na Sovjetsko zvezo. Na ta napad so se nanašale prve besede proglasa: »Zc tri tedne se bije največja in najbolj krvava bitka v /.«odnvini sveta . . .«, na koncu pa je pozval delavce, kmete, me oiinc
in mladino Jut:<»luvije: xV boj prntt tu istični okupatorski bandi. ki teži, da bi iztrebila ne I" naj-l..liš, t .mi- naroda, marveč Slovane na Balkanu m hoče pixljarmi-ti ves .svet. Te. i za tem. da uv»-de najstrašne.šo vlado nad nar>xli, ka-kršne ne pomni znodovina.«
Četrtega julija leta 1M1 )e bil t<>-ri-j dan znak za splošno vstajo ju-:oslovanskih narodov. Po spontanem od|x>ru, ki si» :a proti osnvin-k:tn f:,.■',■.'. :.-nun silam nitiniie.stirali
Adenauer: Donnert, ,11, r! Saj se niti na naši itrani noče čisto odpreti!- na<i ,iudJ'' '"arca 1941. je na-
Znaten gospodarski napredek
.i\1on»atske i.i neko
»•not« >t * • Ij.i
orožja in min mn'takw n.i t-zraelsko n-isclltino, pri iwr je liilo tihi t ill 7 Izr.ii !iw. Izi.ii! p.i, ki r vo n 1 ,:.ivi >j.iik: oiliieik stri njali na istem podrtxju in uh.li 1 • ijipM-,• '■ • -..i \ .. ranili pa tri.
*
S \ICON, la i . .iii ■ ju. . :■■'-nunske vlade- Ngo Din Diem je jx) radiu iz ivil, tla je narodna vojski popolnoma premamila uporniško ločim» Iloallao I'd tiieRimli ix-veilij je sedaj (xlprta pot /t agranu- in upra\TK- reforme v kr.i-jill, ki so bili doslej pod oblastjo Hoa-Hao.
*
PARIZ. Po razgovorih bivJcga frai" •••!.■ 4 1 re/.idi nta v Al/.ru Ja-Cijues 1 Soustelle •. Parizu z ministri ¡11 jedrskimi strokovn; iki. liilo l.l. nj' no. <l.i se lx>do v kratkem lotili gradnje atomske električno centrale v Al/ ru.
*
MKXIKO V začet leti tedna so bile 1. Mehiki volitve imiv, 4.1 pred-»tavn,iikega doma. V zgodovtini de/elc so bile to n.uliolj nilrin-volit' •. Vladna stranka revolucionarnih jndstituc-ij je dobila nad f>0 odstotkov glasov.
ADEN. Britanske olilasti v Ade-Tiu poročajo, <la se lx>]i v goratim podr<-'ju Maula Malar ■ nis.» končali. Britanski t.ib na S>edi«;"tn v/Jiodu je poslal tudi v Aihii novi' znatne okrepitve.
'\adaljevanje s 1 strani.) nlasna se/ona /a ritiulm šele prod n iml. Zaradi izpopolnjenih naprav za ribolov 111 povoianj.i ribiške flote Je pričakovati ttidt \ tej panur.i uspešno realizacijo postavljene ,.t plana.
\ r.radbcnlstvu predvideva letošnji družbeni plan za milijardo iti dvesto milijonov din del. Od teija bodo lahko gradbena pod ctja \ koprskem okraju te upoštevamo mr-hanizaeijo, ki bo se letos dobavljena, opravila /a 800 milijonov din f.radhenth tlel, /a preostalih 400 milijonov din del pa bodo izvršila iradbrn.i podjetja 1/ sosednjih o-krajev Intenzivnejšr delo \ ;rad-benl stroki Ir začelo srle \ maju. V prvih štirih mesecih so delali v glavnem n ehirUiih, za katere so bili odobreni krediti še \ lanskem letu. Skupaj le bilo 1 iradbenistiu v prvih petih mesccih opravljenih del /a 320 milijonov din ali 26.7 letneKi plana. ItealUirani dobiček gradbenih podjetij Je \ letošnjem letu manjši in zalo realnejši kot lansko leto. Samo tiri t pravi za
melioracije ni tako. ker ta še ved no ustvarja veliko pretirani dobitek (32,3%), zato bodo kalkulacije in struktura cen prt tem podjetju ponovno posebej preverjene in Je pričakovati, da bo tudi dobitek tega podjetja ob koncu pr\e-ga polletja padel na opravičljivi nivo.
Y prometu Je bil letni plan d<>-s-ezen z 42,8 odstotka. Tovorni 111 potniški tcestni) promet s 36' , pomorski promet s 53,1 . usluge s delavnicah pa s 33,2'.. Sorazmerno
nekoliko nl/Ja realizacija v testnem prometu je o|ua\ii IJiva glede na dejstvo, da Jc glavna sezona za prevo/e šele drugo 111 trrtje tro-mesečje — ud aprila do septembra — ko za, ne tudi turistična sezona, odkup kmetijskih pridelkov in si pove. a gradbena dejavnost. Ha/en tega pa predvideva družbeni plan nabavo nekaj prevoznih srrd-ste\ za potniški in tovorni promrt se v drugem polletju, kar bo tudi vplivalo na porast prometa.
V	trgovini trie realizacija družbenega plana še najbolj normalno. Tako Jc od skupno predvidenega prometa osem milijard 11 slo, -si milijonov din realizirano v pr\ 1I1 petih mesecih iri milijarde 33'.i milijonov dinarjev ali 41.9 odstotkov letnega plana. Tako v celoti, kot tudi po posameznih trgovskih podjetjih Jc realizacija zadovoljiva, — tako \ notranh, kol tudi v zunanjetrgovinski službi.
V	turizmu I11 gostinstvu Je družbeni plan predvidel letos za 340 milijonov dinarjev prometa. Od tega odpade 15b milijonov m turistične objekte. V prvem tromeseeju letos le htl ptan realiziran z 19,4'.;, od cesar odpade glavni del na go-stišta ln hotel Triglav v Kopru. Gostinci in turistične organizacije so se na letošnjo sezono še kar dobro pripravili. To velja zl 1 za hotel Palače in Central v Portorožu, manj pa za hotela Helios in Metropol v Piranu. Pomanjkljivo'! Jc bila tudi v prepoznem /a-letku izvajanja Investicijskih del pri gostinskih 111 turističnih obratih; na slabo gospodarstvo nekate-
rih podjetij pa Je vplivalo tudi preveliko število zaposlenih v prvih štirih mesecih letos. To je izzvalo celo posledico, da Je moral okrajni ljudski odbor delovnim kolektivom nekaterih gostinskih podjetij zagotoviti 60' pline. Te izkušnje tudi zahtevajo, da bo treba takoj po končani turistični sezoni dolotili. kateri turistični objekti in v kakšnem obsegu osiane-Ji tudi v zimskih mesecih odprli, ali pa določiti samo potrebno število o ebja za vzdrževanje objekta v mrtvi sezoni.
Itealizaiija družbenega plana Je najslab.a v obrtništvu, to pa predvsem zaradi izpada proizvodnje v
1	esni galanteriji in Mali opremi v Izoli. Zaradi izselitve večjega števil.. obrtnikov s področja koprskega okrala Je nastalo pomanjkanje obrtniških delavnic. Zato je bilo sklenjena in / družbenim planom zagotovljena ustanovitev večjega števila obrtni-kih podjetij 111 delavni' Ta program se uspešno izvaja in je bih» v obi ini Koper ze ustanovljenih 8 obrtnih delavnic, v Izoli
2	111 v Piranu 2. V njih dola zdaj •kupa 1 ¡58 obrtnikov — kroi .iev, izdelovalcev glasbil, brivcev in frizerjev. mehanikov, tapetnikov, vodovodnih in elektrolnstalalerjev, zidarjev. kleparjev, obrtnikov za fino mehaniko, prevoznikov in drugih.
O izvrševanju letošnjega družbenem plana iptle na okrpjnl in občin ke proračune, investkije ii" prt led uvoza-izvozn na koprskem področju pa bomo dali v naslednji •tevill'1 nagega lista.
stalo v državi splošno vrenje. Poziv Komunistične partiji je Inla tedaj pano iskra V Sod smodnika, ki je s
. vojo l'ksplo.'ijo pov.'l. ■■••} plodno
zmedo in presenečenji v ovraž.iii-kovih vr tnh. To, in pa velikansko navdušenje narodnih bori ev. ko so dojeli, da e imajo za kaj koriti, ko so jim pravi ljudski voditelji pokazali pot v svobodo in novo življenje, vse to je omogočilo tudi prve vojaške uspehe, ki so zlasti v Srbiji bili z.naini. I'n netili 111-. 0 am<> preklete, a ovraznika. ki
i je že ve-clil lahke anime nad Jugoslavijo presenetili so ves svet. I'(. velikem razočaranju, ki je sledilo v sv' tu naglemu padcu poprej toliko opevane junaške Jugoslavije pod udarci fašističnega vojni- a stroja, so svobodoljubni 111 napredni ljudje po vsem svetu z v<-si-ljem pozdravili prebujenje resničnih junakov in pravih domoljubov Jugoslavije. S' le zdaj so prav za-pokale pu ke m so maščevalna trna sejala smrt in strah medbesne okupatorske tolpe.
Četrti julij je zato odslej Dan borcev. Za nas in vse naše potomce bo ponoM-n praznik borbene ljubezni do domovine, praznik visoke razredne zavesti naSih ljudi, ki so na ta dan pred Štirinajstimi leti začeli nečlove ko boi"bo na življenje m smrt s pobesnelim okupatorjem. Četrti julij je svetili spomin 111 vzor domovinske ljubezni 111 borbe za svobodo in človeka vredno življenje. S proslavo tega dne organizacije Zveze borcev utrjujejo slavne tradicije domovinske vojne in proletarske revolucije ter vzgajajo mladi rod v duhu pridobitev nui-odnoosvobiKline vojne. Kot ima vsaka republika naše federacije svoj borbeni praznik Dan vstaje. ki je pri nas Slovencih 22. julij, tako je četrti julij skupni praznik vseh borcev narodnoosvobodilne vojne Jugo-lavije. Organizacije Zveze borcev so ga že letos proslavile na kar najbolj svečan način. Povsod so bile slavnostne seje odborov. ninogokje pa so na se.tankih celotnega članstva in akademijah proslavili ta . kupni dan vseh ju^m-siovauskih bortvev.
Nehru v Jugoslaviji
(\atlaljevanje s I strani.)
siikim gostom priredil kosilo predsednik ijudski skupščine ¡¡¡11 ¡Ijtiro l'iit ir - Stari, nato pa so tuulaije-vali po/ preko Mostarja v Dubrovnik.
Po 1 sej poti so visoke in drage 1,'in/i inebivtdci lutvdušeiut pozdrav-Ijtili m jih zasipali s cvetjem. Po prihodu v Dubrovnik so s 1 gostje Oglcilali mestne zanimivosti, zvečer pti so prisostvovali slavnostni baletni predstavi l.ectovo src Kreši-mirti liaranoviča. V ponetlcljck 1/0-jtoldnc so se na jahti Jadranka-' ftlpe'.j.ili 1 Split, ki jru je pof)oldne prirtdil prisrčen sprejem. 'Zvečer so gostjo s posebnim vlakom zai>ustili Si<lit in so zjutraj r torek prispt ii 1 '/.tign'b. Hrvatska metropola jih je prnt tako prisrčno pozdravila. /';. ./■. diiik Xclnii si j med drugim ogledal tudi tovarno Rade Končar« in prisostvoval ifliki vojaški paradi. Po kosilu vu gostje nadalji vali pot 1 Slovenijo in popoldiit• prispeli v Ljubljano. Ljubijanč,mi so priredili 1 isokemu gostu prekrasen sprejem in kljub tli zju vztrajali na ulicah. Xa kolodvoru su dragt' goste sprejeli in pozdravili najvišji pred-vf.H'in.s! ljudske oblasti Sh n Cllije. Spi'jem ji ! - t « ciiel c veliko manifestacijo indijsko - jugoslovanskega pri jatel siva. Gostje so po kratkem postanku 1 Ljubljani nadaljevali ;>iif prek,) Vrhniki in Postojne mi Urinih'. kier se j,- predsednik Vr/iru pet sestal tovarišem Titom mi zaključne razgovore.

Velika turistična razstava v Liul
Po priključitvi nekdanje cone B tržaškega ozemlja k matični domovini je bilo ustanovljeno tudi podjetje -Splošna plovba Koper«. To naj bi bil zametek slovenske trgovske mornarice. Vendar pa so se že takoj pojavile velike težave, predvsem zaradi ¡pomanjkanja kreditov za nabavo plovilih objektov, ki bi podjetje Lud". res lahko priklicali v življenje. Podjetje je pravzaprav nastalo zato, ker so se že lani v aprilu razširili glasovi, da bo tudi naša jugoslovanska trgovska mornarica decentralizirana. Splošni razvoj in načela demokratičnega upravljanja so terjala tako decentralizacijo in razdelitev plovnih objektov, ki so bili doslej pod eno upravo, med več organizacij. Treba bi bilo predvsem razbremeniti .JugcSinijjo« .na Reki •in nekaj ladij razdeliti med druge interesente, — zlasti »Splošno plovbo Koper«, «Atlantsko plovbo« v Dubrovniku in »Oceansko plovbo« v Boki Kotorski, ki sta tik pred ustanovitvijo. Črna gora je že prej odobrila precejšnje kredite za nabavo plovnih objektov in jc med drugim naročila tri veliko oceanske tramperje po 10.090 ton tudi v ladjedelnici »3. maj< na Reki. Pravkar je tudi Dubrovnik osnoval podobno podjetje trgovske mornarice pod imenom »Atlantska plovba«. Tudi njemu so že odobreni krediti za nabavo nekaj velikih novih tramperje v v domačih ladjedelnicah.
Tako imamo zdaj kar štiri podjetja trgovske mornarice, ki se ukvarjajo s .prekooceansko plovbo. S tem pa še nI rečeno, da bo tudi v resnici izvedena decentralizacija v tej panogi našega gospodarstva, kar je zadeva v resnici nekoliko drugačna. Gre namreč samo za razdelitev dela, ali, kakor bi še tudi lahko re.kli, za dekoncentracijo poslovanja. Ta se izraža v tem, da bo »Jugolinija« še vedno opravljala vso linijsko plovbo in obdržala tudi vse, vsaj novejše linijske plovne objekte, da pa bo vse delo s področja svobodne plovbe prepustila obenem z nekaj, ladjami starejše izdelave in drugimi, ki so že doslej služile za svobodno plovbo, novim Organizacijam trgovske mornarice — »Splošni ■plovbi Koper«, »Oceanski plovbi Kotor« -n »Atlantski plovbi Du-
brovnik«. Vsako od teh treh podjetij bo dobilo od »Jugolinije« po šest: tramperjev starejšega tipa v približno enaki tonaži. Z njimi in z onimi, ki jih že imajo al", bodo nova podjetja še nabavila, bodo odslej opravljala svobodno plovbo, ki preide vse nanje, »Jugoliniija« pa bo obdržala samo linijsko službo.
Najlepša in največja ladja Splošne plovbe je Rog. Razen nje pa ima podjetje še več drugih plovnih objektov za čezoceansko m obalno plovbo, pa tudi svoje tovorne avtomobile za razvoz blaga. V posebni reportaži, ki bo posvečena naši mladi trgovski mornarici, bomo v bližnji prihodnosti seznanili bolj podrobno naše bralce s Splošno plovbo Koper, z njenim plovnim in voznim parkom, z njenim delom in njenimi načrti za bodočnost. Podjetje si je v kratkem času svojega obstoja vsekakor pridobilo že precejšen sloves, predvsem zaradi svojega solidnega poslovanja. Navezalo je stike z mnogimi tujimi deželami prek morja in postavilo svoje poslovalnice doma in na tujem. Razen agencije v Ljubljani, nameravajo odpreti podobne urade še v Zagrebu, Beogradu in na Roki. Za zdaj podjet-
je opravlja še najrazličnejše pomorsko transportne usluge, kot so to dolga plovba ter obalna velika in lokalna blagovna in potniška služIla. Delovni kolektiv si je zelo hitro pridobil precejšnje izkušnje in svoje delo opravlja na splošno zadovoljstvo.
Posebne omembe vredna je skrb podjetja za strokovni kader. Precej starih veteranov pomorske službe in priznanih »morskih volkov« se je sicer rado prijavilo za službo v Splošni plovbi Koper, je pa to še vedno in daleč premalo, zlasti ob upoštevanju predvidenega razvoja podjetja. Zato kolektiv štipendira precej strokovnega kadra v priznanih pomorskih učnih zavodih, na svojih ladjah pa ima tudi izredno visok odstotek častniškega kadra, ki se pri praktičnem delu šola in vzgaja v dobre pomorske častnike in strokovnjake — tako nautične kot strojne službe. Razen tega pa šola podjetje tudi svoje strokovnjake za ekonomsko-komercialno pomorsko službo, da bo lahko v bodoče resn.čno kos vsem nalogam, ki izhajajo iz njene gospodarske dejavnosti.	R. B.
V Ljubljani je bila na Gospodarskem razstavišču v soboto Slovesno odprta druga v vrsti letošnjih prireditev na tem prostoru — velika turistična razstava, ki bo trajala do 14. julija letos. Otvoritev so ob enajsti uri dopoldne naznanile fanfare na strehi upravnega poslopja razstavišča. Direktor Gospodarskega razstavišča Leopold Krese je pozdravil vse goste •—• predstavnike ljudsko oblasti ter gospodarskega in kulturnega življenja. V svojem pozdravnem govoru se je zlasti zahvalil Turistični zvezi Slovenije in športnim organizacijam za u-spešno delo. ki so ga vložile v priprave za to našo doslej največjo turistično prireditev. V imenu Turistične zveze Slovenije je nato njen predsednik Albert Jakopič — Kaj-timir s krajšim govorom odprl razstavo. Pozdravil je pobudo Gospodarskega razstavišča, ki je med prvimi prireditvami dalo na program ravno turistično razstavo, ki je s tem dostojna proslava 50-letnice obstoja osrednje slovenske turistične organizacije — Turistične zveze Slovenije. S tem je ta pomembna nova gospodarska organizacija pravilno ocenila pomen turizma za na-
o -%r a n
ISClt
V LJUBLJANI OD 2. — 14. JULIJA
razstavišče"
ijufoljQEΌ,
Tiîova e©s3a 5©
Edinstvena prireditev s prikazom razvoja in perspektiv turizma,
turističnega prometa in gostinstva v Jugoslaviji. Športna razstava.
Razstava gotske in renesančne noše v ljubljanskem območju. Razstava društva upodabljajočih umetnikov: »Slovenija v sliki«. Razstava bo razdeljena na poučno propagandni in komercialni
del.
•Športno (turistična modna revija — televizijski premiera operete »Melodija srca«.
prenosi —
OBISKOVALCI KORISTITE POPUST NA ŽELEZNICI!
mM
Ena izmed pravic zdravstvenega varstva je tudi zdravljenje zob in zo-botehnlena pomoč. Po osvoboditvi so izšli že 4 zakoni o socialnem zavarovanju (1946, 1949, 1951 in 195-1), od katerih je vsak razširil pravice in krog upravičencev do zobozdravstva. Da bi lahko prešli k obravnavanju teme jc potrebno, da se na kratko spoznamo z razvojem te službe v našem okraju v zadnjih desetih letih.
Vse do 15. junija 1951 so bili v našem okraju samo privatni dentisti in to 2 v Kopru, 1 v Izoli, 1 v Piranu in 2 v Portorožu. Zavarovanci so morali dentistom plačevati zobozdravstvene storitve tako kot ostali zasebniki. Po končanem zdravljenju so dentisti izstavili zavarovancem račun, ki so ga le-ti predložili Zavodu za socialno zavarovanje zaradi povračila plačanega zneska. Tak račun je Zavod pregledal, ugotovil, če pacient uživa pravice iz socialnega zavarovanja, če je izvršeno delo predvideno v obstoječih predpisih, če cena odgovarja uradno potrjenemu ceniku itd. Tako je pacient često dolgo čakal na povračilo vplačanega zneska, često pa je dobil povrnjen manjši znesek, kot ga je plačal, ali pa sploh ni dobil nobenega povračila. Vse to je marsikdaj na zavarovance vplivalo tako, da sploh niso hoteli iskali nobenega povračila.
Drugi vzrok, da so morali zavarovanci često čakali pri zasebnih dentistih celo večnost, je bil v tem, da so dentisti dajali v svojih ordinacijah prednost raznim privatnikom, ki so v prvih povojnih letih se lahko plačevali svoje račune v kakršnikoli valuti. Med temii je bilo mnogo takih, ki so prihajali k našim dentistom naravnost iz Trsta, ker so bile tu zobotehnične tarife mnogo
nižje kot v coni A tržaškega področja.
Kdor hoče objektivno razpravljati
0	tem vprašanju, ne sme pozabiti tega dela naše zgodovine. Prav zavarovancem, ki so se na tem področju odpovedali svojim pravicam na plačano zdravstveno oskrbo, gre zasluga, da je socialno zavarovanje prihranilo milijonske zneske.
Prvi korak za olajšanje postopka zavarovancem za realizacijo njihovih pravic je bil storjen s tem, da se je uprava zavoda koncem leta 1950 dogovorila z dentisti, da so le-ti mesečno dostavljali socialnemu zavarovanju obračune storitev za zavarovance. Na ta način je bilo zavarovancem prihranjeno nmogo truda in jeze in končno jim je bila s tem tudi olajšana možnost, priti do zobnih storitev, zakaj vsak delavec ni imel vedno možnosti, da bi pri den-tiistu zalagal svoj zaslužek.
Vsled tega ukrepa so. sc izdatki za zobozdravstveno službo prt Zavodu za socialno zavarovanje vidno večali.
Drugi korak za izboljšanje te službe je bil storjen junija 1951, ko je Zavod za socialno zavarovanje odprl svojo prvo javno ambulanto v Kopru. Za Koper je bila to novost. Čakalnica ambulante jc bila takoj polna. Napolnili so jo ljudje, ki prej leta in leta niso prišli do tega, da bi si zdravili zobovje. Vsem jo prišla ta ambulanta prav — in še kako prav.
Začetek je bil skromen: vrtalni stroj, ki je nekaj let počival v Valdoltri, za nekaj stotisoč dinarjev in-stramentarija, 1 den tis t, 1 tehnik in
1	linstrumcntarka.
Pozneje je prevzel vso zdravstveno službo v upravo Okrajni zdravstveni dom in jc ta ambulanta in ta služba sploh še bolj napredovala.
Danes imamo v Kopru Javno ambulanto s tremi dentisti, tremi zobo-tehniki in štirimi linstrumentarkami. V Izoli imamo enega stomatologa in enega dentista, enega zobotelmika in dve instrumentarki, v Piranu urejajo javno zobno ambulanto in bo začela poslovatvi takoj, ko bodo adaptirani prostori bivšega Agmarita. Za vse te tri javne ambulante so že nabavljeni ,in plačani Unit aparati, od katerih vsak stane okroglo dva milijona dinarjev. Opremo vseh teh ambulant je financiral Zavod za socialno zavarovanje iz prihrankov prejš-nj'!h let.
Socialno zavarovanje je plačalo za zobozdravstvene storitve svojim članom na območju koprskega zavoda od leta 194S dalje sledeče zneske (pred letom 194S je ta zavod posloval za vse takratno Slovensko Pri-morje); 1948 lir 216,011, leta 1949 din 171.881, leta 1950 din 322.613, leta 1951 din 3,499.739, leta 1952 4.452.579. leta 1953 6,260.594, leta 1954 din 6,503.424.
Da bo slika še bolj jasna, naj navedemo zneske, ki jih je socialno zavarovanje plačalo v zadnjih letih za zobozdravstvo v javni ambulanti in privatnih ordinacijah: 1951 jav. din 520.689 priv. din 2.979.050, 1952 jav. din 537.964 priv. din 3,914,615, 1953 jav. din 1,771.572, priv, din 4 milijone 4S9.022, 1954 jav. din 2,933.070 priv. din 3,570.354, a v letu 1955 do meseca maja je v javnih ambulantah že storjenega dela za din 2 milijona 3S1.060, pri zasebnih dentistih pa za okroglo 600.000 dinarje/.
Ali pa smo tudi z delom Javne zobne ambulanto v Kopru zadovoljni? Na račun nobeno javne us"inovo v Kopni menda ni padlo toliko pripomb, kot o tej ambulanti. Vse te pritožbe, upravičene in neupravičene, so se gomili le tako, da je bilo potrebno nekaj ukreniti.
Na pobudo Zavoda za socialno za-
varovanje je bil te dni v prostorih zobne ambulante sestanek delovnega kolektiva s sodelovanjem predstavnikov Okrajnega zdravstvenega doma, Zavoda za socialno zavarovanje in sindikalne organizacije. Sestanek je trajal tri ure m razprava je bila kaj živa.
Po obstoječih no.mativih mora delati terapeut (dentist.) po 6 ur na dan in mora sprejeti oo 3 paciente na uro ali 18 na dan. Dokazano je bilo, da je ta norma dosežena in presežena.
Nadalje mora vsak dentiist izvršiti delo za najmanj 450 predvidenih točk mesečno. Dokazano je bilo, da je na splošno ta norma dosežena in presežena. Nekateri dentisbi je v posameznih mesecih sicer niso dosegli, drugi pa so jo presegli.
Dopustno je, da se posamezni terapeut med delom nekoliko oddahne, ker nihče ne more 6 uri Intenzivno delati, ne da bi se pri tem od časa do časa nekoliko ne oddahnil.
Znano je, da je človek, ki čaka v čakalnici, nestrpen in nervozen in da bi bil rad čimprej na vrsti. Prav v teh primerih pride najčešče do neljubih scen.
Nesporno pa je bilo tudi dokazano, da so nekateri uslužbenci s pacienti nevljudni in da nekateri uslužbenci niso v službi ves predpisani delovni čas. Prod kršiteljem delovne discipline 'je uveden postopek. Sklenjeno je bilo, da bodo vso nepravilnosti odpravili ter so bil: določena jasni ukrepi proti onim, ki ne bodo spoštovali sprejete sklepe in splošen delovni red.
Delovni kolektiv je nadalje sklenil, naj se o vsem obvesti javnost in priporoči paoicntom, naj tudi sami strpno čakajo na vrstni red v čakalnici ter v. razumevanjem gleda'0 na težavno delo javne ambulante.
B, B.
še gospodarsko in. kulturno življenje.
Tovariš Jakopič je posebej orisal pomen Turizma v naši socialistični stvarnosti. Dejal je, da je važen posebno za našega delovnega človeka, ker s'i z njim krepi telo in um, svojo delovno sposobnost in svoje zdravje, razen tega pa pomaga širiti tudi njegovo kulturno obzorje s spoznavanjem domovine, življenja naših narodov in njihove pridobitve. S tem neposredno poglablja in utrjuje bratstvo in enotnost naših narodov. Turizem pa j.e hkrati Ifcudi lep vir dohodkov za naše gospodarstvo, posebno še za številne turistične kraje, ki so (sicer bolj ali manj gospodarsko pasivni.
Dejstvo, da letos slavimo že 50-letnico obstoja in delovanja naše osrednje turistične organizacije, nam kaže. da imamo v organiziranem družbenem delovanju po tej liniji že dovolj trdno tradicijo in močne temelje za nadaljnje uspešno delo na tem področju. V organizacijski stavbi našega turizma pa so seveda najmočnejši stebri naša lokalna turistična in olepševalna drušlva, na katerih slone tudi odgovorne nalog,e družbenega upravljanja na področju turizma, turistične vzgoje najširših množic, ustvarjanje lokalnih pogojev za razvoj (turizma in zlasti za vključevanje naših delovnih ljudi v turistično gibanje. Letos bo v Sloveniji že okrog sto takih društev, ki vedno bolj uspešno delujejo.
Turizem se je pričel bolj široko razvijati prav po osvoboditvi v pogojih naše socialistične družbene ureditve. Čeprav nismo dosegli še niti tri četrtine predvojne nastavitvene zmogljivosti, ki jo je občutno prizadela okupacija, pa smo vendar imeli že lani 444.000 turistov — število, ki ga v zgodovini slovenskega turizma še nismo dosegli in je celo v primerjavi z najmočnejšim predvojnim letom za 100 odstotkov večje. To nam kaže, da se naš turizem z naglimi koraki razvija v res množično gibanje, oziroma, da se je vanj začel množično vključevati tudi naš delovni človek, — je zaključil svoja izvajanja tovariš Jakopič.
Po otvoritvi So si gostje ogledali razstavo, ki je po svoji izčrpni obravnavi turistične problematike edinstvena.
Točama hladilnikov (frižiderjevfi v Bitolju je pred kratkim izdelala prvi hladilnik s kompresorjem is poskusne serije, ki je namenjena našim gospodinjstvom. Tovarno hladilnikov v Bitolju še grade in mnogi stroji zanjo šele prihajajo. Vse pa kaže, da bo povsem dograjena do konca letošnjega leta tako, da se bo lahko začela serijska proizvodnja u njej že prihodnje leto. Računajo, da bo letna proizvodnja kakih 10.000 hladilnikov.
Na Golovcu nad Ljubljano so začeli urejevati astronomski observatorij. Pobudo zanj sta že leta 1947 dala prof. Peterim in profj Pavle Savič. akademik v fizikalnem institutu Boris Kidrič v Vinči pri- Beogradu. Vse naprave so v glavnem že pripravljene, vendar pa imajo še težave z nabavo natančne astronomska ure. Ko bo observatorij na Golovcu s kupolo in tremi paviljoni vred dokončan, se bodo posluževali njegovih izsledkov razen astronomov tudi geodeti, geologi, rudarski inženirji in drugi.
V Pločah so zgradili tovarno azbestnih proizvodov. Stroji za tovarno so bili izdelani doma. Tovarna izdeluje za sedaj azbestne, boni-bažne in konopljene pletenine v vseh dimenzijah ter celotno azbestno konfekcijo.
Tovarna »Crvena zastava« o Kragujevcu je sklenila s Italijan-, skim podjetjem »Fiat« pogodbo za odstop licence in medsebojne tehnične pomoči. Licenca velja za proizvodnjo vozila »Capaguola«, potniškega vozila 1400 A in 1 in pol Ionskega kam iona.
Za iboljšc razumevanje uspehov ali neuspehov na naših šolah je treba včasih osvetliti tudi suhoparne številke.
V okraju jc 55 osnovnih šol. Z združitvijo nekali/iih enooddelčnUt šol s sosednjimi šolami sc je število enooddolčnic skrčilo na 25, število dvooddelčnic pa narastlo na 20. V okraju je ena šola s tremi oddelki, šest jih je s štirimi, dve s petimi in ena s šestimi oddelki. Čeprav je v okraju skoraj polovica cnooddclčnih, obiskuje te šole le 607 učencev ali 24 odstotkov. Nad polovico učencev (12S9 ali 51 odstotkov) je pa deležna nedeljenega pouka, to je takšnega pouka, kjer so v enem oddelku samo učenci enega razreda, Z združitvijo šol je svet za kulturo in prosveto dosegel, da je samo 50 učencev (2 odstotka) po sili razmer pri moram o dokončati šolsko obveznost na domači enooddelčni šoli (Mrvraž, Slo-maž. Stjak. Vrabče). Vsem drugim je pa omogočeno obiskovati bližje višje organizirane šole in so jim s tem odprta vrata za vstop v razne obrti.
Na vseh šolah je poučevalo 105 učnih moči. Kljub precejšnjemu izboljšanju življenjskih pogojev so še mnogi učitelji delali in živeli v težkih nazmerah.
Vseh učencev je bilo 2513. Izdelalo jih je 1953 ali 77.67%. Naj-marljivejše so bile učenke prvih razredov s 86-6% uspehom, za njimi so učenke drugega razreda s 85.54% uspeha in nato učenci šestega razreda s 84,5" o. Najslabše so se odrezale učenke petega razreda, ki niso dosegli nič več in nič manj kakor 58,8% uspeh. Največ težav sta povzročala računstvo in zgodovina, najmanj pa prirodopis in branje.
Tudi letos so naši učenci pridno segali po knjigah. Šolske knjižnice so imele 2140 bralcev, od katerih je prebral vsak povprečno po 9 knjig.
Na petih gimnazijah .kolikor jih je v okraju, je vpisanih 920 dija-
Svečanost ob otMju spomlnsKe plošče nrrodnemu heroju Angelu Besednjaku
Dne 3. julija so odkrili v Braniku na rojstni hiši narodnega heroja Angela besednjaka spominsko ploščo, Te svečanosti so se med drugiimi udeležili |tudi. predsednik OLO Gorica, Remec Mirko, narodni heroj Zvonko Ferjančič in pevski zbor prosvetnega društva »Angel Besednjak« iz Maribora.
Delo in življenjsko pot Angela Besednjaka je orisal eden izmed pevcev. Tovariš Angel je že kot mladenič pobegnil v Jugoslavijo in živel nato v Mariboru. Kmalu po okupaciji sc *je pridružil narodno osvobodilnemu gibanju in v boju z okupatorjem žrtvoval svoje življenje.
Popoldne jc- bil v zadružnem domu uspel koncert mariborskega zbora, ki nosi Besednjakov« ime. Na sporedu je bilo 27 pesmi, narodnih in partizanskih. Pevcem se je v imenu vseh vaščanov zahvalil predsednik prosvletnega duštva Branik, Franc Kodrič.	—čp—•
kov. Izdelalo jih je 003 ali 05,5!. Statistika kaže razveseljivo sliko: stopnjevanje uspehov od razreda do razreda. Po uspehih najslabši so prvi razredi, kjer je izdelalo 60,5 odstotkov dijakov, v drugem razreda se dvigne uspeh na 63.5%, pri tretješokfih na 71,5%, pri četrto-šolcih pa , kar na S01o.
Okrajni delavci so že v začetku šolskega lota sklenili, da bodo v proslavo 10. obletnice osvoboditve in ob zaključku šolskega lela priredili razstavo ročnih del, risarskih in pismenih izdelkov in doma .izdelanih učil. Zaradi obsežnosti oKraja so bile razstave na sektorskih sedežih v Komnu, Dulovljah, To-maju, Herpeljah. Podgradu, Gra-čišču in Sežani. Vsi obiskovalci so se o razstavah izrazili pohvalno.
Za uspehe, ki so jih dosegli, jc povabil OLO vse prosvetne delavce na dvodnevni izlet v Pulo in Crikvenieo. Razen lega je pa predsednik OLO tov, Petrinja ob-diril najmarljivejše učence iz vsake šole s primernimi knjižnimi nagradami in jih povabil na skuprui izlet v Lovran,	—jaz—
Po zaključku (šolskega le,! a sq priredili dijaki sežanske gimnazije s pomočjo profesorjev razstavo svojih izdelkov in nekaterih učnih pripomočkov. Razstava je bila žal odprta samo tri dni, od 24—2(i junija.
Svoje izdelke so prikazovali dijaki, ki se udejstvujejo v modelarskem krožku: kakih štirideset lepo izdelanih letalskih modelov in nekaj igrač. Na vidnem mestu so razstavljali tudi najsodobnejše učne pripomočke pri učenju tujih jezikov — slike in gramofonske plošče z izbranimi teksti. Razen tega pa tudi učila in izdelke, ki jih rabijo pri pouku zemljepisa, fizike, matematike itd. Med najbolj zanimivimi je bil biološki kotiček, kjer je vzbujala posebno pozornost mrke-ta morskega dna s svojo floro in favno. Svoj prostor je imela tudi kemija, na katerem so imeli gledalci priložnost videti razne aparate za destilacijo, filtriranje, elektrolizo in sodoben eksperimentalni pouk.
S svojo pestrostjo je razstava v celoti uspela.
Šolska razstava v Prestranku
Leta 1953 je dobil Prc-stranek novo šolo, katere delokrog se je tako razširil na okoliš Matenje vasi, Jkjer so imeli dotlej pouk v starem župnišču. Menda je šolska zgradba ena najlepših v okraju, ima svetle in zračne učilnice, garderobo in fizkulturno igrišče. Sodobno šolsko opremo j,e nabavil MLO Postojna.
Upravitelj šole je Vivod Janez. Njegov vpliv in njegova marljivost se čutita povsod, tako pri učnih uspehih, kakor v športnem udej-slvovanju otrok; do posebnega izraza je prišla pa na razstavi, ki so jo priredili ob zaključku šolskega leta.
Posebno pozornost so vzbudila ročna dela dcklic in dečkov, predvsem pletene košarice, copate, predpražniki itd. Marsikoga je pritegnil svojstven dokument — .šolska kronika, ki se začenja že z letom 1907, Tu so zapiski cesarsko-kraljevskih učiteljev, dnevnik partizanske šole in šole po osvobodit-
I
»Sg li
i!
ji
Ob nesreči na cesti med Izolo in Koprom, pri kateri je izgubil svoje mlado življenje naš ljubljeni sin
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, tovarišem in prijateljem, darovalcem vencev in vsem onim, ki so kakorkoli so-ustvovali ob izgubi našega dragega pokojnega sina. Posebna zahvala gre tov. Benčiču Francu iz Pomjana za poslovilni govor pri odprtem grobu in godbi iz Sv. Antona, Pobe-ov in Bertokov. ŽALUJOČA DRUŽINA DILIC
Pisma uredništvu
■ wm:. mm m.
VEČ KOT METER DOLGA RIBA
23. ¡linija jc ulovil Bcnigar Franc iz Ilirske Bistrice pravo čudo: postrv, ki je bila dolga 102 cm in težka 12 kg. To jc vsekakor velika redkost posebno še, če oomislimo, da jc porvrečna postrv dolga 35 cm in tehta blizu pol kilograma.
vi. Kakšna zgodovina in kolikšen napredek!
Ko človek zapusti razstavo, ne more mimo otipljivega dejstva, namreč, da je postojnska občina naredila na področju šolstva mnogo. Kri in življe" vanjem so pa dali požrtvovalni učitelji.
Zadnjo nedeljo so igrali v javni oddaji radia iKoper mandolini-stl iz Ilruševja. Za njihov KUD je bil to oden največjih lin najvidnejših uspehov.
KUD v Iiruševju se bori s precejšnjimi težavami .in med najbolj perečimi je vsekakor vprašanje prostora. Imajo takorekoč vse in nič. Po zaslugi tajnika društva tov. Bizjaka so mandollnisli z rekviziti že na konju. Potrebna jim je še soba, kjer bi lahko imeli vaje tudi pozimi. Najtežje pa je z dramsko skupino, ki razen hladne dvorane in nekaj zaves nima ničesar. Z letošnjimi prireditvami so pokrili komaj tekoče stroške.
Mandolinisti ne bodo imeli počitnic Jiiti sedaj. Upajmo, da bodo pod vodstvom svojega učitelja Cirila Komarja dosegli še večje uspehe.	M. M.
»Fidc-li
¿težak jCProMoisj
Pri Milutličcvih o Gradišču pri, Hcrpeljali doživljajo kaj žalostne čase. Pri hiši je osem otrok. Najstarejša liči študira v Ljubljani na univerzi, pa tudi, vsi drugi so izredno bistri in v šoli dobro napredujejo. Gospodar je zelo skrbeli in ima rad. svoje otroke — vsa družina pa je nesrečna zaradi nevidne bolezni, gospodinje Marije. Pravijo, ■— po onem znanem slovenskem pregovoru, da žena podpira pri. hiši tri. ogle. Ni torej čudno, če gre pri Milialičevih slabo, ko je žena tisto tri ogle spodnesla in vse skupaj preložila na rame svojega moža in nedoraslih otrok.
Gospodinja Marija je na pogled popolnoma zdrava in normalna, po svojili dejanjih in življenju pa tega nikakor rte kaže. Še najbolj bi zadeli. če bi rekli, da je versko blazini. S svojim postopanjem prizadeva svojemu možu, zlasti pa nesrečnim otrokom, mnogo hudega.
Zgodi se, da odide z doma ter iz-ostaja tudi po tri tedne in več. Odpravi se kar peš v Ljubljano, v Zagreb ali na Reko, kjer sc sprehaja po raznih cerkvah in polaga na oltarje - najrazličnejša darila, ki jih je odnesla z doma. To dela tudi v domači eprkvi v Ilrušici, kadar je doma. Nosi na oltar najrazličnejše predmete, ki jih jemlje doma. Denar, moko, krompir, fižol, jajca in podobno — vse ji prav pride. Doma gospodinji deset let stara punčka, ker sama gospodinja in mati ne prime za nobeno delo, v kolikor je sploh doma. Razen tega pa je tudi sicer do svojih otrok zelo neusmiljena. Tudi v najhujši zimi in mrazu jih že navsezgodaj hudi in podi v cerkev. Ni ji mar, če so lačni in raztrgani.
Mož je že vse poizkusil, peljal je ženo tudi k zdravnikom, ki pa seveda ne morejo ugotovili nobene bolezni. Družina je prepuščena sama sebi, da nosi svoje trpljenje, kakor ve in zna. Morda bi bilo prav, če bi sc za zadevo pozanimali tudi drugi, posebno pa množične organizacije in družbene ustanove za zdravstvo in socialno skrbstvo, ker je v primeru, da bo tako stanje še trajalo ali se morda še stopnjevalo, resno ogrožena prihodnost mladoletnih otrok, čeprav skrbni oče še toliko stori zanje.	Vaščan.
E€do /s čir sv ?
Bil sem 15. marca letos iz Maribora premeščen na novo delovno mesto o Izolo. Tedaj sem tudi prenehal prejemati pri mariborskem Zavodu za socialno zavarovanje otroške dokladc in sem obenem z zavarovanjem prenesel te pravice v koprski Zavod.
Mislil in verjel sem, da l.o skladu z našo splošno skrbjo za \elov-nega človeka tudi to vprašanje samo po sebi takoj rešeno — pa sem so
NEDELJA, 10. VII. — S, 15 »Koroška ohcet, narodne obredne pesmi s komentarjem; S.40 Za naše kmetovalce; 9.00 Ritmični panopti-kum; 9,30 Mladinska oddaja; 13.45 Glasba po željah; 15.00 10. obletnica osvoboditve — tekmovanje prosvetnih društev: PD Gažon in PD Izola, 16.00 Nedeljski, ¡promenadiii koncert; 21.00 Veseli večer; 21.30 Valčki Emila \Valdteufela, Glasba za lahko noč.
PONEDELJEK, 11. VII. — 13.45 Zabavna glasba; 14.00 Od melodije do melodije; 14.45 Slovenski oktet in priredbe domačih napevov; 20.00 20 minut znanih plesnih melodij; 20.40 Prizrenski f II i g rami — narodne pesmi; 21.00 iNaš program prihodnjega tedna; 21.10 Melodije iz popularnih operet; 21.30 Morja široka cesta; 21.40 Ernest Chausson: Poema op. 25; 22.05 Plešite z nami.
TOREK, 12. VIL — 14,00 Dobre stare melodije; 14.40 Kulturno življenje «a iPrm/jrsikein; 14.50 ¡Partizanski motiva; 20.00 Hollyvvodski plesni motivi; 20.30 L. v. Beetho-
dejanjih;
ki»!?"«*?..
io«, opera v 23.40 Glasba za lahko noč.
SREDA, 13. VII. — 14,00 Od melodije do- melodije, vmes ob 14.10 »Glasbena kronika«, 14.45 Slovenske narodne in umetne pesmi izvaja moški zbor SKUD »Slava Kla-vora- iz Maribora; 20.00 Parada •plesnih komadov; 20.40 Popularne kajkavske popevke; 21.00 Kulturni pregled; 21.10 Iz albuma mladih
slovenskih skladateljev; 21.30 Iz domače in tuje književnosti: Boris Pahor: »Samba je ibraziljanski ples«; 22.00 Jazz — včeraj — danes — jutri (glasbena oddaja s komentarjem) III. oddaja; 23.40 Glasba za lahko noč.
ČETRTEK, 14. VII. — 14.40 Kulturno pismo; 14,50 V ritmu kmečkega tria; 20.00 Melodije iz popularnih revij; 20.40 Makedonske, bosanske in zagorske narodne pesmi v priredbi; 21.00 Istrski susreti; 21.30 Drobni biseri in štiri strune.. . 22.00 Veliki in mali orkestri vabijo na ples; 23.40 Glasba za lahko noč.
PETEK, 15. VII. — 13.45 Glasba po željah; 14.45 V ritmu čeških polk in valčkov; 20.00 20 minut z zabavnim triom: 20.40 »Od Drave do Drine..,, popularne narodne pesmi; 21.00 30 minut zabavnih melodij ob klavirju; 21.30 Poletni umetniški večeri turistično - olepševalnega društva. ¡II. Prireditev. »Ti skrivnostni moj svet, ti roža mogofta .,..« Ljubezenska lirika v poeziji in glasbi; 23.40 Glasba za lahko noč.
SOBOTA, 16. VII. — 14.00 Ali veš, kaj je to?; 14.40 Tržaška kronika; 14.50 Za dobro voljo igra gorenjski instrumentalni kvartet: 20,00 Koncert plesnega orkestra Radio Zagreb; 20.-10 Koncert dekliškega zbora glasbene šole liz Ljubljane; 21.00 ••Sobota je naša ...« 21.30 Radijska igra: Norman Cervvin: Sinu, ko bo dvajset let; 21.52 Prosimo za ples; 23.40 Glasba za lahko noč.
zmotil, Čakal sem — prvi mesec nič, drugi tudi ne, ■—- in sem sc sam napotil prve dni mapi v Koper. Na moje osebno posredovanji, mi je uslužbenec Zavoda za socialno :a-lAiriovanjc pokazal kopijo dup-Jsa pod št. B 130165 o.l 13. aprila letos, s kalema je koprski Zavod, ur giral od mariborskega potrebna potrdila in dokumente za ureditev moje zadeve.
Mislil sem, da bo vsaj potem stvar urejena in bj-n dokladc lahko prejemal —• ven dur zaman. Ko tudi junija še ni bilo nič, sem se o začetku meseca sani pel/al v Maribor, kjer so mi v Zavodu SZ pokazali dopis, s katerim so 26. aprila letos dostavili vsa potrebne dokumente v moji zadevi koprskemu Zavodu.
Takoj po svoji vrnit vi iz Maribora sem se spet odpravil v Koper, toda tudi tokrat zaman. Zdaj bo že kmalu štiri mesece, kar sem bil premeščen, pa zadava še vedno ni urejena. Vpmšujem se, kdd„ je vendar kriv ' za tako postopanje, ki smo se ga sicer pri naših socialističnih ustanovah že zdavnij odvadili. Pri tem je treba upoštevali, da imam razen čisto nepotrebnih živčnih neprijetnosti tudi materialno škodo, saj sem moral prekinili delo in imel s potovanjem e Maribor in Koper precejšnje stw<kc. Kdo m* jih bo povrnil? In kdaj bo končno rešeno vprašanje mojih otroških do-klad pri Zavodu ra socialno zavarovanje v Kopru?
Felser F.do.
A Si šo prav tako ?
Na zbirni ali odkupni bazi. za kmetijske pridelke v Babičili jc napisano, da imajo delovni, čas od 17. do 20. ure. Smola je. hotela, da sem sc v ponedeljek zamudil z delom v vinogradu in sem zato svoje pridelke pripeljal v odkup pol ure prepozno, Nabrani so bili že dopoldne, vendar jih ni imel kdo drug dostaviti na bazo, kot jaz sam. Žveplali ja tudi nisem mogel kar tako pustiti, zato jc nastala zamuda. Človek bi pričakoval, da bo znal uslužbenec na bazi upoštevati težave kmetovalcev u podobnih primerih, pa me še poslušati ni hotel. Ze ocl daleč me je zavrnil. Kljub vsem mojim prošnjam mi. ni hotel ugoditi niti loliko, da bi pripeljane pridelke lahko pustil na bazi in jih ne bi moral spet voziti domov —-ker sicer nimam navade zamujati. Postopek omenjenega uslužbenca se ■mi ne zdi nič kaj človeški, razen tega pa tudi. odbija človeka, da bi si celo premislil, predno bi spet ponudil v odkup svoje pridelke takemu neustrcžljivemu odkupovalcu.
Franc Babič, kmet
Hlapci so med Bi&mi
Dopisnik D. II. iz Izole nam bo pač oprostil, ker njegovega dopisa ne moremo objavili. Nedavno smo opozorili v tej rubriki, da morajo biti vsi dopisi podpisani, s polnim imenom in opremljeni z naslovom pošiljatelja. Večkrat se zgodi, da moramo posamezne bolj kritične dopise tudi sami pred objavo preverili, ker ne moremo dopustiti, da bi se te naše rubrike — družbene kritike posameznih nepravilnosti — posluževal kdorkoli zaradi morebitnega osebnega obračunavanja. Bili bi hvaležni tudi tovarišu D. H. iz Izole, če bi. nam sporočil svoje ime in naslov, ker v pismu omenjeni postopek zasluži vso kritiko.
Uerdnirtvo.
Šolsko leto 54 55 |e za nami
25. junija so se za dva meseca zaprla vrata osnovnih šol, Tega dne so imeli učenci osnovne šole v Kopru lepo zaključno prireditev v Pionirskem domu.
Učenci vseh razredov so se z veseljem pripravljali na ta dan.
Prireditev se je pričela ob deveti uri. Starši in predstavniki ljudske oblasti so z zanimanjem sledili izvajanju programa, Učenci so nastopili z igrico, simboličnimi vajami, plesi in raznimi pri-zorčki. Za uvod in zaključek je zelo lepo zapel pionirski pevskft zbor pod vodstvom tov. upravitelja Danila Mavra. Tov. učiteljica Milena Skrt je staršem in otrokom lepo objasnila šolski uspeh in dala (navodila za počitnice,
Po zaključku prireditve so prejeli otroci izkaznice, najboljši licenci pa so bili obdarovani s' knjigami.	V. S.
Št. 2S. —
iS. julija 1955
SLOVENSKI JADRAN
STRAN 5
Zaključna predstava, našega gledališča
rlo
Prvo leto obstoja Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru je za nami. Več ali manj upravičeno je vzbujalo upanje, da se bo • razvilo v soliden teater, ki bo s svojim udojstvovanjom poživ i naše revno življenje. Ta upanja so v začetku visoko vzplamtela, potem pa so se večkrat izjalovila. Ugled, ki si ga je sprva pridobilo gledališče, so zelo omajale nekatere neuspele predstave in negotov repertoar, ki naj bi bil sestavljen z namenom, pridobili si lastno občinstvo po vsej Primorski.
Zadnji gledališki list nam pove statistične podatke o letošnjem delu GSP: S premier in 3 ponovitve koprskega in postojnskega gledališča; zvemo za število predstav v okra-
lomimski prizor, kjer nastopajo figure kot lutke z odsekanimi, mehaničnimi gibi. Pantomimo je našlu-•Hrala Vtika liitijcva, ki je že večkrat dokazala svoje koreografske sposobnosti ('Baletni večer, ki smo ga videli prejšnji mesec). Režiser je svojo izvirno zamisel in nekaj elementov gledališča-lutk ohranil celo v interpretaciji dela (prizor Rosaurine nezavesti).
Drugi zanimiv Molkov režijski prijem je igranje v krinkah in v snemanju teh krink. Igralci jih ne snemajo v začetku ali na koncu •igre, ampak takrat, ko hočejo poudariti, da ne Igrajo samo starih komičnih tipov. Zato jih snemajo v sredi igre, ko igrajo realistične prizore (Pantalone se razsrdi nad svo-
Prizor iz Goldonijevega »Lažnika< iz izvedbi GSP t; Kopru (Foto Likar, Koper)
jih Koper, Gorica, Postojna, Tolmin in Sežana, skupni in povprečni obisk pri predstavah ter končno o delu posameznih igralcev in igralk v sezoni 1954 55. Razen tega se je GSP udeležilo tudi celjskega gledališkega festivala, kjer je imelo dve predstavi dpmačega izvirnega dela Vasje Ocvirka.
Kot zadnjo predstavo letošnje sezone je uprizorilo GSP Goldonijevo veseloigro v treh dejanjih »Lažnik«, v režiji in inscenaciji inž. arh. Viktorja Molke, prevodu Janka Modra in jezikovni priredbi dr. Mirka Rupla. V eni izmed prejšnjih številk našega časopisa smo že pisali o komediografu Goldoniju in o njegovem odrskem realizmu, s katerim je preganjal in likvidiral dotedanjo commedio dell'arte. V kratkem razgovoru z režiserjem pa smo tudi seznanili naše bralce z zamislijo uprizoritve in s potekom dela celotnega ansambla, ki je sodeloval pri »Laž-niku«.
Sadove in uspehe tega dela smo videli na premieri v soboto 2. t. m. Ce smo v začetku zapisali, da so bile nekatere letošnje uprizoritve GSP malce ponesrečene, moramo zdaj odkritosrčno priznati, da je bil »Lažnik-< ne samo dostojen in uspel zaključek sezone, ampak brez dvoma najboljša predstava GSP v letošnji sezoni. In če so nekatere naše pripombe med letom letele tudi na račun ansambla in posameznih igralcev (zaradi česar je bila vča-lih velika zamera), nam je zdaj kolektiv GSP dokazal, kaj zmore. Menda jim je po premieri celo režiser priznal, da so redki ansambli, s takerimi bi lahko tako naštudirali »Lažnika« v 15 dnc-li. Vsekakor veliko priznanje!
Levji delež za lep uspeh uprizoritve ima brez dvoma režiser inž. arh Viktor Molka. S svojo »ženialno invc-ncijo« je rešil Goldonija zgodovinske zaprašenosti, postavil ga jc v starinski scenski okvir, v gledališki muzej, kjer se odrska umetnost prebuja v kratkotrajno življenje, Gotovo ste že videli starinske ure, kjer ob dvanajstih ponoči zadnji udarec pahne v življenje dekoracijo lutk. Pri Molki pa ta udarec sproži Goldonijevo veseloigro o laž-niku Leliju, ki mu jo fantazijsko zavijanje resnice največja osebna slast in uteha, V gledališkem muzeju se torej sproži mehanizem in lutke-igralci zažive pred , našimi očmi v ljubeznivo ironični in lahkotno elegantni podobi rokokojskíh Benetk, ki jim jo bila okvir naša starodavna loggia«. Okvir igre tvori pan-
jim lažnivim sinom). Ko snamejo krinko, so ljudje iz resničnega življenja in ne lutke, porojene v fantazijski avtorjevi delavnici.
In končno moramo omeniti pri režiji še primorsko narečje, ki ga govori služinčad in preprosti ljudje. Naše primorsko narečje se lopo
ujema z Goldonijevim narečnim govorom, ki je hiter, klepotav in diši po morju. Zal ga niso obvladali vsi naši igralci, pri katerih jc lo zahtevala vloga.
»Lažnik« je vesela, lahkotna komedija, ki sc ji iz srca nasmeješ, brez trpke misli. Glavni junak, ki tako vneto prisega, da bo prenehal z laganjem, ni podla duša, ampak vesel, živahen mladenič. Vsak človek ima svojo napake in lepi Lclio ima pač nekoliko prebujno fantazijo in tako dobiva »ženialne inven-cije«, ki so jim no more odreči. Takšnega Lelia nam jo tudi prikazal Albert Raner. Bil jo baletno lahkoten in »spretnih besedi«, čeprav včasih malce negotov v tekstu. Sicer jc bil bleščeč in zglajen »lažnivi kljukec«, ki jc zadovoljil. Posebne igralske vrednote je ustvaril Albin Penko kot Pantalone. Ni zadel samo karakterja po režišerjevem konceptu, ampak jo bil edini, k,i jo s svojo humorno primorščino ujel muzikalni ritem govorice. Pri tem mu ni pomagal samo prirojen talent, pač pa tudi odlična in jasna dikcija .in Sludiozno dolo. Brez dvoma najboljši lik koprske uprizoritve in tudi najboljši Poukov lik letošnjo sezone. Žal Penko zapušča GSP, kar bo za našo gledališče občutna izguba. Majda Skrbinškova jo temperamentno in ljubko izoblikovala naivno ljubimko Rosauro. Prav tako prijetna je bila navihanka Be-atricc Filipine Jermanove. Mod posebno dobro like moramo šteti tudi Florinda. boječega ljubimca Rosauro« — Igorja Pclana, ki ni zadel samo Goldonijevega stila, ampak tudi režiserjevo lutkovno koncepcijo. V bolj resnih vlogah so primerno zaigrali še Erneut Zcga kot doktor Balanzón! in Janez Klati in c kot plemič Ottavio. V vlogah prebrisancev .in komikov so se izkazali tudi Breda Urbičeva kot Colombina, Iv-o Pušnar kot Arleccbi-no in Tone Albreht kot Brighella. Obrcbne vloge so stilno dopolnili Tiberij Lemut, Jože Z alar in Karlo Marsel.
Hvalevredna jc zamisel, ki jo je sprožilo T u ris ti on o - o I ep š e val n o društvo v Kopru: poživeLi kulturno življenje v poletnih mesecih s kvalitetnimi prireditvami na prostem. Prospekt navaja prve tri prireditve v mesccu juliju, zdi se pa, da bo tudi nadaljnji izbor dokaj pester, saj so v načrtu tudi gostovanja iz drugih republik.
Prva prireditev v tem okviru jc bila 1. julija na vrtu koprskega muzeja, kjer sta nastopila mlada slovenska talenta pianist Aci Bcrtoncclj in violinist Janez Bokavšek. Roman-'tičiio okolje preurejenega vrta je> dalo komornemu koncertu topli, intimni dih, tako da je bilo kaj lahko
Problem razstveljave, ki na prostem ni bil Hako majhen in lahek, je uspešno rešil Slavko Turk.
Na koncu še besedo o občinstvu. Ob takem Goldoniju, kot smo ga bili deležni na sobotni uprizoritvi, bi morala publika zaplavati v nekakšnem etru pristnega gledališkega zraka, ki ga napolnjuje igralec s svojo lahkotnostjo, domiselnostjo in pristnim igralskim temperamentom, česar v koprski uprizoritvi ni manjkalo. Vendar se igralec in občinstvo nista docela našla, nista sc skupno izročila opoju igre, ki nadvladujc vse ostalo in izraža predvsem radost in uživanje. Kaj je bilo krivo — igralci, mlačno občinstvo ali pogrešana intimnost gledališke dvorane? Mogoče vsakega nekaj, vsekakor pa še on važen faktor. Otroci. Bilo jih je veliko in niso motili in nadlegovali samo svojih staršev, ampak tudi druge ljudi. Prepoved obiska večernih predstav za otroke je v Kopru kaj ohlapna: velja samo, če je prireditev v zaprti dvorani, na prostem pa ie otrokom vstop dovoljen na filmske .in gledališke predstave, pa tudi če je ura polnoči. Več takih malih komponent je rodilo veliko rezultanto: igralcev nismo nagradili tako spontano, kot so to zaslužili,	Z. L.
Bilo je v šolskih počitnicah leta 1S9S. Nekaj fantov se nas je zbralo v gostilni pok. Franca Dobrila na Kozini. Ker smo ljubili lepo petje, smo tudi ob tej priliki še kar dobro iin ubrano zapeli nekaj slovenskih narodnih pesmi.
Pri sosednji mizi je sedel neki gospod. Takoj se nam je približal. Predstavil sc *je kot učitelj Bezek iz Bor-šta pri Trstu. Govorili smo o petju. Učitelj Bezak je takoj opazil naše navdušenje in veselje do petja. Začel nas je nagovarjati, naj ustanovimo na Kozini pevsko društvo. Ker je bil dober pevovodja, se nam je sam ponudil, da bi prevzel pevovodstvo. Ta ponudba nas je silno razveselila in navdušila, da smo takoj drugi dan začeli delati. Le zaradi instrumenta je nastala velika zadrega in nismo vedeli, kako bi jo rešili.
Na Kozini je imel takrat svojo hišo, trgovino in gostilno neki Tržačan Jakob Klemene. V hiši je bila tudi lepa dvorana, v kateri smo prirejali veselice. Njemu smo objasnili vso zadevo in ga prosili, če bi on kupil instrument. S tem predlogom se je strinjal in že naslednjo nedeljo je vlak pripeljal na postajo klavir iz Trsta. Z nepopisnim veseljem smo takoj popoldne prepeljali klavir v dvorano. Led je bil v kratkem času prebit!
Kmalu nato smo sklicali ustanovni občni zbor in ustanovili pevsko in bralno društvo »Venec«, Naslednjega leta IS99 smo že priredili pustno veselico. Za to veselico nas je pevovodja 'Bezek naučil 5 pesmi.
Naša prva veselica je dobro uspela. Nad uspehom niso bili navdušeni le domačini, temveč iudi vsa okolica.
To je dalo tudi pobudo, da so začeli ustanavljati pevska društva še v sosednjih krajih. Štiri leta kasneje so v Herpeljah ustanovili pevsko društvo »Zvezda«, ki jo prirejalo vescli-ce, na katerih je redno nastopal tudi »Venec«. Prav tako je društvo »Zvezda« sodelovalo na naših prireditvah.
Posnemali so nas tudi Klančani in
ustanovili društvo »Slavnik«, v Rodi-ku so ustanovili društvo »Jurčič«, na Beki društvo »Lilija«, svoje pevske zbore pa so ustanovili še v Prešnici, Podgorju, Cmotlčah, Dragi, Vrhpo-ljah, Gročani, Brezovici in Materiji.
V Bazovici so ustanovili pevsko društvo »Lipa«, v Sežani »Zorislava«, v Podgradu »Gorska vila« in v Lokvi »Tabor«. Vsa navedena društva so prirejak veselice, na katerih je s svojimi pevskimi točkami sodeloval tudi »Venee«.
Z velikim navdušenjem smo takrat orali ledino. Zato ne moremo razumeti, da sedaj pri mladini ni opaziti tistega navdušenja, kot smo ga ■imeli nekoč. Rad pa bi povedal še svoje mnenje o poučevanju petja oziroma not. Ko smo se mi učili peti, smo imeli spisan vsak glas posebej, medtem ko imajo zdaj napisane vse glasove. Za tistega, ki zna dobro teorijo, je to lahko, na vasi so pa ljudje v tem slabše podkovani, zato je bolj priporočljivo, da imajo vsak glas posebej spisan, ker sicer ne vedo, kateri je njihov. Pesem je treba zapeli lepo, kot si jo je skladatelj zamislil. Raje naštudirati eno dobro pesem, kot 10 slabih. Slaba pesem je le za tistega, ki ne ve, kaj je petje. Posebno lepo je treba zapeti narodne pesmi. Pogosto pri petju naravnost tulijo, namesto da bi pesem lepo zapeli jn se potrudili, da bi dobila pravo veljavo.
Pri pevskem društvu »Venec« smo peli izbrane pesmi skladateljev Haj-drilia, Vilharja, Sattncrja, Medveda in bratov Ipavec. Peli smo tudi nekatere hrvatske pesnfi s spremi javd tamhuraškega zbora. Izvajali smo tudi skladbe A. Lajovica. Predolgo bi bilo, če bi naštel vse pesmi, saj smo so jih naučili nad 100. Pozneje so se pevci razkropili na vse krajo in nekateri tudi umrli. Od ustanoviteljev sem ostal samo še jaz, star 82 let, V svoji starosti bi neizrečeno rad doživel, da bi naše društvo ponovno začelo delovati. Posebno rad bi šo slišal Vilharjevo »Na vrelu Bosne«, Fiirsterjevo »Naše goro« iin Sattnerje-vo »Na planine.«
Duša pevskega društva »Venec« io bil pok. poštni upravitelj Fran Ra-potec, ki je za društvo mnogo žrtvoval tudi gmotno. Bil je odličen tenorist iin nikoli ni manjkali. Bil je predsednik društva, dokler nam ga niso Italijani nasilno razpustili.
Po prvi svetovni vojni je bil Fran Rapotoc ponovno izvoljen za častnega predsednika. Tudi Karlo Lasič se je pridno udejstvoval in ob vsaki priliki požrtvovalno pomagal. Dolgoletni blagajnik 'je bil Benčič Franc.
Leta 1906 smo ustanovili tambura-ški zbor pod vodstvom Franca Ra-potca-mlajšega. Tudi on je mnogo žrtvoval za napredek na prosvetnem polju. Kc-r je dr. Rapotec tudi komponist, ije pripravil več skladb izrecno za naš tamburaški zbor in izvajali smo jih s posebnim veseljem in ponosom. Dr. Fran Rapotec je mnogo pripomogel tudi pri ustanovitvi naše ljudske knjižnice.
Brat dr. Frana Rapotca, zdravnik dr. Josip Rapotec nas jc naučil več težjih umetnih pesmi. Tudi on je vložil mnogo truda za procvit našega kulturno-prosvehiega dela.
Dr. Cebohin Ludvik, sedaj pnima-rij bolnice v Piranu, je kot vaščan ob vsaki priliki rad pristopil k našemu zboru in je s svojim lepim baritonom pripomogel k uspehu.
Naši bivši pevovodje so bili še pok. Anton Makčelja, ki je učiteljeva! v Brezovici, pok, Peter Riijavec, orga-nist iz Divače, iz prešnjih časov pa priljubljeni Ivan Bonamo iz Boršta, krije bil še najbolj sposoben, saj je bil to njegov poklic. Za časa italijansko okupacije je me skrivnem poučeval zborno petje tudi v Črnem kalu v Istri. Pred prvo svetovno vojno pa je vodil pevske zbore po vseli okoliških vaseh.
Ivan Bonamo jo umrl v Podpečah pri Črnem kalu, kjer jc tudi pokopan. Prod petimi leti mu jo tukajšnji pevski zbor zapel na grobu nekaj pesmi in se mu lako oddolžili za dolgoletni trud in požrtvovalnost,
Franc Sturm
doseči primemo razpoloženje ter ustvariti vez med nastopajočim in poslušalci.
Že sam spored je pokazal dokaj resne ambicije oboli koncertantov, saj je vseboval samo dela pomembnejših skladateljev. .Prvi del koncerta jc pričel petnajstletni Aci Bertoncelj, ki je zaigral »Pastorale« in »Capricclo« italijanskega skladatelja Domenica Scarlattija, dokaj zahtevno delo, ki terja mnogo bri-ljantnc tehnike in šc več ¡zbrušenega smisla za slog, Prizmati jc treba, da je bila izvedba zelo dobra, posebno v oblikovnem pogledu.
Sledila je Corelllijeva »La folia«, variacijska forma, v kateri se nizajo skoraj vsi. tehnični principi violin-kc igro. Janez Bokavšek je skladbo odigral tehnično zanesljivo, z lepim tonom in kar prepričljivo muzikal-nostjo,
Beethovnova Sonata op. 13 ¡e vsekakor problem zase. Mislim, da jo pri malokaterem skladatelju spretnost prstov potisnjena tako v ozadje^ kakor pri Beethovnu. Tu je v ospredju prevsem ustvarjalčeva in — analogno — poustvarjalčeva eruptivna sila, vulkanska moč, ki ji jo petnajstletni pianist težko kos. Zaradi tega je seveda Beethoven izzvenel nekam medlo, kljub Ber-toncljevi lepi igri. Kar zadeva interpretacijo, sem imel vtis, da je bila nekoliko romantična, kar izvedbi gotovo ni bilo v prid. Klasični slog težko prenese večje »rubate«, ki delo bolj trgajo kot pa ustvarjajo vtis celote.
Prvi del koncerta je zaključil Janez Bokavšek z 2. stavkom Bachovega koncerta v E duru, ki ga je zaigral zelo dostojno, če izvzamemo nekaj intonančnih spodrsljajev.
O sporedu drugega dela komornega koncerta ne mislim govoriti podrobno, čeprav je bil v muzilcal-nom pogledu prepričljivejši in v izvedbi mnogo bolj sproščen. Do neke mere je to tudi razumljivo, ker jo bil program sestavljen .iz manj-š.h del. ki so brez dvoma bila nastopa: očima bližja. Od klavirskih skladb moram omeniti predvsem Chopinove preludilje in Lisztov »Ples škratov«. V teh skladbah je pokazal Aci Bertoncelj mnogo več sproščenosti in samostojnega poustvarjanja. kakor pa v prvem delu večera. Od violinskih stvaritev pa sta zapustila najmočnejši vtis Pu-gnanijev »Preludij in allegro« ter Paganinijeva Sonatina.
Ni dvoma, da je bil koncert v celoti privlačen, izbor sporeda sestavljen tehtno in obenem zanimivo ter izvedba daleč nad vsako šolsko ravnijo — zlasti, če upoštevamo mladost obeh koncertantov (14 in 15 let). Vendar sem pa mišljenja, da bi prireditev zapustila še večji vtis, če ne ibi bila prva v seriji poletnih koncertov. Morda bi bilo bolje, če bi sezono pričel kak večji ansambel, ki bi lažje utrl pot tej novi obliki kulturnega življenja.
Na uspeh mladih umetnikov to seveda ne vpliva mnogo in priznanje, ki sla ga bila deležna v Kopru, ni bilo majhno. Tekom nadaljnjega študija in dela se bo njuna umetniška rast razcvela in mislim, da ni pretirano, če jima prerokujemo vidna mesta v slovenski glasbeni umetnosti.
Vladimir Lovec
Mlada koncertanta violinist Janez Bokavšek in pianist Aci Bcrtoncclj- ki sla gostovala d Kopru na ))rvi prireditvi Ttirisjtično-olep-še v al noga društva (Fotocenter Koper)
■
ügé'lpr.
v;
Zapiski z ekskurzije kolektiva Primorske zal
OZlte
1 EDVARD MORGAN1" FORSTER:
BP1PÍIFI
liirMIilllLiî
Lani ;..> ubčani Izole proglasili 11. julij za občinski praznik. Letos bodo ta dan praznovali v znamenju gospodarske rasti in napredka. Toda pomen lega praznika ni samo v tem. Zgodovinski dogodki okrog 11. julija pomenijo za Izolo bogate izkušnje v neprestanem boju za
i
I«
s»


ml
.. -■■: . . ' i . .. . ■ -
*:Z ; ï :. : v, : s • : - •¿i'^..,. ■

»Gradbenik« Izola Izdelovanje remontnih cevi
dvig delavske zavesti in širjenja revolucionarnih idej ter ustvarjanja gospodarskih in kulturnih dobrin v novih pogojih socialističnega samouprav'1 janja.
DOGODKI OKROG IV. JULIJA
Prvi nastop delavskega razreda je bil v Izoli še za časa stare Avstrije. Leta 1S96 so imeli izolanski delavci prvo javno socialistično zborovanje. Na to zborovanje so se pripravljali v bralnem krožku, v okviru katerega so s? politično i)n splošno izobraževali. Prirejali so skupinske obiske z delavci drugih mest in si tako izmenjavali izkušnje o boju za zaščito lastnih pravic. Tako so 1897. leta obiskali Izolo miljski delavci. Domačini so jih pričakovali na pomolu z vzkliki: «Živela internacio-nala!« Policija je v strahu, da se obisk ne spremeni v množično manifestacijo, skušala razbiti delavsko povorko. Pri tem so razkačeni policaji aretirali pet delavcev.
Socialistično gibanje se je hitro širilo in krepilo. V okviru slovenske socialdemokratske stranice so takrat ustanovili v Trstu socialdemokratsko stranko za Istro. Leto 1901 je ta stranka kandidirala na volitvah v elun.fskl parlament znanega socialističnega voditelja te dobe Et-bina Kristana. Takrat je on deloval za krepitev in razširitev socialističnih orgsnizicii. To seveda ni šlo v račun sovražnikom delavskega razreda. Policiji je vztrajno pomagala domača cluho\l.6ina, ki je v tem šla tako elaleč. da je orga-niizrala celo napade na delavska zborovanja.
Leta 1906 so organizirali izolski delavci splošno stavko, ki je trajala več dni. Zahteva delavcev je bila:
;;■.! OvJSati delovne pogoje in povečali mezde. Stavka so je vse bolj razširjala. Po mestnih ulicah so manifestirali delavci z rdečo zastavo, a delodajalci so od strahu pristali na ■pogajanja. Delavci so tedaj dosegli prvi uspeh in zmago nad tovarnarji.
Po tej uspešni zmagi izolskih delavcev se je socialdemokratska stranka še bolj utrdila in razširila. V okviru stranke so zdaj nastajala razna društva. V njih so se delavci izobraževali in dvigali svojo zavest. Kmalu pa so občutili potrebo po svojih prostorih. Zato so leta 1909 prišli do zamisli, da bi zgradili ljudski dom. Izbrali so med delavci odbor, ki je skrbel hkrati tudi za graditev stanovanjskih hiš. Tako je bilo takrat dograjenih v Izoli kar •50 lepih stanovanjskih zgradb za delavce, a leta 1914 pa jc bil dograjen ljudski dom. V tem domu so imela vsa društva svoj sedež. Tu jc bilo žarišče kulturnega in političnega elela izolskjh delavcev.
Po prvi svetovni vojni so prišli tudi za Izolo težki časi. 1921. leta so se izolski delavci prvič spopadli s karabinjerji. En delavec je pri tem izgubil življenje. Toda kljub temu upornost ni padla. Socialistična misel, ki je tlela v delavstvu, se je razplamtela v naši narodnoosvobodilni borbi, ko so izolski delavci leta 1944 množično odšli v partizane. Bragate izkušnje, ki so jih v tej borbi pridobili, pa so jim danes svetel kažipot v lepše, srečnejše dni. Ob občinskem prazniku — 11. julija pa je prav. da napišemo nekaj o njihovem sedanjem delu in uspehih.
POGOVOR S TAJNIKOM MESTNE OBČINE
Predvsem me je zanimalo, s kakšnimi uspehi bodo občani Izole proslavili svoj praznik. Tovariš tajnik Gustinčič mi je na to odgovoril, da je Izola kot industrijsko mesto dosegla v razmeroma kratkem času ogromen napredek. Največ so naredili na področju obrtništva. Prej privatne, nedonosne in po zmogljivosti in kakovosti dela slabe obrtne delavnice, so sc v času enega leta razvile v solidna obrtna podjetja. Prav tako se je razvila lesna industrija. Vzemimo samo tovarno ■Lesne galanterije-, ki izdelujejo razne lesene predmete za široko potrošnjo in lesno podjetje »Mala oprema«. Svoje izdelke obe podjetji tudi izvažata. Dalje tovarna kovinskih izdelkov »Mehanotehnika«, ki izdeluje otroške igrače, razne vijake in kovinske predmete za široko po-trošlnjo. O Mehanote-hniki« lahko povemo še to. da lina ta mlada tovarna že sedaj, ko je še v razvojni fazi, vnaprej prodano vso proizvodnjo. Ljudski odbor mestne občine si prizadeva, da bi bili čimprej dograjeni tovarniški prostori in nabavljeni potrebni stroji za redno obratovanje Mehanotelinike«. »To je tovarna z veliko bodočnostjo,« pravi tovariš tajnik.	z V turističnem nogledu je sicer Izola še zaostala. Toda v okviru desetletnega načrta o razvoju turizma so začeli v Izoli resno mislili tudi na to. Letos bodo v te namene po-
fr< M^mm
......ifPigrr^
f
rabili 20 milijonov dinarjev, Med drugim bodo obnovili nekdanji hotel Meniš«, ki ga bodo preimenovali v hotel »Zora«, prav tako že urejajo udobno gostišče z vrtom in parkom poleg tovarne "Arrigoni". Sčasoma bodo tudi to gostišče preuredili v lep sodoben hotel. »Naša prva skrb je bila in je še vedno, da ustvarimo najprej solidne gospodarske pogoje, vse drugo pa pride potem,« meni tovariš Gustinčič.
VEDNO VEC IZDELKOV ŽIVILSKE INDUSTRIJE
Gospodarska osnova Izole pa je njena živilska industrija. Ta industrija je za razvoj mesta posebno važna, ker zaposluje največ delovne sile. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da se ta industrija vse bolj modernizira. Danes lahko rečemo, da je proizvodnja živilske industrije v Izoli presegla predvojno raven, tako količinsko kakor kakovostno. To pa jc bilo mogoče s postavitvijo modernih postrojenj. V tovarni »Arrigoni' je v primerjavi z lanskim letom proizvodnja porasla za 30 odstotkov. Lami so nabavili v Nemčiji nove naprave za predelavo paradižnika. Prav tako so z nabavo novih avtoklav povečali za 50 odstotkov zmogljivosti sterilizacije pri predelavi svežih rib. To je pripomoglo, da so začeli s proizvodnjo raznih izdelkov, ki jih po vojni šc niso proizvajali. Nedavno so prišle na trg kocke za ¡uho. Kakovost teh kock je boljša ocl Onih iz predvojnih časov. Začeli so proizvajati tudi sladko kondenzirano mleko, ki bo zlasti dobrodošlo za prehrano elo-jenčkov.
V tovarni »Arrigoni« se sicer še vedno borijo z nekaterimi težavami
'tj® . f ■''./, ,
II ^ WHif
v.	■
WM

¡i
■m0,
Wà
i ž'
ísfc	s-;-"
ü
togaražo, v Dekanih novo mlekarno. V Umagu ponujajo »Gradbeniku«, naj prevzame nova elela, potem ko so videli, kako so -Gradbc-nikovl« mojstri lepo uredili zdravstveni dom. Toda letos ne zmorejo vsega, »Pri najboljši volji,« odgovarja strankam direktor, »toda preobremenjeni smo.« Da, trideset gradbišč hkrati, to ni kar tako. Podjetje »Gradbenik" ima lastno mizarsko delavnico, kamnolom, Sami proizvajajo cementne izdelke, kakor cevi, terase, stopnice, teraco, tlak, obloge, pralne kadi itd. Prav tako imajo tudi lastni projektivni biro.
Ko sem obiskal ta kolektiv, so mi razkazali lepo urejeno kopališče na morski obali blizu Izole. »To je naš kolektiv naredil zase s prostovoljnim delom,« je dejal direktor Me-•liher.
REKORD RIBOLOVA IN
GOSPODARSKA RAZSTAVA
»V juniju smo dosegli rekord ribolova«, so mi povedali pri »Ribi«
m
H; - vútó-V

''-V-
j MMÜI
i-. j¡ ^	* *¡ ss$?í ^,
-
Stroj za polnjenje konzerv v Arrigoni ju
predvsem glede embalaže un zapiralnih strojev, ki bi jih bilo treba nadomestiti z novimi. Pomagajo pa si sami, kjer se le da. Tako so pred kratkim prišli na misel, da bi za nesterilizirane iizdeffice uporabljali polivinilno embalažo, namesto drage pločevine. Na vsak način je to dobra zamisel in bo našemu gospodarstvu lahko prištedila' precej deviz. Prav tako so sami izdelali stroj za polnjenje olja. Tudi to je med drugimi eno izmed mnogih raciona-lizatorskih del za izboljšanje procesa proizvodnje. Vse to pa nam jasno pove, da si naše tovarne živilske industrije prizadevajo, da bi proizvajale čim več In boljših proizvodov.
^fPv ;
msm
G R A D B EN A D E J A V N OST Kolektiv »Gradbenika« v Izoli
Sli i
s; - - '	■■<-:■.•,,•*
m-:m m- • ■'• t*i >-V <*>> V '
K, -v-J
........t¡Hggt&u
mmnmmm mim mmmrr--,,
■	m
i»
utCft&jS&v
El
tMSF&r't'.
-t.;;-,- y '««?-:.**:' 'v''" 1
-lili «Cis'l

m



SSS)


■ • : §1
v? m ■ ■
■v - ,<•■
" *
\r .irx

		
		
		
i i *'		-.•••^H.y-.í
	H	

srn»
Izola

ípiti
Aí&r;^-■.,?..-i-

v Izoli. Nalovili so 26 vagonov rib, kar pomeni četrtino vsega ulova v lanskem letu. »Kako pa ste to dosegli?« me je zanimajo. »Moderne ladje, z modernimi sakalevami, največ pa nam jc pri tem pomagala iznajdljivost«, tako so mi povedali in obljubili, da se bomo o ostalem pomenili kdaj drugič.
Zdaj pa še nekaj o razstavi go-spodaj-ske dejavnosti Izole. »Kot
manifestativnii prikaz gospodarsko rasti .in napredka našega mesta,« jc dejal predsednik pripravljalnega odbora. Sicer je bil v izjavah zelo skromen, pa je le rekel: »Pridite, videli boste, kaj ima vse naše mesto;« Na vsak način si bomo lo razstavo ogledali in upamo, da bo to v resnici prikaz Tasti in napredka, ki ga je dosegla Izola v povojnih letih.	G, Baruca.
S POTI P
A N G L I J j
|C
Orodjarna >Mehanotelinike« v Izoli
eden najmočnejših na Primorskem, Zadnje čase sc pri nas precej govori in piše o novih gradnjah. Stanovanja, industrijski objekti, ceste, mostovi, obnova raznih poslopij in tako naprej, vse to je tesno povezane! s kolektivom »Gradbenika« ki zaposluje 450 delavcev. Precej novih gradenj je te> podjetje že opravilo pri nas. Zadnje čase gradi ta kolektiv kar na tridesetih mestih. Iz dneva v dan rastejo zidovi poslopij za nova stanovanja in industrijski objekti.
Podjetje »Gradbenik" gradi v Se-medelii nič manj kot 50 novih stanovanj. v Izoli 2-1 itd. Razen tega gradi nova poslopja za »Mehanotelinike)- v Izoli, pri Kopru novo av-
(Nadaljevanje)
Veliki udobni naslonjači so obrnjeni k steni, kjer je stari angleški kamin. To je stara angleška tradicija, ki se je Angleži ne bodo znebili z nobeno moderno novota-rijo. Kamini so večinoma izdelani iz marmorja, v njih kurijo s premogom in drvmi. Le redko sem videla v kaminu imitacijo žarečih kosov premoga, za katerim se je skrivala žareča električna spirala. Torej; kamin s premogom na elektriko.
Angleška kuhinja je majhna. V njej ima očitno- prostor le gospodinja ali kuharica. Poleg plinskega štedilnika imajo vzidane omare, mizo in ostale kuhinjske pripomočke. Gospodinji ni treba skrbeti, da bi se kaj prismodilo ali zažgalo, saj ima napravo, s katero določi temperaturo, do katere naj se jed s'egreje. nato pa se aparat izključi sam.
Posebnost angleških domov so zbirke. Medtem ko se mi trudimo, da vsem gostom postrežemo z enakim priborom in krožniki, se Angležinje veselijo, ko si gostje sami izbirajo najlepše skodelice ali (krožnike, ki so vsi pisano raznovrstni. In prav ponosne so. če lahko povedo, da je ta skodelica iz Italije, oni krožnik iz Grčije, tretji lonček iz Kitajske in podobno.
OBISKI
PRI ANGLEŠKIH DRUŽINAH
Angleži so gostoljubni ljudje. Izredno radi sprejmejo tujca. Prijavila sem se in vsak četrtek sem dobila vabila z naslovom družine, Iki me je povabila. Obiski so trajali od sedme do desete ali enajste ure zvečer.
Zelo radi so me spraševali o Jugoslaviji in našem življenju doma. Vprašanja, ki so se najpogosteje ponavljala, so bila: Kakšne vere ste? Ali praznujete božič? Kakšen je življenjski standard pri vas? Ali ljudje ljubijo maršala Tita? Kako ste . živeli med vojno? V kakšno službo boste stopili po končanih •študijah? Kako se počutite v Angliji? Katere kraje pri nas ste že obiskali? To so bila takorekoč standardna vprašanja, na katera sem odgovarjala že kar na pamet. A imeli so tudi lepo navado, da se človeku niso. nikoli vsiljevali z osebnimi vprašanji ali z vprašanji nazorov in prepričanj. Nikoli niso ničesar ugovarjali ali poniževali. Samo sprejeli so in nikoli silili v podrobnosti.
CENE V ANGLIJI
Cene v Angliji so precej različne od naših. V marsičem jih bolj (težko primerjamo z našimi, ker je njihov življenjski standard višji. Posebno velja to za industrijske izdelke, kot je na primer tek-
stilno blago in obutev, ki je zelo poceni.
Mnogo višje cene kot pri nas pa imajo v Angliji alkoholne pijače in tobak. Za en liter žganja že lahko dobiš dva kilograma kave, ali 4—5 parov dobrih nylon nogavic. Sicer pa je »brandy« sploh težko dobiti v gostilnah in trgovinah. Angleži največ pijejo vvisky. (ki je precej podoben našemu žganju, a je šibkejši in zelo drag. Prav tako je tobak neprimerno dražji kot pri nas. Za deset navadnih cigaret lahko kupiš 4—o kg belega kruha.
Tudi vstopnice za kino in druge kulturne predstave so zelo dra-ec v primeri z našimi. V Londonu je Srednja vstopnica za kino 6 šilingov. Za ta denar si lahko kupiš že lepo kravato, nylon nogavice ali pa navadno bluzo. Da ne govorim o cenah za dramo, opero ali koncert, kjer moraš plačati funt, če si hočeš privoščiti ložo.
»AVTOSTOP« — STUDENTOV-SKA ZASTONJ—VOŽNJA
Anglija je priznana kot najboljša dežela za »autostop« v Evropi. To je resnično sijajen način potovanja za študente. V Angliji sem se lah-iko zastonj prevozila do 500 km nn dan. Toda za uspeh na »autostop« je potrebna tudi posebna praksa. Obleči se moraš tako, da si resnično podoben potujočemu študentu. Ko sva se s kolegico odpravila na potovanje po vsej Angliji in Skot-
tujki — potujoči študentki. V desetdnevnem potovanju z a r.f os topom sva imeli izredno, srečo, saj nisva nikoli čakali več kot deset minut na naslednji avto.
Potujočih študentov je v Angliji izredno veliko, k sreči tudi mnogo avtobusov in tovornih avtov. Šoferji So jih že navajeni, zato včasih ni bilo niti potrebno vzdigo-vati roke. Tudi tu je sledilo standardno vprašanje:
»Katere narodnosti ste?«
»Jusoslovanki.«
»Aha, Tito!«
Nato pa so sledila vprašanja, od kod in kam, koliko časa ste v Angliji in kako vam je všeč. Ljudje so nama vedno radi pomagali z nasveti. ponudili cigarete ali čokolado.
ŽIVLJENJE V CAMPL
Dva meseca počitnic sem preživela na študentskem taborjenju na veliki farmi. To so bile doslej moje najprijetnejše počitnice. Campe organizira študentska unija v Londonu. V njih se zbirajo angleški ištudc-ntje, mnogo tujih študentov, ki stalno študirajo v Londonu, Ox-fordu ali Cambridgeu in nekaj štu-, deritov, ki pridejo iz tujine tja na počitnice.
Bila je sobota zvečer, ko sva s (kolegico prispeli v VVishech na železniško postajo. V Londonu sva di-bili navodila, da morava tam počakati na avto. Res je čez pol ure pridrdral kamion, na njem pa ka-
|l| ÉÉS
ill
■S 'S	^-i; s.-' ' ......
Picad i II i/ Street v Londonu
?ki. sva si preskrbeli natančne mape in knjigo :: označenimi mladinskimi domovi, kjer študent lali-kei prav poceni prespi. Oblečeni sva bili v hlače, z nahrbtnikom in z jugoslovansko zastavico. Večina Angležev je sicer ni poznala, a na prvi pogled je vsak videl, da sva
Ikih 1(3 študentov, fantje in deklela, peli so in kričali: »Kdor je za Itu-shanden, naj gre gor!« Približali ;.'va se avtu in k nama je prišel sel campa »Organisar«. Oddali sva mu dokumente, fant j? pa so se zagnali in naju potegnili na kamion.
(Konec prihodnjič)
-> ■ ■ ■ ■. . . i*: ..—■ — *
Skoraj nestrpni smo v zgodnjih urah jasnega jutra s posebnim avtobusom zapustili Koper in se v živahnem pomenku, polnem pričakovanja, odpeljali na ekskurzijo v Vevče, važno središče papirne industrije. Dolga vožnja mimo gradbišč, kjer si človek in stroj skozi skale utirata moderno pot k morju, se je po kratkem postanku v Postojni sredi svežega jutra v prestolnici končala skoraj prehitro.
Mesto je bilo že razgibano, ko smo na splošno željo odšli v Narodno in univerzitetno knjižnico, kjer so radi sprejeli naš nenapovedan obisk. Ljubeznivi prof. Ka-lan je omogočil. , da so dobili obiskovalci, po večini mladi ljudje, ki posredno ali neposredno služijo knjigam, o največji slovenski knjižnici zares spoštljivo sliko. Med drugim so nam pokazali veliko in sodobno urejeno čitalnico, študijski prostor bodočih izobražencev, vzorno urejeno skladišče in rokopisni oddelek, kjer hranijo dragocene prve tiske. Videli smo najstarejši slovensko-italijanski slovar iz leta 1605, edini primerek, »Ala-sia da Sommaripa«, Biblijo, znamenite Zoisove knjige s čudovito vezavo, stare zapise s sOdnijskih razprav in podobno. Vsepovsod nas je presenečal vzoren red, najgloblje pa so se nam vtisnili v spomin redki stari tiski ter izredna ncitranja in zunanja mojstrovina arh. Plečnika.
Z dobro uro zamude smo odhiteli v papirnico Vevče in mnogi so doživeli novo presenečenje. Kaže, da so že navajeni na obiske. Ogled tovarne se je začel tako naglo. da smo zadnji, ki smo izstopali nekoliko prepočasi, skoraj izgubili sled.
Ob zunanjem skladišču lesa nam je tehnični vodja na kratko razložil potek proizvodnje papirja, nato pa nas je prijazno povabil na sprehod po vseh tovarniških prostorih. Delo je bilo v polnem teku, zato smo ves potek od lesa do papirja lahko nazorno videli in se naučili marsikaj. Kdor si je najmanj zapomnil, bi znal povedati, da smrekov les najprej razžagajo, s stroji olupijo in razcepijo, nato pa v posebnih napravah zmeljejo v mokremu žaganju podobno maso. Podobno delo opravljata v sosednjem prostoru dva ogromna valjarja, ki meljeta razmočen star papir. Za izdelavo različnih kvalitet papirja (brezlesni, srednjefini. beljeni, nebeljeni in drugi) dodajajo razne kemikalije in vrše različne delovne procese. Pripravljena masa pride na velike valje največjega stroja, kjer se papir streli in osuši. Ce hočejo, da ima papir »vodni tisk«, vključijo v proces poseben valj. Del joapirja likajo (strojno glad?k), delno pa ga škrope in stisnejo z določenimi valji.
Zanimivo je bilo tudi v drugih oddelkih, kjer dobi papir dokončno obliko. Nihče ni prezrl urnih deklet, ki štejejo velike pole, kol bi igrale na klavir. V slabi minuti 250 pol!
Vsesa tega se ne zaveda bralec njige in časopisa, še manj razni uničevalci papirja, ki po njem packajo. ali mislijo, da je uporaben samo za zavijanje malice. Kdor je vide! znoj. ki «a delavci vlagajo v izdelavo papirja — da ne štejemo prevoza lesa in sečnje v gozdu — bo pr;iv gotovo ravnal s papirjem z malo večjo pazljivostjo. In kdo bi precenil vlogo pei-pisanega papirja od prvih tiskov dalje!
Dan je bil nekoliko oblačen, a smo se vseeno odpeljali proti lepi Gorenjski, Kratek odmor v -starodavnem Kranju, kjer smo obiskali skoraj v.c hotele in gostilne, da bi dobili kosilo (kaže, d;i Gorenjci sami r?di jedo!) — in že smo spra-Bevali kmete v Žirovnici, kje je elektrarna v Mostah.
Sprejel nas je zgovoren Gorenjec. t< hnik, ia nam povedal marsikaj, ne samo o hidroelektrarni. Predstavil nam je hribe gorenjskega
kota, Karavanke in Alpe, opisal dolini Save Bohinjke in Save Dolinke, nas spomnil na bližnjo Vrbo, rojstno vas Prešerna (ni vedel, da imamo za literarno-zgodovinska vprašanja s' seboj priznanega slavista) in se kot bivši partizan zadržal še pri najvažnejših okoliških dogodkih iz časa okupacije.
Gorenjska je bila uporna že od začetka. Ncvrm-i so kmalu streljali in obešali številne talce, požirali in izseljevali. Nedaleč oel jezu nove elektrarne, na cesti pod železniškim mostom, so nacisti iz besne onemoglosti postrelili skupino domačinov, izmed katerih se je eden na skoraj neverjeten način rešil ter zbežal k partizanom.
Partizani so uničili močno zastraženi železniški most nad globoko grapo Završnice, karavanškega pritoka Save. V navpično steno vsekana cesta napravi ob starem mlinu oster ovinek in se nato zavarovana s kamnito ograjo počasi dviga nad globoko grapo. Tja, pod porušeni most, so pripeljali nekega elne skupino iz Begunj, nemškega gestapovskega taborišča. Izčrpane in pretepene so postavili pred zid, kjer stoje danes spomin-
c-lektrarn, ki bi dajale dovolj ener-	I
gije razvijajoči se jeseniški in ja-	|
vorniški industriji. Ogromna žele-	g
zarna na Jesenicah, ki se je razvila	i
kljub temu, da v bližini ni surovin.	|
je morala misliti na čimvečjo za-	š
menjavo premoga z električno	i
energijo. Pred dese)ljet;i so za po-	§
-trebe tovarne izsekah cele gozdo-	i
ve. Ogromni predeli Pokljuke in	1
Jelovice so bili poraščeni z bokov-	1
jem, a so popolnoma izginili, ko	1
je na povelje plavžev zapela seki-	i
ra in iztrebila ta les tako temeljilo,	i
da so bukve danes tam prava red-	i
kos'1. K sreči takratni človek ni	§
pozabil na naraščaj, ker je velike	1
poseke zasadil s smreko, ki pome-	|
ni danes neprecenljivo narodno	|
bogastvo.	=
S te strani za smreke torej ni	|
nevarnosti. Energijo, ki jo je nekoč	I
dajalo oglje, pozneje premog, nado-	=
mešča sedaj v veliki meri elektri-	|
tka velike in najmoderneje urejene	§
hidroelektrarne v Mostah, ki bo	=
po končni dograditvi nadomestila	I
150.000 ton premoga letno. Vso to	i
energijo bo našemu človeku daro-	|
vala Sava, ki je tisočletja mrtva	I
(tekla skozi bogato in obenem rev-	|
no dolino.	=
PreScrnorn rojstna hiša v Vrhi
ske plošče, in se — prepričani, da nihče ne more pobegniti — brezbrižno pripravljali na usmrtitev. Da bi svoje žrtve še bolj mučili, so se gestapovci sprehajali, na hrbtu zvezane jetnike pa naslonili na nizek zid, pod katerim je šumela narasla voda.
Nenadoma se j:: zgodilo nekaj, kar je stražarju zaustavilo vsak gib — zvezani človek se je vrgel vznak preko zidu globoku v jjre-pad. Ni se ubil .in predno so se zbegani Nemci tega zavedli, se je vrgel obsojenec v umazane valove, bredel, pustil, da lu je voda sama nesla, ter se kljub zasledovanju s policijskimi psi prebil do domačih •ljudi. Ko so ga osvobodili spon, ie prebredel Savo in odšel med partizane na Jelovico, kjer je naletel na nove težave kajti nihče mu ni verjel, da se je na tak način rešil. Tri so pozneje dokazali ljudje, ki so to videli.
Mnogo bi liani še povedal, a sjno morali misliti na elektrarno.
Misel, da bi na mestu, kjer je tekla Sava skozi zelo ozko : kalno sotesko, /".radili elektrarno, je že. stara. Pn osvoboditvi, ko se je pri-<"■'•( izgradnja industrije, je bilo a misliti na zgraditev novih
globokega strmeli v
t-r
Stali smo na robu brega savske struge in 50 m visoko betonsko pregrado, za Ikatero je nastalo veliko umetno jezero (7,000.000 ni3). Spustili smo se v grapo, kjer smo skoraj razočarani opazili le nekaj strehi podobnega. Ko so nas povabili po stopnišču v »podzemlje«, je* bilo nekaterim kar malo tesno pri srcu, toda kmalu smo občutili varnost in stopali pogumneje dalje. Posamezni oddelki segajo pod strugo Save v treh nadstropjih 12 ni globoko. Strojnica je vkopana okoli 20 m. Vse se vrti. nikjer ropota, prostore razsvetljuje n.: ons'ka svetloba, da človek • skoraj pozabi, da je v podzemlju. Delavci in tehniki so bili prijazni in so se trudili, da bi odnesli o njihovi hidroelektrarni čimboljši vtis. Zares, občudovali smo njihovo stvaritev.
Ze nekoliko utrujeni, a dobre volje smo se napotili š" v Vrbo, da počastimo spomin našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Videli smo lično gorenjsko vas, prijeten tip alpske hiše in končno notranjost Prešernovega do-Vsepovsoel vzdušje njegovega l\':iš pov: i 1 ienec. profeso" (Nadaljevanje na 11. strani)
tudi ni a.
časa
3 i
s	'"-j m
I	tir ««' m^mmi
I	{ODLOMEK IZ ROMANA »POTOVANJE V INDIJO ;
V tem trenutku je Aziz vpil: -Cyril, Cyril...« Stisnjen
i	je bil v vozu z Navvabom Bahadurjem, liamidullalioin,
i	Mahtmidoni AHjem, svojima malima dečkoma ter kupom
š	cvetja in ni bil zadovoljen; želel je biti obdan z vsemi,
p	ki ga ljubijo. Zmaga mu ni bila prijelna, preveč je pre-
|	trpel. Od trenutka, ko so ga zaprli, je bil na tleh, padel
g	je kakor ranjena žival; obupal je, ne iz bojazljivosti, tein-
|	več zato, ker jc vedel, da bo beseda Angležinje vedno ve-
=	Ijala več od njegove. »Usoda-, jc govoril; in »Usoda- , ko
1	so ga po Nloharramu spet zaprli. V tem trašnem času ni
i	ostalo nič drugega ko ljubezen, in samo ljubezen je čutil
I	v prv ih bridkih trenutkih svoje svobode. -Zakaj nam Cy-
E	ril ne sled:? Obmimo se nazaj.« Toda sprevod se ni rno-
|	mel obrniti nazaj. Kakor kača po rovu se je spuščal po
I	,ozkem bazarju proti globeli paradnega prostora, da se
=	tam obrne okoli sebe ic si izbere žrtev.
:	»Naprej, naprej," jc vreščal Mahmud AM, ki je samo
I	šc vpil. »Proč z glavarjem, proč s predstojnikom policije.«
I	Gospod Mahmud Ali, to ni pametno,- ga je rotil Na-
i	vvab Bahadur: vedel je," da ničesar ne dobijo s tem, če
I	napadejo Angleže, ki so padli sami v svojo jamo in jih
I	je najbolje pustiti v njej; vrh tega jc imel velika posestva
I	in je bil nasprotnik brezvladja.
I	»Cyril, spot si me zapustil,« je vzkliknil Aziz.
I	Toda kak urejen množični nastop je potreben,« je
I	dejal Hamidullah, »sicer bodo še vedno mislili, ela se
=	bojimo,«
if	"Proč z glavnim zdravnikom.. . Rešite Nureddina.«
i	»Nureddina?«
s	»Mučijo ga.«
"	»Oh, moj bog...« —- zakaj tudi to je bil prijatelj.
§	»Saj ga ne mučijo. Nočem, da bi bil moj vnuk pretve-
i	za za napad na bolnišnico,« je ugovarjal starec.
I	> Pa ga le. Callendar se je bahal s tem pred obravna-
|	vo. Slišal sem ga skozi bambusove zastore; rekel je: Alu-
-	čil sem tega čmavsa.'«
»Oh, moj bog, moj bog... .Cmavs' mu je rekel, kaj?«
g	-Namesto razkužila mu nasipajo poper na rane.«
:	»Gospod Mahmud Ali, to je nemogoče; malo robalosti
(g	pa dečku ne bo škodilo, potreben je strogega reda.-
I	»Poper. Tako je rekel glavni zdravnik. Upajo, da nas
I	bodo uničili drugega za drugim; pa se jim ne bo pe>-
=	srečilo.«
g	Nova krivica je spravila množico v besnost. Doslej je
g	bila brez smotra, ni se imela nad čim pritoževati. Ko so
f	prišli na paradni prostor in zagledali rumenkaste obokane
I	hodnike bolnišnice Minto, so se tuleč odvalili proti njej. Bilo je blizu 'poldne-va. Nebo in zemlja sta bila blazno grda, duh zla je spet blodil naokoli. Nawab Bahadur se mu je sam ustavljal in si dopovedoval, da mora biti go-
g	vorica neresnična. Šele prejšnji teden je videl vnuka v
i	bolnišnici. Toda tudi njega je nosilo naprej nad novo
=	tirezno. Rešijo bolnika, v maščevanje pobijejo majorja
g	CaMendaria, nato pa pride na vrsto angleška naselbina
I	sploh.
Toda nesreča se ni zgodila, odvrnil jo je doktor Pan-
=	na Lal.
Doktor Panna Lal se je ponudil, da bo pričeval za
§	tožnike, ker je upal, da se bo prikupil Angležem, in tudi
1	zato, ker je sovražil Aziza. Ko je pravda doživela polom,
a	je bil v zelo mučnem položaju. Prej ko večina ljudi je
3	vedel, ela se bliža polom, izmuznil se je s sodišča, še
I	pieclon je gospod Das končal, in pognal Lisca skozi ba-
g	zarje, ela bi ušel prihajajočemu srelu. V bolnišnici bo na
I	varnem, ■/ ikaj major Callendar ga Iki zaščitil. Toda ina-
I	jorja ni bilo in položaj jc bil še hujši ko kelaj prej, kajti
1	tu je bila elrhal, ki jc hlepela samo po njegovi krvi, bol-
5	ničarji so bili uporni in mu niso hoteli pomagati čez
1	zadnjo steno; pravzaprav so ga vzdignili in ga v zado-
=	voljstvo bolnikov pustili spet pasti. V smrtnem strahu je
1	zaklical: Človek lahko umre samo enkrat,« in se odzibal
g	skozi ogrado vdiralceni nasproti, pozdravljajoč z eno roko
I	in vzdigujoč bledorumen dežnik z drugo. Oh, odpustite
I	mi,- je zaječal, ko se jc približal zmagoslavni kočiji. »Oh,
g	drktor Aziz, odpustite mi moje hudobne laži. Aziz je
§	molčal, drugi so togo držali vratove in vzeligoval-i brade v
g	znamenje prezira. »Strah me je bilo, zapeljan sem bil,« je
g	nadaljeval prosilec. Bil sem zapeljan v tem, v onem,
I	v vsem, kar zadeva vaš značaj. Oh. odpustite ubogemu
g	staremu hak-imu, ki vam je daj;:
g	Oh, Nawab Bahadur, kelor koli
g	mojo borno lekarno? Vzemite vse tiste preklete stekle-g	ničKe.. Bil jc vznemirjen, toda zelo pazljiv, videl je. ela g	se smehljajo njegovi slabi angleščini, in mahoma je začel I	uganjati burke, zagnal je dei.nik na tla, hoelil po njem in =	se udaril po nosu. Vedcvl je. kaj počenja, in tudi oni so g	vedeli. Nič ganljivega ali večnega ni bilo v poni/evan|u I	takega človeka. Doktor Panna Lal je bil nizkega rodu in =	ni imel ničesar, k.ir bi bilo mogoče osramotiti, zato je paši	nietno sklenil omogočiti drug m Indijcem, da se bodo poču-g	lili kralje, ker bodo potem boljše volje. Ko je izvedel, da lro— I	či jo Nureddina, je odskakul kakor koza, oelplahutal je kali	kor kokoš, ela jim us t reže. bolnišnica je bila rešena in elo g	konca svojih dni ni mogel razumeti, kako da ni napre-i	eloval zavoljo tega, kar je storil ta dopoldan. «Prisebnost, podobna vaši,« s tem- razlogom je Callenelarja, ko se je petegoval za
mleka, ko ste bili bolni! je usmiljen, aH zahtevate
pris: 1 >nost. prepričeval majorja napredovanje.-
Ko se j.1 pekazal zoni, stilja. ,1
se ).• ] so oel o To je 1
Niired.lin s povsem obvezanim obra-jš:uiia zarjoveti, kakor ela bi bila padla Ba-[. odločilni trenutek pohoda in Navvabu Ba-haelurjii se je posrečilo, tla je obvladal položaj. Javno je poljubil mladeniču in začel govor o Pravici, Pogumu, Svobodi in Preudarnosti, razdeljen \ poglavja, in to je množici chladllo strast. Nato je naznanili ela bo odložil
ki so mu ga dali Angleži, ter živel kot zaseben samo gospod Zullicjar,- in <e v ta namen takoj na svoje podeželsko posestvo. Kel-ija se je e>br-'lila, nmožea je) je spremljala, nevarnost ■!•■ bila mimo. Marabaiske votüne so bile strašna mora za krajevne oblasti: spremenilo so marsikatero življenje in uničile, več
naslov, gospod odpelj:
nor, niso okraja.
ka-i„
pa razdrobile kontinenta in niti ne razmajale (Nadaljevanje na II. strani)
ÍP
Gotovo &'te že kdaj šli mimo otroškega vrtca in ste slišali veseli živ-žav malčkov: pojejo, se igrajo, skačejo in tudi učijo. Mnogo zanimivih sličic bi vam lahko povedali iz življenja teh predšolskih otrok, ki se zbirajo dan za dnem v vrtcih pod vodstvom vzgojiteljic. Toda danes nas bolj kakor otroci banimajo tiste, ki .tam vzgajajo naše malčke.
Mati, ki je preobložena z gospodinjskim delom (ali celo zaposlena), mnogokrat pri najboljši volji ne najde časa, da bi se posvetila otrokom. Ure in ure posedajo malčki sami v kotu pri svojih igračah ali pa divjajo sami, brez nadzorstva po domačih in tujih dvoriščih. Ni-Ikogar nimajo, da bi jih koristno in njihovi starosti primerno zaposlil.
Poznamo pa tudi maitere, ki mislijo, da bodo vzgojile predšolskega ot.roka pravilno, če mu posvetijo ves dan, se z njim igrajo in ga popolnoma odtegnejo od ostalih otrok v skrbi, da se ne bi »pokvaril«. .Tak otrok postane nedruža-ben, čudaški, prezgodaj star. Prikrajšan je za nekaj velikega; za sproščeno, zdravo rast med sebi
Vzgojiteljica predšolskega otroka je poklic, o katerem premalo vedo starši in mlada dekleta, ki se po o-pravljeni nižji srednji šoli ne morejo odločiti za poklic. Tudi naša javnost je premalo poučena o tem poklicu, sicer bi se ne moglo pripetiti, da kak ljudski odbor z nerazumevanjem odkloni materialno pomoč revnemu dekletu, ki ga po-fklic vzgojiteljice veseli, a ga ne more doseči, saj je šolanje zvezano s štiri, v bodoče petletnim bivanjem v Ljubljani.
Vzgojiteljice predšolskih otrok se izšolajo na Srednji vzgojiteljski (šoli v Ljubljani. Po začetnih težavah si je šola že pred nekaj leti utrdila sloves dobre strokovne vzgojne ustanove, na kateri je pouk podoben delu na .učiteljišču. Seveda je vsa vzgoja prilagojena, oziroma usmerjena na predšolskega otroka. Poleg splošnoizobraževalnih predmetov je velik poudarek na jjouku risanja, ročnega dela (ustvarjanje vseh vrst igrač), ritmike, telovadbe in glasbe. Gojenke se podrobno seznanijo s psihologijo predšolskega otroka in z metodiko posameznih predmetov, to se pravi



enakimi vrstniki. Sele v prvem razredu osnovne šole pride tak »samotar« v stik z družbo, s kolektivom in marsikdaj je zanj in za ostale tovariše dolga in težka pot, preden se prilagodijo drug drugemu.
Kdor .pa vsaj bežno pozna namen in način dela v predšolskih vzgojnih ustanovah — vrtcih — ta ve, kako bogate- in neizčrpne so možnosti, da se inaš otrok z igro in z delom v veseli družbi in tovarištvu neprisiljeno, a vendarle načrtno vzgaja in usposablja za naslednja leta svojega življenja.
V Sloveniji imamo zdaj 200 vrtcev, kjer se zbere vsak dan sto in sto otrok zaposlenih mater, ki z zaupanjem prepustijo svoje malčke vzgojiteljicam, 'da lahko opravljajo svoje delo.
Potrebna po novih vrtcih je velika in če je bilo na zadnjem občnem zboru Društva vzgojiteljic ugotovljeno, da moramo vprašanje sistematične predšolske vzgoje reševati v večjo družbeno odgovornostjo, lahko upamo, da bo vrtcev čedalje več. Uspehi v dosedanjem vzgojnem delu na tem področju so tako prepričljivi, da nihče več ne dvomi o koristnosti in potrebi otrokove predšolske vzgoje. Tu ne gre več za »varuštvo« An za slučajno ali priložnostno zaposlitev otroka. Gre za mnogo več: na osnovah znanstvenega proučevanja otrokove du-ševnos-ti in njegove zmogljivosti so zgraiene metode vzeomega dela s predšolskim otrokom in te metode so prenesene na različna področja od preprostih igrie in pesmi, do ritmičnih razgibalnih vaj. lutkovnih prizorov, izredno pestrih oblik ročne?a dela, risanja i'd.
Za tako delo pa so potrebne strokovno usposobljene vzgojiteljice, ki jih imamo še vedno premalo in bo potreba po njih naraščala obenem 7. ustanavljanjem novih predšolskih vzgojnih ustanov.
z načinom, kako bodo pridobljeno znanje na posameznih področjih prenašale v svoje praktično delo. Šolanje je povezano z mnogimi praktičnimi nastopi in z delom v vrtcih, tako da se more absolventka vzgojiteljske šole takoj po diplomi uspešno vključiti v delo.
Na šolo se lahko vpiše vsako de-jkle, ki je vsaj z dobrim uspehom
Mešanice s mlekom
Mešanice sadja z mlekom se vedno bolj uveljavljajo, ker so prijetnega okusa, poživljajoče in okrepčujoče, poleg tega pa vsebujejo skoraj vse važne hranilne snovi in to v zelo prijetni in lahko prebavljivi obliki. Tako dobimo s temi mešanicami poleg vitaminov, rudninskih snovi, še ogljikove hidrate (sladkor in deloma staničnino) ter lahko prebavljive živalske beljakovine.
Našemu okusu so še nekoliko tuje, Mnogi ljudje mislijo, da mleka in sadja ni dobro mešati, ker to povzroča krče in driske. Znanost o prehrani pa pravi drugače. Mlečna kislina je veliko laže prebavljiva, če je razdeljena na drobne kosme, ki nastanejo, če primešamo mleka sadno ki:Hino. Tako dajejo danes že majhnim otrokom mleko z limoninim sokom. Pri pripravljanju teh mešanic pa moramo mleko razžvrkljati, kar tudi mehanično pomaga, da se mlečna beljakovina, ki pod vplivom kisline zakrkne, razdeli na čim manjše delčka.
Prav posebno okusne so mešanice sadja in skufe. ki pa mora biti dobro razžvrkljana oziroma zmešana, da je rahla. Dobre pa so tudi mešanice sadja in kislega mleka oziroma jogurta.
(končalo nižjo srednjo šolo. Biiti mora zdrava, brez kakih telesnih hib, Iki bi jo pri zelo odgovornem delu lahko ovirale, imeti mora dober posluh za petje, smisel za samostojno, razgibano m sjjroščeno delo z otroki, predvsem pa ljubezen do vzgojiteljskega poklica in ljubezen do otrok. Sprejemni izpit na šoli pokaže, ali prijavljenka ustreza vsem gornjim zahtevani.
Poleg že omenjenega dela v šoli so še -nekatere posebnosti, ki utegnejo zanimati javnost. V počitniških tednih prireja šola obvezne smučarske in plavalne tečaje, združene s prijetnimi dnevi v planinah in ina morju. Po opravljenih šolskih obveznostih gredo gojenke lahko v počitniške kolonije, da se čim bolj privadijo delu z otroki.
Naj starši in dekleta, ki se odločajo za poklic, razmislijo o tem. Morda bo kdo razvozlal uganko, Ikam po končanem četrtem razredu gimnazije. Tista, ki se bo odločila za ta poklic, pa ne sme pozabiti, da mora imeti razen osnovnega šolskega znanja in ljubezni do otrok tudi iskreno in pošteno srce ter zavest, da bo s svojim osebnim zgledom in s svojim delom vzgajala bodoče napredne državljane naše skupnosti.
V svetovni produkciji emajhrano posodo še vedno zelo cenijo. Tudi naša tovarna emajlirane posode v Celju pošilja svoje izdelke na svetovni trg. kjer so priznani in iskani kot dobro blago.
Zanimivo pa je, da pri obisku tovarne vidite posodo, praktično po obliki in po materialu. Toda v naših trgovinah te posode ni v prodaji. Mogoče boste pomislili, da izdeluje tovarna to pos'odo le za izvoz, vendar je resnica drugačna. Te posode je dovolj tudi za domače tržišče, le v trgovinah je nihče ne zahteva, zato je tudi trgovine ne naročajo. Potrošniki te izboljšane posode ne poznajo, zato po njej ne povprašujejo, ampak se zadovoljujejo s starimi oblikami.
Tovarna v Celju izdeluje v glavnem iri vrste posode. Najkvalitetnejša je težka eterna posoda, ki je skoraj črne barve, enaka znotraj in zunaj. Ta posoda je zelo draga, ■toda zato je trpežna in. daleč prekosi vse ostale vrste. Toda za gospodinjstvo je nabava problem, saj stane celo premoženje, Ce jo pa kupimo, jo imamo, kot se pravi, za .vse življenje. Lošč na tej posodi ne odstopa, čeprav jo tudi pozabimo na vročem štedilniku, Hitro in lahko jo čistimo. Kljub temu, da
ZbRflVNIŠKI KOTIČEK
O kožnih boleznih dojenčkov
V preveliki skrbi za svoje malčke zavijajo mamice mala, nežna bitja rade v flanelo in volno. Volnena kapica, volnena jopica, mogoče celo kar dve. druga vrh druge, flanelaste srajčke in pleničke naj bi njihove malčke obvarovale pred boleznijo. Malčki se pod preobilno obleko često potijo in na koži se jim pojavijo drobni rdečkasti izpuščaji, ki so včasih podobni škrlatirtoznim ali pa izpuščajem pri rdečkah. Seveda bomo otroku takoj izmerili vročino, da ne bi spregledali kake resne bolezni. Ako temperatura ni zvišana nad 37 stopinj (v ritki nad 37,5 stopinj), potem ima naš malček izpuščaje zaradi potenja in prevroče obleke. Ako ga umijemo s toplo vodo, ki ji dodamo malo kisa ali limoninega soka, in nato popudramo z otroškim pudrom, bodo izpuščaji kmalu izginili. Seveda moramo paziti, da otrok potem ne bo preveč oblečen.
Zaradi volne in flanele dobe dojenčki lahko tudi okroglaste, rdečkaste luščeče s'e izpuščaje, ki jih povzročajo volnene dlake ali pa plesni. Mamice namreč ne pazijo na to, da bi strogo ločile kožo od volne. Volneno kapico mora dojenček imeti podloženo s finim platnom, ali še bolje s svilo, preko volnene jopice za vratom in na ro-kavčkih pa zavihajmo ovratniček in rOkavčke od srajčke tako, da n,e pride koža nikjer v dotiko z volno. Isto velja za nepreprano flanelo. Izpuščaji na koži, ki jih povzroči volna, so rumenkasto rdečkaste ploskve', ki se drobno luščijo. Izpuščaje namažimo z borovim vazeli-nom, ki mu primešamo prej malo lanolina ali parafinovega olja. Ce so se na kožo naselile iz volne glivice plcsnivke, je bolje, da vprašamo za svelt zdravnika. Za volno so posebno občutljivi tisti dojenčki, ki nimajo zelo mastne kože.
Vprašanje zase so pri dojenčkih temenčki. Tudi temenčki so pravzaprav na lasišču nakopičena mast, pomešana z roženimi deli kože. Največ jih ima torej dojenček do šestih mesecev, ko vs'a koža proizvaja še mnogo masti, Temenčke opazimo kot majhne rjavkaste kepice med laski po vrhu glavice ali pa na kraju lasišča nad čelom. Včasih jih je toliko, da se sprimejo v rjavkasto ploskev, ki pokriva la-sišče. Dojenčke s temenčki moramo pridno- kopa-ti in umivati, nekaj ur pred kopeljo pa namažimo lasišče z 10% s'alicilnim oljem. Da razstopimo salic-ilno kislino, vzemimo ricinovo olje, pomešano na pol s parafinovim oljem.
Pri prekomernem izločanju masti nastane včasih na glavici, po uš.escih, vratu in obrazu kožno vnetje. Priselijo se kmalu klice gnojenja in malčkovo glavico, obrazec, ušesca in vrat ter pogosto <udi hrbet in prsa pokrivajo rjavkasto rumenkast e kraste, ki se menjavajo s krvavimi, odprtimi mesti. V lakih ' primerih moramo se-
veda vprašati za svelt zdravnika.
Ekc-em ali lišaj, ki ga dobi dojenček že kmalu po rojstvu, najpogosteje v drugem ali tretjem mesecu, je trdovratna, za mater nadvse neprijetna bolezen. Traja nepretrgoma do dve leti, včasih tudi do šest let, mnogokrat pa se v manjšem obsegu ponavlja še vse življenje. Prične se navadno na ličkih iri čelu ter obeh rokah. Na (teh mestih nastanejo na rdeči, vneti koži najprej majhni mehurčki, ki se osuše ali počijo tako, da pozneje opazimo kraste in večja, roseča se mesta. Kmalu se razširi po vsem obrazu in vratu, za ušesi, po lasišču, po prsih in hrbtu. Otrok si obolelo mesto povrhu še do živega odere, ker ga močno srbi. S praskanjem si obolelo kožo še bolj kuži, zato opazimo kmalu tudi Otekle bezgavke na vratu in za ušesi. Bezgavke so za fižol velike in se včasih tudi ognoje, Otrok ima tedaj zvišano temperaturo in zaradi komplikacij pri ekcemu lahko umre. Da se malečk ne bo praskal, mu napravimo manšete iz lepenke, ki mu segajo od zapestja do pazduhe. Ta bolezen traja najmanj 40 tednov.
Pri ekcemu trajno ne pomagajo nobena zdravila in mazila. Z mazili skušamo vsaj toliko doseči, da preprečimo okuženje, to je gnojenje. Ekcem sam se pa edino in hi-Ifcro — da, celo v nekaj dneh — pozdravi na morju. Vendar s'e bolezen v starem okolju spet hitro povrne, ako ni bilo zdravljenje na morju dovolj dolgo. Za uspešno in trajno ozdravljenje sta potrebna vsaj dva meseca.
Včasih imajo novorojenčki na obrazku ali kje drugje na koži rdeče madeže — znamenja. Ce ti madeži niso intenzivno rdeči, bodo sčasoma pobledeli in izginili, Ce so večji in močno rdeči, jih lahko operativno odstranimo. Z operacijo pa rajši počakamo do pubertete.
Letos .so moderni kratki kopalni plašči
je tako zelo draga, se njena nabava vendarle izplača. Ne sicer, da bi imeli samo eterno posodo, ampak vsaj nekaj kosov, posebno za pečenje, dušenje itd. Prvovrstna je tudi za pripravljanje prežganja.
Za velika gospodinjstva pa je eterna posoda nenadomestljiva.
Gotovo vas zanima tudi, kako je s' posodo, ki jo poznamo .pod imenom ideal. Ta posoda ima posebno trden lošč, je nekoliko težja, zato tudi dražja od navadne, cenejša pa od eterne. V trgovinah jo je težko dobiti, v tovarni pa pravijo, da po tej posodi ni povpraševanja. Produkcijo bi dvignili, če bi bilo več kupcev. Kvaliteta jo vsekakor priporoča, praktičen račun pa kaže, da je njena nabava cenejša od navadne emajlirane, ker je njena življenjska doba veliko daljša.
Obe vrsti, eterna in ideal, sta primerni tudi za kuhanje na. elektriko. Posebno seveda eterna.- Obe imata precej močnejše dno kot navadna emajlirana posoda.
Tretja vrsta posode, ki jo izdeluje tovarna, pa je navada emajlirana posoda. Pri nakupu se gospodinje jeze na slabo kvaliteto. Posoda je premalo gladka, nima lepo zavitih robov, ravnega dna itd. Toda trgovci navadno gospodinjam ne pojasnijo, da imamo dve vrSti. te posode. Prva vrsta je brez najmanjših napak, druga pa ima razne manjše okvare. Cena je seveda tudi različna, zato pa zahtevajte, da vam po trgovinah označijo posodo s prvovrstno ali drugovrstno.
Vse to je gospodinjam že več ali manj znano. Zelo malo pa vedo navadno gospodinje o novih, sodobnih oblikah posode. Za dušenje so posebno primerne visoke kožice, ki so zgoraj širše kot spodaj ali pa so valjaste. Izbočena obodna ploskev nam omogoča lahko čiščenje. Veliki ročaji se ne ugrejejo tako kot majhni, in so tudi bolj pripravni za prenašanje. Potem imamo še ponvice z ročem, ki imajo obliko lonca in se od stare ponvice razlikujejo po tem, da so povsod enako široke, torej namenjene za kuho na štedilniku ali na kuhalnikovi plošči. Ce ima taka posoda še liv-ček, je posebno praktična za prelivanje tekočin.
Potem imamo še .posodo, ki nam nadomešča kotliček in je posebno pripravna za razna mešanja, ker je znotraj lepo zaokrožena in se z lahkoto čisti. Dna pa še isnio prednost pred kotličem, namreč podstavek, na katerem trdno stoji. Ponekod uporabljajo to posodo tudi ikot jušnik, posebno v večjih gospodinjstvih. Pri nakupu moramo paziti, da je spodnji rob, na katerem stoji, lepo raven in ne vegast,. da se posoda na mizi ne guga
V vseh velikostih se dobijo tudi lonci z livčkom, ki so zelo praktični m priljubljeni za prelivanje Itekočin.
Mnogim gospodinjam bo gotovo včeš razna drobna posoda, ki .iam služi pri pripravljanju jedil in pri njihovem shranjevanju. To so skle-dice razne velikosti in lepo zaokroženih oblik brez nepotrebnih robov, ob katerih se zadržujejo ostanki jedi.
Vsa ta posoda, o kateri smo govorili, se dobi v raznih barvah Mnogim bo všeč popolnoma bela„ zunaj irn znotraj, zopet drugi pa se bodo navduševali za posodo v veselih, živih barvah-
v
Ko kupujemo posodo za kuhanje, se moramo istočasno odločiti. tudi za nakup priležnih pokrovov. V pokriti posodi se jedi hitreje skuhajo, tekočina manj hlapi in sopara se ne razširja po nepotrebnem po prostoru. Prav tako moramo pri tem misliti, da nakupimo posod.) v velikosti, ki je primerna številu družinskih članov, Ce pa kupujemo lonce in kožice za kuhanje na elektriko, tedaj se mora velikost spodnje ploskve ujemati ali le prav malo presegati velikost kuhalne plošče. Dno posode mora biti popolnoma ravno in kolikor mogoče debelo. Zato je pač najboljša posoda eterna ali ideal.
Varčujete lahko tudi tako, da razna -oblačila pogosto menjata. Ce únate uva para rok;:vic, hodo vzdržale ne dvakrat, temveč trikrat tako dolgo kot en par, Tudi obleki dobro de počitek, prav "tako kot človeku. Čevlji nam bodo delj trajali, če bomo imeli dva para, ki jvh bomo pogosto menjali!.

KOLESARSTVO
a

Državni prvak Bajío iz Zadra
Kot smo že zadnjič poročal'., se je v nedeljo, 8. julija, nadaljevalo v Novem Sadu kolesarsko državno prvenstvo juniorjev. Tudi to pol je zmagala koprska ekipa, državni prvak juniorjev pa je postal Bajlo iz Zadra. Prvi na cilj je prispel Pici-.ga, ki pa ni .imel dovolj točk za naslov državnega prvaka.
V Novem Sadu -je startalo 55 mladincev. Največje zanimanje . je •vladalo za Koprčane, ki so zmagali že v Pulju. In Vižintin, Pieiga, Ri-cobon so se tudi sedaj dobro držali. Ze po prvih petnajstih kilometrih se je iz strnjene grupe izločil Pioiga, ki je vodil dalje. Nekako tedaj je Vižintin padel, Bajlo ga je prehitel in se postavil s 40 km na uro na čelo. Iz prve skupine so se izločili Ricobon, Bajlo, Traven, Gre-gorina in Harosti. Čisto blizu jim je sledil Vižintin z drugo skupino. Vižintin si je močno prizadeval, da di nadoknadil izgubljeni čas, toda bil je sam. Do nekako 10 km pred oiljem sta bila Vižintin in Bajlo skupaj. Tedaj pa je Bajlo zbežal in nekaj kilometrov pred ciljem ujel že one, ki so iz prv.e grupe zaostali. Pri kakih 500 metrih je iiciga spet napredoval in lahko dospel na cilj prvi, pred Bajtam. Ricobon si je prizadeval, da bi prehitel Bajla, a ta mu je le zbežal in dospel na ■cilj za pol kolesa razlike pred njim. Vižintin se je na čelu svoje grupe plasiral na 10. mesto.
Koprski »Proleter« je že šestič odnesel zmago na državnem prvenstvu. V Pulju je zmagal Vižintin, ki pa je žal imel, enako kakor Pi-
eiga, ki je zmagal v Novem Sadu, premalo točk za naslov državnega prvakač Tudi Ricobon bi dobil ta naslov, če bi prišel na cilj drugi. Toda čeprav niso naši kolesarji odnesli posameznega prvenstva, so se vendar ekipno dobro držali. Razen Pieige, Vižintina, Ricobona in Bajla so se dobro držali tudi Braiko, Muškovič, ki je moral zaradi okvare odstopiti in Traven.
Na cilj so prispeli takole:
1. Pieiga Rajko (»Proleler« Koper, ki je prevozil 100 km s hitrostjo 39.690 leni na uro. 2. Bajlo Miro (»I. maj« Zader). 3. Ricobon
Giusoppe (»Proleter« Koper). 4. Traven Janez (Ljubljana), 5. Gre-gorina Ivan (Zagreb).
KONČNI PLASMA:
1. Bajlo Miro (Zader), jugosl. prvak juniorjev za leto 1955, 2. Pici-
T>~.-1... f ---\ o •n:„..i..,r,
J^il JI.IJIVO ^ ivojjt. i), u,	olu-
seppo (Koper), 4. Vižintin Bruno (Koper), 5. Traven Janez (Ljubi ja-na).
EKIPE:
1. »PROLETER« — Koper, 2. »Ri.jeka«, 3, »Pula«.
PREKLIC
Preklicujem vse žalitve, ki sem jih izrekel zoper Bordon Veroniko iz Paderne št. 46 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
KRMAC Jakob Gažon št. 14
(Nadaljevanje s 7. strani)
o^Drevi se bomo poveseLili,« je dejal starec. »Gospod HamiduHah, nalagam vam, da pripeljete tja naša prijatelja Fieldinga in Armitraa ter doženete, ali bo za le-tega potrebna posebna hrana. Drugi ostanejo z menoj. Ven v Dilkušo seveda ne pojdemo pred večernim hladom. 'Ne vem, kako čuti druga gospoda; ¡jaz za svojirt (osebo! čutim rahel glavobol in žal mi je, ker se nisem domislil, da bi bil prosil našega dobrega Panna Lala za aspirin.«
Zakaj vročina je terjala svoje. Ko ni mogla gnati v blaznost, je omamljala, in ni trajalo dolgo, pa je večina čandraporskih bojevnikov spala. Tisti v angleški naselbini so nekaj časa stražili, ker so se bali napada, toda kmalu so tudi sami stopili v svet sanj — svet, v kate-
rem vsak človek prebije tretjino življenja in ki ga imlajo nekateri čmogledneži za opomin na večnost
Obisk pri vevških papirničarjih in kratek sprehod po Gorenjski
(Nadaljevanje s 7. strani) slavist, še ves v svojem kateder-skem elementu je izrabil ugodno priliko in brž zabrenkal na našo (lirično žilico in bi mu bil tudi pesnik gotovo hvaležen za njegove navdušene besede.
Na koncu je bilo treba ustreči iše vsem tistim, ki še niso videli Bleda. Naglo smo bili tam, a smo ga — žal — prav tako naglo tudi zapustili, kajti dan se je nagibal. Nazadnje smo v Ljubljani dokazali, da imamo tudi Koprčani dober apetit, po polnoči pa smo se z nepozabnimi vtisi spet vrnili v Koper in zaključili 44G km dolgo poučno in prijetno potovanje.
ks
V zadnjih dneh so bile v Ljubljani športne prireditve, ki naj bi proslavile desetletnico slovenskega športa v svobodi. Mnoga društva so s svojim številnim članstvom in lepimi uspehi pokazala svoje delo v desetih letih. V okviru teh proslav in prireditev je bilo organiziranih veliko srečanj lil tekem v vseh disciplinah: od meddržavne tekme v telovadbi na orodju med Dansko in Jugoslavijo, od težkoatletskih prireditev (boks, dviganje uteži, ju do, rokoborba), od nogometa, hokeja na kotaljkah, kolesarstva, kcgl,jaških tekem, pa vse tja do skokov v vodo, vaterpola, sabljanja, šaha, drsanja, košarke in še veliko drugih. Športni vrvež, ki je zajel Ljubljano v zadnjih dneh, je pokazal, da naš šport napreduje, da je bilo pri nas uvedenih po vojni več disciplin, za kateTe pred vojno skoraj vedeli nismo.
Veličastne parade, ki jc bila v nedeljo v Ljubljani, se jc udeležilo nad 12000 telovadcev in športnikov. Pravijo, da Ljubljana še ni doživela '''•i športne prireditve.
Trgovsko podjetje
" d: V IZOLi
čestita k občinskemu prazniku 11. juliju vsem delovnim ljudem naše občine z željo, da bi imeli pri svojih napo» rib Še več uspebov
V našib poslovalnicah
boste dobili vedno najboljše izdelke
Obiščite nas!
ADVOKAT Sednvik Albert-Drago je odprl advokatsko pisarno v Piranu, Ulica Domenico Contento št. 1 (za gostilno »Alla Nave«.

čestita k občinskemu prazniku vsem kolektivom ter jim želi mnogo uspehov pri na daljnj
graditvi socializma
TOVARNA
delovnim ljudem ier jim želi še nadaljnjih uspehov in napredka pri njihovem delu v prihodnosti
Ljudski odbor mestne občine Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZE
iskreno čestitajo k občinskemu prazniku 11. juliju vsem delovnim kolektivom in vsem prebivalcem naše občine.
Prispevajmo čim več k izgradnji socializma in boljše bodočnosti!
Na tistem mestu obzorja, kjer bi morala biti Albufera, so zagledali požar, ki je pojemal. Tu pa, v gozdu, niso več razločevali niti dreves.
Sangonerela je zaskrbelo, ker se ni več znašel. Nelletta se je tresla od strahu. Nenadoma je zavpila in padla. Zadela je bila ob korenino, ki je bila odrezana prav pri zemlji, in se ranila. Sangonereta je predlagal, naj bi nadaljevali pot In pustili na mestu malo boječo deklico, ki je znala samo jokati,
Tonet pa mu je pretil z brcami in zaušnicami, če bi mu skočilo v glavo, da ju pusti sama.
Nenadoma so se znašli na spolzki stezi. Tonet se je obrnil do tovariša pred seboj, ta pa sploh ni odgovoril,
—	Sangonera! Sangonera!
Šelestenje polomljenih vejic, razgibanega grmičja, podobno šumu ob begu divje živali, je bilo edini odgovor.
Tonet ic jezno zavpil:
—	Podlež!
Zbežal je, da se je laže prikopal iz gozda, ne da bi počakal na tovariša in pomagal Nelletti.
Ostala sta sama, prestrašena, jokajoča. Brž sta se podvizala, zadevala ob korenine, se zapletala v grmovje, trčila pogosto v debla in se ti'es'a ob vsakem najmanjšem šumu.
Vse pripovedi in bajke, ki sta jih ob večerih poslušala v kočah ob ognjišču, so zdaj oživele v njuni razburjeni domišljiji.
Prišla sta na majhno jaso in se ustavila. Moči so jima pojemale in zgrozila sta se ob pogledu na neprehoden in mračen gozd, ki ju je obdajal.
Sedla sta in se tesno objela, kot bi jima toplina teles mogla dali novega poguma.
Nelletta ni več jokala. Utrujena je naslanjala glavo na prijateljevo ramo in težko dihala. Tonet je opazoval okolico. Bil je v večji bojazni zaradi somračnega svetlikanja, kakor zaradi teme v gozdu; bal se je namreč, da se bo vsak hip prikazal zmaj, ki sovraži zgubljene otroke.
Polagoma sta se počutila bolj varna. Nista bila prav posebno slaba in noč bosta tam tudi lahko prebila. Naslonjena drug na drugega sta si s toplino svojih (eles vžigala tudi nove življenjske sile in sla popolnoma pozabila na strah in na blazno tekanje skozi gozd.
Na morski strani se je nad vrhovi borov nebo pobarvalo z belkastimi odsevi in zvezde so ugasnile ob mlečnem valu. Ker sta imela razburjeno domišljijo za privlačnosti skrivnostnega 3ozda, sta tesnobno občudovala to nebesno igro, kot bi pričakovala, da se jima približa nadčloveško bitje, obdano s svetlečim kolobarjem. Borove veje so se temno odražale n'i svetlem ozadju.
Polagoma se je neka svetloba pomešala med drevesa; spočetka ,'e bila to ienka kriva črta, podobna srebrni obrvi, nato je prešla v svetleč polkrog in končno zadobila obiiko ogromnega, kot med rumenega obraza.
Zdelo se je, da se je luna smejala oirokoma, ki sla zamaknjena občudovala in častila ta prizor kol divjaka.
Dogodivščina je postajala prijetna.
Bolečine v nogah so prenehale in Nelletta je šepetala prijatelju na uho. Njen zgodaj prebujeni ženski nagon, njena prevejanost polepuške mačice, s!a kazala njeno premoč. Ali bosta ostala v gozdu, kaj? . . . Naslednji dan hi se opravičila iako, da bi vrgla krivdo na Sangonero. Tako bosla preživela noč v občudovanju vseh fantastičnih in nepoznanih stvari. Spaia bosta skupaj kot mož in žena. Ob tej misli sta začutila neko nedoločno vznemirjenost in sc še bolj stisnila drug k drugemu, kot bi ju skrivnostna sila nagovarjala, naj vzbujajoče se čustvo spoji toplino njunih teles.
V Toneta se je naselila čudna opojnost. Prijateljičino telo, ki ga je tolikokrat siisnil v svoje roke pri igrah, mu ni nikdar dalo tako prisrčne toplote, kot se je zdaj pretakala po njegovih žilah, se prelivala v možgane, da je občutil
bolestno omamo, podobno oni, ki jo je povzročilo vino v gostilni, ko ga je pokusil iz dedovega kozarca.
Njegov pogled je kot zgubljen blodil v daljavi, toda njegova pozornost je bila prikovana na Nellettino glavico, ki mu je slonela na rami. Čutil je toplo božanje njenih ustnic, ki so se dotikale njegovega vratu, kar ga je tako vznemirilo, da se je tresel po vsem telesu. Molčala sta, molk pa je še poglabljal čar. Nelletta je odprla oči, pokazale so se zelene punčice, v njih pa je odsevala luna kot rosna kapljica, nato se je obrnila, iskala primernejšo lego in ponovno zaprla veke.
— Tonei . . . Tonet ... — je šepetala kot v snu in se stiskala k tovarišu.
Koliko je bila ura? . . . Deček, ki ga je napolnila neznana globoka opojnost, je priprl oči. Koncert gozdnih žuželk je napolnjeval z melodijami ves prostor.
Lajež lovskega psa ju je prebudil naslednje jutro, ko je bilo sonce že visoko.
Bila sta skoraj ob robu Dehese in v kratkem času sta prišla v vas. Doma so ju oklofutali. Po tisti dogodivščini so Palmarčani imeli dečka in deklico za dva zaročenca, onadva pa, kot bi se nerazvezljivo čutila povezana zaradi tiste noči, ko sta ležala drug z drugim nedolžno objeta, sta se zdaj iskala, ljubila, ne da bi si to razodela, kot bi bilo že dogovorjeno, da bosta morala neizogibno postati drug last drugega.
Ta dogodek je zaključil njuno veselo in brezskrbno mladost. Nelle-ila je začela skupaj z materjo brodariti iz v i v Valencio in Tonet jo je lahko videl samo zvečer za kak trenutek.
Tono, ki ie bil vse doslej dober in popustliv, ,ie postal zahteven kakor ded. Ker je videl, da ,ie njegov sin velik in močan, mu je nalagal najtežja dela. Tako je moral ob sajenju ali žetvi riža po ves dan prebili na salerskih poljih. Med letom je ribaril z očetom zdaj s Palomo. Ta ga ni več imel za sorodnika, marveč mu jc bil le delovni tovariš. Stari pa se je nepreslano jezil nad nehvaležno usodo, ki je bila, kriva, da so se v njegovi družini rodili taki postopači.
Danes bom začel z gostinstvom, V letošnji sezoni se namreč še nisem oddolžil tej naši važni gospodarski panogi, ki je le ne smem tako zanemarjati, kot ponekod strežno osebje zanemarja svoje lokale in goste. Zato sem naredil kratko lur-nezo po naših gostinskih obratih in pridno zapisoval. Če pa sem kljub temu na koga pozabil, naj mi oprosti. Poskrbel bom, da pride prihodnjič na vrsto.
Portorož je naše turistično središče, ki mu gre prvo mesto na lestvici turistično-igostinskega udejslvo-vanja. Zato sem se najprej namenil tja. Obiskal sem znamenito »Vesno«, kjer sem si ogledal tisto pajčevino, kii se tako lepo ovija okrog plesalcev, kakor najfinejši svileni trakovi. Nato sem prisedel k ne-ki mizi. Se prej ipa sem moral temeljito obrisati mizo in stol, pri čemer so me opazovali natakarji z velikim užitkom. Povedali so mi, da jih sicer ni premalo in bi to delo zmogli tudi sami, da pa si morajo tudi oni privoščiti, nekaj razvedrila. Najbolj pa me je v »Vesni« presunila reklama za naša vina: »Pijte naša vina. ker vam dajejo moč in mladost!" Prav tako jc zapisano. In zaradi tiste nesrečne »mladosti« jo: na lepaku otrok, skoraj dojenček, ki krčevito
stiska v rokah liter vina. Vse se mi zdi, da jim je lepa ostal od »Tedna otroka«, samo napis so ažuri-rali.
Kavarna »Jadran« ima sedaj lep vrt. Ni pa to edina posebnost tega lokala. Omembe vreden je že seznam poslastic, ki je pribit kar z navadnim žebljem na zid. /Tu lahko prebereš: čevapčiči, ražniči, tripi-ce . .. Kavarna slovi tudi po svojih cenah. »Kaj imate,« vas vpraša natakar, »kavo z muziko ali navadno?« Tudi sladoled lahko dobite z muzi-ko ali brez nje, le da je pri tem spoštljiva razlika v ccni.
Vendar mi ni bilo žal, da sem nekoliko posedel v kavarni »Jadran«. Talko sem imel pijiložnost si L5alti, kako je prodajalka v portoroški »Lipi« nahrulila nekega delavca, ki jo je nagovoril s »tovariSico«. »Kdaj sva pa midva pasla skupaj ovce«, mu je rekla in pri tem pojasnila, da so zanjo tovariši in tovarišice samo tisti, s katerimi je skupaj pasla omenjene živali. Vsi drugi ji pa morajo reči »gospa«.
Ko sem bil že v Portorožu, sem stopil šc v Piran, kjer sem v kavarni »Tartini« videl racionalno izkoriščenega natakarja. Revež je namreč sam in mora skrbeti za postrežbo v točilnici, razen tega pa pro-
dajati še sladoled pri vhodu, ki je oddaljen od točilnice samo petnajst metrov.
V	Ankaran so me že večkrat vabili. Tudi pisali so mi že o atomski postrežbi. Vendar pa nisem hotel o tem pisati, dokler se sam ne prepričam. Tako hudo sicer ni, kot so mi nekateri pisali, saj sem na kosilo čakal samo eno uri in tričetrt, ne pa dve uri, kot mi je zadnjič-nekdo omenil. Mojemu prijatelju pa so postregli z jajci žc po dobri uri čakanja. Mene samo to zanima, kako se po tolikem času sploh še spomnijo, kaj je kdo naročil.
V	tolažbo našim gostom moram reči, da tudi drugod ni mnogo bolje. Iz Kanala ob Soči n. pr. mi pišejo tole: »Prenočil sem v hotelu .Soča' in ko sem stopil v sobo. sem videl vse polno češnjevih pešk in
. repkov ter jajčnih lupin. Poglej,, dragi Vane, če je to hotel, valilnica, maloprodaja sadja in zelenjave ali kaj drugega. Ce jc res prenočišče, naj vsaj vsak teden -skridajo.«-Podobna pisma o gostinstvu prejemam tudi iz drugih krajev. Mislim pa, da bo to, kar sem napisal in objavil, zaenkrat dovolj. Prav vsem se res ne bi rad zameril.
Vas pozdravlja
vaš Vane.
OSEIL-ZE^KM
V živalski vrt Zoo Bronk v Ne\v-Yorku, je Gene Holter, veliki ljubitelj živali in čudak, pripeljal .posebno vrsto zebre — osla-zebro, mešanico med oslom in zebro, s katerim se je ukvarjal polnili deset let.
Prva žival te vrste je bila stara komaj tri tedne in je dokaj svojevrstna pojava: z dolgimi uhlji, s smrčkom in nogami progastimi in z rjavo dlako, Da bi ne bilo dvoma o njegovem izvoru, je nadebudni gospod Holter pripeljal s seboj tudi oba slavna prednika nove živali.
Ce ste gledali film »Hitrejši od zv-c|ka«, Si ibosite kaj lahko predstavljali dogodivščino enega najboljših »prekozvočnih« pilotov, Cha-cka Yagerja, ki je na letalu »Bell« letel šb enkrat hitrejb od zvokaj Takole je bilo: Ko je njegovo letalo »prinesel« ogromni B-29 na višino 10.000 metrov, je Chack užgal motorje. -Igle na aparatih so zaplesale 2, 3, hitrost je morala biti 2600 kilometrov na uro. Tu se začne drama. Zdelo se je, kakor da se je spremenila praznina v nekakšen brezbarven sirup, brzina je začela naglo padati. Letalo se je dvignilo, se začelo obračati in pilot je nad njim izgubil oblast. iKazalci na instrumentih «o se prilepili na številčnice in skozi neprobojno steklo se je videlo zdaj nebo, zdaj zemlja; zdaj se je čulo peklensko grmenje, zdaj .je bilo spet vse tiho.
Chack je poskušal na vse načine spraviti letalo v normalni let. Vse mogoče mu je prišlo na um. Po 15 kilometrih vrtoglavega padanja, so se igle učvrstile na svojih običajnih mestih in spet se je videl horizont. Chack je pristal.
Kaj se je zgodilo? Je letalo udarilo v novi zvočni zid? Sekundo pred udarcem je opazil na krilih tisto značilno valovanje, ki ga poznajo vsi piloti nadzvočnih 'brzin. Znanstveniki iščejo odgovor, Chack pa ve, da je imel tokrat srečo.
Zmaj ali puran ?
Če bi bil to puran, bi s svojim mesom (saj je visok 15 metrov), nasitil srednje veliko mesto. Če bi bil zmaj, bi še večje mesto spravil P beg. Toda ni ne eno ne drugo. Sa-mo ogromen balon je iz plastične mase, napolnjen s helijem, ki so g a prikazovali na neki; perulninarsk* razstavi v New Yorku.
Avto je pripeljal hišo. In celo clvostanovanjsko hišo. Seveda v Ameriki, kjer je vse mogoče in ni niti to kakšna posebna redkost. Hišo enostavno naložijo na kamion in jo odpeljejo. Da je tak prevoz varen, so najbolj zgovoren dokaz nepobita stekla, ko jo namestijo na nove temelje. Včasih izvršijo tako selitev tudi ponoči, ko vsi prebivalci mirno spijo in se zjutraj kar zbudijo v novem okolju
Čeprav hodijo ljudje nasplošno 'radi spat, se pa smrti, ki ni pravzaprav nič drugega kakor spanje brez konca, strašno boje. Zato tudi ni čudno, da je opremila ljudska fantazija smrt z nepopisno grozo in nevzdržnimi bolečinami. Na- tem strahu je zrastla tudi vsa tolažba: vsemogoče veroizpovedi, ki obljubljajo posmrtno življenje. Toda ves ta strah ,o predsmrtnih mukah je ovrglo še mnogo liudi.
Pred smrtjo jc hotel dali neki samomorilec — študent medicine iz Miinohena, znanosti važne podatke o umiranju. Najprej je zaužil nekaj strupa, postavil predse ogledalo in si beležil vse, kar je opazil zanimivega na svojem obrazu.
— 9.-30 Čutim prve znake vrtoglavice. 9.55 puls jc še vedno nor-
malen in miren, omotica je vedno močnejša. Pritisk na ušesa. Klecajo mii kolena. 10,04 vid slabi. 10,16 barva obraza je normalna, toda v ogledalu vidim dvojno. Pred očrni se mi vrti. — Od tu dalje postaja pisava nečitljiva. Vendar je pa ta dokument nepopoln, ker ni o zadnjih vzdihijajih nobenega podatka. Bolj zanesljiva so pričevanja ljudi, ki so se spet zbudili. Tako je pripovedoval neki električar: »Bil sem v nekakšni vročici in videl rdeče kolobarje, ki so postajali vse manjši. Bolečin nisem občutil.«
.Strokovnjaki pravijo, da imajo vse poškodbe, ki izzovejo nezavest, podobne posledice: zvonjenje, zvezde, bliske, grmenje, nikdar pa ne bolečin. Celo smrt v levovih kremp-ljih je brez bolečin. Slavni raziskovalec Livingstone, ki ga je podrl kralj (živali, prlipovteduje: »Dobro sem vedel, kaj se z menoj dogaja, toda občutil nisem niti strafiu niti bolečine, marveč čudno razpo) " --nje kakor v snu.«
Stvar je v tem, pravijo učenjaki, da nasilna smrt izzove pri človeku takšen pretres živčnega sistema, da otrpnejo vsa občutja. Njegovo stanje je mirno i,11 bolj ko sc pogreza, bolj .prijetno se počuti. Najprej mu zamreta okus in vonj, nato vid in nato.. . Takšno je torej umiranje. Bolečine so samo za žive.
Srce, ta .pomembni organ, ki služi istočasno za središče krvnega obtoka in za center ljubezni, je mišica hruškasto-stožčaste oblike. Čim manjše je srce, tem hitreje utrip-Ije. Tako je znano, da utripi je človeško srce približno 70 krat v minuti, ovoje SOkrat, pasje 110 krat, mačje 130, ptičje 160 itd, Nasprotno pa večja srca počasneje utrip-Ijeijo. Konju utriplje 40 krat v minuti, slonu pa 30krat. V zadnjem času so s posebnimi aparati ugotovili tudi število utripov kitovega srca, ki bije okrog 17 krat na minuto, čeprav je le 3 krat večje od človeškega.
10.000 METROV POD MORSKO GLADINO — ŽIVLJENJE Ali je mogoče življenje tisoče metrov pod morsko gladinoP To vprašanje so si dolgo zastavljali, znanstveniki in biologi, ne da bi mogli odgovoriti naj. Že pri. nekaj metrih globine vlado vlik pritisk, kaj pa
pri 10.000 metrih? In vendar, kamen na naši sliki dokazuje, da je tudi. 10.000 metrov globoko življenje. Kamen je potegnila na površino danska ladja »Ga-lathea« in na njem je bila živa morska vetrnica (na naši sliki bela pika u smeri prsta). Raziskovanja teh najdb so še v teku, toda zaključek je jasen: tudi o največjih globinah je mogoče življenje. Zaenkrat še nihče ne ve, kako se prehranjujejo ta bitja in kako vzdrže tako velik pritisk.
Presneti hidrant, se je jezil šofer tegale avtomobila, ko je zapeljal na odprti hidrant in mu je močni curekvode brezobzirno vrgel vozilo v zrak. K sreči je še pravočasno izstopil, avtu pa se tudi. ni zgodilo nič hudega. Dogodek sam na sebi je kaj nenavaden, še bolj nenavadno pa je to, da je bil tam ravno v tistem hipu fotograf, ki je ujel zanimiv posnetek
Tudi kravo lahko izvežbamo v dobra jezdno žival. Takšno »prometno« sredstvo si je omislila osemnajstlelna Avstralka, hči nekega farmarja. Pravijo, da je krava, ki jo je lepa pasti-riea izvežbala, prav tako izdržljiva, kakor dober jezdni konj. Kot. vidite na sliki, se tudi zaprek ne boji.
Izkoriščanje odpadkov v industriji pomeni za skupnost cenejšo proizvodnjo!
Zbirajte odpadke in jih oddajte najbližjemu skladišču podjetja