GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 TINI RAZVOJ IN U^INKI TURIZMA V ROGA[KI SLA TAV RAZVOJ IN U^INKI URO[ HOR TURIZMA ISBN 961-6358-30-8 V ROGA[KI SLATINI 9 6 1 6 9 8 7 9 0 3 8 5 3 URO[ HORVAT Geografija Slovenije 4 – ovitek Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP Uro{ Horvat Naziv: dr., mag., profesor geografije in zgodovine, docent Naslov: Oddelek za geografijo Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru, Koro{ka cesta 160, SI – 2000 Maribor, Slovenija Faks: (02) 251 81 80 Telefon: (02) 229 36 51 E-po{ta: uros.horvat@uni-mb.si Medmrèje: www.geografija.com/clani/horvat.htm Uro{ Horvat se je rodil leta 1961 v Ljubljani, kjer je leta 1987 diplomiral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Istega leta se je zaposlil na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru. Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je leta 1991 magistriral z nalogo Vrednotenje primernosti pokrajine za turizem in rekreacijo ter leta 1999 doktoriral z disertacijo Drùbeno- geografska preobrazba turisti~ne pokrajine na primeru Roga{ke Slatine. Njegova raziskovalna podro~ja so geografija turizma, geografija prebivalstva in regionalna geografija. Sodeloval je pri ve~ znanstvenih projektih, med katerimi sta najpomembnej{a Regionalnogeografska monografija Slovenije ter Socioekonomska in demografska problematika mejnih obmo~ij s Hrva{ko po nastanku dràvne meje. Njegova bibliografija obsega ve~ kot 30 znanstvenih in strokovnih ~lankov, objavljenih predavanj, poglavij v strokovnih knjigah in recenzij, poleg teh pa {e vrsto drugih bibliografskih enot. S prispevki je sodeloval na ve~ znanstvenih in strokovnih simpozijih, konferencah in seminarjih v Sloveniji in v tujini. Geografija Slovenije 4 Predlist Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 RAZVOJ IN U^INKI TURIZMA V ROGA[KI SLATINI Uro{ Horvat Z A L Ž B A Z R C GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 RAZVOJ IN U^INKI TURIZMA V ROGA[KI SLATINI URO[ HORVAT LJUBLJANA 2000 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 RAZVOJ IN U^INKI TURIZMA V ROGA[KI SLATINI Uro{ Horvat © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2000 Urednik: Drago Perko Recenzenta: Matjà Jer{i~, Borut Belec Fotografa: Uro{ Horvat, Matev` Lenar~i~ Kartograf: Uro{ Horvat Prevajalka: Nada [abec Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Urednik zalòni{tva: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Literra picta d. o. o. Izid publikacije so podprli: Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem Republike Slovenije, Ob~ina Roga{ka Slatina, Terme Roga{ka d. o. o., Zdravili{~e Roga{ka – Zdravstvo d. o. o., Kolinska d. d. PPE Roga{ki vrelci, Steklarna Roga{ka d. d., Steklarska {ola Roga{ka Slatina, KeRos d. o. o., Banka Koper d. d. Turisti~ni zemljevid Roga{ke Slatine prilaga: Turisti~no informacijski center, Turisti~no dru{tvo Roga{ka Slatina. Avtor fotografije na naslovnici je Matev` Lenar~i~, na zalistu pa Milan Oroèn Adami~. Objavo slik Matevà Lenar~i~a oziroma podjetja EPSI d. o. o. je dovolilo podjetje Zdravili{~e Roga{ka d. o. o., ki je slike odkupilo. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 338.48(497.4 Roga{ka Slatina) HORVAT, Uro{ Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini / [[avtor in] kartograf] Uro{ Horvat ; [fotografa Uro{ Horvat, Matev` Lenar~i~ ; prevajalka Nada [abec]. – Ljubljana: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2000. – (Geografija Slovenije ; 4) ISBN 961-6358-30-8 111194112 4 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 RAZVOJ IN U^INKI TURIZMA V ROGA[KI SLATINI Uro{ Horvat UDK: 338.48(497.4 Roga{ka Slatina), COBISS: 2.01 IZVLE^EK Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Avtor na primeru zdravili{kega turisti~nega kraja z dolgoletno tradicijo obravnava nastanek, funkcijski razvoj, drùbenoekonomsko sestavo in ustroj naselja, ki se je sredi 19. stoletja razvilo v enega najpomembnej{ih turisti~nih krajev v Sloveniji, nato pa z razvojem industrije in drugih mestotvornih dejavnosti {e okrepilo svojo razvojno vlogo v razmeroma manj razviti pokrajini. Teoreti~no je raziskava naslonjena na Butlerjev model razvoja turisti~nega kraja, ki temelji na ugotavljanju razvojnih stopenj in u~inkov turisti~nega razvoja. V prvem delu sta prikazana razvoja zdravili{~a po posameznih obdobjih ter glavne zna~ilnosti turisti~nega prometa v Roga{ki Slatini. Poudarjena je odvisnost od turisti~nega povpra{evanja in ponudbe, pa tudi od spreminjajo~ih se ekonomskih, socialnih in politi~nih razmer. Posebej je izpostavljeno postopno izgubljanje vodilne vloge Roga{ke Slatine med slovenskimi zdravili{~i. Avtor v tem delu tudi analizira ravnanje sedanjih gostov zdravili{~a, njihove potrebe in motive ter socio-demografsko sestavo. V drugem delu je predstavljen demografski, gospodarski in prostorski razvoj naselja. Roga{ka Slatina je gospodarsko polifunkcionalni turisti~ni kraj, zato je poudarjen vpliv zdravili{ko-turisti~ne in industrijske dejavnosti na razvoj in sestavo delovnih mest, dinamiko prebivalstvene rasti ter ekonomsko sestavo prebivalstva in gospodinjstev. Opredeljene so posamezne funkcijske cone v Roga{ki Slatini, zlasti tiste, v katerih sta turizem in rekreacija poglavitni obliki rabe prostora. Analiziran je tudi odnos prebivalcev do zdravili{ko-turisti~ne dejavnosti v naselju ter pomen turisti~ne infrastrukture za kvaliteto bivanja doma~inov. KLJU^NE BESEDE turizem, turisti~ni razvoj, turisti~ni motivi, turisti~ni kraj, zdravili{~e, Roga{ka Slatina, Slovenija ABSTRACT Development and effects of tourism in Roga{ka Slatina health resort The author uses an example of a health resort with long-standing tradition to discuss the emergence, functional development, and social and economic makeup of the settlement which in the 19th cen-tury grew into one of the most important tourist locations in Slovenia and later, through industry and other urban activities, reinforced its role as a bearer of progress in the relatively poorly developed region. Theoretically, the study is based on Butler’s model of tourist site development which is concerned with determining the developmental stages and effects of tourist development. The first part of the book describes the developmental stages of the health resort and the main cha-racteristics of tourist turnover. The emphasis is on its dependence on tourist demand and supply as well as on changing economic, social and political circumstances. The author also analyzes the beha-vior of the resort’s visitors at present, their needs, motives and their social and demographic structure. The second section deals with the demographic, economic and spatial development of the settlement. Since Roga{ka Slatina is a multi-functional tourist resort, the emphasis is on the impact of the health resort and tourist provisions as well as industry on the development and structure of work posts, the dynamics of population growth and the economic structure of the population and households. Individual functional zones in Roga{ka Slatina are identified, especially those in which tourism and recrea-tional activities dominate the use of space. KEY WORDS tourism, tourist development, tourist motives, tourist site, health resort, Roga{ka Slatina, Slovenia 5 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat VSEBINA PREDGOVOR .......................................................................................................................................................................................................................................................... 9 1. UVOD ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 11 2. METODOLO[KA IZHODI[^A RAZISKAVE ........................................................................................................................................................ 12 2.1. DEJAVNIKI TURISTI^NEGA RAZVOJA .................................................................................................................................................... 13 2.2. U^INKI TURISTI^NEGA RAZVOJA ................................................................................................................................................................ 17 2.3. MODELI TURISTI^NEGA RAZVOJA ............................................................................................................................................................ 18 2.4. OSNOVNI VSEBINSKI SKLOPI IN METODOLO[KI PRISTOPI PRI PREU^EVANJU PREOBRAZBE TURISTI^NE POKRAJINE NA PRIMERU ROGA[KE SLATINE ............................ 21 3. NEKATERE GEOGRAFSKE ZNA^ILNOSTI [IR[EGA OBMO^JA ROGA[KE SLATINE ................ 23 3.1. GEOLO[KE IN HIDROGEOLO[KE ZNA^ILNOSTI POKRAJINE V POVEZAVI Z RAZISKOVANJEM IN IZKORI[^ANJEM MINERALNIH VRELCEV .............................................................. 23 3.1.1. KEMIJSKA SESTAVA IN ZNA^ILNOSTI MINERALNE VODE .................................................................. 27 3.2. PODNEBNE RAZMERE .................................................................................................................................................................................................... 30 3.3. RAZVOJ PREBIVALSTVA IN GOSPODARSKE RAZMERE ............................................................................................ 32 4. RAZVOJ ZDRAVILI[^A V ROGA[KI SLATINI ................................................................................................................................................ 37 4.1. RAZVOJ ZDRAVILI[^A DO KONCA PRVE SVETOVNE VOJNE .......................................................................... 38 4.1.1. PRVA KME^KA ROGA[KA SLATINA (DO LETA 1676) .................................................................................... 38 4.1.2. FEVDALNA ROGA[KA SLATINA (1676–1782) ............................................................................................................ 39 4.1.3. DRUGA KME^KA ROGA[KA SLATINA (1782–1803) ........................................................................................ 39 4.1.4. STANOVSKA ROGA[KA SLATINA (1803–1840) ........................................................................................................ 39 4.1.5. ME[^ANSKA ROGA[KA SLATINA (1840–1918) .................................................................................................... 41 4.2. RAZVOJ ZDRAVILI[^A MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA ........................................................................ 45 4.3. RAZVOJ ZDRAVILI[^A PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ...................................................................................................... 47 4.4. OBSEG IN SESTAVA NAMESTITVENIH ZMOGLJIVOSTI V ROGA[KI SLATINI ............................ 52 5. OBSEG IN ZNA^ILNOSTI TURISTI^NEGA PROMETA V ROGA[KI SLATINI (IN IZBRANIH ZDRAVILI[KIH TURISTI^NIH KRAJIH V SLOVENIJI) .......................................................................... 55 5.1. OBSEG IN ZNA^ILNOSTI TURISTI^NEGA PROMETA DO KONCA PRVE SVETOVNE VOJNE ................................................................................................................................................................................................................ 55 5.2. OBSEG IN ZNA^ILNOSTI TURISTI^NEGA PROMETA MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA .............................................................................................................................................................................................. 56 5.2.1. PRIMERJAVA TURISTI^NEGA PROMETA V ROGA[KI SLATINI Z IZBRANIMI TURISTI^NIMI KRAJI V SLOVENIJI .............................................................................................................................................................. 59 5.3. OBSEG IN ZNA^ILNOSTI TURISTI^NEGA PROMETA MED LETOMA 1941 IN 1952 ............ 61 5.4. OBSEG IN ZNA^ILNOSTI TURISTI^NEGA PROMETA MED LETOMA 1953 IN 1999 ............ 61 5.5. [TEVILO GOSTOV IN NO^ITEV MED LETOMA 1953 IN 1999 .............................................................................. 65 5.6. ZASTOPANOST DOMA^IH IN TUJIH GOSTOV MED LETOMA 1953 IN 1999 .................................. 71 5.7. GOSTI PO DR@AVNI PRIPADNOSTI MED LETOMA 1953 IN 1999 .................................................................... 74 5.8. POVPRE^NA DOL@INA BIVANJA GOSTOV MED LETOMA 1953 IN 1999 ............................................ 79 5.9. SEZONSKA RAZPOREDITEV NO^ITEV MED LETOMA 1953 IN 1999 ...................................................... 81 5.10. RAZPOREDITEV GOSTOV PO VRSTAH NAMESTITVENIH ZMOGLJIVOSTI IN NJIHOVA POVPRE^NA ZASEDENOST MED LETOMA 1953 IN 1999 .............................................. 84 6. TURISTI^NI POTREBE, MOTIVI IN STRUKTURE GOSTOV TER NJIHOVO RAVNANJE V ZDRAVILI[^U V ROGA[KI SLATINI ................................................................................................................................ 87 6.1. SESTAVA GOSTOV GLEDE NA IZHODI[^NA OBMO^JA ............................................................................................ 89 6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 6.2. SOCIO-DEMOGRAFSKA SESTAVA GOSTOV .................................................................................................................................. 90 6.3. POGLAVITNI TURISTI^NI MOTIVI GOSTOV V ROGA[KI SLATINI .................................................................. 91 6.4. VIRI INFORMACIJ O ZDRAVILI[^U V ROGA[KI SLATINI ............................................................................................ 93 6.5. POGOSTOST PRIHODOV V ROGA[KO SLATINO .................................................................................................................. 93 6.6. DOL@INA BIVANJA GOSTOV V ROGA[KI SLATINI ................................................................................................................ 94 6.7. RAZPOREDITEV GOSTOV PO POSAMEZNIH TURISTI^NIH NAMESTITVENIH OBJEKTIH .................................................................................................................................................................................. 95 6.8. TERAPEVTSKE POTREBE GOSTOV .......................................................................................................................................................... 96 6.9. REKREACIJSKE POTREBE GOSTOV ........................................................................................................................................................ 97 6.10. IZLETNI[KA AKTIVNOST GOSTOV V ROGA[KI SLATINI IN OKOLICI .................................................. 98 6.11. ZADOVOLJSTVO GOSTOV Z ZDRAVSTVENO IN TURISTI^NO PONUDBO .................................. 99 6.12. PRIMERJAVA REZULTATOV ANKETIRANJA V ROGA[KI SLATINI Z REZULTATI DRUGIH ANKETIRANJ V SLOVENSKIH ZDRAVILI[^IH .......................................................................................... 100 7. DEMOGRAFSKI IN GOSPODARSKI RAZVOJ V ROGA[KI SLATINI ........................................................................ 105 7.1. GIBANJE [TEVILA PREBIVALCEV IN GOSPODINJSTEV V ROGA[KI SLATINI MED LETOMA 1869 IN 1999 .................................................................................................................................................................................. 106 7.2. NARAVNO IN SELITVENO GIBANJE PREBIVALSTVA V ROGA[KI SLATINI MED LETOMA 1982 IN 1998 .................................................................................................................................................................................................. 113 7.3. SESTAVA PRISELJENEGA PREBIVALSTVA V ROGA[KI SLATINI ................................................................ 114 7.3.1. PRISELITVENI TIP ANKETIRANIH GOSPODINJSTEV LETA 1996 ............................................ 118 7.4. STAROSTNA SESTAVA PREBIVALSTVA V ROGA[KI SLATINI .......................................................................... 120 7.4.1. STAROSTNA SESTAVA ANKETIRANIH GOSPODINJSTEV LETA 1996 .............................. 123 7.5. GOSPODARSKI RAZVOJ ROGA[KE SLATINE – VPLIV ZDRAVILI[^A IN DRUGIH DEJAVNOSTI NA RAZVOJ DELOVNIH MEST V ROGA[KI SLATINI ............................................................ 126 7.5.1. RAZVOJ DO DRUGE SVETOVNE VOJNE ...................................................................................................................... 126 7.5.2. RAZVOJ MED LETOMA 1945 IN 1991 .................................................................................................................................. 127 7.5.3. RAZVOJ PO LETU 1991 .......................................................................................................................................................................... 129 7.6. PRIMERJAVA SESTAVE DELOVNIH MEST V ROGA[KI SLATINI IN VE^JIH TURISTI^NIH KRAJIH V SLOVENIJI ........................................................................................................................................................ 132 7.7. DNEVNA MIGRACIJA DELOVNE SILE V IN IZ ROGA[KE SLATINE .......................................................... 136 7.7.1. DNEVNA MIGRACIJA PREBIVALSTVA V ANKETIRANIH GOSPODINJSTVIH V ROGA[KI SLATINI LETA 1996 .................................................................................................................................................. 138 7.8. AKTIVNO PREBIVALSTVO ROGA[KE SLATINE PO PANOGAH DEJAVNOSTI IN ZAPOSLENOSTI V NAJVE^JIH PODJETJIH ................................................................................................................................ 139 7.8.1. ZAPOSLENOST ANKETIRANEGA PREBIVALSTVA LETA 1996 .................................................... 143 7.9. ANKETIRANA GOSPODINJSTVA V ROGA[KI SLATINI PO ZAPOSLENOSTI V NAJVE^JIH PODJETJIH LETA 1996 .................................................................................................................................................. 144 8. PROSTORSKO-FUNKCIJSKI RAZVOJ ROGA[KE SLATINE ................................................................................................ 147 8.1. PROSTORSKI RAZVOJ NASELJA ................................................................................................................................................................ 147 8.2. STANOVANJSKA FUNKCIJA ................................................................................................................................................................................ 152 8.3. RAZMESTITEV DRUGIH FUNKCIJ V ROGA[KI SLATINI ............................................................................................ 156 8.3.1. PROIZVODNE DEJAVNOSTI ............................................................................................................................................................ 156 8.3.2. GOSTINSKE IN TURISTI^NE DEJAVNOSTI .............................................................................................................. 158 8.3.3. OSKRBNE DEJAVNOSTI ........................................................................................................................................................................ 160 8.3.4. STORITVENE DEJAVNOSTI .............................................................................................................................................................. 166 8.3.5. KVARTARNE DEJAVNOSTI .................................................................................................................................................................. 167 8.4. FUNKCIJSKA ^LENITEV ROGA[KE SLATINE .......................................................................................................................... 168 8.4.1. ZDRAVILI[KO-TURISTI^NA CONA ........................................................................................................................................ 168 7 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat 8.4.2. OSKRBNO-STORITVENA IN UPRAVNA CONA ...................................................................................................... 170 8.4.3. INDUSTRIJSKE CONE .............................................................................................................................................................................. 172 8.4.4. STANOVANJSKE CONE ............................................................................................................................................................................ 173 8.5. ZEMLJI[KO-POSESTNE RAZMERE V ROGA[KI SLATINI ...................................................................................... 176 9. ODNOS PREBIVALCEV ROGA[KE SLATINE DO ZDRAVILI[KO-TURISTI^NE DEJAVNOSTI V NASELJU ...................................................................................................................................................................................................... 179 9.1. UPORABA [PORTNIH, REKREACIJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV IN NAPRAV V NASELJU ZA IZVAJANJE PROSTO^ASNIH AKTIVNOSTI PREBIVALCEV ROGA[KE SLATINE ........................................................................................................................................................ 183 10. SKLEP ............................................................................................................................................................................................................................................................ 184 10.1. OBDOBJA TURISTI^NEGA RAZVOJA V ROGA[KI SLATINI ............................................................................ 185 10.2. DEJAVNIKI TURISTI^NEGA RAZVOJA V ROGA[KI SLATINI .......................................................................... 190 10.3. U^INKI TURISTI^NEGA RAZVOJA V ROGA[KI SLATINI ...................................................................................... 196 10.3.1. VPLIV NA ZAPOSLENOST PREBIVALSTVA .......................................................................................................... 196 10.3.2. VPLIV NA DEMOGRAFSKI RAZVOJ .................................................................................................................................. 199 10.3.3. VPLIV NA PROSTORSKO-FUNKCIJSKI RAZVOJ ROGA[KE SLATINE .......................... 200 10.3.4. DRUGI U^INKI TURISTI^NEGA RAZVOJA .............................................................................................................. 203 11. VIRI IN LITERATURA .................................................................................................................................................................................................................. 205 12. SEZNAM SLIK ...................................................................................................................................................................................................................................... 208 13. SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................................................................................................................................ 210 8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 PREDGOVOR Roga{ka Slatina izstopa med slovenskimi malimi mesti s posebno dejavnostno usmeritvijo. Turizmu, ki so ga spodbudili zdravilni mineralni vrelci, se je kot mestotvorna dejavnost kasneje pridruìla tudi industrija. Tako sta na razvoj naselja ve~ desetletij vplivali obe dejavnosti in sooblikovali njegovo drù- benoekonomsko in funkcijsko strukturo ter fizi~no zgradbo. Preu~evanju te problematike se je v svoji doktorski disertaciji posvetil dr. Uro{ Horvat. Rezultat nje-govega ve~letnega raziskovalnega dela je tudi pri~ujo~a monografija o razvoju in u~inkih turizma v Roga{- ki Slatini. Osrednji vsebinski element je v monografiji posve~en funkcijskemu razvoju Roga{ke Slatine. Avtor je v tem sklopu raziskoval, kako so se oblikovale temeljne turisti~ne dejavnosti, predvsem nastanitve-ne turisti~ne zmogljivosti ter objekti splo{ne in specialne terapije, ki so spodbujale razvoj tudi drugih mestoslùnih dejavnosti. Med njimi je, kot kaèjo rezultati, bila posebej pomembne komunalna infrastruktura, ki je kot predpogoj razvoja vsakega pomembnej{ega naselja postopoma pritegovala v naselje tudi druge funkcije. Te so {irile ekonomsko bazo Roga{ke Slatine in krepile njeno razvojno vlogo v razmeroma manj razviti pokrajini Roga{kega podolja. Z genetskim metodolo{kim pristopom je avtor identificiral posamezne razvojne stopnje zdravili{~a in za vsako od njih opredelil poglavitne zna~ilnosti, to je spremembe v demografski in socialni sestavi, v funkcijski usmeritvi ter pojasnil njihove vzroke. Med vzroke za razli~no intenziteto razvojnih stopenj posebej izstopajo spremembe splo{nih ekonomskih, socialnih in politi~nih pogojev v òji regiji in v {ir{em prostoru, ki opozarjajo na veliko ob~utljivost turisti~ne dejavnosti in s tem tudi turisti~nih naselij od splo{nih politi~nih in ekonomskih razmer. Drug pomemben vsebinski sklop raziskave, ki ga kaè posebej izpostaviti, se nana{a na morfolo-gijo in ustroj mesta. V tem okviru ja avtor opravil tudi analize o demografski in socioekonomski sestavi naselja, na podlagi katere je mesto raz~lenil na socialno-funkcijske enote. Zaradi polifunkcionalne dejavnostne usmeritve Roga{ke Slatine, za katero je zna~ilna pretèno ter-ciarna naravnanost s sorazmerno dobro razvitostjo kvartarnih in sekundarnih dejavnosti, je moral avtor svojo raziskovalno delo metodolo{ko in vsebinsko zasnovati celostno, saj brez takega pristopa ne bi mogel zadovoljivo pojasniti njegove zapletene socialnogeografske, funkcijske in fiziognomske zgradbe. Zgolj s klasi~nimi viri, to je s statistiko, pisnimi viri in kartiranjem rabe tal, ni mòno raziskovati dolo~enih geografskih vzro~nih dejavnikov in struktur. Zato se je avtor na {iroko oprl tudi na razultate lastnega anketiranja, ki mu je omogo~ilo podrobneje pojasniti nekatere pomembne elemente prostorske stvarnosti. Raziskava ob koncu odpira tudi nekatere razvojne probleme. Medtem ko se kaè z gospodarske-ga in socialnega vidika prepletanje turisti~nih, industrijskih in oskrbnih funkcij v pozitivni lu~i, pa je po izsledkih avtorja, njihovo kopi~enje v okviru mestnega teritorija povzro~ilo {tevilna navzkrìja in probleme usklajene namenske rabe. V monografiji o razvoju in u~inkih turizma v Roga{ki Slatini je dr. Horvat osvetlil nekatere nove geografske dejavnike, u~inke in probleme oblikovanja turisti~no-industrijskega malega mesta. Primere raziskovanj podobnih mest namre~ le redko sre~ujemo v geografski literaturi. Nenazadnje tudi zato, ker se {tevilni naravnopogojeni po~itni{ki turisti~ni kraji razvijajo obi~ajno kot enostranska, to je pretèno le v terciarne dejavnosti usmerjena naselja. Rezultati raziskave pomenijo tehten prispevek k oblikova-nju in razumevanju specifi~nih u~inkov turizma na geografski razvoj turisti~nega naselja, ki ga je hkrati zajela industrializacija. Tovrstni u~inki so v geografiji turizma sicer znani, vendar predvsem na hipoteti~ni ravni, niso pa {e bili dovolj dobro sistematizirani, ovrednoteni in kot taki vklju~eni v model drùbeno-ekonomskega razvoja dolo~enega obmo~ja. Zaradi tega predstavlja metodolo{ko podrobna obravnava dr. Horvata, naslonjena v veliki meri na samostojno, empiri~no zbrano podatkovno bazo, pomemben prispevek k spoznavanju specifi~nih geografskih zna~ilnosti v mozaiku na{ih malih mest. Dr. Matjà Jer{i~ 9 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 1. UVOD Monografija, ki je pred vami, predstavlja predelano in dopolnjeno doktorsko disertacijo, ki sem jo izdelal v okviru doktorskega {tudija s podro~ja geografije turizma na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na primeru Roga{ke Slatine obravnavam dejavnike, ki sproàjo, vplivajo in usmerjajo turisti~ni razvoj, ter u~inke le-tega na preobrazbo pokrajine. Intenziven turisti~ni razvoj namre~ povzro~a {tevilne pokrajinsko pomembne u~inke, ki vplivajo tako na spremembo drùbenoekonomske strukture in funkcij kot tudi na izgled pokrajine v turisti~nih obmo~ij. Pri tem je treba poudariti, da turisti~ni razvoj ni izo-liran pojav, temve~ je prepleten z drugimi drùbeno geografskimi procesi v pokrajini. Zato so tudi ti predmet preu~evanja v tej raziskavi. Roga{ka Slatina sodi v skupino zdravili{kih turisti~nih krajev, ki se od drugih tipov turisti~nih krajev lo~ijo po specifi~ni zdravili{ki turisti~ni ponudbi. Obenem s svojo ve~stoletno tradicijo sodi med najstarej- {e in najpomembnej{e turisti~ne kraje v Sloveniji, v katerih so procesi preobrazbe pokrajine najbolj o~itni. Neagrarne dejavnosti so se sredi agrarne pokrajine za~ele razvijati è na za~etku 19. stoletja. Zdravili{ka dejavnost ter z njo povezane spremljevalne dejavnosti so bile v 19. in prvi ~etrtini 20. stoletja odlo~ilen dejavnik razvoja Roga{ke Slatine. Dolgoletni turisti~ni razvoj, ki zaradi razli~nih dejavnikov nikoli ni bil premo~rten, je vplival na oblikovanje posebne zdravili{ko-turisti~ne cone, hkrati pa je vplival na celotno drùbenoekonomsko in funkcijsko strukturo naselja ter njegov fiziognomski izgled. Leta 1927 se je v Roga{ki Slatini za~ela razvijati tudi industrija, ki je po drugi svetovni vojni prevzela vlogo prevladujo~ega dejavnika gospodarskega razvoja. Obe dejavnosti sta pritegnili druge mesto-tvorne dejavnosti (terciarne in kvartarne), tako da je Roga{ka Slatina postopoma postajala vse bolj polifunkcionalni turisti~ni kraj, v katerem je turisti~na dejavnost le ena od dejavnosti in bolj ali manj vezana na osrednji zdravili{ko-turisti~ni del naselja. Prav prepletanje zdravili{ko-turisti~ne funkcije z drugimi funkcijami je vplivalo na oblikovanje specifi~nih pokrajinskih struktur, pa tudi navzkriìj in problemov, ki izhajajo iz razli~nih zahtev po rabi prostora. Monografija je razdeljena na tri osnovne vsebinske sklope: metodolo{ki uvod, prikaz razvoja in zna- ~ilnosti turisti~nega prometa ter oris u~inkov turizma na prostorski razvoj in drùbenoekonomsko strukturo Roga{ke Slatine. Teoreti~no je raziskava razvoja in u~inkov turizma v Roga{ki Slatini naslonjena na Butlerjev model razvoja turisti~nega kraja. Bistvo upo{tevanega modela je ugotavljanje razvojnih stopenj turisti~nega kraja in izpostavljanje u~inkov turisti~nega razvoja v posameznih razvojnih stopnjah. Metodologija razi-skovanja temelji na teoretskih osnovah geografije naselij oziroma geografije mest, geografije prebivalstva, socialne geografije in posebej geografije turizma. Prve tri veje geografije nudijo osnovni okvir in splo{ne metode preu~evanja, slednja pa specifi~ne metode, ki omogo~ajo preu~evanje u~inkov turisti~nega razvoja. V prvem osrednjem delu monografije sta v treh poglavjih prikazana razvoj ter zna~ilnosti turisti~- nega prometa v Roga{ki Slatini. Najprej je prikazan kronolo{ki razvoj zdravili{~a in zdravili{ko-turisti~- ne ponudbe od za~etka 19. stoletja do dana{njega obdobja. Sledi prikaz razvoja turisti~nega prometa v Roga{ki Slatini na osnovi dinamike turisti~nega prometa v razli~nih ~asovnih obdobjih ter v odvisnosti od razvoja turisti~ne ponudbe, izhodi{~ poglavitnih smeri turisti~nih tokov in drugih dejavnikov, ki so vplivali na turisti~no povpra{evanje. Za obdobje med letoma 1953 in 1999 so kazalci, ki opredeljujejo obseg in zna~ilnosti turisti~nega prometa v Roga{ki Slatini, primerjani z vrednostmi v izbranih zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji (v ^ate{kih Toplicah, Atomskih Toplicah, Moravskih Toplicah, Radencih in Dobrni). Pri tem je izpostavljeno predvsem postopno izgubljanje vodilne vloge Roga{ke Slatine med slovenskimi zdravili{~i. V posebnem poglavju so na osnovi anketiranja gostov zdravili{~a analizirani sedanji turisti~ni motivi, potrebe, navade in strukture gostov. Predstavljene so tudi terapevtske, {portno-rekreacijske in druge turisti~ne potrebe gostov ter njihovo zadovoljstvo z zdravstveno in turisti~no ponudbo v Roga{ki Slatini. 11 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Drugi osrednji del monografije je prav tako razdeljen na tri poglavja in obravnava posledice turisti~- ne dejavnosti v Roga{ki Slatini. Najprej je v povezavi z gospodarskim razvojem v naselju prikazan demografski razvoj od sredine 19. stoletja dalje. Poudarjen je vpliv zdravili{ko-turisti~ne in industrijske dejavnosti na razvoj in sestavo delovnih mest, dinamiko prebivalstvene rasti ter ekonomsko sestavo prebivalstva in gospodinjstev v Roga{ki Slatini. Poseben del, ki temelji na anketiranju, obravnava odvisnost gospodinjstev od zaposlitve njihovih ~lanov v glavnih gospodarskih dejavnostih v Roga{ki Slatini. Sledi obravnava prostorskega razvoja naselja in razmestitev funkcij. Posebej je izpostavljen vpliv zdravili{ko-turisti~ne dejavnosti na razvoj in razmestitev turisti~nih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti v naselju. Opredeljene so posamezne funkcijske cone v Roga{ki Slatini, zlasti tiste, v katerih sta turizem in rekreacija poglavitni obliki rabe prostora. Analiziran je vpliv razvoja zdravili{~a na zemlji{ko-posestne razmere v naselju ter lastni{tvo zasebnih stanovanjskih hi{ nedoma~inov. V posebnem poglavju je predstavljen odnos prebivalstva Roga{ke Slatine do zdravili{ko-turisti~ne dejavnosti v naselju ter pomen turisti~ne infrastrukture za kvaliteto bivanja doma~inov. Povzetek raziskave je podan v zadnjem poglavju, v katerem so predstavljena glavna obdobja turisti~nega razvoja Roga{ke Slatine ter prostorsko pomembni u~inki turisti~nega razvoja, ki so vplivali na preobrazbo pokrajine in drùbenoekonomsko strukturo v Roga{ki Slatini. Ob izidu monografije se zahvaljujem mentorju dr. Matjaù Jer{i~u za strokovne nasvete in korist-ne napotke med {tudijem in pripravo disertacije. Pri anketiranje gostov in prebivalcev Roga{ke Slatine so mi v okviru terenskega dela pri predmetu Geografija turizma pomagali tudi {tudenti geografije z Oddelka za geografijo Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru. Zahvaljujem se Geografskemu in{titutu Antona Melika ZRC SAZU, Zalòbi ZRC in uredniku dr. Dra-gu Perku, ki so monografijo uvrstili v knjìno zbirko Geografija Slovenije, ter Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem Republike Slovenije, Ob~i-ni Roga{ka Slatina, Termam Roga{ka d. o. o., Zdravili{~u Roga{ka – Zdravstvo d. o. o., Kolinski d. d. PPE Roga{ki vrelci, Steklarni Roga{ka d. d., Steklarski {oli Roga{ka Slatina, KeRos d. o. o. in Banki Koper d. d., ki so finan~no podprli izid publikacije. Zelo me veseli dober odziv lokalne skupnosti, ob~ine Roga{ka Slatina, ve~jih podjetij in {tevilnih posameznikov, ki so finan~no ali na drug na~in podprli moja prizadevanja za izdajo znanstvene monografije s podro~ja turizma. Prepri~an sem, da bo dobro sluìla promociji turizma nasploh, obenem pa tudi promociji nove ob~ine Roga{ka Slatina. Zahvala velja tudi Turisti~nemu informacijskemu centru oziroma Turisti~nemu dru{tvu Roga{ka Slatina, ki prilaga turisti~ni zemljevid Roga{ke Slatine. Nenazadnje se zahvaljujem mojim najdràjim: Damijani, Gregorju in Roku, ki so me vzpodbujali in podpirali pri mojem delu. 2. METODOLO[KA IZHODI[^A RAZISKAVE Turizem je kot posledica gospodarskega razvoja ter pove~anega obsega prostega ~asa in nara{- ~ajo~ih ~lovekovih potreb postal ena izmed najpomembnej{ih funkcij ~lovekovega delovanja. Zaradi svoje navezanosti na prostor vpliva na razvoj in preobrazbo òjih ali {ir{ih pokrajinskih obmo~ij in sodi tudi na podro~je preu~evanja geografije. V {tevilnih geografskih raziskavah s tega podro~ja avtorji predvsem ugotavljajo in vrednotijo dejavnike, ki usmerjajo in vplivajo na turisti~ni razvoj in preobrazbo pokrajine, ugotavljajo pa tudi u~inke, ki jih prinese preobrazba (Jer{i~ 1965; Jer{i~ 1985; Mathieson in Wall 1982; Duffield 1982; Pearce 1991; Gartner 1996; {tevilne raziskave posameznih turisti~nih krajev in obmo~ij). Avtorji ugotavljajo, da na turisti~ni razvoj vplivajo razli~ni dejavniki, ne le turisti~ni oziroma turisti~- no gospodarski, temve~ tudi drugi (na primer politi~ne ali splo{ne gospodarske razmere in podobno). Skupna jim je tudi ugotovitev, da turisti~ni razvoj (vedno bolj) izrazito vpliva na pokrajino in drùbo, saj spreminja ekonomsko sestavo, pospe{uje zaposlovanje v {tevilnih gospodarskih in negospodarskih dejav-12 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 nostih, vzpodbuja mo~nej{i razvoj turisti~ne in splo{ne infrastrukture, povzro~a spremembe v rabi tal in okolju ter ima v nekaterih primerih tudi velik socialni pomen. 2.1. DEJAVNIKI TURISTI^NEGA RAZVOJA Dejavnike, ki vplivajo na turisti~ni razvoj in ga usmerjajo, delimo na take, ki izvirajo iz samega sistema turizma in druge dejavnike. Osnovni elementi sistema turizma, to so turisti~no povpra{evanje, turisti~na ponudba in posred-niki turizma (Jer{i~ 1985, 30), so zaradi kompleksnosti sistema turizma eni izmed osnovnih gibal turisti~nega razvoja. Turisti~no povpra{evanje in ponudba namre~ neposredno vplivata drug na drugega in s tem vzpodbujata turisti~ni razvoj. Zadovoljevanje turisti~nih potreb priteguje tudi vse ve~jo pozornost svetovnega gospodarstva in kapitala ter vpliva na obseg in sestavo turisti~ne ponudbe v posameznih turisti~nih obmo~jih, ki jo nosilci turisti~nega razvoja bolj ali manj prilagajajo potrebam in zahtevam gostov. Obenem se zaradi nove ali spremenjene turisti~ne ponudbe pove~uje privla~nost posameznih turisti~nih obmo~ij, kar vpliva na pove~ano turisti~no povpra{evanje oziroma turisti~ne tokove v obmo~- je in odpiranje novih mònosti za turisti~ni razvoj. Turisti~no ponudbo predstavljajo tiste turisti~ne dobrine, ki so na voljo turistom, da bi zadovoljile njihove turisti~ne potrebe (Zorko 1999, 71). Turisti~ni potro{niki se svobodno odlo~ajo, s katerimi turisti~nimi dobrinami in v katerem ~asu bodo zadovoljili svoje potrebe, medtem ko so nosilci turisti~ne ponudbe odvisni od prostora in ~asa in se le s teàvo prilagajajo turisti~nemu povpra{evanju. Po mnenju Pearcea (1991, 25) so nekateri elementi turisti~ne ponudbe {e posebej pomembni: • Turisti~ni potencial zajema vse tiste naravne ter drùbene in kulturne sestavine pokrajine, ki sicer nimajo neposredne zveze s turizmom, a zaradi svoje privla~ne mo~i za turiste lahko postanejo turisti~ni objekti in imajo v posameznih obmo~jih tudi velik turisti~ni pomen. Med naravne sestavine turisti~- nega potenciala pri{tevamo posamezne naravne objekte in pojave, geolo{ko zgradbo, reliefne pote-ze, podnebne zna~ilnosti pokrajine, vode, ìvalski in rastlinski svet; med drùbene in kulturne sestavine pa pri{tevamo jezik, mentaliteto, gostoljubnost, {ege in navade ter razli~ne kulturne in gospodarske objekte, ustanove in prireditve. V sodobnem svetu je turisti~ni potencial eden od osnovnih dejavnikov, ki vpliva na turistovo odlo- ~itev, katera obmo~ja bo izbral za svoj obisk. Prednost imajo obmo~ja, ki so bolj privla~na in vsebu-jejo raznolike ali pa svojevrstne naravne, drùbene ali kulturne prvine. Zaradi tega se turisti~ni tokovi vedno bolj usmerjajo v nova in bolj oddaljena turisti~na obmo~ja sveta. Pri zdravili{kih turisti~nih krajih imajo odlo~ilen pomen za za~etek turisti~nega razvoja zdravilne lastnosti mineralnih in termalnih voda, pa tudi ugodne klimatske razmere. • Splo{na infrastruktura zajema osnovno opremljenost z objekti in napravami za promet, za oskrbo z vodo, energijo in informacijami, komunalno opremljenost, pa tudi objekte za izobraèvanje, zdravstvo, trgovino, upravo in drugo. Predstavlja temelj, ki omogo~a razvoj vseh gospodarskih in drugih dejavnosti ter s tem tudi turizma. Omogo~a, oziroma predstavlja celo pogoj za njegov razvoj. S turisti~nim razvojem pa se v turisti~nih obmo~jih obenem {iri in izbolj{uje tudi splo{na infrastruktura. • Objekti za bivanje turistov (turisti~na superstruktura) so objekti, ki so nastali in obratujejo izklju~no zaradi zadovoljevanja turisti~nih potreb v naj{ir{em smislu. Do njih so usmerjena {tevilna turisti~na po~itni{ka potovanja, obenem pa so tudi izhodi{~a za izletni{ka potovanja in rekreacijske aktivnosti v njihovi okolici. Lo~imo osnovne turisti~ne bivalne objekte (hotel, motel, depandansa, penzion, gostilna, apartma) in dopolnilne turisti~ne bivalne objekte (po~itni{ko stanovanje, {otori{~e, karavaning, zasebna turisti~na soba, mladinsko preno~i{~e, otro{ko okrevali{~e, po~itni{ki dom, tabor organizacij ali dru{tev, planinska ko~a, planinsko zaveti{~e, lovska ko~a in podobno). V zadnjem obdobju so se razvile {tevilne oblike preno~itvenih zmogljivosti, ki prilagajajo svojo ponudbo sodobnemu razvoju, èljam in okusu ter finan~nim zmònostim razli~nih potro{nikov turisti~nih dobrin. Tako se poleg tradicionalnih bivalnih objektov v zadnjih letih uveljavljajo tudi nove obli-13 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat ke, med katerimi posebej izstopajo po~itni{ka stanovanja. V {tevilnih obmo~jih predstavljajo pogla-vitno obliko turisti~nih zmogljivosti. Jer{i~ (1985, 129) na primer ugotavlja, da predstavljajo leì{~a v po~itni{kih stanovanjih v slovenskih Alpah priblìno 36 % vseh turisti~nih leì{~. V Evropi v nekaterih turisti~nih obmo~jih v Sredozemlju, Alpah in okolici ve~jih mestnih naselij predstavljajo pomemben sestavni del kulturne pokrajine; zaradi tega se v teh obmo~jih è pojavljajo {tevilni pozitivni pa tudi negativni u~inki (Jer{i~ 1987; Lichtenberger 1988). • Turisti~na infrastruktura obsega tisto infrastrukturo, ki je v turisti~nem kraju namenjena predvsem turizmu. Jer{i~ (1987, 53–54) mednjo uvr{~a turisti~ne prometne objekte (ì~nice, sedènice, vle~nice, posebne turisti~ne ceste in parkiri{~a, turisti~na letali{~a in pristani{~a), objekte in naprave, ki so namenjeni za rekreacijo turistov (sprehajalne in planinske poti, razli~ni {portni objekti in igri{~a, kopali{- ~a, smu~arske proge, zelene povr{ine za poleàvanje), objekte za zabavo in kulturne prireditve (koncertne dvorane, dvorane za ples, igralnice), objekte za informiranje turistov ter organiziranje turisti~ne dejavnosti in podobno. V zdravili{kih turisti~nih krajih uvr{~amo med turisti~no infrastrukturo tudi objekte za zdravstveno obravnavo, ki omogo~ajo rabo naravnih zdravilnih sredstev (na primer dvorane za pitje mineralne vode, objekti za kopanje v zdravilni vodi, objekti za inhalacije) ter izvajanje razli~nih medicinskih terapevtskih postopkov (objekti za fizioterapije, sanatoriji). Za zdravili{ke turisti~ne kraje so posebej zna~ilni tudi parki in posebne sprehajalne poti, terase in zelene povr{ine za leànje na prostem in podobno. Objekti in naprave turisti~ne infrastrukture v nekaterih primerih mo~no spreminjajo izgled pokrajine in vplivajo na druga~no rabo tal. V zadnjih tridesetih letih so zlasti razvoj ì~nic z urejenimi smu~i{~i ter izgradnja marin in turisti~nih cest povzro~ili {tevilne neposredne in posredne pokra-jinske u~inke. • Razli~ne oskrbne in storitvene dejavnosti so se razvile prav zaradi zadovoljevanja potreb turistov in njihove kupne mo~i. Med trgovinami, v katerih prodajajo predmete, ki jih kupujejo predvsem turisti, so najbolj zna~ilne prodajalne turisti~nih spominkov, turisti~ne literature, potovalnih, {portnih, kozmeti~nih, fotografskih in drugih potreb{~in. Turisti pa se oskrbujejo tudi v trgovinah s tekstilom, obutvijo, hrano in pija~ami. Med storitvenimi dejavnostmi so turistom na voljo zlasti razni servisi za popravila {portne opreme ter kozmeti~ni in frizerski saloni. V {tevilnih turisti~nih krajih se na najbolj{ih lokacijah nahajajo tudi trgovine za prodajo luksuznega blaga (obla~ila visoke mode, krzno, zlato, umetni{- ki predmeti in podobno). V turisti~nih krajih se je razvila posebna hierarhi~na razvrstitev oskrbnih in storitvenih dejavnosti, ki je, tako kot njihova sestava in preseèk, odvisna od stopnje razvoja turisti~nega kraja in razli~nih oblik turizma v njem. Turisti~ni kraji v {ir{em smislu in z razli~nimi vrstami turizma imajo pestrej{o sestavo teh dejavnosti, vendar pa so le-te ve~inoma namenjene potrebam krajevnega prebivalstva, zato jih tèje uvr{~amo med izklju~no turisti~no pogojene dejavnosti. • Turisti~ne organizacije vplivajo na razvoj in delovanje turisti~ne ponudbe, saj izvajajo dvojno posredni{ko vlogo: zastopajo turisti~no povpra{evanje in pribliùjejo turisti~no ponudbo potro{nikom turisti~- nih dobrin. Turisti~ne agencije z organiziranim prevozom, bivanjem, prehrano in ogledom znamenitosti prevzamejo breme celotne organizacije in ponujajo turistom celovit turisti~ni proizvod. S propagand-no dejavnostjo tudi vzpodbujajo turisti~no povpra{evanje. Med elementi turisti~nega povpra{evanja, ki lahko vplivajo na turisti~ni razvoj, so pomembne predvsem turisti~ne potrebe in turisti~ni motivi: • Turisti~ne potrebe se pojavijo {ele, ko so zadovoljene ~lovekove ìvljenjsko nujne potrebe, ki zago-tavljajo varnost. Osnovna potreba, ki vzpodbudi turisti~no potovanje ali letovanje, je potreba po rekreaciji zunaj doma~ega kraja. Vplivajo pa tudi potrebe po obnovitvi ~lovekovih telesnih in du{evnih mo~i, sprostitvi zaradi du{evnih in ~ustvenih napetosti, potrebe po potro{nji materialnih dobrin, potrebe po doìvetjih, spoznavanju naravnih in kulturnih pojavov in objektov, drugih ljudi in navad ter sre~evanju z njimi (Jer{i~ 1985, 33–34). 14 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 • Turisti~ni motivi so tiste notranje vzpodbude in nagibi, zaradi katerih ~lovek v dolo~enem ~asu zapu-sti kraj stalnega bivanja in se odlo~i za dolo~eno obliko turisti~ne potro{nje (Zorko 1999, 54). Med najpomembnej{imi so telesni, du{evni, kulturni pa tudi statusni in prestìni motivi. Motivi za turisti~- na potovanja se lahko razmeroma hitro spreminjajo, za posameznika pa je lahko hkrati pomembno ve~ razli~nih motivov, ki so zavestni ali pa tudi ne. Poznavanje turisti~nih motivov ima zato velik prakti~ni pomen, saj se motivom turistov ter njihovim èljam in navadam prilagaja turisti~na ponudba v turisti~nih obmo~jih. Dejavniki zunaj sistema turizma, kot so ekonomski, tehnolo{ki, socialni, politi~ni in iracionalni dejavniki, prav tako odlo~ilno vplivajo na turisti~ni razvoj. Med njimi Pearce (1991, 28) poudarja predvsem naslednje: • Pove~an obseg prostega ~asa in razporeditev prostega ~asa je odlo~ilen dejavnik, ki neposredno vpliva na obseg turisti~nega povpra{evanja in vzpodbuja turizem in rekreacijo. V zadnjih letih se je v gospodarsko razvitih deèlah delovni ~as zmanj{al na 35 do 42 ur tedensko, zaposleni pa imajo pravico tudi do najmanj 20 pla~anih dni dopusta na leto. Vse to vpliva na pove~an obseg prostega ~asa. Ta v naj{ir{em smislu v povpre~ju predstavlja kar 30 % celotnega ~asa med letom. Seveda je prosti ~as razli~no razporejen, tako da na turisti~ne in rekreativne dejavnosti pomembno vplivajo razli~ne oblike prostega ~asa. Sedanja razporeditev prostega ~asa vpliva na tri osnovne oblike turisti~nih potovanj. Med delovnim tednom so turisti~no-rekreacijska potovanja omejena na nekajurne izlete v blìnjo okolico kraja stalnega bivali{~a in so povezana z vsakodnevno rekreacijo. Ob koncu tedna ali ob praznikih so turisti~na potovanja ve~inoma izleti v blìnji ali daljni okolici kraja stalnega bivali{~a ali pa tudi {ir{e in so lahko povezana s kraj{im bivanjem zunaj kraja stalnega bivali{~a. Tretja oblika turisti~nih potovanj pa je povezana s potovanji med po~itnicami in dopusti, ki trajajo ve~ dni in imajo naj{ir{i obseg gibanja. Tak{na razporeditev prostega ~asa vpliva na zgostitev po~itni{kih potovanj na nekaj poletnih mesecev, kar vpliva na neugodne ekonomske u~inke turizma. Zato se posku{a po~itni{ki prosti ~as razdeliti vsaj na dve letni obdobji. • Razpolòljiva denarna sredstva prebivalstva omogo~ajo, da se potreba po turizmu in turisti~nih poto-vanjih lahko uresni~i. To pa je mogo~e {ele tedaj, ko materialni poloàj posamezniku omogo~a, da po zadovoljitvi osnovnih ìvljenjskih potreb nameni del vi{ka denarnih sredstev tudi za turizem. V sorazmerno manj razvitih dràvah sveta gmotne razmere ve~ini prebivalstva {e ne omogo~ajo potovati na po~itnice, medtem ko v razvitih dràvah Evrope, Severne Amerike, Japonske in Avstralije zaradi viso-kega ìvljenjskega standarda lahko odhaja na dalj{a po~itni{ka potovanja ve~ kot polovica prebivalstva; na primer na Nizozemskem 66 %, v Nem~iji 60 %, Italiji 57 % (Jer{i~ 1992a, 11). • Demografske zna~ilnosti prebivalstva (starostna in spolna sestava, stopnja izobrazbe, poklicna in socialna sestava, zdravstveno stanje, velikost druìn, verska pripadnost in podobno) kaèjo na ~lovekove potrebe in èlje in s tem vplivajo na turisti~no povpra{evanje (Zorko 1999, 59). • Pove~ana mobilnost prebivalstva in razvoj prevoznih sredstev prav tako vpliva na razvoj turisti~nega prometa, ki ga pogojeno z razvojem prevoznih sredstev oziroma prevozom med izhodi{~nim krajem in cilji turisti~nih potovanj. Hitrej{i razvoj zdravili{kih, obmorskih ali gorskih krajev je bil v 19. in na za~etku 20. stoletja povezan z razvojem èleznice. Po drugi svetovni vojni je hiter razvoj avtomobi-lizma vzpodbudil zlasti razvoj doma~ega turizma in gradnjo po~itni{kih stanovanj v okolici mest. Hiter razvoj letalske tehnologije je vzpodbudil velik razmah mednarodnega turizma. Posamezne oblike prevoza imajo svoje zna~ilnosti ter razli~no vplivajo na stopnjo mobilnosti prebivalstva in s tem na dostopnost do razli~nih turisti~nih obmo~ij. Cestni promet predstavlja najbolj mnoì~no, najbolj prilagodljivo in najbolj dinami~no obliko prometa. Poteka na zelo razvejanem cestnem omrèju, ki turistom omogo~a dostop do najrazli~nej{ih ciljev turisti~nih potovanj. Pomembna sta organiziran (z avtobusi), kot individualni cestni promet, ki je eden izmed glavnih dejavnikov razvoja turizma in rekreacije. Letalski promet je najmlaj{a oblika prevoza, ki je turistom odprla nova, pred tem v ve~ini primerov periferna turisti~na obmo~ja in sproìla intenziven razvoj mednarodnega turizma. Za turisti~na 15 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat potovanja sta pomembna potni{ki promet na stalnih linijah in ~arterski na sezonskih linijah. Zlasti slednji postaja vedno pomembnej{i, saj predstavlja organiziran in cenej{i prevoz turistov v turisti~na obmo~ja. • Politi~ne (varnostne) razmere v ciljnih turisti~nih obmo~jih privla~ijo ali odvra~ajo mednarodne turisti~ne tokove. Sem sodijo tudi stali{~a in ukrepi posameznih dràv glede potovanj njihovega prebivalstva v druge dràve in tujih dràvljanov po dràvi (na primer razli~ne formalnosti pri prestopu meje, menjava denarja in podobno). Poseben primer predstavljajo vojne razmere, ki onemogo~ijo turisti~- na potovanja in vplivajo tudi na zmanj{anje potovanj v sosednja obmo~ja ali dràve. • Ekonomski dejavniki so prav tako pomembni kot gibalo turisti~nega razvoja. ^eprav turizem v svojem konceptu nima pretèno gospodarskega zna~aja, pa v svoji sklepni stopnji vedno poteka na ekonomskem podro~ju in se ravna po ekonomskih zakonitostih (Planina 1991, 33). Cilj gospodarjenja sta potro{nja in dohodek, zato je treba na podro~je turizma investirati; investicije morajo biti renta-bilne in morajo biti gibalo nadaljnjega razvoja. Turizem ima {tevilne ekonomske funkcije in u~inke, na primer prerazporeditev ustvarjenega dohodka v dejavnosti, ki so povezane s turizmom, prerazporeditev dohodka iz gospodarsko bolj razvitih deèl v gospodarsko manj razvite, stimuliranje proizvodnje in dejavnosti, ki so povezane s turisti~no potro{njo in podobno. Po drugi svetovni vojni je turizem iz nekdanje luksuzne dobrine marsikje postal dobrina {iroke potro{nje. Ponekod je turisti~- na ponudba dosegla è tako visoko stopnjo, da lahko govorimo o tako imenovani turisti~ni industriji. Z razvojem prometnih sredstev se vse bolj {iri in posega v nova obmo~ja. • Vzpodbujanje turisti~nega razvoja s strani dràvne uprave ali drùbe nasploh lahko odlo~ilno vpliva na razvoj turizma kot ekonomske in neekonomske (drùbene) dejavnosti. Dràvna uprava ali drù- ba nasploh ustvarjata politi~ne razmere, ki lahko zavirajo ali vzpodbujajo turisti~na potovanja, ustvarjata ustrezno gospodarsko politiko, ki vzpodbuja investicije v turizem (na primer ustrezna dav~na politika, krediti, izgradnja osnovne infrastrukture, vzpodbujanje tujih investitorjev), ustvarjata ustrezno socialno politiko (razne socialne ugodnosti pospe{eno vplivajo na doma~a turisti~na potovanja) in podobno. Prav tako je pomembno pripravljanje, sprejemanje in uresni~evanje na~rtov turisti~nega razvoja na dràvni in regionalni ravni, s katerimi se usmerja nadaljnji turisti~ni razvoj. Te usmeritve se razlikujejo glede na stopnjo ekonomskega in splo{nega drùbenega razvoja posameznih dràv. V ve~ini dràv v razvoju ima turizem podrejeno vlogo, ~eprav so nekatere dràve è spoznale njegovo pomembnost tako na ekonomskem (na primer pri vzpodbujanjui tujih investicij, mò- nostih za razvoj manj razvitih obmo~ij in s tem zmanj{anju regionalnih razlik) kot tudi na drùbenem podro~ju (na primer pri krepitvi mednarodnega sodelovanja, promociji dràve, krepitvi legitimnosti in politi~nega prestià vladajo~ih struktur) (Pearce 1991, 41). • Mednarodne organizacije, ki vzpodbujajo turisti~ni razvoj, nudijo tehni~no in strokovno pomo~ pri pri-pravi turisti~nih razvojnih planov, kredite za izgradnjo osnovne infrastrukture ali ve~jih turisti~nih kom-pleksov, pomo~ pri odpravljanju raznih negativnih posledic turisti~nega razvoja in podobno. Pomembno vlogo imajo tudi pri promociji mednarodnega turizma in u~inkov turizma na drùbenoekonomski razvoj, predvsem v dràvah v razvoju. Turisti~ni razvoj vzpodbujajo predvsem mednarodne ban~ne in razvojne organizacije, kot so na primer Svetovna banka za obnovo in razvoj (IBRD), Mednarodno zdruènje za razvoj (IDA), Mednarodno finan~no zdruènje (IFC), Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Pomembno vlogo ima Svetovna organizacija za turizem (WTO), ki je bila ustanovljena leta 1975, ko je nasledila prej{njo IUOTO in zdruùje ve~ kot 100 dràvnih organizacij za turizem (Pearce 1991, 45–47). Zaradi vi{jih dohodkov, ve~jega obsega prostega ~asa in ve~je mobilnosti prebivalstva se je turisti~nih potovanj lahko udeleèvalo vedno ve~ ljudi. Razvoj prometnih sredstev, nagel razvoj in {irjenje preno~itvenih zmogljivosti na novih lokacijah ter cenovno dostopna organizirana potovanja so {e pove~ali povpra{evanje in ponudbo. Danes lahko ugotovimo, da se ve~ina ljudi v razvitih deèlah udeleùje turisti~nih potovanj, pove~uje pa se tudi delè turistov v deèlah v razvoju. Jer{i~ ugotavlja (1992a, 11), da priblìno ena tretjina vsega svetovnega prebivalstva vsako leto odhaja vsaj na eno turisti~no potovanje, ki traja pet ali ve~ dni. 16 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 2.2. U^INKI TURISTI^NEGA RAZVOJA Turizem je mnoì~ni drùbeni pojav, ki zaznamuje prostor, v katerem se pojavlja, {tevilne dejavnosti, ki sodelujejo pri razvoju turizma ter ljudi; tako udeleènce turisti~nih potovanj kot doma~ine, ki soob-likujejo turisti~no ponudbo (Zorko 1999, 129). Ve~ji del direktnih u~inkov turizma je mogo~e izmeriti ali dokazati, nekateri u~inki pa so posredni in tèko merljivi. Sprva je bilo preu~evanje u~inkov turisti~nega razvoja usmerjeno predvsem v ugotavljanje ekonomskih u~inkov razvoja turizma, saj so najbolj o~itni in merljivi, kasneje pa se je temu pridruìlo tudi preu- ~evanje drùbenih in prostorskih u~inkov oziroma njihovo enakovredno obravnavanje. Ekonomski u~inki turizma so posledica turisti~ne potro{nje. Pospe{en turisti~ni razvoj v {estdesetih in sedemdesetih letih je povzro~il, da je turizem postal obetavna gospodarska panoga, ki prispeva pomemben delè k ekonomskemu napredku posameznih deèl. Leta 1980 je okoli 285 milijonov turistov samo zunaj svoje dràve potro{ilo 105 milijard ameri{kih dolarjev, leta 1998 pa 625 milijonov turistov è ve~ kot 450 milijard ameri{kih dolarjev (Zorko 1999, 151). Z okoli 6 % letno rastjo {tevila tujih turistov in okoli 12 % letno rastjo deviznega priliva iz mednarodnega turizma (Planina 1991, 1) postaja turizem ena izmed najpomembnej{ih gospodarskih dejavnosti in v nekaterih dràvah najve~ji vir prihodka. Po podatkih WTO-ja (1998) je bilo na svetu leta 1997 v turizmu zaposlenih 255 milijonov prebivalcev, kar je predstavljajo okoli 10 % vseh delovnih mest, ki so ustvarila okoli 10 % vsega dohodka v sve-tovnem gospodarstvu. Po istih podatkih je bilo v Evropi povezanih s turizmom in potovanji okoli 38 milijonov delovnih mest. V dràvah Evropske zveze je v povpre~ju takih 13 % vseh delovnih mest, v drugih evropskih dràvah 9 %, v ZDA pa 11 %. [e vi{ji so deleì v turisti~no razvitih dràvah tako imenovanega tret-jega sveta, kjer je turizem ena glavnih gospodarskih panog; na primer na Karibih okoli 25 % vseh zaposlenih dela v podjetjih, povezanih s turizmom. Z razvojem sodobnega turizma je postala turisti~na dejavnost eden najbolj pomembnih dejavnikov gospodarskega in drùbenega razvoja turisti~nih regij. Zaradi {tevilnih ekonomskih u~inkov se v turisti~nih obmo~jih razvijajo nove gospodarske dejavnosti, ki so bolj ali manj povezane s turizmom, v njih pa so prebivalci stalno, delno ali dodatno zaposleni; izbolj{uje se gospodarski poloàj obmo~ij, spreminja se sestava proizvodnje, pove~ujejo se investicije v turisti~no in splo{no infrastrukturo in podobno. V turisti~nih obmo~jih se je izbolj{ala splo{na raven oskrbe prebivalstva in opremljenosti s splo{no in turisti~no infrastrukturo, v {tevilnih turisti~nih obmo~jih so se razvile ugodne mònosti za razvoj {tevilnih dejavnosti, ki sluìjo obiskovalcem in doma~inom, nudijo se mònosti zaposlitve v turizmu in drugih terciarnih dejavnostih – gospodarsko se krepi celotno obmo~je. Ker so bila obmo~ja z naravnimi privla~nostmi pogosto tudi obmo~ja, ki so zaostajala za ekonomskim razvojem urbaniziranih in indu-strializiranih obmo~ij, so se s turisti~nimi migracijami in prelivanjem dohodka v ta obmo~ja tudi zmanj- {ale razlike med razvitimi in manj razvitimi obmo~ji posameznih dràv. Do prelivanja sredstev iz gospodarsko bolj razvitih obmo~ij, ki so ve~inoma izvorna obmo~ja turistov, v manj razvita, ki so ve~inoma obmo~ja z naravnimi privla~nostmi, prihaja tudi v mednarodnem merilu. Pri tem nekateri avtorji (Mathieson in Wall 1982, 64–68; Pearce 1991, 206) {e posebej poudar-jajo tako imenovani multiplikativni u~inek turizma na gospodarstvo posameznih turisti~nih regij ali celotne dràve. Ve~ji del denarja, ki ga potro{ijo turisti za razli~ne dejavnosti in storitve, namre~ najprej kroì v posameznih turisti~nih regijah, nato se preliva na podro~je celotne dràve in kon~no, zaradi uvoza proizvodov in storitev, tudi v druge dràve. Pri tem kroènju denarja iz ene dejavnosti v drugo imajo korist vsi, ki pri tem sodelujejo. Poleg gospodarskih povzro~a turizem tudi druge u~inke. To spoznanje je preusmerilo preu~evanja in {tevilni raziskovalci so za~eli poudarjati predvsem ekolo{ke in socialne u~inke, ki jih lahko prinese turisti~ni razvoj. Mathieson in Wall (1982, 138) sta ugotavljala predvsem negativne ekolo{ke, psiholo{ke, socialne in kulturolo{ke vplive turizma, ki so {e posebej o~itni v manj razvitih obmo~jih. Kaèjo se v opu{~anju tradicionalnega na~ina ìvljenja in proizvodnje ter v spreminjanju kulturnih vrednot doma~inov. 17 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Zaradi specifi~nosti turizma se razli~ni u~inki prepletajo med seboj, kar oteùje njihovo preu~evanje. Pozitivni ekonomski u~inki lahko sproìjo negativne prostorske in drùbene u~inke, {e posebej, ~e turisti~ni razvoj ni usklajen z interesi doma~ega prebivalstva. Z vidika geografskega preu~evanja so najpomembnej{i tisti u~inki turisti~nega razvoja, ki se neposredno ali posredno kaèjo v pokrajini ali njenih sestavnih delih. To so tako imenovani prostorski u~inki, ki vplivajo na strukturo, funkcijo in izgled pokrajine. S tega vidika ekonomski u~inki niso obravnavani sami zase, temve~ le v vzro~ni povezavi z u~inki v pokrajini (na primer vpliv na razvoj novih ali dodatnih funkcij in njihovo razmestitev v pokrajini in posameznih turisti~nih krajih, vpliv na drùbenoekonomsko sestavo prebivalstva in na ponudbo stalnih in dodatnih delovnih mest, vpliv na pove~an promet in ceno zemlji{~ in s tem povzro~ene spremembe zemlji{ko-posestne sestave in podobno). Za preu~evanje u~inkov turisti~nega razvoja na pokrajino je bilo izdelanih ve~ metod, ki pa ve~inoma analizirajo le parcialne u~inke ali u~inke na posamezne elemente pokrajine. Celostno preu~evanje u~inkov turisti~nega razvoja na pokrajino je otèko~eno iz ve~ razlogov: • Zaradi ~lovekovega delovanja in bivanja je bila kulturna pokrajina skozi stoletja bistveno spremenje-na. Ve~ina sprememb je posledica normalnih evolucijskih procesov, tako da je v nekaterih turisti~nih obmo~jih tèko lo~iti u~inke, ki so nastali le zaradi turisti~nega razvoja. • Turisti~ni razvoj sicer sproà procese in povzro~a u~inke, ki so jasno prepoznavni, na primer razvoj turisti~ne infrastrukture, izgradnja obmo~ij za rekreacijo, vzpodbujanje zaposlovanja in podobno, vendar pa je obenem tèko izmeriti, v kolik{ni meri so spremembe neposredno povezane s turisti~nim razvojem oziroma koliko je vplival turizem kot eden od dejavnikov razvoja pokrajine. • U~inki turizma se kaèjo v razli~nih neposrednih in posrednih oblikah, na primer ekonomski u~inek povzro~i prostorski u~inek, vpliva pa tudi na drùbenem ali socialnem podro~ju. Poleg tega so u~in-ki med seboj povezani tudi hierarhi~no, saj lahko na primer primarni u~inek povzro~i sekundarnega, ta pa terciarnega. U~inki so lahko tudi pozitivni ali negativni. • Turizem je dinami~en pojav in njihovi u~inki se spreminjajo. Zato jih je treba vrednotiti vzro~no in posledi~no, kar pa lahko otèko~a njihova prostorska in ~asovna neskladnost; na primer razvoj novih turisti~nih obmo~ij s~asoma preusmeri del turisti~nih tokov od starih turisti~nih obmo~ij. Za preu~evanje u~inkov je odlo~ilnega pomena izbor kriterijev, s katerimi posku{amo opredeliti in ovrednotiti u~inke turizma. Pri tem lahko naletimo na vrsto teàv. Zaradi tega se raziskovalci ve~inoma omejujejo le na preu~evanje posebnih in jasno izraènih u~inkov turisti~nega razvoja, zlasti primar-nih u~inkov, ki jih lahko z dolo~enimi metodami izmerijo. V literaturi je sprva prevladovalo predvsem preu~evanje ekonomskih u~inkov, vendar je v zadnjih desetih letih prisotnih vedno ve~ raziskav, ki obravnavajo tudi druge u~inke turisti~nega razvoja, predvsem preu~evanje prostorsko pomembnih u~inkov. 2.3. MODELI TURISTI^NEGA RAZVOJA V literaturi je predstavljenih ve~ razli~nih modelov turisti~nega razvoja, s katerimi so posku{ali posamezni avtorji zajeti poglavitne stopnje, zna~ilnosti in u~inke turisti~nega razvoja posameznih turisti~- nih krajev, obmo~ij ali {ir{ih turisti~nih regij. Njihov namen je na hipoteti~nem modelu prikazati in pomagati razumeti celovitost problematike turisti~nega razvoja in preobrazbe turisti~ne pokrajine ter s pomo~jo analize dosedanjega razvoja predvideti moèn nadaljnji razvoj turisti~nih obmo~ij. Med tako imenovanimi evolucijskimi modeli sta zelo pogosto citirana dva (Haywood 1986; Pearce 1991; Pearce 1995; Gartner 1996; Theobald 1998; Gill 1998). Butlerjev model prikazuje razvojni cikel turisti~- nega obmo~ja skozi razli~na ~asovna obdobja, zato se najve~krat uporablja pri prikazu razvoja posameznih turisti~nih krajev. Bolj celosten je Miossecov model, ki se kot prostorsko-~asovni model, pri katerem avtor izpostavlja hierarhi~no povezavo med razli~nimi turisti~nimi kraji, najve~krat uporablja za prikaz razvoja turisti~nih regij. Butler ugotavlja, da so turisti~ni kraji in regije dinami~na obmo~ja, ki se razvijajo v dalj{em ~asovnem obdobju. Razvojni cikel je zajel v {est stopenj, ki jih je utemeljil glede na obseg turisti~nega pro-18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 meta in u~inke turisti~nega razvoja v razli~nih ~asovnih obdobjih (Pearce 1995, 12; Gartner 1996, 8; Gill 1998, 233): • 1. stopnja: odkritje turisti~nega potenciala v nekem kraju oziroma obmo~ju in pojav prvih turistov. • 2. stopnja: za~etek turisti~nega razvoja ozna~uje obdobje, ko je turistov è toliko, da se doma~ini odlo- ~ijo za izgradnjo prvih turisti~nih objektov za bivanje in oskrbo gostov ter oblikujejo za~etno turisti~- no ponudbo. • 3. stopnja: pospe{en turisti~ni razvoj pove~uje turisti~ni obisk kraja ali obmo~ja, kar vzpodbuja pospe{eno gradnjo {tevilne in raznolike turisti~ne superstrukture in infrastrukture, ki bo zagotovila {e ve~- jo atraktivnost turisti~nega kraja in pove~ala turisti~ni obisk. Ta razvojna stopnja je lahko zelo kriti~na, saj prihaja do prvih resnih posegov v okolje ter do odvisnosti nekaterih prebivalcev kraja oziroma obmo~- ja od zaposlitve v turisti~nih dejavnostih. • 4. stopnja: utrditev (konsolidacija) turisti~nega prometa v kraju oziroma obmo~ju. • 5. stopnja: stagnacija turisti~nega prometa. V 4. in 5. stopnji turisti~nega razvoja se turisti~ni tokovi gostov v kraj oziroma obmo~je umirijo in za~- nejo stagnirati. Zaradi zasi~enosti turisti~nih zmogljivosti in manj{ega zanimanja gostov se del turisti~nih tokov preusmeri v druge bolj atraktivne turisti~ne kraje oziroma obmo~ja. Do tega obdobja se izkori{~ajo predvsem naravne in drùbene sestavine pokrajine, turisti~na infrastruktura pa temelji predvsem na sredstvih lokalnih in regionalnih investitorjev. Opozoriti je treba, da Butlerjev model pred-postavlja, da je doma~e prebivalstvo turisti~nih obmo~ij udeleèno è v prvi stopnji razvoja oziroma je dejansko nosilec za~etnega razvoja, dokler turisti~na ponudba ne preraste v turisti~no industrijo, ki privablja investitorje iz drugih obmo~ij. Na tej stopnji postaja doma~e prebivalstvo vse bolj pozorno in kriti~no do negativnih vplivov, ki jih prina{a turisti~ni razvoj. • 6. stopnja pomeni obdobje, ko se razvoj turisti~nega kraja znajde na prelomnici. ^e ne pride do novih vlaganj, prenovitve obstoje~e turisti~ne infrastrukture in {irjenja turisti~ne ponudbe, se stagnacija nada-nadaljni turisti~ni razvoj in mo~na rast turisti~nega prometa nadaljni turisti~ni razvoj in mo~na rast omejena rast turisti~nega prometa stagnacija turist. prometa turist. prometa stagnacija konsolidacija turist. prometa turisti~nega prometa zmanj{anje v turist. prometa isto mo~no zmanj{anje turisti~nega prometa ilo turv pospe{en turisti~ni razvoj {te za~etek turisti~nega razvoja variante turisti~nega odkritje turisti~nega kraja razvoja po Butlerju ~as Slika 1: Butlerjev model turisti~nega razvoja (Pearce 1995, 12; Haywood 1988, 158). 19 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat ljuje ali pride celo do zmanj{anja turisti~nega prometa. V nasprotnem primeru se nadaljuje razvoj turisti~nega obmo~ja na neki vi{ji stopnji. Preu~evanja turisti~nega razvoja razli~nih turisti~nih krajev so pokazala, da le-ta poteka v ve~ razvojnih ciklih, ki so odvisni od odnosa med turisti~no ponudbo in povpra{evanjem ter od drugih dejavnikov, ki vzpodbujajo ali zavirajo turisti~ni razvoj. To velja zlasti za turisti~ne kraje, kjer se je turizem za~el razvijati v obstoje~ih naseljih. S postopno izgradnjo turisti~ne infrastrukture in superstrukture in ob nara{~ajo~em turisti~nem obisku se turisti~na ponudba razvija, {iri in specializira. Iz naselja postopoma izginja prvotna agrarna in prevladuje turisti~na funkcija. Na ta na~in so se razvili {tevilni kraji v obmo~jih tradicionalne naselitve v Alpah in Sredozemlju ter ob termalnih in mineralnih vrelcih (Jer- {i~ 1985, 123). Zaradi navedenega nekateri avtorji (Reith, 1982) stopnje turisti~nega razvoja ne ugotavljajo na obsegu turisti~nega prometa s pomo~jo Butlerjeve krivulje, temve~ na razvoju turisti~ne ponudbe in ga prikazujejo v obliki spirale, ki ponazarja cikli~ni razvoj turisti~ne ponudbe na vedno vi{- jem nivoju. [e bolj celosten je Miossecov model turisti~nega razvoja (Pearce 1995, 15; Gartner 1996, 10). Predstavljen je kot prostorski in ~asovni razvoj turisti~nega obmo~ja, pri katerem avtor izpostavlja hierarhi~ni razvoj turisti~nih krajev v turisti~ni regiji, izgradnjo prometnega omrèja med turisti~nimi kraji, odnos turistov do turisti~nega obmo~ja ter odnos doma~ega prebivalstva in vodilnih struktur turisti~nega obmo~- ja do turisti~nega razvoja v regiji. Model je raz~lenil na 5 stopenj: • 0. ali izhodi{~na stopnja: obmo~je je turisti~no nerazvito, prometno slabo povezano, neznano pri potro- {nikih turisti~nih dobrin, doma~ini pa imajo deljena mnenja o tem, kaj jim lahko turizem prinese. • 1. stopnja: razvoj prvega turisti~nega kraja vpliva na odpiranje pokrajine in zanimanje turistov zanjo. Zgradijo prvo turisti~no infrastrukturo in vlagatelji za~nejo s turisti~no promocijo kraja. • 2. stopnja: zaradi uspe{nosti prvega turisti~nega kraja se razvijajo novi turisti~ni objekti in novi turisti~ni kraji, kar pripomore k turisti~nemu razvoju ter izgradnji splo{ne in turisti~ne infrastrukture, odpi-ranju novih delovnih mest za doma~e prebivalstvo in podobno. • 3. in 4. stopnja: z razvojem turisti~ne industrije se razvije hierarhi~ni sistem turisti~nih krajev in prometnega omrèja. Turisti~ni kraji tekmujejo med seboj in se z razli~no turisti~no ponudbo specializi-rajo za posamezne vrste turistov. Turiste bolj privla~ijo turisti~ni objekti in ponudba kot sam turisti~ni potencial, ki je bil odlo~ilnega pomena za za~etek turisti~nega razvoja. Zaradi zasi~enosti s turisti~- nimi objekti se dolo~en delè turistov odlo~i za obisk drugih turisti~nih obmo~ij, ki so na nìji razvojni stopnji. Polarizacija je prisotna tudi med doma~ini. Tisti, ki so neposredno odvisni od turizma, ga v celoti sprejemajo, drugi pa zahtevajo na~rten in nadzorovan nadaljnji razvoj, ali pa imajo do turizma celo odklonilen odnos. ^e v obmo~ju ni skrbno na~rtovanega nadaljnjega razvoja, se lahko poka- èjo negativne ekolo{ke, socialne in kulturne posledice turizma. Nujno je tudi medsebojno sodelovanje vseh dejavnikov v pokrajini, saj velikokrat prihaja do konfliktov interesov razli~nih uporabnikov prostora. Miossecov model je pomemben zato, ker zajema prostorsko in ~asovno dinamiko. Tako làje analiziramo pretekla dogajanja in làje planiramo nadaljnji razvoj turisti~nih obmo~ij. Razni u~inki turisti~- nega razvoja so odvisni od razvojne stopnje, saj so vplivi razli~nih dejavnikov na posameznih razvojnih stopnjah razli~ni. Predstavljeni modeli turisti~nega razvoja se lahko uporabijo na razli~nih konkretnih primerih ugotavljanja stopnje razvoja turisti~nih pokrajin. Butlerjev model je zelo uporaben tudi na primeru posameznih turisti~nih krajev, saj njegova krivulja v osnovi temelji na ~asovnem spreminjanju {tevila turistov v kraju. Uporabimo pa ga lahko tudi za primerjavo drugih podatkov. V raziskavi sem ga uporabil v tistem delu, ki ugotavlja stopnjo turisti~nega razvoja turisti~nega kraja v primerjavi z izbranimi zdravili{kimi turisti~nimi kraji v Sloveniji. Miossecovega modela v tej raziskavi nisem uporabil, saj sem ugotovil, da razvoj zdravili{~a v Roga{ki Slatini zaradi navezanosti na izvir mineralne vode, ob katerem se je zgo-stila skoraj vsa turisti~na infrastruktura in superstruktura, ni vplival na turisti~ni razvoj v drugih naseljih v regiji. 20 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 2.4. OSNOVNI VSEBINSKI SKLOPI IN METODOLO[KI PRISTOPI PRI PREU^EVANJU PREOBRAZBE TURISTI^NE POKRAJINE NA PRIMERU ROGA[KE SLATINE V slovenski geografiji je vpra{anje preu~evanja dejavnikov, ki so sproìli, vplivali in usmerjali turisti~ni razvoj ter ugotavljanje u~inkov turisti~nega razvoja na pokrajino, slabo raziskano. Med najpomembnej{e {tudije lahko uvrstimo analizo razvoja Blejskega kota (Jer{i~ 1965) in Portoroà (Jer{i~ 1990). Ve~ {tudij obravnava le posamezne segmente turisti~nega razvoja in u~inke turisti~nega razvoja (Gosar 1983, 1985, 1989; Jer{i~ 1984, 1991, 1992, 1996; Do{ler 1974), ali pa so avtorji v okviru drugih preu~evanj naselij obravnavali tudi segmente, ki so v povezavi s turisti~nim razvojem. Ve~ je zgledov v tuji literaturi, kjer so preu~evanju u~inkov turisti~nega razvoja in preobrazbi turisti~ne pokrajine posvetili veliko pozornosti zlasti po letu 1970. Izstopajo {tevilne analiti~ne {tudije (case study) posameznih turisti~nih krajev in regij v razvitih turisti~nih obmo~jih ter v dràvah v razvoju, kjer se je intenzivni turisti~ni razvoj za~el {ele v zadnjih dvajsetih letih. Zlasti slednje {tudije obravnavajo neposredne ekonomske, sociolo{ke in ekolo{ke u~inke, ki so v teh regijah zelo o~itni (v ve~ini primerov ugotavljajo predvsem negativne u~inke turisti~nega razvoja). V razvitih turisti~nih regijah, kjer je turisti~ni razvoj prisoten è desetletja (prisotni pa so tudi drugi dejavniki), je obravnavanje te tematike mnogo tèje in celostno. Roga{ka Slatina sodi v skupino zdravili{kih turisti~nih krajev, ki imajo v primerjavi z drugimi sku-pinami turisti~nih krajev posebno turisti~no ponudbo, funkcije in fiziognomski izgled, poleg tega pa je tudi polifunkcionalen turisti~ni kraj oziroma mestno naselje, v katerem so na razvoj naselja ve~ desetletij so~asno vplivali turizem, industrija ter razli~ne terciarne in kvartarne dejavnosti. Vse to je vplivalo na posebne procese preobrazbe pokrajine ter oblikovanje drùbenoekonomske in funkcijske sestave v naselju. Zaradi navedenega so bile pri izdelavi metodolo{kega pristopa preu~evanja uporabljene zlasti {tudije, ki obravnavajo razli~ne zdravili{ke turisti~ne kraje ({e najve~ dostopnih {tudij je obravnavalo zdravili{- ke kraje v Nem~iji: na primer Boeckmann 1975; Maier in Tröger Weiss 1987; Kneubühl 1987; Bauer 1993; Grün 1994), pa tudi {tudije, ki iz razli~nih vidikov obravnavajo druge vrste turisti~nih krajev in mestnih naselij. Pri tem je treba opozoriti, da se izhodi{~a in metodolo{ki pristopi posameznih avtorjev med seboj zelo razlikujejo. Turizem je celosten pojav, ki je odvisen od razli~nih dejavnikov, zato so posamezni metodolo{ki pristopi ve~inoma prirejeni zna~ilnostim obravnavanih obmo~ij ali posameznim oblikam turisti~- nega prometa. Prav zaradi specifi~nosti turizma v razli~nih obmo~jih, prepletanja te dejavnosti z drugimi dejavnostmi in prepletanja razli~nih vrst u~inkov med seboj lahko ugotovimo, da vplivi turizma na preobrazbo in razvoj pokrajine {e niso dovolj preu~eni, prav tako pa {e niso izdelane celostne metode za uspe{no vrednotenje vseh vplivov. Tudi ocenjevanje nekaterih pozitivnih in negativnih u~inkov, predvsem drù- benih, je zaradi tega v ve~ini primerov dokaj subjektivno. Na osnovi pregleda literature in razli~nih metod preu~evanja obravnavane tematike v empiri~nem delu raziskave obravnavam sedem vsebinskih sklopov, s pomo~jo katerih ugotavljam stopnjo preobrazbe turisti~ne pokrajine in u~inke turisti~nega razvoja na primeru Roga{ke Slatine. 1. Razvoj zdravili{~a v Roga{ki Slatini ter obseg in zna~ilnosti turisti~nega prometa v naselju: • razvoj zdravili{~a v Roga{ki Slatini na osnovi razvoja turisti~ne infrastrukture in turisti~ne superstrukture, • razvoj zdravili{~a v Roga{ki Slatini na osnovi dinamike turisti~nega prometa ({tevilo gostov in no~itev) v razli~nih ~asovnih obdobjih, • primerjava obsega in zna~ilnosti turisti~nega prometa v Roga{ki Slatini s skupino izbranih zdravili{kih krajev v Sloveniji po drugi svetovni vojni, • ugotavljanje vplivnega obmo~ja turisti~nega povpra{evanja (izhodi{~ poglavitnih smeri turisti~nih tokov v Roga{ko Slatino) pred in po drugi svetovni vojni. 21 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat 2. Turisti~ni motivi in navade gostov v Roga{ki Slatini: • ugotavljanje sedanjih turisti~nih motivov, potreb, navad in sestav gostov v zdravili{~u v Roga{ki Slatini. V tem okviru so preu~evani poglavitni motivi, ki privabljajo goste, da obi{~ejo Roga{ko Slatino, terapevtske, {portno-rekreacijske in druge turisti~ne potrebe gostov, prostorsko pomembne oblike turisti~nega ravnanja gostov (dnevna disperzija gostov v obmo~ju okoli zdravili{kega jedra, izletni{ke aktivnosti) ter zadovoljstvo gostov z zdravstveno in turisti~no ponudbo v Roga{ki Slatini, • odvisnost zgoraj navedenega od socio-ekonomske sestave gostov. 3. Demografska analiza prebivalstva Roga{ke Slatine in okolice: • demografski razvoj v Roga{ki Slatini od sredine 19. stoletja in ugotavljanje povezave z gospodarskim razvojem v naselju. V tem okviru so preu~evana: • demografska gibanja in sestava prebivalstva na obmo~ju nekdanje ob~ine [marje pri Jel{ah in dana{nje ob~ine Roga{ka Slatina (ugotavljajo se obmo~ja praznenja in koncentracije prebivalstva) ter povezava teh obmo~ij z gospodarskim razvojem Roga{ke Slatine kot osrednjega naselja v novi ob~ini, • demografski razvoj v naselju Roga{ka Slatina med popisnimi obdobji v povezavi z naravnim in selitvenim gibanjem prebivalstva ter gospodarskim in prostorskim razvojem naselja, • socio-ekonomske zna~ilnosti posameznih tipov gospodinjstev v Roga{ki Slatini ter njihova terito-rialna razporejenost. 4. Razvoj delovnih mest v naselju in zaposlenost prebivalstva Roga{ke Slatine: • razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti v Roga{ki Slatini ter ugotavljanje njihovega vpliva na razvoj naselja in zaposlitev prebivalstva, • prepletanje vpliva razvoja zdravili{ko-turisti~ne dejavnosti in industrije na {tevilo delovnih mest ter sestavo zaposlenih prebivalcev v Roga{ki Slatini in okolici, • prepletanja zaposlenosti ~lanov posameznih gospodinjstev v Roga{ki Slatini ter odvisnost od zaposlitve v zdravili{~u oziroma v drugih s turizmom ali industrijo povezanih dejavnostih v Roga{ki Slatini, • primerjava sestave delovnih mest po panogah dejavnosti v Roga{ki Slatini s sestavo v ve~jih turisti~nih krajih v Sloveniji (ugotavljanje deleà s turizmom bolj ali manj povezanih oziroma odvisnih delovnih mest), • obmo~ja dnevne migracije delovne sile v Roga{ko Slatino. 5. Prostorski razvoj Roga{ke Slatine in razmestitev posameznih funkcij v naselju: • prostorsko {irjenje naselja skozi razli~na ~asovna obdobja ter povezava z gospodarskim in demo-grafskim razvojem naselja, • opredelitev posameznih funkcij v naselju in njihova prostorska razporeditev, • vpliv zdravili{ko-turisti~ne dejavnosti na razvoj in razmestitev oskrbnih in storitvenih dejavnosti v naselju, • opredelitev posameznih zaokroènih funkcijskih con v Roga{ki Slatini, zlasti tistih, v katerih sta turizem in rekreacija poglavitna, dodatna ali ob~asna raba prostora. 6. Zemlji{ko-posestne razmere: • vpliv turizma na rabo tal v osrednjem zdravili{ko-turisti~nem delu Roga{ke Slatine, • vpliv turizma na zemlji{ko-posestne razmere, {e zlasti na lastni{tvo stavbi{~ in stanovanjskih hi{, ki so v lasti nedoma~inov (prebivalcev s stalnim bivali{~em zunaj Roga{ke Slatine). 7. Odnos prebivalcev Roga{ke Slatine do turizma: • stopnja izkori{~enosti obstoje~e turisti~ne infrastrukture s strani doma~ega prebivalstva, • odnos prebivalstva Roga{ke Slatine do zdravili{ko-turisti~ne dejavnosti v kraju (ocena vpliva turizma na infrastrukturno opremljenost in zunanji izgled kraja). Izbrani vsebinski sklopi obravnavajo vse pomembne vsebine, ki osvetljujejo zastavljeni cilj raziskave. Med dejavniki turisti~nega razvoja so upo{tevani predvsem dejavniki iz samega sistema turizma 22 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 (razvoj turisti~ne infrastrukture in superstrukture, turisti~no povpra{evanje in s tem povezan obseg turisti~nega prometa, razli~ni turisti~ni tokovi v zdravili{~e in podobno), medtem ko so dejavniki zunaj sistema turizma upo{tevani pri interpretaciji rezultatov. Med u~inki turisti~nega razvoja so upo{tevani predvsem prostorsko pomembni u~inki (prostorski razvoj naselja in posebej obmo~ja s turisti~no in industrijsko rabo, sestava in razmestitev razli~nih funkcij v naselju, u~inki na rabo tal in na zemlji{ko-posestne razmere) ter u~inki, ki vplivajo na ekonomsko sestavo prebivalstva in razli~ne demografske elemente. Posebej je vklju~eno tudi preu~evanje odnosa doma~ega prebivalstva do turizma v naselju. Metodolo{ki pristopi temeljijo na teoretskih osnovah geografije naselij, geografije prebivalstva, socialne geografije in posebej geografije turizma. Prvi veji geografije nudita osnovni okvir in splo{ne metode preu~evanja, slednji pa posebne metode, ki omogo~ajo preu~evanje u~inkov turisti~nega razvoja ter interpretacijo rezultatov po posameznih preu~evanih segmentih. Konkretni metodolo{ki pristopi (in izvedeni kazalci) so izbrani glede na izbrane vsebinske sklope, nivo raziskave (obravnava velikega turisti~nega kraja), dostopne podatke ter ~asovne, organizacijske, finan~ne in zakonske mònosti zbiranja podatkov, ki jih ne obravnava statistika. Zaradi naslonitve na Butlerjev model prikazovanja turisti~nega razvoja je posebej upo{tevan genetski vidik obravnavanja posameznih tematik (kolikor so to omogo~ali dostopni podatki). 3. NEKATERE GEOGRAFSKE ZNA^ILNOSTI [IR[EGA OBMO^JA ROGA[KE SLATINE Ile{i~ (1984, 22) je {ir{e obmo~je Roga{ke Slatine poimenoval Zgornje Sotelsko. Njen osrednji del predstavlja s terciarnimi sedimenti zapolnjeno Roga{ko podolje, ki je prebivalstvena in gospodarska os regije. Na severu obsega regija vzhodni del Bo{kega prigorja ter njegovo nadaljevanje v prigorje Ple{iv-ca in Dona~ke gore, ki regijo zapirajo proti severu. Ob jùnem vznòju Bo~a leì Kostrivni{ko podolje. Jùno od Roga{kega podolja, med Mestinj{~ico in tesno dolino Sotle, kjer le-ta zavije na jug, se {iri Rodensko gri~evje, imenovano po vasi Rodne v neposrednem zaledju Roga{ke Slatine. V ve~jem delu obravnavanega obmo~ja, razen v goratem severnem obrobju, prevladuje nìji gri~evnat svet terciarnih goric z oblimi vrhovi, polònimi pobo~ji in vmesnimi, ve~inoma ozkimi dolinami ter prevladujo~o agrarno rabo pokrajine. Zato se v novej{i literaturi regija imenuje Zgornjesotelsko gri~evje (Perko in Oroèn Adami~ 1998, 29). Pokrajina ima proti vzhodu v naravnem okolju in kulturni pokrajini ~edalje ve~ subpanonskih zna~ilnosti. Vodno omrèje je zelo gosto. Osrednja reka Sotla ima razgibano mreò pritokov, vendar jih zaradi tektonike in bolj prepustnih kamnin jùno od sotelskega preloma ve~ina prite~e z desnega, slovenskega brega. [tevilni pritoki najve~krat nimajo svojega imena in se ve~inoma imenujejo po naseljih, skozi katere te~ejo. Mednje sodijo tudi Negonj{~ica (Ratanski potok), Irski potok, Imenski potok in Trì{- ki potok. Ob njihovem soto~ju in vzdol` njihovih dolin se je razvilo naselje Roga{ka Slatina. Negonj{- ~ica in Irski potok se izlivata v Rakovec, ki skupaj s Trì{kim potokom tvori Lo~nico; ta se na jùnem robu Roga{ke Slatine izliva v Sotlo. 3.1. GEOLO[KE IN HIDROGEOLO[KE ZNA^ILNOSTI POKRAJINE V POVEZAVI Z RAZISKOVANJEM IN IZKORI[^ANJEM MINERALNIH VRELCEV Geolo{ka sestava obmo~ja – ve~ji del gri~evnate pokrajine v okolici Roga{ke Slatine sestavljajo terciarni sedimenti oligocenske in miocenske starosti. Apnenec in dolomit tvorita le vi{je vzpetine na obrobju regije, ki se kot osamelci dvigujejo nad terciarnimi goricami in vmesnimi dolinami (Ile{i~ 1984, 18). Bo~ (980 m) je zgrajen ve~inoma iz triasnih dolomitov in apnencev, na njegovem jùnem in vzhodnem pobo~ju (med Drevenikom in Hrastovcem) pa so plasti apnenca, kremenovega pe{~enjaka in kon-23 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat glomerata permske starosti. Bo~ pripada Karavankam, medtem ko sta Resevna na zahodu in Rudni-ca na jugu è del Posavskega hribovja z druga~no sestavo mezozojskih plasti (Nosan 1973, 38). Paleo-zojske in mezozojske plasti Bo~a so s {tevilnimi prelomi presekane v posamezne bloke (Ani~i} 1984, 47 in 53). Severni del Roga{kega podolja in gri~evja sestavljajo oligocenske plasti pe{~enega in glinastega laporja z vlòki glinovca in slabo sprijeti pe{~enjaki. Plasti so se odlagale v morskih zalivih, ki so nastali, ko se je Panonsko morje {irilo proti zahodu (Ani~i} 1984, 51). Skupna jim je slaba odpornost proti denudaciji in eroziji, zaradi ~esar tvorijo nizek valovit do kopi~ast gri~evnat relief. Podobno je tudi Kostrivni{ko podolje (Gams 1974, 53). V oligocen sodijo tudi plasti andezitnega tufa, ki so pod Ple{ivcem na obmo~ju ^a~e vasi in Cerov-ca (to je severno in severozahodno od Roga{ke Slatine). Nastale so iz vulkanskega pepela, ki je v srednjem oligocenu padal v morje in sedimentiral. Imajo zna~ilno sivozeleno barvo. Poleg tektonske zgradbe so ravno ti sedimenti najpomembnej{i za nastanek mineralne vode na obmo~ju Roga{ke Slatine. Ta je od 100 do 600 m globoko v razpokah v andezitnem tufu, zato ima pestro sestavo raztopljenih mineralnih snovi. Vodonosni tuf prekriva razli~no debela plast oligocenskih nepropustnih kamnin, ki med Se~ovim in Podplatom meri okoli 120 m (Ani~i} 1984, 51–55). Zaradi pestre geolo{ke sestave in tektonske zgradbe pa se povr{inski mineralni izviri è stoletja pojavljajo na ozemlju, ki zajema okoli 50 km2 (z osredjem v Roga{ki Slatini). Spodnjemiocenski pesek in pe{~enjak z vlòki pe{~enega laporja in lapornate gline ter kremenov pe{~enjak in konglomerat ve~inoma sestavljajo obmo~je Ple{ivca, Dona~ke gore, Maceljskega pogor-ja od Sotle do @etal ter obmo~je med Polànsko gorco in Rogatcem. Iz kremenovega pe{~enjaka so tudi Janina, Trà{ki hrib in Ivanov hrib v okolici Roga{ke Slatine (Nosan 1973, 38). Plasti so nastale v morskem okolju, v katerega so reke nana{ale material razli~ne velikosti. V okolici Roga{ke Slatine (pri sv. Kriù in pri steklarni) so v teh plasteh pred drugo svetovno vojno kopali premog, vendar so to kmalu opustili (Ani~i} 1984, 51–54). Pokrajina je grapasta z gosto hidrografsko in dolinsko mreò, str-mine so velike (Gams 1974, 57). Plio-pleistocenski sedimenti iz proda in gline so v okolici Roga{ke Slatine (pri Ratanski vasi, med Irjem in Negonjem) ter pri Zgornjem Se~ovem. Doline Sotle, Mestinj{~ice in pritokov pa so na dnu zapolnjene s pe{~enimi in glinenimi aluvialnimi naplavinami (Ani~i} 1984, 53). Poleg litolo{ke sestave je za nastanek mineralnih vrelcev pomembna tudi tektonska zgradba. Na {ir{em obmo~ju Roga{ke Slatine so geologi ugotovili vrsto starej{ih in mlaj{ih tektonskih prelomnic, ki potekajo premo~rtno in navzkrìno od vzhoda proti zahodu in od severa proti jugu. Glavna preloma sta dva. Dona~ki prelom poteka ob jùnem pobo~ju Bo~a, mimo Zgornjega Gabrnika in Sv. Florijana k Dona~- ki gori. Ob njem se stikajo vzhodni podalj{ki Karavank s Posavskim hribovjem. 3 do 4 km jùneje poteka {o{tanjski prelom, ki se proti vzhodu nadaljuje ob Sotli. Ob dona~kem prelomu je pri{lo do velikih vertikalnih premikov in verjetno v manj{i meri do bo~nih premikov, ob {o{tanjskem prelomu pa je moralo priti do ve~jih bo~nih premikov. Na to kaèjo o~itne razlike v litolo{ki sestavi in stratigrafski pripadnosti kamnin na obeh straneh preloma (Nosan 1973, 38). Pre~no na oba glavna preloma poteka ve~ stranskih prelomov; prvi je bil med njimi ugotovljen roga{- ki prelom (leta 1952). Drugi je prelom pri Podplatu (ugotovljen leta 1966) in prelom pri Se~ovem (leta 1967). @e Knett je na za~etku 20. stoletja menil, da je za nastanek vrelcev odlo~ilen prav roga{ki prelom (Leskovar 1963, 22). Kasnej{a vrtanja so dokazala, da je vodonosen andezitni tuf, oziroma zdrobljene in intenzivno razpokane cone vzdolòmenjenih pre~nih prelomov (Nosan 1973, 39). Roga{ka mineralna voda je sprva pritekala na povr{je le v naravnih izvirih in plitvih vodnjakih, ki so jih izkopali na sorazmerno majhnem vrel~nem obmo~ju v sredi{~u Roga{ke Slatine. V teh plitvih zajetjih je voda vsebovala malo raztopljenih mineralnih snovi, kar je {e danes zna~ilno za izvi-re, ki se pojavljajo na povr{ju v òji ali {ir{i okolici Roga{ke Slatine. Zajetja so omogo~ala le kratkotraj-no izkori{~anje manj{ih koli~in mineralne vode. Leta 1888 je bilo v Roga{ki Slatini znanih kar 11 vrelcev (Nosan 1973, 33). 24 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Postopno so na òjem vrel~nem obmo~ju zajeli tri tipe mineralne vode z razli~no vsebnostjo mineralnih snovi. Mineralna voda tipa Tempel je bila znana è v 16. stoletju, poimenovali pa so jo po pavi-ljonu Tempel, ki so ga leta 1819 zgradili nad vrelcem. Leta 1884 so 40 m jugozahodno od vrelca Tempel uredili nov vrelec Styria. Leta 1908 pa so v obsènih ureditvenih delih severno od vrelca Tempel naleteli na mineralno vodo tipa Donat, ki je imela najve~jo vsebnost raztopljenih mineralnih snovi. Po takratnih analizah je Tempel vseboval 3,5 g raztopljenih trdnih mineralnih sestavin na liter vode, Styria 6 g/l in Donat 8 g/l (^ujè 1982, 10). Zaradi potreb zdravili{~a so ve~krat poglabljali obstoje~e vodnjake in kopali nove. Vsako novo zajetje je poseglo nekoliko globje. Zadnja kaptàna zgradba te vrste (Knetteum) je bila globoka 10 metrov in je bila kon~ana leta 1908 pod vodstvom in`. Knetta iz Karlovih Varov. Zajetja mineralne vode so mo~no izo-lirali, da bi jih obvarovali pred vplivi padavin in prepre~ili me{anje juvenilne vode s podtalnico (^ujè 1982, 12). Knett je namre~ postavil teorijo o me{anju primarne mineralne vode s podtalnico v plitvi coni. Po njegovem mnenju naj bi bila v vrhnjih plasteh terciarnih kamnin le slabo mineralizirana padavinska voda. Na njen premik je vplivala predvsem struga Irskega potoka. Visokomineralizirana juvenilna voda naj bi bila v ve~ji globini. S skromneje mineralizirano vodo naj bi se me{ala ~ez omrèje por in razpok, do neposrednega me{anja pa naj ne bi pri{lo (Leskovar 1963, 24). Zaradi navedenega je Knett menil, da bo v globini 10 do 12 m zadel na trdno plast z razpokami, iz katerih bo izvirala bolj mineralizirana voda. Ob kopanju je leta 1908 naletel na mineralno vodo tipa Donat, vendar pa tudi to delo ni bilo dolgoro~- no uspe{no. Bolj mineralizirana voda se bila namre~ v {e ve~jih globinah, me{anja bolj in manj mineralizirane vode pa niso mogli zadràti niti debeli betonski zidovi Knetteuma. @e pred drugo svetovno vojno je za~elo primanjkovati mineralne vode. Kapaciteta izvirov je padla za 40 % (Ozim 1982, 31), kar je za~elo ogroàti nadaljnji obstoj zdravili{~a. Zato so leta 1952 pod vodstvom in`. Ba}a iz Sarajeva, ki je zagovarjal globinsko vrtanje, izvrtali 22 vrtin in zajeli vodo v globini od 30 do 60 m. Mineralna voda je vsebovala dovolj plina, da je z lastno mo~jo privrela na dan (vodni steber je bil visok kar 10 m). Do leta 1958 so skupno izvrtali 40 vrtin (najglobja 87 m), od katerih je bilo aktivnih 5, ki so skupno dajale okoli 60 m3 mineralne vode na dan. To je predstavljajo petkratno koli~i-no vode iz Knetteuma. Okoli 40 % je bilo vode tipa Donat, okoli 60 % pa tipa Tempel in Styria. Nekdanje podzemske zbiralnike v Knetteumu so zapolnili z vlàno ilovico ter prenehali s klasi~nim, ve~stoletnim izkori{~anjem povr{inskih vrelcev. @al je izdatnost novih vrelcev kmalu za~ela usihati, pokazala pa se je tudi mo~na medsebojna odvisnost vrelcev. Obenem je Ba} ugotovil, da je vpliv podtalnice tudi na nove vrelce prevelik. Po njegovem mnenju je prihajalo do ob~asnega nihanja in postopno nìje mineralizacije zaradi prodiranja podtalnice v vrel~ne poti visokomineralizirane primarne mineralne vode, ki skupaj s plinom (CO ) izvira iz velikih 2 globin vodonosnega andezitnega tufa. Ta se prav v osrednjem vrel~nem obmo~ju (v osredju zdravili{- ke cone) vzdigne tik pod povr{je (zato so tam leta 1908 ob kopanju odkrili vrelec Donat). Tudi Ba}eve prvotne plitve vrtine so bile torej podvrène istemu fenomenu me{anja vode, zato ga imenujejo Knett-Ba}ev fenomen (Ozim 1982, 31–32). Zaradi Ba}evih ugotovitev so morali za~eti iskati nove in globje vire mineralne vode v {ir{i okolici Roga{- ke Slatine. Prve raziskave zunaj obmo~ja povr{inskih pojavov mineralne vode so se za~ele leta 1965. Vrta-nju blizu èlezni{ke postaje v Roga{ki Slatini je sledilo vrtanje v Gabrniku, severno od Podplata in pri Se~ovem. Vrtina pri Podplatu je v globini 553 m zadela na dotok manj{ih koli~in mineralne vode in ve~jih koli~in CO , 2 vrtina pri Se~ovem pa je v globini 318 m zadela na velike koli~ine mineralne vode (35 l/min.). Leta 1967 so izvrtali 265 m globoko vrtino na obmo~ju vrtnarije v Roga{ki Slatini, to je v samem òjem vrel~nem obmo~ju. Vrtina je v globini 260 m zadela na dotok 50 l/min. mineralne vode Donat (z 10,6 g/l raztopljenih mineralnih snovi) in ve~je koli~ine CO (Nosan 1973, 36). Zajetje tega vrelca je postalo usod-2 no za vse druge vrelce in vrtine v òjem vrel~nem obmo~ju. Ti so postopoma usahnili, saj jih je o~itno napajala prav mineralna voda iz andezitnega tufa, to pa je zdaj odvajal nov vrelec v vrtnariji (Ozim 1982, 32). Ker so bile koli~ine vode premajhne za bodo~i razvoj zdravili{~a in vedno ve~je potrebe po mineralni vodi (v sedemdesetih letih so ustekleni~ili è okoli 30 milijonov litrov mineralne vode na leto), so 25 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat sever ROGA[KA SLATINA jug merilo dolìn merilo vi{in 250 0 250 500 750 1000 m 100 0 100 200 300 400 m tufit z apnenim vezivom (miocen) erozijska diskordanca pe{~eni lapor s prehodom v drobnozrnati pe{~enjak (miocen) prelom laporna glina s plastmi laporja in kremenovega peska (miocen) vrtina andezitni tuf z vlòki litolamnijskega apnenca (miocen) mineralna voda pod pritiskom glinasti skrilavec z redkimi vlòki tufita (srednji trias) Slika 2: Pre~ni geolo{ki prerez Roga{ke Slatine (Nosan 1973, 34). Podplat Spodnja Teka~evo Ratanjska vas Roga{ka Se~ovo Kostrivnica Slatina pe{~eni lapor s prehom v drobnozrnati pe{~enjak (miocen) prelom andezitni tuf z vlòki litotamnijskega apnenca (spodnji miocen) mineralna voda pod pritiskom merilo dolìn merilo vi{in 0 500 1000 1500 m 0 200 400 600 m Slika 3: Pregledni vzdol`ni geolo{ki prerez ~ez obmo~je Roga{ke Slatine (Nosan 1975, 313). 26 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 z raziskovalnimi deli nadaljevali. Leta 1970 so poglobili vrtino pri Podplatu, iz katere je iz globine 578 m pritekalo 183 l/min. visokomineralizirane vode. Okoli 180 l/min. vode je priteklo tudi iz vrtine v Gabrniku. Na za~etku sedemdesetih let so meritve nakazale, da je najbolj{a lokacija nove vrtine pri Spodnji Kostrivnici, kjer sicer ni bilo povr{inskih pojavov mineralne vode in CO . Leta 1975 so v andezitnem 2 tufu v globini 546 m naleteli na najbolj produktiven vir mineralne vode, ki daje okoli 250 l/min. in velike koli~ine CO (Nosan 1975, 311). Vodo so zaradi izjemne vsebnosti magnezija poimenovali Donat Mg. 2 Z vrtanji so nadaljevali tudi po letu 1975, in sicer v Zgornjem Gabrniku leta 1978, 1979 in 1995, v Spodnjem Gabrniku leta 1979, v Kostrivnici leta 1986 in v Roga{ki Slatini leta 1988, 1990 in 1992. Ve~ino teh vrtin danes uporabljajo, na obmo~ju Se~ovega in Rogatca pa se vrtine ne izkori{~ajo ve~. Roga{ki mineralni vrelci se torej pojavljajo na obmo~ju, ki zajema okoli 50 km2. Pre~ni prelomi so razkosali cono andezitnega tufa v {tevilne bloke, zdrobljene cone ob prelomih pa so vodonosne. Dotok vode s povr{ja je moèn le od severa, to je z Bo~a, ki se sestoji v glavnem iz karbonatnih kamenin. Zato so prav vrtine ob pre~nih prelomih, ki imajo stik s karbonatnimi kamninami na severu, najbolj izdat-ne (Nosan 1973, 39–40). 3.1.1. KEMIJSKA SESTAVA IN ZNA^ILNOSTI MINERALNE VODE Z natan~nimi kemijskimi analizami mineralne vode so dokazali, da je v andezitnem tufu (kot v primarnem vodonosniku) v {ir{em vrel~nem obmo~ju v globinah od 265 do 580 m ista vrsta vode, kot je bila navzo~a è v nekdanjih vrelcih Tempel in Styria, zatem v Knetteumu (Donat) in pozneje v osrednjem vrel~nem obmo~ju v manj{ih globinah, le da je bila v starej{ih izvirih bolj ali manj razred~ena s podtalnico in s tem manj mineralizirana (Ozim 1982, 33). [ele zajetje mineralne vode, ki je seglo neposredno v primarni vodonosnik in s tem zanesljivo izlo- ~ilo vpliv podtalnice, daje mineralno vodo stalne kvalitete in koli~ine. To potrjujejo vse tri globoke vrtine zunaj osrednjega vrel~nega obmo~ja, ki è vrsto let dobavljajo prakti~no nespremenjene koli~ine visokomineralizirane vode vrste Donat s stanovitno mineralizacijo, ki je zaradi visoke vsebnosti mag-nezijevih ionov znana pod imenom Donat Mg. Danes jo pridobivajo iz vrtine v Roga{ki Slatini (iz leta 1988, iz globine 275 m in s temperaturo na ustju vrtine 16 °C), ter vrtine v Spodnjem Gabrniku (iz leta 1970, iz globine 606 m in s temperaturo 29 °C). Vrtina v Spodnji Kostrivnici (iz leta 1975, iz globine 546 m in s temperaturo 29 °C) je v rezervi. Po kemijski sestavi se mineralna voda iz vseh treh navedenih vrelcev le neznatno razlikuje. Po mednarodnih dogovorih in klasifikaciji uvr{~amo mineralno vodo Donat Mg med visokomineralizirane naravne mineralne vode (vsebuje okoli 13,2 g/l raztopljenih trdnih mineralnih sestavin) z visoko vsebnostjo ionov magnezija, natrija, kalcija, sulfatov in hidrogenkarbonatov ter znatno koli~ino naravnega plina CO (ker vsebuje ve~ kot 1 g/l CO sodi med kislice oziroma slatine). Po balneokemijski klasifika-2 2 ciji je Mg–Na–HCO –SO kislica (magnezijeva-natrijeva-hidrogenkarbonatna-sulfatna kislica oziroma 3 4 slatina). Voda je edinstvena na svetu, saj v Evropi in tudi drugje doslej {e niso na{li podobne. Na osnovi izotopskih analiz je njena starost ocenjena na okoli 8000 let. Zaradi visoke vsebnosti za zdravje posebej koristnih snovi (balneomedicinsko pomembnih ionov) in dokazanih fiziolo{kih u~inkov je mineralna voda Donat Mg u~inkovito pomòno zdravilno sredstvo. Velik del zdravilnosti pripisujejo magneziju, ki ga je v litru vode raztopljenega okoli 1040 mg. Manj mineralizirano mineralno vodo vrste Tempel lahko najdemo le {e na obrobju roga{kega vrel~- nega obmo~ja (v okolici Zgornjega Gabrnika), kjer prite~e iz {tirih vrtin iz globine 170–302 m (Mlacovi} 1995, 42). Od mineralne vode Donat Mg se bistveno razlikuje po nìji mineralizaciji (vsebuje okoli 1,5 g/l raztopljenih trdnih mineralnih sestavin), kemijski sestavi in okusu. Med elementi vsebuje najve~ natrija in je po balneokemijski klasifikaciji Na–Mg–Ca–HCO –SO kislica (natrijeva-magnezijeva-kal-3 4 cijeva-hidrogenkarbonatna-sulfatna kislica oziroma slatina). Uporablja se kot namizna mineralna voda. Leta 1996 je podjetje Kolinska d. d. iz Ljubljane (ki je leta 1995 od Holdinga Zdravili{~e Roga{ka odkupilo podjetje Roga{ki vrelci d. o. o.), za~elo izkori{~ati nov vrelec v Zgornjem Gabrniku. V bliìni 27 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Slika 4: Nalepka s steklenice mineralne vode Donat Mg (Kolinska d. d., Roga{ki vrelci 2000). Roga{ka Slatina Karlovy Vary Marianske Lazne Tarasp Kissingen Montecatini Mergentheim 0 200 400 600 800 1000 1200 ekvivalentna koncentracija (mmol/l) Natrij (Na) Klorid (Cl) Kalij (K) Kalcij (Ca) Magnezij (Mg) Sulfat (SO ) Hidrogenkarbonat (HCO ) 4 3 Slika 5: Primerjava kemijskih sestav znanih sulfatnih voda (Leskovar 1963, 33). Marijinega vrelca (odkritega leta 1836) iz globine 260 m in 302 m (vodonosnik je laporni pe{~enjak) priteka manj mineralizirana mineralna voda Edina, ki vsebuje okoli 1,1 g/l raztopljenih trdnih mineralnih sestavin ter znatno koli~ino naravnega plina CO . Na povr{je vre pulzirajo~e (kot gejzir), brez dodat-2 nih ~rpalk. Med elementi vsebuje najve~ magnezija in kalcija, zato je po balneokemijski klasifikaciji 28 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Mg–Ca–Na–HCO kislica (magnezijeva-kalcijeva-natrijeva-hidrogenkarbonatna kislica oziroma slatina). 3 Tudi voda Edina se uporablja kot namizna mineralna voda in to v dveh oblikah; kot gazirana (z doda-nim CO ) ali kot negazirana mineralna voda. 2 Mineralna voda, ki je sprva pritekala na povr{je le v naravnih izvirih in plitvih vodnjakih, ki so jih izkopali v sredi{~u Roga{ke Slatine, je imela temperaturo, ki je podobna srednji letni temperaturi okolice (9 do 11 °C). Zaradi majhnih koli~in in po~asnega toka se je mineralna voda na svoji poti proti povr{ju ohladila. Nosan (1973, 8) namre~ poudarja, da so mineralne vode v bistvu povr{inski izviri termomi-neralnih voda. To dokazujejo tudi temperature vode, ki so jih zajeli v globini (v vrtinah v okolici Roga{- ke Slatine so bile v globini 300 do 600 m izmerjene temperature vode okoli 30 °C). Na osnovi ve~letnih raziskav in dejstva, da bi termomineralna voda omogo~ila razvoj kopali{ke-ga dela zdravili{ke ponudbe, so se na za~etku devetdesetih let odlo~ili za vrtanje, ki bi omogo~ilo zajetje termalne vode. Do konca leta 1992 so v Ulici XIV. divizije v Roga{ki Slatini izvrtali raziskovalno in eksploatacijsko vrtino. V globini 1700 m so naleteli na obseèn vodonosni sloj s temperaturo vode na ustju okoli 57,5 °C. Voda izteka iz vrtine z nadpritiskom in v zadostni koli~ini za termalne potrebe zdravili{~a (Bizjak 1994, 3). Preglednica 1: Kemijska sestava naravne mineralne vode Donat Mg in Tempel (Center za znanstveno raziskovanje mineralnih vod Roga{ka Slatina 1992, 1994; Mlacovi} 1995, 44–45). mineralna voda Donat Mg Tempel datum analize 12. 12. 1992 29. 4. 1994 analitik Vlado ^oh, dipl. in`. kemije mag. Ksenija ^uje{, dipl. in`. kemije mg/l mmol/l % mg/l mmol/l % amonij NH + 0,82 0,04 0,03 0,01 0,00 0,00 4 litij Li+ 2,4 0,35 0,20 0,1 0,01 0,05 natrij Na+ 1596,0 69,41 39,88 164,5 7,15 37,71 kalij K+ 14,1 0,36 0,21 2,5 0,06 0,32 magnezij Mg2+ 1040,0 85,55 49,16 80,35 6,61 34,86 kalcij Ca2+ 362,0 18,06 10,38 102,5 5,11 26,95 stroncij Sr2+ 9,8 0,22 0,13 1,1 0,02 0,10 èlezo Fe2+ 0,3 0,02 0,01 0,08 0,00 0,00 mangan Mn2+ 0,11 0,00 0,00 0,02 0,00 0,00 vsota kationov 3025,5 174,0 100,0 351,2 18,96 100,0 fluorid F– 0,17 0,01 0,01 0,08 0,00 0,00 klorid Cl– 74,4 2,10 1,26 9,58 0,27 1,39 bromid Br– 0,36 0,00 0,00 0,02 0,00 0,00 jodid I– 0,07 0,00 0,00 0,06 0,00 0,00 nitrit NO – 0,02 0,00 0,00 0,02 0,00 0,00 2 nitrat NO – 0,1 0,00 0,00 3,02 0,05 0,26 3 sulfat SO 2– 2092,0 43,58 25,04 196,0 4,08 20,97 4 hidrogenfosfat HPO 2– 0,16 0,00 0,00 0,03 0,00 0,00 4 hidrogenkarbonat HCO – 7830,0 128,3 73,69 919,0 15,60 77,39 3 vsota anionov 9997,3 173,0 100,0 1127,8 19,46 100,0 silicijeva (IV) kislina H SiO 150,0 1,15 2 3 borova (III) kislina HBO 24,2 0,69 2 vsota 13197 1481 prosta ogljikova kislina CO 3200 3880 2 suhi ostanek pri 180 °C 9800 1043 pH 6,8 6,46 29 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 2: Kemijska sestava naravne mineralne vode Edina in termomineralne vode iz vrtine RT 1/92 (Center za znanstveno raziskovanje mineralnih vod Roga{ka Slatina, 1997). mineralna voda Edina termomineralna voda RT 1/92 datum analize 22. 10. 1997 8. 7. 1997 analitik mag. Ksenija ^uje{, dipl. in`. kemije mag. Ksenija ^uje{, dipl. in`. kemije mg/l mmol/l % mg/l mmol/l % amonij NH + 0,08 0,00 0,03 3,5 0,19 0,26 4 litij Li+ 0,1 0,01 0,10 0,3 0,04 0,05 natrij Na+ 69,4 3,02 21,69 1650,0 72,05 95,90 kalij K+ 0,83 0,02 0,16 47,5 1,21 1,61 magnezij Mg2+ 83,0 6,83 49,09 3,8 0,31 0,41 kalcij Ca2+ 80,0 3,99 28,69 26,0 1,29 1,71 stroncij Sr2+ 0,31 0,01 0,05 1,0 0,02 0,03 èlezo Fe2+ 0,28 0,01 0,07 0,4 0,01 0,02 mangan Mn2+ 0,00 0,00 0,00 0,0 0,00 0,00 vsota kationov 234,1 13,91 100,0 1732,5 75,1 100,0 fluorid F– 0,11 0,06 0,04 9,5 0,5 0,69 klorid Cl– 5,97 0,17 1,19 532,4 15,02 20,68 bromid Br– 0,00 0,00 0,00 0,04 0,00 0,00 jodid I– 0,01 0,00 0,00 0,08 0,00 0,00 nitrit NO – 0,02 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2 nitrat NO – 1,49 0,02 0,17 0,14 0,00 0,00 3 sulfat SO 2– 110,3 2,30 16,31 1100,0 22,92 31,55 4 hidrogenfosfat HPO 2– 0,04 0,00 0,01 0,03 0,00 0,00 4 hidrogenkarbonat HCO – 707,0 11,59 82,27 2086,2 34,2 47,08 3 vsota anionov 824,9 14,08 100,0 3728,4 72,6 100,0 silicijeva (IV) kislina H SiO 2,3 52,8 2 3 borova (III) kislina HBO 2,9 15,8 2 vsota 1064 5530 prosta ogljikova kislina CO 3860 – 2 suhi ostanek pri 180 °C 651 4690 pH 5,92 7,11 Po koli~ini raztopljenih trdnih mineralnih sestavin (okoli 5,5 g/l) in kemijski sestavi sodi termomineralna voda med Na–HCO –SO –Cl vode (natrijeva-hidrogenkarbonatna-sulfatna-kloridna voda). Po balneolo{- 3 6 ki klasifikaciji kot tudi po vsebnosti posameznih ionov se termomineralna voda skoraj ne razlikuje od vode v znanem zdravili{~u Karlovy Vary na ^e{kem (mineralizacija le-te je 6,5 g/l, temperatura na ustju vrtine pa do 73 °C), medtem ko je v primerjavi z mineralno vodo Donat Mg precej druga~na (Junè 1996, 251). Termomineralno vodo je najprej za~ela uporabljati hidroterapija za ogrevanje sanitarne vode in za individualne kopeli v kadeh, leta 1998 pa so odprli termalno kopali{~e Termalna riviera, ki predstavlja eno izmed pomembnih mònosti za ponoven vzpon turisti~nega prometa v Roga{ki Slatini. V prihodnosti je termalna voda predvidena tudi za ogrevanje hotelov in gretje sanitarne vode. 3.2. PODNEBNE RAZMERE Na podnebne razmere Zgornjesotelskega gri~evja vplivajo odprtost proti vzhodu ter lega med vzhod-nimi Karavankami na severu in Posavskim hribovjem na jugu. Zaradi odprtosti proti vzhodu se sicer kaèjo vplivi subpanonskega celinskega podnebja, ki pa niso tako izraziti kot v Severovzhodni Slove-30 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 niji. Vzrok so razmeroma ozki prehodi proti vzhodu. Gorovje na severu predstavlja pregrado, ki {~iti pokrajino pred vdori hladnih zra~nih gmot s severa (Pav{ek 1998, 635). Srednja letna temperatura zraka je v Roga{ki Slatini (235 m nadmorske vi{ine) med letoma 1931 in 1960 bila 9,3 °C, med letoma 1961 in 1990 pa 9,0 °C. V primerjavi s Celjem (245 m nadmorske vi{ine) ni opaziti posebne razlike, saj je bila v Celju v prvem obdobju 9,0 °C, v drugem obdobju pa 9,1 °C. V primerjavi z Roga{ko Slatino je imelo Celje med letoma 1961 in 1990 nekoliko nìje srednje mese~- ne temperature zraka v zimskih mesecih (januarja –1,8 °C; Roga{ka Slatina –1,6 °C) in nekoliko vi{je srednje mese~ne temperature zraka v poletnih mesecih (julija 19,2 °C; Roga{ka Slatina 18,6 °C). Na to vpliva kotlinska lega Celja, zaradi katere je tam mo~nej{i temperaturni obrat, no~ni minimumi so nìji, opoldne pa se zrak bolj segreje kot v dolinah med gozdnato okolico, kot je to primer v Roga{ki Slatini. Na to kaèjo tudi srednje mese~ne minimalne temperature zraka. V Celju so v zimskem obdobju precej nìje kot v Roga{ki Slatini (srednja minimalna januarska temperatura med letoma 1961 in 1990 je v Celju –6,2°C, v Roga{ki Slatini pa –5,3°C). V Celju pade temperatura pod 0°C povpre~no 123 dni, v Roga{- ki Slatini pa 110 dni na leto. Pri srednjih mese~nih maksimalnih temperaturah zraka ni ve~jih razlik. V zimskih mesecih so nekoliko vi{je v Roga{ki Slatini, v poletnih mesecih pa so enake v obeh mestih. Tudi {tevilo dni s temperaturo nad 25 °C je priblìno enako: v Celju 58 dni, v Roga{ki Slatini pa 61 dni. Podatki kaèjo, da vzhodnej{a ali zahodnej{a lega primerjanih meteorolo{kih postaj bistveno ne vpliva na temperaturni reìm. Bolj vpliva mikrolokacija, oziroma lega v dolini ali v termalnem pasu v gri- ~evju, ki se za~enja 10 do 30 m nad dnom doline. V termalnem pasu so srednje in maksimalne temperature zraka vi{je, dnevna in sezonska nihanja pa manj{a kot v dnu dolin. Obe primerjani meteorolo{ki postaji leìta namre~ na dnu kotline ali doline (na priblìno enaki nadmorski vi{ini) in imata ve~ji no~ni hlad (Gams 1984, 28). Temperaturni obrat je pogost tudi v slabo prezra~eni dolini v osredju Roga{ke Slatine, vendar pa ne tako kot v Celjski kotlini. Na temperaturne razmere v Roga{ki Slatini mo~no vpliva tudi zelo gozdnata okolica, kar se kaè v manj vro~ih poletjih in v ve~ji vlànosti zraka. Vplivi subpanonskega celinskega podnebja se bolj kaèjo v padavinskih potezah. Letna vi{ina padavin se zmanj{uje proti vzhodu. Povpre~no je med letoma 1931 in 1960 padlo v Roga{ki Slatini 1022 mm Preglednica 3: Podatki o temperaturah in padavinah za meteorolo{ki postaji v Roga{ki Slatini in Celju med letoma 1931 in 1960 ter letoma 1961 in 1990 (HMZRS 1995). 1931–1960 1961–1990 srednja temp. srednja vi{ina temperatura zraka (°C) srednja vi{ina zraka (°C) padavin (mm) srednja maksimalna minimalna padavin (mm) Roga{ka Roga{ka Roga{ka Roga{ka Roga{ka Roga{ka Slatina Celje Slatina Celje Slatina Celje Slatina Celje Slatina Celje Slatina Celje januar –1,8 –2,0 56 60 –1,6 –1,8 2,8 2,6 –5,3 –6,2 55 57 februar –0,1 –0,3 53 57 0,9 0,7 6,0 5,7 –3,1 –3,8 51 55 marec 4,3 4,2 52 52 4,6 4,5 10,6 10,6 –0,3 –0,9 68 76 april 9,6 9,3 72 73 9,3 9,3 15,6 15,5 3,6 3,0 86 87 maj 14,3 13,7 111 105 13,8 14,1 20,6 20,4 7,5 7,3 95 97 junij 17,8 17,4 117 127 17,0 17,5 23,6 23,6 11,1 11,1 122 137 julij 19,5 19,1 108 120 18,6 19,2 25,6 25,7 12,6 12,5 112 135 avgust 18,6 18,3 101 108 17,8 18,1 25,1 25,0 12,4 12,1 118 130 september 15,1 14,4 82 107 14,4 14,6 21,6 21,6 9,4 9,3 100 102 oktober 9,8 9,2 105 116 9,4 9,5 16,1 16,1 4,8 4,7 88 96 november 4,7 4,5 96 105 4,3 4,2 9,2 9,0 0,4 0,2 100 101 december 0,2 0,4 70 80 –0,2 –0,4 3,8 3,6 –3,5 –4,2 66 74 leto 9,3 9,0 1023 1110 9,0 9,1 15,1 14,9 4,1 3,8 1060 1146 31 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat padavin (87 mm manj kot v Celju) med letoma 1961 in 1990 pa 1060 mm (86 mm manj kot v Celju). Najve~ padavin pade v poletnih mesecih. Od junija do avgusta pade tretjina vseh padavin, sekundarni vi{ek pa je novembra. Najbolj su{na sta februar in januar. Dni s padavinami vsaj 1 mm je v povpre~- ju 105 letno, sorazmerno malo pa je dni z obilnej{imi padavinami (nad 20 mm); v povpre~ju 14 dni letno in najve~ poleti. Snèna odeja traja v povpre~ju 25 dni na leto in je razmeroma tanka (najvi{ja debeli-na je bila 62 cm). To je neugodno za smu~i{~e na Janini (nujno je umetno zasneèvanje). Najve~ jasnih dni je julija in avgusta, obla~nih pa decembra. Septembra in oktobra se megla pojavlja v jutranjih in dopoldanskih urah, celodnevne megle pa se vle~ejo od novembra do februarja. V Roga{ki Slatini ni mo~nej{ih vetrov. Pozimi prevladujejo vetrovi s severa, ki pa jih zaustavita Bo~ in Ple{ivec, tako da ni pravega prepiha. Pomladi in poleti so bolj pogosti jugozahodni, zahodni in jù- ni vetrovi, ki pa prav tako ne prezra~ijo glavne doline (Veronek 1987, 34). Do zdaj zbrani podatki {e ne omogo~ajo natan~ne opredelitve bioklimatskih zna~ilnosti v Roga{ki Slatini. Zaradi tega so se leta 1994 odlo~ili, da v okviru raziskovalnega projekta Zdravili{~a Roga{ka nabavijo avtomatsko merilno postajo in z njo nadomestijo istega leta ukinjeno klasi~no meteorolo{ko opazovalnico v Roga{ki Slatini. Merilna postaja zbira meritve izbranih meteorolo{kih parame-trov, opravlja pa tudi dnevne meritve vsebnostìveplovega dioksida in dimnih delcev (leta 1994 njune koncentracije niso niti enkrat presegle mejnih imisijskih vrednosti). V na~rtu so tudi druge meritve onesnaènja zraka. Na tej osnovi nameravajo opredeliti ukrepe za izbolj{anje mikroklime, ki bi jo lahko ob ustrezni kakovosti uporabili v zdravstvene in turisti~ne namene (^uje{ 1996, 20). 3.3. RAZVOJ PREBIVALSTVA IN GOSPODARSKE RAZMERE Obmo~je Rogatca in Roga{ke Slatine so poznali è Kelti in Rimljani, na kar opozarjajo najdbe iz rimske dobe in cesta, ki je mimo Rogatca vodila iz Celeie v Petovium. Gostej{a poselitev se je za~ela v srednjem veku, ko se je pod prevlado cerkve in gra{~akov razvilo ve~ tr{kih naselbin. Zaradi sejmov sta med njimi {e posebej izstopala Rogatec in Lemberg. Poleg dolin so bile poseljene tudi gorice, saj se v urbarjih iz 14. in 15. stoletja omenjajo domala vsa dana{nja naselja. Na razglednih gri~ih nad dolinami so postavili tudi {tevilne slikovite cerkve, ki so se v ve~ini ohranile do danes (Pav{ek 1998, 637). Sredi 19. stoletja je bila podoba pokrajine {e povsem agrarna. Prevladovali so gru~asti in razloè- ni zaselki, med katerimi so se v vi{jih legah vrivale samotne kmetije (Sore 1984, 62). Najve~ji naselji sta bili Rogatec, ki je leta 1869 {tel 138 hi{ in 679 prebivalcev, ter Roga{ka Slatina, ki se je na za~et-ku 19. stoletja za~ela razvijati v urbanizirano zdravili{ko naselje in je leta 1869 {tela 80 hi{ in 390 prebivalcev (Curk 1984, 109–111). [tevilo prebivalcev je v regiji do tega obdobja nara{~alo, zaradi ~esar se je stopnjevala agrarna prenaseljenost in nastal je velik preseèk delovne sile. To je v nadaljnjem razvoju povzro~ilo depopulacijo podeèlja. Gibanju {tevila prebivalcev lahko sledimo od popisa prebivalcev leta 1869. Analiza je omejena na naselja na ozemlju sedanje ob~ine Roga{ka Slatina, ki je nastala leta 1994. Njen osrednji in severni del predstavlja {ir{e vrel~no obmo~je. Ob~ina obsega 41 naselij: od Drevenika v Bo{kem prigorju na severozahodu ob~ine do Nimnega na jugu Rodenskega gri~evja ter Podplata ob Mestinj{~ici na zahodu in Strmca pri Sv. Florijanu na severovzhodu ob~ine. Za potrebe analize so bila vsa naselja v ob~ini razdeljena v tri skupine. V prvo skupino (A) je uvr- {~eno ob~insko sredi{~e Roga{ka Slatina in naselje Lo~endol (ki je bilo v sedemdesetih letih v celoti priklju~eno Roga{ki Slatini in je zato prenehalo obstajati). Do sedemdesetih let sta v prvo skupino v celoti uvr{~eni tudi naselji Ratanska vas in Trì{~e, ki sta bili do takrat samostojni naselji, nato pa je bilo okoli 80 do 85 % gospodinjstev v obeh naseljih priklju~enih k Roga{ki Slatini. Drugo skupino (B) sestavljajo naselja, ki mejijo na ob~insko sredi{~e: Brestovec, Irje, Prnek, Rjavica, Spodnje Negonje, Spodnje Se~ovo, Teka~evo, Topole in Velike Rodne. Od leta 1981 sta sem uvr{~ena tudi manj{a dela Ratanske vasi in Trì{~a, ki sta ostali samostojni naselji. V tretjo skupino (C) pa so uvr{~ena vsa ostala naselja na obmo~ju dana{nje ob~ine Roga{ka Slatina. 32 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Leta 1869 je na ozemlju sedanje ob~ine Roga{ka Slatina ìvelo 7099 prebivalcev. Roga{ka Slatina (s 390 prebivalci) ni bila najve~je naselje, saj je v Sv. Florijanu ìvelo 452 prebivalcev, po {tevilu prebivalcev pa so se ji pribliàla tudi nekatera druga va{ka naselja (na primer ^a~a vas in Drevenik pod Bo~em). Tako je na obmo~ju naselja Roga{ka Slatina ìvelo le 12,9 % prebivalcev sedanje ob~ine. Zaradi odseljevanja se je med letoma 1869 in 1900 skupno {tevilo prebivalcev v ob~ini zmanj{alo za 5,8 %. Do depopulacije je pri{lo v ve~ini agrarnih naselij v tretji skupini (razen v Sv. Florijanu in Spodnjem Gabrniku). Zmanj{alo se je tudi {tevilo prebivalcev v ve~ini naselij v okolici Roga{ke Slatine, razen v Irju, Prneku in Spodnjem Se~ovem. V nasprotju s prej{njim obdobjem se je med letoma 1900 in 1931 {tevilo prebivalcev v ob~ini pove- ~alo za 9,0 %. Na porast je vplivalo le veliko pove~anje v Roga{ki Slatini in Trì{~u (za 69,6 %), kjer je bila leta 1927 zgrajena steklarna. V okoli{kih naseljih se je {tevilo prebivalcev pove~alo za 5,8 % (najbolj v Spodnjem Se~ovem), medtem ko se je v drugih naseljih zmanj{alo za 3,4 %. Depopulacija je bila najbolj opazna v obrobnih in hribovitih naseljih. S tem se je pove~al delè prebivalstva v osredju regije. V Roga{ki Slatini je leta 1931 ìvelo 22,2 % vseh prebivalcev v ob~ini, v okoli{kih naseljih pa 21,3 %. Med letoma 1931 in 1961 se je skupno {tevilo prebivalcev v ob~ini pove~alo za 13,1 %. Nadaljevala se je intenzivna rast {tevila prebivalcev na obmo~ju Roga{ke Slatine (56,9 %) in v okoli{kih naseljih (9,2 %). Med slednjimi vsa naselja beleìjo vsaj majhno pove~anje {tevila prebivalcev. Zaradi tega se je leta 1961 delè prebivalcev na obmo~ju naselja Roga{ka Slatina pove~al na 30,7 %. Depopula-Preglednica 4: [tevilo prebivalcev v naseljih ob~ine Roga{ka Slatina med letoma 1869 in 1999 (Krajevni leksikon Slovenije 1976, 1995; CRP 2000). leto leto leto leto leto leto leto leto naselje obmo~je1 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 19992 {tevilo prebivalcev ob~ina Roga{ka Slatina 7099 6690 7293 8250 8643 9779 10488 10823 naselje Roga{ka Slatina A 915 953 1616 2536 3154 4286 4904 5005 naselja v okolici Roga{ke Slatine B 1521 1471 1557 1700 1793 1970 2101 2281 druga naselja v ob~ini C 4663 4266 4120 4014 3696 3523 3483 3537 % prebivalcev ob~ina Roga{ka Slatina 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 naselje Roga{ka Slatina A 12,9 14,2 22,2 30,7 36,5 43,8 46,8 46,2 naselja v okolici Roga{ke Slatine B 21,4 22,0 21,3 20,6 20,7 20,2 20,0 21,1 druga naselja v ob~ini C 65,7 63,8 56,5 48,7 42,8 36,0 33,2 32,7 verìni indeks gibanja {tevila prebivalcev ob~ina Roga{ka Slatina 100,0 94,2 109,0 113,1 104,8 113,1 107,3 103,2 naselje Roga{ka Slatina A 100,0 104,2 169,6 156,9 124,4 135,9 114,4 102,1 naselja v okolici Roga{ke Slatine B 100,0 96,7 105,8 109,2 105,5 109,9 106,6 108,6 druga naselja v ob~ini C 100,0 91,5 96,6 97,4 92,1 95,3 98,9 101,5 indeks gibanja {tevila prebivalcev (osnova je leto 1869) ob~ina Roga{ka Slatina 100,0 94,2 102,7 116,2 121,7 137,8 147,7 152,5 naselje Roga{ka Slatina A 100,0 104,2 176,6 277,2 344,7 468,4 535,9 547,0 naselja v okolici Roga{ke Slatine B 100,0 96,7 102,4 111,8 117,9 129,5 138,1 150,0 druga naselja v ob~ini C 100,0 91,5 88,4 86,1 79,3 75,6 74,7 75,8 Opombe: 1 v skupino A sta {teti naselji Roga{ka Slatina in Lo~endol, do leta 1971 pa tudi Ratanska vas in Trì{~e, ki sta bili do takrat samostojni naselji; leta 1981 je bilo okoli 80 do 85 % gospodinjstev iz obeh naselij priklju~enih k naselju Roga{ka Slatina; v skupino B so {teta naselja v okolici Roga{ke Slatine, to so naselja, ki mejijo na ob~insko sredi{~e, od leta 1981 sta sem uvr{~e-na tudi manj{a dela Ratanske vasi in Trì{~a, ki sta ostali samostojni naselji; v skupino C so uvr{~ena druga naselja na obmo~ju dana{nje ob~ine Roga{ka Slatina; 2 podatki iz Centralnega registra prebivalstva zajemajo dràvljane Slovenije septembra 1999. 33 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat cija se je nadaljevala v obrobnih in hribovitih delih ob~ine, medtem ko naselja ob glavnih cestah v tem obdobju beleìjo rast. Demografska rast je bila najbolj intenzivna med letoma 1961 in 1991, ko se je skupno {tevilo prebivalcev v ob~ini pove~alo kar za 27,1 %. Izjemno rast je doìvelo obmo~je Roga{ke Slatine (pove~anje za 93,4 % prebivalcev). Na pove~anje je vplivala nagla gospodarska rast, intenzivno priseljevanje in gradnja stanovanj, poleg tega pa je naselje v sedemdesetih letih v svoj okvir vklju~ilo ve~ja dela sosednjih naselij Ratanska vas in Trì{~e ter manj{e dele Teka~evega, Spodnje Se~ovega, Prneka in Rjavi-ce. [tevilo prebivalcev je nara{~alo tudi v vseh sosednjih naseljih (23,6 %). Po intenzivni rasti izstopajo predvsem naselja ob novi obvozni magistralni cesti: Spodnje Negonje, Irje, Spodnje Se~ovo in Tuncovec. Osrednji del ob~ine predstavlja obmo~je mo~ne koncentracije prebivalstva. V Roga{ki Slatini je leta 1991 ìvelo 46,8 % vseh prebivalcev v ob~ini (v primerjavi z 12,9 % leta 1869), v sosednjih naseljih pa 20,0 %. V drugih naseljih v ob~ini se je nadaljevala depopulacija, vendar pa ni bila ve~ tako intenzivna kot v preteklosti in v nekaterih sosednjih obmo~jih na Kozjanskem ali v Halozah (Horvat 1993, 160–161). Razmeram v teh pokrajinah se pribliùjejo le obrobna in hribovita naselja, kot so Nimno in Vinec (ob meji s Hrva{ko) ter Drevenik in ^a~a vas (pod Bo~em), v katerih se je {tevilo prebivalcev po letu 1961 zmanj{alo za ve~ kot tretjino, v primerjavi z letom 1869 pa za 50 do 70 %. Omeniti je treba tudi dejstvo, da je imelo kar 27 naselij v ob~ini leta 1991 manj prebivalcev kot leta 1869 in da je delè prebivalcev v drugih naseljih v ob~ini padel z 65,7 % leta 1869 na 33,2 % leta 1991. Med letoma 1991 in 1999 se je demografska rast v Roga{ki Slatini umirila in je bila najnìja v desetletjih po drugi svetovni vojni. To je posledica tèjih gospodarskih razmer ter zmanj{anja priseljevanja in gradnje stanovanj. V tem obdobju se je demografski razvoj usmeril predvsem v suburbano okolico Roga{ke Slatine, v kateri se je {tevilo prebivalcev pove~alo kar za 8,6 % in s tem naraslo na 21,1 % prebivalcev v ob~ini. Stagnacijo ali rast je beleìla tudi ve~ina drugih naselij v okolici, tako da je bila depopulacija omejena le na nekaj najbolj oddaljenih naselij, na primer Drevenik, ^a~a vas, Strmec pri Sv. Florijanu. Obmo~ja koncentracije in depopulacije prebivalstva kaèjo tudi podatki o gibanju {tevila gospodinjstev med letoma 1961 in 1991. Njihovo {tevilo se je za ve~ kot 25 % pove~alo v Brezju pri Podplatu, Gabrovcu pri Kostrivnici, Podturnu, Spodnjem Gabrniku, Cerovcu pod Bo~em, Zagaju pod Bo~em, Spodnjem Negonju, na Topolah, Tuncovcu, Pristavici in v Roga{ki Slatini. Za ve~ kot 20 % pa se je zmanj- {alo v ^a~i vasi, Dreveniku, Gradi{kem Dolu, Gabrcah in Vincu. Zmanj{anje {tevila gospodinjstev in s tem zmanj{anje poselitve kulturne pokrajine vseeno ni tako intenzivno in obsèno, kot na primer na Kozjanskem in v Halozah (Horvat 1993, 164). Bolj ugodna je tudi starostna sestava prebivalstva regije. V povpre~ju je imela ob~ina Roga{ka Slatina leta 1991 nekaj vi{ji deleòtrok v starosti do 14 let (22,1 %) kot celotna Slovenija (20,6 %). To se kaè tudi v ugodnej{em starostnem indeksu; to je razmerju med starostnima skupinama nad 65 let in do 14 let. V ob~ini je bil leta 1991 starostni indeks 44,2, v Sloveniji pa 53,1 (Horvat 1993, 165). Ugoden starostni indeks (vrednost indeksa pod 40,0) ima Roga{ka Slatina, nekatera naselja v okolici (Spodnje Negonje, Spodnje Se~ovo, Trì{~e, Tuncovec) in {ir{e (Podplat, Brezje pri Podplatu, Kamna Gorca, Plat, Zgornje Se~ovo). Zanimivo je, da imajo nekatera naselja v bliìni Roga{ke Slatine (Ratanska vas, Teka~evo, Rjavica, Rajnkovec) zelo neugoden starostni indeks (nad 70,0), medtem ko je celo v hribovitih naseljih z najvi{jo depopulaciji nìji. V teh naseljih je o~itno ostalo ve~inoma le {e aktivno prebivalstvo in se depopulacija ne bo nadaljevala s tak{no intenzivnostjo kot v preteklosti. Na demografske razmere so vplivale predvsem gospodarske razmere. V preteklosti je bila ve~i-na obmo~ja agrarna. Prometna zaprtost, slabo razvito in pozno zgrajeno cestno in èlezni{ko omrè- je (èlezni{ki promet od Grobelnega do Rogatca je stekel leta 1903) so pripomogli h gospodarski zaostalosti {ir{ega obmo~ja. Na obmo~ju dana{nje ob~ine je bilo edino ve~je zaposlitveno sredi{~e le Roga{ka Slatina (zdravili{ki turizem od za~etka 19. stoletja in steklarska dejavnost od leta 1927), zunaj tega obmo~- ja pa Rogatec, oziroma sosednja Straà v Humu na Sotli (steklarna). Zaradi majhnih kmetij in razdrob-34 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 5: [tevilo prebivalcev v naseljih ob~ine Roga{ka Slatina med letoma 1869 in 1999 (Krajevni leksikon Slovenije 1976, 1995; Centralni register prebivalstva 2000). {tevilo prebivalcev indeks {tevila prebivalcev leto leto leto leto leto leto leto leto 1869– 1971– naselje obmo~je1 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 1999 –1991 –1991 Brestovec B 169 141 159 154 147 152 166 153 98 113 Brezje pri Podplatu C 48 32 28 45 37 52 58 63 120 157 Cerovec pod Bo~em C 215 188 212 208 213 281 305 302 142 143 Ceste C 199 154 231 164 146 135 126 124 63 86 ^a~a vas C 349 295 260 289 265 190 176 173 50 66 Drevenik C 300 238 197 185 146 110 90 80 30 62 Gabrce C 142 126 112 76 63 66 57 60 40 90 Gabrovec pri Kostrivnici C 54 57 51 50 45 53 56 66 104 124 Gradi{ki Dol C 42 45 27 35 34 35 33 36 79 97 Irje B 179 196 189 208 214 243 240 280 134 112 Ka~ji Dol C 185 199 200 213 174 163 172 174 93 99 Kamence C 179 152 167 111 101 90 93 98 52 92 Kamna Gorca C 91 91 85 88 71 81 84 93 92 118 Lo~endol1 A 108 121 117 138 165 – – – – – Male Rodne C 194 181 167 150 127 129 121 123 62 95 Nimno C 165 141 123 127 129 85 69 80 42 53 Plat C 134 137 109 90 75 66 75 87 56 100 Podplat C 132 94 93 95 106 91 91 96 69 86 Podturn C 86 57 77 67 63 79 72 69 84 114 Pristavica C 59 60 49 52 47 64 71 74 120 151 Prnek B 80 94 108 110 119 92 94 103 118 79 Rajnkovec C 89 71 87 95 85 85 69 80 77 81 Ratanska vas A B 199 163 230 318 455 67 76 96 381 171 Rjavica B 143 119 128 137 146 147 130 160 91 89 Roga{ka Slatina A 390 396 850 1445 1830 4286 4904 5005 985 246 Spodnja Kostrivnica C 179 147 150 130 120 124 131 129 73 109 Spodnje Negonje B 71 79 95 128 149 216 244 266 344 164 Spodnje Se~ovo B 239 263 348 366 392 367 400 437 167 102 Spodnji Gabrnik C 85 118 108 105 97 126 135 140 159 139 Strmec pri Sv. Florijanu C 309 307 286 269 256 218 200 182 65 78 Sv. Florijan C 452 512 459 495 476 401 376 381 83 79 Teka~evo B 252 244 231 268 302 224 242 254 96 80 Topole B 194 169 173 176 169 167 196 199 101 116 Trì{~e A B 218 273 419 635 704 153 167 168 771 241 Tuncovec C 87 93 80 78 75 105 111 120 128 148 Velike Rodne B 194 166 126 153 155 142 146 165 75 94 Vinec C 62 62 59 44 35 25 27 26 44 77 Zagaj pod Bo~em C 171 126 150 145 149 152 162 161 95 109 Zgornja Kostrivnica C 130 106 122 156 148 114 124 119 95 84 Zgornje Negonje C 204 196 169 181 166 158 149 146 73 90 Zgornje Se~ovo C 145 132 120 118 105 117 112 112 77 107 Zgornji Gabrnik C 195 149 142 153 142 128 138 143 71 97 ob~ina Roga{ka Slatina 7099 6690 7293 8250 8643 9779 10488 10823 148 121 naselje Roga{ka Slatina A 915 953 1616 2536 3154 4286 4904 5005 536 155 naselja v okolici Roga{ke Slatine B 1521 1471 1557 1700 1793 1970 2101 2281 138 117 druga naselja v ob~ini C 4663 4266 4120 4014 3696 3523 3483 3537 75 94 Opomba: 1 glej preglednico 4. 35 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 6: Izbrani demografski in drugi podatki po naseljih v ob~ini Roga{ka Slatina (Popis prebivalstva 1961, 1991). indeks % aktiv- % aktivnega prebivalstva po {tevilo {tevila nega sektorjih dejavnosti leta 1991 % kme~kega gospo- gospo- starostni prebi- prebivalstva dinjstev dinjstev indeks valstva prim. sek. terc. kvar. naselje obmo~je1 1991 1961–1991 1991 1961 1991 1991 sektor sektor sektor sektor Brestovec B 52 124 68,6 24,7 18,7 56,1 30,7 38,6 21,6 9,1 Brezje pri Podplatu C 14 127 33,3 53,3 12,1 44,2 21,7 47,8 26,1 4,3 Cerovec pod Bo~em C 80 143 50,7 41,8 10,8 48,5 16,9 51,4 22,3 9,5 Ceste C 37 100 66,7 59,1 19,0 55,7 35,3 42,6 16,2 5,9 ^a~a vas C 50 81 69,4 54,7 25,0 56,6 35,1 29,8 22,3 12,8 Drevenik C 26 62 61,1 74,1 15,6 42,9 27,8 61,1 8,3 2,8 Gabrce C 15 68 48,5 71,1 54,5 60,0 63,6 30,3 3,0 3,0 Gabrovec pri Kostrivnici C 14 140 42,9 78,0 25,0 55,4 41,9 41,9 6,5 9,7 Gradi{ki Dol C 7 78 80,0 34,3 27,3 53,6 53,3 33,3 6,7 6,7 Irje B 68 121 45,1 35,1 8,8 46,2 17,6 53,7 21,3 7,4 Ka~ji Dol C 39 83 56,4 66,7 27,3 55,2 44,0 45,1 7,7 3,3 Kamence C 31 119 58,8 69,4 23,7 58,2 35,8 52,8 7,5 3,8 Kamna Gorca C 20 118 30,4 65,9 19,3 40,2 9,4 40,6 25,0 25,0 Male Rodne C 38 97 53,1 38,0 29,8 58,0 41,5 43,1 12,3 3,1 Nimno C 26 90 70,0 55,9 26,1 48,5 34,4 50,0 15,6 0,0 Plat C 21 95 29,2 63,3 26,7 57,5 41,5 39,0 12,2 7,3 Podplat C 25 96 36,0 36,8 6,6 36,7 3,0 48,5 33,3 15,2 Podturn C 24 171 42,9 67,2 15,3 47,1 31,3 43,8 25,0 0,0 Pristavica C 18 180 57,1 55,8 12,7 56,9 24,3 48,6 21,6 5,4 Prnek B 27 90 44,4 28,2 12,8 47,6 30,8 33,3 23,1 12,8 Rajnkovec C 23 105 115,4 44,2 26,1 54,5 47,2 25,0 19,4 8,3 Ratanska vas A B 27 271 78,6 25,5 15,8 47,1 28,1 43,8 9,4 18,8 Rjavica B 36 100 88,2 33,6 16,2 55,6 22,9 52,9 17,1 7,1 Roga{ka Slatina A 1638 316 37,5 6,8 2,3 48,3 4,6 48,0 26,1 21,2 Spodnja Kostrivnica C 37 97 41,2 47,7 7,6 45,0 13,8 51,7 19,0 15,5 Spodnje Negonje B 65 171 32,1 31,3 6,1 51,3 11,6 47,9 30,6 9,9 Spodnje Se~ovo B 113 108 40,0 22,4 11,8 50,0 20,7 44,9 21,7 12,6 Spodnji Gabrnik C 36 133 51,7 55,2 3,0 44,9 7,0 63,2 21,1 8,8 Strmec pri Sv. Florijanu C 56 114 56,4 73,6 32,0 48,7 37,6 32,3 26,9 3,2 Sv. Florijan C 99 93 44,6 59,2 20,2 48,9 29,7 42,9 18,7 8,8 Teka~evo B 70 86 97,2 22,8 13,2 51,4 23,9 46,9 15,9 13,3 Topole B 61 153 54,3 38,6 11,2 51,9 18,4 51,0 22,4 8,2 Trì{~e A B 52 261 39,8 14,6 11,4 50,6 22,9 45,8 18,1 13,3 Tuncovec C 31 163 6,5 19,2 13,5 55,9 24,2 51,6 22,6 1,6 Velike Rodne B 46 118 69,0 36,6 18,5 52,2 31,9 44,4 11,1 12,5 Vinec C 9 69 60,0 45,5 37,0 63,0 47,1 52,9 0,0 0,0 Zagaj pod Bo~em C 41 125 41,3 66,9 24,1 51,0 37,2 39,7 17,9 5,1 Zgornja Kostrivnica C 42 111 75,0 50,0 20,2 55,4 32,8 26,9 10,4 29,9 Zgornje Negonje C 37 86 54,3 40,9 20,8 49,7 30,1 42,5 21,9 5,5 Zgornje Se~ovo C 26 113 21,2 50,0 26,8 43,2 27,1 39,6 18,8 14,6 Zgornji Gabrnik C 35 83 40,7 58,8 15,2 55,5 22,4 59,2 11,8 6,6 ob~ina Roga{ka Slatina 3219 145 44,2 – – – 28,8 44,6 17,5 9,1 ob~ina [marje pri Jel{ah 9421 113 57,7 55,3 20,3 47,1 31,5 38,3 17,5 12,5 Slovenija 640195 139 53,1 30,5 8,1 48,2 13,7 45,5 18,4 21,9 Opomba: 1 glej preglednico 4. 36 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 ljenih zemlji{~ ter pomanjkanja neagrarnih delovnih mest se je v preteklosti veliko prebivalcev izselilo v bolj ali manj oddaljena zaposlitvena sredi{~a, kljub temu pa je bila agrarna prenaseljenost {e vedno velika. Leta 1961 je bil delè kme~kega prebivalstva kar v 23 naseljih vi{ji od 50 %, v 4 naseljih pa celo vi{ji od 70 %. Z intenzivnim zaposlovanjem v Roga{ki Slatini, [marju pri Jel{ah, [torah, v Celju in drugod se je delè kme~kega prebivalstva v sedemdesetih in osemdesetih letih mo~no zniàl. Leta 1991 je bil v povpre~ju 18,7 %, kar je bilo nìje kot na primer na sosednjem Kozjanskem (33,0 %) in v Halozah (28,4 %), vendar {e vedno dvakrat vi{je od slovenskega povpre~ja (Horvat 1993, 163–165). V 17 naseljih je bil delè kme~kega prebivalstva vi{ji od 20 % in v 3 naseljih vi{ji od 30 % (Gabrce, Strmec pri Sv. Florijanu, Vinec). Manj kot 10 % kme~kega prebivalstva je bilo le v Roga{ki Slatini, Irju, Spodnjem Negonju, Podplatu, Spodnji Kostrivnici in Spodnjem Gabrniku. Edino ve~je zaposlitveno sredi{~e v ob~ini je Roga{ka Slatina z razvito steklarsko in tekstilno industrijo, zdravili{ko-turisti~no dejavnostjo ter drugimi terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi. Ker ni natan~nih podatkov o {tevilu delovnih mest, so v ta namen uporabljeni podatki o {tevilu aktivnih prebivalcev po kraju dela, pri ~emer se njihovo {tevilo zunaj primarnega sektorja priblìno ujema s {tevilom delovnih mest v naselju. Glede na ta podatek lahko sklepamo, da je bilo leta 1991 v Roga{- ki Slatini okoli 5.000 delovnih mest ali okoli 95 % vseh delovnih mest v ob~ini. Nekaj delovnih mest je bilo le {e v Spodnjem Negonju, Spodnjem Se~ovem, Teka~evem, Podplatu, Spodnji in Zgornji Kostrivnici. Tak{na razporeditev delovnih mest ima za posledico intenzivno dnevno migracijo v ob~insko sredi{~e. Zaposlitev v neagrarnih poklicih je spremenila sestavo aktivnega prebivalstva. Leta 1991 je bilo med aktivnimi prebivalci v ob~ini Roga{ka Slatina 28,8 % aktivnih v primarnem sektorju, 44,6 % v sekundarnem sektorju, 17,5 % v terciarnem sektorju in 9,1 % v kvartarnem sektorju. Kaè se odvisnost sestave aktivnih prebivalcev v ob~ini od sestave delovnih mest v Roga{ki Slatini (kjer je bil najbolj zastopan sekundarni sektor). Aktivnost v sekundarnem sektorju prevladuje v 30 naseljih v ob~ini (v 18 naseljih je bilo v tem sektorju aktivnih od 40 do 50 % vseh aktivnih prebivalcev, v 12 naseljih pa je bilo takih ve~ kot 50 %). Aktivnost v terciarnem in kvartarnem sektorju je mo~neje zastopana le v 8 naseljih, v katerih je v obeh sektorjih aktivnih ve~ kot 35 % aktivnih prebivalcev. Poleg Roga{ke Slatine so to Spodnje Negonje, Spodnje Se~o-vo, Spodnja Kostrivnica, Zgornja Kostrivnica, Kamna Gorca, Podplat in Prnek. ^e primerjamo podatke za obmo~je ob~ine Roga{ka Slatina s sosednjimi regijami, lahko ugotovimo, da osrednji del Roga{kega podolja in gri~evja sodi v obmo~je izrazite koncentracije prebivalstva in prevladujo~ih neagrarnih dejavnosti, obrobni deli pa v obmo~je depopulacije in {e vedno ve~je povezanosti prebivalstva z agrarnimi dejavnostmi. Vendar pa depopulacija v tem delu ob~ine ni tako izrazita kot na primer v Halozah ali na Kozjanskem. Po letu 1991 se celo v ve~jem delu naselij beleì rahla rast {tevila prebivalcev. Gospodarska mo~ Roga{ke Slatine in preseèk delovnih mest sta namre~ povzro~ili intenzivno dnevno migracijo delovne sile, ki je spremenila sestavo aktivnega prebivalstva v okolici in obenem omogo~ila, da se iz obrobnih in razmeroma manj razvitih obmo~ij ni izselilo {e ve~ prebivalcev. 4. RAZVOJ ZDRAVILI[^A V ROGA[KI SLATINI Zdravili{~e v Roga{ki Slatini sodi z ve~stoletno tradicijo med starej{a in pomembnej{a zdravili{~a v Sloveniji in Evropi. V tem poglavju je prikazan razvoj zdravili{~a od za~etkov pa vse do danes. Pozornost je namenjena predvsem razvoju zdravili{ke dejavnosti, namestitvenih zmogljivosti ter izkori{~anju in prodaji mineralne vode, medtem ko je vpliv zdravili{~a na razvoj naselja opisan v naslednjih poglavjih. Kratek pregled razvoja drugih zdravili{~ v Sloveniji, ki so v nadaljevanju primerjana z zdravili{~em v Roga{- ki Slatini, podaja Kresal (1996, 122–135). 37 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat 4.1. RAZVOJ ZDRAVILI[^A DO KONCA PRVE SVETOVNE VOJNE Izkopanine ter rimska cesta, ki je mimo Lemberga in Rogatca vodila iz Celeie v Petovium dokazujejo, da so obmo~je Roga{ke Slatine poznali è Kelti in Rimljani. V neposredni bliìni vrelca Tempel so na{li rimsko bronasto iglo s {estimi glavami, v studencu v blìnji Kostrivnici pa keltske kovance (Mlacovi} 1995, 8). @e v 12. stoletju se omenja blìnji Rogatec: leta 1130 kot predium Roas, nato pogosto kot Rohats, leta 1254 kot Rohathes. Trg je od leta 1283 (Curk 1991, 123) in po njem je Roga{ka Slatina dobila ime. Leta 1141 se v listini salzbur{kega nad{kofa Konrada v okolici Rogatca omenja z marmorjem obzidan studenec (Reèk 1964, 49), ki naj bi bil eden od starih izvirov roga{ke mineralne vode. Uporabljen material kaè, da je slovela è takrat, ~eprav se o njeni zdravilnosti {e dolgo ni pisalo. Zdravilne u~inke vode so è pred prvimi pisnimi omenjanji poznali {tevilni okoli~ani pa tudi romar-ji, ki so glas o ~udèni zdravilni mo~i {irili po vsej deèli [tajerski in dlje. Vodo sta v drugi polovici 16. stoletja poznala tudi baron Ivan Ungnad ({tajerski deèlni glavar) in njegov sin Wolf Ungnad, ki je vrelec obiskal leta 1594. Prvi pisni viri o mineralni vodi so bili objavljeni leta 1572. Takrat je slavni alkimist Leonhardt Thurneysser iz Frankfurta v svojem delu Pison objavil prvo analizo mineralne vode iz enega od vrelcev zahodno od Rogatca, nedale~ od cerkve Sv. Krià. Voda je po Thurneysserjevi analizi vsebovala zlato, bergkler, `veplo, magnet in divjo vodo (Mlacovi} 1995, 8). Danes se je uveljavilo prepri~anje, da je vrelce odkril hrva{ki ban grof Petar Zrinjski. Priblìno leta 1665 naj bi bil na lovu v okolici Roga{ke Slatine, okoli{ki kmetje pa so mu priporo~ili pitje vode iz tamkaj- {njega vrelca sredi gozda v bliìni farne cerkve sv. Krià, ker je bolehal na jetrih. Ban je po pitju vode ~udèno ozdravel in obenem poskrbel za sloves tako imenovane svetokri{ke mineralne vode. Na dunajski dvor je namre~ poslal ve~ vzorcev vode, ki jo je pri zdravljenju cesarice Leonore preizkusil in uporabil dr. Paul Sorbait, njen osebni zdravnik in profesor na dunajski Zdravili{ki fakulteti. Leta 1680 je dr. Sorbait v knjigi Praxis Medicae ob{irno opisal u~inke mineralne vode in jo po blì- njem trgu imenoval Acidulae Roitschenses; to je roga{ka kislica. Priljubljena svetokri{ka voda je è ob koncu 17. stoletja postala prava prodajna uspe{nica. Podobno kot dvorni zdravnik so tudi mnogi drugi zdravniki na Dunaju in drugod po cesarstvu, za~eli predpisovati svojim pacientom razli~ne pitne kure (terapije pitja mineralne vode). V gra{ki bolni{nici so vodo preizku{ali celo kot zdravilo (Mlacovi} 1995, 13). Najimenitnej{e delo o vrelcih pa je napisal gra{ki fizik Johann Benedikt Gründel, ki je bil po letu 1683 zdravnik v Mariboru. Ve~krat je prihajal v Roga{ko Slatino, da bi se prepri~al o u~inkih vode. Svoje ugotovitve ter poro~ila ve~ takrat znanih zdravnikov je zdruìl v knjigi Roitschocrene, ki je iz{la v latin{~ini leta 1685 nem{~ini leta 1687 (Reèk 1964, 22). Poleg zdravilnih u~inkov je natan~no opisal tudi kemij-ske lastnosti vode. Takrat je bila mineralna voda znana è na Nem{kem, na Poljskem, v Italiji in drugod. Omeniti je treba tudi zemljevid [tajerske deèle, ki ga je leta 1678 izdelal znan geograf in topograf G. M. Vischer. Na njem je narisal lego vrelca v naselju in zapisal njegovo ime: Roitsche Sauerbrunn. Razvoj zdravili{~a do prve svetovne vojne je Reèk (1964, 14–15) razdelil v pet obdobij: • prva kme~ka Roga{ka Slatina: do leta 1665 oziroma do leta 1676, • fevdalna oziroma koncesionalna Roga{ka Slatina: od leta 1676 do leta 1782, • druga kme~ka Roga{ka Slatina: od leta 1782 do leta 1803, • stanovska Roga{ka Slatina: od leta 1803 do leta 1840, • me{~anska Roga{ka Slatina: od leta 1840 do leta 1918. 4.1.1. PRVA KME^KA ROGA[KA SLATINA (DO LETA 1676) Tako imenovana prva kme~ka Roga{ka Slatina zajema obdobje od nastanka naselja (najverjetneje se je naseljevanje za~elo {ele po izgonu Madàrov po letu 1000) do leta 1665, ko je zdravilno mo~ mineralne vode spoznal grof Petar Zrinjski, oziroma do leta 1676, ko je strmolski gra{~ak baron Peter 38 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Courty iz blìnjega Rogatca ob vrelcu zgradil prvo gosti{~e, v katerem so gosti lahko tudi preno~ili (Reèk 1964, 17). 4.1.2. FEVDALNA ROGA[KA SLATINA (1676–1782) Kakor hitro je mineralna voda zaslovela kot zdravilo za razli~ne bolezni, so doma~ini spoznali, da lahko z njo dobro zasluìjo. Za~eli so se prepirati, kdo je lastnik zemlje, na kateri je voda izvirala in kdo jo lahko prodaja. Po dolgih pravdah je posestno pravico nad vrelci pridobil roga{ki gra{~ak Courty (Zorko 1992, 170). Ob vrelcu je leta 1676 zgradil prvo gosti{~e za preno~evanje gostov in za~el prodajati mineralno vodo. Za steklenico (okoli 2,5 l) je bilo treba v gosti{~u v Roga{ki Slatini od{teti 30 krajcarjev, na Dunaju pa je cena narasla kar za {tirikrat. Steklenica je stala celo 1 goldinar in 15 krajcarjev. Pojavili so se tudi prevaranti, ki so kot roga{ko vodo prodajali manj mineralizirano vodo (Mlacovi} 1995, 13). Takrat so k izviru mineralne vode za~eli prihajali prvi obiskovalci, ki so se èleli zdraviti v bliìni ~udè- nega studenca. Preno~i{~e so si poiskali v Courtyjevi gostilni, ali pa so stanovali pri okoli{kih kmetih, v Rogatcu, Polj~anah in na Ptuju, kamor so redno po{iljali vodo v steklenicah (Kene 1992/2, 8). Baron Courty je prodajal mineralno vodo le kratek ~as, saj je cesar Leopold I. kmalu razglasil splo- {no pravico do uporabe vode, koncesijo za razpo{iljanje vode pa podelil dunajskemu gostilni~arju Franku. Leta 1721 je cesar Karel VI. z dekretom podelil pravico izkori{~anja mineralne vode Dru{tvu dunajskih lekarnarjev. Le-to je s pridobitvijo pravice obljubilo, da bo skrbelo za vrelce, kakovost vode ter pove- ~alo trgovanje z njo. Trì{~e z mineralno vodo je bilo v tistem ~asu è precej razvejano, najve~ pa so jo prodali na Dunaju. V prvih treh letih po podelitvi koncesije so prodali okoli 20.000 steklenic, cena pa je bila dolo~ena na 36 krajcarjev za steklenico in 6 krajcarjev za takso za cesarsko blagajno. V tem ~asu so izvedli prvi znani tehni~ni poseg v tedaj glavni roga{ki vrelec, kasneje imenovan Tempel. Odstranili so leseno ograjo, ga obzidali s kamnitimi kockami (v obliki studenca) in nad odprtino postavili streho. Imenovali so tudi oskrbnika vrelca. Ob vrelcu so leta 1732 postavili baro~ni kip Janeza Nepomuka. Leta 1757 je dr. van Swieten posku{al ukiniti koncesijo Dru{tva dunajskih lekarnarjev, a jo je cesari-ca Marija Terezija leta 1763 in 1773 podalj{ala. Pravico do uporabe vrelca je Dru{tvo izgubilo leta 1782, in sicer zato, ker so draìli vodo; cesar Joèf II. je Dru{tvo ukinil in koncesije ni ve~ podelil (Zorko 1992, 171). Sredi 18. stoletja je prodaja roga{ke mineralne vode za~ela upadati. Po priblìno petdesetih letih, kolikor je trajal njen monopol na Dunaju, sta se za~eli na tamkaj{nji trg uspe{no prebijati kisli vodi iz Seltersa v Nem~iji in zdravili{~a Spa v Belgiji (Mlacovi} 1995, 14). 4.1.3. DRUGA KME^KA ROGA[KA SLATINA (1782–1803) Po izgubi monopola nad uporabo vrelca je do leta 1803 sledilo obdobje tako imenovane druge kme~- ke Roga{ke Slatine. Vrelci so pri{li ponovno v roke malih lokalnih posestnikov, ki so jih izkori{~ali brez vzdrèvanj in vlaganj. Okoli leta 1790 so bile v bliìni vrelca è tri privatne gostilne s pripadajo~imi gospodarskimi poslopji. Vsi trije lastniki so svojo posest prodali podjetnikom, ki jim je bilo prodajanje vode in sprejemanje gostov glavna zaposlitev (Kene 1992/2, 9). Lastniki zemlji{~ okoli vrelca so postali Joseph Ditrich (lastnik tovarne posode pri Sv. Kriù), ki je imel v lasti zemlji{~e na severni strani vrelca, Domi-nico Dambosco (trgovec v Rogatcu), ki je imel v lasti zemlji{~e na jùni strani in Luka Jemen{ek (vojni okrajni komisar v Rogatcu), ki je imel v lasti zemlji{~e na zahodni strani vrelca (Zorko 1992, 171). O~itno je {lo za {pekulativne nakupe, saj se je povpra{evanje po vodi ve~alo. 4.1.4. STANOVSKA ROGA[KA SLATINA (1803–1840) Zaradi slabega stanja glavnega vrelca sta se zanj zavzela {tajerski deèlni glavar grof Ferdinand Attems in njegov prijatelj Gothard Kuglmayer. Leta 1801 je grof Attems pred deèlnim svetom poro~al 39 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat o stanju vrelcev ter predlagal njihovo ureditev, regulacijo potoka Irje in izgradnjo sodobnega, deèlno vodenega zdravili{~a. [tajerski deèlni stanovi so zato sklenili, da bodo odkupili zemlji{~e okoli vrelcev. Leta 1803 je bila sklenjena pogodba s prej{njimi lastniki in sledi obdobje tako imenovane stanov-ske Roga{ke Slatine. Za ravnatelja nove posesti je bil imenovan Joèf Wiedenhofer, za stalnega zdravnika pa dr. Johan Fröhlich. Ob ustanovitvi zdravili{~a so obmo~je vrelca obkroàle tri zidane hi{e, ki so jih upravi prodali prej{- nji lastniki, nekaj neuglednih gospodarskih poslopij (hlevi, skladi{~a steklenic, ka{~e) in lesena lopa nekaj metrov vzhodno od vrelca, kjer je bilo preprosto kopali{~e. Skozi zdravili{~e je tik ob vrelcu tekel viju-gasti Irski potok. Ker je v Roga{ko Slatino prihajalo vedno ve~ bolnikov, so deèlni stanovi med letoma 1805 in 1806 zgradili dve zasilni baraki s 15 posteljami in enonadstropno hi{o za zdravnika (danes imenovana Stara direkcija). Med letoma 1805 in 1836, ko je bil dr. Fröhlich obenem ravnatelj in zdravnik, je bilo zgrajenih 14 ve~jih objektov, v katerih so po ve~ini skrbeli za udobje gostov. Med njimi so leta 1807 zgradili novo gostilno, leta 1808 prvi hotel s 24 sobami in 3 kuhinjami, leta 1811 novo kopali{~e z 12 sobami za goste, leta 1812 prvo zidano polnilnico, leta 1813 prvi Zdravili{ki dom, leta 1817 kombinirano zgradbo z 9 sobami za goste in kapelo, leta 1822 stavbo za zdravili{ke uslùbence in delno tudi goste (Kene 1992/3–4, 9; 1992/5, 17). Leta 1829 so zgradili prizidek k direktorjevi stanovanjski hi{i, to je tako imenovano grofovsko hi{o, namenjeno plemstvu, ki je zahajalo v Roga{ko Slatino z druìnami in s spremstvom (Kene 1992/6, 11). Zanimivo je poro~ilo, ki ga je dr. Fröhlich leta 1813 poslal deèlnim stanovom v Gradec. V njem je bilo navedeno, da so lahko leta 1803 v zdravili{~u zasilno nastanili le okoli 20 do 25 gostov, leta 1813 pa je bilo na voljo è 66 sob (Kene 1992/5, 16). Del gostov je stanoval tudi pri okoli{kih kmetih in v privatni gostilni. S Slika 6: Roga{ka Slatina leta 1801 (Reèk 1937, priloga): A – glavni izvir, B – spomenik Janeza Nepomuka, I – objekti in povr{ine v lasti Josepha Ditricha (1 do 16), II – objekti in povr{ine v lasti Dominica Dambosca (17do 25), III – objekti in povr{ine v lasti Luke Jemen{ka (26 do 36). 40 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Slika 7: Paviljon Tempel leta 1854: pogled proti jugu, levo pokrito sprehajali{~e (ZAC, fond Zdravili{~a Roga{ka, zbirka A. Reèk). Leta 1819 so nad glavnim vrelcem zgradili paviljon Tempel. Postal je osrednja zgradba, okoli katere se je razvijalo zdravili{~e. Takrat so obstajali {e trije vrelci: Ferdinandov in Gothardov na travniku pod Janino (presu{ila sta leta 1952) ter Gozdni vrelec pod Janino, ki pa jih niso uporabljali za stekleni~enje in pitne kure. Nara{~ala je tudi prodaja mineralne vode. Leta 1833 so prodali okoli 387.000 steklenic, leta 1835 è 465.000 steklenic, leta 1838 pa okoli 500.000 steklenic (po ceni 9,5 krajcarja za steklenico). Vodo je bilo mogo~e kupiti v vseh avstrijskih deèlah, na Ogrskem, Hrva{kem, v Italiji (v Benetkah in Padovi), v Gr~iji in Egiptu, kamor so jo po{iljali ~ez pristani{~e v Trstu (Mlacovi} 1995, 17). Tehnika polnjenja vode je bila tedaj {e zelo preprosta. Z zajemalkami so vodo nalivali v steklenice, jih zama{ili, ustrezno ozna~ili, zloìli v zaboje in naloìli na vozove. Najve~ji dobavitelj steklenic je bil grof Anton Attems, pa tudi glaùta pri Sv. Marjeti. Leta 1838 je iz{la prva reklamna bro{ura o roga{ki mineralni vodi. 4.1.5. ME[^ANSKA ROGA[KA SLATINA (1840–1918) Obdobje tako imenovane me{~anske Roga{ke Slatine se je za~elo leta 1840, ko so za~eli graditi dana{- nji hotel Styria, to je prvo stavbo v me{~anskem stilu. Stavbo s 40 sobami so dokon~ali leta 1842. Ker so v njej zgradili tudi kopali{~e, so Roga{ki Slatini spremenili ime v Bad Rohitsch, ki pa se ni obdrà- lo. V tem obdobju so zgradili tudi pokrito sprehajali{~e (ki so ga podrli ob gradnji hotela Donat). Fröhlichov naslednik dr. Josef Sock je nadaljeval delo svojega predhodnika in do leta 1865 zgradil jedro zdravili{~a. Drugi Zdravili{ki dom so v liniji ob zdravili{kem parku gradili postopoma od leta 1844 dalje (leta 1845 desni del, leta 1858 levi del). V osrednjem delu stavbe je bila razko{na zdravili{ka dvo-41 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Slika 8: Pogled na zdravili{~e v Roga{ki Slatini leta 1855 (ZAC, fond Zdravili{~a Roga{ka, zbirka A. Reèk). Slika 9: Pogled na zdravili{~e v Roga{ki Slatini leta 1905 (ZAC, fond Zdravili{~a Roga{ka, zbirka A. Reèk). 42 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 S Slika 10: Zdravili{~e v Roga{ki Slatini leta 1888 (Reèk 1937, priloga): 1 – paviljon Tempel (vrelec Tempel), 2 – vrelec Styria, 3 – vrelec α, 4 – vrelec β, 5 – vrelec γ, 6 – Joèfov vrelec, 7 – Moritzov vrelec, 8 – Ferdinandov vrelec, 9 – Gothardov vrelec, 10 – Gozdni vrelec, 11 – Johanov vrelec, 12 – spomenik Janezu Nepomuku, 13 – stavba s kapelico. rana. Ime je dobila po cesarju Ferdinandu, ki se je s cesarico Ano in nadvojvodo Ivanom leta 1847 udeleìl njene otvoritve. @e leto pred tem je imel v njej koncert skladatelj Franz Liszt (Zorko 1992, 171). Leta 1847 in 1848 so zgradili Wienerhaus (dana{nji Strossmayerjev dom) s 96 sobami, ki so ga postavili z enim krilom vzporedno s hotelom Styria, Zdravili{kim domom in pokritim sprehajali{~em, z drugim krilom pa ob cesti, ki pelje proti Rogatcu. Leta 1852 so zgradili Zagreb{ki dom (s 61 sobami) in v njegovem pritli~ju odprli novo (drugo) polnilnico mineralne vode. Z novo polnilnico se je spremenila tehnolo-gija polnjenja mineralne vode. Na vrelcu Tempel so postavili Toblerjevo ~rpalko, ki je vodo potiskala v velike zbiralnike, kjer so jo polnili v steklenice. [tevilo prodanih steklenic se je dvignilo na 900.000 na leto. Leta 1868, ko se je dr. Sock upokojil, je uprava zdravili{~a razpolagala s 56 razli~nimi objekti, v katerih je bilo okoli 400 sob (upo{tevane so tudi mansardne sobe, v katerih je stanovalo spremstvo boga-tej{ih gostov) s priblìno okoli 700 leì{~i, sodobnim kopali{~em Styrio in takrat sodobno terapijo. Po {tevilnih investicijah vse do za~etka 20. stoletja ni bilo ve~jih gradenj. Zdravili{ka uprava je odkupila le tri zasebne zgradbe (dana{nji Stritarjev dom, restavracijo Sonce in Slatinski dom). Zaradi poplave leta 1880 in odvisnosti zdravili{~a od enega samega vrelca (Reèk 1964, 207) so leta 1884 kak{nih 40 m jugozahodno od vrelca Tempel uredili nov vrelec, imenovan Styria. Vse bolj je bila nujna tudi ve~ja zmogljivost polnilnice, zato so leta 1889 med Zdravili{kim domom in pokritim sprehajali{~em zgradili novo (tretjo) polnilnico mineralne vode. Polnilnica je imela podzemno in pritli~no etaò, do mesta, kjer so polnili steklenice, pa je bil poloèn vodovod (Mlacovi} 1995, 31). Letno so prodali è ve~ kot milijon steklenic. 43 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 7: Seznam namestitvenih objektov in {tevilo sob za goste pod vodstvom zdravili{ke uprave v Roga{ki Slatini leta 1860 (Kene 1992/7, 16). {tevilo leto {tevilo leto zgradba sob zgraditve zgradba sob zgraditve Amthaus – direktorjeva hi{a 7 1806 Donatski dom 41 1838 Kapellenhaus – hi{a s kapelo 9 1817 hotel Po{ta 14 1840 Uradni{ki dom 13 1822 hotel Styria 40 1842 Grofovska hi{a 10 1829 desni del Zdravili{kega doma 17 1845 Krankenanstalt – bolni{nica 6 1836 Wienerhaus (Strossmayerjev dom) 96 1848 novo kopali{~e 8 – nalivalnica (hotel Zagreb) 61 1852 Trà{ki dom 33 1834 levi del Zdravili{kega doma 50 1858 skupaj 405 [ele s prihodom novega direktorja dr. Frana Mullija leta 1903 se je ob stoletnici zdravili{~a za~el njegov nadaljnji razvoj. Posodobili so vse zastarele objekte in postavili {tevilne nove. Leta 1904 so zgradili Hidroterapijo (nato obrtna delavnica, zdaj preurejajo v trgovski center), Grazer Heim (dana{- nji Ljubljanski dom) in raz{irili polnilnico. Leta 1906 so na vzpetini nad Ljubljanskim domom zgradili hotel Erzherzog Johann (dana{nji hotel So~a). Spomladi leta 1910 je zdravili{ka uprava razpolagala s 506 sobami. Zaradi posodobitve, izgradnje novih namestitvenih objektov in leta 1903 zgrajene èlezni{ke proge Grobelno–Rogatec se je bistveno pove~al obisk zdravili{~a. V no~i med 17. in 18. avgustom 1910 je skoraj v celoti pogorel drugi Zdravili{ki dom, zato so med letoma 1910 in 1912 zgradili tretji Zdravili{ki dom, ki je bil precej podoben prvemu, le da je bil vi{ji za eno nadstropje (Zorko 1992, 172). @e leta 1911 so v novi razko{ni dvorani priredili tradicionalni Anin ples, ki je bil dolga desetletja vi{ek zabavnih prireditev vsake sezone. Med objekti, ki niso bili pod zdravili{ko upravo, so leta 1908 zgradili voja{ki zdravili{ki dom Beli krì (dana{nji hotel Trst), leta 1914 pa se je zasebnim hotelom pridruìl hotel Turist s 43 sobami (sedanji sedeòb~ine Roga{ka Slatina). Takrat je zasebne sobe oddajalo tudi 24 zasebnikov: hotel garni Evropa, vila Stojn{ek, vila Madile, vila Migli~, vila Zlatorog, vila Mara, vila Pu{nik, Marienheim, vila Kert, vila Vosou, vila Abbazia, vila Rosenheim, vila [umski mir, vila Budapest, vila Bellevue, vila Wiesenhof, vila Roiko, vila dr. Kurtz, vila Berner, vila Klanski, vila Kru{i~, vila Valek, Sonnenhof, vila Meisel (Kene 1992/9, 18), kar pri~a o pomenu turisti~ne dejavnosti v takratni Roga{ki Slatini. Tako je bilo pred za~etkom prve svetovne vojne v Roga{ki Slatini skupno ve~ kot 650 sob, oziro-Preglednica 8: Seznam namestitvenih objektov in {tevilo sob za goste pod vodstvom zdravili{ke uprave v Roga{ki Slatini leta 1910 (Kene 1992/8, 19). {tevilo leto {tevilo leto zgradba sob zgraditve zgradba sob zgraditve Amthaus – direktorjeva hi{a 7 1806 Wienerhaus (Strossmayerjev dom) 95 1848 Grofovska hi{a 10 1829 vila Moller (Slatinski dom) 45 1851 biv{a bolni{nica 6 1836 Zagreb{ki dom 61 1852 Donatski dom 41 1838 levi trakt Zdravili{kega doma 50 1858 hotel Sonce 20 1840 vila Jankomir (Stritarjev dom) 12 1865 hotel Po{ta 12 1840 Grazer Heim (Ljubljanski dom) 42 1904 hotel Styria 40 1842 hotel Erzherzog Johann (hotel So~a) 48 1906 desni trakt Zdravili{kega doma 17 1845 skupaj 506 44 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 ma ve~ kot 1100 leì{~. S {iritvijo in izbolj{anjem preno~itvenih zmogljivosti ter z ureditvijo terapije se je pove~al ugled zdravili{~a na obmo~ju Srednje Evrope, od koder je prihajalo vedno ve~ gostov (ve~ kot 5000 na leto). Leta 1907 in 1908 so bila izvedena obsèna dela na vrelcih. Geolo{ko-tehni~no vodstvo prenove je prevzel in`. Knett, geolog iz Karlovih Varov. Oba stara vrelca sta bila opu{~ena in z njunima ime-noma so poimenovali nova podzemno zajeta in urejena vrelca (Reèk 1964, 49). Ker so na nekaterih mestih kopali globje, so naleteli na visoko mineralizirano vodo, kakr{ne do takrat v Roga{ki Slatini {e ni bilo. Zdravili{~e je dobilo tretji tip mineralne vode, imenovane Donat (Mlacovi} 1995, 35). Pred prvo svetovno vojno so iz nove polnilnice letno odposlali okoli 2,5 do 3 milijone steklenic mineralne vode. Med prvo svetovno vojno je zdravili{~e nudilo zato~i{~e ranjenim avstrijskim vojakom. Zasedene so bile vse razpolòljive sobe in celo zdravili{ka dvorana. Takrat naselje ni utrpelo nobene vidne {ko-de. Leta 1917 so postavili Invalidski dom (nato imenovan Beograjski dom, danes Vila Golf) s 44 sobami. 4.2. RAZVOJ ZDRAVILI[^A MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA Po prvi svetovni vojni so se razmere v zdravili{~u bistveno spremenile. Habsbur{ko cesarstvo je propadlo in zdravili{~e je pri{lo v last narodne vlade Slovenije v Ljubljani, nato Ministrstva za zdravstvo v Beogradu, po letu 1929 pa je z njim upravljala Dravska banovina. S Slika 11: Zdravili{~e v Roga{ki Slatini leta 1936 (Reèk 1937, priloga): 1 – paviljon Tempel (stari vrelec Tempel), 2 – paviljon Styria (stari vrelec Styria), 3 – paviljon Donat, 4 – kaptàni prostor Knetteum, 5 – spomenik Janezu Nepomuku, 6 – Ferdinandov vrelec, 7 – Gothardov vrelec, 8 – Gozdni vrelec, 9 – Joèfov vrelec, 10 – Johanov vrelec. 45 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Na za~etku dvajsetih let je bilo v okviru zdravili{ke uprave 15 hotelov, ki so imeli skupaj okoli 600 sob. Zdravili{ka uprava je dala v najem hotela Po{ta in Sonce ter {tevilne restavracije, kavarne in trgovine v hotelskih objektih. Poleg hotelskih objektov je imelo zdravili{~e poseben kopali{ki del v Hidroterapiji, namenjen izklju~- no medicinski terapiji, in v hotelu Styria, kjer so bile gostom na voljo naravne kopeli v kadeh. Majhen zunanji bazen, ki je bil zgrajen leta 1884, je deloval do leta 1934. Takrat so zgradili novo kopali{~e s sodobnim bazenom (leta 1998 so na njegovem mestu zgradili novo termalno kopali{~e). Od leta 1911 je bilo v kraju tudi tako imenovano son~no kopali{~e, ki je bilo razdeljeno na mo{ki in ènski del. Mo{ki del je imel majhen bazen (Zorko 1992, 173–174). Celoten obseg zdravili{~a je meril 168 ha. Med njimi je bilo 5 ha njiv, 24 ha travnikov, 12 ha pa{nikov, 111 ha gozda, 6 ha vrtov, 4 ha stavbnih parcel in 6 ha neobdav~ene zemlje. Njive, pa{nike in trav-nike je zdravili{ka uprava oddala v najem okoli{kim kmetom, vseh 111 ha gozda pa je obdràla za lastne potrebe, predvsem za drva, delno pa za predelavo in prodajo. V sklop zdravili{~a je sodila tudi vrtnarija, saj so vrtnarji skrbeli za 6 ha urejenih parkovnih povr{in ter poti po parkih in gozdovih v okolici (Zorko 1992, 173). Med obema vojnama se zdravili{~e ni {irilo tako intenzivno. Leta 1929 je zdravili{ka uprava nedale~ od hotela Zagreb zgradila hotel Nova [vicarija (dana{nji hotel Park) s 30 sobami in restavracijo. Leta 1934 so zgradili vezno zgradbo med Zdravili{kim domom in Styrio, leta 1935 pa novo {portno kopali{~e ob cesti proti Celju. Najve~ja investicija je bila izgradnja hotela Jugoslovanski kralj (dana{nji hotel Slovenija), ki so ga leta 1938 zgradili po na~rtih arhitekta Ple~nika. [ele ta hotel je mogo~il nemoteno delovanje zdravili{~a tudi v zimski sezoni. Tik pred drugo svetovno vojno je uprava zdravili{~a kupila hotel Beli krì (dana{nji hotel Trst). Spomladi leta 1941 je zdravili{ka uprava razpolagala s 16 objekti, v katerih je bilo 714 sob s 1060 leì{- ~i in 455 pomònimi leì{~i. Ob teh je bilo v privatnih rokah {e okoli 600 leì{~, tako da je bilo po nekaterih podatkih (Rebeu{ek 1957) pred vojno v Roga{ki Slatini skupaj kar 2177 leì{~. Najve~ privatnih leì{~ je bilo v {tirih hotelih, med katerimi so leta 1933 zgradili hotel Ozom (dana{nji hotel Bo~) s 43 sobami in leta 1935 hotel Ogrizek (dana{nji hotel Bohor) (Reèk 1964, 169–170). Sobe so oddajali tudi v ve~ kot 40 vilah in penzionih, v glavni sezoni pa so jih oddajali tudi delavci zdravili{- ~a v svojih stanovanjih. Privatni sektor je bil celo tako mo~an, da je leta 1938 zabeleìl tretjino vseh no~itev v naselju. Prodaja mineralne vode je bila {e naprej glavni vir dohodka zdravili{~a. Z razpadom Avstro-Ogrske so bile prekinjene mnoge, è pred ve~ kot dvesto leti ute~ene poti prodaje mineralne vode. Leta 1922 so prodali le okoli 1,2 milijona steklenic. S pridobitvijo novih trì{~ se je leta 1930 prodaja pove~ala na okoli Preglednica 9: Seznam namestitvenih objektov in {tevilo sob za goste pod vodstvom zdravili{ke uprave v Roga{ki Slatini leta 1941 (Kene 1993/l, 19). {tevilo leto {tevilo leto zgradba sob zgraditve zgradba sob zgraditve Donatski dom 39 1838 Ljubljanski dom 41 1904 hotel Sonce 20 1840 Aleksandrov dom (hotel So~a) 48 1906 hotel Po{ta 12 1840 hotel Beli krì (hotel Trst) 29 1908 hotel Styria 42 1842 Zdravili{ki dom 104 1912 Strossmayerjev dom 95 1848 Beograjski dom 44 1917 Slatinski dom 45 1851 Nova [vicarija (hotel Park) 30 1929 Zagreb{ki dom 61 1852 hotel Jugoslovanski kralj (hotel Slovenija) 85 1938 Stritarjev dom 12 1865 vila Zlatorog 7 – skupaj 714 46 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 2,7 milijona steklenic, po tem letu pa se je zopet zmanj{ala na manj kot 2 milijona steklenic letno (Kene 1974, 51). Najve~ mineralne vode so prodali na Hrva{ko in v Slovenijo, precej pa tudi v Romunijo, Italijo in Avstrijo (Zorko 1992, 174). V tridesetih letih se je zopet pojavila demineralizacija vode, ob koncu druge svetovne vojne pa je teàve stopnjeval {e postopni padec izdatnosti vrelcev za okoli 40 % (Ozim 1982, 31). Tudi med drugo svetovno vojno so bili v zdravili{~u name{~eni bolni in ranjeni nem{ki vojaki. Preno~itvene zmogljivosti so bile zapolnjene delno tudi z bolnimi civilisti. V hotelu So~a je bila voja{ka {ola, v Slovenskem domu pa policijski zdravili{ki dom (Kene 1993/4, 14). 4.3. RAZVOJ ZDRAVILI[^A PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Po koncu druge svetovne vojne so bili objekti in naprave zdravili{~a v zelo slabem stanju. Zdravili{~e je izgubilo tudi precej{en del strokovnega kadra. Leta 1945 so za sprejem gostov zasilno uredili hotele Slovenski dom, Ljubljanski dom in Nova [vicarija (hotel Park), leta 1946 pa hotele Styria, Po{ta, So~a in Beli krì. Z nacionalizacijo so v dràvni sektor pre{li tudi hotel Bo~ (biv{i hotel Ozom), hotel Bohor (biv{i hotel Ogrizek) in hotel Evropa. Z obnovitvijo in razlastitvijo je bilo leta 1946 na razpolago 14 namestitvenih objektov z 891 leì{~i. Neuporabnih je ostalo pet objektov z okoli 500 leì{~i (Kene 1993/6, 11). [ele z obnovitvijo Zdravili{kega doma, Strossmayerjevega doma, Zagreb{kega doma in Slatinskega doma je bilo leta 1952 na razpolago 1185 leì{~ (40 % manj kot pred vojno). Od teh je bilo 639 leì{~ v hotelih, 303 leì{~a v objektih brez teko~e vode v sobah in 225 leì{~ v zasebnem sektorju (Kene 1993/9, 18). S centralno kurjavo sta bila ogrevana le dva hotela. Po koncu druge svetovne vojne so se teàve zaradi demineralizacije vode stopnjevale, zmanj{ala pa se je tudi izdatnost vrelcev. To je vplivalo na zmanj{anje koli~in ustekleni~ene mineralne vode. Leta 1952 so je napolnili okoli 1,4 milijona litrov, kar je bilo manj kot polovica odposlane koli~ine v letih tik pred prvo svetovno vojno in celo manj kot leta 1877 (Mlacovi} 1995, 36). Zaradi tega je bila nujna sanacija vrelcev. Ureditev vrelcev se je za~ela leta 1952 pod tehni~nim vodstvom in`. J. Ba}a iz Sarajeva. Dela so bila v glavnem kon~ala leta 1955, nekatera pa leta 1958. Raziskali so 41 vrtin v povpre~ni globini 38 m. Najglobja vrtina je bila globoka 87 m (Mlacovi} 1995, 40). [est vrtin so uredili kot vrelce tipa Donat, tipa Styria in tipa Tempel. Izdatnost vrelcev je ponovno omogo~ala uporabo mineralne vode tudi za kopanje (Reèk 1964, 84). Leta 1954 so v Roga{ki Slatini ustanovili balneolo{ki in{titut Slovenije (Pertl 1984, 635). Z ureditvijo vrelcev je bilo konec klasi~nega, ve~stoletnega izkori{~anja povr{inskih vrelcev. Zaradi zajetij globoko pod zemljo so mnogi povr{inski vrelci izgubili prej{njo izdatnost ali pa so povsem pre-sahnili. Njihovo mesto so zavzele vrtine v Roga{ki Slatini in njeni neposredni okolici. Obenem je bila odpravljena tudi tako imenovana studen~na bolezen vrelcev (Reèk 1964, 12–13 in 207). Leta 1956 je bilo v Roga{ki Slatini pod zdravili{ko upravo 1387 leì{~, poleg njih pa je bilo v zasebnih sobah {e 165 leì{~. V primerjavi z namestitvenimi zmogljivostmi pred drugo svetovno vojno, se je njihovo {tevilo zmanj{alo za skoraj 30 % (Veronek 1987, 171). Zaradi dotrajanosti hotelov in njihovega bivalnega standarda, je bila v petdesetih in {estdesetih letih izvr{ena obsèna obnova starih hotelskih objektov. Temeljito so jih prenovili, opremili s toplo in mrzlo vodo, ogrevanjem in sanitarijami. V tem obdobju je potekala tudi ve~kratna reorganizacija podjetja. Iz enovitega podjetja je leta 1954 nastalo ve~ podjetij, ki so se kasneje zdruèvala. Leta 1970 je nastalo zopet enovito podjetje Zdravili{~e Roga{- ka Slatina, ki je lahko bolj u~inkovito skrbelo za goste ter razvoj in promocijo zdravili{~a (Kene 1993/10, 10). Leta 1966 je zvezna vlada takratne Jugoslavije spremenila zakon o zdravstvenem varstvu, s katerim so zaostrili kriterije glede po{iljanja zavarovancev zdravstvenega zavarovanja v zdravili{~a. Ta ukrep je mo~no prizadel poslovanje vseh zdravili{~, ki so zaradi zmanj{anega obiska zdravili{~ morala odpustiti precej{nje {tevilo delavcev (Rebeu{ek 1967). Ponudbo so preusmerila na goste-samopla~nike, ki pa so zahtevali kakovostne storitve in vi{ji standard bivanja. Izhod iz nastalega poloàja so bile novogradnje in obnova starej{ih objektov, kar je omogo~i-lo vi{ji nivo turisti~ne ponudbe, obenem pa tudi pove~anje turisti~nega prometa. Leta 1959 so ob Zagreb-47 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat {kem domu zgradili novo Pivnico, ki pa je kmalu pogorela. Za izbolj{anje zdravstvene ponudbe so leta 1965 na koncu zdravili{kega parka zgradili novo sodobno Terapijo, leta 1967 pa levo od Terapije novo Pivnico. Stavbi sta s takrat sodobno arhitekturo razbili enoten klasicisti~en videz ter (po mnenju mnogih) kazita izgled zdravili{~a. Leta 1968 so izgradili tudi novo restavracijo Po{ta. Leta 1972 je Zdravili{~e Roga{ka razpolagalo s 1089 leì{~i v 736 sobah; 57 % leì{~ je bilo v hotelih C-kategorije, 43 % pa v hotelih D-kategorije (Veronek 1987, 172). Gostom je bilo na voljo {e 348 leì{~ v zasebnih sobah. Ob tak{ni ponudbi je turisti~ni promet ob koncu {estdesetih let in na za~etku sedemdesetih let stagniral. Za~etek novega obdobja v kakovostnem razvoju zdravili{~a je predstavljala izgraditev hotela Donat (209 leì{~ v 153 sobah) leta 1974. Turisti~ni obisk se je pove~al, in to tudi zunaj glavne sezone. Nadaljnje pove~evanje turisti~nega obiska je omogo~ila ponovna obnova in posodobitev starej{ih hotelov konec sedemdesetih let in v prvi polovici osemdesetih let. Leta 1977 so obnovili Strossmayerjev dom, Ljubljanski dom in hotel Bo~, leta 1978 Slovenski dom, hotel Styrio in hotel So~o, leta 1985 hotel Park in leta 1986 hotel Zagreb (Veronek 1987, 177). Zadnji hotel so zgradili leta 1982, to je hotel Sava (s 332 leì{~i v 256 sobah). S tem se je bistveno izbolj{ala raven (in kategorizacija) namestitvenih zmogljivosti. Leta 1986 so v Zdravili{~u Roga{ka razpolagali s 1512 leì{~i, med katerimi je bilo kar 42,9 % leì{~ v L- in v A-kategoriji, 28,5 % v B-kategoriji, 17,8 % v C-kategoriji in le 10,8 % v D-kategoriji. Ogrevani Preglednica 10: Seznam namestitvenih objektov v okviru Zdravili{~a Roga{ka v Roga{ki Slatini leta 1972 (Veronek 1987, 172). kate- {tevilo {tevilo leto kate- {tevilo {tevilo leto zgradba gorija sob leì{~ zgraditve zgradba gorija sob leì{~ zgraditve hotel Styria C 77 90 1842 Zdravili{ki dom C 104 200 1912 Strossmayerjev dom C 61 104 1848 hotel Turist D 40 56 1914 Slatinski dom D 51 70 1851 Beograjski dom D 59 91 1917 Zagreb{ki dom D 48 83 1852 hotel Park C 34 50 1929 Ljubljanski dom D 43 53 1904 hotel Bo~ D 38 53 1933 hotel So~a C 54 78 1906 hotel Bohor D 18 25 1935 hotel Trst D 27 35 1908 Slovenski dom C 82 101 1938 skupaj 736 1089 Preglednica 11: Seznam namestitvenih objektov v okviru Zdravili{~a Roga{ka v Roga{ki Slatini leta 1986 (Veronek 1987, 174). kate- {tevilo {tevilo leto kate- {tevilo {tevilo leto zgradba gorija sob leì{~ zgraditve zgradba gorija sob leì{~ zgraditve hotel Styria B 64 73 1842 hotel Turist D 37 48 1914 Strossmayerjev dom C 57 94 1848 Beograjski dom D 60 81 1917 hotel Zagreb A 56 109 1852 hotel Park B 34 50 1929 Ljubljanski dom B 46 57 1904 hotel Bo~ B 40 56 1933 hotel So~a B 55 81 1906 hotel Slovenija B 90 115 1938 hotel Trst D 27 34 1908 hotel Donat L 153 209 1974 Zdravili{ki dom B 93 173 1912 hotel Sava A 256 332 1982 skupaj 1068 1512 48 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Slika 12: Zdravili{~e v Roga{ki Slatini leta 1989 (Mestni na~rt Roga{ke Slatine 1989). OGA[KA VILI[^E R ZDRA Slika 13: Pogled na zdravili{~e v Roga{ki Slatini leta 1989. 49 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat so bili vsi hoteli razen D-kategorije (hotel Trst, hotel Turist in Beograjski dom). Ti so bili odprti le v poletni sezoni (to je od maja do septembra). Od marca do novembra so bili odprti hotel Bo~, hotel So~a, Ljubljanski dom in Strossmayerjev dom, ostali hoteli (s 1061 leì{~i ali 70 % vseh leì{~) pa so bili odprti ~ez celo leto (Veronek 1987, 174). Poleg zdravili{kih objektov so bile gostom na voljo tudi zasebne sobe z 203 leì{~i. Turisti~na ponudba se je {irila tudi z izgradnjo rekreacijskih objektov in naprav. Zdravili{~e je zgra-dilo pokrito {portno dvorano in igri{~a na prostem, manj{e smu~i{~e z vle~nico in snènimi topovi na Janini, vadi{~e za golf. Turisti~no ponudbo je obogatila izgraditev Beauty centra leta 1990. Leta 1985 in 1986 so v Roga{ki Slatini zabeleìli najve~ji turisti~ni obisk v vsej {tiristoletni zgodovini (385.000 no~itev). Po opravljenih hidrogeolo{kih delih v Roga{ki Slatini in njeni okolici se je konec petdesetih let prej skromna koli~ina prodane mineralne vode v nekaj letih podeseterila. Leta 1955 so napolnili 2,1 milijona steklenic, leta 1960 5,8 milijona steklenic, leta 1962 10,8 milijona steklenic, leta 1969 20,6 milijona steklenic in leta 1972 28,9 milijona steklenic (Kene 1974, 51). Okoli 57 % je bilo mineralne vode Donat Mg, 42 % mineralne vode Tempel in 1 % mineralne vode Styria. S slednjo so steklenice zadnji~ napolnili leta 1972 in od takrat dalje jo je mogo~e piti le {e v zdravili{ki Pivnici (Mlacovi} 1995, 42). Leta 1967 so za~eli ~rpati novo mineralno vodo Donat Mg. Dodatek Mg je dobila zaradi visoke vsebnosti magnezija (Mlacovi} 1995, 6). Leta 1972 so kon~ali z gradnjo nove (~etrte) zdravili{ke Polnilnice. S tem objektom (ob Kidri~evi ulici) se je polnenje mineralne vode prvi~ v zgodovini zdravili{~a preselilo iz osrednjega zdravili{kega parka. S pove~ano zmogljivostjo polnilnice so leta 1987 ustekleni~ili rekordno koli~ino mineralne vode (38,2 milijona steklenic), od te okoli 53 % mineralne vode Donat Mg (Veronek 1987, 163). Dogodki po letu 1990 (razpad Jugoslavije, vojna v Sloveniji ter nato vojna na Hrva{kem in v Bosni, spremembe turisti~nih tokov, pa tudi gospodarske razmere v podjetju Zdravili{~e Roga{ka) so povzro~i-li (najverjetneje) najve~jo {kodo v vsej zgodovini zdravili{~a. Turisti~ni obisk se je mo~no zmanj{al in leta 1996 so zabeleìli kar za 47 % manj no~itev v primerjavi z letom 1985 (zmanj{anje za 182.000 no~itev). Roga{- ka Slatina je na ta na~in izgubila primat najve~jega zdravili{~a (po {tevilu no~itev) v Sloveniji. Zaradi visoke zadolènosti ter zmanj{anja turisti~nega prometa je bilo podjetje Zdravili{~e Roga{ka prisiljeno postopoma zapreti ali odprodati vse hotelske in druge objekte. Leta 1995 so prodali polnilnico mineralnih vod, podjetje pa je pre{lo v upravo Slovenske razvojne drùbe. Ve~ji hoteli (Donat, Sava, Grand hotel, Zagreb in drugi) so obratovali nemoteno, ~eprav se je pri nekaterih ve~krat menja-lo lastni{tvo. Zdaj so ve~inoma v lasti bank ali zasebnih podjetij. Beograjski dom je bil preurejen v zasebne turisti~ne apartmaje, preimenoval pa se je v Vilo Golf. V aparthotel je bil preurejen tudi nekdanji Slatinski dom. Hotel Turist je odkupila ob~ina in je postal sedè nove ob~ine Roga{ka Slatina. Hoteli Ljubljanski dom, Trst in So~a so trenutno zaprti. Leta 2000 je zasebna drùba Terme Roga{ka d. o. o. prevzela v samostojno upravljanje hotele Donat, Zagreb in Sava (ki jih ima tudi v lasti). Preglednica 12: Seznam namestitvenih objektov v okviru zdravili{~a v Roga{ki Slatini leta 2000. zgradba kategorija {tevilo leì{~ leto zgraditve leto zadnje obnove hotel Styria B 71 1842 1978 Strossmayerjev dom C 60 1848 1977 hotel Zagreb A 109 1852 1997 Grand hotel – Zdravili{ki dom B 70 1912 1959 hotel Slovenija B 110 1938 1978 hotel Donat A 209 1974 – hotel Sava A 332 1982 – skupaj 961 50 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 TEV@ LENAR^I^ MA Slika 14: Grand hotel – Zdravili{ki dom leta 1999. TEV@ LENAR^I^ MA Slika 15: Hotel Donat, Terapija, Pivnica in hotel Sava leta 1999. 51 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Zaradi manj{ega turisti~nega obiska, prodaje ali zaprtja ve~ine starej{ih hotelskih objektov se je za okoli tretjino zmanj{alo {tevilo leì{~. ^e je bilo v Roga{ki Slatini leta 1986 {e ve~ kot 1500 leì{~, se je njihovo {tevilo leta 1995 zmanj{alo na okoli 1300 leì{~, leta 1999 pa na okoli 1100 leì{~. Zmanj- {ale so se tako namestitvene zmogljivosti v hotelskih objektih (leta 1999 le 1034 leì{~) kot v zasebnih sobah (leta 1999 so zabeleìli le 43 leì{~). Na za~etku devetdesetih let je bila najve~ja investicija Zdravili{~a Roga{ka okoli 1700 m globoka vrtina, s katero so leta 1992 odkrili termalno vodo, ki ima na izviru temperaturo okoli 57,5 °C. Izkori{- ~anje termalne vode predstavlja eno izmed pomembnih mònosti za ponoven vzpon turisti~nega prometa v Roga{ki Slatini. Leta 1998 so med Kulturnim domom in poslovnim centrom Sonce (na mestu starega letnega kopali{~a) zgradili termalno kopali{~e z notranjim in zunanjim bazenom (imenovano Termalna riviera). Po rekordnem letu 1987 (38,2 milijona napolnjenih steklenic) se je za~ela zmanj{evati tudi prodaja mineralne vode, saj je bil jugoslovanski trg njen ve~inski porabnik. Leta 1991 so napolnili le 22,9 milijona steklenic, leta 1994 pa 19,6 milijona steklenic. Od teh je bilo 74 % mineralne vode in 26 % brezalkoholnih pija~ (Mlacovi} 1995, 42). Tako malo mineralne vode so nazadnje napolnili leta 1969. Leta 1995 je polnilnico mineralne vode (Roga{ki vrelci) odkupilo podjetje Kolinska d. d. iz Ljubljane. Leta 1996 so za~eli v Zgornjem Gabrniku izkori{~ati novo vrtino in iz nje polniti novo mineralno vodo Edina. Leta 1999 je podjetje Kolinska Roga{ki vrelci napolnilo okoli 25 milijonov litrov pija~, med njimi zdravilno mineralno vodo Donat Mg, namizni mineralni vodi Tempel in Edina, ve~ razli~nih okusov brezalkoholnih pija~ Deit in sadne sirupe. Najnovej{a pridobitev je nova izvirska voda Tiha, ki jo polnijo od leta 2000. V tem obdobju so postavili tudi novo polnilno linijo za stekleno embalaò in novo polnilno linijo za polnjenje plastenk. 4.4. OBSEG IN SESTAVA NAMESTITVENIH ZMOGLJIVOSTI V ROGA[KI SLATINI Podroben razvoj namestitvenih zmogljivosti je opisan na za~etku tega poglavja. Sledi kratek pov-zetek obsega in sestave namestitvenih zmogljivosti do sredine {estdesetih let, ki je nastal na osnovi razli~nih virov: • Na za~etku 19. stoletja so bile gostom na voljo le tri zidane hi{e, ki so lahko sprejele okoli 20 do 25 gostov. • Med letoma 1805 in 1839 so za namestitev in druge potrebe gostov zgradili 14 ve~jih objektov, ki pa jih danes v Roga{ki Slatini ve~inoma ni ve~. Del gostov je preno~eval tudi pri okoli{kih kmetih. • Med letoma 1840 in 1865 je bilo zgrajeno jedro zdravili{~a: dana{nji hotel Styria (1842), Strossmayerjev dom (1848), Zagreb{ki dom (1852) in drugi Zdravili{ki dom (1845–1858). Leta 1860 je zdravili{ka uprava razpolagala s 405 sobami in okoli 700 leì{~i. • Med letoma 1866 in 1903 ni bilo ve~jih gradenj in {tevilo leì{~ v okviru zdravili{ke uprave je stagniralo ali celo nazadovalo. Turisti~no ponudbo so za~eli dopolnjevati manj{i zasebni hoteli, penzioni in vile. • Med letoma 1904 in 1917 je sledilo obdobje nadaljnje intenzivne gradnje zdravili{~a. Zgradili so dana{- nji Ljubljanski dom (1904), hotel So~a (1906), tretji Zdravili{ki dom (1912) in Beograjski dom (1917) ter posodobili starej{e objekte. Leta 1910 je zdravili{ka uprava razpolagala s 506 sobami, pred za~etkom prve svetovne vojne pa je bilo v Roga{ki Slatini ve~ kot 650 sob z ve~ kot 1100 leì{~i. Zasebne sobe je oddajalo tudi ve~ kot 20 lastnikov penzionov in vil. • Med letoma 1918 in 1941 so zgradili dana{nji hotel Park (1929), hotel Slovenija (1938), med privatnimi hoteli pa dana{nji hotel Bo~ (1933) in Bohor (1935). Spomladi leta 1941 je zdravili{ka uprava razpolagala s 16 objekti, v katerih je bilo 714 sob s 1515 leì{~i. V privatni lasti je bilo {e okoli 600 leì{~ (v hotelih Bo~ in Bohor ter v ve~ kot 40 penzionih in vilah). Po nekaterih podatkih naj bi bilo v Roga{- ki Slatini ve~ kot 2100 leì{~. 52 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 • Po drugi svetovni vojni je sledilo obdobje postopnega obnavljanja obstoje~ih namestitvenih objektov. Leta 1946 so v zdravili{~u razpolagali z 891 leì{~i, leta 1952 s 1185 leì{~i (40 % manj kot pred vojno), leta 1956 pa s 1387 leì{~i. Ob teh je bilo {e 165 leì{~ v zasebnih sobah. Kljub obnovi in poso-dobitvi so bili objekti kategorizirani le v C- in D-kategorijo. • Leta 1964 je bilo v Roga{ki Slatini 1833 leì{~, od teh 1477 leì{~ v hotelih in 356 leì{~ v zasebnih sobah in po~itni{kih domovih. Roga{ka Slatina je bila najve~je slovensko zdravili{~e z okoli 40 % vseh no~itev v zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji in 42,2 % vseh leì{~. Sredi {estdesetih let je med ve~- ja zdravili{~a sodila le Dobrna z 21,5 % vseh namestitvenih zmogljivosti v slovenskih zdravili{~ih. Od sredine {estdesetih let je podatke o obsegu in vrsti nastanitvenih zmogljivosti za~el objavljati takratni Zavod SRS za statistiko (zdaj SURS). V Letnih pregledih turizma so objavljeni podatki za naselje Roga{- ka Slatina. Beleìjo sobe in leì{~a v hotelih, penzionih in gostilnah, po~itni{kih domovih in zasebnih sobah. V tem obdobju so bila hotelska leì{~a v celoti v lasti Zdravili{~a Roga{ka, zato jih lahko primerjamo s podatki, ki so na voljo po drugih virih. Kljub temu pa je treba opozoriti, da obstajajo manj{e razlike. • Z zgraditvijo hotela Donat leta 1974 in obnovo starej{ih namestitvenih objektov konec sedemdesetih let se je za~elo novo obdobje v razvoju zdravili{~a. Z dotedanjih 1850 (v celotnem naselju) se je njihovo {tevilo pove~alo na 2083 leì{~ leta 1977. V hotelih je bilo 1603 leì{~ (77,0 %), 112 (5,4 %) v po~itni{kih domovih in 368 (17,7 %) v zasebnih sobah. Zasebne sobe so bile najbolj raz{irjene prav konec 60. in v 70. letih. Dokler so bili stari hoteli v slabem stanju, so leì{~a v zasebnih sobah predstavljala ve~ kot 20 % vseh namestitvenih zmogljivosti. Bile so tudi razmeroma dobro obiskane (v njih so zabeleìli od 6 do 9 % vseh no~itev v Roga{ki Slatini). Po zgraditvi sodobnih hotelov in raz{iritvi sezone v zimsko polovico leta se je njihov pomen za~el zmanj{evati. • Po zgraditvi hotela Sava je {tevilo leì{~ doseglo vi{ek leta 1983, ko so v Roga{ki Slatini zabeleìli 2143 leì{~ v 1209 sobah. Bilo je enako {tevilu pred drugo svetovno vojno, vendar pa se je bistveno dvignila njihova kvaliteta. Med hotelskimi leì{~i (1838 leì{~ ali 85,8 %) jih je bila tretjina v L- in A-kategoriji. Delè leì{~ v zasebnih sobah se je za~el zmanj{evati (11 % leì{~). • Po letu 1983 se je {tevilo leì{~ za~elo naglo zmanj{evati, in sicer zaradi zapiranja nekaterih hotelskih objektov, ki so bili v slab{em stanju, ali pa so bili odprti le v poletni sezoni in zato manj obiskani (na primer Slatinski dom, Bohor, Turist). Leta 1991 je bilo v Roga{ki Slatini na voljo 1578 leì{~ v 1120 sobah; kar 87,5 % jih je bilo v hotelih, ki so bili pretèno A- in B-kategorije. • Po letu 1991 se je zmanj{evanje namestitvenih zmogljivosti nadaljevalo (postopoma so zaprli Beograjski dom, Ljubljanski dom, Bo~, Trst, So~o). [tevilo leì{~ se je leta 1995 zmanj{alo na 1373 leì{~ v 923 sobah, leta 1999 pa na 1130 leì{~ v 750 sobah. Poleg zmanj{anja {tevila leì{~ v hotelih se je bistveno zmanj{alo tudi {tevilo leì{~ v zasebnih sobah. Leta 1999 so v njih zabeleìli le 43 leì{~; Preglednica 13: Namestitvene zmogljivosti v Roga{ki Slatini med letoma 1965 in 1999 (letno povpre~je v petletnem obdobju) (Letni pregledi turizma SURS 1965–1999). {tevilo sob (povpre~no na leto) {tevilo leì{~ (povpre~no na leto) % leì{~ gostilna, po~itni- zasebne gostilna, po~itni- zasebne po~itni- zasebne obdobje skupaj hotel apartma {ki dom sobe skupaj hotel apartma {ki dom sobe hotel {ki dom sobe 1965–1969 931 712 0 25 195 1875 1451 0 59 365 77,4 3,1 19,5 1970–1974 993 755 9 31 198 1826 1406 16 64 340 77,0 3,5 18,6 1975–1979 1112 880 0 45 187 1983 1530 0 99 354 77,2 5,0 17,8 1980–1984 1147 978 0 34 135 1892 1570 0 79 243 83,0 4,2 12,8 1985–1989 1197 1055 0 28 114 1758 1494 0 64 199 85,0 3,7 11,3 1990–1994 1073 986 0 14 72 1534 1375 0 32 127 89,6 2,1 8,3 1995–1999 874 760 8 14 92 1320 1124 20 32 144 85,2 2,4 10,9 53 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat 3500 3000 2500 2000 vilo leì{~ 1500 {te 1000 500 0 65 67 69 71 73 75 77 79 81 83 85 87 89 91 93 95 97 99 leto ^ate{ke Toplice Dobrna Moravske Toplice Atomske Toplice Radenci Roga{ka Slatina Slika 16: [tevilo leì{~ v Roga{ki Slatini in izbranih zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji med letoma 1964 in 1999. 100 90 ostih 80 70 enih zmogljiv 60 50 40 vnih namestitv 30 20 % leì{~ v osno 10 0 65 67 69 71 73 75 77 79 81 83 85 87 89 91 93 95 97 99 leto ^ate{ke Toplice Dobrna Moravske Toplice Atomske Toplice Radenci Roga{ka Slatina Slika 17: Delè leì{~ v osnovnih namestitvenih zmogljivostih v Roga{ki Slatini in izbranih zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji med letoma 1964 in 1999. 54 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 v hotelskih objektih je bilo 1034 leì{~ (91,5 % vseh leì{~ v Roga{ki Slatini), v apartmajih in po~it-ni{kih domovih pa 52 leì{~. Vloga Roga{ke Slatine se je z razvojem drugih zdravili{~ manj{ala. Leta 1975 je bilo v Roga{ki Slatini {e 30,5 % vseh leì{~ v slovenskih zdravili{kih turisti~nih krajih. Ker pa so se sredi osemdesetih let za~ela naglo razvijati tudi druga zdravili{~a, ki so poleg hotelskih objektov gradila tudi dopolnilne namestitvene zmogljivosti, se je delè Roga{ke Slatine leta 1986 zmanj{al na 19,0 % leì{~, leta 1999 pa na 9,5 % leì{~. Po {tevilu leì{~ so Roga{ko Slatino è leta 1985 prehitele ^ate{ke Toplice, ki so intenzivno razvijale nezdravstveno turisti~no ponudbo in nehotelske namestitvene objekte (v hotelih imajo le 22 % vseh leì{~). Intenziven je bil tudi razvoj v Moravskih Toplicah in Atomskih Toplicah, kjer so imeli ob koncu devetdesetih let è enako {tevilo leì{~ kot v Roga{ki Slatini, vendar bistveno novej{ih in z bolj raznoliko ponudbo (apartmajska stanovanja, camp). V obeh zdravili{~ih se v hotelih nahaja le 10 do 30 % leì{~, medtem ko jih je v Roga{ki Slatini kar 91,5 %. Kljub temu izkazujeta omenjeni zdravili{~i celo vi{jo stopnjo celoletne zasedenosti vseh leì{~. 5. OBSEG IN ZNA^ILNOSTI TURISTI^NEGA PROMETA V ROGA[KI SLATINI (IN IZBRANIH ZDRAVILI[KIH TURISTI^NIH KRAJIH V SLOVENIJI) Za~etki organiziranega turizma na obmo~ju Slovenije na za~etku 19. stoletja so povezani z zdra-vilnimi termalnimi vrelci in nekaterimi naravnimi metodami zdravljenja. Kasneje sta se za~ela razvijati turizem povezan z obiski kra{kih jam in planinski turizem, v zadnji ~etrtini prej{njega stoletja pa sta se jima pridruìla letovi{ki turizem in izletni{tvo. [ele na za~etku 20. stoletja se je za~el razvijati zimski turizem (Kresal 1996, 122). O turisti~nem obisku iz prvih za~etkov delovanja zdravili{~ na obmo~ju Slovenije nimamo veliko podatkov. Prvi zanesljivi podatki se nana{ajo na {tevilo gostov na za~etku 19. stoletja. V tem obdobju je zdravili{~e v Roga{ki Slatini postalo last {tajerskih deèlnih stanov in pod njihovim vodstvom se je za~el organiziran razvoj turisti~ne ponudbe. Kmalu je Roga{ka Slatina postala na{e najve~je in najpomembnej{e zdravili{~e, obenem pa tudi eden najpomembnej{ih turisti~nih krajev v Sloveniji. 5.1. OBSEG IN ZNA^ILNOSTI TURISTI^NEGA PROMETA DO KONCA PRVE SVETOVNE VOJNE Ob ustanovitvi zdravili{~a v Roga{ki Slatini (leta 1803) so obmo~je vrelca obkroàle tri zidane hi{e (za okoli 20 do 25 gostov). Po desetih letih delovanja je bilo leta 1813 v zdravili{~u è 66 sob za namestitev okoli 130 gostov (Kene 1992/5, 16). Turisti~ni obisk je bil razmeroma skromen. Iz prvega ohra-njenega seznama gostov je razvidno, da je leta 1823 zdravili{~e obiskalo 654 gostov. Sezona je trajala od 1. maja do 15. septembra, gosti pa so stanovali kar v devetih objektih (Kene 1992/5, 17). Leta 1830 je pri{lo v zdravili{~e 696 gostov, leta 1840 pa 1249 gostov (Kene 1977, 48). Po zgraditvi prvih hotelov v me{~anskem stilu (hotel Styria, Strossmayerjev dom, Zdravili{ki dom, hotel Zagreb), ki so med letoma 1842 in 1859 dali naselju nov videz in so pomenili za~etek oblikovanja dana{nje podobe zdravili{~a, je {tevilo obiskovalcev za~elo nara{~ati. Med letoma 1850 in 1860 je v zdravili{~u letno bivalo okoli 2500 gostov. Leta 1860 je imela zdravili{ka uprava na voljo è okoli 700 leì{~. Zdravili{~e je obiskalo 2691 gostov, med njimi jih je 8 % bivalo v zasebnih sobah. Sezona je trajala 138 dni (od 1. maja do 15. septembra), saj so bile vse zgradbe zidane le za poletno sezono. Vi{ek sezone je bil julija in avgusta, ko so bile cene za polovico vi{je in je bilo tudi najve~ organiziranih zabav. Objekti so bili razmeroma slabo zasedeni (le okoli 28 %). Gosti so najeli ve~ sob, v katerih so bivale posamezne druìne s spremstvom (Kene 1992/8, 18). Ve~ina gostov (98,7 %) je bila iz Avstrijskega cesarstva. Najve~ jih je bilo iz deè- 55 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 14: [tevilo gostov v Roga{ki Slatini leta 1860 in 1910 (Kene 1992/7, 16; Kene 1992/9, 18). leto 1860 leto 1910 leto 1860 leto 1910 {tevilo % {tevilo % {tevilo % {tevilo % obmo~je gostov gostov gostov gostov obmo~je gostov gostov gostov gostov [tajerska 770 28,6 1753 38,8 Tirolska 4 0,1 11 0,2 Kranjska 150 5,6 90 2,0 Ogrska 318 11,8 1172 25,9 Koro{ka 33 1,2 41 0,9 ^e{ka 18 0,7 26 0,6 Primorska Moravska 2 0,0 – – 276 10,3 163 3,6 (Istra in Trst) Sedmogra{ka 2 0,0 – – Hrva{ka 482 17,9 642 14,2 druge deèle Dalmacija 38 1,4 31 0,7 v Avstriji 31 1,2 105 2,3 Zg. in Spodnja druge dràve 34 1,3 84 1,9 533 19,8 403 8,9 Avstrija skupaj 2691 100,0 4521 100,0 le [tajerske (28,6 %), Zgornje in Spodnje Avstrije (19,8 %), Hrva{ke (17,9 %), Madàrske (11,8 %) in Primorske (10,3 %). Med letoma 1861 in 1879 je zdravili{~e letno obiskalo 2400 do 2900 gostov. Manj gostov so izjemoma zabeleìli le leta 1866 (vojna med Avstrijo in Prusijo) in leta 1878 (aneksija Bosne k Avstriji). Ker v zdravili{~u v drugi polovici 19. stoletja niso pridobili pomembnej{ih novih namestitvenih zmogljivosti, turisti~ni obisk proti koncu stoletja ni nara{~al. Med letoma 1880 in 1891 je zdravili{~e letno obiskalo 1900 do 2300 gostov, med letoma 1892 in 1901 pa 2300 do 3000 gostov. Turisti~ni promet se je za~el pove~evati {ele na za~etku 20. stoletja, ko so zdravili{~e posodobili in zgradili nove namestitvene in terapevtske zmogljivosti (Ljubljanski dom, hotel So~a, hotel Trst in tretji Zdravili{ki dom). Ob stoletnici nastanka je zdravili{~e prvi~ obiskalo ve~ kot 3000 gostov. V nekaj letih se je turisti~ni obisk pove~al skoraj za polovico. Med letoma 1901 in 1906 je zdravili{~e letno obiskalo 3000 do 3900 gostov, med letoma 1907 in 1913 pa 4200 do 5200 gostov. Obisk je dosegel vi{ek tik pred prvo svetovno vojno, ko je leta 1912 pri{lo v Roga{ko Slatino 5277 gostov. Tudi v tem obdobju je bila ve~ina gostov iz Avstro-Ogrske monarhije. Leta 1910 je kar 87,8 % gostov pri{lo iz {tirih deèl: 38,8 % iz [tajerske, 25,9 % iz Ogrske, 14,2 % iz Hrva{ke in 8,9 % iz Zgornje in Spodnje Avstrije. Med njimi je ve~ina gostov pri{la iz Gradca, Dunaja, Zagreba in Budimpe{te, nekaj pa tudi iz Trsta. [tevilo gostov z obmo~ja dana{nje Slovenije iz vira ni razvidno. Zanimivo pa je, da je iz deè- le Kranjske pri{lo le 2 % gostov. Zunaj Avstro-Ogrske monarhije je pri{lo le 1,9 % gostov. Najve~ jih je bilo iz Srbije, Nem~ije in Italije, nekaj pa tudi iz Egipta in ZDA (Kene 1992/9, 18). Za druga zdravili{~a na obmo~ju dana{nje Slovenije so podatki za obdobje na prehodu iz 19. v 20. stoletje {e bolj skromni. Poleg Roga{ke Slatine sta bili pomembi tudi zdravili{~i Dobrna, ki jo je leta 1913 obiskalo 705 gostov, in La{ko, ki ga je leta 1900 obiskalo okoli 300 gostov. Zdravili{~e v Radencih je leta 1882 obiskalo 75 gostov, leta 1912 pa 366 gostov (Ilgo 1968, 59). Kot zdravili{~e se je v 19. stoletju za~el razvijati tudi Bled, ki pa je konec 19. stoletja dobil povsem letovi{ki zna~aj. Leta 1913 je pri{lo na Bled okoli 6000 gostov, v Roga{ko Slatino pa okoli 5200 gostov (Jan{a Zorn 1996, 78). Primerjava med Bledom in Roga{ko Slatino nas opozarja na velik pomen, ki ga je imelo zdravili{~e v Roga{ki Slatini pred prvo svetovno vojno. 5.2. OBSEG IN ZNA^ILNOSTI TURISTI^NEGA PROMETA MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA Po manj{em turisti~nem obisku tik po prvi svetovni vojni (3000 do 4500 gostov) je è leta 1923 pri{- lo v Roga{ko Slatino ve~ gostov kot pred vojno. Med letoma 1923 in 1930 je zdravili{~e letno obiska-56 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 lo od 5700 do 7700 gostov (pove~anje za 35,8 %). Za to obdobje imamo tudi prve podatke o {tevilu no~itev, ki so se gibale od 95.000 do 123.000 no~itev na leto (pove~anje za 29,1 %). Svetovna gospodarska kriza je med letoma 1931 in 1933 vplivala tudi na turisti~ni obisk v Roga{- ki Slatini. Leta 1933 se je, v primerjavi z letom 1930, {tevilo gostov zmanj{alo za 2400 (za 31,6 %), {tevilo no~itev pa kar za 49.000 (za 40 %). Med letoma 1934 in 1938 je {tevilo gostov in no~itev zopet nara{~alo. Vi{ek je doseglo leta 1938, ko je v Roga{ko Slatino pri{lo 8065 gostov, ki so zabeleìli 120.000 no~itev. Leta 1939 in 1940 se je è ~util vpliv druge svetovne vojne, tako da se je {tevilo gostov zmanj{alo za 10,5 %, {tevilo no~itev pa za 20,9 %. Med obema vojnama je turisti~na sezona trajala pet mesecev, to je od 1. maja do 30. septembra. Razdeljena je bila na predsezono (do 30. junija), glavno sezono (od 1. julija do 31. avgusta) in pose-zono (do 30. septembra). Leta 1939 so sezono podalj{ali do 15. oktobra. V zimskem ~asu so bili zaprti vsi hoteli razen Beograjskega doma, saj je bil ta edini opremljen s pe~- mi. V zimski sezoni je bil odprt od leta 1924 dalje, gostom pa so bila na voljo skoraj vsa zdravilna sredstva (kot v poletnem ~asu). Ko so leta 1938 zgradili (dana{nji) hotel Slovenija, so sobe opremili s pe~mi in nape-ljali toplo vodo. S tem so se namestitvene zmogljivosti v zimski sezoni precej pove~ale (Zorko 1992, 180). Po podatkih za leto 1938 so v prvih {tirih mesecih zabeleìli le 0,4 % vseh letnih no~itev. Po za~et-ku turisti~ne sezone maja se je {tevilo no~itev naglo pove~alo in doseglo vi{ek julija in avgusta, ko so zabeleìli 70,9 % no~itev. Tako so v poletni sezoni (od 1. maja do 30. septembra) zabeleìli kar 98,7 % vseh no~itev, v zimski sezoni pa le 1,3 %. Preglednica 15: [tevilo no~itev v Roga{ki Slatini po mesecih leta 1938 (Rebeu{ek 1957). mesec {tevilo no~itev % no~itev mesec {tevilo no~itev % no~itev januar 82 0,0 julij 44690 36,7 februar 44 0,0 avgust 41690 34,2 marec 132 0,1 september 13003 10,7 april 212 0,2 oktober 607 0,5 maj 3244 2,7 november 192 0,1 junij 17699 14,5 december 288 0,2 skupaj1 121883 100,0 Opomba: 1 zaradi razli~nih virov se se{tevek gostov ne ujema s podatki v drugih preglednicah. Letna izkori{~enost leì{~ je bila (glede na kratko sezono) v namestitvenih objektih pod vodstvom zdravili{ke uprave le okoli 20 %. ^e pa upo{tevamo samo ~as delovanja teh objektov (to je 5 mesecev), se je izkori{~enost pove~ala na okoli 50 %. Na manj{o stopnjo izkori{~enosti je vplivalo dejstvo, da je bilo v hotelskih sobah veliko pomònih leì{~ (okoli 30 %). Obi~ajne zdravili{ke terapije so traja-le 3, skraj{ane pa 2 tedna. Ker so med gosti prevladovali stacionarni gosti (izletni{kih gostov je bilo takrat malo), so bile tudi povpre~ne dolìne bivanja gostov v zdravili{~u razmeroma dolge. V povpre~ju so se gibale od 14 do 16,5 dni. Ve~ina gostov je prihajala iz kraljevine Jugoslavije. Po prvi svetovni vojni je bilo doma~ih gostov kar 95 %, po letu 1924 pa od 80 do 85 %. Le v letih najve~jega turisti~nega obiska (med letoma 1929 in 1931) se je njihov delè zmanj{al na okoli 75 %. Izpad gostov iz Avstrije in Madàrske (ki so pred prvo svetovno vojno predstavljali ve~ino gostov) so nadomestili gosti iz Hrva{ke in Srbije. Leta 1938 je najve~ doma~ih gostov pri{lo iz Zagreba (22,3 % doma~ih gostov) in Beograda (18,1 %) ter iz Donavske (22,8 %) in Savske banovine brez Zagreba (12,8 %). Iz Dravske banovine z Ljubljano je pri{lo v Roga{- ko Slatino le 15,0 % doma~ih gostov. 57 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 16: Sestava doma~ih gostov v Roga{ki Slatini leta 1938 (Kene 1992/10, 12). {tevilo % {tevilo % mesto, banovina gostov gostov banovina gostov gostov Ljubljana 417 6,6 Vrbaska banovina 105 1,6 Dravska banovina (brez Ljubljane) 534 8,4 Primorska banovina 169 2,7 Zagreb 1417 22,3 Drinska banovina 142 2,2 Savska banovina (brez Zagreba) 810 12,8 Zetska banovina 83 1,3 Beograd 1149 18,1 Moravska banovina 38 0,6 Donavska banovina 1446 22,8 Vardarska banovina 37 0,6 skupaj 6347 100,0 Tuji gosti so predstavljali okoli 15 do 25 % delè. Leta 1938 je 21,3 % tujih gostov ustvarilo 15,7 % vseh no~itev. Povpre~no so se v zdravili{~u zadràli 11 dni. Prihajali iz ve~ kot 15 dràv. Po prvi svetovni vojni se je mo~no zmanj{al deleÀvstrijcev. Leta 1925 jih je bilo med vsemi gosti le 4 %, leta 1930 4,4 %, leta 1938 pa le 3,8 %. Madàri so bili naj{tevilnej{i tuji gosti med letoma 1925 in 1932. Leta 1925 jih je bilo med vsemi gosti 7,5 %, leta 1930 13,8 % in leta 1938 10,7 %. Leta 1929 so predstavljali kar 63 % vseh tujih gostov v Roga{ki Slatini. Omeniti velja tudi vi{ji delè ^ehov leta 1924 (3,2 % vseh gostov v Roga{ki Slatini), Grkov leta 1935 (3,7 %) ter [vicarjev (5,3 %) in Nemcev (6,8 %) leta 1940. Tudi v tem obdobju je zdravili{~e v Roga{ki Slatini veljalo za mondeno zdravili{~e in letovi{~e (predvsem za goste iz Srbije in Hrva{ke). Iz pregleda poklicne sestave gostov lahko ugotovimo, da je bilo najve~ gostov trgovcev (10,0 do 13,4 %) in uradnikov (10,6 do 12,8 %), sledili pa so jim obrtniki, odvet-Preglednica 17: [tevilo gostov v Roga{ki Slatini med letoma 1920 in 1940 po dràvni pripadnosti (Zorko 1992, 186–197; Kene 1992/10, 12). leto leto leto leto leto leto leto leto leto leto leto dràva 1920 1922 1924 1926 1928 1930 1932 1934 1936 1938 1940 Jugoslavija 4369 4350 4976 5449 5850 5880 5180 4794 5695 6347 6564 Avstrija 66 80 218 247 295 341 256 574 541 305 – ^e{koslova{ka 8 11 187 33 46 45 30 104 101 66 19 Velika Britanija 1 – 1 – 2 4 2 11 6 12 6 Francija 2 – 4 1 3 10 9 21 25 19 – Gr~ija – 18 24 5 19 95 38 114 181 53 – Italija 30 112 124 63 69 101 53 115 95 140 – Madàrska 12 29 248 589 969 1062 382 360 430 866 90 Nem~ija 4 11 12 10 32 30 6 32 61 137 526 skandinavske dràve – 8 6 – – 2 – 17 10 – 406 Poljska – – – 2 13 40 5 11 16 16 – Romunija 3 2 – 14 37 56 12 9 5 16 – druge evropske dràve 21 21 4 2 6 23 2 15 27 40 61 ZDA 5 8 2 7 14 20 23 7 13 – – druge zunajevropske dràve 9 4 6 – – – – 3 35 47 – skupaj1 4530 4662 5812 6424 7370 7720 6003 6187 7241 8065 7672 % gostov iz Jugoslavije 96,4 93,3 85,6 84,8 79,4 76,2 86,3 77,5 78,6 78,7 85,6 Opomba: 1 zaradi razli~nih virov se podatki leta 1934, 1936 in 1940 ne ujemajo s podatki v drugih preglednicah. 58 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 18: Poklicna sestava gostov v Roga{ki Slatini leta 1930, 1931 in 1938 (Zorko 1992, 185; Kene 1992/10, 12). poklic ali leto leto leto poklic ali leto leto leto status gostov 1930 1931 1938 status gostov 1930 1931 1938 bani in ministri 10 7 15 u~itelji 63 175 182 generali 23 16 19 duhovniki 77 85 81 konzuli 5 6 9 ravnatelji 96 235 256 {kofi 5 5 3 uradniki 987 566 853 vi{ji funkcionarji, vladni uradniki – 41 – ban~ni uradniki 104 106 53 oficirji 129 109 92 trgovci 1031 801 890 sodniki 56 73 48 obrtniki – 187 351 odvetniki, notarji 157 160 183 posestniki – 142 252 zdravniki, lekarnarji 191 161 204 industrialci 100 93 138 inènirji 133 113 156 zasebniki in drugi poklici 4426 3861 4131 profesorji 127 111 149 skupaj 7720 6821 8065 niki in notarji, zdravniki, inènirji, ravnatelji, profesorji, u~itelji, razni obrtniki in industrialci ter oficirji. Prihajali so tudi ugledni gosti (ministri in bani, generali, konzuli, {kofi), vendar je bilo teh manj. Pri tujih gostih Zorko (1992, 184) ugotavlja, da je bila poklicna sestava gostov iz Madàrske vi{ja od gostov iz Avstrije. 5.2.1. PRIMERJAVA TURISTI^NEGA PROMETA V ROGA[KI SLATINI Z IZBRANIMI TURISTI^NIMI KRAJI V SLOVENIJI Turisti~ni promet je na obmo~ju takratne Slovenije nara{~al vse od prve svetovne vojne naprej, z izjemo obdobja gospodarske krize med letoma 1931 in 1934. Po podatkih, ki so na voljo za obmo~je Dravske banovine (Jan{a Zorn 1996, 84) se je med letoma 1929 in 1939 {tevilo gostov pove~alo od 94.000 na 195.000 gostov, {tevilo no~itev od 743.000 na 1.059.000 no~itev. Najve~ gostov so v Dravski banovini zabeleìli leta 1935 (205.000 gostov), najve~ no~itev pa leta 1938 (1.067.000 no~itev). Gosti so bivali povpre~no 4 do 8 dni, po letu 1935 pa 5 do 6 dni. Iz tujine je pri{lo od 25 do 30 % gostov, po letu 1935 pa okoli 30 % gostov. Zdravili{ki turizem je bil v tem obdobju ena najpomembnej{ih oblik turizma. Status zdravili{~a v Dravski banovini je imelo 10 krajev. Glede na obseg turisti~nega prometa in namestitvene zmogljivosti je bila med njimi Roga{ka Slatina najve~je zdravili{~e. Vedno bolj je postajala tudi letovi{~e, saj so na oddih prihajale cele druìne, ~eprav je na zdravljenja morda pri{el le en ~lan druìne (Jan{a Zorn 1996, 88). Roga{ki Slatini sta sledili Dobrna in La{ko, ki sta bili takrat prav tako znani in dobro organizirani zdravili{~i. Ostala zdravili{~a {e niso bila dovolj razvita ali znana, zato je bil turisti~ni obisk v njih dokaj skromen. [ele tik pred drugo svetovno vojno je za~el nara{~ati pomen Radencev. Iz podatkov za leto 1935 je razvidno, da je v {est zdravili{~ (med takratnimi desetimi) pri{lo 7,5 % vseh gostov, ki so bivali v Dravski banovini, vendar so ti ustvarili kar 18,2 % vseh no~itev. Najve~ gostov je pri{lo v Roga{ko Slatino (3,3 % vseh gostov v Dravski banovini leta 1935), sledi pa Dobrna (1,6 %). Glede deleà no~itev je bila prav tako najpomembnej{a Roga{ka Slatina. V njej so zabeleìli 10,6 % vseh no~itev v Dravski banovini. Leta 1935 je bil turisti~ni obisk v Radencih razmeroma skromen (le okoli 16.000 no~itev), vendar so leta 1937 v tem zdravili{~u zabeleìli è okoli 32.000 no~itev, kar je predstavljalo 3,3 % vseh no~itev v Dravski banovini (Ilgo 1968, 61). Roga{ka Slatina med obema vojnama ni bila le na{e najve~je zdravili{~e, temve~ tudi eden od najve~jih turisti~nih krajev v Dravski banovini (merjeno po obsegu turisti~nega prometa). Delè gostov v Roga{ki Slatini med vsemi gosti v Dravski banovini se je v tridesetih letih sicer zmanj{eval (leta 1929 59 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 19: [tevilo gostov in no~itev v Roga{ki Slatini med letoma 1929 in 1939 (Jan{a Zorn 1996, 84; Kene 1974, 49; Zorko 1992, 186–187). povpre~na % od % od % od {tevilo {tevilo % doba Dravske Dravske Dravske {tevilo doma~ih tujih doma~ih {tevilo bivanja banovine banovine pri banovine leto gostov gostov gostov gostov no~itev gostov (dni) pri gostih tujih gostih pri no~itvah 1929 7533 5607 1926 74,4 115886 15,4 8,0 6,7 15,6 1930 7720 5880 1840 76,2 123472 16,0 3,7 2,7 14,4 1931 6821 5248 1573 76,9 111089 16,3 5,9 4,5 17,0 1932 6003 5180 823 86,3 79659 13,3 4,0 2,2 12,7 1933 5278 – – – 74063 14,0 4,1 – 8,9 1934 6008 4794 1214 79,8 80153 13,3 5,3 4,0 10,5 1935 6751 5539 1212 82,0 107940 16,0 3,3 2,4 10,6 1936 7818 – – – 113036 14,5 4,4 – 11,3 1937 7899 6132 1767 77,6 113043 14,3 4,1 3,1 11,4 1938 8065 6347 1718 78,7 120230 14,9 4,1 2,8 11,3 1939 7849 6789 1060 86,5 116166 14,8 4,0 1,9 11,0 Preglednica 20: Turisti~ni obisk v ve~jih turisti~nih krajih Dravske banovine leta 1935 (Jan{a Zorn 1996, 94). povpre~na % od % od {tevilo {tevilo % doba Dravske Dravske turisti~ni {tevilo doma~ih tujih doma~ih {tevilo bivanja banovine banovine kraj gostov gostov gostov gostov no~itev gostov (dni) pri gostih pri no~itvah Dobrna 3255 3057 198 93,9 56615 17,4 1,6 5,6 Dolenjske Toplice 2325 2261 64 97,2 – – 1,1 – La{ko 1492 1337 155 89,6 – – 0,7 – Radenci 1098 953 145 86,8 16332 14,9 0,5 1,6 Rimske Toplice 430 277 153 64,4 4523 10,5 0,2 0,4 Roga{ka Slatina 6751 5539 1212 82,0 107940 16,0 3,3 10,6 Bled 16897 6872 10025 40,7 119261 7,1 8,2 11,7 Kranjska Gora 4634 4162 472 89,8 61341 13,2 2,2 6,0 Ljubljana 28357 21695 6662 76,5 61713 2,2 13,8 6,0 Maribor 21070 14965 6105 71,0 56374 2,7 10,2 5,5 Dravska banovina 205507 155832 49675 75,8 1019851 5,0 je v zdravili{~e pri{lo 8 % vseh gostov v banovini, leta 1939 pa le {e 4 %), prav tako tudi delè no~itev (leta 1929 so v Roga{ki Slatini zabeleìli 15,6 % vseh no~itev v banovini, leta 1939 pa 11 %), vendar to ni pomenilo slabitve njenega poloàja med turisti~nimi kraji. Leta 1935 je bila Roga{ka Slatina po {tevilu no~itev takoj za Bledom na drugem mestu med vsemi turisti~nimi kraji v Dravski banovini. Imela je skoraj dvakrat ve~je {tevilo no~itev kot Kranjska Gora 60 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 (ki je bila zaradi svoje lege znana kot zdravili{~e za plju~ne in ìv~ne bolezni) ter Ljubljana in Maribor. Najve~ji slovenski mesti je zaradi prevlade poslovnih motivov, obiskalo ve~je {tevilo gostov (Jan{a Zorn 1996, 94). Zanimiva je tudi primerjava namestitvenih zmogljivosti. Pred drugo svetovno vojno je bilo v Roga{ki Slatini v 16 hotelih (pod vodstvom zdravili{ke uprave) okoli 1500 leì{~, poleg teh pa {e okoli 600 leì{~ v privatnih zmogljivostih. Malo ve~je {tevilo hotelskih leì{~ je bilo na Bledu (okoli 1700 do 1800 leì{~ v 17 hotelih in 11 penzionih), vendar je bilo tam na voljo {e okoli 2700 leì{~ v privatnih hi{ah, kar je bistveno okrepilo turisti~no ponudbo in imelo velik vpliv na turisti~ni razvoj celotnega kraja. V Ljubljani je bilo v 8 hotelih na voljo okoli 700 leì{~, v drugih gosti{~ih in zasebnih sobah pa {e 600 leì{~. Podobno {tevilo leì{~ je bilo tudi v Portoroù (okoli 1400 leì{~), ki pa je bil takrat v Italiji in se v obravnavanem obdobju ni pomembneje razvijal. 5.3. OBSEG IN ZNA^ILNOSTI TURISTI^NEGA PROMETA MED LETOMA 1941 IN 1952 Med drugo svetovno vojno je bilo zdravili{~e namenjeno bolnim in ranjenim nem{kim vojakom. Preno~itvene zmogljivosti so bile delno zapolnjene tudi s civilisti, del pa so zasedali prisilni delavci (Kene 1993/4, 14). Leta 1945 so zabeleìli le 870 gostov. Po sanaciji objektov ter zaradi pove~ane skrbi za zdravje je za~el turisti~ni promet po letu 1946 hitro nara{~ati. Med letoma 1946 in 1952 je v zdravili{~e letno pri{lo 6.400 do 11.5000 gostov, ki so zabeleìli 67.000 do 150.000 no~itev. V primerjavi z letom 1938 se je turisti~ni obisk pove~al za okoli 35 %. [tevilo no~itev je mo~no nihalo, saj je bilo odvisno od pogostega spreminjanja zakonskih predpisov, ki so urejali po{iljanje zavarovancev v zdravili{~e. Povpre~na doba bivanja gostov je bila od 10 do 14 dni. Po letu 1947 so za~eli v zdravili{~u uvaja-ti tudi zimsko sezono. V prvih povojnih letih je pri{lo v Roga{ko Slatino le malo tujcev. Njihovo statistiko so za~eli voditi {ele leta 1953, ko so predstavljali 1,5 % gostov in 0,8 % no~itev. Med gosti iz nekdanje Jugoslavije jih je bilo najve~ iz Hrva{ke (53,3 %), Srbije (24,1 %) in Slovenije (16,5 %). 5.4. OBSEG IN ZNA^ILNOSTI TURISTI^NEGA PROMETA MED LETOMA 1953 IN 1999 Natan~ni in po enotni metodologiji zbrani podatki o obsegu turisti~nega prometa v Sloveniji in posameznih turisti~nih krajih, so na voljo od leta 1953. Objavljeni so v Letnih pregledih turizma, ki jih izdaja sedanji Statisti~ni urad Republike Slovenije v Ljubljani (v nadaljevanju SURS). V preglednicah in grafikonih (v nadaljevanju tega poglavja) so prikazani objavljeni statisti~ni kazalci o turisti~nem prometu v Roga{ki Slatini za obdobje med letoma 1953 in 1999: • {tevilo gostov in no~itev po vrstah namestitvenih objektov, • {tevilo gostov in no~itev po narodnostni pripadnosti gostov, • {tevilo gostov in no~itev po mesecih in ~etrtletjih, ter iz teh podatkov izra~unani kazalci, ki osvetljujejo zna~ilnosti turisti~nega prometa: • delè gostov in no~itev po mesecih in ~etrtletjih, • delè gostov in no~itev glede na narodnostno pripadnosti gostov, • delè no~itev v osnovnih namestitvenih zmogljivostih, • sezonskost turisti~nega prometa, • povpre~na dolìna bivanja gostov, • stopnja izkori{~enosti namestitvenih zmogljivosti. Posamezni kazalci turisti~nega prometa v Roga{ki Slatini so primerjani z vrednostmi v Sloveniji, v skupini vseh zdravili{kih turisti~nih krajev in v najve~jih zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji: ^ateòb Savi (^ate{ke Toplice), Dobrna, Moravske Toplice, Pod~etrtek (Atomske Toplice) in Radenci. 61 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 21: Obseg in zna~ilnosti turisti~nega prometa v Roga{ki Slatini med letoma 1953 in 1999 (Letni pregledi turizma SURS 1953–1999). gosti gosti iz nekdanje gosti {tevilo leì{~ {tevilo no~itev iz Slovenije Jugoslavije3 iz tujine v {tevilo v v {tevilo {tevilo {tevilo {tevilo {tevilo {tevilo leto skupaj ONZ1 gostov skupaj ONZ1 PS2 gostov no~itev gostov no~itev gostov no~itev 1953 – – 11519 150616 – 108785 1906 29368 9435 120082 178 1166 1954 – – 10608 124544 – 85415 2938 29256 7454 93101 216 2187 1955 – – 11355 135020 – 90128 – – – – 813 7352 1956 – – 12668 156964 – 104953 – – – – 711 4828 1957 – – 13904 161113 – 118148 3215 36934 9837 116888 852 7291 1958 – – 18605 200548 – 144766 6156 46864 11019 141535 1430 12149 1959 – – 17676 209857 – 149635 3467 44765 12416 148076 1793 17016 1960 – – 19057 244164 213150 169518 4241 51419 12537 168466 2279 24279 1961 – – 20696 266598 241859 176539 4753 60212 12950 174495 2993 31891 1962 – – 17102 231711 217548 160156 3586 56349 10385 137923 3131 37439 1963 – – 18613 240846 220962 168687 3204 51215 10687 140591 4722 49040 1964 1833 1477 20617 275490 256041 182070 4600 54607 10724 159707 5293 61176 1965 1866 1545 22079 322720 290714 210243 3316 55763 13878 203371 4885 63586 1966 2010 1541 19855 231234 214867 171803 2484 44169 10567 107676 6804 79389 1967 1846 1401 21511 183603 166037 139054 3407 26481 8476 57834 9628 99288 1968 1843 1393 22191 196427 178522 150463 2844 27233 9585 70855 9762 98339 1969 1809 1373 23602 219285 197134 162690 3687 36067 9212 77383 10703 105835 1970 1717 1333 23885 227477 203300 166714 4931 40024 9442 76853 9512 110600 1971 1845 1418 23485 240591 220275 173118 4580 46059 9875 90666 9030 103866 1972 1856 1432 23302 240632 224184 171158 4879 53746 10335 93397 8088 93489 1973 1848 1466 24466 248028 233821 167684 5341 57136 10178 88432 8947 102460 1974 1862 – 26893 282247 255428 191251 6730 68867 11795 105304 8368 108076 1975 2177 – 30479 303087 278240 205835 7647 70871 12909 117293 9923 114923 1976 2091 – 31436 301776 280907 203682 7074 68083 15048 122761 9314 110932 1977 2083 1603 35224 324013 300033 210366 9266 79731 16146 137337 9812 106945 1978 2089 1603 32427 337525 314477 215555 8543 88791 14296 145399 9588 103335 1979 1776 1383 32538 352949 329236 214422 8829 92206 15440 163928 8269 96815 1980 1782 1404 29718 340181 314295 210825 8275 103272 13699 148642 7744 88267 1981 1582 1277 33592 329256 305268 201438 10739 97399 14993 138584 7860 93273 1982 1910 1841 30533 291443 281765 179595 8618 86096 14369 121817 7546 83530 1983 2143 1838 34293 312464 294053 196664 9038 80003 16419 134655 8836 97806 1984 1800 1490 39853 352520 338295 216009 11335 88922 17526 149352 10992 114246 1985 1812 1540 40906 385000 355861 238502 10687 88683 18236 170916 11983 125401 1986 1807 1540 40363 383525 359713 226436 11450 101870 16307 153236 12606 128419 1987 1723 1464 37719 343558 327769 210968 11237 101262 13152 114437 13330 127859 1988 1725 1464 40443 347164 327382 207003 10508 91207 13743 110282 16192 145675 1989 1723 1464 43011 354721 343834 207983 11686 92520 11498 85001 19827 177200 1990 1725 1464 44775 357240 349296 210916 13218 100006 10621 76097 20936 181137 1991 1578 1381 32921 226185 225425 113015 16584 102850 8815 61726 7522 61609 1992 1452 1376 35523 223475 221848 118325 18299 101265 2962 23083 14262 99127 1993 1408 1376 40989 252054 251338 132898 22497 118561 2298 16079 16194 117414 1994 1509 1278 42961 264715 263602 144146 21356 111242 2875 17245 18730 136228 1995 1372 1141 37720 230631 228487 120667 18534 93471 2961 16682 16225 120478 1996 1437 1207 32054 202212 200512 108340 14807 79059 2499 13930 14748 109223 1997 1492 1262 35170 230719 229742 129106 14256 82028 2817 15810 18097 132881 1998 1166 1052 34849 223793 223056 125832 14524 83306 3111 14995 17214 125492 1999 1130 1058 34973 199884 199560 104469 15666 81370 3386 15236 15921 103278 Opomba: 1 osnovne namestitvene zmogljivosti; 2 poletna sezona (od aprila do septembra); 3 nekdanja Jugoslavija brez Slovenije. 62 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 22: Obseg in zna~ilnosti turisti~nega prometa v Roga{ki Slatini med letoma 1953 in 1999 (Letni pregledi turizma SURS 1953–1999). % zasedenosti gosti gosti iz nekdanje gosti leì{~ % no~itev iz Slovenije Jugoslavije4 iz tujine % leì{~ v PDBG2 v v % % PDBG2 % % PDBG2 % % PDBG2 leto v ONZ1 skupaj ONZ1 (dni) ONZ1 PS3 gostov no~itev (dni) gostov no~itev (dni) gostov no~itev (dni) 1953 – – – 13,1 – 72,2 16,5 19,5 15,4 81,9 79,7 12,7 1,5 0,8 6,6 1954 – – – 11,7 – 68,6 27,7 23,5 10,0 70,3 74,8 12,5 2,0 1,8 10,1 1955 – – – 11,9 – 66,8 – – – – – – 7,2 5,4 9,0 1956 – – – 12,4 – 66,9 – – – – – – 5,6 3,1 6,8 1957 – – – 11,6 – 73,3 23,1 22,9 11,5 70,7 72,6 11,9 6,1 4,5 8,6 1958 – – – 10,8 – 72,2 33,1 23,4 7,6 59,2 70,6 12,8 7,7 6,1 8,5 1959 – – – 11,9 – 71,3 19,6 21,3 12,9 70,2 70,6 11,9 10,1 8,1 9,5 1960 – – – 12,8 87,3 69,4 22,3 21,1 12,1 65,8 69,0 13,4 12,0 9,9 10,7 1961 – – – 12,9 90,7 66,2 23,0 22,6 12,7 62,6 65,5 13,5 14,5 12,0 10,7 1962 – – – 13,5 93,9 69,1 21,0 24,3 15,7 60,7 59,5 13,3 18,3 16,2 12,0 1963 – – – 12,9 91,7 70,0 17,2 21,3 16,0 57,4 58,4 13,2 25,4 20,4 10,4 1964 80,6 41,2 47,5 13,4 92,9 66,1 22,3 19,8 11,9 52,0 58,0 14,9 25,7 22,2 11,6 1965 82,8 47,4 51,6 14,6 90,1 65,1 15,0 17,3 16,8 62,9 63,0 14,7 22,1 19,7 13,0 1966 76,7 31,5 38,2 11,6 92,9 74,3 12,5 19,1 17,8 53,2 46,6 10,2 34,3 34,3 11,7 1967 75,9 27,2 32,5 8,5 90,4 75,7 15,8 14,4 7,8 39,4 31,5 6,8 44,8 54,1 10,3 1968 75,6 29,2 35,1 8,9 90,9 76,6 12,8 13,9 9,6 43,2 36,1 7,4 44,0 50,1 10,1 1969 75,9 33,2 39,3 9,3 89,9 74,2 15,6 16,4 9,8 39,0 35,3 8,4 45,3 48,3 9,9 1970 77,6 36,3 41,8 9,5 89,4 73,3 20,6 17,6 8,1 39,5 33,8 8,1 39,8 48,6 11,6 1971 76,9 35,7 42,6 10,2 91,6 72,0 19,5 19,1 10,1 42,0 37,7 9,2 38,5 43,2 11,5 1972 77,2 35,5 42,9 10,3 93,2 71,1 20,9 22,3 11,0 44,4 38,8 9,0 34,7 38,9 11,6 1973 79,3 36,8 43,7 10,1 94,3 67,6 21,8 23,0 10,7 41,6 35,7 8,7 36,6 41,3 11,5 1974 – 41,5 – 10,5 90,5 67,8 25,0 24,4 10,2 43,9 37,3 8,9 31,1 38,3 12,9 1975 – 38,1 – 9,9 91,8 67,9 25,1 23,4 9,3 42,4 38,7 9,1 32,6 37,9 11,6 1976 – 39,5 – 9,6 93,1 67,5 22,5 22,6 9,6 47,9 40,7 8,2 29,6 36,8 11,9 1977 77,0 42,6 51,3 9,2 92,6 64,9 26,3 24,6 8,6 45,8 42,4 8,5 27,9 33,0 10,9 1978 76,7 44,3 53,7 10,4 93,2 63,9 26,3 26,3 10,4 44,1 43,1 10,2 29,6 30,6 10,8 1979 77,9 54,4 65,2 10,8 93,3 60,8 27,1 26,1 10,4 47,5 46,4 10,6 25,4 27,4 11,7 1980 78,8 52,3 61,3 11,4 92,4 62,0 27,8 30,4 12,5 46,1 43,7 10,9 26,1 25,9 11,4 1981 80,7 57,0 65,5 9,8 92,7 61,2 32,0 29,6 9,1 44,6 42,1 9,2 23,4 28,3 11,9 1982 96,4 41,8 41,9 9,5 96,7 61,6 28,2 29,5 10,0 47,1 41,8 8,5 24,7 28,7 11,1 1983 85,8 39,9 43,8 9,1 94,1 62,9 26,4 25,6 8,9 47,9 43,1 8,2 25,8 31,3 11,1 1984 82,8 53,7 62,2 8,8 96,0 61,3 28,4 25,2 7,8 44,0 42,4 8,5 27,6 32,4 10,4 1985 85,0 58,2 63,3 9,4 92,4 61,9 26,1 23,0 8,3 44,6 44,4 9,4 29,3 32,6 10,5 1986 85,2 58,1 64,0 9,5 93,8 59,0 28,4 26,6 8,9 40,4 40,0 9,4 31,2 33,5 10,2 1987 85,0 54,6 61,3 9,1 95,4 61,4 29,8 29,5 9,0 34,9 33,3 8,7 35,3 37,2 9,6 1988 84,9 55,1 61,3 8,6 94,3 59,6 26,0 26,3 8,7 34,0 31,8 8,0 40,0 42,0 9,0 1989 85,0 56,4 64,3 8,2 96,9 58,6 27,2 26,1 7,9 26,7 24,0 7,4 46,1 50,0 8,9 1990 84,9 56,7 65,4 8,0 97,8 59,0 29,5 28,0 7,6 23,7 21,3 7,2 46,8 50,7 8,7 1991 87,5 39,3 44,7 6,9 99,7 50,0 50,4 45,5 6,2 26,8 27,3 7,0 22,8 27,2 8,2 1992 94,8 42,2 44,2 6,3 99,3 52,9 51,5 45,3 5,5 8,3 10,3 7,8 40,1 44,4 7,0 1993 97,7 49,0 50,0 6,1 99,7 52,7 54,9 47,0 5,3 5,6 6,4 7,0 39,5 46,6 7,3 1994 84,7 48,1 56,5 6,2 99,6 54,5 49,7 42,0 5,2 6,7 6,5 6,0 43,6 51,5 7,3 1995 83,2 46,1 54,9 6,1 99,1 52,3 49,1 40,5 5,0 7,8 7,2 5,6 43,0 52,2 7,4 1996 84,0 38,6 45,5 6,3 99,2 53,6 46,2 39,1 5,3 7,8 6,9 5,6 46,0 54,0 7,4 1997 84,6 42,4 49,9 6,6 99,6 56,0 40,5 35,6 5,8 8,0 6,9 5,6 51,5 57,6 7,3 1998 90,2 52,6 58,1 6,4 99,7 56,2 41,7 37,2 5,7 8,9 6,7 4,8 49,4 56,1 7,3 1999 93,6 48,5 51,7 5,7 99,8 52,3 44,8 40,7 5,2 9,7 7,6 4,5 45,5 51,7 6,5 Opomba: 1 osnovne namestitvene zmogljivosti; 2 povpre~na dolìna bivanja gostov; 3 poletna sezona (od aprila do septembra); 4 nekdanja Jugoslavija brez Slovenije. 63 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 23: [tevilo gostov v Roga{ki Slatini med letoma 1823 in 1999 ter {tevilo no~itev med letoma 1924 in 1999 (Kene 1974, 48–49; Letni pregledi turizma SURS 1953–1999). {tevilo {tevilo {tevilo {tevilo {tevilo {tevilo leto gostov no~itev leto gostov no~itev leto gostov no~itev 1900 2902 – 1950 11447 153734 1901 3022 – 1951 11291 159206 1823 654 – 1902 3126 – 1952 9788 127244 1903 3580 – 1953 11519 150616 1830 696 – 1904 3726 – 1954 10608 124544 1905 3902 – 1955 11355 135020 1840 1249 – 1906 3908 – 1956 12668 156964 1907 4200 – 1957 13904 161113 1850 2627 – 1908 4442 – 1958 18605 200548 1909 4382 – 1959 17676 209857 1860 2691 – 1910 4521 – 1960 19057 244164 1861 2718 – 1911 5179 – 1961 20696 266598 1862 2676 – 1912 5277 – 1962 17102 231711 1863 2710 – 1913 5190 – 1963 18613 240846 1864 2388 – 1914 3714 – 1964 20617 275490 1865 2420 – 1915 2909 – 1965 22079 322720 1866 1450 – 1916 6622 – 1966 19855 231234 1867 2405 – 1917 6892 – 1967 21511 183603 1868 2565 – 1918 3160 – 1968 22191 196427 1869 2850 – 1919 3651 – 1969 23602 219285 1870 2450 – 1920 4530 – 1970 23885 227477 1871 2396 – 1921 3360 – 1971 23485 240591 1872 2906 – 1922 4662 – 1972 23302 240632 1873 2464 – 1923 5686 – 1973 24466 248028 1874 2603 – 1924 5812 95634 1974 26893 282247 1875 2775 – 1925 5793 72644 1975 30479 303087 1876 2407 – 1926 6424 85673 1976 31436 301776 1877 2441 – 1927 7110 111316 1977 35224 324013 1878 1916 – 1928 7370 114094 1978 32427 337525 1879 2335 – 1929 7533 115886 1979 32538 352949 1880 2162 – 1930 7720 123472 1980 29718 340181 1881 2127 – 1931 6821 111089 1981 33592 329256 1882 1989 – 1932 6003 79659 1982 30533 291443 1883 2010 – 1933 5278 74063 1983 34293 312464 1884 2212 – 1934 6008 80153 1984 39853 352520 1885 2296 – 1935 6751 107940 1985 40906 385000 1886 2215 – 1936 7818 113036 1986 40363 383525 1887 2104 – 1937 7899 113043 1987 37719 343558 1888 1877 – 1938 8065 120230 1988 40443 347464 1889 2040 – 1939 7849 116166 1989 43011 354721 1890 2351 – 1940 7222 95137 1990 44775 357240 1891 2290 – 1941 – – 1991 32921 226185 1892 2685 – 1942 5791 – 1992 35523 223475 1893 2518 – 1943 3596 – 1993 40989 252054 1894 2774 – 1944 1936 – 1994 42961 264715 1895 2570 – 1945 870 – 1995 37720 230631 1896 2305 – 1946 6399 67448 1996 32054 202212 1897 2525 – 1947 7523 81508 1997 35170 230719 1898 2726 – 1948 10204 110621 1998 34849 223793 1899 2718 – 1949 11496 161885 1999 34973 199884 64 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 5.5. [TEVILO GOSTOV IN NO^ITEV MED LETOMA 1953 IN 1999 Na za~etku petdesetih let je Roga{ko Slatino letno obiskalo okoli 11.500 gostov, ki so zabeleìli okoli 150.000 no~itev. Leta 1954 in 1955 se je turisti~ni obisk zmanj{al za 15.000 do 25.000 no~itev. V tem obdobju so namre~ zavodi za zdravstveno zavarovanje po{iljali zavarovance na zdravljenje le v zdravili{ke objekte, v Roga{ki Slatini pa je bila polovica zmogljivosti vodenih kot gostinski objekti (le za samopla~nike). Proti koncu petdesetih let je za~el obisk v zdravili{~u nara{~ati. Leta 1959 je Roga{ko Slatino obiskalo okoli 17.600 gostov (pove~anje za 53,4 % v primerjavi z letom 1953), ki so zabeleìli okoli 210.000 no~itev (pove~anje za 39,3 %). V {estdesetih letih je Roga{ko Slatino letno obiskalo od 17.000 do 23.000 gostov. [tevilo no~itev je nara{~alo leta 1960 in 1961, nazadovalo leta 1962 in 1963 (zaradi spremenjenih administrativnih ukrepov v sistemu zdravstvenega zavarovanja), zopet naglo nara{~alo leta 1964 in 1965, ko so zabeleìli kar okoli 323.000 no~itev (53,8 % ve~ kot leta 1959) in se zmanj{alo med letoma 1966 in 1968. Zmanj{anje {tevila no~itev leta 1967 na okoli 183.000 no~itev (zmanj{anje za 43,1 % v primerjavi z letom 1965) je bilo posledica leta 1966 spremenjenega zveznega zakona o zdravstvenem varstvu, s katerim je bilo omejeno pla~evanje zdravili{kega zdravljenja iz skladov zdravstvenega zavarovanja. Ta ukrep je povzro~il krizo v vseh zdravili{~ih v Sloveniji (Rebeu{ek, 1967). Morali so odpustiti precej delavcev in se preusmeriti na goste-samopla~nike. Povpre~na dolìna bivanja gostov se je zmanj{ala za ve~ kot 40 % in med letoma 1967 in 1970 so tuji gosti ustvarili kar polovico vseh no~itev v Roga{ki Slatini. Po krizi konec {estdesetih let je turisti~ni obisk na za~etku sedemdesetih let za~el po~asi nara{- ~ati in po {tevilu no~itev {ele leta 1973 presegel obisk iz leta 1960. Po zgraditvi prvega novega namestitvenega objekta po drugi svetovni vojni (hotel Donat leta 1974) in obnovi starej{ih objektov se je bistveno izbolj{ala turisti~na ponudba. 400.000 350.000 300.000 v 250.000 no~ite v in 200.000 vilo gosto 150.000 {te 100.000 50.000 0 1900 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90 95 99 leto {tevilo gostov {tevilo no~itev Slika 18: [tevilo gostov in no~itev v Roga{ki Slatini med letoma 1900 in 1999. 65 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Vse do leta 1979 je sledilo obdobje najve~je rasti turisti~nega prometa. [tevilo gostov se je med letoma 1970 in 1979 pove~alo za 36,2 %, {tevilo no~itev pa za 55,2 %. To je obdobje visokih deleèv no~itev gostov iz drugih republik biv{e Jugoslavije in iz tujine. Vi{ek je doseèn leta 1979, ko so v Roga{- ki Slatini zabeleìli kar 353.000 no~itev. Zaradi ekonomske krize na za~etku desetletja so se osemdeseta leta za~ela z zmanj{anjem turisti~nega obiska. [tevilo gostov se je med letoma 1979 in 1982 zmanj{alo za 6,1 %, {tevilo no~itev pa za 17,4 %. Po zgraditvi hotela Sava leta 1982 je turisti~ni promet za~el ponovno nara{~ati. Med letoma 1982 in 1990 je {tevilo gostov naraslo kar za 46,6 %, {tevilo no~itev pa za 22,6 %. Posledica razkoraka v pove- ~anju {tevila gostov v odnosu do {tevila no~itev so vse kraj{e povpre~ne dolìne bivanja gostov v zdravili{~u. Leto 1985 predstavlja vi{ek povojnega turisti~nega obiska. V Roga{ko Slatino je pri{lo kar 40.300 gostov, ki so zabeleìli 385.000 no~itev. Vse do leta 1986 so gosti iz drugih republik biv{e Jugoslavije predstavljali okoli 45 % vseh gostov v zdravili{~u. Po vi{ku turisti~nega prometa konec osemdesetih let predstavljajo devetdeseta leta obdobje najve~je krize in obsènega zmanj{anja turisti~nega prometa. [tevilo no~itev se je povrnilo celo na raven krize ob koncu {estdesetih let, {tevilo gostov pa na raven z za~etka osemdesetih let. Posledica so vedno kraj{e povpre~ne dolìne bivanja gostov. Leto 1991 predstavlja leto najve~jega enoletnega upada turisti~nega prometa v Roga{ki Slatini po drugi svetovni vojni. Zaradi vojne v Sloveniji ter nato na Hrva{kem se je {tevilo gostov v primerjavi z letom 1990 zmanj{alo za 26,5 %, {tevilo no~itev pa kar za 36,7 % (za okoli 131.000 no~itev). Vzrok je izpad obiska tujih gostov za okoli 120.000 no~itev, medtem ko je {tevilo no~itev gostov iz Slovenije in drugih republik nekdanje Jugoslavije ostalo enako kot leta 1990. Leta 1992 je pri{lo v Roga{ko Slatino ve~ gostov kot leta 1991, {tevilo no~itev pa se je {e zniàlo na raven iz leta 1970 (na okoli 225.000 no~itev). Leta 1993 in 1994 je sledilo mo~no pove~anje {tevila gostov (42.000 gostov leta 1994), ki pa mu ni sledilo tolik{no pove~anje {tevila no~itev (264.000 no~itev leta 1994). Pove~anje je bilo le prehodno, saj so do konca desetletja sledila le {e slab{a leta. Leta 1996 se je {tevilo gostov (v primerjavi z letom 1994) zmanj{alo za 25,4 %, {tevilo no~itev pa za 23,6 %. V Roga{- ko Slatino je pri{lo 32.000 gostov, ki so zabeleìli 202.000 no~itev. Leta 1997 je opazno manj{e pove~anje {tevila no~itev (za 14,1 % v primerjavi z letom 1996), vendar le zaradi pove~anja no~itev tujih gostov (pove~anje za 21,7 %) in gostov iz drugih republik nekdanje Jugoslavije (pove~anje za 13,5 %). [tevilo no~itev gostov iz Slovenije se je pove~alo le za 3,7 %. Preglednica 24: Najbolj zna~ilna leta v Roga{ki Slatini glede {tevila gostov in no~itev med letoma 1953 in 1999 (Letni pregledi turizma SURS 1953–1999). obseg indeks verìni indeks indeks verìni indeks turisti~nega {tevilo {tevila {tevila {tevilo {tevila {tevila leto prometa gostov gostov gostov no~itev no~itev no~itev 1954 1. nièk – 10608 100 100 124544 100 100 1965 1. vi{ek + 22079 208 208 322720 259 259 1967 2. nièk – 21511 203 97 183603 147 57 1979 2. vi{ek + 32538 307 151 352949 283 192 1982 3. nièk – 30533 288 94 291443 234 83 1985 3. vi{ek + 40906 386 134 385000 309 132 1990 4. vi{ek + 44775 422 109 357240 287 93 1991 4. nièk – 32921 310 73 226185 182 63 1999 5. nièk – 34973 330 106 199884 160 88 indeks 1985–1999 85 52 66 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Konec devetdesetih let se je {tevilo gostov ustalilo na okoli 35.000 gostov, {tevilo no~itev pa se je (zaradi kraj{e povpre~ne dolìne bivanja) {e zmanj{alo. Leta 1999 so zabeleìli le 199.884 no~itev; po letu 1957 so manj kot 200.000 no~itev zabeleìli le {e leta 1967 in 1968. Krizo v devetdesetih letih je povzro~ilo zmanj{ano {tevilo no~itev doma~ih gostov (med letoma 1994 in 1999 se je {tevilo no~itev gostov iz Slovenije zmanj{alo za 26,9 %) ter skoraj popoln izpad gostov iz drugih republik biv{e Jugoslavije (med letoma 1990 in 1999 se je {tevilo njihovih no~itev zmanj{alo kar za 80,0 %). Leta 1999 je s tega obmo~ja pri{lo v Roga{ko Slatino le 3386 gostov, ki so zabeleìli 15.236 no~itev. ^e se po vojni v Sloveniji ne bi pove~al obisk gostov iz tujine, bi bil upad turisti~nega prometa {e ve~ji. Tako so gosti iz tujine (brez gostov iz drugih republik biv{e Jugoslavije) leta 1997 ustvarili kar 57,6 % vseh no~itev. Pove~an obisk kaè, da so bili zadovoljni s turisti~no ponudbo, zlasti pa jih je (po rezultatih anketiranja) privla~ila zdravilna mineralna voda ter visoka kvaliteta zdravstvenih in drugih storitev v zdravili{~u. Vzroki za naglo zmanj{evanje {tevila no~itev gostov iz Slovenije so bolj zapleteni. Medtem ko turisti~na ponudba v Roga{ki Slatini tudi v devetdesetih letih temelji pretèno na klasi~ni zdravili{ki ponudbi, so jo v {tevilnih drugih zdravili{kih krajih v Sloveniji (v ^ate{kih Toplicah, Moravskih Toplicah, Atomskih Toplicah) mo~no popestrili. Naravni pogoji (termalna voda) in finan~na sredstva so jim omogo~ili izgradnjo sodobnih termalnih kopali{~, ki so pritegnili doma~e goste s prevlado po~itni{kih in rekreacijskih motivov. S tako imenovanim sindikalnim turizmom se je mo~no pove~alo tudi {tevilo turisti~nih leì{~ v dopolnilnih namestitvenih objektih (apartmaji, po~itni{ka stanovanja podjetij in podobno). Na drugi strani pa v Roga{ki Slatini (zaradi pomanjkanja finan~nih sredstev in usmeritve v tako imenovani klasi~ni in elitni zdravili{ki turizem) ni pri{lo do razvoja mnoì~nega turizma in prevlade po~it-ni{kih in rekreacijskih motivov, ~eprav je odkritje termalne vode omogo~ilo izgradnjo termalnega kopali{~a. Med namestitvenimi zmogljivostmi v Roga{ki Slatini prevladujejo hotelski objekti, kjer so (po mnenju anketiranih gostov) postale usluge predrage za ve~ji del doma~ih gostov samopla~nikov, zdravstveno zavarovanje pa tudi omejuje po{iljanje zavarovancev v zdravili{~e. Zato so se po letu 1992 za~ele zmanj{evati povpre~ne dolìne bivanja gostov v zdravili{~u (na okoli 5,5 dni; leta 1999 celo na 5,2 dni), kar je povzro~ilo, da se je {tevilo no~itev gostov iz Slovenije med letoma 1986 in 1999 zmanj{alo za 20,1 %, kljub temu da se je v enakem obdobju {tevilo gostov pove~alo za 36,8 %. Vse bolj se pove~uje delè gostov, ki prihaja v zdravili{~e le na zdravni{ke preglede ali zdravstveno preventivo ob koncu tedna. Po drugi svetovni vojni je bila Roga{ka Slatina eden najpomembnej{ih turisti~nih krajev v Sloveniji. Leta 1953 so v zdravili{~u zabeleìli 3,0 % vseh gostov v Sloveniji in 12,9 % vseh no~itev. Z razvojem drugih turisti~nih krajev, ki so povezana z razli~nimi vrstami rekreacijskih aktivnosti (zlasti ob obali in v gorah), se je delè turisti~nega prometa v Roga{ki Slatini v okviru Slovenije za~el zmanj{evati. V sedemdesetih in osemdesetih letih so v Roga{ki Slatini zabeleìli 1,4 % vseh gostov in 4,4 % vseh no~itev v Sloveniji. Kjub temu je bila Roga{ka Slatina (poleg Portoroà, Ljubljane, Bleda in Kranjske Gore) po {tevilu no~itev stalno med prvimi petimi turisti~nimi kraji v Sloveniji (leta 1961 na 2. mestu, leta 1971 in 1981 na 4. mestu, leta 1986 na 5. mestu). Glede na {tevilo no~itev in {tevilo leì{~ je Roga{ka Slatina vse do leta 1989 veljala za najve~ji zdravili{ki turisti~ni kraj v Sloveniji. Leta 1953 so v njej zabeleìli kar 40,5 % vseh gostov in 48,7 % vseh no~itev v zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji. Do leta 1967 so v Roga{ki Slatini zabeleìli ve~ kot 30 % vseh gostov v slovenskih zdravili{~ih, do leta 1977 ve~ kot 20 %, do leta 1996 pa ve~ kot 10 % vseh gostov. Delè no~itev v okviru slovenskih zdravili{~ se je zmanj{eval po~asneje, saj je imela Roga{- ka Slatina (podobno kot Dobrna) v primerjavi z drugimi zdravili{~i v Sloveniji vse do konca osemdesetih let dalj{e povpre~ne dobe bivanja gostov. Do leta 1967 so v Roga{ki Slatini zabeleìli ve~ kot 40 % vseh no~itev, do leta 1972 ve~ kot 30 %, do leta 1990 pa ve~ kot 20 % vseh no~itev v zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji. Turisti~ni promet v drugih zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji je bil vse do konca osemdesetih let manj{i kot v Roga{ki Slatini. V petdesetih letih je bilo (po {tevilu no~itev) drugo najve~je zdra-67 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat 1000) 30 km {t. leì{~ (v 1996 C SAZU 1991 va 1986 oplice 1981 100.000) AM ZR Leda 100.000) 20 1000) e T 1976 1971 vska 1966 1961 10 Mor leto {t. gostov (v {t. no~itev (v {t. leì{~ (v rafski in{titut ra A Mu 100.000) 0 © Geog {t. no~itev {t. gostov (v LEGEND Radenci Pesnica [~avnica Roga{ka Slatina vi Sotla aj n ibor i v a r Mar D tek ^ateòb Sa od~etrP vaa Dr a k Rogla na a j n i v a S o Kr Dobr La{k va a Sa n olpa r K iM oplice e T Dolenjsk à Me Savinja ljana Ljub va Sa anica a ublj j L Sor Pivka ostojna Reka Bled Lesce P a Idrijca ica ola an Gor Iz Pir Bohinj va va a anjska Gor No j ap n Kr o Vi g arD an O c So~a unjan oper ve K Ankar Str Bo N S KA M O R J E D R rtorò A oP J 68 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 vili{~e Dobrna (z okoli 24 % vseh no~itev v zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji). Njegov pomen je za~el po letu 1965 nazadovati (10 do 15 % no~itev). Tudi zdravili{~e v Radencih v vseh letih ni preseglo 14 % no~itev. Sredi sedemdesetih let je za~el nara{~ati turisti~ni promet v ^ate{kih in Moravskih Toplicah, na za~etku osemdesetih let pa tudi v Atomskih Toplicah. Leta 1991 se je obseg turisti~nega prometa v Sloveniji v primerjavi z rekordnim letom 1986 zmanj- {al za 49,5 % gostov in 47 % no~itev ter leta 1996 pri{el na raven z za~etka sedemdesetih let (okoli 1,6 milijona gostov in 5,8 milijona no~itev). Turisti~ni promet se je mo~no zmanj{al tudi v najve~jih turisti~nih krajih. Zato se je spremenil vrstni red turisti~nih krajev po {tevilu no~itev v Sloveniji in Roga{- ka Slatina je leta 1991 padla na 6., leta 1996 pa na 10. mesto. Prehiteli so jo tudi nekateri zdravili{ki turisti~ni kraji, ki so v zadnjih petih letih bistveno dopolnili turisti~no ponudbo z nezdravili{kimi aktiv-Preglednica 25: Vrstni red desetih najve~jih turisti~nih krajev v Sloveniji po {tevilu no~itev med letoma 1961 in 1999 (Letni pregledi turizma SURS 1961–1999). turisti~ni {tevilo no~itev turisti~ni {tevilo no~itev turisti~ni {tevilo no~itev kraj leta 1961 kraj leta 1971 kraj leta 1981 1 Portorò 276.712 Portorò 821.353 Portorò 1.289.578 2 Roga{ka Slatina 266.598 Ljubljana 501.646 Ljubljana 634.014 3 Bled 249.479 Bled 464.102 Bled 549.474 4 Ljubljana 215.430 Roga{ka Slatina 240.591 Roga{ka Slatina 329.256 5 Bohinj 121.255 Bohinj 213.688 Bohinj 312.235 6 Dobrna 116.760 Izola 198.026 Izola 295.425 7 Piran 104.937 Piran 184.036 Piran 228.390 8 Ankaran 103.871 Koper 172.341 Koper 200.496 9 La{ko 89.814 Maribor 169.078 Maribor 174.751 10 Maribor 84.484 Ankaran 154.473 Ankaran 169.072 skupaj (10) 1.629.340 skupaj (10) 3.119.334 skupaj (10) 4.182.691 Slovenija 2.900.494 Slovenija 5.443.561 Slovenija 7.679.814 % (10) od Slovenije 56,2 % (10) od Slovenije 57,3 % (10) od Slovenije 54,5 turisti~ni {tevilo no~itev turisti~ni {tevilo no~itev turisti~ni {tevilo no~itev kraj leta 1986 kraj leta 1991 kraj leta 1999 1 Portorò 1.452.399 Portorò 501.103 Portorò 911.806 2 Ljubljana 723.901 Ljubljana 320.198 ^ateòb Savi 412.831 3 Bled 662.258 Bled 312.667 Bled 333.137 4 Kranjska Gora 507.792 Roga{ka Slatina 305.144 Ljubljana 319.186 5 Roga{ka Slatina 383.525 Bohinj 267.408 Izola 295.751 6 Bohinj 304.416 Izola 226.185 Kranjska Gora 281.692 7 Izola 268.870 Piran 197.892 Moravske Toplice 251.298 8 ^ateòb Savi 267.925 Koper 191.491 Pod~etrtek 245.296 9 Ankaran 245.999 Maribor 174.385 Roga{ka Slatina 199.884 10 Maribor 194.619 Ankaran 148.498 Ankaran 198.405 skupaj (10) 5.011.704 skupaj (10) 2.644.971 skupaj (10) 3.449.286 Slovenija 9.213.434 Slovenija 4.885.842 Slovenija 6.056.563 % (10) od Slovenije 54,4 % (10) od Slovenije 54,1 % (10) od Slovenije 57,0 Slika 19: [tevilo gostov, no~itev in leì{~ v ve~jih turisti~nih krajih v Sloveniji med letoma 1961 in 1996. 69 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat 100.000 90.000 80.000 70.000 v 60.000 50.000 vilo gosto {te 40.000 30.000 20.000 10.000 0 1953 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 75 77 79 81 83 85 87 89 91 93 95 97 99 leto ^ate{ke Toplice Dobrna Moravske Toplice Atomske Toplice Radenci Roga{ka Slatina Slika 20: [tevilo gostov v Roga{ki Slatini in izbranih zdravili{kih turisti~nih krajih Sloveniji med letoma 1953 in 1999. 500.000 450.000 400.000 350.000 v 300.000 250.000 vilo no~ite {te 200.000 150.000 100.000 50.000 0 1953 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 75 77 79 81 83 85 87 89 91 93 95 97 99 leto ^ate{ke Toplice Dobrna Moravske Toplice Atomske Toplice Radenci Roga{ka Slatina Slika 21: [tevilo no~itev v Roga{ki Slatini in izbranih zdravili{kih turisti~nih krajih Sloveniji med letoma 1953 in 1999. 70 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 nostmi in razvijali mnoì~ni turizem v pretèno nehotelskih preno~itvenih zmogljivostih (ve~inoma v apartmajih razli~nih podjetij). Po {tevilu no~itev so Roga{ko Slatino è leta 1990 prehitele ^ate{ke Toplice, leta 1995 Moravske Toplice in leta 1996 Atomske Toplice. V vseh treh zdravili{~ih se je obseg turisti~nega prometa med letoma 1991 in 1999 pove~eval. V ^ate{- kih Toplicah se je {tevilo no~itev pove~alo za 32 %, v Moravskih Toplicah za 44 % in Atomskih Toplicah za 24 %. [tevilo no~itev se je pove~alo tudi v Radencih (za 18 %), medtem ko se je v Roga{ki Slatini zmanj{alo za 12 %, v Dobrni (ki je prav tako klasi~ni zdravili{ki kraj) pa se je zmanj{alo celo za 17 %. Leta 1999 so v Roga{ki Slatini zabeleìli 10,6 % vseh no~itev v zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji, v Moravskih Toplicah 13,3 %, v Atomskih Toplicah 13,0 %, v ^ate{kih Toplicah pa kar 21,8 % no~itev. 5.6. ZASTOPANOST DOMA^IH IN TUJIH GOSTOV MED LETOMA 1953 IN 1999 Zaradi sprememb politi~nih meja leta 1991 so bili obiskovalci Roga{ke Slatine razdeljeni v tri skupine, kar se razlikuje od metodologije Statisti~nega urada Republike Slovenije. Po njihovi evidenci so bili do (vklju~no) leta 1991 doma~i gosti vsi dràvljani nekdanje Jugoslavije, po tem letu pa le dràvljani Slovenije. Dràvljani drugih republik nekdanje Jugoslavije so bili z letom 1992 priklju~eni tujim gostom. Ta metodolo{ka sprememba me je vodila v oblikovanje treh skupin gostov. Za celotno obdobje med letoma 1953 in 1999 se v tej raziskavi za doma~e goste {tejejo le gosti iz Slovenije. Posebej so {teti gosti iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, v tretjo skupino pa so vklju~eni tuji gosti (to so dràvljani vseh drugih dràv). Roga{ka Slatina je è pred drugo svetovno vojno sodila med tista zdravili{~a v Sloveniji, v katerih so gosti iz Slovenije predstavljali le manj{i deleòbiskovalcev. Tak{no stanje se je nadaljevalo tudi po drugi svetovni vojni vse do za~etka devetdesetih let. V petdesetih in na za~etku {estdesetih let so doma~i gosti (gosti iz Slovenije) predstavljali manj kot ~etrtino vseh gostov v Roga{ki Slatini in tudi delè njihovih no~itev je bil enak. V tem obdobju je okoli 60 % (konec petdesetih let pa celo ve~ kot 70 %) vseh gostov pri{lo iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Delè tujih gostov je le po~asi nara{~al (manj kot 10 % konec petdesetih let) in sredi {estdesetih let so predstavljali okoli 20 % vseh gostov in no~itev. V nasprotju z Roga{ko Slatino so v drugih slovenskih zdravili{~ih gosti iz Slovenije ustvarili ve~ kot polovico turisti~nega prometa. Najve~ji delè doma~ih gostov so imele ^ate{ke Toplice, kjer je 60 do 70 % doma~ih gostov v posameznih letih ustvarilo kar 90 % vseh no~itev. V Radencih in Dobrni je 60 % doma~ih gostov ustvarilo 50 do 60 % no~itev. Ve~ina preostalih gostov je v omenjena zdravili{~a pri{- lo iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, medtem ko je iz tujine pri{lo le 10 do 15 % gostov. Zaradi sprememb zakona o zdravstvenem varstvu se je konec {estdesetih let v Roga{ki Slatini delè doma~ih gostov in njihovih no~itev zmanj{al celo na 15 %, delè gostov iz drugih republik nekdanje Jugoslavije pa na 40 % (oziroma 35 % no~itev). Zdravili{~e se je moralo preusmeriti na tuja trì{~a in iz tujine je med letoma 1967 in 1969 pri{lo okoli 45 % vseh gostov. V drugih zdravili{~ih so bili deleì tujih gostov nìji (v ^ate{kih Toplicah okoli 25 %, v Dobrni okoli 30 %, v Radencih pa okoli 35 %). V sedemdesetih in do sredine osemdesetih let je zna~ilna ponovna prevlada gostov iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Roga{ka Slatina je kot eno redkih zdravili{~ za bolezni prebavil imela {iroko zaledje po celotni nekdanji dràvi. Iz tega obmo~ja (brez Slovenije) je pri{lo kar okoli 45 % vseh gostov, ki so ustvarili okoli 43 % vseh no~itev. V tem obdobju je bil tudi delè gostov iz tujine vi{ji od deleà gostov iz Slovenije. Tujih gostov je bilo okoli 32 % (37 % no~itev), doma~ih pa okoli 24 % (23 % no~itev). V drugih zdravili{~ih je bilo razmerje med doma~imi in tujimi gosti razli~no. Gosti iz Slovenije so prevladovali v Radencih (okoli 65 % gostov in 75 % no~itev), Atomskih Toplicah (okoli 70 % gostov in 75 % no~itev) in Dobrni (okoli 62 % gostov in 60 % no~itev). V ^ate{kih Toplicah so predstavljali le ~etrtino vseh gostov, vendar pa so ustvarili 55 % vseh no~itev. Omenjena zdravili{~a so bila usmerjena predvsem na obmo~je nekdanje Jugoslavije, saj so se deleì no~itev tujih gostov gibali le med 5 do 15 %. 71 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat 100 90 80 70 nije ve 60 v iz Slo 50 v gosto 40 30 % no~ite 20 10 0 1953 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 75 77 79 81 83 85 87 89 91 93 95 97 99 leto ^ate{ke Toplice Dobrna Moravske Toplice Atomske Toplice Radenci Roga{ka Slatina Slika 22: Delè no~itev doma~ih gostov (iz Slovenije) v Roga{ki Slatini in izbranih zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji med letoma 1953 in 1999. 100 90 80 70 60 v iz tujine 50 v gosto 40 % no~ite 30 20 10 0 1953 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 75 77 79 81 83 85 87 89 91 93 95 97 99 leto ^ate{ke Toplice Dobrna Moravske Toplice Atomske Toplice Radenci Roga{ka Slatina Slika 23: Delè no~itev tujih gostov v Roga{ki Slatini in izbranih zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji med letoma 1953 in 1999. 72 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Izstopalo je le zdravili{~e v Moravskih Toplicah, ki je è v tem obdobju privabljalo ve~inoma goste iz tujine (okoli 70 %). V slovenskih zdravili{~ih je turisti~ni obisk dosegel vi{ek konec osemdesetih let in leta 1990. V tem obdobju se je za~el zmanj{evati turisti~ni obisk iz drugih republik nekdanje Jugoslavije; v Roga{ki Slatini so ti gosti konec osemdesetih let predstavljali le {e ~etrtino vseh gostov. Njihov delè so zapolnje-vali tuji gosti, ki so leta 1990 ustvarili è 50 % vseh no~itev. Delè gostov iz Slovenije je bil podoben kot v sedemdesetih in osemdesetih letih (okoli 27 %). Leta 1991 se je zaradi vojne v Sloveniji in njeni bliìni delè tujih gostov v vseh zdravili{~ih bistveno zmanj{al. V Roga{ki Slatini se je prepolovil (na 22,8 % gostov), zabeleìli pa so kar okoli 120.000 no~itev manj kot leta 1990 (le 27,2 % vseh no~itev). 45,5 % vseh no~itev so ustvarili doma- ~i gosti, 27,3 % pa gosti iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Vi{ji delè tujih no~itev so imele le Moravske Toplice (31,2 % leta 1991), medtem ko so bili deleì tujih no~itev v ostalih zdravili{~ih izredno nizki. V Atomskih in ^ate{kih Toplicah so tuji gosti ustvarili manj kot 3 % no~itev, v Radencih in Dobrni pa 12 do 14 %. Devetdeseta leta predstavljajo obdobje zmanj{anja turisti~nega obiska. Med letoma 1992 in 1999 se je mo~no zmanj{al obiska iz drugih republik nekdanje Jugoslavije (leta 1999 je s tega obmo~ja pri{lo 9,7 % gostov, ki so ustvarili 7,6 % vseh no~itev). Zmanj{al se je tudi turisti~ni obisk iz Slovenije (leta 1999 so doma~i gosti predstavljali 44,8 % gostov in 40,7 % no~itev). ^e se ne bi pove~alo {tevilo no~itev gostov iz tujine, bi bil upad turisti~nega prometa {e ve~ji. Tako so tuji gosti (brez gostov iz drugih republik nekdanje Jugoslavije) leta 1999 ustvarili 51,7 % vseh no~itev. Preglednica 26: Gosti in no~itve v Roga{ki Slatini med letoma 1960 in 1999 glede na izvor gostov (letno povpre~je v petletnem obdobju) (Letni pregledi turizma SURS 1960–1999). {tevilo gostov (povpre~no na leto) % gostov (povpre~no na leto) druge republike druge republike obdobje skupaj Slovenija Jugoslavije tujina Slovenija Jugoslavije tujina 1960–1964 19217 4077 11457 3684 21,2 59,6 19,2 1965–1969 21848 3148 10344 8356 14,4 47,3 38,2 1970–1974 24406 5292 10325 8789 21,7 42,3 36,0 1975–1979 32421 8272 14768 9381 25,5 45,6 28,9 1980–1984 33598 9601 15401 8596 28,6 45,8 25,6 1985–1989 40488 11114 14587 14788 27,4 36,0 36,5 1990–1994 39434 18391 5514 15529 46,6 14,0 39,4 1995–1999 34953 15557 2949 16447 44,5 8,4 47,1 {tevilo no~itev (povpre~no na leto) % no~itev (povpre~no na leto) druge republike druge republike obdobje skupaj Slovenija Jugoslavije tujina Slovenija Jugoslavije tujina 1960–1964 251762 54760 156236 40765 21,8 62,1 16,2 1965–1969 230654 37943 103424 89284 16,5 44,8 38,7 1970–1974 247795 53166 90930 103698 21,5 36,7 41,8 1975–1979 323870 79936 137344 106590 24,7 42,4 32,9 1980–1984 325173 91138 138610 95424 28,0 42,6 29,3 1985–1989 362794 95108 126774 140911 26,2 34,9 38,8 1990–1994 264734 106785 38846 119103 40,3 14,7 45,0 1995–1999 217448 83847 15331 118270 38,6 7,1 54,4 73 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat V tem obdobju so se tudi druga slovenska zdravili{~a preusmerila na tuje trge. V Moravskih Toplicah so leta 1996 tuji gosti ponovno zabeleìli ve~ kot polovico vseh no~itev (52,3 %), leta 1999 pa 44,8 % no~itev. V Radencih so leta 1996 tuji gosti prvi~ po letu 1968 presegli 40 % no~itev (45,4 %), v Dobrni pa prvi~ po drugi svetovni vojni 30 % no~itev. Na doma~e goste sta ostali navezani zdravili{~i v ^ate{- kih in Atomskih Toplicah. Tu je velik del gostov name{~en v nehotelskih namestitvenih zmogljivostih za tako imenovani sindikalni turizem (kjer doma~i gosti ustvarijo ve~ kot 90 % no~itev). V primerjanih zdravili{~ih je delè no~itev gostov iz obmo~ja drugih republik nekdanje Jugoslavije {e nìji kot v Roga{ki Slatini. Kaè se o~itna navezanost teh gostov na zdravili{~e v Roga{ki Slatini, oziroma na zdravilne u~inke mineralne vode, ki je v drugih obmo~jih nekdanje Jugoslavije ni. 5.7. GOSTI PO DR@AVNI PRIPADNOSTI MED LETOMA 1953 IN 1999 Za Roga{ko Slatino je izdelana podrobna analiza gostov (in njihovih no~itev) tudi po dràvni pripadnosti, oziroma po republikah nekdanje Jugoslavije. V zbirni preglednici so izpostavljene najpomembnej{e dràve, druge (ki jih evidentira SURS) pa so zdruène po regionalni pripadnosti: Slovenija, BIH, Hrva{ka, Srbija in ^rna gora, Makedonija, Avstrija, Italija, Nem~ija, zahodna Evropa (Belgija, Francija, Irska, Nizozemska, [vica, Velika Britanija), severna Evropa (Danska, Finska, Norve{ka, [vedska), vzhodna Evropa (Bolgarija, ^e{ka, Slova{ka, Madàrska, Poljska, dràve biv{e SZ), druge dràve v Evropi (Gr~ija, [panija, druge evropske dràve) in druge dràve zunaj Evrope (Izrael, Japonska, Kanada, Tur~ija, ZDA, Avstralija, Nova Zelandija). Roga{ka Slatina je è pred drugo svetovno vojno sodila med redka zdravili{~a v Sloveniji, v katerih so gosti iz Slovenije predstavljali le manj{i del obiskovalcev. Tak{no stanje se je nadaljevalo tudi po drugi svetovni vojni. V vseh petletnih obdobjih do sredine osemdesetih let delè doma~ih gostov in njihovih no~itev ni presegal 28 %. [ele leta 1987 so prvi~ predstavljali skupino z najvi{jim deleèm gostov (28,4 % vseh gostov v Roga{ki Slatini) in no~itev (29,5 % vseh no~itev). Zaradi vojne v Sloveniji in obdobja po njej (ko je pri{lo do zmanj{anja turisti~nega obiska iz tujine), se je na za~etku devetdesetih let delè doma~ih gostov pove~al in med letoma 1991 in 1993 presegel delè tujih gostov. Leta 1993 so doma~i gosti predstavljali kar 54,9 % vseh gostov in ustvarili 47 % vseh no~itev. Po letu 1994 se je delè doma~ih gostov ponovno zniàl. Leta 1999 so predstavljali 44,8 % gostov, zaradi kraj{ih povpre~nih dolìn bivanja v zdravili{~u pa so ustvarili le 40,7 % vseh no~itev. Vse povojno obdobje do leta 1985 je v Roga{ko Slatino prihajalo najve~ gostov iz Hrva{ke. Do leta 1965 so predstavljali ve~ kot 40 %, do leta 1985 pa ve~ kot 30 % vseh gostov v zdravili{~u. Tudi pri no~itvah so imeli pomemben delè, saj so v petdesetih letih ustvarili polovico vseh no~itev, do leta 1965 ve~ kot 40 %, do leta 1984 pa ve~ kot 30 % vseh no~itev. [ele leta 1987 so se z okoli 10.000 gosti in 84.000 no~itvami uvrstili na drugo mesto (za gosti iz Slovenije). Konec osemdesetih let se je njihov delè med gosti zniàl na okoli 20 %, ustvarili pa so okoli 17 % no~itev. Po letu 1991 se je obisk iz Hrva{ke za~el zmanj{evati, tako da so med letoma 1992 in 1997 predstavljali le okoli 7 % gostov (in okoli 6 % no~itev). Leta 1999 je pri{lo iz Hrva{ke 3064 gostov (8,8 % gostov), ki so zabeleìli 13.912 no~itev (7,0 % no~itev) ter predstavljali ~etrto najpomembnej{o skupino gostov. Pred drugo svetovno vojno so bili v Roga{ki Slatini naj{tevilnej{i gosti iz dana{nje Srbije (ve~ kot 40 % vseh gostov). Po vojni jih je prihajalo vedno manj, kljub temu pa so bili do leta 1961 za Hrvati in Slovenci tretja naj{tevilnej{a skupina gostov (12,3 % gostov in 10,3 % no~itev leta 1961). Med letoma 1967 in 1986 so predstavljali 5 do 10 % gostov, ustvarili pa so 5 do 7 % no~itev. V sedemdesetih in osemdesetih letih so bili peta do {esta naj{tevilnej{a skupina gostov (s povpre~no 2000 gosti in 17.000 no~itvami na leto). Proti koncu osemdesetih let je prihajalo iz Srbije vedno manj gostov. Leta 1990 so predstavljali le 1,8 % vseh gostov in 1,6 % no~itev. Leta 1999 je pri{lo iz Srbije le 113 gostov (0,3 %), ki so zabeleìli 454 no~itev (0,2 %). Med {tevilnej{imi gosti so bili v preteklosti tudi gosti iz Bosne in Hercegovine. V {estdesetih in sedemdesetih letih so predstavljali okoli 2 do 5 % gostov in no~itev, sredi osemdesetih let pa je njihov 74 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 delè narasel na okoli 5,5 % gostov in 7 % no~itev. V tem ~asu so bili po dràvni pripadnosti peta naj- {tevilnej{a skupina gostov s povpre~no 2000 gosti in 22.000 no~itvami na leto. Leta 1999 je Roga{ko Slatino obiskalo le 157 gostov (0,4 %), ki so zabeleìli 655 no~itev (0,3 %). Obisk iz drugih obmo~ij nekdanje Jugoslavije je bil zaradi precej{nje oddaljenosti tudi v ~asu skupne dràve razmeroma skromen. V sedemdesetih in osemdesetih letih je pri{lo iz ^rne gore in Makedonije le okoli 0,1 do 0,4 % gostov. Po vojni na Balkanu so zabeleìli le nekaj gostov s tega obmo~ja. Leta 1999 je pri{lo iz Makedonije le 52 gostov (0,1 %), ki so zabeleìli 215 no~itev (0,1 %). Gosti iz ^rne gore so v statisti~nih podatkih v tem obdobju priklju~eni gostom iz Srbije. Gosti iz Avstrije so bili pred prvo svetovno vojno naj{tevilnej{i gosti. Med obema vojnama se je njihov obisk bistveno zmanj{al (okoli 5 % gostov), po drugi svetovni vojni pa so bili vse do leta 1989 po {tevilu no~itev naj{tevilnej{a skupina tujih gostov, oziroma na tretjem mestu za gosti iz Hrva{ke in Slovenije. Njihov delè je za~el nara{~ati {ele konec petdesetih let (okoli 5 % gostov in 4 % no~itev), naglo pa je narasel sredi {estdesetih let in po letu 1966. Leta 1967 so nadomestili velik upad gostov iz obmo~ja nekdanje Jugoslavije in predstavljali 29,5 % vseh gostov ter ustvarili kar 38,6 % vseh no~itev. Tega leta so bili po dràvni pripadnosti celo naj{tevilnej{a skupina gostov s povpre~no 6500 gosti in 70.000 no~itvami letno. V sedemdesetih in osemdesetih letih so jih zopet prehiteli gosti iz Hrva{ke in Slovenije. Njihov delè se je po~asi znièval na okoli 17 % gostov (in 22 % no~itev) v sedemdesetih ter na 14 % gostov (in 17 % no~itev) v osemdesetih letih. Leta 1990 so jih po {tevilu gostov in no~itev prehiteli gosti iz Italije. Leta 1991 in 1992 ter po letu 1994 je sledilo ponovno zmanj{anje turisti~nega obiska iz Avstrije. Zaradi kraj{e povpre~ne dobe bivanja ustvarijo tudi manj no~itev. Leta 1999 je pri{lo iz Avstrije 4134 gostov (11,8 %), ki so zabeleìli 31.729 no~itev (15,9 %). Kljub zmanj{anju obiska pa so Avstrijci {e vedno tretja naj{tevilnej{a skupina gostov (za gosti iz Slovenije in Italije). Preglednica 27: Gosti v Roga{ki Slatini med letoma 1960 in 1999 po dràvni pripadnosti (letno povpre~je v petletnem obdobju) (Letni pregledi turizma SURS 1960–1999). Bosna in Srbija, Make- Zahodna Severna Vzhodna druge dràve zunaj obdobje Slovenija Hercegovina Hrva{ka ^rna gora donija Avstrija Italija ZRN Evropa1 Evropa2 Evropa3 v Evropi4 Evrope5 {tevilo gostov (povpre~no na leto) 1960–1964 4077 639 8104 2543 171 2421 790 166 157 9 12 34 95 1965–1969 3148 457 7846 1970 70 5763 1905 293 200 11 32 11 140 1970–1974 5292 675 8194 1372 84 4869 2451 1151 132 6 21 21 138 1975–1979 8272 1282 10660 2685 141 5109 2237 1544 177 27 59 13 216 1980–1984 9601 1662 11389 2256 95 4224 2439 1226 157 87 61 50 352 1985–1989 11114 1940 10645 1886 116 6257 5006 1649 388 378 24 11 1075 1990–1994 18391 546 4603 311 55 4544 8172 1248 496 145 222 54 648 1995–1999 15557 134 2657 109 48 4598 8363 1094 551 55 855 80 851 % gostov (povpre~no na leto) 1960–1964 21,2 3,3 42,2 13,2 0,9 12,6 4,1 0,9 0,8 0,0 0,1 0,2 0,5 1965–1969 14,4 2,1 35,9 9,0 0,3 26,4 8,7 1,3 0,9 0,1 0,1 0,1 0,6 1970–1974 21,7 2,8 33,6 5,6 0,3 19,9 10,0 4,7 0,5 0,0 0,1 0,1 0,6 1975–1979 25,5 4,0 32,9 8,3 0,4 15,8 6,9 4,8 0,5 0,1 0,2 0,0 0,7 1980–1984 28,6 4,9 33,9 6,7 0,3 12,6 7,3 3,6 0,5 0,3 0,2 0,1 1,0 1985–1989 27,4 4,8 26,3 4,7 0,3 15,5 12,4 4,1 1,0 0,9 0,1 0,0 2,7 1990–1994 46,6 1,4 11,7 0,8 0,1 11,5 20,7 3,2 1,3 0,4 0,6 0,1 1,6 1995–1999 44,5 0,4 7,6 0,3 0,1 13,2 23,9 3,1 1,6 0,2 2,4 0,2 2,4 Opomba: 1 Belgija, Francija, Irska, Nizozemska, [vica in Velika Britanija; 2 Danska, Finska, Norve{ka in [vedska; 3 Bolgarija, ^e{ka, Slova{ka, Madàrska, Poljska, Rusija, Ukrajina in druge dràve nekdanje Sovjetske zveze; 4 Gr~ija, [panija in druge evropske dràve; 5 Izrael, Japonska, Kanada, Tur~ija, ZDA, Avstralija, Nova Zelandija in druge zunajevropske dràve. 75 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 28: No~itve v Roga{ki Slatini med letoma 1960 in 1999 po dràvni pripadnosti (letno povpre~je v petletnem obdobju) (Letni pregledi turizma SURS 1960–1999). Bosna in Srbija, Make- Zahodna Severna Vzhodna druge dràve zunaj obdobje Slovenija Hercegovina Hrva{ka ^rna gora donija Avstrija Italija ZRN Evropa1 Evropa2 Evropa3 v Evropi4 Evrope5 {tevilo no~itev (povpre~no na leto) 1960–1964 54760 9497 118915 25724 2100 28176 8185 1384 1847 56 75 268 775 1965–1969 37943 7081 80131 15517 695 65069 18700 2559 1687 93 156 63 960 1970–1974 53166 6675 73381 10198 678 62144 23656 15725 907 44 72 111 1038 1975–1979 79936 10584 107434 18472 853 63256 19727 20463 1248 118 201 96 1481 1980–1984 91138 18250 99557 20094 709 51011 22646 16007 1413 1002 264 241 2841 1985–1989 95108 21645 87785 16787 556 66791 39911 16170 3483 4550 128 59 9820 1990–1994 106785 4722 31809 2087 229 41668 58625 8273 3049 1599 1194 260 4434 1995–1999 83847 766 13907 466 192 39258 55213 6925 1929 251 7518 523 6653 % no~itev (povpre~no na leto) 1960–1964 21,8 3,8 47,2 10,2 0,8 11,2 3,3 0,5 0,7 0,0 0,0 0,1 0,3 1965–1969 16,5 3,1 34,7 6,7 0,3 28,2 8,1 1,1 0,7 0,0 0,1 0,0 0,4 1970–1974 21,5 2,7 29,6 4,1 0,3 25,1 9,5 6,3 0,4 0,0 0,0 0,0 0,4 1975–1979 24,7 3,3 33,2 5,7 0,3 19,5 6,1 6,3 0,4 0,0 0,1 0,0 0,5 1980–1984 28,0 5,6 30,6 6,2 0,2 15,7 7,0 4,9 0,4 0,3 0,1 0,1 0,9 1985–1989 26,2 6,0 24,2 4,6 0,2 18,4 11,0 4,5 1,0 1,3 0,0 0,0 2,7 1990–1994 40,3 1,8 12,0 0,8 0,1 15,7 22,2 3,1 1,1 0,6 0,5 0,1 1,7 1995–1999 38,6 0,4 6,4 0,2 0,1 18,1 25,4 3,2 0,9 0,1 3,5 0,2 3,1 Opomba: 1 Belgija, Francija, Irska, Nizozemska, [vica in Velika Britanija; 2 Danska, Finska, Norve{ka in [vedska; 3 Bolgarija, ^e{ka, Slova{ka, Madàrska, Poljska, Rusija, Ukrajina in druge dràve nekdanje Sovjetske zveze; 4 Gr~ija, [panija in druge evropske dràve; 5 Izrael, Japonska, Kanada, Tur~ija, ZDA, Avstralija, Nova Zelandija in druge zunajevropske dràve. Iz Italije so gosti za~eli prihajati v Roga{ko Slatino razmeroma pozno. Pred drugo svetovno vojno jih je bilo manj kot 2 %, do sredine {estdesetih let pa so predstavljali okoli 4 % gostov in okoli 3 % no~itev. Njihov obisk se je pove~al konec {estdesetih in na za~etku sedemdesetih let, ko so predstavljali okoli 11 % gostov in no~itev (povpre~no okoli 2500 gostov in 23.000 no~itev letno). Do sredine osemdesetih let turisti~ni obisk ni nara{~al, zato se je njihov delè zniàl pod 7 % gostov in 6 % no~itev. Leta 1987 pa se je za~el obisk iz Italije naglo pove~evati. Leta 1989 so Italijani po {tevilu gostov presegli goste iz Avstrije, po {tevilu no~itev pa so jih presegli leta 1990. Istega leta so presegli tudi turisti~ni obisk iz Hrva{ke in (z izjemo leta 1991) postali druga naj{tevilnej{a skupina gostov. Leta 1999 je iz Italije pri{lo 9006 gostov (25,8 %), ki so zabeleìli 54.982 no~itev (27,5 %). V povojnem obdobju sodijo med {tevilnej{e obiskovalce zdravili{~a le {e gosti iz Nem~ije. Do konca {estdesetih let so predstavljali okoli 1,3 % vseh gostov in okoli 1,1 % no~itev. V sedemdesetih letih se je njihov delè pove~al na okoli 4,7 % gostov in 6,3 % no~itev. S povpre~no okoli 1400 gostov in 22.000 no~itev so bili v tem obdobju peta do {esta naj{tevilnej{a skupina gostov v zdravili{~u. V osemdesetih letih se je njihov deleùstalil na okoli 4 % gostov, ustvarili pa so okoli 4,5 % no~itev. Leta 1999 je iz Nem~ije pri{lo 960 gostov (2,7 %), ki so zabeleìli 5978 no~itev (3,0 %). Po {tevilu no~itev so bili na petem mestu po dràvni pripadnosti. Gosti iz drugih dràv predstavljajo le manj{i del obiskovalcev Roga{ke Slatine. V {estdesetih letih so predstavljali le 1,7 % vseh gostov (1,1 % no~itev), v sedemdesetih letih 1,4 % gostov (0,8 % no~itev), v osemdesetih letih 3,4 % gostov (3,4 % no~itev) in v devetdesetih letih 4 % gostov (in 4 % no~itev). Le v posameznih letih je uspelo zdravili{~u pridobiti nekaj organiziranih turisti~nih skupin iz drugih dràv. 76 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 45.000 40.000 35.000 30.000 v 25.000 vilo gosto 20.000 {te 15.000 10.000 5.000 0 1953 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 75 77 79 81 83 85 87 89 91 93 95 97 99 leto Slovenija BIH Hrva{ka Srbija Avstrija Italija Nem~ija druge dràve Slika 24: [tevilo gostov po dràvni pripadnosti v Roga{ki Slatini med letoma 1953 in 1999. 400.000 350.000 300.000 250.000 v 200.000 vilo no~ite {te 150.000 100.000 50.000 0 1953 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 75 77 79 81 83 85 87 89 91 93 95 97 99 leto Slovenija BIH Hrva{ka Srbija Avstrija Italija Nem~ija druge dràve Slika 25: [tevilo no~itev po dràvni pripadnosti v Roga{ki Slatini med letoma 1953 in 1999. 77 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 29: Nadpovpre~no {tevilo gostov in no~itev iz manj zastopanih dràv v Roga{ki Slatini med letoma 1953 in 1999 (Letni pregled turizma SURS 1953–1999). povpre~na dolìna dràva leto {tevilo gostov % gostov {tevilo no~itev % no~itev bivanja gostov (dni) Finska 1985 249 0,6 3282 0,9 13,2 1988 357 0,9 5111 1,5 14,3 1989 341 0,8 4747 1,3 13,9 1990 263 0,6 3412 1,0 13,0 1991 183 0,6 2836 1,3 15,5 Nizozemska 1967 232 1,1 2952 1,6 12,7 1990 534 1,2 3875 1,1 7,3 Rusija, Ukrajina 1995 475 1,3 6682 2,9 14,1 1997 997 2,8 10750 4,7 10,8 1998 1268 3,6 13891 6,2 11,0 Velika Britanija 1961 434 2,1 6063 2,3 14,0 1989 447 1,0 4728 1,3 10,6 1990 365 0,8 3325 0,9 9,1 Izrael 1987 428 1,1 5167 1,5 12,1 1988 981 2,4 10243 3,0 10,4 1989 815 1,9 11845 3,3 14,5 1990 866 1,9 9966 2,8 11,5 1997 765 2,2 9039 3,9 11,8 1998 832 2,4 9125 4,1 11,0 1999 409 1,2 3792 1,9 9,3 V drugi polovici osemdesetih let so v organiziranih skupinah za~eli prihajati gosti iz Izraela in Finske. Med letoma 1984 in 1990 je pri{lo iz Izraela ve~ kot 3500 gostov, ki so v sedmih letih zabeleìli okoli 43.500 no~itev. Leta 1988 so predstavljali kar 2,4 % vseh gostov (980 gostov), leta 1989 pa so ustvarili 3,3 % vseh no~itev (okoli 11.800 no~itev). S tem so pri{li na sedmo mesto po {tevilu no~itev. Med letoma 1991 in 1994 je bil izraelski trg popolnoma izgubljen, saj je letno pri{lo v Roga{ko Slatino manj kot 100 gostov. Njihov obisk se je za~el pove~evati {ele leta 1997. Leta 1998 so z 9125 no~itvami (4,1 % vseh no~itev v Roga{ki Slatini) pri{li na {esto mesto po {tevilu no~itev, leta 1999 pa se je njihov obisk ponovno zmanj{al (kar za dve tretjini). Druga pomembna skupina gostov je pri{la iz Finske. Med letoma 1983 in 1991 je pri{lo okoli 2000 gostov, ki so zabeleìli okoli 27.000 no~itev. Vi{ek obiska je bil leta 1988 in 1989, ko so gosti iz Finske predstavljali 0,9 % vseh gostov in 1,5 % vseh no~itev. V teh letih je bil pove~an tudi obisk gostov iz [vedske. Skandinavsko trì{~e je bilo leta 1991 popolnoma izgubljeno in se ni obno-vilo. Konec osemdesetih let se je nekoliko pove~al turisti~ni obisk tudi iz nekaterih zahodnoevropskih dràv (Nizozemska, [vica, Velika Britanija) in ZDA, vendar ni presegel obiska iz Izraela in Finske. Vsi poskusi pridobitve organiziranih turisti~nih skupin so bili prekinjeni z vojno v Sloveniji leta 1991. V drugi polovici devetdesetih let so zdravili{~e v Roga{ki Slatini odkrili gosti iz Rusije in Ukrajine. Leta 1995 so predstavljali è 1,3 % vseh gostov in ustvarili 2,9 % vseh no~itev. Vi{ek turisti~nega obiska predstavljata leti 1997 in 1998. Leta 1998 so bili z 1268 gosti (3,6 % gostov) in 13.891 no~itvami (6,2 % no~itev) na ~etrtem do petem mestu po {tevilu no~itev. Leta 1999 se je njihov obisk zmanj{al, leta 2000 pa se zopet pove~uje. 78 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 5.8. POVPRE^NA DOL@INA BIVANJA GOSTOV MED LETOMA 1953 IN 1999 V Sloveniji so gosti v ve~ini let po drugi svetovni vojni bivali v povpre~ju od 3,0 do 3,3 dni (konec {estdesetih let okoli 2,7 dni, na za~etku devetdesetih let pa 3,7 dni). Ker prihajajo v zdravili{~a gosti pretèno na zdravljenje, so v tako imenovanih klasi~nih zdravili{kih krajih povpre~ne dolìne bivanja gostov (to je povpre~no {tevilo no~itev na gosta) najdalj{e med vsemi vrstami turisti~nih krajev (Horvat 1989, 57), vendar se tudi tu v zadnjem desetletju kraj{ajo. Konec petdesetih let in na za~etku {estdesetih let so se v slovenskih zdravili{kih turisti~nih krajih povpre~ne dolìne bivanja gostov gibale med 11 do 12 dni (leta 1965 so se pove~ale celo na 14,4 dni, gosti iz Slovenije pa so v zdravili{~ih bivali v povpre~ju kar 16,7 dni). Zaradi administrativnih ukrepov (zdravstvenega zavarovanja) so se konec {estdesetih let zmanj{ale na 7 do 8 dni. V osemdesetih letih so bile 6 do 7 dni. V tem ~asu so v zdravili{~ih najdlje bivali gosti iz Slovenije (v povpre~ju 8 do 9 dni), gosti iz drugih republik nekdanje Jugoslavije in iz tujine pa 5 do 6 dni. Po letu 1993 so se povpre~ne dolìne bivanja gostov zmanj{ale na 5,5 do 6,0 dneva, leta 1999 pa so bile 5,2 dneva. Do zmanj{anja je pri{lo tako pri gostih iz Slovenije kot iz tujine. Na skraj{anje je vplivalo dejstvo, da je ve~ina gostov samopla~nikov, ki se odlo~a za ve~kratne kraj{e obiske zdravili{~a (zaradi preventive pa tudi visokih cen), poleg tega pa se je v nekaterih zdravili{~ih bistveno pove~al delè tako imenovanih po~itni{kih in rekreativnih gostov ter gostov ob koncu tedna. Glede na povpre~ne dolìne bivanja gostov se posamezni zdravili{ki turisti~ni kraji v Sloveniji razlikujejo med seboj. V zdravili{~ih, ki so bolj odvisna od gostov, ki prihajajo na zdravljenje in od gostov, ki jih po{ilja zdravstveno zavarovanje, so povpre~ne dolìne bivanja gostov dalj{e. V Roga{ki Slatini (5,7 dni leta 1999) in Dobrni (7,5 dni) so dalj{e od povpre~ja, v Atomskih Toplicah (5,1 dni) so povpre~ne, v Radencih (4,7 dni), Moravskih Toplicah (4,6 dni) in ^ate{kih Toplicah (4,6 dni) pa so kraj- {e od povpre~ja. Do leta 1966 so gosti v Roga{ki Slatini v povpre~ju bivali 11 do 13 dni. Najdlje so v zdravili{~u bivali doma~i gosti (16 dni), medtem ko so tuji gosti v povpre~ju v zdravili{~u ostali okoli 10 dni. Leta 1965 in 1966 so se povpre~ne dolìne bivanja dvignile pri vseh gostih (pri gostih iz Slovenije na 17,8 dni), konec {estdesetih let pa so se, zaradi omejevanja po{iljanja zdravstvenih zavarovancev v zdravili{~a, zmanj{ale na 9 dni. V sedemdesetih letih so se povpre~ne dolìne bivanja gostov ustalile na 9,5 do 10,5 dni. Tuji gosti so v povpre~ju ostali v zdravili{~u za 1 dan dlje od doma~ih gostov. V osemdesetih letih so se povpre~ne dolìne bivanja gostov zniàle na 8 dni. Gosti iz tujine so v povpre~ju bivali v Roga{ki Slatini 9 dni. Na za~etku devetdesetih let so se povpre~ne dolìne bivanja gostov ponovno mo~no zniàle. V povpre~ju so gosti bivali v zdravili{~u okoli 6,5 dni, vendar najmanj gosti iz Slovenije (le okoli 5,5 dni). Zmanj- {anje so povzro~ile visoke cene, zmanj{an delè gostov, ki jih je napotilo zdravstveno zavarovanje in pove~an delè gostov, ki so pri{li v Roga{ko Slatino le na zdravni{ke preglede, kraj{o zdravstveno preventivo in na po~itnice (ve~ina za 5 dni). H kraj{i povpre~ni dolìni bivanja je pripomoglo tudi ve~je {tevilo gostov, ki so pri{li na razli~ne seminarje, organizirane v zdravili{~u. Leta 1999 so se povpre~ne dolìne bivanja gostov v Roga{ki Slatini prvi~ zniàle pod 6 dni, in sicer na 5,7 dni. Gosti iz Slovenije so v povpre~ju v zdravili{~u ostali 5,2 dni, gosti iz tujine 6,5 dni, gosti iz drugih republik biv{e Jugoslavije pa le 4,5 dni. Najdalj{e povpre~ne dolìne bivanja gostov so na za~etku {estdesetih let imeli gosti iz Hrva{ke, Slovenije ter Bosne in Hercegovine (okoli 14 dni), v osemdesetih letih pa gosti iz Izraela in Finske (okoli 13 dni). V povpre~ju so v Roga{ki Slatini dlje bivali tudi gosti iz Avstrije in Nem~ije. Po letu 1991 so se povpre~ne dolìne bivanja gostov skraj{ale pri vseh skupinah gostov. Med {tevilnej{imi gosti v zadnjih letih v zdravili{~u najdlje bivajo gosti iz Izraela (11,0 dni), Rusije in Ukrajine (10,9 dni) ter Avstrije (8,5 dni). Gosti iz Italije (ki so najpomembnej{a skupina tujih gostov) bivajo 6,6 dni. 79 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat 17 16 15 14 v (dni) 13 12 anja gosto 11 10 9 8 vpre~na dolìna biv 7 po 6 5 4 1953 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 75 77 79 81 83 85 87 89 91 93 95 97 99 leto skupaj gostov iz Slovenije gostov iz drugih republik biv{e Jugoslavije gostov iz tujine Slika 26: Povpre~na dolìna bivanja gostov v Roga{ki Slatini med letoma 1953 in 1999. 16 15 14 13 v (dni) 12 11 anja gosto 10 9 8 7 vpre~na dolìna biv 6 po 5 4 3 1953 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 75 77 79 81 83 85 87 89 91 93 95 97 99 leto ^ate{ke Toplice Dobrna Moravske Toplice Atomske Toplice Radenci Roga{ka Slatina Slika 27: Povpre~na dolìna bivanja gostov Roga{ki Slatini in izbranih zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji med letoma 1953 in 1999. 80 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 5.9. SEZONSKA RAZPOREDITEV NO^ITEV MED LETOMA 1953 IN 1999 Zdravili{ki turisti~ni kraji v Sloveniji predstavljajo posebno skupino turisti~nih krajev tudi glede na sezonsko razporeditev no~itev (Horvat 1989, 61). Le-te so v Sloveniji nekoliko bolj zastopane v poletni sezoni (to je od aprila do septembra), ko so v sedemdesetih letih zabeleìli okoli 75 % no~itev, v osemdesetih in devetdesetih letih pa okoli 65 % no~itev. V zdravili{kih turisti~nih krajih so no~itve bolj enakomerno zastopane ~ez celo leto, saj so v sedemdesetih letih v poletni sezoni zabeleìli okoli 65 % no~itev, v osemdesetih in devetdesetih letih pa okoli 60 % no~itev. V zdravili{kih krajih, ki imajo pretè- no hotelske zmogljivosti, so no~itve dejansko bolj ali manj razporejene ~ez celo leto. V Roga{ki Slatini se je zimska sezona za~ela razvijati {ele tik pred drugo svetovno vojno. Po vojni so obnovili in posodobili stare objekte, kar je omogo~ilo delovanje zdravili{~a tudi v zimski sezoni. V petdesetih letih se je sezona za~ela podalj{evati v oktober, v ostalih zimskih mesecih pa je bil obisk manj{i. V prvem ~etrtletju so zabeleìli okoli 10 % no~itev, v drugem ~etrtletju okoli 17 % no~itev (april je bil najslab{e zastopan mesec v letu; ve~ino no~itev so zabeleìli junija), v glavni sezoni (od julija do septembra) 53 % no~itev in v zadnjem ~etrtletju 20 % no~itev. Tujci so prihajali v glavnem le v poletni sezoni, zunaj glavne sezone pa so bili obiskovalci ve~inoma gosti iz Slovenije in drugih republik nekdanje Jugoslavije. (Opomba: v objavljenih podatkih ni mogo~e dolo~iti narodnostne sestave gostov po republi{ki pripadnosti v nekdanji Jugo-slaviji, kot je to storjeno v ostalih preglednicah, zato se v tem podpoglavju med letoma 1953 in 1991 za doma~e goste {tejejo vsi dràvljani nekdanje Jugoslavije, po letu 1991 pa le dràvljani Slovenije.) V prvi polovici {estdesetih let je {tevilo no~itev v prvem ~etrtletju è preseglo 12 % (najbolj je bil zastopan januar). V drugem ~etrtletju so zabeleìli 23 % no~itev (april je bil poleg februarja najmanj zastopan mesec). Zaradi raz{iritve glavne sezone v junij (11 % no~itev) in oktober (9 % no~itev) se je delè no~itev v tretjem ~etrtletju zniàl na 45 % no~itev, v zadnjem ~etrtletju pa so zabeleìli 20 % no~itev. Posamezni meseci od decembra do aprila so bili zastopani le z okoli 3,5 do 5 % no~itev. Zaradi administrativnih ukrepov se je po letu 1966 zmanj{al turisti~ni obisk v zdravili{~u. To se je poznalo tudi pri razporeditvi no~itev. Konec {estdesetih let so v posameznih mesecih od decembra do marca zabeleìli manj kot 3 % no~itev. Delè no~itev v prvem ~etrtletju je padel na 10,5 %, v drugem ~etrtletju se je zaradi raz{iritve predsezone v maj pove~al na 28,5 %. V tretjem ~etrtletju so zabeleìli 44,5 % no~itev, v zadnjem ~etrtletju pa le 16 % no~itev. Podobno je bilo tudi v prvi polovici sedemdesetih let, dokler niso leta 1974 zgradili hotel Donat, ki je bistveno izbolj{al turisti~no ponudbo in sezona se je za~ela podalj{evati. Preglednica 30: No~itve v Roga{ki Slatini med letoma 1955 in 1999 po ~etrtletjih (letno povpre~je v petletnem obdobju) (Letni pregledi turizma SURS 1955–1999). % no~itev – skupaj % no~itev doma~ih1 gostov % no~itev tujih1 gostov obdobje {tevilo no~itev 1. 2. 3. 4. 1. 2. 3. 4. 1. 2. 3. 4. 1955–1959 172700 10,1 17,1 53,0 19,9 10,0 15,8 49,5 19,3 0,1 1,2 3,6 0,6 1960–1964 251762 12,2 23,3 44,9 19,6 11,8 17,8 36,4 17,8 0,4 5,5 8,4 1,8 1965–1969 230654 10,7 28,6 44,6 16,1 8,6 13,2 26,0 11,0 2,1 15,4 18,7 5,1 1970–1974 247795 9,2 27,9 42,5 20,5 5,8 12,6 25,3 14,1 3,3 15,2 17,2 6,3 1975–1979 323870 13,2 27,6 37,4 21,8 9,0 15,6 26,0 16,2 4,1 12,0 11,4 5,7 1980–1984 325173 16,4 25,5 36,3 21,8 11,7 16,2 26,9 15,8 4,7 9,2 9,4 6,0 1985–1989 362794 18,1 27,7 32,4 21,8 12,0 15,7 20,4 12,8 6,1 12,0 12,0 8,9 1990–1994 264734 22,5 27,3 26,5 23,7 11,7 12,8 14,2 12,6 10,8 14,6 12,3 11,1 1995–1999 217448 22,8 26,3 27,7 23,2 8,8 10,3 10,2 9,3 14,0 16,0 17,5 13,9 Opomba: 1 do leta 1991 so doma~i gosti vsi dràvljani nekdanje Jugoslavije, po letu 1991 pa le dràvljani Slovenije. 81 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat V drugi polovici sedemdesetih let je turisti~ni promet za~el nara{~ati è marca in aprila. Z okoli 10 % no~itev sta bila zastopana maj in junij, tako da so v drugem ~etrtletju zabeleìli 27,5 % no~itev. Delè no~itev v vi{ku sezone se je za~el manj{ati (v tretjem ~etrtletju so zabeleìli 37,5 % no~itev), posezo-na pa se je za~ela podalj{evati v november in december. Manj kot 5 % no~itev so zabeleìli le {e januarja in februarja. Za osemdeseta leta je zna~ilno nara{~anje turisti~nega obiska tudi v prvem ~etrtletju (17 % no~itev). Predvsem se je pove~al delè no~itev januarja in marca (zlasti po zgraditvi hotela Sava). Za~etek turisti~ne sezone se je prestavil v marec in meseci do junija so imeli priblìno enake deleè no~itev (7 do 9,5 %) z vi{kom maja. V drugem ~etrtletju so zabeleìli 26,5 % no~itev. Poletni meseci so {e vedno pritegnili najve~ gostov (11 do 12,5 %), tako da so v tretjem ~etrtletju zabeleìli 34,5 % no~itev. Zaradi slab{e obiskanega decembra (5 % no~itev) se delè no~itev v zadnjem ~etrtletju ni povi{al (22 %). Proti koncu 80. let se v razporeditvi no~itev izrazito kaèjo trije vi{ki turisti~nega obiska, ki so povezani z dopusti in prazniki. Zimski vi{ek je bil januarja, spomladanski maja in poletni avgusta. Tak- {na razporeditev no~itev je posledica prevladujo~ih doma~ih gostov. Pri tujih gostih je opazna druga~na razporeditev no~itev. @e v sedemdesetih letih so tujci prihajali v Roga{ko Slatino bolj v predsezoni in posezoni. Najve~ no~itev so zabeleìli septembra, maja, junija in avgusta. Tudi v osemdesetih letih je opazno podobno stanje. Vi{ek obiska tujih gostov je bil od marca do junija (39,8 % vseh letnih no~itev) z vi{kom maja (11,6 %) ter od avgusta do oktobra (34,9 % vseh letnih no~itev) z vi{kom septembra (12 %). Zaradi vojne v Sloveniji leta 1991 beleìmo veliko zmanj{anje turisti~nega obiska v drugi polovici leta. Med obiskovalci so bili pretèno doma~i gosti, saj so tujci ustvarili le 6,3 % vseh no~itev. Za obdobje po letu 1991 je zna~ilna sprememba razporeditve no~itev, saj je izpadel poletni vi{ek no~itev. V osemdesetih letih so v povpre~ju v tretjem ~etrtletju zabeleìli okoli 120.000 no~itev, v prvem ~etrtletju pa okoli 60.000 no~itev. V devetdesetih letih se je {tevilo no~itev v prvem ~etrtletju zmanj{a-Preglednica 31: No~itve v Roga{ki Slatini med letoma 1955 in 1999 po mesecih (letno povpre~je v petletnem obdobju) (Letni pregledi turizma SURS 1955–1999). obdobje jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. {tevilo no~itev po mesecih (povpre~no na leto) 1955–1959 6172 6752 4379 3703 9819 17069 29700 34918 26317 14646 9368 9857 1960–1964 11833 8927 9874 9523 21015 28062 35391 42264 35139 22871 14083 12781 1965–1969 9058 7272 9617 13943 24796 26770 33762 36444 31135 21071 10137 6649 1970–1974 7181 5811 9933 16528 24020 28510 33418 37857 33651 25445 15806 9634 1975–1979 13972 11786 17201 22162 31858 35204 38942 42564 39242 31009 23180 16749 1980–1984 17202 13506 22579 23684 30221 29184 38293 42112 37412 29154 25571 16255 1985–1989 21008 18749 25674 32673 34645 33292 37087 42923 37557 34211 26977 17996 1990–1994 18838 19207 20679 24770 25280 22095 22413 30679 18623 24572 21205 16373 1995–1999 14298 16816 18556 17931 20286 19097 18865 24234 17270 20403 17963 11728 % no~itev po mesecih (povpre~no na leto) 1955–1959 3,7 3,8 2,5 2,0 5,4 9,7 17,4 20,3 15,3 8,6 5,5 5,7 1960–1964 4,7 3,6 3,9 3,8 8,3 11,2 14,1 16,8 14,0 9,0 5,6 5,0 1965–1969 3,8 3,0 4,1 6,0 10,9 11,7 14,8 16,1 13,7 9,0 4,3 2,7 1970–1974 2,9 2,3 4,0 6,6 9,7 11,5 13,5 15,3 13,6 10,3 6,4 3,8 1975–1979 4,3 3,6 5,3 6,8 9,9 10,9 12,1 13,2 12,2 9,6 7,1 5,1 1980–1984 5,3 4,1 7,0 7,3 9,3 8,8 11,8 13,0 11,5 9,0 7,9 5,0 1985–1989 5,8 5,2 7,1 9,0 9,6 9,2 10,2 11,8 10,4 9,4 7,4 4,9 1990–1994 7,2 7,4 7,9 9,5 9,6 8,2 8,3 11,6 6,6 9,3 8,0 6,3 1995–1999 6,6 7,7 8,5 8,2 9,3 8,8 8,7 11,1 7,9 9,4 8,3 5,4 82 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 130.000 120.000 110.000 100.000 90.000 v 80.000 70.000 vilo no~ite 60.000 {te 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 1953 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 75 77 79 81 83 85 87 89 91 93 95 97 99 leto (po ~etrtletjih) gosti iz Slovenije in (do leta 1991) iz drugih republik biv{e Jugoslavije gosti iz tujine in (po letu 1991) iz drugih republik biv{e Jugoslavije Slika 28: [tevilo no~itev v Roga{ki Slatini po ~etrtletjih med letoma 1953 in 1999 glede na izvor gostov. 9 8 v) 7 6 5 4 v po mesecih (od vseh no~ite 3 2 % no~ite 1 0 1985 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 leto (po mesecih) gosti iz Slovenije in (do leta 1991) iz drugih republik biv{e Jugoslavije gosti iz tujine in (po letu 1991) iz drugih republik biv{e Jugoslavije Slika 29: Delè no~itev v Roga{ki Slatini po mesecih med letoma 1985 in 1999 glede na izvor gostov. 83 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat lo le za okoli 5000 no~itev (na okoli 55.000), medtem ko se je v tretjem ~etrtletju prepolovilo (na okoli 60.000 no~itev). Zaradi izpada poletne sezone so se no~itve enakomerneje razporedile ~ez leto. Med letoma 1991 in 1996 so tako v prvem ~etrtletju v povpre~ju zabeleìli 23,7 % no~itev, drugem ~etrtletju 27,5 %, tretjem ~etrtletju 25,2 % in zadnjem ~etrtletju 23,6 %. Leta 1995 in 1996 so bile no~itve razporejene dokaj enakomerno v vseh mesecih. Kljub temu lahko izlo~imo dva nìka in {tiri vi{ke. Izrazitej{i nièk je bil decembra (5,3 %) in januarja (6,5 %), manj{i pa septembra (7,3 %) in julija (7,9 %). Vi{ki turisti~nega obiska so bili marca (9,5 %), maja (9,5 %), avgusta (10,1 %) in oktobra (9,1 %). Mo~no se je pove~al tudi obisk februarja (8,7 %), ki je v zadnjih dveh letih presegel julij in september. Tak{na razporeditev je posledica prevladujo~ega deleà tujih gostov, ki razen avgusta prihajajo v zdravili{~e predvsem spomladi in jeseni. Za primerjavo je analizirana tudi sezonska razporeditev no~itev v izbranih zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji. Poletno sezono predstavljajo meseci od aprila do septembra, zimsko sezono pa od januarja do marca in od oktobra do decembra. Roga{ka Slatina, Dobrna in Radenci sodijo med klasi~ne zdravili{ke turisti~ne kraje, ki imajo pretèno hotelske namestitvene zmogljivosti v katerih so no~itve bolj ali manj razporejene ~ez celo leto. V {estdesetih letih so v vseh treh zdravili{~ih v poletni sezoni zabeleìli okoli 75 % no~itev. Po zgraditvi sodobnih objektov je postopoma nara{~al pomen zimske sezone. V sedemdesetih letih se je delè no~itev v poletni sezoni v Roga{ki Slatini in Dobrni zmanj{al na okoli 65 %, v Radencih pa celo na 60 %, v osemdesetih letih pa se je v Dobrni in Radencih zmanj{al na okoli 55 % no~itev, v Roga{ki Slatini pa na okoli 60 %. V devetdesetih letih so se no~itve {e bolj razporedile ~ez celo leto, saj so v vseh treh zdravili{- ~ih v poletni sezoni zabeleìli od 50 do 55 % no~itev. Ostala primerjana zdravili{~a so po nastanku mlaj{a. Ve~ino namestitvenih zmogljivosti predstavljajo nehotelski objekti, ki so namenjeni predvsem doma~im gostom. Rekreacijske dejavnosti privabljajo velik del gostov na dopust v poletnem ~asu. V prvi polovici devetdesetih let je bila sezonskost turisti~nega obiska najbolj izrazita v ^ate{kih Toplicah, kjer se je delè no~itev v poletni sezoni pove~al na 65 do 70 %. Razvoj tako imenovane termalne riviere in sindikalnega dopustni{kega turizma je omogo~il, da so ^ate{ke Toplice postale po {tevilu no~itev najve~ji zdravili{ki turisti~ni kraj v Sloveniji. Iz enakih vzrokov se je pove~al delè no~itev v poletni sezoni tudi v Atomskih Toplicah (z 59 % v prvi polovici osemdesetih let na 64 % v devetdesetih letih). Konec devetdesetih let pa tudi v teh zdravili{kih krajih opazimo zniànje deleà no~itev v poletni sezoni. Zaradi izgradnje sodobnih pokritih kopali{~ se pove~uje turisti~ni obisk tudi zunaj poletne sezone. 5.10. RAZPOREDITEV GOSTOV PO VRSTAH NAMESTITVENIH ZMOGLJIVOSTI IN NJIHOVA POVPRE^NA ZASEDENOST MED LETOMA 1953 IN 1999 Razporeditev gostov in njihovih no~itev je odvisna od sestave namestitvenih zmogljivosti, njihove kvalitete ter turisti~ne ponudbe, ki privablja goste. Za razliko od nekaterih novej{ih zdravili{~ v Roga{- ki Slatini ve~ino namestitvenih zmogljivosti predstavljajo hotelski objekti. Konec {estdesetih in v prvi polovici sedemdesetih let je bilo v hotelih okoli 75 % vseh leì{~, v njih pa so zabeleìli kar 90 do 93 % vseh gostov in prav toliko no~itev. Med doma~imi gosti (opomba: do leta 1991 so doma~i gosti vsi dràvljani nekdanje Jugoslavije, po letu 1991 pa le dràvljani Slovenije) jih je v hotelih bivalo kar 93 %, med tujimi gosti pa okoli 90 %. Tuji gosti so v tem obdobju radi bivali tudi v zasebnih sobah, v katerih je bilo v sedemdesetih letih okoli 20 % vseh leì{~ v Roga{ki Slatini. V njih je bilo ustvarjenih okoli 6 % vseh no~itev. Od 14 hotelskih objektov kar polovica ni imela ogrevanih prostorov in so bili odprti samo v toplih mesecih. Njihova povpre~na letna zasedenost je bila konec {estdesetih let le okoli 35 %, v prvi polovici sedemdesetih let pa okoli 43 % (~e pri tem upo{tevamo vse obstoje~e zmogljivosti in ne le odprtih). V zimski sezoni niti ogrevani hoteli niso bili dovolj zasedeni. Sore (1974, 211) navaja, da so bili leta 1972 zasedeni okoli 69 %. 84 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 V drugi polovici sedemdesetih in v osemdesetih letih se je delè leì{~ v hotelskih objektih pove- ~al; po zgraditvi hotela Donat na 78 %, hotela Sava in obnovi starej{ih hotelov pa na 88 % vseh leì{~ v Roga{ki Slatini. V hotelih je bivalo kar 97 % vseh gostov, ki so ustvarili tudi enak delè no~itev. Hoteli vi{je kategorije so pritegnili ve~ino gostov, ki so pri{li v zdravili{~e. Leta 1986 so kar 46 % vseh hotelskih no~itev zabeleìli v hotelih Donat in Sava. Sledila sta jima Zdravili{ki dom (14 % no~itev) in hotel Slovenija (8,8 % no~itev). Zunaj hotelov je bivalo le {e okoli 4 % doma~ih in 2 do 3 % tujih gostov. Povpre~na letna zasedenost leì{~ se je dvignila na 55 do 58 %, v hotelskih objektih pa se je gibala med 61 in 65 %. Vsi hoteli niso bili odprti celo leto. Hoteli D-kategorije (hotel Trst, hotel Turist in Beograjski dom) so bili odprti le v poletni sezoni (od maja do septembra). Od marca do novembra so bili odprti hotel Bo~, hotel So~a, Ljubljanski dom in Strossmayerjev dom. ^e upo{tevamo celo leto, je bila leta 1986 povpre~na letna zasedenost obstoje~ih leì{~ v teh objektih manj kot 40 % (hotela Turist le 14 %), ~e pa upo{tevamo le ~as delovanja, je bila povpre~na zasedenost odprtih zmogljivosti med 53 in 80 %. Bolj{i hoteli (s 1061 leì{~i ali 70 % vseh namestitvenih zmogljivosti) so bili odprti celo leto. Ker je bila v osemdesetih letih dobro razvita tudi zimska sezona (okoli 40 % no~itev), je bila povpre~na letna zasedenost celoletno odprtih hotelov zelo visoka. Leta 1986 je bila 80 do 88 % (hotel Donat 83 %, hotel Sava 84 %). Leta 1991 se je turisti~ni promet v Roga{ki Slatini bistveno zmanj{al. V hotelskih objektih so zabele- ìli 99,8 % vseh gostov, oziroma 99,7 % vseh no~itev. Najve~ no~itev so zabeleìli v hotelu Sava (kar 33,7 % vseh hotelskih no~itev v Roga{ki Slatini). Sledili so mu hotel Donat (18,8 %), hotel Slovenija (13 %) in Zdravili{ki dom (11,5 %). V teh hoteli je bilo 63,8 % vseh hotelskih leì{~, zabeleìli pa so 77 % vseh hotelskih no~itev. Zaradi manj{ega obiska se je povpre~na zasedenost leì{~ zmanj{ala na 39 %. ^e so bila v osemdesetih letih v tretjem ~etrtletju leì{~a zasedena okoli 72 %, so bila leta 1991 zaradi vojne le 34 %. Po letu 1991 so gosti bivali le v hotelskih objektih, v katerih so zabeleìli od 99,0 do 99,8 % vseh gostov in no~itev. Zaradi vi{je kvalitete storitev se je delè no~itev v {tirih najbolj obiskanih hotelih {e pove~al. Leta 1995 so v hotelu Sava zabeleìli 38,6 % vseh hotelskih no~itev v Roga{ki Slatini, v hotelu Donat 22,6 %, v hotelu Slovenija 9,2 % in v Zdravili{kem domu (Grand hotel) 8,4 % no~itev. V omenjeni hotelih je bilo 63,8 % vseh hotelskih leì{~, v njih pa so zabeleìli kar 78,8 % vseh hotelskih no~itev. Z zaprtjem nekaterih manj obiskanih hotelov (in zmanj{anjem zmogljivosti za 333 hotelskih leì{~) se je ponovno pove~ala zasedenost leì{~. Leta 1995 je bila 54 %, vendar se je v hotelih, ki so bili odprti celo leto, gibala med 62 in 72 % (v hotelu Donat 66 %, v hotelu Sava 72 %). To je za okoli 10 % manj kot v sredini osemdesetih let, ko je bil turisti~ni obisk v zdravili{~u na vrhuncu. Leta 1999 se je turisti~- ni obisk v Roga{ki Slatini {e zmanj{al, vendar se ob zmanj{anju zmogljivosti, zasedenost leì{~ ni bistveno spremenila. Turisti~ni obisk se je {e bolj osredoto~il v najkvalitetnej{ih hotelih. Sredi devetdesetih let so v zasebnih sobah zabeleìli le 0,7 % no~itev. S pomo~jo ankete sem leta 1996 posku{al ugotoviti dejansko stanje pri oddajanju zasebnih sob, vendar ve~ina zasebnikov, ki so imeli prijavljene namestitvene zmogljivosti (leta 1996 je bilo v zasebnih sobah prijavljenih 197 leì{~, kar je predstavljalo 13,7 % vseh leì{~ v Roga{ki Slatini), ni èlelo sodelovati pri anketiranju. Iz delnih odgovorov pa se da razbrati, da je turisti~ni obisk v zasebnih sobah najbr` ve~ji, kot to prikazujejo uradni podatki. Na to se da sklepati tudi na osnovi ankete med obiskovalci zdravili{~a, saj jih je kar 2,2 % odgovorilo, da bivajo v zasebnih sobah. Izbrane zdravili{ke turisti~ne kraje v Sloveniji lahko na osnovi namestitvenih zmogljivosti razdelimo na dve skupini. Ve~ji del leì{~ v Roga{ki Slatini, Radencih in Dobrni je v osnovnih namestitvenih zmogljivostih, to je v hotelih (v Roga{ki Slatini 94 % vseh leì{~ leta 1999, Radencih 100 % in Dobrni 92 %). V drugo skupino pa se uvr{~ajo zdravili{ki turisti~ni kraji, ki razvijajo tudi ponudbo nehotelskih namestitvenih zmogljivosti, s katero so bistveno popestrili turisti~no ponudbo in pove~ali turisti~ni promet. V Moravskih Toplicah je bilo leta 1999 v osnovnih namestitvenih zmogljivostih 52 % vseh leì{~, v Atomskih Toplicah 77 %, v ^ate{kih Toplicah pa le 22 %. Ponudba nehotelskih zmogljivosti (cam-pingi, apartmaji in stanovanja zasebnikov ter razli~nih podjetij) se je v zadnjih letih {e pove~ala, saj so 85 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 32: Razporeditev no~itev po vrstah namestitvenih zmogljivosti v Roga{ki Slatini in njihova povpre~na zasedenost leta 1986, 1991 in 1995 (Zdravili{~e Roga{ka 1997). leto {tevilo {tevilo {tevilo % % % zasedenosti % zasedenosti objekt zgraditve leì{~ obratovalnih dni no~itev leì{~ no~itev vseh leì{~ razpolòljivih leì{~ leto 1986 hotel Styria 1842 73 365 23516 4,8 6,5 88 88 Strossmayerjev dom 1848 94 269 19391 6,2 5,4 56 77 hotel Zagreb 1852 109 88 5040 7,2 1,4 13 53 Ljubljanski dom 1904 57 334 14857 3,8 4,1 71 78 hotel So~a 1906 81 203 14259 5,4 4,0 48 87 hotel Trst 1908 34 152 4467 2,2 1,2 36 86 Zdravili{ki dom 1912 173 365 50216 11,4 14,0 80 80 hotel Turist 1914 48 69 2488 3,2 0,7 14 75 Beograjski dom 1917 81 104 5364 5,4 1,5 18 64 hotel Park 1929 50 365 13495 3,3 3,7 74 74 hotel Bo~ 1933 56 214 9867 3,7 2,7 48 82 hotel Slovenija 1938 115 322 31752 7,6 8,8 76 86 hotel Donat 1974 209 365 63195 13,8 17,6 83 83 hotel Sava 1982 332 365 102315 22,0 28,4 87 84 skupaj hoteli v Zdravili{~u 1512 360222 100,0 100,0 65 drugi namestveni objekti 295 23303 16,3 6,1 22 skupaj 1807 383525 100,0 100,0 58 leto 1991 hotel Styria 1842 66 365 16587 5,1 7,3 69 69 Strossmayerjev dom 1848 53 365 9195 4,1 4,0 48 48 hotel Zagreb 1852 109 365 8278 8,5 3,6 21 48 Ljubljanski dom 1904 52 … 2598 4,0 1,1 14 … hotel So~a 1906 81 … 7860 6,3 3,4 26 … Zdravili{ki dom 1912 173 365 24088 13,4 11,5 41 41 hotel Park 1929 50 365 7355 3,9 3,2 40 40 hotel Bo~ 1933 56 120 731 4,3 0,3 4 11 hotel Slovenija 1938 110 365 29707 8,5 13,0 74 74 hotel Donat 1974 209 365 42797 16,2 18,8 56 56 hotel Sava 1982 332 365 76779 25,7 33,7 63 63 skupaj hoteli v Zdravili{~u 1291 225975 100,0 100,0 48 drugi namestveni objekti 287 210 18,2 0,1 0 skupaj 1578 226185 100,0 100,0 39 leto 1995 hotel Styria 1842 66 365 14846 5,7 6,6 62 62 Strossmayerjev dom 1848 53 365 8014 4,6 3,6 41 41 hotel Zagreb 1852 109 365 16550 9,5 7,4 42 42 hotel So~a 1906 81 153 4301 7,1 1,9 15 35 Zdravili{ki dom 1912 82 365 18927 7,1 8,4 63 63 hotel Park 1929 50 304 3351 4,4 1,5 18 22 hotel Bo~ 1933 56 120 418 4,9 0,2 2 6 hotel Slovenija 1938 110 365 20555 9,6 9,2 51 51 hotel Donat 1974 209 365 50586 18,2 22,6 66 66 hotel Sava 1982 332 365 86652 28,9 38,6 72 72 skupaj hoteli v Zdravili{~u 1148 224200 100,0 100,0 54 drugi namestveni objekti 224 6431 16,3 2,8 8 skupaj 1372 230631 100,0 100,0 46 86 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 33: Razporeditev no~itev po vrstah namestitvenih zmogljivosti v Roga{ki Slatini in njihova povpre~na zasedenost leta 1999 (Zdravili{~e Roga{ka, TIC Roga{ka Slatina 2000). leto {tevilo {tevilo {tevilo % % % zasedenosti % zasedenosti objekt zgraditve leì{~ obratovalnih dni no~itev leì{~ no~itev vseh leì{~ razpolòljivih leì{~ leto 1999 hotel Styria 1842 71 365 17561 7,4 8,8 68 68 Strossmayerjev dom 1848 60 365 10305 6,2 5,2 47 47 Zdravili{ki dom 1912 70 365 18521 7,3 9,3 72 72 hotel Slovenija 1938 110 365 16143 11,4 8,1 40 40 hotel Donat 1974 209 365 48362 21,7 24,4 63 63 hotel Sava, Zagreb 1982 441 365 87694 45,9 44,2 54 54 skupaj hoteli 961 198586 100,0 100,0 57 57 drugi namestveni objekti 169 1298 14,9 0,6 2 skupaj 1130 199884 100,0 100,0 48 zgradili novo apartmajsko naselje v Moravskih Toplicah leta 1997, v Atomskih Toplicah pa leta 1998. Nasprotno pa so v ^ate{kih Toplicah leta 1999 zgradili nov hotel. V dodatne namestitvene zmogljivosti prihajajo predvsem gosti, ki pridejo v zdravili{~e na po~itnice, medtem ko so osnovne namestitvene zmogljivosti namenjene ve~inoma gostom, ki prihajajo v zdravili{~e na zdravljenje in zdravstveno preventivo. Hotelski objekti so bolje izkori{~eni in v njih dosegajo vi{ji delè no~itev. V Moravskih Toplicah so leta 1999 v osnovnih namestitvenih zmogljivostih zabele- ìli 65 % vseh no~itev, v Atomskih Toplicah 82 %, v ^ate{kih Toplicah pa 30 % no~itev. Kljub temu da imajo primerjana zdravili{~a vi{ji delè dopolnilnih namestitvenih zmogljivosti kot Roga{- ka Slatina, pa leta 1999 niso imela bistveno nìje stopnje zasedenosti leì{~. Povpre~na letna zasedenost vseh namestitvenih zmogljivosti je bila v Roga{ki Slatini 48,5 %, Dobrni 45,4 %, Radencih 56,7 %, ^ate{kih Toplicah 34,9 %, Moravskih Toplicah 38,4 % in Atomskih Toplicah 39,3,4 %. Razlika je bila {e manj{a pri povpre~ni letni zasedenosti osnovnih namestitvenih zmogljivosti. Leta 1999 je bila v Roga{ki Slatini 51,7 %, Dobrni 49,0 %, Radencih 56,7 %, ^ate{kih Toplicah 47,8 %, Moravskih Toplicah 48,8 % in Atomskih Toplicah 41,5 %. 6. TURISTI^NI POTREBE, MOTIVI IN STRUKTURE GOSTOV TER NJIHOVO RAVNANJE V ZDRAVILI[^U V ROGA[KI SLATINI Pod pojmom turisti~ne potrebe in motivi razumemo èlje in pri~akovanja, ki vzpodbujajo in usmerjajo ravnanje turistov (Jer{i~ 1987, 15). Njihovo preu~evanje ima vse pomembnej{o vlogo v turizmu. Omogo~a nam razloìti navade in ravnanje turistov, to pa ima tudi velik prakti~ni pomen za vse obliko-valce turisti~ne ponudbe. Le-ti se èlijo z novimi in raznovrstnimi turisti~nimi objekti ter s kvalitetnimi turisti~nimi storitvami ~im bolj prilagoditi èljam in pri~akovanjem turistov. Na ta na~in si prizadevajo v turisti~nih obmo~jih obdràti stalne goste ali jih celo prevzeti konkurenci. Motivi za obisk turisti~nih krajev in obmo~ij se razlikujejo in so odvisni od vrste dejavnikov (Zorko 1999, 54–67). Njihova pomembna zna~ilnost je tudi ta, da se ~asovno spreminjajo. Temu se posku{a prila-gajati turisti~na ponudba. Pojavljajo se vedno nove oblike turisti~ne ponudbe, turisti~nih potovanj in turisti~nih obmo~ij. Zlasti èlja po telesni rekreaciji in po novih doìvetjih je v sodobnem turizmu pospe{ila razvoj {tevilnih novih oblik aktivne turisti~ne rekreacije. Potovanje in bivanje v zdravili{kih krajih sodi med razmeroma stalne in najstarej{e vrste turizma (Zorko 1999, 37). Zdravili{ki turizem izhaja predvsem iz osnovne ~lovekove potrebe po zdravju ali obnav-87 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat ljanju telesnega zdravja. Vendar pa se tudi pri tej vrsti turizma v zadnjih desetletjih vse bolj uveljavljajo turisti~ni motivi, ki izhajajo iz potrebe po sprostitvi in obnavljanju psihofizi~nih mo~i v smislu zdravstvene preventive ali celo iz rekreacijskih motivov. Zlasti izgradnja turisti~ne infrastrukture v smislu tako imenovanih termalnih rivier z obsènimi in raznovrstnimi vodnimi povr{inami in atrakcijami (v ^ate{- kih Toplicah, Moravskih Toplicah, Atomskih Toplicah) privablja v zdravili{~a nove skupine gostov, katerih motivi in ravnanje so lahko celo v nasprotju s tako imenovano skupino klasi~nih zdravili{kih gostov. Pridobivanje podatkov je najve~ja teàva pri preu~evanju potreb, motivov in ravnanja gostov v turisti~nih krajih. Turisti~na statistika beleì le obseg turisti~nega prometa po vrstah namestitvenih zmogljivosti, dinamiko turisti~nega prometa med letom ter glavna izhodi{~na obmo~ja gostov po dràvah. Za ugotavljanje turisti~nih motivov in ravnanja gostov pa so potrebni posebni postopki zbiranja in ana-liziranja podatkov. Najbolj uveljavljeno je anketiranje turistov v turisti~nem kraju. Na ta na~in lahko zberemo podatke, ki osvetljujejo sedanje turisti~ne motive (ki privabljajo goste v dolo~en turisti~ni kraj), turisti~ne potrebe, navade in sestavo gostov. Ugotavljamo lahko tudi posamezne socio-geografske skupine turistov z enakim obna{anjem v turisti~nem obmo~ju in s tem enakimi vplivi na pokrajino (Jer{i~ 1985, 58). Zaradi obsènosti in finan~nih teàv je treba opozoriti, da je bilo v slovenskih turisti~nih krajih v zadnjih dveh desetletjih opravljenih malo takih geografskih raziskav. Izvedene so bile v manj{em obsegu (zlasti kot terenska dela in diplomske naloge na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani in Pedago{ke fakultete v Mariboru) ali v sklopu drugih raziskav (na primer raziskav trì{~a). Mnogo bolj so raziskane rekreacijske navade in turisti~ni motivi prebivalcev v izhodi{~ih turisti~nih potovanj, to je v ve~jih mestih (Jer{i~ 1984, 1995, 1998; Cigale 1999), ki pa predstavljajo nasprotni pol takih raziskav. V tujini je bilo geografsko preu~evanje bolj intenzivno (Boeckmann 1975; Bauer 1993 in drugi), vendar pa (zaradi razli~nih izhodi{~ in metod raziskovanj) rezultati niso vedno primerljivi. Omeniti moram tudi {tevilne raziskave za potrebe marketinga, ki med drugimi kazalci analizirajo tudi socio-demografske zna~ilnosti gostov in njihove turisti~ne motive. Zlasti se omenjajo tako imenovane TOMAS raziskave (ime izhaja iz Touristisches Marktforschungssystem Schweiz), ki so bile prvi~ izvedene v [vici (Maru{i} in Weber 1999, 368) in predstavljajo metodolo{ko osnovo tudi za raziskave v Sloveniji (anketiranje tujih turistov v poletni sezoni leta 1994 in 1997) ([kafar Boì~ 1998) in na Hrva{kem (anketiranje turistov v obmorskih obmo~jih v poletni sezoni leta 1987, 1989, 1994 in 1997) (Maru{i} in Weber 1999, 369). Anketiranje turistov v Roga{ki Slatini je potekalo v razli~nih mesecih med letoma 1994 in 1997. Zaradi izvedbenih mònosti ter organizacijskih in finan~nih ovir ni bil izdelan vzor~ni na~rt z natan~nim vzor~enje po stratumih in statisti~nem koraku, temve~ so bili anketiranci izbrani naklju~no. To pomanjkljivost sem posku{al omiliti tako, da sem se posku{al z vzorcem ~im bolj pribliàti povpre~ni starostni in narodnostni sestavi gostov v zdravili{~u. Reprezentativnost rezultatov sem pove~al tudi z natan~nimi navodili anketarjem ter z osebnim pristopom do vsakega anketiranca. Anketiranje so z metodo interv-juja izvajali {tudenti 3. letnika z Oddelka za geografijo Pedago{ke fakultete v Mariboru. V {tirih letih je bilo opravljenih 1300 anket. Ker je bilo 454 anketirancev v zdravili{~u v dvoje (s svojim partnerjem, drugim druìnskim ~lanom ali òjim sorodnikom), za oba skupaj pa je bil izpolnjen le en anketni vpra{alnik (da ne bi pri{lo do podvajanje enakih odgovorov), se 1300 anket dejansko nana- {a na 1754 turistov, ki so bivali ali pri{li v Roga{ko Slatino. V ve~jem delu analize je upo{tevanih 1300 anketiranih gostov, pri socio-demografski sestavi gostov pa so ob anketirancih upo{tevani tudi njihovi spremljevalci. S tako obsènim anketiranjem je bilo anketiranih 1,19 % vseh gostov v Roga{ki Slatini (v primerjavi s podatkih SURS-a za obdobje med letoma 1994 in 1997), no~itve anketirancev pa predstavljajo 1,59 % vseh no~itev. Anketiranje v Roga{ki Slatini se uvr{~a med obsènej{a anketiranja na podro~- ju ugotavljanja turisti~nih potreb in motivov, navad ter sestave turistov v turisti~nih krajih v Sloveniji v zadnjih letih. Po obsegu in vsebini ga lahko primerjamo le z anketiranjem tujih turistov v Sloveniji, ki ga je v poletni sezoni leta 1994 ([kafar Boì~ 1995) in 1997 ([kafar Boì~ 1998) opravil SURS. V zdravili{- 88 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 kih krajih so anketirali 629 tujih gostov (to je 0,67 % vseh tujih gostov). Kljub navedenim pomanjkljivo-stim vzor~enja menim, da rezultati anketiranja v Roga{ki Slatini nudijo dovolj trdno osnovo za osvetli-tev obravnavane problematike. 6.1. SESTAVA GOSTOV GLEDE NA IZHODI[^NA OBMO^JA Pri zagotavljanje reprezentativnosti vzorca anketirancev je bila pomembna tènja, da se bo ~im bolj ujemal z dejansko sestavo gostov po dràvni pripadnosti (kot jo za obravnavano obdobje navaja SURS). V osemdesetih letih so po teh podatkih najve~ no~itev ustvarili gosti iz Hrva{ke (okoli 35 % no~itev), Slovenije (27 %), Avstrije (17 %) in Italije (10 %). Po letu 1990 se je zmanj{al turisti~ni obisk iz drugih republik biv{e Jugoslavije (okoli 8 % no~itev) in Slovenije (46 %), pove~al pa se je iz tujine (46 %), zlasti iz Italije (22 %). Po rezultatih anketiranja so se deleì anketirancev iz ve~ine dràv z manj{im obiskom dokaj dobro ujeli z dejanskim stanjem, le pri deleìh anketirancev iz obeh dràv z najve~jim obiskom je pri{lo do pomembne razlike. V primerjavi z dejanskim stanjem se je med anketiranci izkazal delè doma~ih gostov previsok za 15,5 %, delè gostov iz Italije pa prenizek za 15,0 %. Deleànketirancev iz Slovenije je vi{- ji tudi zaradi enodnevnih gostov, medtem ko je bil pri italijanskih gostih prisoten problem komunikaci-je, saj le-ti ve~inoma niso govorili angle{ko ali nem{ko, italijansko govore~i anketarji pa so bili na voljo le ob~asno. Najve~ tujih anketirancev je pri{lo v Roga{ko Slatino iz Avstrije in Italije (po podatkih SURS med gosti v zadnjih letih prednja~ijo Italijani). Pomembno skupino predstavljajo tudi gosti iz Hrva{ke in Nem- ~ije, ~eprav se njihov obisk v zadnjih 10. letih mo~no zmanj{uje. Po letu 1995 so z ve~ kot 1 % zastopani tudi gosti iz Rusije. Iz drugih dràv je pri{lo manj kot 1 % anketirancev, skupaj pa le 2,9 % anketirancev. Kar 62,1 % vseh anketirancev je bilo iz Slovenije. Zaradi posebnih indikacij, ki jih ima zdravili{- ~e (oziroma mineralna voda), prihajajo v Roga{ko Slatino gosti iz celotne Slovenije (tudi iz obmo~ij, ki imajo termalna zdravili{~a). Med anketiranci so bili najbolj zastopani gosti iz osrednje Slovenije, med katerimi je bilo najve~ Ljubljan~anov in okoli~anov. Sledijo jim gosti iz blìnje podravske in celjske regije. Preglednica 34: Sestava anketiranih gostov v Roga{ki Slatini med letoma 1994 in 1997 po dràvni pripadnosti v primerjavi s sestavo vseh gostov po podatkih Statisti~nega urada Republike Slovenije (Anketiranje v Roga{ki Slatini 1994–1997, Letni pregled turizma SURS 1994–1997). {tevilo anketiranih oseb % anketiranih oseb po podatkih SURS-a dràva mo{ki ènske skupaj skupaj {tevilo gostov % gostov Slovenija 475 615 1090 62,1 68953 46,6 Avstrija 136 151 287 16,4 21197 14,3 Italija 62 64 126 7,2 32907 22,2 Hrva{ka 52 57 109 6,2 10001 6,8 Nem~ija 38 41 79 4,5 5286 3,6 [vica 5 4 9 0,5 524 0,4 Nizozemska 9 7 16 0,9 226 0,2 ^e{ka 3 4 7 0,4 339 0,2 BIH 2 3 5 0,5 530 0,4 Rusija 10 2 12 0,7 1595 1,1 druge dràve 6 8 14 0,7 6347 4,2 skupaj 798 956 1754 100,0 147905 100,0 89 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 35: Sestava anketiranih doma~ih gostov v Roga{ki Slatini med letoma 1994 in 1997 po regijah. regija {tevilo % regija {tevilo % Severnoprimorska regija 29 2,7 Posavska regija 39 3,6 Obalno-Kra{ka regija 69 6,3 Celjska regija 155 14,2 Notranjska regija 28 2,6 Koro{ka regija 47 4,3 Gorenjska regija 65 6,0 Podravska regija 203 18,6 Osrednjeslovenska regija 245 22,5 Pomurska regija 46 4,2 Zasavska regija 30 2,7 neznano 75 6,9 Dolenjska regija 59 5,4 skupaj 1090 100,0 6.2. SOCIO-DEMOGRAFSKA SESTAVA GOSTOV Socio-demografsko sestavo gostov opredeljujejo njihova spolna, starostna in ekonomska sestava. Spolna sestava anketiranih gostov je uravnoteèna; anketiranih je bilo 45,5 % mo{kih in 54,5 % ènsk. Iz starostne sestave je razvidno, da prevladujejo starej{i gosti. Kar 71,2 % vseh anketirancev je bilo starej{ih od 50 let, pri ~emer je treba izpostaviti visok delè starej{ih od 70 let (20,0 %). Gosti iz Slovenije so nadpovpre~no zastopani v starosti do 40 let in podpovpre~no v starosti nad 70 let, ravno nasprotno pa velja za goste iz tujine. V povpre~ju prihajajo najstarej{i gosti iz Avstrije (36,9 % Preglednica 36: Starostna sestava anketiranih gostov v Roga{ki Slatini glede na dràvno pripadnost. {tevilo anketiranih oseb % anketiranih oseb starost gostov skupaj Slovenci tujci Avstrijci Italijani Hrvati drugi skupaj Slovenci tujci do 39 let 158 136 22 2 7 6 7 9,0 12,5 3,3 40 do 49 let 348 228 120 32 28 20 40 19,8 20,9 18,1 50 do 59 let 396 248 148 56 28 28 36 22,6 22,8 22,3 60 do 69 let 501 300 201 91 36 39 35 28,6 27,5 30,3 70 let in ve~ 351 178 173 106 27 16 24 20,0 16,3 26,0 skupaj 1754 1090 664 287 126 109 142 100,0 100,0 100,0 Preglednica 37: Ekonomska sestava anketiranih gostov v Roga{ki Slatini glede na dràvno pripadnost. {tevilo anketiranih oseb % anketiranih oseb ekonomska sestava gostov skupaj Slovenci tujci Avstrijci Italijani Hrvati drugi skupaj Slovenci tujci aktivni 718 487 231 65 57 48 61 41,0 44,6 34,7 upokojenci 942 563 379 204 57 52 66 53,7 51,7 57,1 vzdrèvani 72 33 39 14 10 6 9 4,1 3,0 5,9 neznano 22 7 15 4 2 3 6 1,2 0,7 2,3 skupaj 1754 1090 664 287 126 109 142 100,0 100,0 100,0 90 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 vseh je bilo starej{ih od 70 let); ve~inoma so to stalni gosti, saj jih tretjina prihaja v Roga{ko Slatino è ve~ kot deset let. Glede na ekonomsko sestavo so bili gosti razdeljeni v tri skupine. Osebe z lastnim dohodkom (upokojenci in rentniki) predstavljajo kar 53,7 % vseh gostov v Roga{ki Slatini. Zaradi prevlade starej{ih gostov predstavljajo aktivne osebe le 41 % gostov, vzdrèvane osebe pa 4,1 % gostov. Med gosti z lastnimi dohodki in vzdrèvanimi osebami je bilo ve~ ènsk (57,1 %), med aktivnimi pa ve~ mo{kih (51,3 %). Med gosti iz Slovenije so bili nadpovpre~no zastopani aktivni prebivalci, med tujci pa upokojenci. Anketiranci so razvr{~eni tudi glede na na~in pla~ila uslug v zdravili{~u. Najve~ je bilo samopla~nikov (69,6 %). Med tujci so to skoraj vsi, med gosti iz Slovenije pa dobra polovica. Delè gostov, ki jim bivanje in zdravstvene usluge krije zdravstveno zavarovanje (21,3 %), se po letu 1994 zniùje. Gre za goste iz Slovenije, ki med doma~imi gosti predstavljajo tretjino vseh anketirancev. Predvsem pri doma~ih gostih se pojavlja tudi kombiniran na~in pla~ila, ko gosti dopla~ajo za bolj- {o namestitev (kot jim jo prizna zdravstveno zavarovanje) ali pa samopla~nik spremlja druìnskega ~la-na, ki je tu na zdravljenju prek zdravstvenega zavarovanja. Pod drugo so zajeta pla~ila podjetij za razli~ne seminarje, zdravstvene preglede, in podobno. Socialno sestavo gostov posredno kaè tudi pogostost odhodov anketirancev na dopust. Le 3 % jih gre na dopust redko (ne vsako leto). Najve~ anketirancev gre na dopust enkrat na leto (37,2 %). Med njimi so nadpovpre~no zastopani starej{i od 60 let in anketiranci iz Slovenije. Tretjina anketirancev (32,9 %) gre na dopust dvakrat na leto, 17,2 % pa celo ve~krat. Po dolìni bivanja na dopustu izrazito izstopajo upokojenci iz Avstrije (kar ~etrtina jih je letno na dopustu ve~ kot 3 tedne). 6.3. POGLAVITNI TURISTI^NI MOTIVI GOSTOV V ROGA[KI SLATINI Na vpra{anje Zakaj ste pri{li v Roga{ko Slatino in kateri je bil najvànej{i motiv, da ste obiskali zdravili{~e? je skoraj polovica anketirancev (48,6 %) odgovorila, da so pri{li na zdravljenje ali na rehabilitacijo. V zdravili{~e prihajajo najpogosteje sladkorni bolniki, bolniki s teàvami èlod~ne sluznice, òl~a, jeter, vnetja ~revesja ter tisti, ki trpijo za gastritisom in arteriosklerozo. Zdravstven motiv je v prevladi pri tistih, ki so pri{li v Roga{ko Slatino prvi~ (56,8 %), med gosti, ki so tu è bili, pa je takih 43,9 %. Da so tu zaradi zdravljenja, je izjavilo kar 37,7 % samopla~nikov. ^etrtina (24,0 %) anketirancev je odgovorila, da so pri{li v zdravili{~e na dopust (oddih, sprostitev, rekreacijo). Med njimi le petina (20,8 %) ni imela terapij, kar kaè na dejstvo, da so se tudi tisti, ki so pri{li v Roga{ko Slatino na dopust, za to odlo~ili pretèno iz zdravstvenih in preventivnih vzrokov. Ve~ji del gostov brez terapij predstavljajo spremljevalci tistih gostov, ki so pri{li v Roga{ko Slatino na zdravljenje. Tako je bilo po oceni pravih dopustnikov le nekaj ve~ kot 6 % gostov. To ne presene~a, saj sodi zdravili{~e v Roga{ki Slatini med slovenska zdravili{~a, ki v zadnjih desetih letih niso {irila take ponudbe. Kar ~etrtina anketirancev (23,1 %) se ni mogla odlo~iti za primarni motiv. Izjavili so, da so pri{li v Roga{- ko Slatino zaradi kombinacije zdravljenja in oddiha ali pa na katerega od dopolnilnih programov zdravili{~a. Torej prevladujejo motivi za ohranitev zdravja, ki se kaèjo v razli~nih zdravstveno-preventivnih aktivnostih (pitje vode, razne masaè in kopeli, dietna prehrana, razli~ne {portno-rekreativne aktivnosti in podobno). Zdravstvena preventiva je pogostej{a pri starej{ih gostih (pri 28,4 % gostov starih 70 let in ve~), pri tistih, ki so v Roga{ki Slatini bili è ve~krat (30,3 %) in pri samopla~nikih (28,1 %). V poletnem ~asu pride v Roga{ko Slatino nekaj ve~ izletnikov (3,5 % anketirancev), zunaj glavne sezone pa tudi obiskovalcev, ki so pri{li na seminarje ali druge aktivnosti (0,8 %). Zdravili{~e privablja izredno malo enodnevnih izletnikov. Skoraj enotno so ugotavljali, da v kraju ni bazenov, ki bi privabili ve~ izletnikov. V povezavi s prevladujo~im motivom za obisk v Roga{ki Slatini so zanimive tudi naslednje ugotovitve: • Letni ~as anketiranja: ne kaè ve~jih razlik, saj je tudi v poletnem ~asu prevladujo~ zdravstveni motiv (46,3 % anketirancev), zdravstvena preventiva in oddih pa sta zastopana enakovredno. 91 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat DR@AVNA PRIPADNOST Slovenija Avstrija Italija Hrva{ka druge dràve STAROST do 39 let 40 do 49 let 50 do 59 let 60 do 69 let 70 let in ve~ [TEVILO PRIHODOV enkrat (prvi~) dva do petkrat {estkrat in ve~ 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 {tevilo anketiranih oseb zdravljenje (rehabilitacija) zdravstvena preventiva dopust izlet drugo Slika 30: Sestava anketiranih gostov v Roga{ki Slatini glede na prevladujo~ motiv za obisk zdravili{~a ter glede na dràvno pripadnost, starost in na~in pla~ila. DR@AVNA PRIPADNOST Slovenija Avstrija Italija Hrva{ka druge dràve STAROST do 39 let 40 do 49 let 50 do 59 let 60 do 69 let 70 let in ve~ NA^IN PLA^ILA samopla~nik zdravstveno zavarovanje kombinirano drugo 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 {tevilo anketiranih oseb enkrat (prvi~) dva do petkrat {est do desetkrat enajst do dvajsetkrat enaindvajsetkrat in ve~ Slika 31: Sestava anketiranih gostov v Roga{ki Slatini glede na pogostost prihodov v zdravili{~e ter glede na dràvno pripadnost, starost, na~in pla~ila. 92 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 38: Sestava anketiranih gostov v Roga{ki Slatini glede na prevladujo~ motiv za obisk zdravili{~a ter glede na vir informacij, s pomo~jo katerega so izvedeli za zdravili{~e. motiv {tevilo % vir informacij {tevilo % zdravljenje (rehabilitacija) 632 48,6 zdravnikovo priporo~ilo 580 44,6 zdravstvena preventiva 301 23,1 prijatelji, znanci, sorodniki 339 26,1 dopust, rekreacija, sprostitev 312 24,0 lastne izku{nje in vedenje 222 17,1 izlet, turisti~ni obisk 45 3,5 turisti~na agencija 40 3,1 drugo (seminar …) 10 0,8 prospekti, RTV oglasi 67 5,2 skupaj 1300 100,0 drugo 41 3,1 brez odgovora 11 0,8 skupaj 1300 100,0 • Starost anketirancev: zdravstveni motiv je najpogosteje zastopan pri gostih, starej{ih od 50 let (51 % anketirancev v tej starosti je pri{lo v Roga{ko Slatino na zdravljenje), sledi pa prihod zaradi zdravstvene preventive (25,8 %). Pri gostih, ki so mlaj{i od 40 let, je zdravstveni motiv {e vedno najpogostej{i (36,9 %), vendar pa mu (zlasti pri samopla~nikih) sledita oddih in rekreacija (29,7 %). • Dràvna pripadnost anketirancev: doma~i gosti prihajajo v Roga{ko Slatino pretèno na zdravljenje (55,5 %), prav tako gosti iz Hrva{ke (56,5 %). Pri gostih iz drugih dràv pa sta prevladujo~a motiva zdravstvena preventiva in oddih (skupaj 59,7 %). • Na~in prihoda v Roga{ko Slatino: med gosti, ki prihajajo na zdravljenje, jih dve tretjini (62,2 %) pride v zdravili{~e samih, med tistimi, ki so tu zaradi zdravstvene preventive ali oddiha, pa jih je 61,2 % pri{lo s partnerjem ali svojcem. 6.4. VIRI INFORMACIJ O ZDRAVILI[^U V ROGA[KI SLATINI Na zastavljeno vpra{anje Po ~igavem nasvetu ste prvi~ pri{li v Roga{ko Slatino? je kar 44,6 % anketirancev odgovorilo, da so pri{li na priporo~ilo zdravnika. Sledijo nasveti prijateljev, znancev ali sorod-nikov (26,1 %) ter lastne izku{nje in vedenje (17,1 %). Ugotovitve potrjujejo, da je zdravili{~e (zaradi svojih posebnih indikacij) poznan in priznan turisti~ni kraj v Sloveniji in {ir{e. Za anketirance, ki so bili med anketiranjem v zdravili{~u prvi~, je zdravnik najpomembnej{i informator (49,5 %), sledijo pa prijatelji (22,7 %). Le 5,9 % teh anketirancev je pri{lo v Roga{ko Slatino s pomo~- jo turisti~ne agencije (vsi so tujci) in 7,8 % s pomo~jo oglasov. Pri gostih iz Slovenije in Hrva{ke je najpomembnej{i informator zdravnik, pri gostih iz Italije (65,2 %) in Avstrije (44,0 %) pa so to prijatelji in znanci. To spoznanje je potrebno izkoristiti pri promociji zdravili{~a v tujini. 6.5. POGOSTOST PRIHODOV V ROGA[KO SLATINO Prvi~ je bila v Roga{ki Slatini dobra tretjina anketirancev (37,0 %). Med njimi je najve~ gostov iz Slovenije, ki jih je na zdravljenje napotilo zdravstveno zavarovanje (kar 42,7 % anketiranih Slovencev) ter gostov iz bolj oddaljenih dràv (49,4 %), predvsem iz Rusije. Delè gostov, ki se v Roga{ko Slatino vra~ajo ve~- krat (14,3 % jih je bila tu ve~ kot desetkrat; nekateri tudi ve~ kot tridesetkrat), je visok. Med gosti v starosti od 40 do 49 let jih je bila vsaj enkrat tu è polovica, v starosti od 60 do 69 let dve tretjini in v starosti nad 70 let kar tri ~etrtine (77,2 %). Med njimi je tudi najve~ gostov, ki prihajajo v Roga{ko Slatino vsako leto. Gosti iz Avstrije in Hrva{ke dobro poznajo zdravili{~e in se pogosto vra~ajo. Ve~ kot desetkrat je bilo v Roga{ki Slatini kar 33 % gostov iz Avstrije in 29,4 % iz Hrva{ke. Delè povratnikov je visok tudi med gosti iz Italije (73,9 % jih je bilo v Roga{ki Slatini è vsaj enkrat). Najve~ jih prihaja iz trà{ke, gori{- ke in videmske pokrajine (pomemben delè predstavljajo zamejski Slovenci). 93 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 39: Sestava anketiranih gostov v Roga{ki Slatini glede na {tevilo prihodov v zdravili{~e in glede na dolìno bivanja v zdravili{~u. prihodi v zdravili{~e {tevilo % dolìna bivanja v zdravili{~u {tevilo % enkrat (prvi~) 481 37,0 1 dan 26 2,0 dvakrat do trikrat 268 20,6 2 do 3 dni 56 4,3 {tirikrat do petkrat 183 14,1 4 do 7 dni 346 26,6 {estkrat do desetkrat 182 14,0 8 do 14 dni 680 52,3 enajstkrat do dvajsetkrat 116 8,9 15 do 21 dni 179 13,8 enaindvajsetkrat in ve~ 70 5,4 22 dni in ve~ 13 1,0 skupaj 1300 100,0 skupaj 1300 100,0 Zanimiva je pogostost prihodov glede na na~in pla~ila. Anketiranci, ki jim je zdravljenje pla~alo zdravstveno zavarovanje, so bili v Roga{ki Slatini ve~inoma prvi~ (53,4 %). Vse vi{ji postaja tudi delè gostov, ki si prvo zdravljenje v zdravili{~u pla~ajo sami. Tujci so odgovarjali tudi na vpra{anje, kolikokrat so è bili v Sloveniji?. 57 anketirancev iz tujine (19 iz Avstrije, 13 iz Italije, 10 iz Rusije); to je 12,4 % tujcev, je bilo v Sloveniji prvi~. 6.6. DOL@INA BIVANJA GOSTOV V ROGA[KI SLATINI Iz podatkov SURS-a je razvidno, da se povpre~na dolìna bivanja gostov v Roga{ki Slatini zmanj- {uje. V sedemdesetih letih je bila okoli 10 dni, v osemdesetih letih okoli 9 dni, v devetdesetih letih pa se je zniàla na 6,3 dni. Vzroka sta predvsem pove~anje deleà samopla~nikov in s tem (ob visokih cenah) kraj{e bivanje gostov ter pove~anje deleà gostov, ki pridejo na zdravni{ke preglede, na dopust, na razne seminarje in podobno. Gosti, ki so bili zajeti v anketiranje, so bivali v Roga{ki Slatini povpre~no 10,6 dni. Razkorak med obema navedenima podatkoma kaè, da v anketiranje niso bili v dovoljni meri zajeti gosti, ki prihajajo v zdravili{~e za kraj{i ~as. Na vpra{anje Koliko dni nameravate bivati v zdravili{~u? jih je namre~ ve~ kot polovica odgovorila, da namerava bivati od 8 do 14 dni (leta 1996 in 1997 ve~ji del le 10 dni). ^etrtina anketirancev (26,6 %) je pri{la v Roga{ko Slatino za 1 teden, 14,8 % pa za 3 tedne in ve~. Deleènodnevnih izletnikov in gostov, ki so tu bivali 2 do 3 dni (seminarji, zdravni{ki pregledi in podobno), je zelo nizek. V povezavi z dolìno bivanja gostov v Roga{ki Slatini so zanimive tudi naslednje ugotovitve: • Motiv za prihod v zdravili{~e: v Roga{ki Slatini ostanejo najdlje gosti, ki so pri{li na zdravljenje (63,1 % teh gostov biva 10 do 14 dni, 18,8 % pa ve~ kot 14 dni). Najve~ji del dopustnikov ostane v Roga{ki Slatini le 1 teden (45,5 %). • [tevilo prihodov v Roga{ko Slatino: gosti, ki pridejo v Roga{ko Slatino prvi~, bivajo v povpre~ju od 8 do 14 dni (49,1 % gostov). Povpre~na dolìna bivanja se podalj{uje pri gostih, ki se redno vra~ajo v zdravili{~e (ki so bili tu è {estkrat ali ve~). Med njimi jih 59 % biva v zdravili{~u 2 tedna, 16,6 % pa 3 tedne ali ve~. • Dràvna pripadnost anketiranca: zaradi bliìne, mònosti ve~kratnega vra~anja, pa tudi zaradi visokih cen, pride visok delè Slovencev v Roga{ko Slatino le za 1 teden (31,2 %). Tujci prihajajo v zdravili{~e najmanj za 10 do 14 dni (57,7 %) ali ve~ (20 %). Le petina tujcev (18,3 %) biva tu 1 teden. • Vrsta objekta za bivanje: opazna je tudi razlika med posameznimi vrstami bivalnih objektov. V novej- {ih hotelih (Donat in Sava), kjer prevladujejo samopla~niki, biva najve~ gostov od 8 do 14 dni (51 %) ali manj (26,9 %). Tu biva tudi ve~ina gostov, ki pride na seminarje in zdravni{ke preglede. V Zdravili{kem domu, hotelu Styria in hotelu Strossmayer biva ve~ina gostov 14 dni (61,4 %), v hotelu Slovenija pa 1 teden (50,3 %). V prvih prevladujejo gosti, ki jih je v zdravili{~e napotilo zdravstveno zavarovanje, v hotelu Slovenija pa samopla~niki. 94 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 6.7. RAZPOREDITEV GOSTOV PO POSAMEZNIH TURISTI^NIH NAMESTITVENIH OBJEKTIH Rezultati anketiranja prikazujejo dokaj podobno razporeditev gostov po namestitvenih zmogljivostih, kot jo prikazuje statistika no~itev podjetja Zdravili{~e Roga{ka. Preglednica 40: Razporeditev anketiranih gostov po posameznih turisti~nih namestitvenih objektih v Roga{ki Slatini ter primerjava z deleèm no~itev po podatkih podjetja Zdravili{~e Roga{ka (Anketiranje v Roga{ki Slatini 1994–1997; Zdravili{~e Roga{ka 1997). namestitveni objekti {tevilo gostov % gostov % no~itev (podatki Zdravili{~a Roga{ka) hotel Donat 251 14,7 21,9 hotel Sava 590 34,5 37,6 hotel Zagreb 24 1,4 7,2 hotel Park 26 1,5 1,4 Zdravili{ki dom (Grand hotel) 197 11,5 8,2 hotel Styria 256 15,0 6,4 hotel Strossmayer 82 4,8 3,5 hotel Slovenija 194 11,3 8,9 hotel So~a 16 0,9 1,9 vila Golf 21 1,2 – zasebne sobe 37 2,2 0,8 drugo 16 1,0 2,2 skupaj1 1710 100,0 100,0 Opomba: 1 ostali anketiranci niso bivali v Roga{ki Slatini (enodnevni izletniki). DR@AVNA PRIPADNOST Slovenija Avstrija Italija Hrva{ka druge dràve STAROST do 39 let 40 do 49 let 50 do 59 let 60 do 69 let 70 let in ve~ NA^IN PLA^ILA samopla~nik zdravstveno zavarovanje kombinirano drugo 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 {tevilo anketiranih oseb hoteli Donat, Sava, Zagreb hoteli Styria, Strossmayerjev dom, Zdravili{ki dom hotel Slovenija drugo Slika 32: Sestava anketiranih gostov v Roga{ki Slatini glede na vrsto namestitvenega objekta v zdravili{~u ter glede na dràvno pripadnost, starost in na~in pla~ila. 95 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Skoraj polovica anketirancev je bivala v novej{ih in dràjih hotelih Donat in Sava, v katerih je bilo leta 1996 kar 47,1 % vseh hotelskih leì{~ v zdravili{~u. Kar 84,7 % vseh gostov je samopla~nikov. Tu biva tudi ve~ kot polovica gostov, ki prihaja v Roga{ko Slatino z druìno (58 %) ali v organiziranih skupinah (55,7 %). Gosti iz Slovenije so v teh hotelih v manj{ini (tu biva le 33,6 % vseh doma~ih gostov). Med tujci je najve~ gostov iz Avstrije in Italije (kar 79,8 % gostov iz obeh dràv biva le v teh objektih). Le petina anketiranih samopla~nikov (20,8 %) je bivala v Zdravili{kem domu, hotelu Styria in hotelu Strossmayer. Zaradi nìjih cen so v teh objektih med samopla~niki pretèno le gosti iz Slovenije. Ve~- ji del teh gostov je na zdravljenje napotilo zdravstveno zavarovanje (48,6 %). Zaradi nìjih cen ima zna~ilno sestavo gostov tudi hotel Slovenija; kar 86,7 % je samopla~nikov, 76,2 % je gostov iz Slovenije. V drugih namestitvenih objektih je bival le manj{i del anketirancev (5,3 %). Zelo malo jih je bivalo v zasebnih sobah (2,2 %); med njimi ve~inoma le gosti iz Slovenije in Hrva{ke. Povpre~na letna zasedenost teh leì{~ je zelo nizka (le okoli 2 %). Po podatkih SURS-a so leta 1996 ta leì{~a predstavljala kar 15 % vseh nastanitvenih zmogljivosti v Roga{ki Slatini, na njih pa je bilo zabeleènih le 0,7 % vseh no~itev. 6.8. TERAPEVTSKE POTREBE GOSTOV Zdravili{~e Roga{ka je usposobljeno za zdravljenje bolezni poìralnika, èlodca in dvanajstnika, tankega in debelega ~revesa, bolezni jeter, òl~nika in trebu{ne slinavke, razne bolezni metabolizma, sladkorne bolezni, zmanj{evanja ~ezmerne teè in drugo. V ta namen deluje ve~ splo{nih in speciali-sti~nih ambulant s podro~ja gastroenterologije, kardiologije, fiziatrije, dermatologije, psihiatrije, gine-kologije, ìlne kirurgije in estetske plasti~ne kirurgije. Od leta 1985 je zdravili{~e registrirano tudi kot Center za preventivo, nadaljevalno zdravljenje in rehabilitacijo gastroenterolo{kih in metabolnih obolenj. Osnovo zdravstvenih storitev v zdravili{~u v Roga{ki Slatini predstavlja naravna mineralna voda Donat Mg, ki je po kemijski sestavi edinstvena na svetu. Zaradi visoke vsebnosti za zdravje posebej koristnih snovi (balneomedicinsko pomembnih ionov) in dokazanih fiziolo{kih u~inkov je u~inkovito pomò- no zdravilno sredstvo. Zdravilna voda se uporablja pri zdravljenju ustreznih obolenj v obliki pitne kure in v obliki kopeli. Velik del zdravilnosti pripisujejo magneziju, ki ga je v litru vode raztopljenega ve~ kot 1000 mg. Magnezij je koencim v ve~ kot 200 metabolnih procesih, omogo~a oksidacijo ma{~obnih kislin, zmanj{uje raven holesterola, trigliceridov in se~ne kisline v krvi. V Donatu Mg so tudi sulfati (ve~ kot 2000 mg/l), ki v povezavi z magnezijem pospe{ujejo praznenja òl~nika in prebavo. Hidrogenkarbonat (ve~ kot 8000 mg/l) zniùje kislost èlo~nega soka, litij (okoli 2,5 mg/l) in bromid (okoli 0,4 mg/l) delujeta antide-presivno, fluorid (okoli 0,2 mg/l) u~inkuje proti zobni gnilobi, {tevilni drugi elementi pa so biokataliza-torji in jih organizem potrebuje za delovanje {tevilnih encimskih reakcij. Preglednica 41: [tevilo opravljenih zdravni{kih in terapevtskih storitev leta 1986 in 1997 (Zdravili{~e Roga{ka 1999). zdravni{ka storitev leto 1986 leto 1997 terapevtska storitev leto 1986 leto 1997 ambulantni pregledi 45117 24052 hidroterapija 189834 83334 instrumentalni pregledi 2255 4322 elektroterapija 25461 124553 ultrazvo~ni pregledi 3082 4498 kinezioterapija 83269 – pregledi radiologa 4754 6702 mehanoterapija 3604 – cikloergometrija 91 678 medicinska kozmetika 1637 – EKG 2818 2560 ostali postopki 8208 – akupunktura 677 617 fizioterapija 11998 – pregledi medic. rehabilitacije 30467 15026 skupaj 324011 207887 skupaj 89261 58455 96 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Seznam drugih terapevtskih postopkov je zelo dolg. Mednje sodi kineziterapija, hidrokinezite-rapija, balneogimnastika, hidrogalvanizacija, elektroterapija, magnetoterapija, termoterapija, mehanoterapija, fototerapija, inhalacijska terapija, akupunktura. Izvaja se tudi peloidna terapija z anorganskim fangom (^ujè 1982, 13–14). Gostom so na voljo razne masaè in drugi postopki. Celotna medicinska rehabilitacija poteka v stavbi Terapije na severni strani zdravili{kega parka, levo pa je Pivnica za izvajanje pitnih kur. Poleh razli~nih terapevtskih postopkov so gostom zdravili{~a na voljo tudi razli~ni programi, ki jih uvajajo v bolj zdrav na~in ìvljenja, izbolj{anje psihofizi~nih sposobnosti in v izogibanje negativnemu stresu (na primer programi za odvajanje kajenja, programi za huj{anje, rekreativni in spro-stitveni programi in podobno). Zdravili{~e vodi statistiko o opravljenih zdravni{kih in fizioterapevtskih storitvah. Med letoma 1986 in 1997 je (podobno kot pri obsegu turisti~nega prometa) opazno zmanj{anje vseh vrst zdravstvenih in fizioterapevtskih storitev. K temu je prispevalo tudi dejstvo, da je leta 1986 zdravstveno zavarovanje pla~alo 67,4 % vseh zdravstvenih storitev, leta 1997 pa le {e 43,7 % (Zdravili{~e Roga{ka 1999). Med letoma 1994 in 1997 je kar 90,8 % vseh anketiranih gostov v Roga{ki Slatini odgovorilo, da so v zdravili{~u uporabili kak{nega od terapevtskih postopkov. Desetina anketirancev (9,5 %) je imela za edini terapevtski postopek pitje mineralne vode. Kot preventivno sredstvo so vodo pili pretè- no gosti, ki so bili na dopustu ter svojci, ki so spremljali pacienta na zdravljenju. Pitje mineralne vode so kot edino terapevtsko sredstvo nadpovpre~no uporabljali tudi gosti, ki so starej{i od 70 let. Po navodilih zdravnika je kar 81,3 % anketirancev uporabilo enega ali ve~ terapevtskih postopkov. Najve~ razli~nih terapevtskih postopkov so uporabili gosti v starosti od 50 do 70 let (86 % vseh gostov v tej starosti) in tisti, ki jih je v zdravili{~e napotilo zdravstveno zavarovanje (96,8 %). Terapevtske postopke so bolj uporabljali tujci (84,7 %) kot gosti iz Slovenije (79,4 %). Najbolj pogosto uporabljen terapevtski postopek je ro~na masaà; to je imelo kar 59,7 % vseh anketirancev. Sledijo pitje mineralne vode (53,1 %), mineralne kopeli, fango obloge, gimnastika in fizioterapija. Zeli{~ne kopeli so zastopane nekoliko manj; najbr` zaradi tega, ker so jih anketiranci poveza-li z mineralnimi kopelmi. 7,2 % anketirancev ni navedlo, katere terapije so imeli. Poseben terapevtski postopek je tudi dietna prehrana, ki jo je imelo 2,6 % anketirancev. Preglednica 42: Najbolj pogoste vrste terapevtskih postopkov v Roga{ki Slatini glede na deleànketiranih gostov, ki jih je uporabil. vrsta terapevtskega postopka % gostov vrsta terapevtskega postopka % gostov pitje vode 53,1 telovadba 13,7 ro~na masaà 59,7 razgibavanje, fizioterapija 9,2 podvodna masaà 8,2 elektroterapija 3,8 mineralne kopeli 46,5 razne terapije (ni dolo~eno) 7,2 zeli{~ne kopeli 9,0 drugo 4,9 fango obloge 16,2 dietna prehrana 2,6 inhalacije 3,8 6.9. REKREACIJSKE POTREBE GOSTOV Poleg razli~nih vrst terapevtskih postopkov so gostom na volju tudi razli~ni {portno-rekreacijski objekti in naprave, ki popestrijo turisti~no ponudbo (zlasti tistim, ki so pri{li v zdravili{~e na oddih in rekreacijo ali na zdravstveno preventivo). V {portnem parku so trim steza, mini golf, balini{~e, ve~namensko {portno igri{~e, keglji{~e in lokostrelsko vadbi{~e. Zdravili{~e ponuja 6 zunanjih igri{~ za tenis in {portno dvorano s 4 igri{~i in igri{~em za squash. V pokritih objektih so gostom na voljo kopalni bazen (v hote-97 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 43: Najbolj pogoste rekreacijske aktivnosti v Roga{ki Slatini glede na deleànketiranih gostov, ki se je rekreiral. vrsta rekreacijske aktivnosti % gostov vrsta rekreacijske aktivnosti % gostov sprehajanje 43,6 igranje golfa (na vadi{~u) 0,6 plavanje 37,6 telovadba 4,1 igranje tenisa 11,2 fitness 5,4 kolesarjenje 2,2 savna 3,4 igranje mini golfa 2,1 drugo 0,9 lu Donat), savne in fitness studio, na prostem pa vadbi{~e za golf in smu~i{~e z umetnim zasneèvanjem na Janini. Med anketiranjem {e ni bilo zgrajeno novo termalno kopali{~e (ob PTC Sonce), ki je za~elo delovati leta 1998. Na vpra{anje Ali ste se v Roga{ki Slatini tudi kaj rekreirali, oziroma uporabljali {portno-rekreacijske objekte in naprave? je tretjina (33,6 %) anketirancev odgovorila, negativno. Med njimi so nadpovpre~no zastopani starej{i gosti in tisti, ki so pri{li na zdravljenje. Najve~ anketirancev (43,6 %) se je sprehajalo, vendar pa je bilo to skoraj za polovico gostov edina rekreacijska aktivnost. Urejen zdravili{ki park, okoli{ki gozdovi in blìnji razgledni vrhovi s slikovito okolico (na primer Bellevue) so zelo primerni za tako obliko rekreacije. Zanimivo je, da si je veliko gostov èlelo {e bolj{o urejenost sprehajalnih poti in bolj{o ozna~bo. S plavanjem se je ukvarjala dobra tretjina gostov (37,6 %). Delè bi bil vi{ji, ~e bi bilo na voljo ve~ vodnih povr{in (med anketiranjem je bil edini pokriti bazen le v hotelu Donat). Po mnenju anketirancev je bila to najve~ja pomankljivost v turisti~ni ponudbi zdravili{~a. Bazen so uporabljali predvsem gosti, ki so bivali v hotelu Donat (66,7 % vseh anketirancev iz tega hotela); iz drugih hotelov le tretjina gostov. Z drugimi rekreacijskimi aktivnosti se je (zaradi razmeroma visoke starosti) ukvarjal le manj{i del gostov. Tenis je igralo le 11,2 % anketirancev, medtem ko je kolesarilo, igralo mini golf ali vadilo na vadi{~u za (pravi) golf manj kot 2 % anketirancev. Glede na rezultate ankete so obstoje~i {portno-rekreacijski objekti v Roga{ki Slatini dokaj slabo izkori{~eni oziroma za njih (glede na prevladujo~e starej{e goste) ni pravega zanimanja. Z rekreacijo se namre~ bolj ukvarjajo le gosti, ki so pri{li v zdravili{~e na dopust (v tej skupini gostov 61,5 % anketirancev) in mlaj{i od 50 let (61,8 %). 6.10. IZLETNI[KA AKTIVNOST GOSTOV V ROGA[KI SLATINI IN OKOLICI Za ugotavljanje akcijskega radija gostov zdravili{~a smo anketirance povpra{ali, ali ste bili med bivanjem v zdravili{~u kje na izletu. Pri tem je bilo mi{ljeno vsako gibanje zunaj zdravili{ko-turisti~ne in oskrbno-storitvene cone Roga{ke Slatine (to je osrednjega dela naselja). Kar 44,5 % anketirancev je odgovorilo, da na izletu niso bili. Med njimi so bili nadpovpre~no zastopani gosti, starej{i od 70 let (54,5 % vseh gostov v tej starosti), tisti, ki jih je v zdravili{~e napotilo zdravstveno zavarovanje (56,3 %), ali pa so pri{li v Roga{ko Slatino brez osebnega avtomobila (51 %). Najblìja sprehajalna obmo~ja (okoli{ki hribi in izletni{ke to~ke) so bila edina izletni{ka to~ka 12,5 % anketirancev. 43 % anketirancev je izjavilo, da so bili na izletu tudi drugje kot le na okoli{kih hribih. Med njimi so nadpovpre~no zastopani gosti, ki so pri{li v Roga{ko Slatino na dopust (60,3 %), tujci (51,6 %; med Italijani kar 59,8 %) in gosti v starosti od 40 do 59 let. Zanimivo je, da se je za izlet odlo~ilo ve~ gostov, ki so v Roga{ki Slatini è bili (45 %), od tistih, ki so bili tu prvi~ (40,1 %). Pri slednjih je bilo v ve~ini primerov zdravljenje prevladujo~ motiv za obisk zdravili{~a, zato so ve~ji del ~asa namenili tej dejavnosti. 98 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 44: Najbolj pogosta izletni{ka obmo~ja glede na deleànketiranih gostov v Roga{ki Slatini. izletni{ka obmo~ja % gostov izletni{ka obmo~ja % gostov okolica zdravili{~a (Bellevue …) 26,7 Ptuj, Ptujska Gora 4,8 steklarne v Roga{ki Slatini 10,9 Maribor 2,4 Bo~, Dona~ka gora 6,2 Celje 2,0 obmo~je Olimja (Sopote) 12,6 drugo (v Sloveniji) 5,2 Atomske Toplice (Pod~etrtek) 18,7 Hrva{ka 1,5 V tem pogledu Roga{ka Slatina posebej ne izstopa, saj je manj{a prostorska mobilnost gostov zna~ilna za ve~ino klasi~nih zdravili{kih krajev, v katerih so prevladujo~i motivi zdravljenje, rehabilitacija ali zdravstvena preventiva. Ker so gosti zdravili{~a vezani na vsakodnevne terapevtske postopke, so manj mobilni. ^ez dan se ve~inoma zadrùjejo le v zdravili{kem parku ali gredo na sprehod v okolico. Najbolj obiskana izletni{ka obmo~ja gostov v Roga{ki Slatini so okoli{ki hribi (Bellevue, Janina, Cvetli~ni hrib, Tav~arjev hrib, Trà{ki hrib). Tu je bila kar ~etrtina vseh anketirancev (26,7 %). Sledi obisk Atomskih Toplic (18,7 %) in obmo~ja Olimja z okolico (12,6 %). Na tem obmo~ju se je razvila prava turisti~na regija s kopali{~em v Atomskih Toplicah in ve~ izletni{kimi to~kami (grad Olimje, kme~ki turizem Jelenov greben, kmetija Amon, tovarna ~okolade, pivovarna). Obmo~je je zelo zanimivo za tujce, saj je bilo tu na izletu kar 36 % Avstrijcev in 33 % Italijanov, med Slovenci pa le 13,2 %. Velik del izletnikov se je pripeljal organizirano s turisti~nim vlakom. Del anketirancev je tudi izjavil, da so se redno ali ob~asno peljali z osebnim avtomobilom na kopanje v Atomske Toplice. Ker predstavljajo del turisti~ne ponudbe Roga{ke Slatine tudi proizvodi iz stekla in kristala, smo med izlete uvrstili tudi obisk industrijske prodajalne pri Steklarni Roga{ka in pri Steklarski {oli v Trì{~u (10,9 %). Pogostej{i izletni{ki to~ki sta tudi Bo~ in Dona~ka gora (6,2 % gostov). Manj{i del gostov je bil na izletu na Ptujski gori in na Ptuju, v Mariboru, Celju, drugje v Sloveniji in na Hrva{kem. Kljub temu da se cerkev na Sladki gori pojavlja v ve~ vodnikih, jo je obiskalo le nekaj anketirancev. Te izlete so anketiranci ve~inoma opravili individualno z osebnimi avtomobili. 6.11. ZADOVOLJSTVO GOSTOV Z ZDRAVSTVENO IN TURISTI^NO PONUDBO Anketirance smo vpra{ali, kako so zadovoljni z zdravstveno in turisti~no ponudbo v Roga{ki Slatini. Z zdravstvenimi storitvami so bili skoraj vsi zelo zadovoljni in niso imeli pripomb. Le nekaj gostov je izjavilo, da ima zdravstveno osebje monopolni poloàj in imajo zaradi tega slab odnos do bolnikov. Preglednica 45: Ocena turisti~ne ponudbe v Roga{ki Slatini s strani anketiranih gostov. ocena turisti~ne ponudbe {tevilo gostov % gostov 1 – zelo nezadovoljni 1 0,1 2 – nezadovoljni 32 2,5 3 – {e kar zadovoljni 129 9,9 4 – zadovoljni 601 46,2 5 – zelo zadovoljni 537 41,3 skupaj 1300 100,0 99 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Nekoliko manj enotne so bile ocene turisti~ne ponudbe, ki je dobila povpre~no oceno 4,26. Del anketirancev je kot razlog za nìjo oceno navedel slabo opremo v starej{ih hotelih, neprijazno osebje, slabo hrano, razli~na dopla~ila za nujne storitve, hrup, neurejenost okolja in drugo. Najvi{je so turisti~no ponudbo ocenili starej{i gosti (4,45), ki ve~inoma niso imeli pripomb in niso pogre{ali dodatne ponudbe. Slab{e so turisti~no ponudo ocenili mlaj{i gosti (4,06), samopla~niki (4,00), ki za svoj denar zahtevajo bolj{o storitev, ter gosti, ki so v Roga{ki Slatini è bili (4,22). Njihova glavna pripomba je bila, da se objekti in ponudba slab{ajo. Zaradi tega se je povpre~na ocena 4,32 leta 1994 zniàla na 4,22 leta 1997. Nekoliko vi{je od povpre~ja so turisti~no ponudbo ocenili le gosti iz Hrva{- ke in Avstrije. Na vpra{anje Ali imate kak{no pripombo na turisti~no ponudbo – kaj pogre{ate, zlasti med turisti~- no infrastrukturo? je kar 30,3 % anketirancev odgovorilo pozitivno. Najve~ pripomb na turisti~no ponudbo so imeli mlaj{i gosti (kar 47,7 % teh gostov) in gosti, ki so pri{li na dopust (35,9 %). Najve~ anketirancev (20,8 %) je pogre{alo bazen (pokrit in na prostem). Ugotavljali so, da so è v ve~ini slovenskih zdravili{~ zgradili tako imenovane termalne riviere, ki so zelo popestrile turisti~no ponudbo. Bazensko ponudbo najbolj pogre{ajo gosti, ki so pri{li v Roga{ko Slatino na dopust (27,9 % teh gostov), mlaj{i gosti (30,6 %), samopla~niki (24,3 %) in tujci. Kar nekaj med njimi se je redno ali ob~asno vozilo v Atomske Toplice. Z odprtjem termalnega kopali{~a v Roga{ki Slatini (leta 1998) se je stanje izbolj{alo. Ta sestava gostov je èlela tudi ve~ zabave in razvedrila (8,6 % anketirancev), kar pa je bilo v nasprotju z zahtevami starej{ih gostov, ki so èleli mir in so (poleg mineralne vode in zdravstvenih storitev) le-tega ocenjevali kot eno najve~jih vrednot zdravili{~a. S kulturnimi prireditvami je bila ve~ina gostov zadovoljna. Med mnenji in pripombami anketirancev izpostavljam naslednje: • Gosti, ki è vrsto let prihajajo v Roga{ko Slatino, ugotavljajo, da je zadnjih deset let stanje vedno slab- {e. Hoteli se ne obnavljajo, nekateri so zaprti in propadajo. Gosti èlijo, da bi se izbolj{al standard v hotelih. Cenej{i namestitveni objekti, ki {e obratujejo (hotel Styria, Grand hotel, Strossmayerjev dom), so bili nazadnje prenovljeni v drugi polovici sedemdesetih let ali {e prej, zato jih je nujno potrebno obnoviti. Obnove sta potrebna tudi novej{a hotela Donat in Sava, ~e èlita zadràti tuje goste in goste samopla~nike. Nad opremljenostjo sob se najbolj pritoùjejo gosti v Zdravili{kem domu in hotelu Styria. ^eprav jih je v zdravili{~e napotilo zdravstveno zavarovanje (penzioni so zato cenej{i), gosti menijo, da bi standard moral biti vi{ji. • Gosti v hotelu Donat, Styria in Zdravili{kem domu, ki bivajo na vzhodni strani hotelov ob cesti proti Cvetli~nemu hribu, se pritoùjejo zaradi prometnega hrupa (dostava v hotele s tovornjaki ob 6. uri zjutraj, lokalni promet), hkrati pa ugodno ocenjujejo ureditev dela Celjske ceste v sprehajalno obmo~je. • Nekatere goste moti slaba urejenost okolice, zlasti sprehajalnih poti (èlijo bolj{e ozna~be, ve~ po~ivali{~, oziroma klopi, ve~ ko{ev za smeti in podobno). Druìne z otroki (ki pa jih pride v zdravili{~e zelo malo) pogre{ajo otro{ko igri{~e. Na ureditev osrednjega dela zdravili{kega parka gosti niso imeli pripomb. • Med pripombami na turisti~no infrastrukturo so anketiranci opozorili le na pomanjkanje vodnih povr- {in in povr{in za son~enje. Ve~ina gostov ne pogre{a novih {portno-rekreacijskih objektov in naprav, obstoje~e pa zelo malo uporablja. ^e upo{tevamo rezultate ankete, je izgradnja {portno-rekreacij-skega centra vpra{ljiva nalòba. Za njegovo izkori{~enost bi morali v zdravili{~u pridobiti ve~ji delè mlaj{ih gostov z druga~nimi (nezdravstvenimi) motivi. 6.12. PRIMERJAVA REZULTATOV ANKETIRANJA V ROGA[KI SLATINI Z REZULTATI DRUGIH ANKETIRANJ V SLOVENSKIH ZDRAVILI[^IH Rezultate anketiranja v Roga{ki Slatini sem primerjal z rezultati podobnih anketiranj v slovenskih zdravili{~ih v zadnjih desetih letih, ~eprav je treba opozoriti, da med primerjanimi analizami obstaja cela 100 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 vrsta razlik, ki zmanj{ujejo mònost neposredne primerjave. Najpomembnej{a je ta, da obstoje~e analize podajajo rezultate anketiranja gostov le za skupino slovenskih zdravili{~ in ne za posamezne zdravili{ke kraje. [e manj primerna je primerjava z rezultati anketiranj v tujini (na primer Bauer 1993 in drugi). Primerjalne analize so naslednje: • Anketiranje gostov v ve~jih slovenskih zdravili{~ih leta 1987, ki ga je izvedel In{titut za marketing z VEK[-a Univerze v Mariboru (Pauko 1988). Anketirali so 722 gostov (to je 0,29 % vseh gostov v slovenskih zdravili{~ih leta 1987); med anketiranci je bilo 63,6 % doma~ih gostov (tudi iz nekdanje Jugoslavije). • Anketiranje tujih gostov v slovenskih zdravili{~ih v poletni sezoni leta 1994, ki ga je izvedel Zavod Republike Slovenije za statistiko ([kafar Boì~ 1995); anketirali so 629 tujih gostov (to je 0,67 % vseh tujih gostov v slovenskih zdravi{~ih leta 1994). • Anketiranje tujih gostov v slovenskih zdravili{~ih v poletni sezoni leta 1997, ki ga je izvedel Statisti~- ni urad Republike Slovenije ([kafar Boì~ 1998); objavljeni so le relativni podatki, tako da ni podat-ka o {tevilu anketiranjih gostov. • anketiranje gostov v Atomskih Toplicah leta 1999 in 2000, ki ga je izvedel avtor (Horvat 1999, 2000); anketiranih je bilo 617 gostov (to je 0,64 % vseh gostov v Atomskih Toplicah v obravnavanem obdobju); med anketiranci prevladujejo doma~i gosti (94,3 %), saj je zdravili{~e usmerjeno predvsem na doma~i trg. Zanimiva je primerjava prevladujo~ih motivov, ki so jih navedli anketiranci, da so se odlo~ili za prihod v zdravili{~e. Po ugotovitvah Pauka (1988, 37–40) se je v drugi polovici osemdesetih let ve~ kot tri ~etrtine takratnih doma~ih gostov odlo~ilo za obisk zdravili{~a zaradi zdravljenja. Danes tak{ni dele- ì veljajo predvsem za tako imenovana klasi~na zdravili{~a v Sloveniji (med katerimi so na primer Roga{- ka Slatina, Dobrna, La{ko, Dolenjske Toplice in druga), ki razen zdravljenja, zdravstvenih terapij in zdravstvene preventive ve~inoma ne nudijo drugih turisti~nih ponudb, ki bi v zdravili{~e privabile razli~ne goste. Medtem pa je v zadnjem desetletju kar nekaj slovenskih zdravili{~ (na primer ^ate{ke Toplice, Moravske Toplice, Atomske Toplice) dopolnilo in spremenilo svojo turisti~no ponudbo, tako da prihaja v njih ve~ina gostov (zlasti v poletni sezoni) na dopust in rekreacijo. Tako imenovane termalne riviere z raznovrstnimi in atraktivnimi vodnimi povr{inami mnogim gostom predstavljajo nadomestilo za morje, privabljajo pa tudi enodnevne izletni{ke goste. S sindikalnim turizmom (po~itni{kimi stanovanji podjetij) in z oddajanjem apartmajev se je v teh zdravili{~ih bistveno pove~al obseg turisti~nega prometa (vsa tri na{teta zdravili{~a so po {tevilu no~itev leta 1996 prehitela Roga{ko Slatino), v nekaterih pa so gosti z zdravstvenim motivom celo v manj{ini. Tako je na primer v poletni sezoni leta 1999 in 2000 v Atomske Toplice pri{lo na zdravljenje, rehabilitacijo ali zdravstveno preventivo le 28,0 % anketirancev, medtem ko jih je na dopust pri{lo kar 50,2 %; 21,7 % pa je bilo enodnevni kopalnih gostov (Horvat 1999, 2000). Tuje goste v slovenska zdravili{~a privablja predvsem mònost oddiha, sprostitve, rekreacije, s tem pa je povezana tudi zdravstvena preventiva. @e v prej{njem desetletju je s temi motivi pri{lo kar 68,7 % vseh gostov, v poletni sezoni leta 1997 pa 70,7 %. Nato sledi zdravstveni motiv, ki je leta 1987 privabil v slovenska zdravili{~a 31,3 % tujcev (Pauko 1988, 38), v poletni sezoni leta 1997 pa le 7,4 % ([kafar Boì~ 1998, 41). Treba je opozoriti, da je pri rezultatih anketiranja leta 1994 in 1997 vpliv poletne sezone zelo o~i-ten in nereprezentativen. To ugotavlja tudi [kafarjeva (1995, 40), ki navaja, da so tujci prihajali v zdravili{~a julija in avgusta predvsem na po~itnice, septembra in oktobra pa je è bil najpomembnej{i zdravstveni motiv. Na vi{ji delè tujih gostov z zdravstvenim motivom kaèjo tudi ugotovitve v Roga{- ki Slatini, saj je med letoma 1994 in 1997 s tem motivom pri{lo v zdravili{~e kar 35,9 % tujih gostov. [tevilo prihodov v zdravili{~e kaè, da je bila ob anketiranju slaba polovica doma~ih gostov v zdravili{~u prvi~, dobra tretjina jih je bila drugi~ ali tretji~ in le nekaj odstotkov jih je bilo v zdravili{~u è ve~ kot petkrat. To potrjuje dejstvo, da gre ve~ina Slovencev v zdravili{~e le nekajkrat v ìvljenju na zdravljenje, le manj{i del pa jih gre na vsakoletno zdravstveno preventivo. Opaziti pa je pove~evanje {tevila 101 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 46: Primerjava deleèv gostov glede na prevladujo~ motiv za prihod v zdravili{ki kraj v Sloveniji (anketiranje v Roga{ki Slatini 1994–1997; Pauko 1988; [kafar Boì~ 1995; [kafar Boì~ 1998; Horvat 1999, 2000). motivi % gostov obmo~je anketiranja Roga{ka Slatina zdravili{ki kraji v Sloveniji Atomske Toplice obdobje anketiranja leta 1994 do 1997 leto 1987 leto 1994 leto 1997 leti 1999 in 2000 vrsta gostov1 vsi doma~i tuji doma~i tuji tuji tuji vsi zdravljenje 48,6 55,5 35,9 76,6 31,3 18,2 7,4 20,4 zdravstvena preventiva 23,1 18,5 31,6 15,0 57,1 23,2 39,0 7,6 dopust, rekreacija 24,0 21,8 28,1 7,6 11,6 36,2 31,7 50,2 izlet, turisti~ni obisk 3,5 3,0 4,4 – – – – 17,8 drugo 0,8 1,2 – 0,8 – 22,4 21,9 3,9 {tevilo gostov 1754 1090 664 459 263 629 – 617 Opomba: 1 leta 1987 so doma~i gosti vsi dràvljani nekdanje Jugoslavije, leta 1994 pa le Slovenije. Preglednica 47: Primerjava deleèv gostov glede na pogostost prihodov v zdravili{ki kraj v Sloveniji (anketiranje v Roga{ki Slatini 1994–1997; Pauko 1988; [kafar Boì~ 1995; [kafar Boì~ 1998; Horvat 1999, 2000). prihodi v zdravili{~e % gostov obmo~je anketiranja Roga{ka Slatina zdravili{ki kraji v Sloveniji Atomske Toplice obdobje anketiranja leta 1994 do 1997 leto 1987 leto 1994 leto 1997 leti 1999 in 2000 vrsta gostov1 vsi doma~i tuji doma~i tuji tuji tuji vsi enkrat (prvi~) 37,0 42,7 26,6 44,8 – 43,3 38,1 24,0 dvakrat do trikrat 20,6 37,1 30,3 18,2 – 27,7 25,2 25,4 {tirikrat do petkrat 14,1 12,1 17,4 37,0 – 11,8 17,7 16,4 {estkrat do desetkrat 14,0 4,8 16,6 ↓ – 10,2 6,0 16,7 enajstkrat in ve~ 14,3 3,3 9,1 ↓ – 7,0 13,0 17,5 {tevilo gostov 1754 1090 664 459 263 629 – 617 Opomba: 1 leta 1987 so doma~i gosti vsi dràvljani nekdanje Jugoslavije, leta 1994 pa le Slovenije. ve~kratnih prihodov v zdravili{~e v tistih zdravili{~ih, ki so se preusmerila predvsem v rekreacijsko turisti~no ponudbo in v katerih imajo {tevilna slovenska podjetja svoja po~itni{ka stanovanja (sindikalni turizem). Tako je bilo na primer ob anketiranju v Atomskih Toplicah tam prvi~ le 24,0 % anketirancev (Horvat 1999, 2000). Tuji gosti izkazujejo v Roga{ki Slatini vi{je {tevilo ve~kratnih prihodov. Vzrok je predvsem dolgo-letna tradicija, indikacije na osnovi edinstvene mineralne vode in poznavanja zdravili{~a (predvsem pri Avstrijcih in Hrvatih). Ve~kratnost prihodov tujcev v druga zdravili{~a je nìja, saj so nekatera zdravili{~a mlaj{a po nastanku, manj znana in imajo podobne indikacije. Visok delè tujcev se odlo~a tudi za spoznavanje in obisk razli~nih zdravili{~. Po podatkih SURS-a se je v zadnjih desetih letih v slovenskih zdravili{~ih povpre~na dolìna bivanja gostov pri doma~ih gostih zmanj{ala za ve~ kot tretjino (s 8,3 dni na 5,5 dni). Predvsem se je 102 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 48: Primerjava deleèv gostov glede na dolìno bivanja v zdravili{kem kraju v Sloveniji (anketiranje v Roga{ki Slatini 1994–1997; Pauko 1988; [kafar Boì~ 1995; [kafar Boì~ 1998; Horvat 1999, 2000). dolìna bivanja gostov % gostov obmo~je anketiranja Roga{ka Slatina zdravili{ki kraji v Sloveniji Atomske Toplice obdobje anketiranja leta 1994 do 1997 leto 1987 leto 1994 leto 1997 leti 1999 in 2000 vrsta gostov1 vsi doma~i tuji doma~i tuji tuji tuji vsi 1 do 3 dni 6,3 7,6 3,9 3,3 1,3 40,1 32,1 27,9 4 do 7 dni 26,6 31,2 18,3 13,0 28,1 33,8 34,6 45,4 8 do 10 dni 52,3 49,3 57,7 30,5 9,9 11,2 10,5 13,4 11 do 14 dni ↓ ↓ ↓ 30,1 28,1 11,2 10,1 11,3 15 dni in ve~ 14,8 11,9 20,1 23,1 32,6 3,7 12,7 1,9 {tevilo gostov 1754 1090 664 459 263 629 – 617 Opomba: 1 leta 1987 so doma~i gosti vsi dràvljani nekdanje Jugoslavije, leta 1994 pa le Slovenije. zniàl delè gostov, ki so v zdravili{~u bivali ve~ kot dva tedna (v Roga{ki Slatini je bilo takih le 11,9 % doma~ih gostov), pove~al pa se je delè gostov, ki so bili v zdravili{~u le 7 dni (v Roga{ki Slatini je takih 31,2 % doma~ih gostov, v Atomskih Toplicah pa celo 45,4 %). ^e je bila dolìna bivanja v zdravili{~u v preteklosti povezana predvsem z dolìno trajanja zdravstvenih programov, je danes vse bolj povezana z motivi gostov, njihovimi finan~nimi mònostmi, v po~itni{kih stanovanjih podjetij pa tudi z dolìno trajanja posamezne izmene sindikalnih gostov. Bliìna, mònost rekreacije ter obsène in atraktivne vodne povr{ine privabljajo v nekatera zdravili{~a tudi enodnevne izletni{ke goste; v Atomskih Toplicah kar 21,7 % anketirancev (Horvat 1999, 2000). Pri tujih gostih je opazno, da jih je v zdravili{~u v poletni sezoni leta 1997 bival najve~ji del le 4 do 7 dni ali celo manj ([kafar Boì~ 1998, 42). V celoletnem povpre~ju pa je njihova povpre~na dolìna bivanja dalj{a in je podobna kot pri doma~ih gostih. To velja predvsem za tako imenovana klasi~na zdravili{~a, kar je razvidno na primeru Roga{ke Slatine (57,7 % anketirancev iz tujine je bivalo 8 do 14 dni, 20,1 % pa ve~ kot 14 dni). Socio-demografska sestava gostov kaè ve~jo primerljivost med anketiranji v Roga{ki Slatini in slovenskih zdravili{~ih v prej{njem desetletju, medtem ko menim, da ugotovljena sestava tujih gostov v slovenskih zdravili{~ih v poletni sezoni 1994 in 1997 ni reprezentativna za celoletno obdobje. Rezultati anketiranja v slovenskih zdravili{~ih leta 1987 in v Roga{ki Slatini med letoma 1994 in 1997 kaèjo, da je skoraj polovico obiskovalcev zdravili{~ starej{ih od 60 let in neaktivnih. Vendar to velja le za klasi~na zdravili{~a. Anketiranje v Atomskih Toplicah kaè, da je sicer {e vedno mo~no zastopana zrela aktivna generacija med 50 in 65 let, vendar pa najvi{ji delè (28,8 %) è dosega mlaj{a generacija med 20 in 39 let (Horvat 1999, 2000). Tudi razmeroma mlaj{a starostna sestava tujih gostov v slovenskih zdravili{~ih v poletni sezoni leta 1997 (nad 60 let je imelo le 26,6 % anketirancev) ([kafar Boì~ 1998, 40) je posledica prevladujo~ega po~itni{kega in preventivnega motiva ter ve~jega deleà izletni{kih gostov. Ekonomska sestava gostov iz Slovenije se je v zadnjih desetih letih spremenila v skladu z zmanj{anjem deleà aktivnih oseb in pove~anjem deleà upokojencev. To je skladno tudi z vi{jim deleèm starej{ih gostov v Roga{ki Slatini. Druga~ne rezultate pa dajejo anketiranja v primerjalnih analizah. V slovenskih zdravili{~ih je bilo v poletni sezoni 1997 med tujimi gosti upokojenih le 31,6 % anketirancev ([karaf Boì~ 1998, 40) med vsemi gosti v Atomskih Toplicah pa 44,9 % gostov (Horvat 1999, 2000). 103 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 49: Primerjava starostne in ekonomske sestave gostov (v %) v zdravili{kih krajih v Sloveniji (anketiranje v Roga{ki Slatini 1994–1997; Pauko 1988; [kafar Boì~ 1995; [kafar Boì~ 1998; Horvat 1999, 2000). starostna in ekonomska sestava gostov % gostov obmo~je anketiranja Roga{ka Slatina zdravili{ki kraji v Sloveniji Atomske Toplice obdobje anketiranja leta 1994 do 1997 leto 1987 leto 1994 leto 1997 leti 1999 in 2000 vrsta gostov1 vsi doma~i tuji doma~i tuji tuji tuji vsi do 19 let 0,2 0,2 – 16,4 3,4 0,5 1,7 6,0 20 do 39 let 8,8 12,3 3,3 ↓ ↓ 33,3 24,1 28,8 40 do 49 let 19,8 20,9 18,1 45,4 54,8 23,4 25,0 17,7 50 do 59 let 22,6 22,8 22,3 ↓ ↓ 19,5 22,6 25,1 60 let in ve~ 48,6 43,8 56,3 38,2 41,8 23,3 26,6 22,4 aktivne osebe 41,0 44,6 34,7 55,4 29,8 67,8 61,0 47,2 upokojenci 53,7 51,7 57,1 41,3 51,3 27,0 31,6 44,9 vzdrèvane osebe 4,1 3,0 5,9 3,3 18,9 1,7 4,2 6,0 drugi 1,2 0,7 2,3 – – 3,5 3,2 1,9 {tevilo gostov 1754 1090 664 459 263 629 – 617 Opomba: 1 leta 1987 so doma~i gosti vsi dràvljani nekdanje Jugoslavije, leta 1994 pa le Slovenije. Zadnje primerjano vpra{anje je zadovoljstvo gostov s turisti~no ponudbo v zdravili{kih krajih. V Roga{- ki Slatini je bilo kar 46,2 % anketirancev zadovoljnih s turisti~no ponudbo, 41,3 % pa zelo zadovoljnih. Tuji gosti so bili celo bolj zadovoljni od doma~ih. Dokaj visoka ocena turisti~ne ponudbe sicer kaè na zadovoljstvo gostov (predvsem manj zahtevnih starej{ih gostov, ki so v ve~ini in tradicionalno prihajajo v zdravili{~e zaradi dobrih zdravstvenih uslug in mineralne vode), po drugi strani pa {tevilne dobronamerne kritike in pripombe anketiranih gostov kaèjo na nujnost izbolj{av in sprememb v ponudbi zdravili{~a. Gosti izraàjo predvsem èljo po izbolj{anju standarda namestitvenih objektov, kar je nujno prav v vseh objektih. Starej{i namestitveni objekti (hotel Styria, Grand hotel, Strossmayerjev dom) so bili nazadnje obnovljeni v drugi polovici sedemdesetih let ali {e prej, zato so nujno potrebni generalne obnove. Obnove sta potrebna tudi novej{a hotela Donat in Sava. Sicer bo turisti~ni promet {e bolj nazadoval kot je v zadnjih letih. Med letoma 1994 in 1996 se je {tevilo no~itev v Roga{ki Slatini zmanj{alo za 23,6 %, {tevilo no~itev doma~ih gostov pa celo za 28,9 %. Vzrokov za zmanj{anje turisti~nega prometa z anketo nismo ugotavljali, po nekaterih odgovorih pa se da sklepati, da so primarni vzrok za doma~e goste dokaj visoke cene (zaradi ~esar se kraj{ajo povpre~ne dolìne bivanja v zdravili{~u), tujci pa se najbolj pritoè- vali nad slabo dodatno turisti~no in trgovsko ponudbo, pomanjkanjem zabave in mònostjo plavanja. Podobno visoko stopnjo zadovoljstva izraàjo tudi tuji gosti v slovenskih zdravili{~ih leta 1997 ([kafar Boì~ 1998, 43), {e zlasti pri kakovosti storitev v nastanitvenih objektih, glede kakovosti hrane, raz-merja cena: kakovost, glede gostoljubnosti prebivalstva, pri oceni narave in pokrajine, glede miru in ti{ine ter osebne varnosti med bivanjem v Sloveniji. Najbolj nezadovoljni pa so bili glede prometne dostopnosti, cestnih povezav, ter mònosti za nakupe v zdravili{kih krajih. Za nadaljnji razvoj turisti~ne ponudbe v zdravili{kih krajih je zato zelo pomembna ugotovitev, da je bila slaba polovica tujih gostov sicer zadovoljna s pestrostjo kulturnih prireditev, mònostjo izbire izle-tov ter mònostmi za razvedrilo in {portne aktivnosti, obenem pa je bila z njimi zelo zadovoljna manj kot petina anketirancev (podobne pripombe so imeli tudi anketiranci v Roga{ki Slatini). Na tem seg-mentu turisti~ne ponudbe torej ~aka turisti~ne delavce v zdravili{kih krajih se veliko dela. 104 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 7. DEMOGRAFSKI IN GOSPODARSKI RAZVOJ V ROGA[KI SLATINI Demografski razvoj Roga{ke Slatine je tesno povezan z gospodarskim razvojem naselja. Neagrarne dejavnosti so se sredi agrarne pokrajine za~ele razvijati è na za~etku 19. stoletja. Zdravili{ka dejavnost ter z njo povezane spremljevalne dejavnosti so bile skozi celotno 19. in prvo ~etrtino 20. stoletja odlo~ilen dejavnik razvoja naselja. Po letu 1927 se je v Roga{ki Slatini za~ela razvijati tudi industrija, ki je po drugi svetovni vojni postala prevladujo~ dejavnik gospodarskega razvoja. Velika gospodarska mo~ Roga{ke Slatine (v primerjavi s svojo okolico) je vseskozi privla~evala prebivalstvo. Velik del prebivalstva se je zaradi zaposlitve tudi priselil v naselje. Roga{ka Slatina je postala najve~je in gospodarsko najbolj razvito naselje v nekdanji ob~ini [marje pri Jel{ah. Z novo komunalno ureditvijo je leta 1994 postala ob~insko sredi{~e z okoli 5000 prebivalci in prav toliko delovnimi mesti. V prvem delu poglavja je prikazan demografski razvoj v Roga{ki Slatini od sredine 19. stoletja do zadnjega popisa prebivalstva leta 1991 ter do leta 1999. Prikazane so tudi nekatere osnovne zna~ilnosti prebivalstva in gospodinjstev. V drugem delu je prikazan gospodarski razvoj naselja s poudar-kom na ekonomski sestavi prebivalstva, razvoju in sestavi delovnih mest v Roga{ki Slatini ter dnevni migraciji delovne sile. Poudarjeno je razmerje med turisti~no in industrijsko funkcijo. Ve~ina statisti~nih podatkov se nana{a na rezultate popisov prebivalstva in gospodinjstev, ali pa so pridobljeni iz drugih baz podatkov Statisti~nega urada Republike Slovenije. Za primerjavo so doda-ni podatki za {ir{o okolico, to je nekdanjo ob~ino [marje pri Jel{ah (zdaj upravno enoto) in Slovenijo. Za leto 1991 so bili pridobljeni tudi nekateri podatki po popisnih okoli{ih, kar je omogo~ilo notra-njo ~lenitev naselja. SURS ~leni obmo~je naselja Roga{ka Slatina na 26 popisnih okoli{ev, ki pa sem jih za potrebe raziskave zdruìl v 19 popisnih okoli{ev (ozna~eni so s teko~o {tevilko in poimenova-ni po imenih osrednjih ulic), oziroma v 5 obmo~ij (glej preglednico 50 in sliko 33): • Severozahodni del zajema obmo~je, ki je severozahodno od osrednjega zdravili{kega dela Roga{- ke Slatine. Ratanska vas zajema obmo~je na levem in desnem bregu potoka Negonj{~ice, pripada pa mu tudi obmo~je jùno od Celjske ceste. Poselitev se je ve~inoma za~ela v sedemdesetih in osemdesetih letih, obmo~je ob Celjski cesti pa je bilo poseljeno è prej. Na ravninskem delu prevladuje ve~stanovanjska gradnja, v vznòju gri~evja pa individualna stanovanjska gradnja. V tem delu naselja je leta 1997 ìvelo 42,8 % vseh prebivalcev Roga{ke Slatine. • Severovzhodni del zajema gri~evnato obmo~je severovzhodno od osrednjega zdravili{kega dela Roga{- ke Slatine. Z izjemo za~etka Stritarjeve ulice prevladuje razpr{ena individualna stanovanjska gradnja ob Irskem potoku in v gri~evju v nadmorski vi{ini okoli 300 m (Lo~endol, Cvetli~ni hrib, Ivanov hrib). V tem delu naselja je leta 1997 ìvelo 11,7 % vseh prebivalcev Roga{ke Slatine. • Osrednji del zajema obmo~je osrednjega zdravili{kega dela Roga{ke Slatine in se nadaljuje proti jugu ob potoku Rakovec in blìjih pobo~jih, oziroma ob Kidri~evi ulici in Ulici XIV. divizije do cerkve sv. Krià. To je tudi osrednji upravno-trgovski del Roga{ke Slatine. V zdravili{kem delu so zastopani ve~inoma hotelski objekti ter rekreativne povr{ine s parki in zelenicami, v jùnem delu pa strnje-na ve~stanovanjska in individualna stanovanjska gradnja z najvi{jim deleèm starej{ih stanovanj v Roga{ki Slatini. V tem delu naselja je leta 1997 ìvelo 22,8 % vseh prebivalcev Roga{ke Slatine. • Jugovzhodni del zajema obmo~je jugovzhodno od osrednjega zdravili{kega dela Roga{ke Slatine, in sicer v dolini Trì{kega potoka in na jugovzhodnih pobo~jih Janine. Zastopana je individualna stanovanjska gradnja razli~ne starosti. Ob Trì{kem potoku stoji Steklarna Roga{ka, ki je najve~ji industrijski obrat v naselju. V tem delu naselja je leta 1997 ìvelo 13,4 % vseh prebivalcev Roga{ke Slatine. • Jùni del zajema obmo~je v skrajnem jùnem delu naselja. Ve~inoma razpr{ena individualna stanovanjska gradnja leì na vznòju gri~evja na obeh straneh neposeljene doline potoka Lo~nice. V tem delu naselja je leta 1997 ìvelo 9,2 % vseh prebivalcev Roga{ke Slatine. Da bi pridobil podatke, ki jih statisti~ni popisi ne zbirajo, je bilo leta 1996 v Roga{ki Slatini opravljeno anketiranje gospodinjstev. Izvajali so ga {tudenti 3. letnika z Oddelka za geografijo Pedago{ke fakultete v Mariboru. Anketiranih je bilo 1020 gospodinjstev (62,1 % vseh gospodinjstev v Roga{ki Slatini), v kate-105 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Slika 33: Shema popisnih okoli{ev v Roga{ki Slatini (osnova: Mestni na~rt Roga{ke Slatine 1989). rih je ìvelo 3026 prebivalcev (60,8 % vseh prebivalcev v Roga{ki Slatini). Rezultati anketiranja dopolnjujejo nekatere statisti~ne podatke po popisnih okoli{ih, saj so zbrani in predstavljeni po istih teritorialnih enotah. 7.1. GIBANJE [TEVILA PREBIVALCEV IN GOSPODINJSTEV V ROGA[KI SLATINI MED LETOMA 1869 IN 1999 Za obdobje pred letom 1869 ni natan~nih statisti~nih podatkov, ki bi prikazovali razvoj prebivalstva. Na osnovi dostopnih podatkov ter naglega razvoja zdravili{ke dejavnosti v prvi polovici 19. stoletja (in 106 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 50: Seznam obmo~ij in popisnih okoli{ev v Roga{ki Slatini. {ifra {tevilo {tevilo % anketiranih popisni popisnega imena osrednjih ulic in obmo~ij prebivalcev gospodinjstev gospodinjstev okoli{1 okoli{a2 v popisnem okoli{u leta 1997 leta 1991 leta 1996 obmo~je 1 – severozahodni del Roga{ke Slatine 11 137 Ratanska vas, Zgornji @ibernik 182 43 65,1 12 134 Cesta na Bo~ 144 32 75,0 13 286 @ibernik, Ob progi 498 150 68,7 14 249 Prvomajska ulica 138 45 60,0 15 251 [landrova ulica 110 42 76,2 16 145 Na trati, Gub~eva ulica 230 78 52,6 17 136 Ulica Kozjanskega odreda 430 168 59,5 18 146, 242 Pre{ernova ulica, @upan~i~eva ulica, Gozdna ulica 401 129 53,5 obmo~je 2 – severovzhodni del Roga{ke Slatine 21 135, 250 Stritarjeva ulica, Pod Bellevuejem 293 101 57,4 22 254 Partizanska cesta, Lo~endol, Ivanov hrib 173 48 64,6 23 252, 253 Cvetli~ni hrib, Janina 118 38 71,0 obmo~je 3 – osrednji del Roga{ke Slatine 31 246 Celjska cesta, Zdravili{ki trg, Trà{ki hrib 268 113 54,9 32 139, 245 Vid Ivanu{eva ulica, A{ker~eva ulica, severni del Ulice XIV. divizije 249 65 58,9 33 140, 141 jùni del Ulice XIV. divizije, Cankarjeva ulica 374 131 57,3 34 142 severozahodni del Kidri~eve ulice, Mladinska ulica, avtobusna postaja 246 104 51,0 obmo~je 4 – jugovzhodni del Roga{ke Slatine 41 143 jugovzhodni del Kidri~eve ulice, Lastina, Kot 388 123 73,2 42 243, 244 vzhodni del Kidri~eve ulice, Na livadi 281 73 83,6 obmo~je 5 – jùni del Roga{ke Slatine 51 138, 247 Levstikova ulica Brestov{ka ulica, jùni del Sotelske ulice 161 47 55,3 52 248 severni del Sotelske ulice, Sv. Krì, Steklarska ulica 295 82 69,5 Opomba: 1 {tevilka popisnega okoli{a v preglednicah in na kartah; 2 {ifra popisnega okoli{a v Centralnem registru prebivalstva. Preglednica 51: [tevilo gospodinjstev in prebivalcev po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1991 in 1997 v primerjavi s {tevilom anketiranih gospodinjstev in prebivalcev leta 1996 (Popis prebivalstva 1991; Centralni register prebivalstva 1997; Anketiranje gospodinjstev v Roga{ki Slatini 1996). gospodinjstva prebivalstvo % anketiranih popis anketiranje % anketiranih popis CRP anketiranje prebivalcev prebivalcev leta 1996 gospodinjstev prebivalcev leta leta 1996 glede na leto obmo~je leta 1991 {tevilo % leta 1996 leta 1991 1997 {tevilo % 1991 1997 1 (SZ) 687 424 41,6 61,7 2036 2133 1283 42,4 63,1 60,2 2 (SV) 187 116 11,4 62,0 575 584 343 11,3 59,6 58,7 3 (osr.) 443 246 24,1 55,5 1228 1137 689 22,8 56,1 60,6 4 (JV) 196 151 14,8 77,0 607 669 447 14,8 73,6 66,8 5 (J) 129 83 8,1 64,3 458 456 264 8,7 57,6 57,9 skupaj 1642 1020 100,0 62,1 4904 4979 3026 100,0 61,7 60,8 107 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 52: [tevilo prebivalcev v Roga{ki Slatini (v primerjavi z ob~ino Roga{ka Slatina, ob~ino [marje pri Jel{ah in Slovenijo) ob popisu prebivalcev med letoma 1869 in 1991 ter leta 1999 (Krajevni leksikon Slovenije 1976, 1995; Centralni register prebivalstva 1999). Roga{ka Ratanska ob~ina ob~ina [marje leto Slatina vas Trì{~e skupaj1 Roga{ka Slatina pri Jel{ah Slovenija {tevilo prebivalcev 1869 498 199 218 915 7099 35683 1128768 1880 543 220 270 1033 7370 35417 1182223 1890 561 218 279 1058 7367 35659 1234056 1900 517 163 273 953 6690 34061 1268055 1910 589 190 270 1049 7107 34365 1321098 1931 967 230 419 1616 7293 32625 1397650 1948 1081 228 533 1842 7638 32598 1439800 1953 1420 216 585 2221 8006 32920 1504427 1961 1583 318 635 2536 8250 31098 1591523 1971 1995 455 704 3154 8643 30608 1727137 1981 4286 67 153 4506 9779 31347 1891864 1991 4904 76 167 5147 10488 31888 1965986 1999 5005 96 168 5269 10823 32294 1976984 verìni indeks {tevila prebivalcev 1869 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 1880 109,0 110,6 123,9 112,9 103,8 99,3 104,7 1890 103,3 99,1 103,3 102,4 99,9 100,7 104,7 1900 92,2 74,8 97,8 90,1 90,8 95,5 102,8 1910 113,9 116,6 98,9 110,1 106,2 100,9 104,2 1931 164,2 121,1 155,2 154,1 102,6 94,9 105,8 1948 111,8 99,1 127,2 114,0 104,7 99,9 103,0 1953 131,4 94,7 110,0 120,6 104,8 101,0 104,5 1961 111,5 147,2 108,5 114,2 103,0 94,5 105,8 1971 126,0 143,1 110,9 124,4 104,8 98,4 108,5 1981 214,8 14,7 21,7 142,9 113,1 102,4 109,5 1991 114,4 113,4 109,2 114,2 107,3 101,7 103,9 1999 102,0 126,3 100,6 102,4 103,2 101,3 100,6 indeks {tevila prebivalcev (osnova je leto 1869) 1869 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 1880 109,0 110,6 123,9 112,9 103,8 99,3 104,7 1890 112,7 109,5 128,0 115,6 103,8 102,5 109,3 1900 103,8 81,9 125,2 104,2 94,2 95,5 112,3 1910 118,3 95,5 123,9 114,6 100,1 96,3 117,0 1931 194,2 115,6 192,2 176,6 102,7 91,4 123,8 1948 217,1 114,6 244,5 201,3 107,6 91,4 127,6 1953 285,1 108,5 268,3 242,7 112,8 92,3 133,3 1961 317,9 159,8 291,3 277,2 116,2 87,2 141,0 1971 400,6 228,6 322,9 344,7 121,7 85,8 153,0 1981 860,6 33,7 70,2 492,5 137,8 87,8 167,6 1991 984,7 38,2 76,6 562,5 147,7 89,4 174,2 1999 1005,0 48,2 77,1 575,8 152,4 90,5 175,1 Opomba: 1 z razvojem so se blìnja naselja zdruìla z Roga{ko Slatino. Pred letom 1981 je bil v celoti priklju~en Lo~endol (in je kot naselje prenehal obstajati), prav tako pa sta bila priklju~ena tudi ve~ja dela naselij Ratanska vas in Trì{~e. Samostojen je ostal le manj{i del Ratanske vasi (okoli 15 % gospodinjstev) in Trì{~a (okoli 20 % gospodinjstev). Obe naselji sta do leta 1971 prikazani kot samostojni naselji, podatki za Lo~endol pa so è od leta 1869 pri{teti Roga{ki Slatini. Obenem so v posebni koloni prikazani skupni podatki za vsa naselja, ki od leta 1981 predstavljajo sedanjo Roga{ko Slatino. 108 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 ob priselitvi zdravstvenih, upravnih in drugih kadrov) pa lahko sklepamo, da je bil tak tudi demografski razvoj. Ob popisu prebivalstva leta 1869 je v Roga{ki Slatini ìvelo 498 prebivalcev (v 80 hi{ah). Naselje je tvoril osrednji zdravili{ki del ob Irskem potoku in deloma ob glavni cesti ter stanovanjski del, ki se je {iril jùno ob cesti proti Sv. Kriù. Pripadal mu je tudi manj{i stanovanjski del severno od zdravili{- kega dela. Naselja Trì{~e (na jugovzhodu), Ratanska vas (na severozahodu) in Lo~endol (na severovzhodu) so bila v tem obdobju samostojna naselja, kjer je ìvelo celo ve~ prebivalcev kot v Roga{ki Slatini (v Trì{- ~u 218, Ratanski vasi 199 in Lo~endolu 108 prebivalcev). Po {tevilnih investicijah v zdravili{ke objekte med letoma 1840 in 1860, do za~etka 20. stoletja v zdravili{~u ni bilo ve~jih gradenj, tako da je tudi na demografskemu podro~ju sledilo obdobje stagnacije. Med letoma 1869 in 1900 se je {tevilo prebivalcev v Roga{ki Slatini pove~alo le za 3,8 %, v Ratanski vasi zmanj{alo za 18,1 %, v Trì{~u pa pove~alo za 25,2 %. V vseh treh naseljih je leta 1900 ìvelo 953 prebivalcev (v 178 gospodinjstvih) ali le 4,2 % ve~ kot leta 1869. Stagnaciji {tevila prebivalcev in celo zmanj{anju med letoma 1890 in 1900, je sledilo obdobje med letoma 1900 in 1910, ki ga ozna~uje ponovna intenzivna demografska rast. V Roga{ki Slatini se je {te-Preglednica 53: [tevilo gospodinjstev v Roga{ki Slatini (v primerjavi z ob~ino Roga{ka Slatina, ob~ino [marje pri Jel{ah in Slovenijo) ob popisu gospodinjstev med letoma 1900 in 1991 (Leksikon ob~in izdelan po rezultatu popisa leta 1900, {t.4; Popis gospodinjstev 1971, 1981, 1991; Statisti~ni letopis SURS 1996). Roga{ka Ratanska ob~ina ob~ina [marje leto Slatina vas Trì{~e skupaj1 Roga{ka Slatina pri Jel{ah Slovenija {tevilo gospodinjstev 1900 88 41 49 178 – 7147 – 1948 345 61 157 563 1871 7694 380950 1953 461 65 184 710 2030 8084 410976 1961 518 99 197 814 2213 8351 458853 1971 622 152 219 993 2378 8423 515531 1981 1401 23 44 1468 2859 8898 594571 1991 1642 27 52 1721 3219 9421 640195 verìni indeks gibanja {tevila gospodinjstev 1900 100,0 100,0 100,0 100,0 – 100,0 – 1948 392,0 148,8 320,4 316,3 100,0 107,7 100,0 1953 133,6 106,6 117,2 126,1 108,5 105,1 107,9 1961 112,4 152,3 107,1 114,6 109,0 103,3 111,6 1971 120,1 153,5 111,2 122,0 107,5 100,9 112,4 1981 225,2 15,1 20,1 147,8 120,2 105,6 115,3 1991 117,2 117,4 118,2 117,2 112,6 105,9 107,7 indeks gibanja {tevila gospodinjstev (osnova je leto 1900; pri ob~inah leto 1948) 1900 100,0 100,0 100,0 100,0 – – – 1948 392,0 148,8 320,4 316,3 100,0 100,0 100,0 1953 523,8 158,5 375,5 398,9 108,5 105,1 107,9 1961 588,6 241,5 402,0 457,3 118,3 108,5 120,4 1971 706,8 370,7 446,9 557,9 127,1 109,5 135,3 1981 1529,0 56,1 89,8 824,7 152,8 115,6 156,1 1991 1865,9 65,8 106,1 966,9 172,0 122,4 168,1 Opomba: 1 glej preglednico 52. 109 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat vilo prebivalcev pove~alo za 13,9 %, v Ratanski vasi za 16,6 %, v Trì{~u pa je stagniralo. V vseh treh naseljih je leta 1910 ìvelo 1049 prebivalcev. Demografska rast je sovpadala z obnovitvijo obstoje~ih in izgradnjo novih zdravili{kih objektov. Leta 1903 je bila zgrajena èlezni{ka proga Grobelno–Rogatec. Za obdobje med in po prvi svetovni vojni ni natan~nih statisti~nih podatkov. Zorko (1992, 172) navaja, da se je ob koncu vojne ve~ina zdravili{kega osebja (nem{ke narodnosti) izselila. Intenzivna demografska rast se je za~ela zopet v dvajsetih letih, zlasti pa po letu 1927, ko so ob Trì{kem potoku zgradili steklarno. Zdravili{~e v srednjem delu naselja in steklarna v Trì{~u sta predstavljala dva razvojna pola, ki sta usmerjala nadaljnji razvoj naselja ter vplivala tudi na demografski razvoj. Med letoma 1910 in 1931 se je {tevilo prebivalcev v Roga{ki Slatini pove~alo kar za 64,2 %, v Trì{~u pa za 55,2 %. V Ratanski vasi, kjer ni bilo ve~jega {tevila delovnih mest, je bila rast le 21,1 %. Leta 1931 je v vseh treh naseljih ìvelo 1616 prebivalcev. Po zgraditvi steklarne je mo~nej{i demografski razvoj doìvljalo naselje Trì{~e. Med letoma 1931 in 1948 se je v njem {tevilo prebivalcev pove~alo za 27,2 %, medtem ko v Roga{ki Slatini le za 11,8 %, v Ratanski vasi pa je stagniralo. S programom obnove zdravili{~a na za~etku petdesetih let je pobudo zopet prevzela Roga{ka Slatina, kjer se je med letoma 1948 in 1953 {tevilo prebivalcev pove~alo kar za 31,4 %, prav za toliko pa tudi {tevilo gospodinjstev. Leta 1953 je v vseh treh naseljih ìvelo 2221 prebivalcev (v 710 gospodinjstvih). V {estdesetih letih se je v Roga{ki Slatini pospe{il razvoj tudi drugih dejavnosti. Intenzivneje so se za~ele razvijati tekstilna industrija, trgovina, obrt in storitve ter kvartarne dejavnosti. Gospodarski razvoj je ugodno vplival na demografsko rast. Tako se je {tevilo prebivalcev med letoma 1953 in 1961 na obmo~ju vseh treh naselij pove~alo za 14,2 %, med letoma 1961 in 1971 pa za 24,4 %. Pove~anje je bilo najintenzivnej{e na obmo~ju Ratanske vasi, ki je do tedaj zaostajala v razvoju, med letoma 1953 in 1971 pa se je {tevilo prebivalcev podvojilo. Leta 1971 je v vseh treh naseljih ìvelo 3154 prebivalcev (v 993 gospodinjstvih). Ker sta se sosednji naselji Ratanska vas in Trì{~e zrasli z Roga{ko Slatino, so med letoma 1971 in 1981 ve~ji del obeh naselij administrativno priklju~ili Roga{ki Slatini. Kot samostojni naselji sta ostali le manj{i severozahodni del Ratanske vasi (okoli 15 % gospodinjstev) in vzhodni del Trì{~a (okoli 20 % gospodinjstev). Formalno se je {tevilo prebivalcev v raz{irjeni Roga{ki Slatini med letoma 1971 in 1981 pove~alo kar za 114,8 % (na 4286 prebivalcev leta 1981), ~e pa upo{tevamo vsa tri naselja, zna{a rast 42,9 %, kar predstavlja najvi{jo stopnjo rasti med vsemi popisnimi obdobji. Sedemdeseta leta in za~etek osemdesetih let predstavljajo vi{ek gospodarske rasti, kar se je kazalo tudi v intenziv-nem priseljevanju v Roga{ko Slatino (med letoma 1971 in 1981 se je priselilo kar 30 % vseh priseljenih krajanov Roga{ke Slatine, ki jih je zajel popis prebivalstva leta 1991). Za 47,7 % se je pove~alo tudi {tevilo gospodinjstev (na 1401 gospodinjstvo leta 1981). V osemdesetih letih demografska rast ni bila ve~ tako intenzivna, a je bila {e vedno visoka. Med letoma 1981 in 1991 se je {tevilo prebivalcev v raz{irjeni Roga{ki Slatini pove~alo za 14,4 % (na 4904 prebivalcev leta 1991), {tevilo gospodinjstev pa za 17,2 % (na 1642 gospodinjstev). Na ugoden demografski razvoj je vplivalo dobro gospodarsko stanje, saj je v tem obdobju dosegel vi{ek turisti~ni promet v zdravili{~u, prav tako pa tudi skupno {tevilo delovnih mest v naselju. Zaradi gradnje novih stanovanjskih sosesk v sedemdesetih in osemdesetih letih se je spremenila prostorska razporeditev prebivalstva. ^e sta v prvi polovici stoletja predstavljala prebivalstveno jedro naselja osrednji del Roga{ke Slatine (to je obmo~je med zdravili{kim delom in Sv. Krièm) ter Trì{~e, kjer je leta 1900 ìvelo 79,4 % vseh prebivalcev, leta 1961 pa celo 86,7 %, se je po letu 1971 teì{~e prestavilo na robne dele naselja, {e posebej v severozahodni del naselja v Ratansko vas. Leta 1991 je v Ratanski vasi ìvelo è 41,5 % vseh prebivalcev. Tu se je {irila tako ve~stanovanjska kot individualna stanovanjska gradnja. Po letu 1991 se je demografska rast ustavila. Slab{e gospodarsko stanje podjetij v Roga{ki Slatini ni omogo~alo novega priseljevanja, prav tako se je za~el zmanj{evati naravni prirastek. Leta 1996 se je {tevilo prebivalcev v naselju celo zmanj{alo (za 12 prebivalcev). Konec leta 1997 so (po Central-110 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 54: [tevilo prebivalcev, gospodinjstev in stanovanj po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1991 ter {tevilo prebivalcev leta 1997 (Popis prebivalstva 1991; Centralni register prebivalstva RS 1997). {tevilo indeks {tevila {tevilo {tevilo {tevilo prebivalcev na {tevilo prebivalcev popisni prebivalcev gospodinjstev stanovanj gospodinjstvo prebivalcev med letoma okoli{ leta 1991 leta 1991 leta 1991 leta 1991 leta 1997 1991 in 1997 11 145 43 42 3,4 182 125,5 12 108 32 32 3,4 144 133,3 13 460 150 142 3,1 498 108,3 14 134 45 46 3,0 138 103,0 15 105 42 40 2,5 110 104,8 16 227 78 80 2,9 230 101,3 17 475 168 172 2,8 430 90,5 18 382 129 138 3,0 401 105,0 21 288 101 101 2,8 293 101,7 22 165 48 50 3,4 173 104,8 23 122 38 37 3,2 118 96,7 31 305 113 114 2,7 268 87,9 32 249 95 97 2,6 249 100,0 33 376 131 132 2,9 374 99,5 34 298 104 106 2,9 246 82,6 41 373 123 123 3,0 388 104,0 42 234 73 78 3,2 281 120,1 51 164 47 47 3,5 161 98,2 52 294 82 90 3,6 295 100,3 skupaj 4904 1642 1667 3,0 4979 101,5 nem registru prebivalstva RS) v Roga{ki Slatini zabeleìli 4979 prebivalcev, leta 1999 pa 5005 prebivalcev; to je za 2,0 % ve~ kot leta 1991, a za 0,7 % manj kot leta 1994. Med letoma 1991 in 1997 lahko spremljamo gibanje {tevila prebivalstva tudi po popisnih okoli- {ih. V tem obdobju se je {tevilo prebivalcev pove~alo le na obmo~jih novej{e individualne stanovanjske gradnje na obrobju naselja, to je v jugovzhodnem delu proti Trì{~u (porast za 10,2 %) in v severozahodnem delu na obmo~ju Ratanske vasi (porast za 4,8 %). V osrednjem delu Roga{ke Slatine (v zdravili{kem delu, ob zahodnem delu Kidri~eve ulice in ob Ulici XIV. divizije) se je {tevilo prebivalcev zmanj{alo za 7,4 %, v severovzhodnem delu in jùnem delu naselja pa je stagniralo. Po popisnih okoli{ih se je {tevilo prebivalcev najbolj pove~alo v PO 12: Cesta na Bo~ (za 33,3 %), PO 11: Ratanska vas – Zgornji @ibernik (25,5 %) in PO 42: vzhodni del Kidri~eve ulice – Na livadi (20,1 %), najbolj pa se je zmanj{alo v osrednjem delu Roga{ke Slatine, to je v PO 34: severozahodni del Kidri- ~eve ulice do avtobusne postaje (za 17,4 %) in v PO 31: Celjska cesta – Zdravili{ki trg – Trà{ki hrib (12,1 %). Zmanj{alo se je tudi v delu Ratanske vasi v PO 17: Ulica Kozjanskega odreda (za 9,5 %). Glede na tak{en razvoj se je {e pove~al delè prebivalstva v severozahodnem delu naselja. Leta 1997 je tu ìvelo 42,8 % vseh prebivalcev Roga{ke Slatine, v osrednjem delu je ìvelo 34,6 % prebivalcev, v jùnem in jugovzhodnem delu pa 22,6 % prebivalcev. ^e primerjamo demografski razvoj v Roga{ki Slatini z razvojem v {ir{i okolici, to je s sedanjo ob~ino Roga{ka Slatina, nekdanjo ob~ino [marje pri Jel{ah (od leta 1994 je upravna enota) in Slovenijo, ugotovimo, da sodi Roga{ka Slatina v obmo~je intenzivne koncentracije prebivalstva. Med letoma 1869 in 1991 se je {tevilo prebivalcev pove~alo kar za ve~ kot za {estkrat, medtem ko se je v upravni 111 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat 145 108 460 12 122 11 288 21 134 105 13 14 227 15 23 165 16 17 22 475 18 382 305 31 298 32 249 234 Roga{ka Slatina 4904 42 376 34 41 373 33 294 LEGENDA 32 popisni okoli{ 164 145 {tevilo prebivalcev leta 1991 51 do 90 90 do 98 52 98 do 103 103 do 110 nad 110 0 300m Slika 34: Gibanje {tevila prebivalcev po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini med letoma 1991 in 1997. enoti [marje pri Jel{ah celo zmanj{alo za 10,6 % prebivalcev. ^e pa iz obmo~ja nekdanje ob~ine izu-zamemo naselje Roga{ka Slatina, je zmanj{anje celo 22,6 %. Z rastjo Roga{ke Slatine se je pove~eval tudi delè njenega prebivalstva. Leta 1869 je v naselju ìvelo 2,3 % vseh prebivalcev ob~ine [marje pri Jel{ah. Leta 1931 se je delè pove~al na 4,6 %, leta 1971 112 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 55: [tevilo prebivalcev, gospodinjstev in stanovanj po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1991, {tevilo prebivalcev leta 1997 ter gibanje {tevila prebivalcev med letoma 1991 in 1997 (Popis prebivalstva 1991; Centralni register prebivalstva RS 1997). leto 1991 leto 1997 {tevilo indeks obmo~je1 prebivalstvo gospodinjstva stanovanja prebivalcev na prebivalstvo {tevila {tevilo % {tevilo % {tevilo % gospodinjstvo {tevilo % prebivalcev2 1 (SZ) 2036 41,5 687 41,8 692 41,5 3,0 2133 42,8 104,8 2 (SV) 575 11,7 187 11,4 188 11,3 3,1 584 11,7 101,6 3 (osr.) 1228 25,0 443 27,0 449 26,9 2,8 1137 22,8 92,6 4 (JV) 607 12,4 196 11,9 201 12,1 3,1 669 13,4 110,2 5 (J) 458 9,3 129 7,9 137 8,2 3,5 456 9,2 99,6 skupaj 4904 100,0 1642 100,0 1667 100,0 3,0 4979 100,0 101,5 Opomba: 1 obmo~ja so dolo~ena po popisnih okoli{ih (glej preglednico 50 in sliko 33); 2 indeks {tevila prebivalcev med letoma 1991 in 1997. na 9,8 % in leta 1991 na 15,4 % prebivalcev. Zaradi ve~je gospodarske mo~i je imela Roga{ka Slatina vseskozi ve~ prebivalcev kot nekdanje ob~insko sredi{~e [marje pri Jel{ah (leta 1991 kar za ve~ kot {tirikrat). Na koncentracijo prebivalstva kaè tudi dejstvo, da v novi ob~ini Roga{ka Slatina ìvi v ob~inskem sredi{~u kar 46,2 % vsega prebivalstva ob~ine. 7.2. NARAVNO IN SELITVENO GIBANJE PREBIVALSTVA V ROGA[KI SLATINI MED LETOMA 1982 IN 1998 V osemdesetih letih demografska rast ni bila ve~ tako intenzivna kot v sedemdesetih letih, a je bila {e vedno visoka. Med popisema prebivalstva leta 1981 in 1991 se je {tevilo prebivalcev pove~alo za 14,4 %. Na pove~anje sta vplivali pozitivno naravno in selitveno gibanje prebivalstva. Z analizo obeh gibanj lahko razloìmo njun vpliv na dejansko rast prebivalstva med letoma 1982 in 1998. V osemdesetih letih je bila povpre~na letna stopnja natalitete 14,1 rojenih na 1000 prebivalcev in je bila nekaj nad slovenskim povpre~jem (Horvat in Po~kaj Horvat 1994, 20–32). Letna stopnja morta-litete je bila nìja od slovenskega povpre~ja in je bila 7,6 umrlih na 1000 prebivalcev. Rezultat je bilo pozitivno naravno gibanje prebivalstva (pove~anje za 6,5 prebivalcev na 1000 prebivalcev na leto), tako da se je na ra~un le-tega {tevilo prebivalcev v Roga{ki Slatini med letoma 1982 in 1989 pove~a-lo za 239 prebivalcev. V istem obdobju je bila povpre~na letna stopnja imigracije (kjer so upo{tevane vse priselitve) 32,2 priseljenih na 1000 prebivalcev, letna stopnja emigracije pa 26,2 odseljenih na 1000 prebivalcev. Stopnja imigracije je bila vi{ja od slovenskega povpre~ja, stopnja emigracije pa nìja. Rezultat je bilo pozitivno selitveno gibanje prebivalstva (pove~anje za 6,0 prebivalcev na 1000 prebivalcev na leto), tako da se je na ra~un le-tega {tevilo prebivalcev v Roga{ki Slatini med letoma 1982 in 1989 pove~alo za 219 prebivalcev. Selitveno gibanje je bilo bolj ali manj omejeno na obmo~je nekdanje ob~ine [marje pri Jel{ah in obmej-no obmo~je Hrva{ke. V Roga{ko Slatino se je iz naselij nekdane ob~ine [marje pri Jel{ah priselila polovica vseh priseljenih, iz obmejnega obmo~ja Hrva{ke pa okoli 30 %. Vendar pa so k pozitivnemu selitvenemu saldu najbolj prispevale priselitve iz Hrva{ke (kar 51,1 % vsega pozitivnega selitvenega salda). Na za~etku devetdesetih let so se stopnje naravnega in selitvenega gibanja zmanj{ale. Nataliteta se je zmanj{ala è leta 1993 in leta 1996 je v Roga{ki Slatini prvi~ (po letu 1982) umrlo ve~ prebival-113 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 56: Naravno in selitveno gibanje prebivalstva v Roga{ki Slatini med letoma 1982 in 1998 (SURS 2000). naravni selitveni prirastek prirastek skupni leto rojeni umrli priseljeni odseljeni (rojeni – umrli) (priseljeni – odseljeni) prirastek {tevilo prebivalcev 1982 70 43 207 152 27 55 82 1983 58 36 168 141 22 27 49 1984 71 29 132 140 42 –8 34 1985 62 38 184 185 24 –1 23 1986 70 43 161 96 27 65 92 1987 67 33 139 99 34 40 74 1988 65 31 102 80 34 22 56 1989 57 28 90 71 29 19 48 1990 54 34 127 110 20 17 37 1991 63 31 196 113 32 83 115 1992 55 31 111 92 24 19 43 1993 48 39 87 53 9 34 43 1994 42 42 83 83 0 0 0 1995 43 26 70 77 17 –7 10 1996 43 51 75 79 –8 –4 –12 1997 56 43 73 44 13 29 42 1998 68 34 43 76 34 –33 1 1982–1989 520 281 1183 964 239 219 458 1990–1994 262 177 604 451 85 153 238 1995–1998 210 154 261 276 56 –15 41 {tevilo prebivalcev na tiso~ prebivalcev na leto 1982–1989 14,1 7,6 32,2 26,2 6,5 6,0 12,5 1990–1994 10,6 7,2 24,4 18,2 3,4 6,2 9,6 1995–1998 10,5 7,7 13,0 13,8 2,8 –0,8 2,0 cev, kot se jih je rodilo. Letna stopnja naravnega prirastka je leta 1996 bila –1,6 prebivalcev na 1000 prebivalcev, leta 1998 pa se je dvignila na stanje z za~etka devetdesetih let (6,8 prebivalcev na 1000 prebivalcev). Z nastankom dràvne meje med Slovenijo in Hrva{ko se je leta 1992 omejilo priseljevanje iz Hrva{- ke, zaradi slabega gospodarskega stanja pa so se zmanj{ale tudi notranje selitve, predvsem priseljevanje iz drugih delov Slovenije. Leta 1995, 1996 in 1998 celo prvi~ (po letu 1982) beleìjo negativni selitveni saldo (leta 1996 je bil –0,8 prebivalcev na 1000 prebivalcev, leta 1998 pa celo –6,6 prebivalcev na 1000 prebivalcev). Posledica je stagnacija {tevila prebivalcev od leta 1994 dalje; leta 1996 pa se je {tevilo prebivalcev v Roga{ki Slatini celo zmanj{alo. Leta 1997 so vrednosti naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva zopet rahlo pozitivne, tako da se je {tevilo prebivalcev pove~alo za 42 oseb, leta 1998 pa le za 1 osebo. 7.3. SESTAVA PRISELJENEGA PREBIVALSTVA V ROGA[KI SLATINI Na demografsko rast v Roga{ki Slatini je v celotnem obdobju po drugi svetovni vojni mo~no vplivalo intenzivno priseljevanje prebivalstva. Prebivalstvo se je priseljevalo predvsem zaradi mònosti zaposlitve in gradnje na urbaniziranem obmo~ju Roga{ke Slatine. 114 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 57: Selitveno gibanje prebivalstva v Roga{ki Slatini med letoma 1982 in 1998 (SURS 2000). priseljeni (iz) odseljeni (v) drugih drugih republik, drugih drugih republik, skupaj naselij drugih tujine2 skupaj naselij drugih tujine2 obdobje vsi ènske v ob~ini1 ob~in vsi ènske vsi ènske v ob~ini1 ob~in vsi ènske {tevilo priseljenih/odseljenih 1982–1989 1183 618 607 224 352 180 964 512 532 192 240 117 1990–1994 604 305 211 110 283 141 451 212 217 105 129 57 1995–1998 261 142 83 131 47 24 276 134 84 173 19 8 % priseljenih/odseljenih 1982–1989 100,0 52,2 51,3 18,9 29,8 51,1 100,0 53,1 55,2 19,9 24,9 48,8 1990–1994 100,0 50,5 34,9 18,2 46,9 49,8 100,0 47,0 48,1 23,3 28,6 44,2 1995–1998 100,0 54,4 31,8 50,2 18,0 51,1 100,0 49,6 30,4 62,7 6,9 42,1 Opomba: 1 druga naselja v ob~ini (do leta 1994 je upo{tevana ob~ina [marje pri Jel{ah, od leta 1995 pa Roga{ka Slatina); 2 priseljeni (odseljeni) iz (v) druge republike nekdanje Jugoslavije ali iz (v) tujine. Pri popisu prebivalstva leta 1971 je kar 68,6 % vseh prebivalcev Roga{ke Slatine izjavilo, da so se v naselje priselili. Med priseljenci se jih je 62,9 % priselilo iz drugih naselij v nekdanji ob~i-ni [marje pri Jel{ah (to je zlasti iz okoli{kih naselij), 23,7 % iz drugih ob~in v Sloveniji (najve~ iz Celjske, Podravske in Osrednjeslovenske regije), 12,2 % pa iz drugih republik nekdanje Jugoslavije (ve~ina iz sosednjih obmejnih naselij na Hrva{kem). Ker se je gospodarski razvoj Roga{ke Slatine za~el intenzivirati v {estdesetih letih, se je ve~ kot polovica priseljencev tudi priselila v tem obdobju (54 %). Na intenzivno priseljevanje kaèjo tudi podatki iz popisa prebivalstva leta 1991. Delè priseljencev se je zmanj{al na 50,5 % vseh prebivalcev, a je bil {e vedno vi{ji od dràvnega povpre~ja. Na zmanj{anje je vplivalo dejstvo, da vse ve~ji delè doma~inov predstavljajo tudi potomci priseljencev. [e vedno najve~ji delè priseljencev predstavljajo priseljenci iz drugih naselij nekdanje ob~ine [marje pri Jel{ah (37,9 %). V primerjavi z letom 1971 se je mo~no pove~al delè priseljencev iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Ve~ina jih je pri{la iz blìnjih obmejnih naselij na Hrva{kem. Leta 1991 so predstavljali è 29,8 % vseh priseljencev oziroma 15 % vseh prebivalcev Roga{ke Slatine. Tako se je na obmo~ju ob slovensko-hrva{ki meji Roga{ka Slatina uvrstila med naselja z najvi{jim deleèm priseljenih prebivalcev iz drugih republik nekdanje Jugoslavije (Horvat 1993, 165). Priseljevanje je bilo zlasti intenzivno v sedemdesetih in osemdesetih letih. Med letoma 1971 in 1980 se je priselilo kar 29,7 % vseh priseljencev (ti predstavljajo 15 % vseh prebivalcev v Roga{ki Slatini), med letoma 1981 in 1990 pa 25,6 % vseh priseljencev (12,9 % vseh prebivalcev). V tem obdobju je bilo intenzivno zlasti priseljevanje iz okolice Roga{ke Slatine in iz Hrva{ke. Priseljevanje je bilo najbolj intenzivno v obmo~ja, v katerih je bila mòna stanovanjska gradnja. Med prebivalci severozahodnega dela Roga{ke Slatine je bilo (po stanju leta 1991) kar 56,5 % priseljencev. Najbolj so zastopani priseljenci iz okoli{kih naselij in iz drugih ob~in v Sloveniji, priseljevanje pa je bilo najbolj intenzivno v sedemdesetih (34,7 % vseh priseljencev) in osemdesetih letih (30,4 %). Priseljenci iz drugih republik biv{e Jugoslavije (med njimi ve~ina iz Hrva{ke) so z najvi{jim dele- èm zastopani v osrednjem in jùnem delu naselja, kjer predstavljajo 20 % vsega prebivalstva. Za jù- ni del naselja so sicer zna~ilni nizki deleì priseljencev, vendar pa so med njimi ve~inoma zastopani Hrvati, ki so se ve~inoma zaposlili v blìnji Steklarni Roga{ka ali v Steklarski {oli. 115 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat 145 108 12 460 122 11 21 134 288 105 13 14 15 227 23 17 165 22 16 475 382 18 305 31 298 32 249 234 Roga{ka Slatina 4904 376 34 41 373 33 LEGENDA 294 32 popisni okoli{ 145 {tevilo prebivalcev leta 1991 164 51 priseljeni: do leta 1945 med letoma 1946 in 1960 52 med letoma 1961 in 1970 med letoma 1971 in 1980 med letoma 1981 in 1990 ni znano leto priselitve od rojstva ìvijo v Roga{ki Slatini 0 300m Slika 35: Priseljeno prebivalstvo po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1991 glede na leto priselitve v Roga{ko Slatino. Posledica priseljevanja iz Hrva{ke je razmeroma nizek delè slovenskega prebivalstva v narodnostni sestavi prebivalstva Roga{ke Slatine. Leta 1981 so Slovenci predstavljali 83,2 % prebivalstva Roga{- ke Slatine, leta 1991 pa se je njihov delè zmanj{al na 81,1 % (v biv{i ob~ini [marje pri Jel{ah jih je 116 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 58: Priseljeno prebivalstvo po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1991 glede na leto priselitve v Roga{ko Slatino (Popis prebivalstva 1991). priseljeni po letu priselitve (% od vseh prebivalcev) {tevilo skupaj do 1945 1946–1960 1961–1970 1971–1980 1981–1990 neznano obmo~je1 prebivalcev {t. % {t. % {t. % {t. % {t. % {t. % {t. 1 (SZ) 2036 1151 56,5 29 1,4 147 7,2 162 8,0 399 19,6 350 17,2 64 2 (SV) 575 280 48,7 12 2,1 59 10,3 59 10,3 85 14,8 49 8,5 16 3 (osr.) 1228 600 48,9 63 5,1 126 10,3 95 7,7 112 9,1 153 12,4 51 4 (JV) 607 246 40,5 17 2,8 36 5,9 34 5,6 92 15,2 44 7,2 23 5 (J) 458 200 43,7 11 2,4 49 10,7 31 6,8 48 10,5 38 8,3 23 skupaj 4904 2477 50,5 132 2,7 417 8,5 381 7,8 736 15,0 634 12,9 177 Opomba: 1 obmo~ja so dolo~ena po popisnih okoli{ih (glej preglednico 50 in sliko 33). Preglednica 59: Narodnostna sestava prebivalstva Roga{ke Slatine (v primerjavi z ob~ino [marje pri Jel{ah in Slovenijo) ob popisu prebivalcev leta 1981 in 1991 (Popis prebivalstva 1981, 1991). ob~ina Roga{ka Slatina [marje pri Jel{ah Slovenija {tevilo prebivalcev po narodnosti leto 1981 leto 1991 leto 1981 leto 1991 leto 1981 leto 1991 Slovenci 3568 3978 29325 29324 1712445 1727018 Italijani – – – 1 2187 3064 Madàri – 1 2 1 9496 8503 Romi – – – – 1435 2293 Albanci 11 20 17 27 1985 3629 Avstrijci 1 1 10 4 180 199 ^rnogorci 7 3 12 85 3217 4396 Hrvati 491 657 1557 1565 55625 54212 Makedonci 13 14 23 36 3288 4432 Muslimani 3 12 5 42 13425 26842 Nemci 3 3 6 13 380 546 Srbi 67 79 124 123 42182 47911 drugi 6 5 15 26 2200 2904 opredeljeni kot Jugoslovani 76 22 147 60 26263 12307 opredeljeni po regionalni pripadnosti 15 9 33 22 4018 5254 neznano 25 100 71 559 13610 62556 skupaj 4286 4904 31347 31888 1891964 1965986 Slovenci (%) 83,2 81,1 93,5 92,0 90,5 87,8 Hrvati (%) 11,5 13,4 5,0 4,9 2,9 2,8 Srbi (%) 1,6 1,6 0,4 0,4 2,2 2,4 bilo 92,0 %, v Sloveniji 87,8 %). Ve~ino neslovenskega prebivalstva so predstavljali Hrvati. Leta 1991 so predstavljali kar 13,4 % vsega prebivalstva v Roga{ki Slatini (v Sloveniji 2,8 %). Ve~ji delè so imeli le {e Srbi (1,6 %), medtem ko so bile ostale narodnosti zastopane le z nekaj posamezniki (Albanci 0,4 %, Makedonci 0,3 %, opredeljeni kot Jugoslovani 0,4 %). 117 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat 7.3.1. PRISELITVENI TIP ANKETIRANIH GOSPODINJSTEV LETA 1996 Z anketiranjem sem leta 1996 ugotavljal priselitveni tip gospodinjstev. Glede na ~lana gospodinjstva, ki se je v Roga{ko Slatino priselil iz najbolj oddaljenega kraja, sem dolo~il 7 tipov gospodinjstev: • tip 1: vsi ~lani gospodinjstva so iz Roga{ke Slatine, • tip 2: vsaj en ~lan gospodinjstva se je priselil iz drugih naselij v biv{i ob~ini [marje pri Jel{ah, • tip 3: vsaj en ~lan gospodinjstva se je priselil iz drugih ob~in v Celjski in Podravski regiji, • tip 4: vsaj en ~lan gospodinjstva se je priselil iz drugih ob~in v Sloveniji, • tip 5: vsaj en ~lan gospodinjstva se je priselil iz Hrva{ke, • tip 6: vsaj en ~lan gospodinjstva se je priselil iz drugih dràv na obmo~ju biv{e Jugoslavije, • tip 7: vsaj en ~lan gospodinjstva se je priselil iz drugih dràv (tujine). Preglednica 60: Anketirana gospodinjstva po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1996 glede na priselitveni tip gospodinjstva, dolo~en po ~lanu gospodinjstva, ki se je priselil iz najbolj oddaljenega obmo~ja (Anketiranje gospodinjstev v Roga{ki Slatini 1996). {tevilo anketiranih gospodinjstev leta 1996 glede na priselitveni tip – ~lan se je priselil iz {tevilo drugih naselij vseh v ob~ini Celjske in drugih drugih gospodinjstev nih~e ni [marje Podravske obmo~ij republik drugih obmo~je1 leta 1991 skupaj priselil pri Jel{ah regija v Sloveniji Hrva{ke Jugoslavije dràv 1 (SZ) 687 424 170 73 58 46 57 14 6 2 (SV) 187 116 34 31 17 11 18 4 1 3 (osr.) 443 246 93 44 30 17 40 22 – 4 (JV) 196 151 74 27 16 7 24 2 1 5 (J) 129 83 32 17 8 4 20 2 – skupaj 1642 1020 403 192 129 85 159 44 8 Opomba: 1 obmo~ja so dolo~ena po popisnih okoli{ih (glej preglednico 50 in sliko 33). Preglednica 61: Anketirana gospodinjstva po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1996 glede na priselitveni tip gospodinjstva, dolo~en po ~lanu gospodinjstva, ki se je priselil iz najbolj oddaljenega obmo~ja (Anketiranje gospodinjstev v Roga{ki Slatini 1996). % anketiranih gospodinjstev leta 1996 glede na priselitveni tip – ~lan se je priselil iz {tevilo drugih naselij {tevilo vseh anketiranih v ob~ini Celjske in drugih drugih gospodinjstev gospodinjstev nih~e [marje pri Podravske obmo~ij republik drugih obmo~je1 leta 1991 leta 1996 ni priselil Jel{ah regije v Sloveniji Hrva{ke Jugoslavije dràv 1 (SZ) 687 424 40,1 17,2 13,7 10,8 13,4 3,3 1,4 2 (SV) 187 116 29,3 26,7 14,7 9,5 15,5 3,4 0,9 3 (osr.) 443 246 37,8 17,9 12,2 6,9 16,3 8,9 – 4 (JV) 196 151 49,0 17,9 10,6 4,6 15,9 1,3 0,7 5 (J) 129 83 38,6 20,5 9,6 4,8 24,1 2,4 – skupaj 1642 1020 39,5 18,8 12,6 8,3 15,6 4,3 0,8 Opomba: 1 obmo~ja so dolo~ena po popisnih okoli{ih (glej preglednico 50 in sliko 33). 118 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 28 24 12 103 31 11 21 27 58 32 13 14 41 23 16 17 27 15 22 100 69 18 62 31 53 32 56 61 Roga{ka Slatina 1020 42 75 34 41 90 33 LEGENDA 57 32 popisni okoli{ 28 {tevilo anketiranih gospodinjstev leta 1996 26 vsi ~lani od rojstva v R. Slatini 51 vsaj 1 ~lan gospodinjstva se je priselil: iz naselja v ob~ini [marje pri Jel{ah 52 iz drugih ob~in Celjske in Podravske regije iz drugih ob~in v Sloveniji iz Hrva{ke iz drugih republik nekdanje Jugoslavije iz tujine (druge dràve) 0 300m Slika 36: Anketirana gospodinjstva po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1996 glede na priselitveni tip gospodinjstva, dolo~en po ~lanu gospodinjstva, ki se je priselil iz najbolj oddaljenega obmo~ja. V tip 1 so se uvrstila gospodinjstva, v katerih vsi ~lani gospodinjstva od rojstva ìvijo v Roga{ki Slatini. Med anketiranimi gospodinjstvi (v anketo je bilo zajetih 62,1 % vseh gospodinjstev v Roga{ki Slatini) se je v ta tip uvrstilo kar 39,5 % gospodinjstev. Tip je nadpovpre~no zastopan v severozahod-119 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat nem in jugovzhodnem delu Roga{ke Slatine, kjer prevladuje novej{a ve~stanovanjska in individualna stanovanjska gradnja z (v povpre~ju) mlaj{imi druìnami. ^lani teh gospodinjstev so tudi v Roga{ki Slatini rojeni potomci priseljencev. V tip 2, tip 3 in tip 4 so se uvrstila gospodinjstva, v katerih se je vsaj en ~lan gospodinjstva priselil v Roga{ko Slatino iz drugih naselij v Sloveniji. Takih gospodinjstev je bilo 39,7 %, med njimi pa so bila najbolj zastopana gospodinjstva, v katera so se ~lani priselili iz naselij biv{e ob~ine [marje pri Jel{ah (18,8 % gospodinjstev). Najpogosteje so bila navedena naselja v okolici Roga{ke Slatine (^a- ~a vas, Spodnja Kostrivnica, Zgornji Gabrnik, Cerovec pod Bo~em, Sv. Florijan, Rogatec, Male in Velike Rodne, Brestovec, Mestinje in druga). Gospodinjstva v tem tipu so bila nadpovpre~no zastopana v severovzhodnem delu Roga{ke Slatine. V 12,6 % gospodinjstev so bili zastopani priseljeni ~lani iz naselij v Celjski in Podravski regiji (brez obmo~je biv{e ob~ine [marje pri Jel{ah). Najpogosteje so se anketiranci priselili iz Haloz (Stoperce, @etale) in Savinjske doline. V 8,3 % gospodinjstvih pa se je vsaj en ~lan priselili iz drugih obmo~ij Slovenije, zlasti iz Posavja in Dolenjske. Kar v 19,9 % gospodinjstev se je najmanj en ~lan gospodinjstva priselil iz obmo~ja drugih republik nekdanje Jugoslavije (tip 5 in tip 6). Gospodinjstva s priseljenimi iz Hrva{ke (tip 5) predstavljajo v jùnem delu Roga{ke Slatine kar ~etrtino vseh gospodinjstev (na primer v PO 51, PO 52, PO 33, PO 15). Iz anketnega gradiva je razvidno, da je velik del teh gospodinjstev nastal z me{animi zakoni v sedemdesetih in na za~etku osemdesetih let, anketiranci pa so se priselili ve~inoma iz obmejnih naselij na Hrva{kem (Hum na Sutli, Pri{lin, Gornje in Donje Brezno, Dru{kovec, Pregrada, Klenovec Hum-ski, Hromec), nekaj pa tudi iz Krapine in Varàdina. 7.4. STAROSTNA SESTAVA PREBIVALSTVA V ROGA[KI SLATINI Roga{ka Slatina se je do sredine devetdesetih let uvr{~ala v obmo~ja koncentracije prebivalstva in intenzivne demografske rasti, katere posledica je tudi ugodna starostna sestava prebivalstva. Ob zmanj- {anju natalitete pa konec devetdesetih let è kaè, da se prebivalstvo stara. Kljub temu, da se je delè mladega prebivalstva (do 19 let) v Roga{ki Slatini zniàl z 32,5 % leta 1981 na 24,5 % leta 1999, je bil {e vedno vi{ji od dràvnega povpre~ja (23,3 %). Obenem je bil delè prebivalstva v starosti 65 let in ve~ (11,0 % leta 1999) nìji od dràvnega povpre~ja (13,9 %). Podobno velja tudi pri primerjavi z òjo okolico, saj imata upravna enota [marje pri Jel{ah in nova Preglednica 62: Starostna in spolna sestava prebivalstva Roga{ke Slatine leta 1981, 1991 in 1999 (Popis prebivalstva 1981 1991, SURS 1999). leto 1981 leto 1991 leto 1999 skupaj ènske skupaj ènske skupaj mo{ki ènske leta starosti {tevilo % % {tevilo % % {tevilo % {tevilo % {tevilo % 0 do 14 1117 26,1 24,7 1082 22,0 20,3 853 17,0 460 19,5 393 14,8 15 do 19 274 6,4 6,3 376 7,7 7,6 377 7,5 189 8,0 188 7,1 20 do 39 1528 35,7 35,6 1658 33,8 33,9 1542 30,8 728 30,9 814 30,8 40 do 64 1031 24,0 24,4 1382 28,2 27,4 1683 33,6 794 33,7 889 33,6 65 in ve~ 336 7,8 9,0 406 8,3 10,8 550 11,0 187 7,9 363 13,7 skupaj 4286 100,0 100,0 4904 100,0 100,0 5005 100,0 2358 100,0 2647 100,0 spol (%) 100,0 52,9 100,0 53,0 100,0 47,1 52,9 starostni indeks1 28 34 38 54 65 41 92 Opomba: 1 starostni indeks je razmerje med prebivalci v starosti nad 65 let in do 14 let. 120 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 63: Starostna in spolna sestava prebivalstva (v %) ob~ine Roga{ka Slatina in Slovenije leta 1999 (Popis prebivalstva 1991; SURS 1999). ob~ina Roga{ka Slatina ob~ina (upravna enota) [marje pri Jel{ah Slovenija leto 1999 leto 1991 leto 1999 leto 1991 leto 1999 leta starosti skupaj mo{ki ènske skupaj mo{ki ènske skupaj mo{ki ènske skupaj mo{ki ènske skupaj mo{ki ènske 0 do 14 17,2 19,1 15,4 21,3 22,2 20,4 17,3 18,2 16,4 20,6 21,8 19,4 16,2 17,2 15,2 15 do 19 7,9 8,5 7,4 7,7 8,1 7,3 7,7 8,2 7,1 7,4 7,8 7,0 7,1 7,5 6,8 20 do 39 31,4 32,3 30,6 30,5 32,5 28,8 30,6 32,1 29,3 31,2 32,5 30,0 29,8 31,0 28,7 40 do 64 31,9 32,2 31,5 28,2 28,5 27,9 30,5 31,5 29,6 29,9 30,1 29,7 33,0 33,8 32,2 65 in ve~ 11,6 7,9 15,1 12,3 8,7 15,6 13,9 10,0 17,6 10,9 7,8 13,8 13,9 10,5 17,1 skupaj 100 48,5 51,5 100 48,7 51,3 100 48,8 51,2 100 48,5 51,5 100 48,4 51,4 starostni 68 42 98 58 39 77 80 55 107 53 36 72 86 61 112 indeks1 Opomba: 1 starostni indeks je razmerje med prebivalci v starosti nad 65 let in do 14 let. ob~ina Roga{ka Slatina (zaradi manj razvitega in demografsko ogroènega zaledja) manj ugodno starostno sestavo. Razmerje med skrajnima starostnima skupinama (do 14 let in nad 65 let) prikazuje starostni indeks prebivalstva. Ta je v osemdesetih in za~etku devetdesetih let v Roga{ki Slatini kazal zna~ilnosti mladega prebivalstva (vrednost 28 leta 1981 in 38 leta 1991), medtem ko so se na obmo~ju nekdanje ob~i-ne [marje pri Jel{ah (58) in Slovenije (53) è kazale tendence staranja prebivalstva. Leta 1999 je starostni 90+ 85–89 80–84 75–79 70–74 65–69 60–64 55–59 50–54 45–49 40–44 leta starosti 35–39 30–34 25–29 20–24 15–19 10–14 5–9 0–4 250 200 150 100 50 0 50 100 150 200 250 {tevilo prebivalcev mo{ki ènske Slika 37: Starostna in spolna sestava prebivalstva Roga{ke Slatine leta 1999. 121 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat 145 108 12 460 122 11 288 21 134 105 13 14 227 23 16 17 165 15 22 475 382 18 305 31 298 32 249 234 Roga{ka Slatina 4904 42 376 34 41 373 33 294 LEGENDA 32 popisni okoli{ 164 145 {tevilo prebivalcev leta 1991 51 starostne skupine prebivalstva: 52 0 do 19 let 20 do 39 let 40 do 64 let 65 let in ve~ 0 300m Slika 38: Starostna sestava prebivalstva po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1991. indeks v Roga{ki Slatini dosegel vrednost 65, v upravni enoti [marje pri Jel{ah 80, dràvno povpre~- je pa je bilo 86. Zaskrbljujo~e so vrednosti starostnega indeksa pri ènski populaciji (nad 100), saj je è ogroèna normalna reprodukcija prebivalstva. 122 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 64: Starostna sestava prebivalstva po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1991 (Popis prebivalstva 1991). prebivalstvo po starostnih skupinah skupaj 0 do 14 let 15 do 19 let 20 do 39 let 40 do 64 let 65 in ve~ let neznano starostni obmo~je1 {tevilo {tevilo % {tevilo % {tevilo % {tevilo % {tevilo % {tevilo % indeks2 1 (SZ) 2036 530 26,0 156 7,7 729 35,8 509 25,0 109 5,4 3 0,1 21 2 (SV) 575 94 16,3 49 8,5 185 32,2 186 32,3 57 9,9 4 0,7 61 3 (osr.) 1228 233 19,0 80 6,5 392 31,9 378 30,8 136 11,1 9 0,7 58 4 (JV) 607 134 22,1 40 6,6 212 34,9 169 27,8 47 7,7 5 0,8 35 5 (J) 458 91 19,9 51 11,1 140 30,6 140 30,6 36 7,8 – – 40 skupaj 4904 1082 22,0 376 7,7 1658 33,8 1382 28,2 385 7,9 21 0,4 36 Opomba: 1 obmo~ja so dolo~ena po popisnih okoli{ih (glej preglednico 50 in sliko 33); 2 starostni indeks je razmerje med prebivalci v starosti nad 65 let in do 14 let. Na staranje prebivalstva kaè tudi pove~anje deleà prebivalstva v starosti od 40 do 64 let. Leta 1991 je bil delè te starostne skupine {e nìji od deleà starostne skupine od 20 do 39 let, leta 1999 pa je postal vi{ji. Za leta 1991 lahko analiziramo starostno sestavo prebivalstva Roga{ke Slatine tudi po popisnih okoli{ih. Najugodnej{o starostno sestavo so imela obmo~ja novej{e stanovanjske gradnje, kjer ìvijo pretèno mlaj{e druìne. V severozahodnem delu Roga{ke Slatine je imel starostni indeks povpre~no vrednost le 21, saj je bilo v tem obmo~ju kar 26,0 % vseh prebivalcev starih do 14 let in le 5,4 % nad 65 let. V nekaterih popisnih okoli{ih tega obmo~ja je delè prebivalcev starih do 19 let dosegel 40 % (v PO 13: @ibernik – Ob progi), delè starih nad 65 let pa je bil nìji od 2 % (v PO 11: Ratanska vas – Zgornji @ibernik, PO 12: Cesta na Bo~ in PO 13: @ibernik – Ob progi). V imenovanih popisnih okoli- {ih so bile vrednosti starostnega indeksa nìje od 10. Ugoden je bil tudi v PO 17: Ulica Kozjanskega odreda, kjer prav tako, kot v PO 13: @ibernik – Ob progi, prevladuje novej{a ve~stanovanjska gradnja in mlaj{e druìne. Razmeroma ugodno starostno sestavo imajo tudi obmo~ja v jùnem in jugovzhodnem delu Roga{- ke Slatine. Tu so bili deleì starostnih skupin v okviru povpre~ja celotnega naselja, starostni indeksi pa so imeli vrednosti od 35 do 40. V drugih obmo~jih so bile razmere slab{e od povpre~ja. V severovzhodnem delu je imel starostni indeks povpre~no vrednost 61. K temu so prispevala starej{a gospodinjstva v ve~stanovanjskih zgradbah ob Stritarjevi ulici (PO 21) ter nizek deleòtrok do 19 let (21,3 %) in visok delè starej{ih od 65 let (12,3 %) na Cvetli~nem hribu in na Janini (PO 23). Starostni indeks je bil manj ugoden tudi v osrednjem delu naselja, zlasti v PO 32: severni del Ulice XIV. divizije – A{ker~eva ulica – Vid Ivanu{eva ulica, kjer je dom upokojencev in ve~ starej{ih druìn. Tu je {tevilo starej{ih od 65 let preseglo {tevilo starih do 14 let (starostni indeks je imel vrednost 137). Podobne razmere so bile tudi v PO 15: jùni del [landrove ulice (starostni indeks je bil 136). 7.4.1. STAROSTNA SESTAVA ANKETIRANIH GOSPODINJSTEV LETA 1996 Rezultati popisa prebivalstva ne omogo~ajo analize nekaterih socio-ekonomskih razmer na nivoju gospodinjstev, med katere sodi tudi ugotavljanje starostnega tipa gospodinjstev. S pomo~jo anali-ziranja rezultatov anketiranja gospodinjstev sem dolo~il 9 starostnih tipov gospodinjstev: • tip 1: vsi ~lani gospodinjstva so stari nad 65 let, • tip 2: vsi ~lani gospodinjstva so stari nad 50 let, 123 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat • tip 3: vsi ~lani gospodinjstva so stari nad 35 let, • tip 4: vsi ~lani gospodinjstva so stari od 25 do 60 let, • tip 5: v gospodinjstvu ìve tri generacije, • tip 6: vsi ~lani gospodinjstva so stari do 55 let, • tip 7: vsi ~lani gospodinjstva so stari do 45 let, • tip 8: vsi ~lani gospodinjstva so stari do 35 let, • tip 9: drugo (neuvr{~eno). Posamezni tipi gospodinjstev predstavljajo na eni strani gospodinjstva s samo starej{imi ~lani, na drugi strani s samo mladimi ~lani ter vmesne kategorije. Poseben tip predstavljajo tri-generacijska gospodinjstva. Rezultati tipizacije izraàjo visoko stopnjo povezanosti med starostnim tipom gospodinjstva in obdobjem izgradnje posameznih delov naselja. Poseben tip predstavljajo gospodinjstva s starej{imi ~lani. Med anketiranimi gospodinjstvi je kar 25,9 % gospodinjstev, v katerih so bili vsi ~lani starej{i od 50 let (tip 1 in tip 2), {e posebej (tip 1) pa sem izlo~il gospodinjstva, v katerih so bili vsi ~lani starej{i od 65 let (13,2 %). Preglednica 65: Anketirana gospodinjstva po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1996 glede na starostni tip gospodinjstva (Anketiranje gospodinjstev v Roga{ki Slatini 1996). {tevilo anketiranih gospodinjstev glede na starostni tip gospodinjstva – {tevilo vseh vsi ~lani gospodinjstva so stari: gospodinjstev > 65 > 50 > 35 25–60 tri < 55 < 45 < 35 obmo~je1 1991 skupaj let let let let generacije let let let drugo 1 (SZ) 687 424 46 47 10 50 25 43 103 99 1 2 (SV) 187 116 18 15 7 23 10 8 15 19 1 3 (osr.) 443 246 43 42 5 36 16 32 36 35 1 4 (JV) 196 151 17 17 6 23 6 10 43 28 1 5 (J) 129 83 11 9 1 13 8 13 21 7 – skupaj 1642 1020 135 130 29 145 65 106 218 188 4 Opomba: 1 obmo~ja so dolo~ena po popisnih okoli{ih (glej preglednico 50 in sliko 33). Preglednica 66: Anketirana gospodinjstva po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1996 glede na starostni tip gospodinjstva (Anketiranje gospodinjstev v Roga{ki Slatini 1996). % anketiranih gospodinjstev glede na starostni tip gospodinjstva – {tevilo vseh vsi ~lani gospodinjstva so stari: gospodinjstev > 65 > 50 > 35 25–60 tri < 55 < 45 < 35 obmo~je1 1991 skupaj let let let let generacije let let let drugo 1 (SZ) 687 424 10,8 11,1 2,4 11,8 5,9 10,1 24,3 23,3 0,2 2 (SV) 187 116 15,5 12,9 6,0 19,8 8,6 6,9 12,9 16,4 0,9 3 (osr.) 443 246 17,5 17,1 2,0 14,6 6,5 13,0 14,6 14,2 0,4 4 (JV) 196 151 11,3 11,3 4,0 15,2 4,0 6,6 28,5 18,5 0,7 5 (J) 129 83 13,3 10,8 1,2 15,7 9,6 15,7 25,3 8,4 – skupaj 1642 1020 13,2 12,7 2,8 14,2 6,4 10,4 21,4 18,4 0,4 Opomba: 1 obmo~ja so dolo~ena po popisnih okoli{ih (glej preglednico 50 in sliko 33). 124 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 28 24 103 31 11 12 58 21 27 32 13 14 23 41 27 16 17 15 22 100 18 69 62 31 53 32 56 61 Roga{ka Slatina 1020 42 75 34 41 90 33 LEGENDA 57 32 popisni okoli{ 28 {tevilo anketiranih gospodinjstev leta 1996 vsi ~lani stari nad 65 let 26 51 vsi ~lani stari nad 50 let vsi ~lani stari nad 35 let vsi ~lani stari od 25 do 60 let 52 v gospodinjstvu ìvijo tri generacije vsi ~lani stari do 55 let vsi ~lani stari do 45 let vsi ~lani stari do 35 let drugo 0 300m Slika 39: Anketirana gospodinjstva po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1996 glede na starostni tip gospodinjstva. Oba tipa sta nadpovpre~no zastopana v osrednjem delu Roga{ke Slatine (34,6 % gospodinjstev), zlasti v PO 31: Celjska cesta – Zdravili{ki trg – Trà{ki hrib (37,1 %) in v PO 33: jùni del Ulice XIV. divizije – Cankarjeva ulica (40,0 %). V severovzhodnem delu Roga{ke Slatine je bilo najve~ takih gos-125 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat podinjstev na obmo~ju starej{e gradnje v PO 21: Stritarjeva ulica – Pod Bellevujem (36,2 %), v severozahodnem delu (kjer je sicer najve~ mladih druìn) pa v gradbeno najstarej{em delu v PO 15: jùni del [landrove ulice (43,8 %). Predstavljeno stanje temelji na osnovi anketiranja, pri tem pa je treba opozoriti, da je bil odziv najbolj{i ravno pri starej{ih gospodinjstvih. V starostni tip 7 in tip 8 so uvr{~ena gospodinjstva z mlaj{imi ~lani. V 39,8 % gospodinjstev so bili vsi ~lani mlaj{i od 45 let, {e posebej (tip 8) pa sem izlo~il gospodinjstva z vsemi ~lani mlaj{imi od 35 let (18,4 %). Najve~ gospodinjstev v obeh tipih je bilo v severozahodnem delu Roga{ke Slatine (kar 47,6 %). Izstopa obmo~je novej{e ve~stanovanjske gradnje v PO 13: @ibernik – Ob progi (51,4 %) in PO 17: Ulica Kozjanskega odreda (57,0 %). V prvem obmo~ju prevladujejo gospodinjstva s ~lani mlaj{imi od 35 let, v drugem pa gospodinjstva s ~lani mlaj{imi od 45 let. Izstopa tudi obmo~je z novej{o individualno stanovanjsko gradnjo v PO 12: Cesta na Bo~ (54,2 %). Med obmo~ja s prevlado mlaj{ih gospodinjstev in novej{o stanovanjsko gradnjo sodi tudi jugovzhodni del Roga{ke Slatine (47,0 % gospodinjstev), kjer je bilo v PO 42: vzhodni del Kidri~eve ulice – Na livadi takih gospodinjstev kar 54,1 %. Pomemben del predstavljajo gospodinjstva s starej{imi otroki (tip 6), v katerih so vsi ~lani gospodinjstva mlaj{i od 55 let (10,4 % gospodinjstev) in gospodinjstva z odraslimi otroki, ki {e ìvijo pri star- {ih (tip 4) in so vsi ~lani gospodinjstva stari od 25 do 60 let (14,2 % gospodinjstev). Oba tipa sta najbolj zastopana v severovzhodnem in jùnem delu Roga{ke Slatine, ki je bil ve~inoma zgrajen v {estdesetih in sedemdesetih letih. Kot poseben tip sem izlo~il tri-generacijska gospodinjstva (tip 5). Med anketiranimi gospodinjstvi jih je bilo 6,4 %. Najve~ jih je bilo v robnih severovzhodnih in jùnih delih Roga{ke Slatine, kjer so individualne stanovanjske stavbe najve~je in je tudi najve~ gospodinjstev s kme~kim gospodarstvom (na primer v PO 22: Partizanska cesta – Lo~en dol). Zaradi zmanj{anja mònosti stanovanjske gradnje v zadnjih desetih letih je okoli 5 do 10 % tak{nih gospodinjstev tudi v drugih delih Roga{ke Slatine. 7.5. GOSPODARSKI RAZVOJ ROGA[KE SLATINE – VPLIV ZDRAVILI[^A IN DRUGIH DEJAVNOSTI NA RAZVOJ DELOVNIH MEST V ROGA[KI SLATINI 7.5.1. RAZVOJ DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Sodobni gospodarski razvoj Roga{ke Slatine je povezan z razvojem neagrarnih dejavnosti. Zdravili{ka dejavnost se je za~ela razvijati è na za~etku 19. stoletja. Z njo je bil povezan razvoj dejavnosti, ki so bile bolj ali manj povezane z oskrbo turistov (gostinstvo, trgovina, uslùnostne dejavnosti, promet). Omenjene dejavnosti so bile celotno 19. in na za~etku 20. stoletja odlo~ilen dejavnik razvoja naselja. Za obdobje pred prvo svetovno vojno podatki o {tevilu zaposlenih v zdravili{~u niso bili dostopni. Zorko (1992, 172) navaja, da je zdravili{~e vodil ravnatelj, poleg njega pa je bilo zaposleno uradni{ko in zdravstveno osebje (ve~inoma nem{ke narodnosti), osebje, ki je skrbelo za oskrbo gostov ter osebje v polnilnici mineralne vode. Med obema vojnama je bil na ~elu zdravili{~a ravnatelj, ki je imel ob sebi pet uradnikov in ve~ pisarni{kega in tehni~nega osebja. Poleg dràvnega zdravili{kega zdravnika je v sezoni po posameznih nastanitvenih objektih ordiniralo {e 6 do 7 zdravnikov in 3 zobozdravniki. Glavni vir dohodka zdravili{~a je bila prodaja mineralne vode, zato je bilo v polnilnici vse leto zaposlenih okoli 35 do 45 delavcev. Za oskrbo gostov in delovanje zdravili{~a je bilo v sezoni v zdravili{~u zaposlenih okoli 170 delavcev (leta 1924 sta bila zaposlena 2 maserja, 2 plavalna mojstra, 38 sobaric, 2 strènici, 3 strènice vrelca, 6 kopali{kih strènic in strènikov, 7 peric, 3 ko~ijaì, 6 postre{~kov, 7 vrtnih delavcev, 28 dninarjev). V sklopu zdravili{~a je bila tudi vrtnarija, ki je s 15 delavci skrbela za zdravili{ke nasade, park in goz-dove v okolici (Zorko 1992, 173–174). Delo v zdravili{~u je bilo ve~inoma sezonsko, zato se je {tevilo zaposlenih spreminjalo glede na potrebe in obisk gostov. Glede na vse navedeno je bilo v poletni sezoni v zdravili{~u in polnilnici zaposlenih od 230 do 250 delavcev. 126 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Po prvi svetovni vojni so trgovci in majhni posestniki za~eli vlagati svoj kapital v razli~ne terciarne dejavnosti, ki so bile potrebne za vsestransko ponudbo zdravili{~a. Skoraj vsi gostinski lokali v Roga{- ki Slatini so bili v privatni lasti, saj je zdravili{~e privatnikom oddajalo gostinske prostore, ki so bili v sklopu hotelov. V privatni lasti je bilo tudi okoli 600 leì{~ v ve~ kot 40 vilah, gosti{~ih in penzionih, v katerih so zabeleìli do tretjine vseh no~itev v Roga{ki Slatini. Razvijala se je tudi trgovina. Nastajale so nove trgovine z me{anim blagom in specializirane trgovine, ki so zdravili{kim gostom ponujale raznovrstno blago (spominke, kristal, umetnine, igra~e, ~aso-pise in knjige, razglednice, sadje, kme~ke pridelke in izdelke ter podobno). V kraju je bila prodajna galerija z umetni{kimi izdelki, zlatarna ter trgovina s parfumskim in galanterijskim blagom (Zorko 1992, 177). Mo~no je bila zastopana tudi obrt, ki je sluìla tako doma~inom kot turistom. S slednjimi so bile zlasti povezane uslùnostne dejavnosti: brivski in frizerki saloni (3 obrati), kroja{ke (5) in {iviljske delavnice (3), kemi~ne ~istilnice (5), foto ateljeji (2), taksi prevozni{tvo (5) in postre{~ki (1) (Zorko 1992, 178). Industrija se je za~ela razvijati leta 1927. Drùba, ki je imela v lasti steklarno v 6 km oddaljeni Stra- ì (od leta 1860 je proizvajala stekleno embalaò), je ob Trì{kem potoku vzhodno od cerkve sv. Krià zgradila novo steklarno za ro~no izdelavo proizvodov iz kristalnega stekla in brusilnico. Med razloge za izgradnjo navajajo nerentabilnost steklarne v Zagorju, ceneno delovno silo (zlasti ~ez Sotlo) in rud-nik premoga. V bliìni so namre~ na{li ve~je koli~ine premoga, ki je bil primeren za uporabo v steklarni. Razlog pa je bila tudi takratna moda postavljanja steklarn v bliìni zdravili{~. Ra~unali so na bogate gostje, ki bodo kupovali ve~je koli~ine stekla in z brezpla~no reklamo {irili sloves steklarne in kraja. V tistem ~asu so bile namre~ è zgrajene steklarne v Karlovih Varyh na ^e{kem, v Vichyju v Franciji ter ob mnogih zdravili{~ih v Nem~iji. Prvi steklarji (pihalci) so pri{li iz ukinjene steklarne v Zagorju, pomòne delavce pa so zaposlili iz okolice Roga{ke Slatine (Zorko 1992, 175). Ob za~etku obratovanja je bilo v steklarni zaposlenih okoli 150 delavcev, pred drugo svetovno vojno pa okoli 250 delavcev. S tem je dobila Roga{ka Slatina ob turisti~ni tudi industrijsko funkcijo. Obe sta pomembno vplivali na nadaljnji razvoj naselja. 7.5.2. RAZVOJ MED LETOMA 1945 IN 1991 Po drugi svetovni vojni so bili objekti in naprave zdravili{~a v zelo slabem stanju. V petdesetih in {estdesetih letih je bila opravljena obsèna obnova in posodobitev obstoje~ih objektov, v sedemdesetih in osemdesetih letih pa gradnja novih preno~itvenih in spremljevalnih objektov. Sredi osemdesetih let je zdravili{~e beleìlo najve~ji turisti~ni obisk in prodajo mineralne vode. Zdravili{ko-turisti~na dejavnost se je (z izjemo zasebnih sob) koncetrirala v podjetju Zdravili{~e Roga{ka (ki je imelo tekom ~asa ve~ razli~nih organizacijskih oblik in imen pod katerimi je zdruèvalo zdravstveno, hotelirsko in gostinsko dejavnost, strokovne slùbe, servisne dejavnosti in polnilnico). Leta 1950 je podjetje zaposlovalo okoli 320 delavcev, leta 1970 je njihovo {tevilo naraslo na 497, leta 1980 na 892 in leta 1986 na 1180 delavcev. Okoli 70 % jih je bilo zaposlenih v zdravstvenih, hotelirskih in gostinskih dejavnostih, okoli 30 % pa v polnilnici mineralnih vod, strokovnih slùbah in v vzdrèvanju. Omeniti je treba tudi sezonsko delovno silo. Veronekova (1987, 153) navaja, da je bilo na za~etku sedemdesetih let zaposlovanje za dolo~en ~as zelo intenzivno. Zaradi izrazitega poletnega vi{ka turisti~nega obiska je bilo takrat zaposlenih okoli 150 sezonskih delavcev. Leta 1986 je bilo za dolo~en ~as zaposlenih od 47 do 87 delavcev, najve~ v poletni sezoni. Ve~ kot polovica sezonskih delavcev je bila zaposlena v hotelirstvu in gostinstvu, ~etrtina v zdravstvu, nekaj pa tudi v vzdrèvanju in v polnilnici mineralne vode. Po drugi svetovni vojni je postala industrija prevladujo~ dejavnik gospodarskega razvoja naselja. Steklarna Roga{ka, ki je bila med vojno poru{ena, je postala najve~je podjetje v Roga{ki Slatini. Po zgraditvi nove pe~i, brusilnice in poslovnih prostorov je {tevilo zaposlenih naglo nara{~alo. Leta 1970 je bilo v obratu Steklarne (tedaj imenovane Steklarna Boris Kidri~) v Roga{ki Slatini zaposlenih 1009 delavcev, leta 1986 pa 1786 delavcev, od tega okoli 40 % ènsk. Okoli 30 % delavcev je prihajalo na delo 127 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 67: [tevilo zaposlenih v Zdravili{~u Roga{ka in Steklarni Roga{ka med letoma 1950 in 2000 (Kadrovski slùbi Zdravili{~a Roga{ka d. o. o. in Steklarne Roga{ka d. d. 1998, 2000). {tevilo zaposlenih verìni indeks indeks Steklarna Steklarna Steklarna Steklarna Steklarna Zdravili{~e Roga{ka Roga{ka zunaj Roga{ka Zdravili{~e v Roga{ki Zdravili{~e v Roga{ki leto Roga{ka v Roga{ki Slatini Roga{ke Slatine skupaj Roga{ka Slatini Roga{ka Slatini 1950 320 470 – 470 100 100 100 100 1970 497 1009 217 1226 155 215 155 215 1980 892 1140 115 1255 179 113 279 243 1986 1180 1786 403 2189 132 157 369 380 1990 1127 1840 474 2314 96 103 352 391 1992 1070 1709 242 1951 95 93 334 364 1998 520 1462 234 1696 49 86 162 311 2000 ∼420 1343 320 1663 81 92 131 286 iz Hrva{ke. Zgradili so tudi dislocirano brusilnico v Kozjem, kjer je bilo zaposlenih okoli 250 delavcev. Nekaj jih je bilo zaposlenih tudi po predstavni{tvih v razli~nih krajih. Zaradi potreb po kvalificirani delovni sili so leta 1947 v neposredni bliìni Steklarne ustanovili Steklarsko {olo Roga{ka Slatina, ki ima poleg u~ilnic, dija{kega doma in prakti~nih delavnic tudi lastni proizvodni obrat za izdelavo izdelkov iz stekla in kristalina. Leta 1960 je bilo v {oli in proizvodnem obratu zaposlenih 83 delavce, leta 1970 160, leta 1980 241 in leta 1990 è 366 delavcev. Od teh je bilo 10 % u~iteljev in vzgojiteljev, 90 % pa proizvodnih delavcev (Colneri~ 1998, 36 in 48). Steklarska industrija zaposluje pretèno mo{ko delovno silo. @enska delovna sila je dobila delo v podjetju KORS (Konfekcija obla~il Roga{ka Slatina), ki se je leta 1946 razvilo iz obrtne kroja{ke delavnice. Proizvodnja se je za~ela pove~evati po letu 1968, ko so zgradili nove proizvodne prostore v Ratanski vasi (takrat je bilo v podjetju zaposlenih 270 delavcev, med njimi 80 % ènsk) in po letu 1973, ko so le-te raz{irili. Leta 1986 je bilo v podjetju zaposlenih 519 delavcev, leta 1990 pa 487 delavcev. V osemdesetih letih so med ve~ja podjetja sodila tudi Mizarstvo Roga{ka Slatina, v katerem je bilo leta 1972 zaposlenih 48 delavcev, leta 1990 pa okoli 100 delavcev. Nastalo je leta 1953 iz mizarskih delavnic Zdravili{~a, leta 1974 pa so se preselili v prostore zdravili{ke ekonomije pod Trà{kim hribom. Z gradbeno dejavnostjo se je ukvarjalo podjetje Ingrad – gradbeni{tvo Roga{ka Slatina, ki je imelo veliko dela po potresu leta 1974. K ìvilski industriji sodi Pekarna v Ratanski vasi (66 delavcev leta 1986). Vzporedno z razvojem zdravili{ke dejavnosti, industrije in gradbeni{tva so se v Roga{ki Slatini, zlasti od sedemdesetih let dalje, razvijale tudi razli~ne terciarne in kvartarne dejavnosti: trgovina, gostinstvo (izven podjetja Zdravili{~e Roga{ka), obrt in storitve, promet, komunalne dejavnosti, {olstvo, zdravstvo ter finan~ne in poslovne storitve. O skupnem {tevilu delovnih mest v Roga{ki Slatini na za~etku devetdesetih let ni natan~nih podatkov. Popis prebivalstva iz leta 1991 beleì {tevilo aktivnih prebivalcev po kraju dela. To {tevilo se v ve~i-ni panog (razen v kmetijstvu) pretèno ujema s {tevilom delovnih mest v naselju. Po teh podatkih je bilo leta 1991 v Roga{ki Slatini 4153 delovnih mest, vendar pa je treba opozoriti, da so mednje (po metodologiji, ki beleì aktivno prebivalstvo Slovenije) {teta le delovna mesta prebivalcev s stalnim bivali{~em v Sloveniji. Zaradi obmejne lege in zelo intenzivne ~ezmejne dnevne migracije je bilo ob teh delovnih mestih v Roga{ki Slatini {e okoli 900 delovnih mest, ki so jih zasedali prebivalci s stalnim bivali{~em na Hrva{kem (ki niso bili zabeleèni v popisu prebivalstva). Skupaj je bilo torej v Roga{ki Slatini okoli 5100 delovnih mest, kar navaja tudi Slùba drùbenega knjigovodstva – Podrù- nica Celje (1993). 128 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 68: Aktivno prebivalstvo, ki opravlja poklic v Roga{ki Slatini (to je v kraju dela) po dejavnostih leta 1991 – {tevilo delovnih mest1 (Popis prebivalstva 1991). delovna mesta1 delovna mesta1 panoge dejavnosti {tevilo % panoge dejavnosti {tevilo % kmetijstvo in ribi{tvo 95 2,3 finan~ne in druge storitve 165 4,0 gozdarstvo 13 0,3 izobraèvanje, znanost, kultura 184 4,4 industrija in rudarstvo 1818 43,8 zdravstvo in socialno varstvo 262 6,3 gradbeni{tvo 192 4,6 javna uprava 32 0,8 promet in zveze 193 4,6 neznano 6 0,1 trgovina 208 5,0 I. sektor 108 2,6 gostinstvo in turizem 559 13,5 II. sektor 2010 48,4 obrt in storitve 260 6,3 III. sektor 1386 33,4 stanovanjsko-komunalne dejavnosti 166 4,0 IV. sektor 643 15,5 skupaj1 4153 100,0 Opomba: 1 upo{tevana so le delovna mesta dràvljanov Slovenije (ker je podatek izpeljan iz {tevila aktivnih prebivalcev Slovenije po naselju dela). Ob teh je bilo v Roga{ki Slatini {e okoli 900 delovnih mest, ki so jih zasedali prebivalci s stalnim bivali{~em zunaj Slovenije. Do najve~jega razkoraka med dejanskim stanjem in rezultati popisa prebivalstva prihaja pri dejavnostih v sekundarnem sektorju, v katerih je bilo zaposlenih najve~ dnevnih migrantov iz Hrva{ke. Po podatkih o {tevilu delovnih mest v najve~jih industrijskih podjetjih è {tevilo zaposlenih v Steklarni Roga{- ka in KORS-u presega podatek iz popisa prebivalstva. Dejansko je bilo leta 1991 v Roga{ki Slatini v industriji ve~ kot 2500 delovnih mest; to je okoli 50 % vseh delovnih mest v naselju, ta sektor pa je ustvaril kar 60,4 % vsega dohodka (SDK – Podrùnica Celje 1993). Podatki v drugih dejavnosti se bolj ujemajo z dejanskim stanjem, saj so bili prebivalci Hrva{- ke v teh dejavnostih zastopani v manj{i meri kot v industriji. Po podatkih popisa je bilo leta 1991 v terciarnem sektorju 33,4 % delovnih mest. Najve~ jih je bilo v gostinstvu in turizmu (13,5 %), obrti in storitvah (6,3 %) ter trgovini (5,0 %). Kvartarni sektor je bil zastopan s 15,5 % delovnih mest. Najve~ jih je bilo v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer je upo{tevan tudi zdravstveni kader v Zdravili{~u Roga{ka (6,3 %) ter v izobraèvanju (4,4 %) in finan~no poslovnih storitvah (4,0 %). Na osnovi navedenih podatkov velja ugotovitev, da je Roga{ka Slatina po {tevilu delovnih mest bolj industrijski kot turisti~ni kraj. V industriji je bilo leta 1991 okoli 50 % delovnih mest, v dejavnostih, ki so neposredno povezane s turisti~no in zdravili{ko dejavnostjo kraja (to so gostinstvo, turizem in zdravstvo), pa nekaj manj kot 20 % delovnih mest. Roga{ka Slatina je torej polifunkcionalno razvijajo~ se turisti~ni kraj, v katerem gospodarski razvoj temelji na prevladujo~i industrijski in turisti~ni dejavnosti ter v zadnjem ~asu vse bolj razvijajo- ~ih se drugih terciarnih in kvartarnih dejavnostih, ki so se {e intenzivirale po letu 1994, ko je postala sredi{~e nove ob~ine. S tem se je nekoliko omililo tudi gospodarsko stanje, ki ga je povzro~ilo zmanj- {anje obsega turisti~nega prometa po letu 1991 in zmanj{anje {tevila delovnih mest v dejavnostih, ki so neposredno povezane s turizmom. 7.5.3. RAZVOJ PO LETU 1991 Po letu 1991 se je v Sloveniji mo~no zmanj{alo {tevilo delovnih mest v industrijskih dejavnostih. Do zmanj{anja {tevila delovnih mest v posameznih dejavnostih je pri{lo tudi v Roga{ki Slatini, vendar so izpad ve~inoma nadomestila nova delovna mesta, predvsem v terciarnem sektorju (trgovina in storitvene dejavnosti). 129 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 69: [tevilo zaposlenih v Zdravili{~u Roga{ka po vrsti zaposlitve leta 1992 in 1998 (Zdravili{~e Roga{ka d. o. o. 1998). maj 1992 marec 1998 Zdravili{~e Roga{ka {tevilo zaposlenih % {tevilo zaposlenih % hotelirstvo in gostinstvo 559 60,4 277 53,3 zdravstvo 191 20,6 148 28,5 uprava in strokovne slùbe 95 10,3 19 3,6 vzdrèvanje in drugi 81 8,7 76 14,6 skupaj 926 100,0 520 100,0 Kolinska Roga{ki vrelci1 144 13,5 89 – skupaj 1070 100,0 609 – Opomba: 1 Roga{ki vrelci so leta 1995 pre{li v last podjetja Kolinska d. d. Zmanj{anje {tevila delovnih mest je najbolj ob~utno v Zdravili{~u Roga{ka, oziroma v podjetjih, ki so nastala, ko je le-to (zaradi slabega finan~nega poslovanja) pre{lo v upravljanje Slovenske razvojne drùbe in so lastniki ve~ine hotelov postale banke in privatna podjetja. Leta 1992 je bilo v vseh podjetjih Zdravili{~a Roga{ka zaposlenih 1070 oseb, leta 1998 pa le 520 oseb, ~e ne upo{tevamo zaposlenih v polnilnici, ki je od leta 1995 v lasti podjetja Kolinska. Ve~ina delovnih mest je bila v zdravstvenem delu zdravili{~a (28,5 %) ter v hotelirstvu in gostinstvu (53,3 %). V primerjavi z letom 1992 se je {tevilo zaposlenih najbolj zmanj{alo v hotelirstvu in gostinstvu (za ve~ kot 50 %) ter v strokovnih slùbah, saj je bila uprava prene{ena na Slovensko razvojno drùbo. Septembra leta 2000 je bilo v podjetju Terme Roga{ka, ki je lastnik Termalne riviere ter hotelov Sava, Donat in Zagreb, zaposlenih okoli 190 delavcev, v podjetju Hoteli Roga{ka Slatina, ki upravlja z Zdravili{kim domom ter hoteloma Styria in Strossmayer, 45 delavcev, v podjetju Hotel Slovenija 15 delavcev ter v Zdravili{~u Roga{ka – Zdravstvo 148 delavcev. Skupaj z nekaj zaposlenimi v preostanku sistema Zdravili{~e Roga{ka je bilo v delujo~ih obratih zdravili{~a zaposlenih nekaj ve~ kot 420 oseb. Tako se je zniàl delè delovnih mest v Roga{ki Slatini, ki so neposredno povezana s turizmom, na manj kot 10 %. Kolik{no je sedanje {tevilo delovnih mest v Roga{ki Slatini, je tèko ugotoviti. Po oceni Oddelka za gospodarstvo ob~ine Roga{ka Slatina je bilo leta 2000 v Roga{ki Slatini okoli 5000 delovnih mest (v celotni ob~ini okoli 5400 delovnih mest). Zmanj{anje {tevila delovnih mest v Zdravili{~u Roga{ka in nekaterih drugih podjetjih so nadomestila nova delovna mesta, predvsem v terciarnem sektorju. V Steklarni Roga{ka (v obratu v Roga{ki Slatini) je bilo leta 1990 zaposlenih 1840 oseb, leta 1998 1462 oseb, leta 2000 pa 1343 oseb (iz Hrva{ke prihaja okoli 250 oseb). V Steklarski {oli Roga{ka Slatina je bilo leta 1990 zaposlenih 366 oseb, leta 1998 367 oseb, leta 2000 pa 371 oseb (od teh 90 % v proizvodnem obratu; iz Hrva{ke prihaja 87 oseb). V KORS-u je bilo leta 1990 zaposlenih 487 oseb, leta 1998 390 oseb, leta 2000 pa 310 oseb. S steklarsko dejavnostjo se ukvarja tudi zasebno podjetje Kreativ, ki zaposluje okoli 30 oseb, s proizvodnjo konfekcije pa zasebni podjetji Rultex in NANA (oba z okoli 60 zaposlenih). Ve~ja podjetja so {e Kolinska Roga{ki vrelci (74 zaposlenih), Kozmetika Afrodita, KeRos (oba po okoli 70 zaposlenih), industrijska pralnica Belin (okoli 60 zaposlenih), Jagros in Orglarstvo [krabl (oba po okoli 40 zaposlenih). Glede na navedeno se je v Roga{ki Slatini po letu 1991 zmanj{al delè delovnih mest neposredno povezanih s turizmom (po oceni v letu 2000 na manj kot 10 %), delè delovnih mest v industrijskih dejavnostih je bil nekaj manj kot 50 %, pove~al pa se je delè delovnih mest v terciarnih in kvartarnih dejavnostih (intenziven razvoj trgovine, storitvenih dejavnosti, javne uprave in podobno). Na ta na~in se je {e pove~al pomen dejavnosti, ki prispevajo k polifunkcionalnemu razvoju naselja. 130 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Omeniti je potrebno tudi dejstvo, da prevlada delovno zelo intenzivni industrijskih delovnih mest ter velik delè strènega osebja v zdravili{~u zahteva razmeroma nizko kvalifikacijsko sestavo delovnih mest v Roga{ki Slatini. Analiziral sem kvalifikacijsko sestavo (dolo~eno na osnovi stopnje izobrazbe) zaposlenih v Zdravili{~u Roga{ka in treh najve~jih industrijskih podjetjih, ki so s 2.828 zaposlenimi leta 1998 predstavljali nekaj ve~ kot 55 % vseh delovnih mest v naselju. Turizem vpliva predvsem na razvoj manj zahtevnih delovnih mest, tako da v nekaterih obmo~jih le-ta niso dovolj zanimiva za doma~e prebivalstvo. Zdravili{ki turisti~ni kraji so med turisti~nimi kraji nekak- {na izjema, saj je v zdravili{ki dejavnosti zaposlen tudi dolo~en del prebivalstva z vi{jo in visoko izo-Preglednica 70: Kvalifikacijska sestava (dolo~ena na osnovi stopnje izobrazbe) zaposlenih v Zdravili{~u Roga{ka in ve~jih industrijskih podjetjih v Roga{ki Slatini leta 1998 (s primerjavo v Zdravili{~u leta 1986) (Veronek 1987, 151; Kadrovske slùbe podjetij 1998). leto 1986 leto 1998 stopnja Zdravili{~e Zdravili{~e Steklarna Steklarska izobrazbe Roga{ka Roga{ka Roga{ka {ola KORS skupaj (kvalifikacija) {tevilo % {tevilo % {tevilo % {tevilo % {tevilo % {tevilo % 1. (NKV) 291 24,7 165 27,1 606 41,4 154 42,0 11 2,8 936 33,1 2. 147 12,5 17 2,8 158 10,8 26 7,1 159 40,8 360 12,7 3. 24 2,0 16 2,6 10 0,7 8 2,2 72 18,5 106 3,8 4. (KV) 405 34,3 201 33,0 530 36,3 124 33,8 85 21,8 940 33,2 5. (4-letna srednja {ola) 218 18,5 137 22,5 116 7,9 29 7,9 50 12,8 332 11,7 6. (vi{ja {ola) 57 4,8 43 7,1 25 1,7 8 2,2 9 2,3 85 3,0 7. (visoka {ola) 38 3,2 16 2,6 17 1,2 17 4,6 4 1,0 54 1,9 8., 9. (mag., dr.) … … 14 2,2 – – 1 0,2 – – 14 0,5 skupaj 1180 100,0 609 100,0 1462 100,0 367 100,0 390 100,0 2828 100,0 Preglednica 71: Prebivalstvo Roga{ke Slatine (v primerjavi z ob~ino [marje pri Jel{ah in Slovenijo) staro 15 in ve~ let glede na {olsko izobrazbo leta 1981 in 1991 (Popis prebivalstva 1981, 1991). Roga{ka Slatina ob~ina [marje pri Jel{ah Slovenija leto 1981 leto 1991 leto 1981 leto 1991 leto 1981 leto 1991 stopnja izobrazbe {t. % {t. % {t. % {t. % % % brez {olske izobrazbe 35 1,1 8 0,2 394 1,6 211 0,8 1,4 0,6 do 7 razredov osnovne {ole 472 14,9 359 9,4 8665 36,1 5462 21,7 24,5 16,4 osnovna {ola 907 28,6 998 26,1 8530 35,6 9387 37,4 32,5 29,9 poklicne srednje {ole 1022 32,2 1036 27,1 4226 17,6 4583 18,3 22,0 19,4 gimnazije 98 3,1 64 1,7 309 1,3 199 0,8 3,1 2,5 tehni~ne in druge strokovne srednje {ole 420 13,3 632 16,5 1248 5,2 2261 9,0 9,4 13,8 srednje usmerjeno izobraèvanje – – 332 8,7 1 0,0 1735 6,9 0,0 7,1 vi{je {ole 112 3,5 222 5,8 331 1,4 672 2,7 2,8 4,5 visoke {ole 72 2,3 133 3,5 182 0,8 352 1,4 3,1 4,3 neznano 31 1,0 38 1,0 96 0,4 244 1,0 1,1 1,4 skupaj 3169 100,0 3822 100,0 23982 100,0 25106 100,0 100,0 100,0 131 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat brazbo. Zaradi tega ima med analiziranimi podjetji v Roga{ki Slatini najbolj{o kvalifikacijsko sestavo Zdravili{~e Roga{ka. Leta 1998 je imelo kar 11,9 % zaposlenih ve~ kot srednje{olsko izobrazbo. Kvalificiran kader in kader s srednje{olsko izobrazbo je bil zastopan s 55,5 % vseh zaposlenih. [e vedno pa je bil s 32,5 % zastopan kader z nìjo stopnjo izobrazbe in nekvalificiran kader. V analiziranih industrijskih podjetjih je kvalifikacijska sestava razmeroma nizka. Ve~ kot srednje- {olsko izobrazbo ima le okoli 3 % zaposlenih. Izstopa Steklarska {ola, kjer pedago{ki kader predstavlja okoli 10 % zaposlenih in ima vi{jo izobrazbo. Okoli tretjina zaposlenih sodi med kvalificirane delavce, ve~ kot polovica vseh zaposlenih (v KORS-u ve~ kot 60 %) pa med nekvalificirane in polkvalificirane delavce. O kvalifikacijski sestavi zaposlenih v drugih podjetjih in v kvartarnem sektorju ni podatkov. Posredno lahko sklepamo na osnovi podatkov o izobrazbeni sestavi prebivalstva Roga{ke Slatine leta 1991. Takrat je 54 % prebivalcev Roga{ke Slatine imelo srednje{olsko izobrazbo (poklicne in druge srednje {ole), 9,3 % pa ve~ kot srednje{olsko izobrazbo (kar je bilo celo bolje od dràvnega povpre~ja). Ker je dnevna migracije iz Roga{ke Slatine dokaj skromna, iz navedenega izhaja, da nudijo podjetja v terciarnem in kvartarnem sektorju zaposlitev tudi bolj izobraènemu prebivalstvu. 7.6. PRIMERJAVA SESTAVE DELOVNIH MEST V ROGA[KI SLATINI IN VE^JIH TURISTI^NIH KRAJIH V SLOVENIJI Velja ugotovitev, da je Roga{ka Slatina po {tevilu in sestavi delovnih mest bolj industrijski kot turisti~ni kraj. V industriji je bilo leta 1991 okoli 50 % vseh delovnih mest, v dejavnostih, ki so neposredno povezane s turisti~no in zdravili{ko dejavnostjo kraja (gostinstvo, turizem in zdravstvo), pa nekaj manj kot 20 %. Pri tem je treba opozoriti, da statistika ne raz~lenjuje delovnih mest po njihovi odvisnosti od turizma, z izjemo tistih, ki so primarno pogojena z razvojem turizma. Tako so v panogo gostinstvo in turizem zajete le zaposlene osebe v gostinskih organizacijah in turisti~nih agencijah, medtem ko so v panogo zdravstvo zajeti tako zaposleni v zdravili{~ih kot tudi drugi v zdravstvu in socialnem varstvu (ki nimajo opravka z zdravili{ko dejavnostjo) v kraju. Jer{i~ (1991, 157) pa ob tem opozarja tudi na {tevilna delovna mesta, ki so v proizvodnih dejavnostih (na primer v prehrambeni industriji), trgovini, storitveni obrti, in ki sluìjo za oskrbo turistov. Turisti~na dejavnost je namre~ izredno heterogena in zajema vrsto proizvodnih in storitvenih dejavnosti, ki so od turizma stalno ali ob~asno odvisne. Zaradi navedenega je ugotavljanje vpliva turisti~ne dejavnosti na drù- benoekonomsko sestavo prebivalstva ter sestavo delovnih mest s pomo~jo statistike izredno teàvno. Vseeno lahko s pomo~jo statisti~nih podatkov pridobimo vpogled v delè s turizmom bolj ali manj pogojenih oziroma odvisnih delovnih mest v nekaterih ve~jih turisti~nih krajih v Sloveniji. Delè delovnih mest v terciarnem in kvartarnem sektorju v ve~jih turisti~nih krajih v òjem smislu v Sloveniji je za leto 1981 ugotavljal Jer{i~ (1991, 160). Uporabljen kriterij se je pokazal ustreznej- {i od kriterija deleà delovnih mest v gostinstvu in turizmu. V slovenskih zdravili{kih krajih je namre~ ve~ina zaposlenih statisti~no razvr{~enih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, zato so ti kraji glede na delè delovnih mest v gostinstvu in turizmu dosegali izredno nizke vrednosti (Jer{i~ 1991, 159). Jer{i~ je dolo~il dve skupini turisti~nih krajev. V prvo so se uvrstili turisti~ni kraji, kjer je bil turizem edina ali poglavitna dejavnost (Portorò, Piran, Ankaran, Strunjan, Kranjska Gora, naselja okoli Bohinjskega jezera, ^ateòb Savi – ^ate{ke Toplice, Dobrna, Pod~etrtek – Atomske Toplice, [marje{ke Toplice), v drugo skupino pa kraji, ki so razen v turizem usmerjeni tudi v industrijsko dejavnost (Bled, Roga{ka Slatina, La{ko, Radenci, Izola, Bovec). Za slednje je bil namre~ zna~ilen visok ali celo prevladujo~ delè zaposlenih v sekundarnem sektorju. V analizi za leto 1991 (opomba: zaradi dostopnosti podatkov in primerljivosti med naselji so uporabljeni podatki za leto 1991) sem ugotavljal tudi delè delovnih mest v gostinstvu, turizmu in zdravstvu; to je v dejavnostih, ki so (v zdravili{kih turisti~nih krajih) najbolj neposredno odvisne od turisti~nega obiska. Ugotovil sem namre~, da se je po letu 1981 v Sloveniji bistveno pove~al delè delovnih mest 132 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 72: Delè delovnih mest v terciarnem in kvartarnem sektorju v ve~jih turisti~nih krajih v Sloveniji leta 1981 in 1991 (Jer{i~ 1991, 160; Popis prebivalstva 1991). % delovnih mest v terciarnem % delovnih mest v terciarnem in kvartarnem sektorju1 in kvartarnem sektorju1 turisti~ni kraj leto 1981 leto 1991 turisti~ni kraj leto 1981 leto 1991 Roga{ka Slatina 40,4 48,9 Portorò 77,4 88,5 ^ateòb Savi 70,4 70,3 Ankaran 94,3 89,9 Dobrna 89,6 94,5 Izola 40,3 46,7 La{ko 41,9 42,6 Piran 78,7 86,4 Radenci 40,4 57,3 Strunjan 84,0 85,0 Pod~etrtek 66,3 82,6 Bled 46,5 60,2 Dolenjske Toplice 70,4 61,8 Kranjska Gora 88,0 91,5 [marje{ke Toplice 80,5 82,1 Bohinj2 81,8 81,6 Moravske Toplice – 75,6 Bovec 33,2 39,7 Opomba: 1 upo{tevana so le delovna mesta prebivalcev Slovenije (ker je podatek izpeljan iz {tevila aktivnih prebivalcev Slovenije po naselju dela); 2 Ukanc, Rib~ev Laz, Stara Fuìna. v kvartarnih dejavnostih, v katerih panoge, kot so na primer finan~no-tehni~ne in poslovne storitve, izobraèvanje, znanost ter javna uprava, niso povezane s turizmom, obenem pa so delovna mesta v zdravstvu s turizmom povezana le v zdravili{kih turisti~nih krajih. Razporeditev turisti~nih krajev v dve osnovni skupini se leta 1991 ni bistveno spremenila. V skupini turisti~nih krajev, kjer je turizem edina ali poglavitna dejavnost, se je delè zaposlenih v terciarnem in kvartarnem sektorju ve~inoma gibal od 75 do 90 %. V gorskih turisti~nih krajih (Kranjska Gora, Bohinj in Rogla) so ve~ kot polovico vseh delovnih mest predstavljala delovna mesta v gostinstvu in turizmu. Med obmorskimi turisti~nimi kraji je bil tak le Portorò, medtem ko je v Strunjanu in Ankaranu k visokemu deleù delovnih mest v terciarnih in kvartarnih dejavnostih prispevalo zdravstvo. Med zdravili{kimi turisti~nimi kraji izkazujejo visok delè delovnih mest v terciarnih in kvartarnih dejavnostih (70 do 95 %) ^ateòb Savi – ^ate{ke Toplice, Moravske Toplice, Pod~etrtek – Atomske Toplice, Dobrna in [marje{ke Toplice. To so ve~inoma manj{a naselja brez industrije in z manj razvitimi kvartarnimi dejavnostmi (razen zdravstva in {olstva). Ve~ina delovnih mest je povezana s turizmom v zdravili{~u, tako da imajo v zdravstvu okoli polovico vseh delovnih mest v naselju; s tistimi v gostinstvu in turizmu pa od 50 do 70 %. V drugo skupino turisti~nih krajev so se uvrstili turisti~ni kraji, v katerih se turizem prepleta z drugimi dejavnostmi, zlasti z industrijo. Med gorskimi turisti~nimi kraji je tak polifunkcionalen turisti~ni kraj z ve~ kot 50 % delovnih mest v sekundarnih dejavnostih Bovec, med obmorskimi turisti~nimi kraji Izola, med zdravili{kimi turisti~nimi kraji pa Roga{ka Slatina, La{ko in Zre~e. V drugo skupino turisti~- nih krajev (s 30 do 40 % delovnih mest v sekundarnih dejavnostih) so se uvrstili Bled, Radenci in Dolenjske Toplice. Posebno skupino ve~jih turisti~nih krajev tvorijo ve~ji turisti~ni kraji v {ir{em smislu, med katere uvr{~amo Ljubljano, Maribor, Koper, Postojno in druge. Ker so ti kraji poleg industrijskih tudi trgovska, prometna, {olska in upravna sredi{~a, imajo razmeroma visok delè delovnih mest v terciarnem in kvartarnem sektorju (od 55 do 75 %), zato bi se morala po tem kriteriju uvrstiti v prvo skupino turisti~nih krajev. Vendar pa ima turizem v teh krajih razmeroma majhno vlogo (oziroma sluìjo turisti~ni objekti obiskovalcem kraja ve~inoma za dosego drugih ciljev), zato sem jih uvrstil v posebno skupino, v kateri je delè delovnih mest, ki so neposredno povezana s turizmom, manj{i od 5 %. Glede na navedeno lahko povzamem, da je v Sloveniji med ve~jimi turisti~nimi kraji razmeroma malo enostransko (monostrukturno) usmerjenih turisti~nih krajev v òjem smislu. Najve~ jih je na 133 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 73: [tevilo delovnih mest v sekundarnem, terciarnem in kvartarnem sektorju dejavnosti ter v gostinstvu, turizmu in zdravstvu v ve~jih turisti~nih krajih v Sloveniji leta 1991 (Popis prebivalstva 1991). delovna mesta po sektorjih in panogah dejavnosti1 sekundarni terciarni kvartarni gostinstvo, skupaj sektor sektor sektor turizem zdravstvo turisti~ni kraj {tevilo {tevilo % {tevilo % {tevilo % {tevilo % {tevilo % Roga{ka Slatina 4153 2010 48,4 1386 33,4 643 15,5 559 13,5 262 6,3 ^ateòb Savi 535 12 2,2 201 37,6 175 32,7 151 28,2 170 31,8 Moravske Toplice 484 7 1,4 123 25,4 243 50,2 76 15,7 237 49,0 Pod~etrtek 265 3 1,1 106 40,0 113 42,6 59 22,3 77 29,0 Radenci 1151 467 40,6 364 31,6 296 25,7 187 16,2 184 16,0 Dobrna 384 13 3,4 73 19,0 290 75,5 20 5,2 229 59,6 Dolenjske Toplice 366 125 34,2 54 14,8 172 47,0 20 5,4 111 30,3 [marje{ke Toplice 151 11 7,3 18 11,9 106 70,2 8 5,3 102 67,5 La{ko 2106 1096 52,0 344 16,3 554 26,3 29 1,4 242 11,5 Zre~e 2772 2185 78,8 297 10,7 182 6,6 67 2,4 95 3,4 Portorò 2562 242 9,4 1773 69,2 494 19,3 1129 44,1 51 2,0 Izola 4963 2530 51,0 1054 21,2 1268 25,5 265 5,3 785 15,8 Strunjan 254 10 3,9 62 24,4 154 60,6 45 17,7 95 37,4 Ankaran 639 19 3,0 191 29,9 383 60,0 114 17,8 347 54,3 Piran 1623 167 10,3 835 51,4 568 35,0 271 16,7 114 7,0 Koper 15529 3487 22,5 6396 41,2 5153 33,2 577 3,7 1202 7,7 Bled 3129 1033 33,0 1503 48,0 382 12,2 893 28,5 100 3,2 Kranjska Gora 765 52 6,8 582 76,1 118 15,4 425 55,6 21 2,7 Bohinj2 276 14 5,1 208 75,4 17 6,2 155 56,2 0 0,0 Rogla 103 13 12,6 90 87,4 0 0,0 84 81,6 0 0,0 Bovec 936 505 53,9 271 29,0 100 10,7 177 18,9 21 2,2 Ljubljana 161717 46232 28,6 49829 30,8 57832 35,8 4954 3,1 13042 8,1 Maribor 68721 29005 42,2 17700 25,8 20090 29,2 1875 2,7 5339 7,8 Postojna 5409 1439 26,6 2118 39,2 1611 29,8 457 8,4 392 7,2 Slovenija 878789 354676 40,4 207417 23,6 192032 21,9 28276 3,2 52754 6,0 Opomba: 1 upo{tevana so le delovna mesta prebivalcev Slovenije (ker je podatek izpeljan iz {tevila aktivnih prebivalcev Slovenije po naselju dela); 2 Ukanc, Rib~ev Laz, Stara Fuìna. Gorenjskem in ob obali, mednje pa sodijo tudi nekateri zdravili{ki turisti~ni kraji sredi pretèno agrarne pokrajine. V {tevilnih turisti~nih krajih so poleg turisti~ne dejavnosti razvite tudi druge dejavnosti, ki omogo- ~ajo prebivalcem kraja in okolice ve~ mònosti zaposlitve. Kot ugotavlja Jer{i~ (1991, 161), ima lahko polifunkcionalna usmeritev turisti~nega kraja pomankljivosti in prednosti. V monostrukturnih turisti~nih krajih je gospodarska dejavnost in zaposlenost prebivalstva lahko popolnoma odvisna od obsega turisti~nega obiska in razli~nih trendov, ki usmerjajo turisti~no povpra{evanje (na primer spremembe turisti~nih tokov od francoskih in {panskih obmorskih krajev proti vzhodu v Gr~ijo in Tur~ijo ter v subtropska eksoti~na obmo~ja). Poleg tega delovna mesta v monostrukturnih turisti~nih krajih ne nudijo dovolj izbire prebivalcem turisti~nih krajev (zlasti osebam z vi{jo kvalifikacijo). ^e pa so prisotne tudi druge dejavnosti (kot so v polistrukturnih turisti~nih krajih), lahko v primeru stagnacije ali upada turisti~nega prometa ublaìjo socialne probleme, ki nastanejo s pove~ano brez-poselnostjo. 134 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pesnica Meà Savinj Dravinja a So~a jainvaS Sora Sav Id a rijca Sava Sotla Ljubljanica M irna Vipava ka Kr LEGENDA primarni sektor Pivka sekundarni sektor R terciarni sektor J A D R A N S K O eka kvartarni sektor M O R J E 0 10 20 30 40 50 km Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 40: Delè delovnih mest po sektorjih dejavnosti v ve~jih turisti~nih krajih v Sloveniji leta 1991. [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pesnica Meà Savinj Dravinja a So~a jainvaS Sora Sav Id a rijca Sava Sotla Ljubljanica M irna Vipava ka Kr Pivka LEGENDA R gostinstvo in turizem J A D R A N S K O eka zdravstvo M O R J E 0 10 20 30 40 50 km Dragonja K © Geografski in{titut AM ZRC SAZU olpa Slika 41: Delè delovnih mest v gostinstvu, turizmu in zdravstvu v ve~jih turisti~nih krajih v Sloveniji leta 1991. 135 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Na drugi strani pa ima lahko polifunkcionalni gospodarski razvoj, pri katerem se vzajemno preple-tata turizem in industrija, tudi negativne u~inke. Mòni so ekolo{ki problemi, ki jih povzro~a industrija in so v nasprotju s pri~akovano ohranjenostjo kulturne pokrajine (ki privla~i turiste). Lahko prihaja tudi do nasprotnih interesov glede rabe prostora in s tem do omejevanja nadaljnjega {irjenja obmo~ij s posameznimi dejavnostmi. Zaradi pestre ponudbe delovnih mest se lahko med krajani zmanj{a zanimanje za delo v turizmu in podobno. Roga{ka Slatina je torej primer polifunkcionalnega turisti~nega kraja, kjer gospodarski razvoj temelji na industrijski in turisti~ni dejavnosti ter v zadnjem ~asu na vse bolj razvijajo~ih se drugih terciarnih in kvartarnih dejavnostih (ki so se {e intenzivirale po letu 1994, ko je postala sredi{~e nove ob~ine). 7.7. DNEVNA MIGRACIJA DELOVNE SILE V IN IZ ROGA[KE SLATINE Dnevna migracija delovne sile je proces, do katerega pride zaradi neenakomerne razmestitve delovnih mest, ki se koncentrirajo v zgostitvenih obmo~jih oziroma v obmo~jih z ugodnimi lokacijskimi dejavniki za razvoj proizvodnih in neproizvodnih dejavnosti. Poleg ekonomskih ima tudi {tevilne socialne u~inke, predvsem pa omogo~a poselitev kulturne pokrajine tudi tam, kjer ni na voljo dovolj delovnih mest. V Sloveniji se je dnevna migracija delovne sile intenzivirala z raz{iritvijo motorizacije in policentri~nim gospodarskim razvojem. Na nivoju naselja statisti~no beleì dnevno migracijo delovne sile popis prebivalstva. Vendar pa se vodi osnovna evidenca le glede na kraj bivanja, kar pomeni, da lahko {tevil~no spremljamo le odhaja-nje delovne sile iz naselja bivanja, ne pa tudi prihajanje v naselje dela. Ker je bila Roga{ka Slatina vseskozi gospodarsko najbolj razvito naselje v nekdanji ob~ini [marje pri Jel{ah, so razvite proizvodne in neproizvodne dejavnosti pritegovale delovno silo z obmo~ja Zgornjesotelskega gri~evja, {e zlasti iz {irokega zaledja Roga{ke Slatine (Roga{kega podolja od Rogatca do Mestinja, Bo{kega in Roga{kega prigorja na severu in Rodenskega gri~evja na jugu), iz zahodnih Haloz in obmejnih naselij na Hrva{kem vse do Kumrovca in Krapine. Iz podatkov o {tevilu delovnih mest (okoli 5100 leta 1991) in {tevilu prebivalcev Roga{ke Slatine, ki so bili zaposleni v Roga{ki Slatini (okoli 1700), lahko ugotovimo priblièn obseg dnevne migracije delovne sile v Roga{ko Slatino. Po izra~unu je leta 1991 iz okolice dnevno prihajalo na delo v Roga{- ko Slatino okoli 3400 delavcev. O obsegu in obmo~ju dnevne migracije po letu 1991 ni natan~nih statisti~nih podatkov. Da bi pridobil vpogled, je bila leta 1998 (s pomo~jo kadrovskih slùb v Zdravili{~u Roga{ka in treh najve~jih industrijskih podjetjih) analizirana sestava zaposlenih v Roga{ki Slatini po naselju stalnega bivali{~a. Analiza je opravljena na osnovi po{tnih {tevilk stalnega bivali{~a, delavci iz po{tne {tevilke Roga{ka Slatina pa so bili razdeljeni na Roga{ko Slatino–mesto in Roga{ko Slatino–okolico (ki je zajela vsa okoli{- ka naselja, med katerimi so najve~ja Irje, Spodnje Negonje, Spodnje Se~ovo, Teka~evo, Velike Rodne). Zdravili{~e Roga{ka, oziroma podjetja, ki so iz njega nastala (v analizo je vklju~eno tudi podjetje Kolinska Roga{ki vrelci, ki je bilo do leta 1995 v sklopu Zdravili{~a Roga{ka), je na za~etku leta 1998 zaposlovalo 609 delavcev. Od teh jih je 44,4 % ìvelo v naselju Roga{ka Slatina, 55,6 % pa je bilo dnevnih migrantov. Najve~ zaposlenih je prihajalo iz naselij v okolici Roga{ke Slatine (30,2 %) ter iz naselij s po{t-no {tevilko Rogatec (11,5 %) in Podplat (5,3 %). Iz Hrva{ke je prihajalo 4,4 % vseh zaposlenih; najve~ iz naselij s po{tno {tevilko Hum na Sutli (3,9 %). Nekaj zaposlenih je prihajalo na delo tudi iz Celja. Zanimiva je primerjava s podatki o dnevni migraciji v Zdravili{~e Roga{ka leta 1986 (Veronek 1987, 156), vendar pa so bili ti podatki zbrani po krajevnih skupnostih. Takrat je bilo v podjetju zaposlenih 1180 delavcev, od teh 65 % iz KS Roga{ka Slatina (mesto ni lo~eno od naselij v okolici). Iz Hrva{ke je prihajalo okoli 14 % delavcev. Uvedba delovnih viz in slabo gospodarsko stanje sta bistveno zmanj{a-la njihovo {tevilo. Na za~etku leta 1998 je bilo v Steklarni Roga{ka zaposlenih 1462 delavcev, poleg njih pa {e 234 delavcev v obratu Kozje, ki pa v analizo niso zajeti. Kar 75,1 % vseh delavcev je bilo dnevnih migrantov. Zara-136 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 di posebnih potreb po delovni sili prihaja iz Hrva{ke kar 427 delavcev (29,2 % vseh zaposlenih); najve~ iz obmejnih naselij s po{tno {tevilko Hum na Sutli (20,4 %) in Pregrada (3,3 %). Po letu 1991 se je njihovo {tevilo zmanj{alo za petino. Iz Slovenije prihaja najve~ delavcev iz naselij v okolici Roga{ke Slatine (23,2 %) ter iz naselij s po{tno {tevilko Rogatec (12,8 %) in Podplat (4,4 %). Le 24,8 % delavcev je doma~inov. V Steklarski {oli Roga{ka Slatina je bilo zaposlenih 367 delavcev, od katerih je 74,6 % dnevnih migrantov. Iz Hrva{ke prihaja 22,9 % vseh zaposlenih (najve~ iz naselij s po{tno {tevilko Hum na Sutli in Pregrada), iz naselij v okolici Roga{ke Slatine (19,1 %) ter naselij s po{tno {tevilko Rogatec (17,2 %) in Podplat (4,1 %). Iz Haloz prihaja 3,8 % delavcev. Med vsemi zaposlenimi je le 25,3 % doma~inov iz Roga{ke Slatine. V KORS-u je bilo zaposlenih 390 delavcev, od teh je kar 72,6 % dnevnih migrantov. Druga~e kot v Steklarni in Steklarski {oli, kjer prevladuje mo{ka delovna sila, so tu v ve~ini zaposlene ènske. Najve~ jih prihaja iz Roga{ke Slatine (27,4 %), naselij v okolici Roga{ke Slatine (23,6 %) ter naselij s po{t-no {tevilko Rogatec (17,4 %), Podplat (9,7 %) in [marje pri Jel{ah (3,1 %). 15,9 % delavcev prihaja iz Hrva{ke. Preglednica 74: Dnevna migracija delovne sile v Zdravili{~e in ve~ja industrijska podjetja v Roga{ki Slatini leta 1998 (Kadrovske slùbe podjetij, marec 1998). delovna mesta po podjetjih po{ta stalnega bivali{~a Zdravili{~e Steklarna Steklarska dnevnih migrantov Roga{ka1 Roga{ka {ola KORS skupaj {tevilo % {tevilo % {tevilo % {tevilo % {tevilo % Roga{ka Slatina–mesto 270 44,4 362 24,8 93 25,3 107 27,4 832 29,5 dnevni migranti 339 55,6 1100 75,2 274 74,6 283 72,6 1996 70,5 vsi zaposleni 609 100,0 1462 100,0 367 100,0 390 100,0 2828 100,0 dnevni migranti v Roga{ko Slatino Roga{ka Slatina–okolica2 184 30,2 339 23,2 70 19,1 92 23,6 685 24,2 Rogatec 70 11,5 187 12,8 63 17,2 68 17,4 388 13,7 Podplat (Mestinje) 32 5,3 65 4,4 15 4,1 38 9,7 150 5,3 [marje pri Jel{ah 13 2,1 19 1,3 9 2,5 12 3,1 53 1,9 Pristava pri Mestinju 5 0,8 28 1,9 12 3,3 2 0,5 47 1,7 Pod~etrtek – – 2 0,1 1 0,3 1 0,2 4 0,1 Celje 2 0,3 – – 1 0,3 – – 3 0,1 drugo v po{ti 3000 2 0,2 6 0,2 5 1,3 3 0,7 16 0,4 Stoperce – – 2 0,1 5 1,4 – – 7 0,2 @etale 1 0,1 16 1,1 5 1,4 2 0,5 24 0,8 drugo v po{ti 2000 1 0,1 7 0,5 4 1,1 3 0,7 15 0,5 skupaj Slovenija 310 50,9 671 45,9 190 51,8 221 56,7 1392 49,2 Hum na Sutli 24 3,9 298 20,4 46 12,5 52 13,3 420 14,9 Desini~ – – 15 1,0 4 1,1 – – 19 0,7 Pregrada – – 48 3,3 17 4,6 3 0,8 68 2,4 Vinagora – – 19 1,3 7 1,9 – – 26 0,9 \urmanec 2 0,3 25 1,7 5 1,4 7 1,8 39 1,4 Krapina – – 11 0,7 – – – – 11 0,4 drugo v Hrva{ki 1 0,1 11 0,8 5 1,4 – – 17 0,6 skupaj Hrva{ka 27 4,4 427 29,2 84 22,9 62 15,9 600 21,2 drugo 2 0,3 2 0,1 – – – – 4 0,1 Opomba: 1 pri Zdravili{~u Roga{ka so vklju~eni tudi podatki podjetja Kolinska Roga{ki vrelci; 2 k okolici Roga{ke Slatine sodijo vsa okoli{ka naselja v po{tni {tevilki Roga{ka Slatina. 137 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 75: Zaposleni prebivalci Roga{ke Slatine (v primerjavi z ob~ino [marje pri Jel{ah in Slovenijo) glede na kraj bivanja in dela leta 1981 in 1991 (Popis prebivalstva 1981, 1991). Roga{ka Slatina ob~ina [marje pri Jel{ah Slovenija leto 1981 leto 1991 leto 1981 leto 1991 leto 1981 leto 1991 kraj zaposlitve {t. % {t. % {t. % {t. % % % v kraju stalnega bivali{~a 1516 79,9 1678 82,7 2335 24,9 2640 25,2 37,4 46,1 v drugem kraju v ob~ini 197 10,4 144 7,1 3672 39,1 4426 42,3 32,7 35,1 v drugi ob~ini v Sloveniji 164 8,6 182 9,0 3044 32,4 3126 29,9 29,5 18,3 v drugi republiki nekdanje Jugoslavije 21 1,1 24 1,2 337 3,6 264 2,5 0,3 0,3 drugo in neznano – – 2 0,0 7 0,0 7 0,0 0,1 0,2 skupaj 1898 100,0 2030 100,0 9395 100,0 10463 100,0 100,0 100,0 V {tirih analiziranih podjetjih je bilo na za~etku leta 1998 zaposlenih 2828 delavcev, kar je predstavljalo nekaj ve~ kot 55 % vseh delovnih mest v Roga{ki Slatini. Dnevna migracija je intenzivna zlasti v vsa industrijska podjetja (70 do 75 % dnevnih migrantov). Vzrok je predvsem potreba po kadru z nìjo stopnjo kvalifikacije (od I. do IV. stopnje), ki prihaja iz {irokega zaledja Roga{ke Slatine, iz zahodnih Haloz, {e zlasti pa iz obmejnih naselij na Hrva{kem vse do Kumrovca in Krapine (ve~ kot 20 % vseh zaposlenih v Roga{ki Slatini). Dnevna migracija iz zahodne smeri ([marje pri Jel{ah, Pod~etrtek) je bila izredno skromna. O dnevni migraciji v druga podjetja (zlasti v terciarne dejavnosti) in javne zavode, nimam stati~nih podatkov. Po oceni je v teh dejavnostih zaposlenih okoli 2000 oseb, med katerimi je okoli 40 % dnevnih migrantov. Ve~ino zaposlenih predstavljajo prebivalci Roga{ke Slatine in okoli{kih naselij. Zaradi presèka delovnih mest in izbire delovnih mest v razli~nih dejavnostih (od industrije do kvartarnih dejavnosti) se doma~ini niso v ve~ji meri zaposlovali zunaj Roga{ke Slatine. Leta 1981 je bilo v Roga{ki Slatini zaposlenih 79,9 % doma~inov, leta 1991 pa 82,7 %. Na gospodarsko mo~ Roga{- ke Slatine kaè tudi podatek, da je leta 1991 v nekdanji ob~ini [marje pri Jel{ah v naselju bivanja delalo le 25,2 % prebivalcev, ~e ne upo{tevamo Roga{ke Slatine, pa le 11,4 % (v Sloveniji 46,1 %). 7.7.1. DNEVNA MIGRACIJA PREBIVALSTVA V ANKETIRANIH GOSPODINJSTVIH V ROGA[KI SLATINI LETA 1996 V statistiki ni navedeno, v katera naselja odhajajo zaposleni na delo. Zato je bilo potrebno s pomo~- jo anketiranja ugotoviti dnevno migracijo anketiranih prebivalcev Roga{ke Slatine iz Roga{ke Slatine. V 1020 anketiranih gospodinjstvih je bilo zajetih 3026 oseb (61,7 % vseh prebivalcev Roga{ke Slatine). Med njimi je bilo 1394 zaposlenih (46,1 %); od teh jih je 1189 delalo v Roga{ki Slatini (85,3 %), 205 anketirancev (14,7 %) pa je bilo dnevnih migrantov. Ugotovljeni rezultati se ujemajo s podatki popisa prebivalstva leta 1991 (takrat je bilo zaposlenih 45,8 % prebivalcev Roga{ke Slatine, med njimi je bilo 17,3 % dnevnih migrantov). Nekaj nìji delè dnevnih migrantov pri anketiranju je posledica dejstva, da se je po letu 1991 zmanj{alo {tevilo delovnih mest tudi v drugih ve~jih zaposlitvenih centrih. Po rezultatih anketiranja je najve~ prebivalcev Roga{ke Slatine dnevno migriralo v Celje (4,7 % zaposlenih anketirancev). Sledijo [marje pri Jel{ah (2,9 %), Rogatec (1,6 %) in Mestinje (1,2 %). Nekaj anketirancev se je na delo vozilo v [entjur pri Celju (0,4 %), [tore (0,6 %) in Maribor (0,4 %). Druga naselje v biv{i ob~ini [marje pri Jel{ah so bila omenjena le izjemoma. Ugotavljal sem tudi tip gospodinjstev glede na kraj zaposlitve ~lanov gospodinjstev. Med 1020 anketiranimi gospodinjstvi je bilo 24,8 % takih, da so bili vsi ~lani gospodinjstva upokojeni ali starej{i in vzdrèvani, v 2,3 % gospodinjstev pa so bili vsi aktivni ~lani brezposelni. Med 744 gospodinjstvi, 138 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 76: Anketirani prebivalci Roga{ke Slatine glede na kraj zaposlitve leta 1996 (Anketiranje gospodinjstev v Roga{ki Slatini 1996). {tevilo zaposlenih anketiranih prebivalcev po obmo~jih v Roga{ki Slatini kraj zaposlitve anketiranih severozahodni severovzhodni osrednji jugovzhodni jùni % zaposlenih prebivalcev Roga{ke Slatine del del del del del skupaj skupaj Roga{ka Slatina 520 138 243 184 104 1189 85,3 Rogatec 10 – 5 8 – 23 1,6 Mestinje 9 2 5 1 – 17 1,2 [marje pri Jel{ah 15 5 10 4 7 41 2,9 Pod~etrtek – 1 – – – 1 0,1 drugi kraji v ob~ini [marje pri Jel{ah 1 – 1 – 2 4 0,3 [entjur pri Celju 2 3 1 – – 6 0,4 [tore 4 2 2 1 – 9 0,6 Celje 28 3 16 14 4 65 4,7 Maribor 4 1 – – 1 6 0,4 drugi kraji v Sloveniji 6 2 4 2 2 16 1,1 tujina 8 5 2 – 2 17 1,2 skupaj 607 162 289 214 122 1394 100,0 Preglednica 77: Anketirana gospodinjstva v Roga{ki Slatini glede na kraj zaposlitve ~lanov gospodinjstva leta 1996 (Anketiranje gospodinjstev v Roga{ki Slatini 1996). {tevilo anketiranih gospodinjstev po obmo~jih v Roga{ki Slatini kraj zaposlitve ~lanov severozahodni severovzhodni osrednji jugovzhodni jùni % gospodinjstev anketiranih gospodinjstev del del del del del skupaj skupaj zaposlen 1 ~lan v Roga{ki Slatini 83 17 45 20 8 173 17,0 zaposlena 2 ali ve~ ~lanov, vsi v Roga{ki Slatini 166 47 77 68 39 397 38,9 zaposlena 2 ali ve~ ~lanov v Roga{ki Slatini in zunaj 64 14 28 16 9 131 12,8 zaposlen 1 ali ve~ ~lanov, vsi zunaj Roga{ke Slatine 15 5 9 9 5 43 4,2 vsi ~lani gospodinjstva brezposelni 8 2 8 3 2 23 2,3 vsi ~lani gospodijstva upokojeni ali vzdrèvani 88 31 79 35 20 253 24,8 skupaj 424 116 246 151 83 1020 100,0 ki so imeli vsaj enega zaposlenega ~lana, je kar v 94,2 % gospodinjstev vsaj en zaposlen ~lan gospodinjstva delal v Roga{ki Slatini, oziroma v 76,6 % gospodinjstev so vsi zaposleni ~lani gospodinjstva delali v Roga{ki Slatini. Na majhen obseg dnevne migracije zunaj Roga{ke Slatine kaè tudi podatek, da so bili vsi zaposleni ~lani dnevni migranti le v 5,8 % anketiranih gospodinjstev v Roga{ki Slatini. 7.8. AKTIVNO PREBIVALSTVO ROGA[KE SLATINE PO PANOGAH DEJAVNOSTI IN ZAPOSLENOSTI V NAJVE^JIH PODJETJIH Analiza je opravljena z vidika aktivnih prebivalcev Roga{ke Slatine, ne glede na to, ali so zaposleni v Roga{ki Slatini ali drugje. Leta 1991 je bil deleàktivnega prebivalstva v Roga{ki Slatini (48,1 %) 139 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 78: Aktivno prebivalstvo Roga{ke Slatine (v primerjavi z ob~ino [marje pri Jel{ah in Slovenijo), ki opravlja poklic po dejavnosti ob popisu prebivalcev leta 1991 – po kraju bivanja (Popis prebivalstva 1991). Roga{ka Slatina ob~ina [marje pri Jel{ah Slovenija aktivno prebivalstvo po panogah dejavnosti {tevilo % {tevilo % {tevilo % kmetijstvo in ribi{tvo 96 4,3 4888 31,1 114612 13,0 gozdarstvo 7 0,3 63 0,4 5096 0,6 vodno gospodarstvo – – – – 787 0,1 industrija in rudarstvo 836 37,3 4775 30,4 314033 35,7 gradbeni{tvo 110 4,9 520 3,3 40643 4,6 promet in zveze 105 4,7 955 6,1 46578 5,3 trgovina 116 5,2 719 4,6 76115 8,7 gostinstvo in turizem 310 13,8 822 5,2 28276 3,2 obrt in storitve 129 5,8 737 4,6 45804 5,2 stanovanjsko-komunalne dejavnosti 54 2,4 230 1,5 10644 1,2 finan~ne in druge storitve 111 4,9 474 3,0 48750 5,5 izobraèvanje, znanost, kultura 125 5,5 501 3,2 52253 6,0 zdravstvo in socialno varstvo 176 7,9 676 4,3 52754 6,0 javna uprava 63 2,8 317 2,0 38275 4,4 neznano 3 0,1 27 0,2 4169 0,5 skupaj 2241 100,0 15704 100,0 878789 100,0 enak dràvnemu povpre~ju. Vzdrèvanega prebivalstva je bilo 27,7 %, z lastnimi dohodki pa 18,9 %. S pove~anjem nezaposlenosti po letu 1991 se je deleàktivnega prebivalstva zmanj{al, s pospe{enim upokojevanjem pa pove~al delè prebivalstva z lastnimi dohodki. Na sestavo aktivnega prebivalstva Roga{ke Slatine je vseskozi vplivala razmeroma {iroka ponudba razli~nih delovnih mest. Ve~inoma je sestava aktivnega prebivalstva podobna sestavi delovnih mest v Roga{ki Slatini, vendar pa so se doma~ini nekoliko manj zaposlovali v industriji in ve~ v terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Zaradi presèka delovnih mest je le okoli 17 % doma~inov iskalo delo zunaj naselja bivanja. Z za~etkom delovanja steklarne in kasneje KORS-a je postala industrija gospodarska panoga, v kateri je zaposlenih najve~ doma~inov. Leta 1961 je bilo v sekundarnem sektorju zaposlenih 32,6 % prebivalcev Roga{ke Slatine, leta 1971 37,8 %, leta 1991 pa 42,2 %. Rezultati ankete leta 1996 kaèjo, da je le manj{i del prebivalcev zaposlen v industrijskih podjetjih zunaj Roga{ke Slatine. Med zaposlenimi anketiranci jih je kar 38 % delalo v industrijskih dejavnostih v Roga{ki Slatini in le 5,5 % zunaj Roga{- ke Slatine. Primarni sektor je bil vedno zastopan z zelo nizkimi deleì (13,2 % leta 1961 in 4,6 % leta 1991). Na njegov ra~un se je pove~eval deleàktivnega prebivalstva v terciarnem (26,2 % leta 1961 in 31,9 % leta 1991) in kvartarnem sektorju (24,3 % leta 1961 in 21,2 % leta 1991). Najve~ doma~inov je bilo leta 1991 zaposlenih v gostinstvu in turizmu (13,8 %) ter zdravstvu (7,9 %). Le delè zaposlenih v javni upravi (2,8 %) je bil nìji od dràvnega povpre~ja, saj je Roga{ka Slatina postala ob~insko sredi{- ~e {ele leta 1994. S prostorskega vidika je zanimiva sestava aktivnega prebivalstva po popisnih okoli{ih leta 1991. Aktivni prebivalci, ki so zaposleni v sekundarnih dejavnostih, so nadpovpre~no zastopani v jùnem in jugovzhodnem delu Roga{ke Slatine, v osrednjem in severovzhodnem delu so nadpovpre~no zastopani aktivni prebivalci, ki so zaposleni v terciarnih in kvartarnih dejavnostih, v severozahodnem delu, 140 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 kjer je bila ob industrijski coni v zadnjih dvajsetih letih zelo intenzivna ve~stanovanjska in individualna stanovanjska gradnja, pa so enakomerno zastopani vsi trije sektorji. Najve~ aktivnega prebivalstva v primarnem sektorju je na obrobju naselja; v PO 14: Prvomajska ulica (19,7 %), PO 32: Vid Ivanu{eva ulica (12,6 %) in PO 51: Brestov{ka ulica – jùni del Sotelske ulice (13,9 %). Aktivno prebivalstvo v sekundarnem sektorju je najbolj zastopano v bliìni industrijskih con. V severozahodnem delu naselja (ob KORS-u) je v sekundarnem sektorju zaposlenih kar 44 % vseh aktivnih prebivalcev, v jugovzhodnem delu (ob Steklarni Roga{ka) pa 56,4 %. Izstopajo PO 41: jugovzhodni del Kidri~eve ulice ob Steklarni Roga{ka (64,2 % vseh aktivnih prebivalcev), PO 33: jùni del Ulice XIV. divizije – Cankarjeva ulica (61,6 %), PO 11: Ratanska vas – Zgornji @ibernik (52,1 %), PO 17: Ulica Kozjanskega odreda (49,4 %) in PO 13: @ibernik – Ob progi (46,7 %). V ostalih obmo~jih so zastopani z manj kot 40 %. Aktivno prebivalstvo v terciarnem sektorju je najbolj zastopano v obmo~jih zunaj industrijskih con in v obmo~jih z ve~inoma individualno stanovanjsko gradnjo, kjer njihov delè presega 30 % (najve~ v severovzhodnem delu Roga{ke Slatine), medtem ko je v severozahodnem in jugovzhodnem delu naselja nìji od 30 %. Z visokim deleèm izstopajo PO 34: severozahodni del Kidri~eve ulice – Mladinska ulica (49,3 %), PO 31: Celjska cesta – Zdravili{ki trg (41,0 %), PO 21: Stritarjeva ulica – Pod Bellevuejem (41,4 %) in PO 12: Cesta na Bo~ (43,9 %). Posebej je opazna koncentracija aktivnega prebivalstva, ki je zaposleno v gostinstvu in turizmu. Z najvi{jimi deleì so zastopani v okolici zdravili{ke cone, na primer v PO 21: Stritarjeva ulica – Pod Bellevuejem (28,8 %), PO 31: Celjska cesta – Zdravili{ki trg – Trà{ki hrib (27,0 %) in PO 34: severozahodni del Kidri~eve ulice – Mladinska ulica (21,4 %). Nadpovpre~no so zastopani tudi v obmo~ju novej{e ve~- stanovanjske gradnje v Ratanski vasi, kjer izstopata PO 16: Na trati – Gub~eva ulica (16,1 %) in PO 17: Ulica Kozjanskega odreda (18,9 %), kjer je v ~asu usmerjene stanovanjske gradnje Zdravili{~e Roga{- ka kupilo stanovanja za svoje delavce. Aktivno prebivalstvo v kvartarnem sektorju je najbolj zastopano v osrednjem in severnem delu Roga{- ke Slatine (z ve~ kot 20 %), medtem ko so slabo zastopani v jugovzhodnem delu (le 11,8 %). Z visokim deleèm izstopajo PO 15: [landrova ulica (39,1 %), PO 14: Prvomajska ulica (32,8 %) in PO 13: @ibernik – Ob progi (28,2 %). Z najvi{jimi deleì je aktivno prebivalstvo, ki je zaposleno v zdravstvu, zastopano v severozahodnem delu Roga{ke Slatine v PO 11: Ratanska vas – Zgornji @ibernik (9,9 %), PO 13: @ibernik – Ob Preglednica 79: Ekonomska sestava prebivalstva po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1991 – aktivno prebivalstvo po sektorjih dejavnosti (Popis prebivalstva 1991). {tevilo aktivnih prebivalcev po {tevilo aktivnih prebivalcev po sektorju dejavnosti panogah dejavnosti {tevilo vzdrèvanih in {tevilo primarni sekundarni terciarni kvartarni gostinstvo oseb z lastnimi obmo~je1 prebivalcev skupaj sektor sektor sektor sektor neznano industrija in turizem zdravstvo dohodki 1 (SZ) 2036 972 29 426 288 229 – 364 133 98 1064 2 (SV) 575 248 14 77 98 59 – 66 53 17 327 3 (osr.) 1228 529 33 204 178 114 – 180 82 36 699 4 (JV) 607 289 9 163 80 34 3 157 24 12 318 5 (J) 458 203 18 76 70 39 – 69 18 13 255 skupaj 4904 2241 103 426 714 475 3 836 310 176 2663 Opomba: 1 obmo~ja so dolo~ena po popisnih okoli{ih (glej preglednico 50 in sliko 33). 141 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat 145 108 12 460 122 11 21 134 288 105 13 14 227 15 23 165 17 22 16 475 382 18 305 31 298 32 249 234 Roga{ka Slatina 4904 42 376 34 41 373 33 294 LEGENDA 164 32 popisni okoli{ 51 145 {tevilo prebivalcev leta 1991 52 aktivni prebivalci v I. sektorju aktivni prebivalci v II. sektorju aktivni prebivalci v III. sektorju aktivni prebivalci v IV. sektorju vzdrèvani prebivalci in prebivalci z lastnimi dohodki 0 300m Slika 42: Ekonomska sestava prebivalstva po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1991. progi (13,7 %), PO 14: Prvomajska ulica (21,3 %) in v PO 18: Pre{ernova ulica – @upan~i~eva ulica – Gozdna ulica (12,2 %). Nadpovpre~no je zastopano tudi v nekaterih popisnih okoli{ih v osrednjem delu naselja (v PO 31: Celjska cesta – Zdravili{ki trg). 142 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 80: Ekonomska sestava prebivalstva po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1991 – aktivno prebivalstvo po sektorjih dejavnosti (Popis prebivalstva 1991). % aktivnih prebivalcev po sektorju dejavnosti % aktivnih po panogi dejavnosti % vzdrèvani in {tevilo primarni sekundarni terciarni kvartarni gostinstvo oseb z lastnimi obmo~je1 prebivalcev skupaj sektor sektor sektor sektor neznano industrija turizem zdravstvo dohodki 1 (SZ) 2036 47,7 3,0 43,8 29,6 23,6 – 37,4 13,7 10,1 52,3 2 (SV) 575 43,1 5,6 31,0 39,5 23,8 – 26,6 21,4 6,8 56,9 3 (osr.) 1228 43,1 6,2 38,6 33,6 21,6 – 34,0 15,5 6,8 56,9 4 (JV) 607 47,6 3,1 56,4 27,7 11,8 1,0 54,3 8,3 4,2 52,4 5 (J) 458 44,3 8,9 37,4 34,5 19,2 – 34,0 8,9 6,4 55,7 skupaj 4904 45,7 4,6 42,2 31,9 21,2 0,1 37,3 13,8 7,9 54,3 Opomba: 1 obmo~ja so dolo~ena po popisnih okoli{ih (glej preglednico 50 in sliko 33). 7.8.1. ZAPOSLENOST ANKETIRANEGA PREBIVALSTVA LETA 1996 Preglednica 81: Anketirani prebivalci Roga{ke Slatine glede na podjetje (ali panogo) zaposlitve leta 1996 (Anketiranje gospodinjstev v Roga{ki Slatini 1996). {tevilo zaposlenih anketiranih prebivalcev po obmo~jih v Roga{ki Slatini podjetje (ali panoga) zaposlitve severo- severo- jugo- % anketiranih prebivalcev zahodni vzhodni osrednji vzhodni jùni zaposlenih Roga{ke Slatine del del del del del skupaj skupaj Steklarna Roga{ka 110 23 59 76 27 295 21,2 Steklarska {ola Roga{ka Slatina 7 4 11 4 5 31 2,2 KORS 48 4 17 6 6 81 5,8 drugo iz sekundarnega sektorja v Roga{ki Slatini 54 16 30 12 10 122 8,8 Zdravili{~e Roga{ka1 123 45 53 26 14 261 18,7 »trgovina« v Roga{ki Slatini 34 13 7 19 12 85 6,1 »gostinstvo« v Roga{ki Slatini 9 4 8 7 3 31 2,2 »obrt in usluge« v Roga{ki Slatini 35 4 11 8 9 67 4,8 drugo iz terciarnega sektorja v Roga{ki Slatini 35 4 14 13 6 72 5,2 drugo iz kvartarnega sektorja v Roga{kiSlatini 61 22 33 16 14 146 10,5 skupaj v Roga{ki Slatini 516 139 243 187 106 1191 85,5 sekundarni sektor zunaj Roga{ke Slatine 39 7 20 8 3 77 5,5 terciarni sektor zunaj Roga{ke Slatine 14 9 11 10 6 50 3,6 kvartarni sektor zunaj Roga{ke Slatine 32 5 14 8 7 66 4,7 neznano zunaj Roga{ke Slatine 6 2 1 1 – 10 0,7 skupaj zunaj Roga{ke Slatine 91 23 46 27 16 203 14,5 skupaj 607 162 289 214 122 1394 100,0 Opomba: 1 vklju~ena tudi polnilnica mineralnih voda (Kolinska Roga{ki vrelci). 143 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Iz podatkov popisa prebivalstva ni razvidno, v katerih podjetjih in dejavnostih je zaposlenih najve~ prebivalcev Roga{ke Slatine, ~eprav je jasno, da zaradi manj{ega {tevila velikih podjetij in razmeroma skromne dnevne migracije iz Roga{ke Slatine, prevladujejo Steklarna Roga{ka, Zdravili{~e Roga{ka in KORS. Da bi ugotovil povezanost prebivalstva Roga{ke Slatine z glavnima gospodarski-ma dejavnostima v naselju, je bilo anketiranih 61,7 % vseh prebivalcev Roga{ke Slatine, od katerih jih je bilo 46,1 % zaposlenih (to je 1394 oseb). Leta 1996 je bilo kar 21,2 % anketiranih zaposlenih prebivalcev Roga{ke Slatine zaposlenih v Steklarni Roga{ka, 2,2 % v Steklarski {oli in 5,8 % v KORS-u. V drugih podjetjih v sekundarnem sektorju v Roga{ki Slatini je bilo zaposlenih 8,8 % anketirancev, zunaj naselja pa 5,5 %. Skupaj je bilo v sekundarnem sektorju zaposlenih 43,4 % anketirancev, kar je primerljiv delè s popisom prebivalstva leta 1991 (42,2 %). V Zdravili{~u Roga{ka oziroma v podjetjih, ki so iz njega nastala (upo{tevana je tudi polnilnica mineralnih vod), je bilo zaposlenih 18,7 % anketirancev. Primerjava s podatkom o deleù vseh zaposlenih v gostinstvu, turizmu in zdravstvu leta 1991 (21,7 %) kaè, da je bila nekaj manj kot petina vseh aktivnih prebivalcev Roga{ke Slatine neposredno odvisna od zdravili{ke dejavnosti. Po letu 1996 pa se je {tevilo zaposlenih v Zdravili{~u Roga{ka {e zmanj{alo, zato se je zmanj{al tudi relativni pomen te dejavnosti (po oceni celo na manj kot 10 %). V terciarnih dejavnostih (brez upo{tevanja zaposlenih v Zdravili{~u Roga{ka) je bilo zaposlenih 21,9 % anketiranih prebivalcev Roga{ke Slatine, med njimi najve~ v trgovini (6,1 %), ki se je v zadnjih desetih letih mo~no razvila. Pomembno so bile zastopane tudi storitvene dejavnosti (4,8 %). ^e pa upo{tevam tudi gostinski del Zdravili{~a, delè zaposlenih v terciarnem sektorju presega 33 %. V kvartarnih dejavnostih je bilo zaposlenih 15 % anketiranih prebivalcev Roga{ke Slatine, pri ~emer ni upo{tevano medicinsko osebje, ki je zaposleno v Zdravili{~u Roga{ka. Z njim bi delè presegel 22 %, kar je primerljivo s podatki popisa prebivalstva leta 1991. Treba je opozoriti tudi na dejstvo, da je med zaposlenimi v kvartarnem sektorju najve~ doma~inov odhajalo na delo iz Roga{ke Slatine (dnevnih migrantov je bilo kar 31,6 % vseh anketirancev v tem sektorju). 7.9. ANKETIRANA GOSPODINJSTVA V ROGA[KI SLATINI PO ZAPOSLENOSTI V NAJVE^JIH PODJETJIH LETA 1996 Med 1020 anketiranimi gospodinjstvi je imelo 72,9 % gospodinjstev (744 gospodinjstev) vsaj enega zaposlenega druìnskega ~lana. Enega zaposlenega ~lana je imelo 19,4 % gospodinjstev, 2 zaposlena ~lana 44,7 % gospodinjstev, 3 zaposlene ~lane 7,4 % gospodinjstev, {tiri ali ve~ zaposlenih ~lanov pa 1,4 % gospodinjstev. Gospodinjstva z zaposlenimi ~lani sem, glede na odvisnost od zaposlitve ~lanov gospodinjstva v glavnih gospodarskih dejavnostih v Roga{ki Slatini, razdelil v tri skupine. V prvo skupino so se uvrstila gospodinjstva, v katerih je vsaj en ~lan zaposlen v Zdravili{~u Roga{- ka. Med anketiranimi gospodinjstvi z zaposlenimi ~lani jih je kar 27,2 %. Posebej sem izlo~il gospodinjstva, v katerih so vsi ~lani gospodinjstva zaposleni v Zdravili{~u Roga{ka (8,9 %). Kombinacija med zaposlitvijo v zdravili{~u in v Steklarni Roga{ka ali v Steklarski {oli ni pogosta (zastopana je le v 4,7 % gospodinjstev). Skupina je nadpovpre~no zastopana v nekaterih obmo~jih severozahodnega, severovzhodnega in osrednjega dela Roga{ke Slatine. Izstopajo PO 14: Prvomajska ulica (52,2 %), PO 13: @ibernik – Ob progi (39,7 %), PO 21: Stritarjeva ulica – Pod Bellevuejem (36,6 %), PO 22: Partizanska cesta – Lo~en dol – Ivanov hrib (44,0 %), PO 31: Celjska cesta – Zdravili{ki trg – Trà{ki hrib (35,9 %) in PO 34: severozahodni del Kidri~eve ulice – Mladinska ulica (35,1 %). V drugo skupino so se uvrstila gospodinjstva, v katerih je vsaj en ~lan zaposlen v Steklarni Roga{- ka ali v Steklarski {oli. Na pomen steklarske dejavnosti kaè dejstvo, da je teh gospodinjstev kar 32,9 %, v 13,0 % gospodinjstev pa so v Steklarni Roga{ka ali v Steklarski {oli zaposleni vsi ~lani gospodinjstva. 144 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 82: Anketirana gospodinjstva po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1996 glede na zaposlitveni tip gospodinjstva – podjetje zaposlitve ~lanov gospodinjstva (Anketiranje gospodinjstev v Roga{ki Slatini 1996). {tevilo anketiranih gospodinjstev glede na zaposlitveni tip gospodinjstva2 obmo~je1 skupaj 0 1 2 3 4 5 6 7 8 1 (SZ) 424 96 36 11 52 35 47 55 38 54 2 (SV) 116 33 14 4 11 6 13 13 14 8 3 (osr.) 246 87 11 11 21 21 22 27 20 26 4 (JV) 151 38 4 7 7 27 20 19 14 15 5 (J) 83 22 1 2 10 8 11 18 6 5 skupaj 1020 276 66 35 101 97 113 132 92 108 % 100,0 27,1 8,9 4,7 13,6 13,0 15,2 17,7 12,4 14,5 Opomba: 1 obmo~ja so dolo~ena po popisnih okoli{ih (glej preglednico 50 in sliko 33); 2 tipi gospodinjstev: 0 – nih~e v gospodinjstvu ni zaposlen, 1 – zaposlen 1 ali ve~ ~lanov gospodinjstva, vsi v Zdravili{~u Roga{ka (tudi v polnilnici Kolinska Roga{ki vrelci), 2 – vsi v Zdravili{~u Roga{ka in v Steklarni Roga{ka, 3 – vsi v Zdravili{~u Roga{ka in drugje v ali zunaj Roga{ke Slatine, 4 – zaposlen 1 ali ve~ ~lanov gospodinjstva, vsi v Steklarni Roga{ka (tudi Steklarska {ola Roga{ka Slatina), 5 – zaposlena 2 ali ve~ ~lanov gospodinjstva v Steklarni Roga{ka in drugje v ali zunaj Roga{ke Slatine, 6 – zaposlen 1 ali ve~ ~lanov gospodinjstva, vsi v terciarnem ali kvartarnem sektorju v Roga{ki Slatini (razen v Zdravili{~u Roga{ka), 7 – vsi drugje v Roga{ki Slatini, 8 – vsi drugje zunaj Roga{ke Slatine. Preglednica 83: Anketirana gospodinjstva po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1996 glede na zaposlitveni tip gospodinjstva – povezanost gospodinjstva z zaposlitvijo v zdravili{ki in steklarski dejavnosti v naselju. {tevilo gospodinjstev % gospodinjstev od vseh % gospodinjstev od gospo- s ~lani zaposlenimi v anketiranih gospodinjstev dinjstev z zaposlenimi ~lani {tevilo vsi v v vsi v v v v anketiranih neza- Zdravili{~u Steklarni neza- Zdravili{~u Steklarni Zdravili{~u Steklarni obmo~je1 gospod. posleni Roga{ka Roga{ka drugje posleni Roga{ka Roga{ka drugje Roga{ka Roga{ka drugje 1 (SZ) 424 96 99 93 147 22,6 23,3 21,9 34,7 30,2 28,4 44,8 2 (SV) 116 33 29 23 35 28,4 25,0 19,8 30,2 34,9 27,7 42,2 3 (osr.) 246 87 43 54 73 35,4 17,5 22,0 29,7 27,0 34,0 45,9 4 (JV) 151 38 18 54 48 25,2 11,9 35,8 31,8 15,9 47,8 42,5 5 (J) 83 22 13 21 29 26,5 15,7 25,3 34,9 21,3 34,4 47,5 skupaj 1020 276 202 245 332 27,1 19,8 24,0 32,5 27,2 32,9 44,6 Opomba: 1 obmo~ja so dolo~ena po popisnih okoli{ih (glej preglednico 50 in sliko 33). Gospodinjstva v tej skupini so nadpovpre~no zastopana v jugovzhodnem in jùnem delu Roga{ke Slatine, zlasti v popisnih okoli{ih v bliìni podjetja. Izstopajo PO 41: jugovzhodni del Kidri~eve ulice ob Steklarni (59,1 %), PO 33: jùni del Ulice XIV. divizije – Cankarjeva ulica (45,2 %) in PO 51: Brestov{- ka cesta – jùni del Sotelske ulice (38,9). Izstopa tudi PO 17: Ulica Kozjanskega odreda (36,6 %) v severovzhodnem delu Roga{ke Slatine. V tretjo skupino so se uvrstila gospodinjstva, v katerih so vsi ~lani zaposleni v drugih podjetjih in nimajo neposredne povezave z zdravili{ko in steklarsko dejavnostjo v naselju (44,6 % anketiranih gospodinjstev z zaposlenimi ~lani). Z 12,4 % so zastopana gospodinjstva, v katerih so bili vsi ~lani zaposle-145 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat 28 24 12 103 31 11 21 27 58 32 13 14 15 41 23 17 27 22 16 100 69 18 62 31 53 32 56 61 Roga{ka Slatina 1020 42 75 34 41 90 33 LEGENDA 57 32 popisni okoli{ 28 {tevilo anketiranih gospodinjstev leta 1996 26 nih~e v gospodinjstvu ni zaposlen 51 vsaj 1 ~lan gospodinjstva je zaposlen: v Zdravili{~u Roga{ka (ali Roga{ki vrelci) 52 v Steklarni Roga{ka (ali Steklarski {oli) vsi ~lani gospodinjstva so zaposleni drugje 0 300m Slika 43: Anketirana gospodinjstva po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1996 glede na zaposlitveni tip gospodinjstva – povezanost gospodinjstva z zaposlitvijo v zdravili{ki in steklarski dejavnosti. ni v industriji in gradbeni{tvu v Roga{ki Slatini (z izjemo steklarske dejavnosti) z 17,7 % pa gospodinjstva, v katerih so vsi ~lani zaposleni v terciarnih in kvartarnih dejavnostih v Roga{ki Slatini (z izjemo zdravili{ke dejavnosti). 146 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Gospodinjstva v tej skupini so nadpovpre~no zastopana v obmo~jih, kjer prevladuje novej{a individualna stanovanjska gradnja, kot na primer v PO 15: [landrova ulica (75,0 %), PO 16: Na trati – Gub~eva ulica (58,1 %), PO 23: Cvetli~ni hrib – Janina (58,8 %) in PO 42: vzhodni del Kidri~eve ulice – Na livadi (55,3 %). 8. PROSTORSKO-FUNKCIJSKI RAZVOJ ROGA[KE SLATINE Roga{ka Slatina se je kot zdravili{ki turisti~ni kraj s prevladujo~o turisti~no funkcijo za~ela intenzivno razvijati è na za~etku 19. stoletja. [tajerski deèlni stanovi so z na~rtno politiko razvoja zdravili{~a prekinili dotedanji stihijski razvoj. Z odkupom zemlji{~ in zasebnih stavb na obmo~ju zdravili{~a in v okolici je zdravili{ka uprava {irila svoj vpliv in s tem usmerjala razvoj osrednjega dela naselja. Na drùbenoekonomsko in funkcijsko sestavo naselja ter na preobrazbo pokrajine je mo~na vplivala tudi industrijska dejavnost, ki se je za~ela razvijati po letu 1927, po drugi svetovni vojni pa je postala prevladujo~a gospodarska dejavnost v naselju. Prepletanje obeh dejavnosti nudi osnovo za preu~evanje medsebojnega sou~inkovanja in vplivov na prostorsko-funkcijski razvoj naselja ter na procese preobrazbe pokrajine. V ve~ razvojnih stopnjah so se v naselju izoblikovale posamezne funkcijske cone. Osrednji del naselja predstavlja zdravili{ko-turisti~na cona, ki se je razvijala v odvisnosti od stopnje izkori{~anja mineralnih vrelcev, gradnje preno~itvenih in drugih objektov ter od turisti~nega povpra{evanja. Ob osrednji coni se je postopoma razvilo obmo~je s prevlado oskrbnih in storitvenih dejavnosti, ki prehaja v obmo~- je s prevlado stanovanjske funkcije. To je z rastjo {tevila prebivalcev postalo prostorsko najbolj raz{irjeno obmo~je v naselju. V prvem delu poglavja je prikazan prostorski razvoj naselja, v drugem delu pa razvoj in razmestitev posameznih funkcij v Roga{ki Slatini. Poudarek je predvsem na dejavnostih, ki so se razvile pod vplivom turizma ali pa jih je turizem pospe{il. V primerjavi z neturisti~nimi kraji je namre~ v turisti~nih krajih prisotna cela vrsta terciarnih dejavnosti, ki so se razvile za oskrbo turistov, obenem pa so na voljo tudi doma~emu prebivalstvu. Njihova pestra sestava, preseèk in osredoto~enost v turisti~ni coni ne vplivajo le na gospodarsko stanje, temve~ tudi na sam fiziognomski izgled turisti~nega kraja. Analize temeljijo na statisti~nem gradivu in terenskem delu. Kartiranje funkcijske rabe objektov in zemlji{~ je bilo opravljeno leta 1997. Dopolnjeno je bilo z anketiranjem zaposlenih v obratih oskrbnih in storitvenih dejavnosti, kar je omogo~ilo pridobiti podatke o letu za~etka delovanja obrata pod vodstvom sedanjega lastnika, {tevilu zaposlenih, deleù prometa, ki ga ustvarijo gosti zdravili{~a, obdobju, v katerem gosti zdravili{~a ustvarijo najve~ prometa, ter o proizvodih in storitvah, ki jih najbolj kupujejo ali uporabljajo gosti. Konec osemdesetih in devetdesetih letih je mesto doìvljalo intenziven razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti, povezanih z razvojem zasebnega sektorja, kar je bistveno spremenilo dotedanje razmere. Po letu 1997 se je stanje sicer nekoliko spremenilo, vendar ni bistveno vplivalo na rezultate analize. Zaradi tega ni bilo potrebno spreminjati è izdelanih kart in preglednic, temve~ na spremembe opozar-jam v besedilu. Do sprememb je pri{lo predvsem v osrednjem delu in na obrobju naselja. V vzhodnem delu Celjske ceste so zgradili Termalno riviero s kopali{~em in apartmaji, preuredili nekdanji Slatinski dom v apartmajski hotel in obmo~je uredili v pe{ cono. Nekdanjo Hidroterapijo so leta 2000 preuredili v poslovno-trgovski objekt. V Trì{~u so ob vpadnici v Roga{ko Slatino zgradili dva ve~ja trgovska centra (KeRos, Jager), prav tako v Ratanski vasi na obmo~ju nekdanjega Ingrada. 8.1. PROSTORSKI RAZVOJ NASELJA Prvi znani situacijski na~rt zdravili{~a izhaja iz leta 1801 (Reèk 1964, 30–32), ko je bila Roga{ka Slatina {e podeèlski zaselek s tremi ve~jimi posestniki. Skozi ozko dolino ob Irskem potoku je vodila pot, ki se je odcepila od ceste Celje–Podplat–Sv. Krì–Rogatec. Okrog osrednjega vrelca, dana{nje-147 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat ga Templja, so bile razporejene stavbe tedanjih zemlji{kih lastnikov: Ditricha (zemlji{~e na severni strani vrelca), Dambosca (na jùni strani vrelca) in Jemen{ka (na zahodni strani vrelca). Ko so zdravili{~e na za~etku 19. stoletja prevzeli {tajerski deèlni stanovi in ga za~eli na~rtno urejati, je naselje za~elo dobivati neagrarno podobo. Nad osrednjim vrelcem je bil leta 1819 postavljen paviljon Tempel, ki predstavlja sredi{~e urbanisti~ne zasnove zdravili{~a ter eno najlep{ih klasicisti~nih stvaritev v Sloveniji. Jùni del zdravili{~a je zaklju~eval Zdravili{ki dom, severni pa se je prelil v naravo (angle{ki park). Sredi tridesetih let 18. stoletja so tedanji objekti zaradi pove~anega obiska gostov postali pretesni. Nova uprava je z novogradnjami med letoma 1840 in 1860 dala naselju novo urbanisti~no zasnovo, ki izraà jasnost in organsko sklenjenost ter podobnost z drugimi zdravili{~i v Evropi v tedanjem ~asu. Ker se pozidava ni mogla {iriti v smeri obeh dolin proti severu, so nove stavbe nanizali ob osrednjem zdravili{kem parku le v jùnem delu doline Irskega potoka. S tem se je zdravili{ko obmo~je raz{irilo do ceste Celje–Podplat–Rogatec, to je do dana{nje Celjske ceste (opomba: podroben razvoj zdravili{kega dela naselja je opisan v 3. poglavju). V tem obdobju se je Roga{ka Slatina razvijala kot nelo~ljiva celota, to je kot zdravili{ki kraj z dominantno turisti~no funkcijo. Zasebni sektor v òji zdravili{ki coni ni imel velikega vpliva. Namestitveni objekti so bili vedno pod upravo zdravili{ke uprave, ostale pa so dajali v zakup pod dolo~enimi pogoji. Z odkupom zemlji{~ in zasebnih stavb na {ir{em obmo~ju zdravili{~a je zdravili{ka uprava teìla k raz{iritvi svojega vpliva tudi na to obmo~je. Izginila je ve~ina kmetij v osrednjem delu naselja. Na njihovem mestu sta nastala gospodarski (zdravili{ko-turisti~ni) in stanovanjski del novega urbaniziranega naselja. Do prve svetovne vojne je bil zgrajen velik del zdravili{kih objektov, ki {e danes sluìjo turizmu. V neposredni bliìni, to je jùno od zdravili{kega obmo~ja, so zgradili precej stanovanjskih hi{, v glavnem vil-skega tipa, za bivanje zaposlenih v zdravili{~u. Zgrajena je bila tudi farna cerkev sv. Krià, ob kateri je nastala farna vas, ki se je v naslednjem obdobju zdruìla z Roga{ko Slatino. Sosednji naselji, Ratanska vas in Trì{~e, takrat {e nista bistveno spremenili svoje agrarne podobe (Do{ler 1974, 200–202). Razvoju naselja lahko sledimo tudi s pomo~jo spremljanja {tevila hi{. Ta kazalec je zlasti primeren za manj{a naselja s prevlado eno- in dvodruìnskih hi{, med katera je sodila tudi Roga{ka Slatina. Po velikosti so izstopali le hotelski objekti. Leta 1869 so v Roga{ki Slatini na{teli 80, v sosednjem Trì{~u 38 in Ratanski vasi 41 hi{. V obeh sosednjih naseljih so prevladovale manj{e kmetije, zato se {tevilo hi{ do prve svetovne vojne ni bistveno pove~alo. Tako so leta 1910 v Roga{ki Slatini na{teli è 119, v Ratanski vasi 36 in v Trì{~u 53 hi{. Med obema svetovnima vojnama se je nadaljeval razvoj hotelske, gostinske in trgovske dejavnosti, za~ela pa se je razvijati tudi industrija. Zdravili{ko-turisti~na cona se je z zgraditvijo novih hotelov in {portnega kopali{~a raz{irila z Zdravili{kega trga proti restavraciji Sonce (ob dana{nji Celjski cesti) in proti èlezni{ki postaji. Raz{iril se je tudi stanovanjski del naselja; predvsem proti jugu ob cesti, ki povezuje zdravili{ki del z nekdanjo farno vasjo Sv. Krì. Leta 1931 so v Roga{ki Slatini na{teli 128 hi{, v Ratanski vasi, kjer je bilo zgrajenih nekaj nekme~kih hi{, pa 42. V tem obdobju se je za~elo {iriti tudi Trì{~e. Leta 1927 je za~ela obratovati nova steklarna, ob kateri je nastalo delavsko naselje (delavski blok in barake). Za~ela se je tudi gradnja individualnih stanovanjskih hi{. Leta 1931 so na{teli 70 hi{ (Do{ler 1974, 200–202). Po drugi svetovni vojni se je zelo raz{iril stanovanjski del naselja, medtem ko v zdravili{ko-turisti~nem delu Roga{ke Slatine vse do leta 1959 ni bilo novogradenj. Jùno in severno od osrednje zdravili{ke cone so zgradili vrsto eno- in dvodruìnskih hi{ ter {tiri bloke ob Stritarjevi ulici. Leta 1948 so na{teli 130, leta 1961 pa 181 hi{ (pove~anje za 39,2 %). V Ratanski vasi so v tem obdobju zgradili ve~ enodruìnskih hi{, najve~ ob spodnjem delu [landrove ulice, ob Prvomajski ulici in ob Celjski cesti, ter tri stanovanjske bloke. Leta 1948 so na{teli 42, leta 1961 pa 87 hi{ (pove~anje za 107,1 %). V Trì{~u se je raz{irila steklarna, zgrajena je bila Steklarska {ola s proizvodnim obratom in nove delavske barake. V bliìni, zlasti ob Kidri~evi ulici, je bilo zgrajenih precej novih eno- in dvodruìnskih hi{. Leta 1948 so na{teli 75, leta 1961 pa 94 hi{ (pove~anje za 25,3 %). 148 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 84: [tevilo hi{ v Roga{ki Slatini, Ratanski vasi in Trì{~u med letoma 1869 in 1968 (Do{ler 1973, 200). {tevilo hi{ verìni indeks {tevila hi{ indeks Roga{ka Ratanska Roga{ka Ratanska {tevila hi{ leto Slatina vas Trì{~e skupaj Slatina vas Trì{~e skupaj skupaj 1869 80 41 38 159 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 1880 81 42 41 164 101,2 102,4 107,9 103,1 103,1 1890 84 43 41 168 103,7 102,4 100,0 102,4 105,7 1900 97 41 49 187 115,5 95,3 119,5 111,3 117,6 1910 119 36 53 208 122,7 87,8 108,2 111,2 130,8 1931 128 42 70 240 107,6 116,7 132,1 115,4 150,9 1948 130 42 75 247 101,6 100,0 107,1 102,9 155,3 1953 146 44 80 270 112,3 104,8 106,7 109,3 169,8 1961 181 87 94 362 124,0 197,7 117,5 134,1 227,7 1968 237 83 116 436 130,9 95,4 123,4 120,4 274,2 V {estdesetih letih so se v naselju okrepile tudi druge gospodarske in negospodarske dejavnosti (tekstilna industrija, trgovina, obrt, storitve, kvartarne dejavnosti). Gospodarski razvoj je ugodno vplival na demografsko rast in intenzivno priseljevanje v Roga{ko Slatino, s tem pa tudi na prostorsko {irjenje naselja. V jùnem delu ob Ulici XIV. divizije se je naselje spojilo z nekdanjo farno vasjo Sv. Kriìn se za~elo {iriti na pobo~ja zahodno od Ulice XIV. divizije (Strma cesta, Vid Ivanu{eva ulica, Cankarjeva ulica) pa tudi jùno od Sv. Krià. Severno od zdravili{ko-turisti~ne cone se je gradnja nadaljevala ob Stritarjevi ulici in Partizanski cesti. Prostorsko {irjenje naselja je bilo najbolj intenzivno v sedemdesetih letih. V nasprotju z doteda-njim razvojem, se je gostota poselitve v osrednjem delu naselja pove~ala le v manj{i meri, zato pa so se {irile novogradnje na obrobju osrednjega dela Roga{ke Slatine. V severovzhodnem delu se je naselje {irilo Pod Bellevujem, v Lo~endolu in na Cvetli~nem hribu, v jùnem delu pa ob Kidri~evi ulici (ob Slatinskem potoku, kjer je bilo zamo~virjeno zemlji{~e regulirano in so leta 1972 zgradili novo, ~etrto polnilnico mineralnih vod) ter na pobo~jih zahodno od Ulice XIV. divizije (Trà{ki hrib, A{ker~eva ulica, Levstikova ulica, del Brestov{ke ceste). Poselitev se je zgo{~evala tudi v Trì{~u in jùno od Sv. Krià. Nove eno- in dvostanovanjske hi{e so gradili med vzhodnim delom Kidri~eve ceste in Janino (Lastina, Kajuhova ulica, Kvedrova ulica, Na livadi), na obmo~ju za Steklarsko {olo (Cesta padlih aktivistov) in ob Sotelski ulici. V tem obdobju je bila gradnja najbolj intenzivna na obmo~ju Ratanske vasi, ki je vse do tedaj zaostajala v razvoju. Konec {estdesetih in v sedemdesetih letih je tu nastala industrijska cona (KORS, Ingrad), ob kateri so se {irila nova stanovanjska obmo~ja. V sedemdesetih letih je nastala blokovska stanovanjska soseska ob Cesti Kozjanskega odreda, eno- in dvodruìnske hi{e pa so gradili ob Prvomajski ulici, Cesti na Bo~, [landrovi ulici ter jùno od Celjske ceste v delu @upan~i~eve ulice, v Gozdni in Lovski ulici. S {irjenjem poseljenega obmo~ja sta se sosednji naselji Ratanska vas in Trì{~e zdruìli z Roga{- ko Slatino. Ve~ja dela obeh naselij sta bila administrativno priklju~ena Roga{ki Slatini, samostojna pa sta ostala le manj{i severozahodni del Ratanske vasi (okoli 15 % gospodinjstev) in vzhodni del Trì{- ~a (20 %). Zaradi intenzivne ve~stanovanjske gradnje za to obdobje niso ve~ primerni podatki o {tevilu hi{, temve~ podatki o {tevilu stanovanj. Leta 1971 so v vseh treh naselij na{teli 907 stanovanj. Med njimi jih je bila ve~ina v eno- in dvodruìnskih hi{ah. Leta 1981 so v Roga{ki Slatini zabeleìli 1386 stanovanj (porast za 52,8 %). Delè stanovanj v ve~stanovanjskih stavbah se je pove~al na 25 do 30 %. 149 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat LEGENDA Obmo~je zgrajeno ve~inoma v obdobju: gozdne povr{ine do leta 1918 pomembnej{e ceste 1919 do 1945 èlezni{ka proga 1946 do 1960 meja naselja 1961 do 1975 1976 do 1985 po letu 1985 0 300m Slika 44: Prostorsko-~asovni razvoj Roga{ke Slatine (Kartiranje v Roga{ki Slatini 1997). 150 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 85: [tevilo stanovanj v Roga{ki Slatini, Ratanski vasi in Trì{~u med letoma 1971 in 1991 (Popis stanovanj 1971, 1981, 1991). {tevilo stanovanj verìni indeks {tevila stanovanj indeks Roga{ka Ratanska Roga{ka Ratanska {tevila stanovanj leto Slatina vas Trì{~e skupaj Slatina vas Trì{~e skupaj skupaj 1971 576 134 197 907 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 1981 1386 25 45 1456 240,6 18,7 22,8 160,5 160,5 1991 1667 30 60 1757 120,3 120,0 133,3 120,7 193,7 V osemdesetih letih je bilo v Roga{ki Slatini zgrajenih okoli 280 stanovanj, tako da so leta 1991 na{teli 1667 stanovanj (porast za 20,3 %). Okoli 160 stanovanj je bilo na za~etku osemdesetih let zgrajenih v Ratanski vasi na obmo~ju @ibernika, kjer je nastala nova blokovska soseska, s katero se je delè stanovanj v ve~stanovanjskih stavbah pove~al na 35 do 40 %. Leta 1982 so med èlezni{ko progo in Celjsko cesto zgradili novo osnovno {olo, ki so jo leta 1986 raz{irili. Ob njej so zgradili {portno dvorano, igri{~a na prostem in otro{ki vrtec. Individualna stanovanjska gradnja je bila usmerjena predvsem v dopolnitev è pozidanih oziroma delno pozidanih obmo~ij v naselju: v severovzhodnem delu v nadaljevanju Stritarjeve ulice in Partizanske ceste ter Pod Bellevuejem; v jùnem delu med Brestov{ko cesto in Sotelsko ulico; v Trì{~u med Kidri~evo ulico in Janino ter v Ratanski vasi v Pre{ernovi ulici, Gub~evi ulici. Po {tevilu novogradenj izstopa Ratanska vas; zlasti na obmo~ju @ibernika, Ob progi ter v nadaljevanju Ceste na Bo~ in [landrove ulice. Zaradi gradnje novih stanovanjskih sosesk v sedemdesetih in osemdesetih letih se je spremenila razporeditev prebivalstva. V prvi polovici stoletja sta prebivalstveno jedro naselja predstavljala osrednji del Roga{ke Slatine, to je obmo~je med zdravili{kim delom in Sv. Krièm, ter Trì{~e, kjer je leta 1900 ìvelo 79,4 % vseh prebivalcev, leta 1961 pa celo 86,7 %. Po letu 1971 se je teì{~e prebivalstva prestavilo na robne dele naselja, {e posebej v severozahodni del, v Ratansko vas, kjer je leta 1991 ìve-lo è 41,5 % vseh prebivalcev Roga{ke Slatine. V osemdesetih letih je doìvel spremembo tudi osrednji zdravili{ko-turisti~ni del Roga{ke Slatine. Leta 1982 je bil zgrajen zadnji hotelski objekt, hotel Sava. V dolini severovzhodno od hotela Donat so zgradili {portni center z igri{~i na prostem ter leta 1989 pokrito teni{ko dvorano. Velik poseg v prostor predstavlja tudi mestna obvoznica ob èlezni{ki progi pod Trà{kim hribom, ki je konec osemdesetih let omogo~ila zaprtje vzhodnega dela Celjske ceste. Promet so speljali jùno od zdravili{ko-turisti~ne cone proti novozgrajeni avtobusni postaji in poslovno-trgovskemu centru na za~etku Kidri~eve ulice. Konec osemdesetih let je bila zgrajena nova obvozna regionalna cesta Teka~evo – Spodnje Negonje – Spodnje Se~ovo, na katero je bil preusmerjen tranzitni promet proti Rogatcu. S tem so se izbolj- {ale prometne razmere v Roga{ki Slatini. Ob novi prometnici se je v Negonju za~el intenziven razvoj obrtnih in storitvenih dejavnosti. Devetdeseta leta predstavljajo obdobje stagnacije. Z zmanj{anjem turisti~nega obiska ter {tevila delovnih mest v Zdravili{~u Roga{ka in nekaterih drugih podjetjih se je zmanj{alo priseljevanje v Roga{ko Slatino ter upo~asnilo prostorsko {irjenje naselja. Gradnje ve~stanovanjskih stavb ni ve~, zelo zmanj{ana pa je tudi gradnja individualnih stanovanjskih hi{, ki je usmerjena predvsem v dopolnitev è pozidanih obmo~ij v naselju (zlasti v robnih delih Roga{ke Slatine). Med ve~je posege v prostor sodi zgraditev vadi{~a za golf za hotelom So~a (leta 1991), {iritev Beauty centra med hotelom Donat in Zdravili{kim centrom (leta 1991), zgraditev poslovno-trgovskega centra Sonce (leta 1994), gradnja plinovodnega omrèja v osrednjem stanovanjskem delu Roga{ke Slatine (leta 1995), zgraditev novih proizvodnih prostorov (leta 1993) in dija{kega doma pri Steklarski {oli 151 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat (leta 1998), ureditev ob~inske stavbe in njene okolice, zgraditev kopali{~a Termalna riviera, ureditev vzhodnega dela Celjske ceste v sprehajalno pot ter dodatna prestavitev mestne obvoznice tik ob èlezni{ko progo (leta 1998), zgraditev {portne dvorane Janina ob osnovni {oli v Kidri~evi ulici (leta 1999) in drugo. V posameznih stanovanjskih obmo~jih so v tem obdobju zgradili nekaj poslovnih prostorov za oskrbo, storitve ter v manj{i meri za proizvodnjo. V vzhodnem delu Trì{~a so zgradili dva ve~ja trgovska centra (leta 1999 in 2000). 8.2. STANOVANJSKA FUNKCIJA Leta 1991 so v Roga{ki Slatini zabeleìli 1667 stanovanj. Razporeditev stanovanj po obmo~jih je bila naslednja. Najmlaj{e stanovanjsko obmo~je v Roga{ki Slatini in obmo~je z najve~jo gostoto stanovanj je Ratanska vas. Tu so leta 1991 zabeleìli 692 stanovanj (41,5 % vseh v naselju). V PO 17: Ulica Kozjanskega odreda in PO 13: @ibernik prevladujejo novej{i ve~stanovanjski bloki, starej{i ve~- stanovanjski bloki pa so v @upan~i~evi ulici. Najstarej{i del individualnih stanovanjskih hi{ se nahaja ob spodnjem delu Prvomajske ulice. V ostalih popisnih okoli{ih v gri~evnatem zaledju so zastopane ve~inoma novej{e individualne stanovanjske hi{e z razmeroma visokim stanovanjskim standardom. V osrednjem delu Roga{ke Slatine je bilo 449 stanovanj (26,9 %). Ve~ina jih je v razli~nih individualnih stanovanjskih hi{ah iz obdobja pred in po drugi svetovni vojni. Nekaj je tudi starej{ih ve~stanovanjskih hi{. Najve~ stanovanj je v PO 33: jùni del Ulice XIV. divizije – Cankarjeva ulica, kjer je ob individualnih stanovanskih hi{ah tudi pet ve~stanovanjskih blokov iz sredine {estdesetih let. Po {tevilu stanovanj sta severovzhodni in jugovzhodni del Roga{ke Slatine enakomerno zastopana. V severovzhodnem delu je bilo 188 stanovanj (11,3 %), v jugovzhodnem delu pa 201 (12,1 %). V obeh obmo~jih je ve~inoma zastopana individualna stanovanjska gradnja, z izjemo nekaj starej{ih stanovanjskih blokov na za~etku Stritarjeve ulice v PO 21 in nekaj starej{ih ve~stanovanjskih hi{ ob steklarni v PO 41. Najmanj stanovanj je bilo v jùnem delu naselja (137 stanovanj ali 8,2 %). Zastopana je individualna stanovanjska gradnja, nekaj pa je tudi vrstnih hi{. V vseh treh obmo~jih so ob stanovanjskih hi{ah pogosto tudi razli~na gospodarska in pomòna poslopja. Iz popisa stanovanj je razvidna tudi sestava stanovanj glede na leto zgraditve. Leta 1991 so v Roga{- ki Slatini zabeleìli 98 stanovanj (5,9 % vseh stanovanj v naselju), ki so bila zgrajena pred letom 1918. [tevilo je enkrat nìje od {tevila vseh stavb, ki so bile v naselju leta 1910. To kaè, da se je v pomemb-nem delu stanovanj iz takratnega obdobja spremenila funkcija, ali pa objektov ni ve~. Najve~ starih stanovanj je v osrednjem delu Roga{ke Slatine. Posebej izstopa PO 31: Celjska cesta – Zdravili{ki trg – Trà{ki hrib, kjer stanovanja iz obravnavanega obdobja predstavljajo kar 21,9 % vseh Preglednica 86: [tevilo stanovanj po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1991 glede na leto zgraditve in opremljenost (Popis stanovanj 1991). {tevilo stanovanj glede na leto zgraditve {tevilo stanovanj brez 1919– 1946– 1971– 1981– 1986– centralnega povpre~na obmo~je1 skupaj do1918 –1945 –1970 –1980 –1985 –1991 neznano kopalnice ogrevanja povr{ina v m2 1 (SZ) 692 23 14 108 314 108 111 14 17 49 67,1 2 (SV) 188 15 8 72 58 15 17 3 12 38 76,1 3 (osr.) 449 35 74 198 99 15 14 14 66 149 62,8 4 (JV) 201 11 17 64 70 16 12 11 27 85 73,8 5 (J) 137 14 3 47 45 20 7 1 7 21 81,5 skupaj 1667 98 116 489 586 174 161 43 129 342 69,0 Opomba: 1 obmo~ja so dolo~ena po popisnih okoli{ih (glej preglednico 50 in sliko 33). 152 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 42 32 142 12 37 11 21 46 101 40 13 14 80 23 17 50 15 22 16 172 138 18 114 31 106 32 97 78 Roga{ka Slatina 1667 42 132 34 41 123 33 LEGENDA 90 32 popisni okoli{ 42 {tevilo stanovanj leta 1991 47 51 stanovanja zgrajena: do leta 1918 med letoma 1919 in 1945 52 med letoma 1946 in 1970 med letoma 1971 in 1980 med letoma 1981 in 1985 med letoma 1986 in 1991 ni znano leto izgradnje 0 300m Slika 45: Stanovanja po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1991 glede na leto zgraditve. stanovanj v popisnem okoli{u (po drugi svetovni vojni v tem delu ni bilo novogradenj s stanovanjsko funkcijo). V ostalih popisnih okoli{ih so deleì starej{ih stanovanj nìji. Z nekoliko vi{jim deleèm izstopajo le obmo~ja ob glavnih cestah, kjer se je za~elo zgodnje {irjenje naselja (na primer PO 14 ob Prvomajski ulici, PO 16 ob Celjski cesti, PO 21 ob Stritarjevi ulici in PO 51 ob Sv. Kriù). K vi{jemu deleù 153 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat 42 32 12 142 37 11 21 46 101 40 13 14 80 15 23 17 50 22 16 172 138 18 114 31 106 32 97 78 Roga{ka Slatina 1667 42 132 34 123 41 33 90 LEGENDA 47 51 32 popisni okoli{ 42 {tevilo stanovanj leta 1991 52 stanovanja: brez kopalnice brez centralnega ogrevanja 0 300m Slika 46: Stanovanja po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1991 glede na opremljenost. starej{ih stanovanj prispevajo tudi stanovanja v ohranjenih starih kme~kih hi{ah na gri~evnatem obrobju Roga{ke Slatine. Z razmeroma nizkim deleèm so zastopana tudi stanovanja, ki so bila zgrajena med letoma 1919 in 1945 (116 stanovanj ali 7,0 %). V nekaterih popisnih okoli{ih na gri~evnatem obrobju in na nekdaj 154 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 87: Delè stanovanj po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1991 glede na leto izgra-ditve in opremljenost (Popis stanovanj 1991). % stanovanj glede na leto zgraditve % stanovanj brez {tevilo vseh 1919– 1946– 1971– 1981– 1986– centralnega obmo~je1 stanovanj do1918 –1945 –1970 –1980 –1985 –1991 neznano kopalnice ogrevanja 1 (SZ) 692 3,3 2,0 15,6 45,4 15,6 16,0 2,0 2,5 7,1 2 (SV) 188 8,0 4,2 38,3 30,9 8,0 9,0 1,6 6,4 20,2 3 (osr.) 449 7,8 16,5 44,1 22,0 3,3 3,1 3,1 14,7 33,2 4 (JV) 201 5,5 8,5 31,8 34,8 8,0 6,0 5,5 13,4 42,3 5 (J) 137 10,2 2,2 34,3 32,8 14,6 5,1 0,7 5,1 15,3 skupaj 1667 5,9 7,0 29,3 35,1 10,4 9,7 2,6 7,7 20,5 Opomba: 1 obmo~ja so dolo~ena po popisnih okoli{ih (glej preglednico 50 in sliko 33). vlànem obmo~ju Ratanske vasi ob Negonj{~ici sploh ni stanovanj iz tega obdobja (PO 11, PO 12, PO 13, PO 17, PO 22, PO 51). Najve~ stanovanj iz obdobja med obema svetovnima vojnama je v osrednjem delu Roga{ke Slatine; na primer v PO 31: Celjska cesta – Zdravili{ki trg – Trà{ki hrib (32,5 % vseh stanovanj v popisnem okoli{u) in v PO 34: severozahodni del Kidri~eve ulice – Mladinska ulica (33,0 %). Zunaj osrednjega dela naselja pa izstopajo popisni okoli{i ob steklarni (PO 41, PO 16). Med letoma 1946 in 1970 je bilo zgrajenih 29,3 % stanovanj. Gradnja je bila intenzivna zlasti na obrobju zdravili{kega dela Roga{ke Slatine in ob steklarni v Trì{~u; to je v PO 14: Prvomajska ulica (iz tega obdobja je 50,0 % vseh stanovanj v popisnem okoli{u), PO 16: Celjska cesta (53,8 %), PO 21: Stritarjeva ulica – Pod Bellevuejem (41,6 %), PO 23: Cvetli~ni hrib – Janina (48,6 %), PO 33: jùni del Ulice XIV. divizije – Cankarjeva ulica (84,1 %) in PO 41: jugovzhodni del Kidri~eve ulice – Lastina – Kot (38,2 %). Stanovanjska gradnja je bila najbolj intenzivna med letoma 1971 in 1980, ko so zgradili 35,1 % vseh stanovanj v Roga{ki Slatini. Takrat so zgradili ve~ino ve~stanovanjskih blokov v Ratanski vasi, gradnja individualnih stanovanjskih hi{ pa se je preusmerila na gri~evnato obrobje naselja. Stanovanja iz tega obdobja so nadpovpre~no zastopana v PO 11: Ratanska vas – Zgornji @ibernik (40,5 % vseh stanovanj v popisnem okoli{u), PO 17: Ulica Kozjanskega odreda (98,3 %), PO 18: Pre{ernova ulica – @upan- ~i~eva ulica – Gozdna ulica (55,1 %), PO 22: Partizanska cesta – Lo~endol – Ivanov hrib (46,0 %), PO 32: Vid Ivanu{eva ulica – A{ker~eva ulica (40,2 %) ter v vseh popisnih okoli{ih v jugovzhodnem in jùnem delu Roga{ke Slatine. V osemdesetih letih se je stanovanjska gradnja zmanj{ala. Med letoma 1981 in 1985 so zgradili 10,4 % stanovanj, med letoma 1986 in 1991 pa 9,7 % stanovanj. Kar dve tretjini so jih zgradili v Ratanski vasi v @iberniku (ve~stanovanjski bloki) ter v severnem delu gri~evnatega obrobja (individualne stanovanjske hi{e). Izstopajo PO 11: Ratanska vas – Zgornji @ibernik (52,4 % vseh stanovanj v popisnem okoli{u), PO 12: Cesta na Bo~ (43,8 %), PO 13: @ibernik – Ob progi (89,5 %) in PO 15: [landrova ulica (47,5 %). S starostno sestavo stanovanj je v veliki meri povezana tudi stopnja opremljenosti stanovanj. Obmo~ja, ki izstopajo z vi{jim deleèm starej{ih stanovanj, imajo tudi vi{ji delè stanovanj brez kopalnice. V Roga{ki Slatini je takih 7,7 % stanovanj, nadpovpre~no pa so zastopana v osrednjem (14,7 %) in jugovzhodnem delu naselja (13,4 %). Posebej izstopajo PO 31: Celjska cesta – Zdravili{ki trg – Trà{- ki hrib (34,2 % vseh stanovanj v popisnem okoli{u) in PO 34: severozahodni del Kidri~eve ulice – Mladinska ulica (21,7 %). Najvi{ji deleì stanovanj brez centralnega ogrevanja se pojavljajo v osrednjem (33,2 % vseh stanovanj) in jugovzhodnem delu naselja (42,3 %), kjer v starej{ih stanovanjih ìvi veliko ostarelih prebivalcev. 155 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat 8.3. RAZMESTITEV DRUGIH FUNKCIJ V ROGA[KI SLATINI S kartiranjem funkcij sem leta 1997 v Roga{ki Slatini evidentiral 401 obrat oskrbnih, storitvenih, proizvodnih in drugih dejavnosti, kot so na primer dejavnosti javnega zna~aja in podobno (opomba: med obrate agrarnih dejavnosti nisem {tel gospodinjstev s kme~kim gospodarstvom). Z anketiranjem zaposlenih v obratih, ki so bolj ali manj povezani z obiskovalci zdravili{~a (to so obrati gostinske, oskrbne in osebno storitvene dejavnosti), sem zbral podatke o letu za~etka delovanja obrata pod vodstvom sedanjega lastnika na sedanji lokaciji, {tevilu zaposlenih v obratu, deleù prometa, ki ga v obratu ustvarijo gosti zdravili{~a, obdobju, v katerem gosti zdravili{~a ustvarijo najve~ prometa ter o proizvodih in storitvah, ki jih najbolj kupujejo ali uporabljajo gosti zdravili{~a. Anketiranje je potekalo v 191 obratih (47,6 % vseh obratov v Roga{ki Slatini). V nekaterih obratih, ki so povezani s turizmom, so anketiranje zavrnili. Kartirane in anketirane obrate sem razvrstil po skupinah dejavnosti v 19 popisnih okoli{ev, ki sem jih opredelil v sedmem poglavju. S tem je omogo~ena primerjava podatkov v sedmem in osmem poglavju. Zaradi izredne osredoto~enosti funkcij v osrednjem delu naselja so popisni okoli{i v tem delu naselja razdeljeni na manj{e, funkcijsko zaokroène dele (cone). Popisni okoli{ PO 31 je razdeljen na tri dele, PO 32 in PO 34 pa na dva. Deli popisnih okoli{ev zajemajo: PO 31A: Zdravili{ki trg in del Celjske ceste od hotela Slovenija do Strossmayerjevega doma, PO 31B: Celjska cesta od hotela Slovenija do kriì{~a s Prvomajsko ulico, PO 31C: Trà{ki hrib – Strma cesta, PO 32A: severni del Ulice XIV. divizije – A{ker~eva ulica, PO 32B: Vid Ivanu{eva ulica, PO 34A: severozahodni del Kidri~eve ulice od avtobusne postaje do èlezni{ke postaje in osnovne {ole, PO 34B: zahodni del Kidri~eve ulice od osnovne {ole do kriì{~a s Steklarsko ulico. PO 31A in PO 31B sem nato zdruìl v zdravili{ko-turisti~no cono, PO 32A in PO 34A v trgovsko-upravno cono, PO 31C, PO 32B, PO 33 in PO 34B pa v ostali osrednji del Roga{ke Slatine. Po letu 1997 se je stanje sicer nekoliko spremenilo, vendar ni bistveno vplivalo na rezultate analize. Zaradi tega nisem spreminjal è prej izdelanih kart in preglednic, temve~ na spremembe opozar-jam v besedilu. Do sprememb je pri{lo predvsem v osrednjem delu in na obrobju naselja. V vzhodnem delu Celjske ceste so zgradili Termalno riviero s kopali{~em in apartmaji, preuredili nekdanji Slatinski dom v apartmajski hotel in obmo~je uredili v pe{ cono. Nekdanjo Hidroterapijo so leta 2000 preuredili v poslovno trgovski objekt. V Trì{~u so ob vpadnici v Roga{ko Slatino zgradili dva ve~ja trgovska centra, prav tako v Ratanski vasi. 8.3.1. PROIZVODNE DEJAVNOSTI Med proizvodne dejavnosti sem uvrstil agrarne dejavnosti, industrijo in proizvodno obrt. Agrarne dejavnosti (opomba: posamezne kmetije niso uvr{~ene v preglednice) so v Roga{ki Slatini ohranjene le v manj{i meri, saj se s kmetovanjem ukvarja le {e nekaj prebivalcev. Po popisu gospodinjstev in njihovih kmetijskih skladov je bilo leta 1991 v naselju 183 kme~kih gospodarstev, kar pomeni, da je imelo kme~ko gospodarstvo kar 10,9 % gospodinjstev. Vendar pa isti vir navaja, da je imelo ve~ kot 1 ha zemlji{~a 73 gospodinjstev, od teh ve~ kot 3 ha le 29 gospodinjstev. Na opu{~anje agrarne proizvodnje kaè tudi dejstvo, da so leta 1991 v naselju zabeleìli le {e 1 konja, 82 govedi in 61 pra{i~ev. Kme~ka gospodarstva se nahajajo na gri~evnatem obrobju Roga{ke Slatine. Najve~ jih zasledimo v severovzhodnem (na Cvetli~nem hribu in v Lo~endolu) in jùnem delu naselja (v Sotelski ulici, ob Brestov{ki cesti in na Knècu). K agrarnim dejavnostim se je uvrstila tudi Vrtnarija v osrednjem delu naselja (za hotelom Park), ki skrbi tudi za urejenost parka in drugih zelenih povr{in v naselju. Industrija predstavlja najpomembnej{o gospodarsko dejavnost v naselju, saj nudi okoli polovico vseh delovnih mest. Razvoj posameznih industrijskih podjetij in njihov pomen sta predstavljena v sedmem poglavju. S prostorskega vidika je pomembna razmestitev industrijskih dejavnosti. V Roga{ki Slatini so se izoblikovale tri ve~je proizvodno-industrijske cone, na samostojni lokaciji pa je podjetje Mizarstvo. 156 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 88: Dejavnosti po posameznih obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1997 (Kartiranje v Roga{ki Slatini 1997). 1 2 3 (osrednji del) 4 5 (SZ (SV zdravili{ka trgovska (JV (J vrsta dejavnosti skupaj del) del) skupaj cona cona drugo del) del) {tevilo obratov po obmo~jih v Roga{ki Slatini agrarne dejavnosti (brez kmetij) 2 – – 1 1 – – – 1 industrija in proizvodna obrt 25 6 3 7 – – 7 2 7 gradbeni{tvo 5 3 – 1 – – 1 1 – promet 14 3 – 8 – 4 4 2 1 gostinstvo 46 6 3 31 15 9 7 2 4 turizem 29 5 2 22 13 4 5 – – trgovina za kratkoro~no oskrbo 35 7 3 22 9 8 5 3 – trgovina za srednjero~no oskrbo 57 2 – 49 26 14 9 2 4 trgovina za dolgoro~no oskrbo 26 4 – 17 9 3 5 2 3 uslùnostne dejavnosti: osebne storitve 27 4 – 19 17 2 – 2 2 uslùnostne dejavnosti: druge storitve, servisi 46 15 2 19 3 8 8 2 8 uslùnostne dejavnosti: zastopstva, poslovni prostori 36 15 2 18 6 8 4 1 – {olstvo, zdravstvo, kultura, uprava 31 3 – 25 14 7 4 2 1 po{ta, banka, zavarovalnica 7 1 – 6 2 2 2 – – druge dejavnosti 15 2 2 8 7 – 1 1 2 skupaj 401 76 17 253 122 69 62 22 33 % obratov po obmo~jih v Roga{ki Slatini2 agrarne dejavnosti (brez kmetij) 0,5 – – 50,0 50,0 – – – 50,0 industrija in proizvodna obrt 6,2 24,0 12,0 28,0 – – 28,0 8,0 28,0 gradbeni{tvo 1,2 60,0 – 20,0 – – 20,0 20,0 – promet 3,5 21,4 – 57,1 – 28,6 28,6 14,3 7,1 gostinstvo 11,5 13,0 6,5 67,4 32,6 19,6 15,2 4,3 8,7 turizem 7,2 17,2 6,9 75,9 44,8 13,8 17,2 – – trgovina za kratkoro~no oskrbo 8,7 20,0 8,6 62,9 25,7 22,9 14,3 8,6 – trgovina za srednjero~no oskrbo 14,2 3,5 – 86,0 45,6 24,6 15,8 3,5 7,0 trgovina za dolgoro~no oskrbo 6,5 15,4 – 65,4 34,6 11,5 19,2 7,7 7,7 uslùnostne dejavnosti: osebne storitve 6,7 14,8 – 70,4 63,0 7,4 – 7,4 7,4 uslùnostne dejavnosti: druge storitve, servisi 11,5 32,6 4,3 41,3 6,5 17,4 17,4 4,3 17,4 uslùnostne dejavnosti: zastopstva, poslovni prostori 9,0 41,7 5,6 50,0 16,7 22,2 11,1 2,8 – {olstvo, zdravstvo, kultura, uprava 7,7 9,7 – 80,6 45,2 22,6 12,9 6,4 3,2 po{ta, banka, zavarovalnica 1,7 14,3 – 85,7 28,6 28,6 28,6 – – druge dejavnosti 3,7 13,3 13,3 53,3 46,7 – 6,7 6,7 13,3 skupaj 100,0 18,9 4,2 63,1 30,4 17,2 15,5 5,5 8,2 Opomba: 1 obmo~ja so dolo~ena po popisnih okoli{ih (glej preglednico 50 in sliko 33); 2 pod skupaj je izra~unan delè posamezne dejavnosti od vseh dejavnosti v Roga{ki Slatini, po obmo~jih pa delè posameznega obmo~ja po dejavnostih. Prva industrijska cona je za~ela nastajati leta 1927 v Trì{~u. Po drugi svetovni vojni je postala Steklarna Roga{ka najve~ji industrijski obrat v naselju. Leta 2000 je bilo v obratu v Roga{ki Slatini zaposlenih 1343 delavcev. Zaradi potreb po kvalificirani delovni sili so leta 1947 v neposredni bliìni ustanovili Steklarsko {olo Roga{ka Slatina, ki ima poleg u~ilnic, dija{kega doma in prakti~nih delavnic tudi lastni proizvodni obrat za proizvodnjo izdelkov iz stekla in kristalina, v katerem je bilo leta 2000 zaposlenih 320 delavcev. 157 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Leta 1972 so ob Kidri~evi ulici zgradili (~etrto) polnilnico mineralnih vod (zdaj Kolinska Roga{ki vrelci). Konec sedemdesetih in na za~etku osemdesetih let se je za~ela razvijati industrijska cona v Ratanski vasi. V podjetju KORS (Konfekcija obla~il Roga{ka Slatina) je bilo leta 2000 zaposlenih 310 delavcev. V industrijski coni so tudi proizvodni prostori pekarne Klasje, tekstilnega podjetja Rultex in industrijske pralnice Belin. Na obmo~ju nekdanjega podjetja Ingrad je zdaj ve~ oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Intenziven razvoj zdravili{~a in dejavnosti, ki so povezane s turisti~nem prometom ter velika koncentracija delovnih mest le v nekaj industrijskih podjetjih, sta verjetno glavna razloga, da je v tako velikem naselju, kot je Roga{ka Slatina, razmeroma malo proizvodnih obrtnikov. Ilgo (1968, 33) leta 1966 med proizvodnimi obrtniki navaja le kamnose{tvo in mizarstvo (3 obrati). V kasnej{em obdobju se jim pridruìjo obrti za obdelavo kovin, plasti~nih mas, stekla in druge, vendar pa razvoj teh dejavnosti ni intenziven. Leta 1997 je bilo v Roga{ki Slatini 18 obratov proizvodne obrti. Med pomembnej{e sodijo: mizarstvo in izdelava izdelkov iz lesa, predelava kovin in izdelava kovinskih izdelkov, kamnose{tvo, predelava plastike in izdelava izdelkov iz plasti~nih mas, izdelava kozmeti~nih preparatov, izdelava izdelkov iz stekla. Zadnji dve dejavnosti sta povezani tudi s turisti~nim obiskom v Roga{ki Slatini, saj gostje kupujejo razli~ne steklene izdelke ter uporabljajo usluge, ki jih nudita kozmeti~na salona Kozmetike Afrodita. Obrati proizvodnih obrtnikov so locirani v ali ob stanovanjskih hi{ah po razli~nih delih naselja. Ve~i-na jih je na gri~evnatem obrobju v severozahodnem in severovzhodnem delu ter v jùnem in jugovzhodnem delu Roga{ke Slatine. Za nadaljnji organiziran in usmerjen razvoj je bila ob obvozni cesti v Negonju urejena obrtna cona s pripadajo~o infrastrukturo. 8.3.2. GOSTINSKE IN TURISTI^NE DEJAVNOSTI Gostinstvo in turizem sodita med dejavnosti, ki so neposredno povezane s turisti~nim obiskom in zadovoljevanjem turisti~nih potreb obiskovalcev turisti~nega kraja. Leta 1997 je bilo v Roga{ki Slatini 46 gostinskih obratov, kar je predstavljalo 11,5 % vseh obratov v naselju. V 9 obratih so gostom nudili hrano (gostilna, restavracija, pizzeria in podobno), v 37 obratih pa ve~inoma ne (bife, kavarna, kava bar; izjemoma so v to skupino uvr{~ene tudi sla{~i~arne). Med obrate niso {tete restavracije v hotelih, saj so namenjene penzionski ponudbi in so uvr{~ene k hotelskim objektom. V osrednjem delu naselja je bilo kar 67,4 % vseh gostinskih obratov v Roga{ki Slatini. 15 jih je v zdravili{ko-turisti~ni coni, 9 pa v trgovsko-upravni coni. Zunaj osrednjega dela naselja je bilo 32,6 % gostinskih obratov, med njimi le 3 obrati s hrano. V {tevilnih stanovanjskih obmo~ij (PO 11, PO 14, PO 15, PO 17, PO 18, PO 22, PO 23) gostinskih obratov ni. Gostinski obrati so v Roga{ki Slatini prisotni è od za~etka razvoja zdravili{ke dejavnosti. Ker smo v anketiranih obratih (8 s ponudbo hrane in 24 brez hrane) zastavili vpra{anje o letu za~etka delovanja obrata pod vodstvom sedanjega lastnika na sedanji lokaciji, je le-to ve~ina anketirancev postavila v zadnjih trideset let. Rezultati kaèjo, da je dve tretjini anketiranih gostinskih obratov brez ponudbe hrane nastalo v zadnjh desetih letih, medtem ko ima ve~ina gostinskih obratov s hrano ve~desetletno tradicijo (po letu 1990 sta nastala le 2 nova obrata). Na porast {tevila gostinskih obratov brez ponudbe hrane je vplival intenzivni razvoj zasebnega sektorja na za~etku devetdesetih let ter mònost nakupa ali najema lokala v novih poslovno-trgovskih centrih (v nadaljevanju PTC) ob avtobusni postaji, ob restavraciji Sonce in na drugih lokacijah. 5 anketiranih obratov je nastalo pred letom 1985, 3 obrati med letoma 1985 in 1989, 8 obratov med letoma 1990 in 1993 ter 8 obratov med letoma 1994 in 1997. Kar 6 novonastalih obratov je v PO 31B: Celjska cesta (od hotela Slovenija do restavracije Sonce). Nekaj novih obratov je nastalo tudi v novih lokalnih oskrbnih sredi{~ih ob stanovanjskih obmo~jih. 158 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 V anketiranih gostinskih obratih smo povpra{ali tudi o {tevilu zaposlenih v obratu. 60 % obratov brez ponudbe hrane ima ve~inoma po dva zaposlena, nekaj obratov ima le enega. V ve~ini obratov s hrano so zaposleni 3 do 4 delavci, v ve~jih obratih pa tudi ve~ kot 10 delavcev. Delè prometa, ki ga v obratu ustvarijo gosti zdravili{~a, vpliva na odvisnost gostinskega obrata od turisti~nega obiska. Kazalec je sicer zelo subjektiven, saj je prepu{~en osebni presoji zaposlenega v obratu, vendar pa daje zelo zanimive rezultate. V 7 gostinskih obratih so menili, da jih gosti zdravili{~a ne obiskujejo (od teh jih je 5 zunaj osrednjega dela Roga{ke Slatine). Na robu osrednjega dela naselja so v 3 obratih gosti zdravili{~a v povpre~ju ustvarili manj kot 10 % prometa. Kar v 10 obratih pa so anketirani menili, da gosti zdravili{~a ustvarijo 10 do 40 % prometa. Vsi obrati so v osrednjem delu naselja, vendar ve~ina zunaj osrednje zdravili{ko-turisti~ne cone. Promet je najve~ji na obmo~ju Zdravili{kega trga, kjer (po mnenju zaposlenih) gosti zdravili{~a v ve~i-ni obratov ustvarijo ve~ kot 75 % prometa. Delè prometa naglo pada proti avtobusni postaji (10 do 40 %) in PTC Sonce, kjer vsaj v polovici anketiranih obratov niso zadovoljni s prometom (ta je v ve~ini obratov nìji od 40 %). Ob tem je treba ponovno poudariti subjektivnost ocene in dejstvo, da so bili v poskusnem anketiranju leta 1995 deleì prometa v ve~ini obratov vsaj za 10 do 20 % vi{ji. Na zniànje je lahko vplival dejansko zmanj{an turisti~ni obisk ali pa tudi prikrivanje poslovnih rezultatov v posameznih anketiranih obratih. Verjetna je tudi ugotovitev, da informacije o slabem gospodarskem stanju zdravili{~a in pesimizem zaradi zmanj{anega prometa v zadnjih letih vplivajo na {e nìjo subjektivno oceno. Tudi ocene deleà prometa v obratih s hrano so povezane z oddaljenostjo od zdravili{~a. V povpre~ju so deleì {e nìji, saj ima ve~ina gostov hrano v hotelu. Le v enem obratu so ocenili, da gosti ustvarijo ve~ kot 40 % prometa, v ve~ini ostalih pa od 5 do 20 %. K obratom, ki se ukvarjajo s turisti~no dejavnostjo, so uvr{~eni hotelski objekti, objekti z drugo vrsto preno~i{~, turisti~ne agencije in Turisti~no informativni center (TIC). Leta 1997 se je v to skupino dejavnosti uvrstilo 29 obratov, kar je predstavljajo 7,2 % vseh obratov v Roga{ki Slatini. Razvoj, polo- àj in turisti~ni obisk hotelskih objektov je predstavljen v prej{njih poglavjih. Leta 1997 je delovalo 8 hotelov, 3 so bili zaprti. Med druga preno~i{~a so uvr{~ene zasebne sobe. Z oddajanjem sob se je v preteklosti ukvarjalo veliko zasebnikov (na seznamu z za~etka osemdesetih let je ve~ kot 40 zasebnikov), ki pa so v zadnjem obdobju ve~inoma opustili to dejavnost. V katalogu iz sredine devetdesetih let jih je {e 20, leta 1997 pa sem jih zabeleìl 13. Od teh je bilo anketiranih le 5, saj ve~ina ni èlela sodelovati pri anketiranju. Ve~ina zasebnih sob je v obmo~ju jùno od zdravili{ko-turisti~ne cone v PO 32B: Vid Ivanu{eva ulica in PO 31C: Strma ulica ter jùno od Ratanske vasi v PO 18: Pre{ernova ulica – Gozdna ulica. Nekaj jih je tudi na gri~evnatem obrobju v severozahodnem in severovzhodnem delu Roga{ke Slatine. Ta obmo~ja so bila zgrajena v {estdesetih in sedemdesetih letih in so v tistem obdobju {e posebej izstopala po izgledu hi{ in urejenosti okolice. Glavni razlog za opu{~anje dejavnosti je splo{en upad turisti~nega obiskav zdravili{~u. Prav tako ni zanemarljivo dejstvo, da je ve~ina prebivalcev, ki se je v preteklosti ukvarjala z oddajanjem zasebnih sob, danes upokojena, zakonodaja pa jim ne dovoljuje opravljanja dejavnosti, ~e niso registrirani kot podjetniki. Spremenile so se tudi zahteve turistov, saj si ve~ina dana{njih gostov èli hotelske in zdravili{ke usluge na enem mestu. Najve~ no~itev v zasebnih sobah je bilo zabeleènih v {estdesetih in sedemdesetih letih, v devetdesetih letih pa so v zasebnih sobah zabeleìli manj kot 1 % no~itev v Roga{ki Slatini. Vsaj tako beleì statistika. Kak{no pa je dejansko stanje, je drugo vpra{anje. V zadnjem ~asu gosti povpra{ujejo predvsem po apartmajih. Nekaj jih ponujajo zasebniki, leta 1998 so jih za~eli oddajati v novozgrajeni Termalni rivieri, leta 1999 pa v prenovljenem aparthotelu Slatina. V Roga{ki Slatini so bile leta 1997 tudi tri turisti~ne agencije; vse v PO 34A: sevorozahodni del Kidri~eve ulice ob avtobusni postaji. Ustanovljene so bile v zadnjih desetih letih in so namenjene predvsem prebivalcem Roga{ke Slatine in okolice. Po ocenah zaposlenih v anketiranih agencijah gosti zdravili{~a ustvarijo manj kot 5 % prometa. Gostom zdravili{~a je namenjen predvsem Turisti~ni informativni center (TIC), ki od leta 1994 deluje na vogalu Zdravili{kega trga in Celjske ulice. 159 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat 8.3.3. OSKRBNE DEJAVNOSTI Med oskrbne dejavnosti sodijo dejavnosti za kratkoro~no (35 obratov leta 1997), srednjero~no (57 obratov) in dolgoro~no oskrbo (26 obratov). Slednje obsegajo tudi trgovine s specialnimi predmeti. Oskrbne dejavnosti so zastopane v kar 29,4 % vseh obratov v Roga{ki Slatini. Med dejavnosti za kratkoro~no oskrbo so uvr{~ene razli~ne trgovine z ìvili (tudi pekarne, mesni-ce), samopostrène trgovine, kioski s sadjem in zelenjavo ter trafike s ~asopisi in drugimi artikli za vsakodnevno oskrbo. Leta 1997 je bilo 35 obratov, kar je predstavljalo 8,7 % vseh obratov v naselju. Kar 62,9 % vseh trgovskih obratov za kratkoro~no oskrbo je bilo v osrednjem delu Roga{ke Slatine; in sicer v zdravili{ko-turisti~ni coni 9 obratov, v trgovsko-upravni pa 8. Na obmo~ju PO 31A: Zdravili{ki trg so bile leta 1997 le trafike s ~asopisi in drugimi artikli, ki jih potrebujejo turisti. V njih ustvarijo gosti zdravili{~a ve~ kot 80 % vsega prometa. Ve~inoma je v obratu zaposlen le po en delavec. Nastali so v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko sta bila zgrajena hotela Donat in Sava. Na obmo~ju PO 31B: Celjska cesta od hotela Slovenija do restavracije Sonce so bili kiosk s sadjem, 2 specializirani trgovini z ìvili in samopostrèna trgovina v PTC Sonce. Ve~ina obratov je nastala po letu 1994, ko je bil zgrajen PTC Sonce. Po mnenju zaposlenih ustvarijo gosti zdravili{~a od 10 do 40 % prometa. Zanimiv je razmeroma visok delè prometa v samopostrèni trgovini (okoli 10 %), saj jim je ta najblìja. V trgovsko-upravnem delu Roga{ke Slatine so bili leta 1997 samopostrèna trgovina, nekaj razli~- nih trgovin z ìvili, kioski s sadjem in zelenjavo ter trafika. Ve~ina jih je nastala konec osemdesetih let, ko je bil zgrajen PTC ob avtobusni postaji ter na za~etku devetdesetih let. Ker so s hrano preskrbljeni v hotelih, gosti zdravili{~a v ve~ini obratov ustvarijo le od 1 do 5 % prometa. Najve~ prometa ustvarijo z nakupi ~asopisov, pija~ in sadja. V drugih obmo~jih Roga{ke Slatine je bilo le 37,2 % vseh obratov za kratkoro~no oskrbo. Najve~ jih je bilo v severozahodnem delu naselja (samopostrèna trgovina v Ratanski vasi in 5 manj{ih trgovin z ìvili v posameznih stanovanjskih obmo~jih). Razen samopostrène trgovine so vse nastale po letu 1990. Ve~inoma jih gosti zdravili{~a ne obiskujejo. Najmanj zadovoljiva je bila trgovska ponudba v severovzhodnem, jugovzhodnem in jùnem delu naselja. V obmo~ju, kjer ìvi tretjina vsega prebivalstva, so bile le samopostrèna trgovina, tri trgovine z ìvili, mesnica in kiosk. Zaradi tega se je ve~i-na prebivalcev oskrbovala v osrednjem delu naselja. Trgovska ponudba za kratkoro~no oskrbo je bila leta 1997 predvsem osredoto~ena v osrednjem delu naselja, kjer je bila ve~ina specializiranih trgovin z ìvili, kioskov s sadjem in zelenjavo ter trafik. Nekaj jih je nastalo è v preteklih obdobjih, del pa po letu 1990. Ilgo (1968, 32) navaja, da so bile leta 1966 v naselju 4 trafike in 1 kiosk s sadjem in zelenjavo, Veronekova (1987, 211) pa, da je bilo leta 1986 v naselju 5 trafik in 2 kioska s sadjem in zelenjavo. Leta 1997 je bilo 6 trafik in 3 kioski. Samopostrène trgovine so bile ob kartiranju le v osredjem delu Roga{ke Slatine in v treh lokalnih sredi{~ih (Ratanska vas, Sv. Krì, Trì{~e. Z razvojem zasebnega sektorja so se po letu 1990 sredi posameznih stanovanjskih obmo~ij pojavile tudi manj{e zasebne trgovine z ìvili in me{anim blagom. Z njihovim delovanjem se je nekoliko izbolj{ala vsakodnevna oskrba prebivalstva, vendar so namenjene predvsem lokalni oskrbi. V anketiranih trgovskih obratih (anketiranih je bilo 26 od 35 obratov) je bilo leta 1997 zaposlenih okoli 80 delavcev. Med njimi jih je polovica dobila zaposlitev po letu 1990. Leta 1999 in 2000 so v vzhodnem delu Trì{~a odprli dva nova prodajna centra s samopostrèni-ma trgovinama, kar je bistveno izbolj{alo oskrbo prebivalstva tega dela naselja. Oskrba se je izbolj{a-la tudi z novo samopostrèno trgovino v Ratanski vasi na obmo~ju nekdanjega Ingrada. Med dejavnosti za srednjero~no oskrbo sodijo razli~ne trgovine z osebnimi predmeti, kot na primer s kozmetiko, zdravili, {portnimi potreb{~inami, knjigami, pisarni{kim priborom in podobno (leta 1997 je bilo v Roga{ki Slatini 10 obratov), trgovine s tekstilom ali (in) obutvijo (31 obratov), trgovine s predmeti za gospodinjstvo, na primer s posodo, keramiko, malimi gospodinjskimi aparati, barvami in podobno (7 obratov) ter trgovine z drugimi predmeti za srednjero~no oskrbo, kot so na primer trgovine 160 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 z reprodukcijskim materialom in podobno (7 obratov). V to skupino sodi tudi takrat edina trgovska hi{a (zdaj Mercator Jel{a), ki ima obenem ponudbo za kratkoro~no in dolgoro~no oskrbo. S 57 obrati so dejavnosti za srednjero~no oskrbo med najmo~neje zastopanimi v Roga{ki Slatini (14,2 % vseh obratov v naselju). Med vsemi dejavnostmi so tudi najbolj prostorsko koncentrirane v osrednjem delu naselja, kjer je kar 86,0 % vseh obratov v naselju. Pri anketiranju so sodelovali zaposleni v 50 obratih. Koncentracija se kaè v dejstvu, da je bilo leta 1997 v osrednjem delu naselja 90,0 % vseh trgovin z osebnimi predmeti, 90,3 % vseh trgovin s tekstilom in obutvijo, 85,7 % vseh trgovin z drugimi predmeti za srednjero~no oskrbo in 57,1 % vseh trgovin z gospodinjskimi predmeti, tu pa je bila tudi edina trgovska hi{a. Najve~ trgovin je bilo v obeh PTC-jih, v pritli~ju hotelskih objektov in na posameznih lokacijah ob Celjski cesti, Kidri~evi ulici in Ulici XIV. divizije. Na intenziven razvoj je vplivala predvsem izgradnja PTC Sonce, zaradi katerega je po letu 1994 dejansko ve~ obratov v zdravili{ko-turisti~ni (45,6 % vseh obratov v naselju) kot v trgovsko-upravni coni (24,6 %). V PO 31A: Zdravili{ki trg je bilo 10 trgovin za srednjero~no oskrbo. Ve~ji razvoj dejavnosti je omogo~ila {ele zgraditev hotela Donat in Sava, oziroma oddaja lokalov po letu 1990. Nastalo je kar 5 trgovin s tekstilom in ({portno) obutvijo, ki ve~inoma zaposlujejo po eno ali dve osebi. Njihova ponudba je namenjena predvsem gostom zdravili{~a, ki v ve~ini trgovin ustvarijo 50 do 80 % prometa, v nekaterih tudi ve~ kot 80 %. Gosti kupujejo predvsem {portna obla~ila in obutev ter osebne predmete. V PO 31B: Celjska cesta od hotela Slovenija do restavracije Sonce je bilo kar 28,1 % vseh trgovin za srednjero~no oskrbo v Roga{ki Slatini. Med njimi je 12 trgovin s tekstilom in obutvijo ter 3 trgovine z osebnimi predmeti. Ve~ina jih je nastala po zgraditvi PTC Sonce leta 1994. V ve~ini trgovin sta zaposleni po ena ali dve osebi. Po mnenju zaposlenih ustvarijo gosti zdravili{~a v polovici anketiranih trgovin v PTC Sonce 10 do 30 % prometa, sicer pa manj. Le v 1 trgovini, ki se ukvarja s prodajo kozmetike in drugih preparatov za osebno potro{njo, ustvarijo okoli 50 % prometa. Zaradi slab{ega prometa se je od odprtja PTC-ja zamenjal del trgovin s tekstilom. V zgradbi Termalne riviere je bilo leta 1998 odprtih nekaj novih trgovin, leta 2000 pa so urejali nov poslovno-trgovski center v poslopju nekdanje Hidro-terapije. V trgovsko-upravni coni je leta 1997 delovalo 24,6 % vseh trgovin za srednjero~no oskrbo v Roga{- ki Slatini. Med njimi so trgovska hi{a Mercator Jel{a, 8 trgovin s tekstilom ali obutvijo, 2 trgovini z osebnimi predmeti in 2 trgovini z drugimi predmeti za srednjero~no oskrbo. Med anketiranimi trgovinami sta le 2 delovali pred letom 1970. Po zgraditvi PTC-ja ob avtobusni postaji so za~ele delovati trgovska hi{a in 2 trgovini s tekstilom. Ve~ina manj{ih trgovin je za~ela delovati med letoma 1990 in 1993 v obnovljenih poslovnih prostorih v starem trgovsko-upravnem delu Roga{- ke Slatine. Gosti zdravili{~a redno zahajajo v ta del Roga{ke Slatine. To se pozna pri deleù prometa, ki ga ustvarijo, vendar je ta nìji kot v zdravili{ko-turisti~ni coni. V polovici anketiranih trgovin menijo, da ustvarijo 10 do 20 % prometa, v ostalih pa ve~inoma manj. Za obe obmo~ji (zdravili{ko-turisti~no cono in trgovsko-upravno cono) je torej zna~ilno, da je ve~i-na obratov za srednjero~no oskrbo nastala po letu 1990. Veliko pove~anje {tevila trgovin je {e okrepilo funkcijsko prevlado sredi{~a naselja nad okoli{kimi predeli. Nadpovpre~no se je pove~alo zlasti {tevilo trgovin s tekstilom. Pred drugo svetovno vojno so bile v Roga{ki Slatini namre~ le 3 trgovine s tekstilom, leta 1966 so jih zabeleìli 4, prav tako leta 1986 (Ilgo 1968, 32; Veronek 1987, 211). Leta 1997 je njihovo {tevilo naraslo kar na 26. V posameznem obratu sta v povpre~ju zaposleni ena do dve osebi. Ve~ina ponudbe v trgovinah s tekstilom ni specializirane. Da bi zadovoljili ve~ji krog kupcev in pritegnili ~im ve~ gostov zdravili{~a v posameznih trgovinah poleg tekstila prodajajo tudi drugo blago (obutev, modne dodatke, kozmetiko in podobno). Vendar pa anketiranje gostov zdravili{~a v zvezi z njihovimi nakupi kaè, da ve~ina v Roga{ki Slatini ne kupuje takih proizvodov. Zato so deleì prometa nìji, kot bi pri~akovali. Gosti zdravili{~a v trgovinah v povpre~ju ustvarijo 5 do 20 % prometa (z izjemo trgovin v hotelskih objektih). Po ve~ini kupujejo razne modne izdelke in modne dodatke ter {portno opremo, ki jo potrebujejo med dopustom. Po mnenju 161 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 89: Dejavnosti po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1997 (Kartiranje v Roga{ki Slatini 1997). {tevilo obratov po popisnih okoli{ih {t. {tevilo 11 12 13 14 15 16 17 18 21 22 23 31A 31B 31C 32A 32B 33 34A 34B 41 42 51 52 a.o.1 dejavnost obratov agrarne dejavnosti2 2 – – – – – – – – – – – 1 – – – – – – – – – – 1 – industrija 7 – – – 3 – – – – – – – – – 1 – – – – 1 1 – – 1 1 proizvodna obrt 18 1 – 1 – – 1 – – 2 – 1 – – 2 – 1 – – 2 – 1 3 3 – gradbeni{tvo 5 1 – – – 1 1 – – – – – – – 1 – – – – – – 1 – – – promet 14 – – – 1 1 – – 1 – – – – – – 1 – – 3 4 2 – – 1 – gostinski obrat s hrano 9 – – – – – 2 – – 1 – – 1 2 – – – – 1 1 1 – – – 8 gostinski obrat brez hrane 37 – 1 1 – – 2 – – 2 – – 6 6 1 3 1 1 5 3 – 1 2 2 24 hotel 12 – – – – – – – – – 1 – 9 2 – – – – – – – – – – 12 druga preno~i{~a 13 – – – – 1 1 – 3 1 – – – 1 1 1 4 – – – – – – – 5 turisti~na agencija, TIC 4 – – – – – – – – – – – 1 – – – – – 3 – – – – – 3 trgovina z ìvili 12 – 1 2 1 – 1 – – 1 1 – – – – 2 1 1 – – 1 – – – 8 samopostrèna trgovina 4 – – – – – 1 – – – – – – 1 – – – – – 1 – 1 – – 4 specializirana trg. z ìvili 9 9 – – – – – 1 – – – – – 2 1 1 – – 3 – 1 – – – 6 kiosk, trafika 10 – – – – – – – – 1 – – 4 2 1 2 – – – – – – – – 8 trgovina z osebnimi predmeti 10 – – – – – 1 – – – – – 3 3 – – – – 2 1 – – – – 8 trgovina s tekstilom in obutvijo 32 – – – 1 – – – – – – – 5 12 2 3 – – 6 1 2 – – – 28 trgovina z gospodinjskimi predmeti 7 – – – – – – – – – – – – 1 1 – – – – 2 – – – 3 7 trgovina z drugimi predmeti 7 – – – – – – – – – – – 2 – 1 – – – 2 1 – – – 1 6 trgovska hi{a 1 – – – – – – – – – – – – – – – – – 1 – – – – – 1 trgovina za dolgoro~no oskrbo 9 1 – – – 1 2 – – – – – – 1 – – – – – 2 – – – 2 5 trgovina s specialnimi predmeti 17 – – – – – – – – – – – 5 3 – – – 2 3 1 1 1 1 – 11 frizerski salon 14 – – 1 – – 1 – 1 – – – 3 3 – 1 – – – – – 2 – 2 14 kozmeti~ni salon 3 – – – – – – – – – – – 3 – – – – – – – – – – – 3 druge osebne storitve 10 – – – – – 1 – – – – – 4 4 – 1 – – – – – – – – 7 razni servisi (popravila) 11 – – – – 1 – – 2 – – – – – – 1 – – 1 3 – – 2 1 1 druge usluge in storitve 35 2 3 1 1 – 3 1 1 1 1 – – 3 1 1 – – 5 4 – 2 3 2 7 zastopstvo, poslovni prostori 36 4 – 1 3 2 2 – 3 1 1 – 3 3 2 4 – 1 4 1 1 – – – – {olstvo 10 – – – – – – 3 – – – – – – – – – – 3 3 – – – 1 – zdravstvo in socialno varstvo 14 – – – – – – – – – – – 3 8 – 1 – – – – 2 – – – 8 kultura 2 – – – – – – – – – – – 1 1 – – – – – – – – – – 1 javna uprava 4 – – – – – – – – – – – – 1 – 1 – – 2 – – – – – – po{ta, banka, menjalnica 7 – – – – – 1 – – – – – – 2 2 – – – 2 – – – – – 4 rekreacija in zabava 6 – – – – – – – – – 1 – 3 2 – – – – – – – – – – 1 drugo 6 – – – – – 1 1 – 1 – – 1 1 – – – – – 2 – 1 – 2 – skupaj 401 9 5 7 10 7 21 6 11 11 5 1 58 64 17 23 7 5 46 33 12 10 11 22 {tevilo anketiranih obratov 191 – – 3 3 1 9 – 3 1 3 – 43 49 8 10 2 2 24 12 5 4 – 9 % anketiranih obratov 47,6 – – 43 30 14 43 – 27 9 60 – 74 77 47 43 29 40 52 36 42 40 – 41 Opomba: 1 {tevilo anketiranih obratov (anketirani so bili le obrati, ki so bolj ali manj povezani z obiskovalci zdravili{~a); 2 agrarne dejavnosti (brez kmetij). zaposlenih kupujejo najve~ obla~il v poletni sezoni, obutve pa v spomladanski in jesenski sezoni. Zaradi velike konkurence in majhnega prometa je v zadnjih petih letih prenehalo delovati kar nekaj trgovin, obenem pa jih je nekaj nastalo na novo. 162 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 LEGENDA PTC Sonce industrija proizvodna obrt gradbeni{tvo promet gostinski obrat: – s hrano – brez hrane preno~itveni objekti: – hoteli – drugo trgovina za kratkoro~no oskrbo: – z ìvili, samopostrène trgovine – kioski, trafike trgovina za srednjero~no oskrbo: gozdne povr{ine – s tekstilom – drugo trgovina za dolgoro~no oskrbo: pomembnej{e ceste – s specialnimi predmeti – drugo osebne storitve: èlezni{ka proga – frizerski in kozmeti~ni salon – drugo meja naselja uslùnostne dejavnosti (druge storitve in servisi) zastopstva in poslovni prostori turisti~ne agencije in uradi {olstvo, zdravstvo, kultura, uprava po{ta, banka, zavarovalnica, menjalnica objekti za {port, rekreacijo in zabavo drugo 0 300m Slika 47: Razmestitev dejavnosti in funkcij v Roga{ki Slatini leta 1997 (Kartiranje v Roga{ki Slatini 1997). 163 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 90: Anketirani obrati po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1997 glede na leto za~etka delovanja obrata na sedanji lokaciji ter glede na delè prometa, ki ga v obratu ustvarijo gosti zdravili{~a (Kartiranje in anketiranje v Roga{ki Slatini 1997). {tevilo anketiranih obratov po obmo~jih v Roga{ki Slatini % anketiranih 1 2 3 (osrednji del) 4 5 obratov (SZ (SV zdravili{ka trgovska (JV (J osrednji skupaj del) del) skupaj cona cona drugo del) del) skupaj del leto za~etka delovanja obrata na sedanji lokaciji pred 1950 15 – – 14 12 2 – 1 – 7,9 9,3 1950–1959 5 – – 3 2 1 – – 2 2,6 2,0 1960–1969 8 2 – 6 5 1 – – – 4,2 4,0 1970–1979 15 2 – 12 9 2 1 – 1 7,9 8,0 1980–1984 14 5 1 7 5 1 1 1 – 7,3 4,7 1985–1989 22 – 1 19 3 13 3 2 – 11,5 12,7 1990–1991 33 1 1 24 7 6 11 3 4 17,3 16,0 1992–1993 26 4 – 20 6 7 7 – 2 13,6 13,3 1994–1995 33 3 1 27 27 – – 2 – 17,3 18,0 1996–1997 20 2 – 18 16 1 1 – – 10,5 12,0 % prometa v obratu, ki ga ustvarijo gosti zdravili{~a 0 % 42 10 1 19 8 3 8 4 8 22,0 12,7 0,1–2 % 12 3 1 6 3 – 3 2 – 6,3 4,0 2,1–5 % 27 2 1 22 8 10 4 2 – 14,1 14,7 5,1– 0 % 15 2 – 13 5 6 2 – – 7,9 8,7 10,1–20 % 23 – – 23 15 7 1 – – 12,0 15,3 20,1–40 % 17 – – 17 9 6 2 – – 8,9 11,3 40,1–60 % 15 – – 13 10 2 1 1 1 7,9 8,7 60,1–80 % 13 – 1 12 12 – – – – 6,8 8,0 80,1–90 % 6 – – 6 6 – – – – 3,1 4,0 nad 90 % 21 2 – 19 16 – 3 – – 11,0 12,7 skupaj 191 19 4 150 92 34 24 9 9 100,0 100,0 V ve~ini drugih obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1997 ni bilo trgovin za srednjero~no oskrbo. Izjemo je predstavljalo lokalno sredi{~e ob Kidri~evi ulici pred kriì{~em z èlezni{ko progo in cesto proti Sv. Kriù, ki se nadaljuje v obmo~je ob Sotelski ulici. Nekaj obratov je bilo tudi v lokalnem sredi{~u v Ratanski vasi. V te trgovine gosti zdravili{~a ne zahajajo. V anketiranih trgovinah je bilo leta 1997 zaposlenih okoli 150 delavcev, od teh jih je okoli 80 dobilo zaposlitev po letu 1990. Leta 1999 in 2000 so v vzhodnem delu Trì{~a odprli dva nova prodajna centra (KeRos in Jager), kjer so poleg trgovin za srednjero~no oskrbo tudi trgovine za kratkoro~no in dolgoro~no oskrbo. Njihova zgraditev je bistveno izbolj{ala oskrbo prebivalstva Roga{ke Slatine in okolice, tudi Hrva{ke. Med dejavnosti za dolgoro~no oskrbo sta uvr{~eni dve vrsti obratov. V prvo skupino sodijo trgovine za tako imenovano klasi~no dolgoro~no oskrbo (na primer z èleznino, elektromaterialom, stanovanjsko opremo, vozili in rezervnimi deli, kurivom in podobno), v drugo skupino pa trgovine s specialnimi predmeti (na primer trgovine s steklom in kristalom, s spominki, umetni{kimi predmeti, zlatom). Prva skupina trgovin po ve~ini sploh nima opravka z obiskovalci turisti~nega kraja, medtem ko v drugi vrsti obratov turisti ustvarijo pomemben delè prometa. Prisotnost raznovrstnih trgovin tudi {iri turisti~no ponudbo kraja. Leta 1997 se je v prvo skupino uvrstilo 9 obratov (2,2 % vseh obratov v naselju), v drugo skupino pa 17 obratov (4,2 %). 164 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 TAV O[ HOR UR Slika 48: Poslovno trgovski center Sonce in Termalna riviera ob vzhodnem delu Celjske ceste leta 2000. TAV O[ HOR UR Slika 49: Trgovski center KeRos v vzhodnem delu Trì{~a leta 2000. 165 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 91: Anketirani obrati po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1997 glede na {tevilo zaposlenih v obratu (Kartiranje in anketiranje v Roga{ki Slatini 1997). {tevilo anketiranih1 obratov po obmo~jih v Roga{ki Slatini % anketiranih 1 2 3 (osrednji del)2 4 5 obratov {tevilo (SZ (SV zdravili{ka trgovska (JV (J osrednji zaposlenih skupaj del) del) skupaj cona cona drugo del) del) skupaj del 1 44 3 1 38 28 6 4 1 1 24,7 27,0 2 57 5 2 43 25 11 7 2 5 32,0 30,5 3 28 3 – 23 11 9 3 2 – 15,7 16,3 4 17 3 – 11 6 1 4 3 – 9,6 7,8 5 6 1 – 5 2 2 1 – – 3,4 3,5 6–7 6 – – 5 4 1 – 1 – 3,3 3,5 8–10 8 2 – 6 1 3 2 – – 4,5 4,2 11–20 3 – – 3 3 – – – – 1,7 2,1 21–30 2 – – 1 – 1 – – 1 1,1 0,7 nad 30 7 1 – 6 6 – – – – 3,9 4,2 skupaj 178 18 3 141 86 34 21 9 7 100,0 100,0 Opomba: 1 anketirani so bili le obrati, ki so bolj ali manj povezani z obiskovalci zdravili{~a (obrati gostinskih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti); 2 osrednji del Roga{ke Slatine je razdeljen na: zdravili{ko-turisti~no cono (sestavljajo jo popisni okoli{i 31A in 31B), trgovsko-upravno cono (sestavljajo jo popisni okoli{i 32A in 34A) in drugo – ostali osrednji del Roga{ke Slatine (sestavljajo ga popisni okoli{i 31C, 32B, 33 in 34B). Trgovine za klasi~no dolgoro~no oskrbo so zunaj osrednjega dela naselja, to je na obmo~ju Kidri- ~eve ulice, ob Sotelski ulici in v Ratanski vasi. Ve~ kot polovica obratov je nastala po letu 1990 (KeRos, Mi Lesnina, avtotrgovine). Pomemben del tovrstne ponudbe je nastal tudi ob obvozni cesti skozi Negonje in v Trì{~u. Leta 1999 je bil v vzhodnem delu Trì{~a zgrajen nov prodajni center KeRos. Z vidika turisti~ne ponudbe so zelo pomembne trgovine s specialnimi predmeti, med katere sodijo razne trgovine s spominki, umetni{kimi predmeti (iz stekla in drugih materialov) in podobno. Pred drugo svetovno vojno sta bili v Roga{ki Slatini dve taki trgovini. Za leto 1966 navaja Ilgo isto {tevilo (1968, 32), leta 1986 jih je bilo 5 (Veronek 1987, 211), leta 1997 sem jih zabeleìl 12. Med njimi so tudi zlatarne (4 obrati, ki so vsi v osrednji zdravili{ko-turisti~ni coni in v trgovsko-upravni coni) ter prodajalne, ki jih imajo nekateri proizvodni obrtniki, ki izdelujejo steklene izdelke. Na osnovi steklarske tradici-je so nastale trgovine za prodajo izdelkov iz stekla in kristalnega stekla. Ob Steklarni Roga{ka in proizvodnem obratu Steklarske {ole sta industrijski prodajalni, ponudbo pa dopolnjujejo privatni izde-lovalci (Kreativ, Zobec, Pak). Industrijski trgovini in nekateri zlatarji imajo è dolgoletno tradicijo, medtem ko je ve~ina drugih anketiranih obratov nastala po letu 1990. Ve~inoma sta v obratu zaposlena en ali dva delavca. Gosti zdravili{~a ustvarijo ve~ino prometa (v 4 obratih od 40 do 80 % in v 4 obratih celo ve~ kot 80 % prometa). 8.3.4. STORITVENE DEJAVNOSTI Med storitvenimi dejavnostmi so posebej prikazane osebne storitve, ki jih poleg prebivalcev Roga{- ke Slatine uporabljajo tudi gosti zdravili{~a. Leta 1997 je bilo takih 27 obratov (6,7 % vseh obratov v naselju). Frizerski saloni è tradicionalno sodijo med najbolj raz{irjene dejavnosti v Roga{ki Slatini. Zorko (1992, 178) navaja, da so bili med obema svetovnima vojnama v naselju trije frizerski saloni. Leta 1966 166 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 so zabeleìli 5 obratov (Ilgo 1968, 33), leta 1971 7 obratov (Do{ler 1974, 196), leta 1986 pa 11 obratov (Veronek 1987, 211). Leta 1997 je bilo v Roga{ki Slatini 14 obratov, od katerih 7 v zdravili{ko-turisti~ni coni. V osrednjem delu naselja imajo frizerski saloni è dolgoletno tradicijo. Glede na za~etek delovanja je en salon za~el deloval è pred letom 1970, trije pa med letoma 1970 in 1984 (po zgraditvi hotela Donat in Sava). Po zgraditvi PTC Sonce sta v tem delu naselja za~ela delovati {e dva obrata. Ve~inoma so v obratu zaposleni po 4 delavci. V frizerskih salonih, ki so v hotelih, zaposleni menijo, da gosti zdravili{- ~a ustvarijo do 80 % prometa, medtem ko se delè prometa v PTC Sonce znià na manj kot 40 %. Sedem frizerskih salonov je v stanovanjskih delih Roga{ke Slatine. Ve~inoma sta v posameznem obratu zaposlena po 2 delavca. Namenjeni so lokalnemu prebivalstvu, saj gosti zdravili{~a vanje pra-viloma ne zahajajo. Gostom zdravili{~a so ve~inoma namenjeni tudi kozmeti~ni saloni. Do{lerjeva (1974, 196) navaja, da sta bila na za~etku sedemdesetih let v naselju dva kozmeti~na salona, leta 1997 pa so obratovali trije. Na dana{nji lokaciji v hotelu Donat, hotelu Sava in Beauty centru pri hotelu Donat so od zgraditve objektov, to je od sredine sedemdesetih in za~etka devetdesetih let. Gosti zdravili{~a ustvarijo 80 do 95% prometa. Med osebne storitve sodi tudi optika (leta 1997 sta bila v naselju dva obrata; oba v osrednjem delu). Po mnenju lastnikov v njih gosti zdravili{~a ustvarijo kar okoli 50 % prometa. Med druge osebne storitve se uvr{~ajo ~evljarstvo, kroja{tvo in podobno. Zorko (1992, 178) navaja, da je bilo med obema svetovnima vojnama v Roga{ki Slatini kar 5 kroja{kih in 3 {iviljske delavnice. Njihove usluge so v dobr{ni meri uporabljali tudi gosti zdravili{~a. Leta 1971 in 1986 je bilo v naselju 5 kroja{kih in {iviljskih delavnic ter 2 ~evljarja (Veronek 1987, 210), leta 1997 pa le {e 2 ~evljarja, 2 kroja~a in {ivilja. Ve~ina dejavnosti je v osrednjem delu naselja. Gosti zdravili{~a jih ne uporabljajo. V skupino drugih storitvenih dejavnosti so uvr{~ene storitve, ki ve~inoma nimajo povezave s turisti~no dejavnostjo. Namenjene so doma~emu prebivalstvu za tako imenovano skupno porabo, kamor sodijo razni servisi oziroma servisne delavnice in druge usluge in storitve. V to skupino dejavnosti so uvr{~ena tudi razli~na zastopstva podjetij in drugi poslovni prostori (na primer svetovanje, inìniring in podobno). Leta 1997 je bilo v Roga{ki Slatini 82 takih obratov (20,5 % vseh obratov v naselju). V osrednjem delu naselja je bila polovica obratov (ve~inoma ob Kidri~evi ulici, Ulici XIV. divizije in v PTC Sonce). Okoli tretjina obratov je na obmo~ju Ratanske vasi, in sicer okoli industrijske cone in v posameznih stanovanjskih obmo~jih, kjer so v zasebnih hi{ah po letu 1990 nastala {tevilna zastopstva in drugi poslovni prostori. 8.3.5. KVARTARNE DEJAVNOSTI Med kvartarne dejavnosti sodijo dejavnosti javnega zna~aja, ustanove s podro~ja {olstva, zdravstva in socialnega varstva, kulture, uprave ter finan~no-poslovne dejavnosti kot so banke, po{te, zavarovalnice. Leta 1997 je bilo 38 takih obratov. Ve~ina (81,6 %) je v osrednjem delu naselja. Koncentracija v osrednjem delu naselja je najbolj izrazita na podro~ju zdravstva in socialnega varstva (zdravstvena dejavnost zdravili{~a, zdravstveni dom za ob~ane, ve~ privatnih ordinacij, dom upokojencev), kulture (knjìnica, glasbena {ola, kulturni dom), uprave (ob~inska stavba, krajevni urad, postaja policije) in finan~no-poslovnih dejavnosti (po{ta, banka, zavarovalnice). Ve~ina dejavnosti je na sedanji lokaciji {ele 10 let ali manj. Pred tem so bile ob Celjski cesti ter v severnem delu Ulice XIV divizije in Kidri~eve ceste. Konec sedemdesetih let se je preselil zdravstveni dom (prej ob Strossmayerjevem domu) in lekarna (prej na Celjski cesti nasproti restavracije Po{ta). Po zgraditvi PTC-ja ob avtobusni postaji konec osemdesetih let se je preselila po{ta (prej na Celjski cesti ob restavraciji Po{ta) in banka (prej v Ulici XIV. divizije). V kulturnem domu ob Celjski cesti je za~ela delovati knjìnica. V PTC Sonce sta se leta 1994 naselili zavarovalnica in banka. Po nastanku nove ob~i-ne Roga{ka Slatina se je leta 1995 na novo lokacijo v prenovljene prostore nekdanjega hotela Turist preselila ob~inska uprava. 167 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Decentralizacija se kaè le na podro~ju {olstva in vzgoje. V osrednjem delu naselja stojijo osnovna {ola s {portnimi objekti, posebna osnovna {ola in otro{ki vrtec. V osemdesetih letih so v Ratanski vasi zgradili novo osnovno {olo s {portnimi objekti in otro{kim vrtcem. Jùno od Steklarne je tudi edina srednja {ola v tem delu Slovenije (Srednja steklarska {ola z dija{kim domom). 8.4. FUNKCIJSKA ^LENITEV ROGA[KE SLATINE Funkcijska ~lenitev Roga{ke Slatine izhaja iz razmestitve funkcij v naselju, oziroma njihove osredoto~enosti in prevlade nad drugimi funkcijami v posameznih delih naselja. Vsi dosedanji avtorji (Ilgo 1968; Do{ler 1974; Gosar 1983; Veronek 1987) so v Roga{ki Slatini opredelili {tiri funkcijske cone: zdravili{ko-turisti~no, trgovsko-upravno, industrijsko in stanovanjsko cono. Ta ~lenitev se je kljub intenziv-nemu razvoju oskrbno-storitvenih dejavnosti v zadnjem desetletju obdràla, upo{tevati pa je potrebno nekatere spremembe. 8.4.1. ZDRAVILI[KO-TURISTI^NA CONA Zdravili{ko-turisti~na cona zajema osrednji del naselja v dolini potoka Irje (Zdravili{ki trg s parkom) in v vzhodnem delu Celjske ceste med restavracijo Sonce in Strossmayerjevim domom. Tu stojijo vsi zdaj delujo~i hotelski objekti in objekti za zdravstvene storitve. V coni so zelo razvite tudi oskrbne in storitvene dejavnosti, medtem ko so {tevilo stanovanj v preteklosti na~rtno zmanj{evali. Na~rtno so iz te cone selili tudi proizvodne in storitvene obrate (pekarna, pralnica, polnilnica mineralne vode, servisne dejavnosti). K zdravili{ko-turisti~ni coni lahko pri{tejemo tudi funkcionalna zemlji{~a v okolici (pod Bellevuejem, Ivanov hrib, Janina), ki so s {portnim parkom, dvorano in drugimi {portnimi napravami ter z urejenimi travniki in gozdovi (skozi katere so speljane urejene poti za sprehajanje) namenjena predvsem rekreaciji obiskovalcev zdravili{~a. Ta zemlji{~a je uprava zdravili{~a kupovala è od samega za~etka delovanja zdravili{~a in na njih ni bila dovoljena gradnja drugih objektov. Zaradi razli~nega zunanjega izgleda, rabe tal in prevladujo~ih dejavnosti, lahko zdravili{ko-turisti~- no cono razdelimo na tri dele: na òjo zdravili{ko-turisti~no cono, na {ir{o zdravili{ko-turisti~no in oskrbno-storitveno cono ter na rekreacijsko cono. V òji zdravili{ko-turisti~ni coni na obmo~ju Zdravili{kega trga ob zdravili{kem parku in ob vrelcih mineralne vode stojijo osrednji zdravili{ki objekti. V jùnem delu so bili vsi objekti zgrajeni do prve svetovne vojne, zaradi tega je to obmo~je ob parkovnem in promenadnem prostoru ohranilo podobo zdravili{kega kraja iz prej{njega stoletja. Vse do konca petdesetih let tega stoletja v tem delu ni bilo novogradenj. V obdobju {irjenja zdravili{~a in izbolj{evanja zdravili{ke in turisti~ne ponudbe po letu 1965 so na koncu zdravili{kega parka zgradili sodobno Terapijo in Pivnico. Oba objekta sta s takrat sodobno arhitekturo razbila enoten klasicisti~en izgled zdravili{~a (in po mnenju mnogih danes kazita celotno fiziognomijo zdravili{ko-turisti~ne cone). V sedemdesetih in osemdesetih letih so zgradili hotela Donat in Sava, leta 1990 pa Beauty center. Cona je funkcijsko izredno homogena, saj so zaradi na~rtovanega razvoja zastopane ve~inoma le dejavnosti za zadovoljitev zdravili{ko-turisti~nih potreb turistov, to so obrati za prehrano in preno~itev gostov ter za zdravstvene storitve. Poleg njih so v sklopu hotelov nekateri specializirani obrati za oskrbo gostov: trafike, prodajalne s specialnimi predmeti (z izdelki iz stekla, umetni{kimi predmeti, zlatom) in osebne storitvene dejavnosti (frizerski saloni, kozmeti~ni saloni). Prisotnih je tudi nekaj trgovin za srednjero~no oskrbo. V hotelu Donat je casino, v stari Direkciji pa muzej grafi~ne umetnosti. Ve~i-na oskrbnih in storitvenih obratov je nastala po zgraditvi hotelov Donat in Sava ter po letu 1990. Namenjeni so predvsem gostom zdravili{~a, saj le-ti v ve~ini obratov ustvarijo ve~ kot 80 % prometa. Glavni problemi te cone so za zahtevne turiste manj ustrezni ali neustrezni starej{i hotelski objekti in prometna ureditev. Ve~ina starej{ih hotelskih objektov je potrebna temeljite preureditve in zvi{anja standarda. 168 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 LEGENDA obmo~je glede na prevladujo~o funkcijo: zdravili{ko-turisti~no obmo~je obmo~je s {portno-rekreacijskimi objekti napravami gozdne povr{ine zelene rekreacijske povr{ine v okolici zdravili{~a pomembnej{e ceste oskrbno-storitveno obmo~je obmo~je z javnimi funkcijami èlezni{ka proga obmo~je z industrijo in drugimi proizvodnimi dejavnostmi meja naselja me{ano oskrbno-storitveno in stanovanjsko obmo~je stanovanjsko obmo~je (ve~inoma enostanova ) njske hi{e stanovanjsko obmo~je (ve~stanov ) anjske hi{e druge povr{ine 0 300m Slika 50: Funkcijska ~lenitev Roga{ke Slatine (Kartiranje v Roga{ki Slatini 1997). 169 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Prometne teàve je bistveno izbolj{ala mestna obvoznica, tako da je zdaj Celjska cesta na jùni strani cone zaprta za promet. [e vedno pa je problemati~na cesta, ki vodi ob vzhodnem robu cone. To je glavna dovozna pot do ve~ine hotelov (za dostavo v hotele in dovoz na parkiri{~a pred hoteli), obenem pa je tudi tranzitna cesta za prebivalce Stritarjeve ulice, Partizanske ceste in Cvetli~nega hriba. Nezadovoljstvo zaradi hrupa izraàjo predvsem gosti zdravili{~a, ki imajo sobe obrnjene na cesto. Ena od mònih re{itev bi bil podzemni dostop do garàne hi{e (enoetàni podzemni objekt) ob hotelu Donat, ki je bila predvidena v na~rtih z za~etka devetdesetih let, a zaradi pomanjkanja finan~nih sredstev ni bila zgrajena. Problem za nadaljnjo {iritev zdravili{ko-turisti~ne dejavnosti predstavlja tudi pomanjkanje prostora, saj je è zdaj pozidan ve~ji del cone. Zdravili{~e se lahko {iri le v ozki dolini proti severu (na obmo~- je Vrtnarije in proti {portnemu centru). To onemogo~a gradnjo ve~jih rekreacijskih objektov na osnovi odkrite termalne vode, kot so to storila konkuren~na zdravili{~a v Sloveniji. Za objektom Terapije je bila na za~etku devetdesetih let predvidena gradnja novega hotela, ki pa zaradi zmanj{anega obsega turisti~nega prometa in pomanjkanja finan~nih sredstev ni bila uresni~ena. [ir{a zdravili{ko-turisti~na in oskrbno-storitvena cona leì jùno in zahodno od òje zdravili{- ko-turisti~ne cone; to je ob vzhodnem delu Celjske ceste od Strossmayerjevega doma do restavracije Sonce. Zdravili{ki objekti so bili zgrajeni pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. Sluìjo le za no~itev gostov, saj so zdravstvene storitve v òji coni. Nekateri nimajo ve~ prvotne funkcije. Glavna zna~ilnost te cone je prepletanje funkcij, saj so poleg turisti~nih dejavnosti (hoteli, termalno kopali{~e) prisotne tudi oskrbno-storitvene dejavnosti in dejavnosti javnega zna~aja (zdravstveni dom, kulturni dom). Oskrbno-storitvene dejavnosti so osredoto~ene na obeh robovih cone, zato celotno obmo~- je po ve~inski rabi zemlji{~, namembnosti starej{ih objektov (hotelov) ter sedanjem zunanjem izgledu in urejenosti (nova promenada do termalnega kopali{~a na trasi nekdanje Celjske ceste) uvr{~amo k zdravili{ko-turisti~ni coni. K temu prispeva tudi dejstvo, da turisti dnevno zahajajo v to obmo~je in v ve~ini obratov ustvarijo pomemben del prometa. Po navedbah zaposlenih skoraj v polovici obratov ustvarijo 10 do 40 % prometa, v posameznih obratih tudi ve~ kot 40 % prometa. Starej{im oskrbno-storitvenim obratom ob za~etku Celjske ceste (pri restavraciji Po{ta) se je leta 1994 pridruìl PTC Sonce ob restavraciji Sonce, ki je (poleg obmo~ja ob avtobusni postaji) postal sredi{~e oskrbnih in storitvenih dejavnosti v Roga{ki Slatini. Leta 1997 je bilo v coni kar 8 gostinskih obratov (17 % vseh obratov te dejavnosti v naselju), 5 trgovin za kratkoro~no oskrbo (14 %), 16 trgovin za srednjero~no oskrbo (28 %), 4 trgovine za dolgoro~no oskrbo (15 %), 7 obratov osebnih storitev (26 %), ve~ drugih poslovnih prostorov in drugo. Z ureditvijo Celjske ceste v sprehajalno obmo~je, nekdanjega Slatinskega doma in Termalne riviere, se je ({tevil~no) stanje po letu 1997 nekoliko spremenilo. Z zadnjimi posegi je postalo to obmo~je urbanisti~no urejeno in ve~funkcionalno. Ve~je {irjenje dejavnosti pa omejuje prostorska omejenost med gri~evjema na severu in jugu (tu sta tudi trasi mestne obvoznice in èlezni{ke proge) ter zazidanim obmo~jem na vzhodu. K zdravili{ko-turisti~ni coni uvr{~am tudi rekreacijsko cono, ki leì severozahodno, severno in vzhodno od osrednjega zdravili{kega dela. To obmo~je je ve~inoma v lasti zdravili{~a in v njem è od za~et-ka razvoja ni bila dovoljena druga~na raba. Zaradi tega je blìnja stanovanjska cona pomaknjena proti severu. Fiziognomsko in funkcijsko je rekreacijska cona popolnoma druga~na kot prej omenjeni coni, vendar pa so {portni park, {portna dvorana, vadi{~e za golf ter ve~ urejenih poti za sprehajanje predvsem namenjeni rekreaciji in sprostitvi obiskovalcev zdravili{~a (kar potrjujejo tudi rezultati anketiranja gostov zdravili{~a v {estem poglavju) in s tem nelo~ljivo povezani z osrednjim delom zdravili{~a. 8.4.2. OSKRBNO-STORITVENA IN UPRAVNA CONA Oskrbno-storitvena in upravna cona Roga{ke Slatine leì jùno od zdravili{ko-turisti~ne cone. [iri se v severnem delu Kidri~eve ulice, to je od obmo~ja ob novi avtobusni postaji do èlezni{ke postaje 170 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 TEV@ LENAR^I^ MA Slika 51: Zdravili{ko-turisti~na cona Roga{ke Slatine leta 1999. TAV O[ HOR UR Slika 52: Industrijska cona v Trì{~u – Steklarna Roga{ka leta 2000. 171 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat in I. osnovne {ole, zajame pa tudi del Izletni{ke ulice (ob~inska stavba, postaja policije, III. osnovna {ola) in severni del Ulice XIV. divizije do kriì{~a z A{ker~evo oziroma Vid Ivanu{evo ulico. V starej{em delu te cone (od hotela Bohor ~ez èlezni{ko progo v starej{i stanovanjski del naselja ob Ulici XIV. divizije) je bil {e do za~etka sedemdesetih let ve~ji del vseh trgovin v Roga{ki Slatini (Do{ler 1974, 198). Po zgraditvi hotela Donat in Sava ter kasneje PTC Sonce se je velik del dejavnosti prestavil v zdravili{ko-turisti~no cono. Ker so se posamezni obrati razvili tudi v stanovanjskih obmo~- jih, je na ta na~in ostalo v oskrbno-storitveni in upravni coni Roga{ke Slatine le {e okoli petina vseh obratov v naselju. Leta 1997 je bilo v tej coni le 19,6 % vseh gostinskih obratov v naselju, 22,9 % trgovin za kratkoro~no oskrbo, 24,6 % trgovin za srednjero~no oskrbo in 7,4 % obratov za osebne storitve. Kljub temu je oskrbno-storitvena funkcija v tej coni (vsaj v njenem severnem delu) prevladujo~a funkcija. V severnem delu cone (severno in vzhodno od kriì{~a èlezni{ke proge s Kidri~evo cesto) izrazito prevladujejo oskrbno-storitvene in kvartarne dejavnosti (poslovno-finan~ne dejavnosti ter dejavnosti s podro~ja {olstva in uprave). Ve~ji del dejavnosti je na obmo~ju PTC-ja ob avtobusni postaji. To obmo~je je bilo konec osemdesetih let preurejeno (sprememba prometne ureditve) in pozidano. Od takrat na tem mestu delujejo po{ta, banka, trgovska hi{a, restavracija, ve~ trgovin za srednjero~no oskrbo in drugi obrati. Postavili so tudi ve~ kioskov s sadjem, zelenjavo, galanterijo in za menjavo denarja. Ob èlezni{ki progi in Izletni{ki ulici stojijo starej{e stavbe (ve~inoma iz obdobja med obema svetovnima vojnama), v katerih so gostinske in druge dejavnosti ter stanovanja. Z ureditvijo stavbe nekdanjega hotela Turist v upravno stavbo ob~ine Roga{ka Slatina je to obmo~je ponovno pridobilo upravno funkcijo, ki je bila v preteklosti v poslopju krajevnega urada in nato v novem kulturnem domu. Ve~ji del obratov oskrbnih in drugih dejavnosti je v tem obmo~ju za~el delovati po zgraditvi in preureditvi v osemdesetih in na za~etku devetdesetih let. V ve~ji meri so obrati namenjeni prebivalcem Roga{- ke Slatine in okolice (tudi iz Hrva{ke), uporabljajo pa jih tudi obiskovalci zdravili{~a, ki v anketiranih obratih ustvarijo 10 do 30 % prometa, v nekaterih tudi manj. Gosti zdravili{~a uporabljajo predvsem usluge na po{ti, v banki in menjalnicah, gostinskih lokalih ter kupujejo v nekaterih trgovinah s specialnimi predmeti, tekstilom in obutvijo. V jùnem delu cone (jùno in zahodno od kriì{~a èlezni{ke proge s Kidri~evo cesto) je funkcijska homogenost manj izrazita. Prevladujo~a stanovanjska funkcija (ve~ina stavb je iz obdobja pred drugo svetovno vojno in po njej, med njimi pa je tudi nekaj novej{ih stavb) se prepleta s posameznimi oskrbno-storitvenimi dejavnostmi. Tu je tudi osnovna {ola. Gosti zdravili{~a v ta del naselja zahajajo manj pogosto, saj ustvarijo v anketiranih obratih le do 5 %, ponekod do 10 % prometa. 7.4.3. INDUSTRIJSKE CONE V Roga{ki Slatini so se izoblikovale tri proizvodno-industrijske cone, na samostojni lokaciji pa so {e proizvodni prostori podjetje Mizarstvo. Industrijska cona v Trì{~u je za~ela nastajati è pred drugo svetovno vojno, ko so leta 1927 zgradili steklarno. Po drugi svetovni vojni je Steklarna Roga{ka postala najve~ji industrijski obrat v naselju (leta 2000 je bilo tu zaposlenih 1343 delavcev). Zaradi potreb po kvalificirani delovni sili so leta 1947 v neposredni bliìni ustanovili Steklarsko {olo Roga{ka Slatina, ki ima poleg u~ilnic, dija{kega doma in prakti~nih delavnic tudi lastni proizvodni obrat za proizvodnjo izdelkov iz stekla in kristalina, v katerem je bilo leta 2000 zaposlenih 320 delavcev. Oba obrata imata tudi industrijski trgovini, ki ju obi{~e ve~ina gostov zdravili{~a. Sredi sedemdesetih let in na za~etku osemdesetih let se je v dolini Negonj{~ice za~ela razvijati industrijska cona v Ratanski vasi. V podjetju KORS (Konfekcija obla~il Roga{ka Slatina) je bilo leta 2000 zaposlenih 310 delavcev. V bliìni so zgradili prostore podjetja Ingrad, ki je leta 1992 ukinilo svojo dejavnost v Roga{ki Slatini. V industrijski coni so tudi proizvodni prostori pekarne Klasje in tekstilnega podjetja Rultex. V devetdesetih letih so tu pridobile poslovne prostore nekatere storitvene dejavnosti, zastopstva ter trgovini za kratkoro~no in dolgoro~no oskrbo. Industrijski trgovini imata tudi oba obrata tekstilne pro-172 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 izvodnje. Gosti zdravili{~a le redko zahajajo v ta del naselja. Po mnenju zaposlenih ustvarijo v industrijski trgovini KORS-a manj kot 5 % prometa. Industrijska cona v Ratanski vasi je bila v osemdesetih letih obkroèna s stanovanjskim obmo~- jem. Prostorsko je omejena na obmo~je, ki leì med Negonj{~ico in Prvomajsko cesto, in se lahko le v manj{i meri {iri proti severu. Zaradi tega nastaja novo obmo~je obrtno-storitvenih in oskrbnih dejavnosti ob regionalni (obvozni) cesti skozi Spodnje Negonje in Irje. Leta 1972 so ob Kidri~evi ulici zgradili (~etrto) polnilnico mineralnih vod (zdaj Kolinska Roga{ki vrelci). Tu je tudi skladi{~e tehni~nih plinov. Industrija je poleg individualnih kuri{~ in prometa glavni onesnaèvalec zraka v mestih. Leta 1988 je bila Roga{ka Slatina uvr{~ena v 3. (predzadnji) razred, v katerem je zrak onesnaèn nad dovolje-nimi vrednostmi, vendar {e pod kriti~no mejo. V ta razred so se uvrstila podobna mesta v kotlinski legi, s pomanjkljivim prevetrenjem ter pogostim pojavljanjem megle in inverzije. Stanje so posku{ali urediti z raz{iritvijo plinifikacije v osrednjem delu naselja, kjer je najve~ individualnih kuri{~, z zgraditvijo mestne in regionalne obvoznice skozi Negonje (prestavitvijo tranzitnega prometa iz mestnega sredi{~a) in ureditvijo emisij iz tehnolo{kih procesov v industrijski coni. V preteklosti je bila Steklarna Roga{ka velik onesnaèvalec okolja, po letu 1985 pa se je preusmerila na ~istej- {i plinski energetski vir in s tem znatno zmanj{ala ekolo{ko obremenitev kotline. Obenem so uredili ~istilne naprave za sanacijo emisij fluoridov iz polirnice stekla. Zadnje meritve SO in dima tako niso presegle 2 mejne imisijske koncentracije (Domitrovi~ 1992, 7). Treba pa je opozoriti, da imajo lahko slabe ekolo{- ke razmere, poleg same lokacije industrijske cone v bliìni zdravili{ko-turisti~ne cone (kar vpliva na fiziognomski izgled), velike negativne posledice na nadaljnji razvoj zdravili{ko-turisti~ne dejavnosti v naselju. 8.4.4. STANOVANJSKE CONE Stanovanjsko obmo~je je po obsegu najve~je v Roga{ki Slatini. Njegovo {irjenje je povezano s prostorskim razvojem naselja. Med starej{a stanovanjska obmo~ja sodi obmo~je jùno od òjega zdravili{ko-turisti~nega dela naselja ter obmo~ja ob glavnih cestah in dolinah v Ratanski vasi, pri Sv. Kriù in v Trì{~u. Jedra tvorijo starej{e hi{e tr{kega videza ali polkme~ke in delavske hi{e. V okoli{kem gri- ~evju je ohranjenih {e nekaj kme~kih hi{ z gospodarskimi poslopji, ki danes v ve~ini na sluìjo prvot-nemu namenu. V {estdesetih in sedemdesetih letih se je naselje za~elo intenzivno {iriti z gradnjo ve~stanovanjskih in individualnih stanovanjskih hi{ na obrobju naselja oziroma z zapolnjevanjem delno pozidanih obmo~ij v naselju. Zaradi konfiguracije tal so nastale {tiri velike stanovanjske cone: severozahodna (Ratanska vas), severovzhodna, osrednja in jùna ter jugovzhodna (Trì{~e) stanovanjska cona. Razen osrednje cone so stanovanjske cone pomaknjene na rob naselja. Povezujejo jih prometne poti, ki potekajo po dnu dolin, medtem ko se stanovanjske hi{e nahajajo ob robu dolin (na okoli 230 m nadmorske vi{ine) ali pa so pomaknjene na pobo~ja gri~evij (povpre~no na 250 do 270 m nadmorske vi{ine). Za oskrbo prebivalstva so se v ve~ini con razvila manj{a lokalna oskrbna sredi{~a. Severozahodna stanovanjska cona (Ratanska vas) je najmlaj{a, najve~ja (tu je leta 1997 ìve-lo 42,8 % vseh prebivalcev Roga{ke Slatine) in prostorsko najbolj zaklju~ena stanovanjska cona v Roga{- ki Slatini. Ve~ino stanovanj (77,0 %) so zgradili po letu 1971, ko je bil za to obmo~je izdelan zazidalni na~rt in se je za~ela intenzivna gradnja ve~stanovanjskih in individualnih stanovanjskih hi{. Osrednji del cone predstavlja ravninsko obmo~je med Celjsko cesto in èlezni{ko progo ter severno od nje. Po izgledu in gostoti stanovanj posebej izstopa blokovska soseska ob Ulici Kozjanskega odreda (zgrajena v sedemdesetih letih), v @iberniku (zgrajena v osemdesetih letih) in ob @upan~i~evi ulici (zgrajena v {estdesetih in sedemdesetih letih). Zaklju~ene celote predstavljajo tudi posamezne soseske eno- in dvostanovanjskih hi{ na obrobju Ratanske vasi, ki so nastale na obrobju doline ter se nadaljujejo po stranskih dolinah in na pobo~jih blìnjega gri~evja: 173 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat TEV@ LENAR^I^ MA Slika 53: Ratanska vas leta 1999. TAV O[ HOR UR Slika 54: Osrednja stanovanjska cona Roga{ke Slatine ob Ulici XIV. divizije leta 2000. 174 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 • Obmo~je ob spodnjem delu Prvomajske ulice in ob [landrovi ulici sodi med starej{a obmo~ja z individualno stanovanjsko gradnjo (najve~ zgradb je bilo zgrajenih pred prvo svetovno vojno in v petdesetih in {estdesetih letih), ko se je naselje za~elo {iriti ob robu doline. To se kaè v raznovrstni zazidavi in razmeroma nìji stopnji opremljenosti stanovanj. • Obmo~je ob Celjski cesti in jùno od nje (Lovska ulica, Pre{ernova ulica, Gozdna ulica, Gub~eva ulica) je bilo zgrajeno pretèno v {estdesetih in sedemdesetih letih. Novej{e stavbe nudijo razmeroma visok stanovanjski standard. • Obmo~je v @iberniku in Ob progi je bilo zgrajeno v osemdesetih letih na osnovi zazidalnega na~rta, ki je predvidel poselitev obrobja doline in pobo~ij blìnjega gri~evja. Na~rtna gradnja je najbolj opazna v ulici Ob progi. • Obmo~je ob Cesti na Bo~ in ob gornjem delu [landrove ulice prav tako sodi med novej{a obmo~ja enostanovanjskih hi{ z visokim stanovanjskim standardom (okoli 50 % hi{ je bilo zgrajenih v osemdesetih letih). V primerjavi z ostalimi stanovanjskimi conami v Roga{ki Slatini je obmo~je Ratanske vasi funkcijsko najbolj zaklju~ena stanovanjska cona, kjer so poleg stanovanjske zastopane tudi nekatere druge funkcije. Sredi stanovanjske cone leì v dolini Negonj{~ice industrijska cona. Ob Celjski cesti se je razvilo lokalno oskrbovalno sredi{~e s trgovinami za kratkoro~no in srednjero~no oskrbo. Tu so tudi osnovna {ola, otro{ki vrtec ter {portno-rekreacijski objekti in naprave. Sredi posameznih stanovanjskih sosesk so v devetdesetih letih nastali manj{i obrati za kratkoro~no oskrbo (trgovine z me{anim blagom), ki pa ne zadovoljujejo vseh potreb prebivalstva. Zato se je na obmo~ju nekdanjega podjetja Ingrad razvilo novo storitveno in oskrbno sredi{~e za kratkoro~no in dolgoro~no oskrbo. Severovzhodna stanovanjska cona zajema obmo~je Bellevueja, Lo~endola, Cvetli~nega hriba in Janine. Poselitev poteka ob robu doline Irskega potoka (Stritarjeva ulica in Partizanska cesta) in na gri~evju, ki na obmo~ju Cvetli~nega hriba in Janine dosega 300 m nadmorske vi{ine. Zaradi oblikova-nosti povr{ja in pretèno individualne stanovanjske gradnje (manj{i starej{i stanovanjski bloki stojijo le na za~etku Stritarjeve ulice) je gostota poselitve najmanj{a med vsemi stanovanjskimi conami. Leta 1997 je tu ìvelo 11,7 % vseh prebivalcev Roga{ke Slatine. Ve~ina stanovanj (69,2 %) so zgradili med letoma 1950 in 1980. Nekaj stanovanj (8,0 %) izhaja {e iz obdobja pred prvo svetovno vojno in pri~a o tedanji agrarni usmerjenosti obmo~ja. Leta 1991 je bilo najve~ prebivalcev te cone zaposlenih v terciarnih in sekundarnih dejavnostih. V obmo~ju Pod Bellevuejem in v Lo~endolu {e posebej izstopajo zaposleni v Zdravili{~u Roga{ka. Razpr{ena gradnja pogojuje tudi slab{o opremljenost z infrastukturo in z obrati oskrbnih in storitvenih dejavnosti, ki jih (z nekaj izjemami) prakti~no ni. Prebivalstvo se oskrbuje v osrednjem delu naselja. Posebej izstopa stanovanjska soseska Pod Bellevuejem, ki je bila zgrajena po letu 1971. Infrastrukturno je najbolj opremljena, pa tudi na~in zazidanosti je manj raznolik. V ostalih delih cone so med stanovanjskimi objekti ostala kme~ka gospodarska poslopja. Osrednja in jùna stanovanjska cona zajema obmo~je jùno od oskrbno-storitvene in upravne cone. [iri se na desnem bregu Rakovca in Lo~nice, kjer stanovanjske stavbe prehajajo iz roba doline na blìnje gri~evje (na obmo~ju Trà{kega hriba, Brestov{ke ulice in Knèca sega naselje ~ez 270 m nadmorske vi{ine). Nekaj stavb je tudi na zahodnem vznòju Janine (Mladinska ulica, Tav~arjeva ulica) in jih od osredja stanovanjske cone lo~i obmo~je polnilnice mineralnih vod. Leta 1997 je v tej coni ìvelo okoli 30 % prebivalcev Roga{ke Slatine. Stanovanjsko cono zaznamujejo raznovrstni tipi stanovanjskih stavb. Prevladujejo enostanovanjske hi{e razli~ne starosti in oblik (pred prvo svetovno vojno je bilo zgrajenih 7,8 % stanovanj, med obema svetovnima vojnama 16,5 % stanovanj in po drugi svetovni vojni do leta 1970 44,1 % stanovanj). Nekaj prebivalcev ìvi tudi v me{~anskih ve~stanovanjskih hi{ah. Z zgraditvijo ve~stanovanjskih blokov sredi {estdesetih let se je osrednji del naselja spojil z nekdanjo farno vasjo Sv. Krì, v sedemdesetih letih pa se je za~el {iriti na pobo~ja zahodno od Ulice XIV. divizije. V jùnem delu cone so ob nekaterih stanovanjskih hi{ah tudi gospodarska poslopja. 175 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Glede na starost gradnje, izgled in funkcijsko zaklju~enost lo~imo naslednje stanovanjske soseske: • Obmo~je ob tako imenovani Mali cesti (Ulici XIV. divizije) ter ob A{ker~evi in Cankarjevi ulici velja za najgosteje zazidano obmo~je enostanovanjskih hi{ v naselju. Na severu in vzhodu meji na oskrbno-storitveno in upravno cono Roga{ke Slatine, tako da ima prebivalstvo dobro dostopnost do razli~nih funkcij. V soseski je tudi nekaj oskrbnih in storitvenih dejavnosti. • Obmo~je ob Strmi cesti, na Trà{kem hribu in ob Vid Ivanu{evi ulici je redkeje in raznoliko zazidano. • Obmo~je ob Sv. Kriù predstavlja lokalno oskrbno sredi{~e za oskrbo jùnega dela naselja, ki se je razvilo na obmo~ju nekdanje farne vasi (ki je nastala v drugi polovici 19. stoletja). Tu je nekaj trgovin za srednjero~no in dolgoro~no oskrbo, gostinskih obratov in obratov storitvenih dejavnosti. V severnem delu je ve~ina stanovanj v ve~stanovanjskih blokih, v jùnem in zahodnem delu pa v razli~nih individualnih stanovanjskih hi{ah, ki so bile ve~inoma zgrajene po drugi svetovni vojni. Z oddaljenostjo od lokalnega sredi{~a se zmanj{uje gostota poselitve in se ob stanovanjskih hi{ah pojavlja ve~ gospodarskih objektov. Dostopnost do centralnih dejavnosti je iz bolj oddaljenih delov naselja slab{a. Jugovzhodna stanovanjska cona (Trì{~e) zajema obmo~je v jugovzhodnem delu Kidri~eve ulice (vzhodno od njenega kriànja z èlezni{ko progo pod Sv. Krièm). Ve~inoma so zastopane le individualne stanovanjske hi{e, ki so rahlo pomaknjene v prisojne lege jùnega vznòja Janine (230 do 250 m nadmorske vi{ine). Vse so na desnem bregu Trì{kega potoka, prek katerega sega le industrijska cona s Steklarno Roga{ka in Steklarsko {olo. Gostota zazidanosti je nekoliko vi{ja kot v severovzhodni stanovanjski coni. Leta 1997 je v tej stanovanjski coni ìvelo 13,4 % vseh prebivalcev Roga{ke Slatine. Najve~ jih je bilo zaposlenih v sekundarnih dejavnostih. Ob Steklarni Roga{ka je namre~ v polovici gospodinjstev vsaj en ~lan zaposlen v steklarski dejavnosti. Ve~ji del stavb ob Steklarni Roga{ka in ob Kidri~evi ulici je bil zgrajen pred in neposredno po drugi svetovni vojni. Stanovanjski standard teh stanovanj je najslab{i v celotnem naselju. Okoli polovico vseh stanovanj so zgradili v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko se je zazidava {irila na vznòje gri- ~evja in proti vzhodu. Nastale so funkcijsko zaokroène stanovanjske soseske eno- in dvodruìnskih hi{ nanizanih ob pre~nih cestah na Kidri~evo ulico (na primer v Kajuhovi ulici, Krpanovi ulici, Son~ni ulici, Kvedrovi ulici in Na livadi). [e najbolj razpr{ena poselitev se je oblikovala na Lastinah. Do leta 1999 je bila tudi ta stanovanjska cona izredno slabo opremljena z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi. Edini prehrambeni trgovini sta bili ob Kidri~evi ulici, zaradi ~esar se je prebivalstvo oskr-bovalo v osrednjem delu naselja ali v lokalnem sredi{~u pri Sv. Kriù. Tudi otroci gravitirajo na osnovno {olo v osrednjem delu naselja. Leta 1999 so ob vpadnici v vzhodnem delu Trì{~a zgradili nov trgovski center KeRos, leta 2000 pa prodajni center Jager. Obe blagovni hi{i nudita proizvode za kratkoro~no, srednjero~no in dolgoro~- no oskrbo in sta bistveno izbolj{ali oskrbo prebivalstva. Namenjena sta tudi prebivalstvu iz Hrva{ke. Gosti zdravili{~a ve~inoma ne zahajajo v posamezne stanovanjske cone. 8.5. ZEMLJI[KO-POSESTNE RAZMERE V ROGA[KI SLATINI Pri preu~evanju u~inkov turisti~nega razvoja so pomembne tudi zemlji{ko-posestne razmere. Bolj kot sama razporeditev posameznih zemlji{kih kategorij nas zanima lastni{tvo parcel in stanovanjskih hi{, zlasti tistih, ki jih imajo v lasti nedoma~ini (to so prebivalci s stalnim bivali{~em zunaj Roga{ke Slatine). Spremembe v obsegu in poteku razvoja posestnih razmer in lastni{tva nad nepremi~ninami so namre~ poseben socialnogeografski kazalec, ki je zna~ilen za turisti~na naselja in {ir{a turisti~na obmo~ja. Analiza temelji na katastrskih podatkih za katastrsko ob~ino Roga{ka Slatina iz leta 1990. @e pri prvem pregledu podatkov je bilo ugotovljeno, da u~inki turisti~nega razvoja na rabo tal in zemlji{ko-posestne razmere niso zelo raz{irjeni. Podrobna analiza, ki bi temeljila na kartiranju in anketiranju celotne katastrske ob~ine zato ni bila potrebna. Zaradi varstva osebnih podatkov ni bilo mogo~e analizirati podatkov po letu 1990. 176 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 92: Zemlji{ke kategorije v katastrski ob~ini Roga{ka Slatina leta 1990 (Geodetska uprava RS 1992). v zasebni lasti v drùbeni lasti skupaj zemlji{ka % povr{in kategorija povr{ina v ha % povr{ina v ha % povr{ina v ha % v zasebni lasti njiva in vrt 25,36 12,8 4,93 3,3 30,29 8,8 83,7 travnik 79,56 40,2 33,11 22,5 112,67 32,6 70,6 pa{nik 7,09 3,6 2,34 1,6 9,43 2,7 75,2 sadovnjak 31,76 16,0 13,58 9,2 45,34 13,1 70,0 vinograd 1,57 0,8 0,00 0,0 1,57 0,5 100,0 gozd 37,66 19,0 66,02 44,8 103,68 30,0 36,3 neplodno 0,94 0,5 1,26 0,9 2,20 0,6 42,3 stavbi{~e 14,09 7,1 26,24 17,7 40,33 11,7 34,9 skupaj 198,03 100,0 147,48 100,0 345,51 100,0 57,3 Katastrska ob~ina Roga{ka Slatina meri 345,5 ha in zajema skoraj celotno obmo~je naselja Roga{ka Slatina. Naselje se {iri ~ez katastrske meje le v skrajnem severozahodnem in jùnem delu. Leta 1990 so med posameznimi zemlji{kimi kategorijami skoraj dve tretjini povr{in zajemali travniki (32,6 % vseh povr{in v katastrski ob~ini) in gozdovi (30,0 %). Z gozdovi so porasle ve~je strnjene povr{ine na osojnih legah gri~evja. Obsèni gozdovi v osredjem delu Roga{ke Slatine (Trà{ki hrib, Janina, Bellevue) so ve~inoma v lasti Zdravili{~a Roga{ka. Namenjeni so za sprehode in rekreacijo obiskovalcev zdravili{~a, vanje pa zahajajo tudi doma~ini. Gozdovi funkcijsko zaokroàjo {ir{o zdravili{- ko-turisti~no cono in jo obenem na severu, zahodu in vzhodu lo~ijo od ostalih con. Travniki prevladujejo v dolinskih obmo~jih (zlasti v severozahodnem in jùnem delu naselja) pa tudi na posameznih prisoj-nih pobo~jih. Travni{ke povr{ine na pobo~ju za hotelom So~a in vilo Golf so namenjene vadi{~u za golf. Ve~ kot 10 % povr{in zajemajo sadovnjaki (13,1 %) in stavbi{~a (11,7 %). Ve~je obmo~je se nahaja v severnem delu katastrske ob~ine. Zaradi prevlade mestnega na~ina ìvljenja in usmerjenosti prebivalstva v sekundarne in terciarne dejavnosti je bilo izredno malo njivskih povr{in (8,8 % povr{in, ki pa zajemajo tudi vrtove, ki leìjo okoli enodruìnskih hi{). Podpovpre~no so zastopani tudi vinogradi (0,5 %). Ve~ina neplodnih povr{in je v industrijskih conah ter ob èlezni{ki progi. Leta 1990 so bila zemlji{~a glede na lastni{tvo razdeljena v dve osnovni skupini; to je na zemlji{~a v privatni lasti in zemlji{~a v drùbeni lasti. Pri zemlji{~ih v privatni lasti je pomemben kraj stalnega bivali{~a lastnika zemlji{~a, pri zemlji{~ih v drùbeni lasti pa tista zemlji{~a, ki jih je imelo v lasti Zdravili{~e Roga{ka. V privatni lasti je bilo ve~ kot 70 % vseh njivskih, travni{kih, pa{ni{kih, vinogradni{kih in sadjar-skih zemlji{~, medtem ko jih je bilo med gozdnimi in neplodnimi zemlji{~i ter stavbi{~i manj kot 40 %. Privatna zemlji{~a so imeli v lasti ve~inoma lastniki, ki imajo stalno bivali{~e v Roga{ki Slatini (89,3 % vseh privatnih zemlji{~ v katastrski ob~ini). V ve~inski lasti (ve~ kot 50 % zemlji{~a) lastnikov iz sosednjih katastrskih ob~in je bilo 1,7 % privatnih zemlji{~, iz drugih katastrskih ob~in v Sloveniji pa 6,1 % privatnih zemlji{~. Pojavljajo se predvsem lastniki iz [marja pri Jel{ah, Celja, Maribora, Ljubljane in drugih naselij v Sloveniji. Ve~inoma gre za nekdanje prebivalce Roga{ke Slatine, ki so se v preteklosti izse-lili in nato podedovali del ali celotno zemlji{~e v Roga{ki Slatini. Na to sklepamo tudi iz dejstva, da se v ve~ini me{anih lastni{tev kot solastniki pojavljajo doma~ini. Zelo malo je privatnih zemlji{~, ki so v ve~inski lasti lastnikov iz Hrva{ke (2,1 %) ali prebivalcev iz drugih obmo~ij biv{e Jugoslavije (0,5 %). Med zemlji{~a v (takratni) drùbeni lasti so se uvrstila zemlji{~a v lasti ob~ine, (takratnih) drùbenih podjetij in razli~nih skupnosti. V drùbeni lasti je bilo ve~ kot 60 % stavbi{~ (obmo~ja z zdravili{ki-177 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 93: Zemlji{ke kategorije v privatni lasti v katastrski ob~ini Roga{ka Slatina leta 1990 glede na obmo~je stalnega bivali{~a ve~inskega lastnika (Geodetska uprava RS 1992). % povr{ine glede na obmo~je stalnega bivali{~a ve~inskega lastnika zemlji{~a skupaj k. o. druge druge zemlji{ka v zasebni Roga{ka sosednje k. o. republike kategorija lasti (ha) Slatina k. o. v Sloveniji Hrva{ka Jugoslavije tujina njiva in vrt 25,36 84,2 2,2 6,3 6,7 0,6 0,0 travnik 79,56 91,3 1,3 5,2 1,5 0,1 0,5 pa{nik 7,09 96,1 0,4 3,2 0,2 0,0 0,0 sadovnjak 31,76 86,4 2,4 7,7 1,4 1,5 0,6 vinograd 1,57 96,8 2,0 1,2 0,0 0,0 0,0 gozd 37,66 88,8 1,4 7,5 1,2 0,6 0,5 neplodno 0,94 91,1 0,2 8,7 0,0 0,0 0,0 stavbi{~e 14,09 90,1 2,5 5,0 2,2 0,2 0,0 skupaj 198,03 89,2 1,7 6,1 2,1 0,5 0,4 mi in preno~itvenimi objekti, industrijskimi objekti, objekti razli~nih drùbenih dejavnosti, stanovanjskimi objekti v drùbeni lasti) in gozdnih zemlji{~. V lasti Zdravili{~a Roga{ka je bilo kar 52,6 % vseh drùbenih zemlji{~ v katastrski ob~ini Roga{- ka Slatina (oziroma 22,4 % vseh zemlji{~). V lasti so imeli 88,6 % vseh drùbenih gozdnih povr{in (oziroma 56,4 % vseh gozdnih povr{in) ter 34,7 % vseh drùbenih stavbi{~ (oziroma 22,5 % vseh stavbi{~). Med pomembnej{e povr{ine sodijo tudi travniki, saj je bilo v lasti podjetja 23,9 % vseh drùbenih travni{kih povr{in (oziroma 7,0 % vseh travni{kih povr{in). Zunanji izgled naselja bi bil brez velikega zdravili{kega kompleksa v osrednjem delu naselja prav goto-vo precej druga~en. Zdravili{~e Roga{ka ima dejansko v lasti ve~ino zemlji{~ v zdravili{ko-turisti~ni coni Roga{ke Slatine ter v njeni gozdnati in travnati okolici (Trà{ki hrib, severni del Janine, pod Bellevuejem in ob Irskem potoku). Te povr{ine so funkcionalno namenjene turisti~no-rekreacijski rabi, saj jih je zdravili{ka uprava kupovala è od za~etka delovanja zdravili{~a in na njih ni bila dovoljena gradnja drugih objektov. Analizirano je tudi lastni{tvo zasebnih stanovanjskih hi{. Po podatkih geodetske uprave je bilo leta 1990 v Roga{ki Slatini 69 hi{, ki so bile v celoti ali deloma v lasti nedoma~inov (prebivalcev zunaj Roga{ke Slatine). V celoti je bilo v lasti nedoma~inov 31 stanovanjskih hi{, v ve~ kot polovi~ni lasti 5 hi{, v polovi~ni lasti 16 hi{ in v manj kot polovi~ni lasti 17 hi{. Zaradi delitev nepremi~nin na ve~ lastnikov je {tevilo lastnikov ve~je, kot je stanovanjskih hi{. Najve~ nedoma~inov je bilo iz okoli{kih naselij, iz [marja pri Jel{ah, Celja, Maribora, Ljubljane in Zagreba z okolico. Zaradi varovanja osebnih podatkov niso bili dostopni njihovi naslovi, tako da analiza vzrokov lastni{tva stanovanjske hi{e ali njenega dela v Roga{ki Slatini ni bila opravljena. Pri tistih nedoma~inih, ki niso lastniki celotne nepremi~nine, je verjetno edini razlog dedovanje po star{ih ali drugih sorodnikih iz Roga{ke Slatine. Enak razlog je najverjetneje prisoten tudi pri ve~ini nedoma~inov, ki so lastniki celotne nepremi~nine v Roga{ki Slatini. Rezultati kaèjo, da naravni potencial (mineralna voda in privla~na gri~evnata okolica naselja) ter razvoj zdravili{ko-turisti~ne ponudbe v Roga{ki Slatini v ve~ini primerov za nedoma~ine verjetno ni bil motiv in vzrok za nakup nepremi~nin v Roga{ki Slatini, kot je to primer v nekaterih drugih rekreacijsko-turisti~nih krajih v Sloveniji. Razvoj zdravili{~a je bil è od za~etka 19. stoletja na~rtno voden in usmerjen v odkup zemlji{~ ter centralizacijo ve~ine dejavnosti, ki so povezane s turisti~nim razvojem. Tak razvoj se kaè tudi v dejstvu, da v Roga{ki Slatini ni povpra{evanja po parcelah in zgradbah, ki bi sluìle za po~itni{ka bivali{~a. Leta 1991 so ob popisu stanovanj v Roga{ki Slatini zabeleìli le 20 stanovanj za po~itek in rekreacijo. 178 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 94: [tevilo lastnikov stanovanjskih hi{ v zasebni lasti v katastrski ob~ini Roga{ka Slatina leta 1990 glede na kraj stalnega bivali{~a lastnika in delè lastni{tva med doma~ini in nedoma~ini (Geodetska uprava RS 1992). {tevilo lastnikov stanovanjskih hi{ {tevilo lastnikov stanovanjskih hi{ glede na delè lastni{tva glede na delè lastni{tva kraj/obmo~je 100 % > 50 % < 50 % kraj/obmo~je 100 % > 50 % < 50 % Rogatec 1 2 – Maribor 4 1 4 Pristava pri Mestinju 1 1 – drugi kraji v po{ti 2000 2 2 1 Podplat – 1 1 Ljubljana 8 3 3 [marje pri Jel{ah 5 1 1 drugi kraji v Sloveniji 4 1 3 Pod~etrtek 2 – – Zagreb 11 2 1 Polj~ane 1 1 – okolica Zagreba 1 1 1 Grobelno 1 1 – obmejni kraji na Hrva{kem 4 – – Kozje – 1 2 Split 1 – – Bistrica ob Sotli – – 1 drugi kraji na Hrva{kem 2 – – Celje 5 4 4 Bosna in Hercegovina 1 – – Velenje 2 1 1 Srbija 1 – 1 drugi kraji v po{ti 3000 3 1 2 tujina – – 1 skupaj1 60 24 27 Opomba: 1 zaradi delitve nepremi~nin je {tevilo lastnikov ve~je, kot je {tevilo stanovanjskih hi{. 9. ODNOS PREBIVALCEV ROGA[KE SLATINE DO ZDRAVILI[KO-TURISTI^NE DEJAVNOSTI V NASELJU Ugotavljanje odnosa prebivalstva Roga{ke Slatine do zdravili{ko-turisti~ne dejavnosti v naselju temelji na rezultatih lastnega anketiranja leta 1996 ter anketiranja Fakultete za drùbene vede iz Ljubljane leta 1992 (Gantar in Ho~evar 1992). Slednja analiza, v kateri je bilo anketiranih 289 prebivalcev Roga{- ke Slatine, ima sicer izrazito sociolo{ki zna~aj, vendar prina{a tudi nekatere ugotovitve, ki so pomembne s prostorsko-funkcijskega vidika in jih velja upo{tevati. Anketiranje prebivalstva je potekalo vzporedno z anketiranjem gospodinjstev v Roga{ki Slatini leta 1996. Izvajali so ga {tudenti 3. letnika z Oddelka za geografijo Pedago{ke fakultete v Mariboru. V 1020 gospodinjstvih (to je 62,1 % vseh gospodinjstev v naselju) je bil anketiran po en ~lan starej{i od 15 let. Tako je bilo anketiranih 26,7 % vseh prebivalcev Roga{ke Slatine, starej{ih od 15 let. Starostna sestava anketirancev se zadovoljivo ujema s starostno sestavo vsega prebivalstva v Roga{ki Slatini. Anketirancem smo zastavili tri vpra{anja, s pomo~jo katerih se je dalo ovrednotili njihov odnos do zdravili{ko-turisti~ne dejavnosti v Roga{ki Slatini. Na vpra{anja so lahko odgovorili z oceno od 1 do 5 (pri ~emer je ocena 1 pomenila zelo majhen pomen/vpliv, ocena 5 pa zelo velik pomen/vpliv), oceno pa so morali tudi obrazloìti. Glede pomena zdravili{ko-turisti~ne dejavnosti v Roga{ki Slatini ve~ina anketirancev meni, da je velik (38,4 %), oziroma zelo velik (35,8 %). Ocena o zelo velikem pomenu je nadpovpre~no prisotna med anketiranci v starosti od 50 do 64 let (45,1 % vseh anketirancev v tej starostni skupini), ocena o velikem pomenu pa med anketiranci v starosti nad 65 let (45,2 %). To je prebivalstvo, ki je v svojem najbolj aktivnem obdobju doìvljalo hiter razvoj zdravili{~a in njegov vi{ek. Po njihovem mnenju se pojem Roga{ke Slatine ena~i s pojmom zdravili{~a. Zelo visoka ocena je prisotna tudi med anketiranci, ki ìvijo v gospodinjstvih z vsaj enim ~lanom zaposlenim v Zdravili{~u Roga{ka (44,1 %), oziroma z vsemi ~lani zaposlenimi v Zdravili{~u Roga{ka (48,5 %). 179 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 95: Primerjava sestave anketiranih prebivalcev Roga{ke Slatine leta 1996 s sestavo prebivalstva Roga{ke Slatine leta 1991 (Popis prebivalstva 1991, Anketiranje prebivalcev v Roga{ki Slatini 1996). % anketiranih popis prebivalcev 1991 anketiranje 1996 prebivalcev starost prebivalcev {tevilo prebivalcev % {tevilo prebivalcev % 1996 15 do 19 let 367 9,8 66 6,5 18,0 20 do 34 let 1263 33,1 340 33,3 26,9 35 do 49 let 1107 29,0 255 25,0 23,0 50 do 64 let 670 17,5 224 22,0 33,4 65 let in ve~ 406 10,6 135 13,2 33,3 skupaj 3822 100,0 1020 100,0 26,7 Preglednica 96: Ocena pomena zdravili{ke dejavnosti v Roga{ki Slatini (Anketiranje prebivalcev v Roga{ki Slatini 1996). ocena pomena zdravili{ke dejavnosti v Roga{ki Slatini {tevilo % 1 – zelo majhen pomen 24 2,4 2 – majhen pomen 73 7,1 3 – srednji pomen 166 16,3 4 – velik pomen 392 38,4 5 – zelo velik pomen 365 35,8 skupaj 1020 100,0 povpre~na ocena 3,98 Anketiranci v gospodinjstvih s ~lani zaposlenimi v Steklarni Roga{ka menijo, da je pomen velik, a jih je le 28,2 % dalo najvi{jo oceno. Ocene se razlikujejo tudi po posameznih stanovanjskih obmo~jih. Zelo visoko oceno so dali anketiranci v osrednjem (45,5 %) in severovzhodnem delu Roga{ke Slatine, saj tam ìvi najve~ prebivalcev, ki so zaposleni v Zdravili{~u Roga{ka. Srednjo oceno je dalo 16,3 % anketirancev. Nadpovpre~no je zastopana med anketiranci v starosti do 34 let (20,6 % anketirancev v tej starostni skupini), ki pri zaposlovanju in delu è ~utijo posledice zmanj{anega turisti~nega obiska in zapiranja delovnih mest. 7,1 % anketirancev je mnenja, da ima zdravili{ko-turisti~na dejavnost v Roga{ki Slatini majhen pomen, 2,4 % pa zelo majhen pomen. Ve~inoma so tako ocenjevali mlaj{i anketiranci (v starosti od 20 do 49 let). Ob tem je zanimivo dejstvo, da so anketiranci v gospodinjstvih s ~lani zaposlenimi v Zdravili{~u Roga{- ka (ki so dali nadpovpre~en delè zelo visokih ocen), dali tudi nadpovpre~en delè zelo nizkih ocen. Kar 16,6 % jih je izjavilo, da ima zdravili{ko-turisti~na dejavnost v Roga{ki Slatini majhen ali zelo majhen pomen. Taka ugotovitev je najbr` povezana s slabim gospodarskim stanjem podjetja, ki ga ti anketiranci {e posebej ob~utijo. Podobnega mnenja so bili tudi anketiranci v analizi, ki sta jo opravila Gantar in Ho~evar (1992, 14). Na vpra{anje o dejavnosti, ki je najbolj prispevala k razvoju Roga{ke Slatine, je kar 84,2 % anketirancev odgovorilo, da je to zdravili{ko-turisti~na dejavnost, in le 13,4 %, da je to steklarstvo. ^eprav statisti~ni podatki ne podpirajo takega stali{~a, gre razlago iskati v dejstvu, da je zdravili{ko-turisti~na dejavnost mnogo bolj prisotna v zunanji podobi in identifikaciji naselja. 180 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 97: Ocena vpliva turisti~nega razvoja na zunanji izgled Roga{ke Slatine (Anketiranje prebivalcev v Roga{ki Slatini 1996). ocena vpliva turisti~nega razvoja na zunanji izgled Roga{ke Slatine {tevilo % 1 – zelo majhen vpliv 20 2,0 2 – majhen vpliv 79 7,7 3 – srednji vpliv 204 20,0 4 – velik vpliv 467 45,8 5 – zelo velik vpliv 250 24,5 skupaj 1020 100,0 povpre~na ocena 3,83 Visoke ocene so anketiranci v Roga{ki Slatini dali tudi na vpra{anje o tem, kako je turisti~ni razvoj vplival na zunanji izgled naselja. Povpre~na ocena je 3,83, saj je kar 45,8 % anketirancev menilo, da je turisti~ni razvoj imel velik vpliv, 24,5 % pa zelo velik vpliv. Zanimivo je, da pri tem vpra{anju z nìjimi ocenami ne izstopajo mlaj{i anketiranci (kot pri prej{njem vpra{anju), ampak so nadpovpre~- no zastopani anketiranci v starosti nad 65 let. Mòna je razlaga, da niso zadovoljni s sedanjim zunanjim izgledom zdravili{~a, predvsem s sodobno arhitekturo in propadanjem nekaterih objektov. V povpre~ju so dali najvi{jo oceno anketiranci, ki ìvijo v gospodinjstvih s ~lani, ki so zaposleni v Zdravili{~u Roga{ka, medtem ko anketiranci s ~lani, ki so zaposleni v Steklarni Roga{ka, niso imeli posebej izstopajo~ega mnenja v pozitivno ali negativno smer. Gantar in Ho~evar (1992, 39–40) sta anketirance posebej povpra{ala, kako so jim v{e~ posamezni objekti v naselju, {e zlasti v osrednjem delu. Ugotovila sta, da so skoraj vsi objekti in obmo~ja, ki sodijo v zdravili{ko-turisti~ni del naselja, dobili razmeroma visoke ocene, zlasti osrednji park s starimi hoteli (ki je v{e~ in zelo v{e~ 83,9 % anketirancem) ter hotel Donat (80,1 %). Izjemo predstavljata zgradba Terapije (ki ni v{e~ kar 34,3 % anketirancev) in ob anketiranju {e neurejeno obmo~je ob zaprti Celjski cesti (22,2 %). Zgradba Terapije predstavlja velik tujek v osrednjem klasicisti~nem parku s starimi hotelskimi in drugimi zgradbami, ki so dale~ najbolj pomembni objekti za simbolno identifikacijo Roga{ke Slatine. Razmeroma nizko oceno je dobilo tudi obmo~je ob tedaj neurejeni zaprti Celjski cesti, ki predstavlja potencialno obmo~je {irjenja osrednjega zdravili{kega dela naselja. Po ureditvi vile Golf, zgraditvi kopali{~a Termalna riviera, ureditvi Celjske ceste v sprehajalno obmo~je (leta 1998) ter ureditvi nekdanjega Slatinskega doma (leta 1999), se je {e pove~al pomen tega obmo~ja. To je tudi izredno dragocen prostor za razli~ne prireditve in javne namene, saj je tu kulturni dom z dvorano in knjìnico. Poseben problem predstavljajo tudi nekateri propadajo~i objekti v osrednjem delu naselja, kar je izpostavilo 36,6 % anketirancev (Gantar in Ho~evar 1992, 35). Problem se je pove~al zlasti v zadnjem obdobju, ko so (zaradi zmanj{anja turisti~nega obiska in tèkega gospodarskega poloàja podjetja) zaprli nekatere objekte oziroma so zamenjali lastnike. Pri tem so zlasti kriti~ni mlaj{i anketiranci. Ker pa ti objekti predstavljajo prepoznavno podobo (image) zdravili{~a, je razumljivo tudi dejstvo, da se kar 59,2 % anketirancev pri pridobivanju novih preno~itvenih zmogljivosti nagiba k obnovi obstoje~ih objektov, medtem ko jih le 31,5 % podpira novogradnje (Gantar in Ho~evar 1992, 35). Anketirance smo povpra{ali, kaj menijo o tem, kako je turisti~ni razvoj vplival na razvoj splo- {ne infrastrukture v Roga{ki Slatini. V nasprotju s prvima dvema vpra{anjema je to vpra{anje dobilo najnìjo povpre~no oceno (3,61). Oceno, da je ta vpliv velik, je dalo 43,9 % anketirancev, da je vpliv zelo velik pa 16,3 %. Kar 26,9 % anketirancev je menilo, da je vpliv srednji, 10,4 %, da je majhen in 2,5 %, da je zelo majhen. Ve~ina prebivalcev ni imela izdelanega mnenja, oziroma obrazloìtve svoje ocene. Nekoliko bolj kriti~ni so bili le anketiranci v starosti od 35 do 49 let. Razlike so majhne tudi glede zaposlitvenega tipa 181 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 98: Ocena vpliva turisti~nega razvoja na razvoj splo{ne infrastrukture v Roga{ki Slatini (Anketiranje prebivalcev v Roga{ki Slatini 1996). ocena vpliva turisti~nega razvoja na razvoj splo{ne infrastrukture {tevilo % 1 – zelo majhen vpliv 26 2,5 2 – majhen vpliv 106 10,4 3 – srednji vpliv 274 26,9 4 – velik vpliv 448 43,9 5 – zelo velik vpliv 166 16,3 skupaj 1020 100,0 povpre~na ocena 3,61 gospodinjstva, kjer so nekoliko manj kriti~ni le anketiranci v gospodinjstvih, v katerih so vsi aktivni ~la-ni zaposleni v Zdravili{~u Roga{ka. Obstajajo pa razlike po posameznih stanovanjskih obmo~jih, saj so v povpre~ju najvi{jo oceno dali anketiranci v osrednjem delu Roga{ke Slatine, kjer je razvoj zdravili{ko-turisti~ne dejavnosti neposredno vplival na razvoj infrastrukture, najnìjo pa anketiranci v najbolj oddaljenih stanovanjskih obmo~jih. Anketiranci zelo visoko vrednotijo vse posege v prometno ureditev Roga{ke Slatine, predvsem pa zaprtje Celjske ceste in ureditev obvoznice ob èlezni{ki progi, ki je pospe{ila promet mimo sredi{~a naselja in obenem zaprla za promet osrednji zdravili{ki del. Za ve~ino druge splo{ne infrastrukture ve~ina anketirancev meni, da njena izgradnja ni bila odvisna od razvoja zdravili{ko-turisti~ne dejavnosti, temve~ od {iritve in razvoja mesta. Ker se je to v zadnjih dvajsetih letih naglo {irilo, je to privedlo do vrste problemov, ki izhajajo iz dejstva, da so infrastrukturna vlaganja zaostajala za izgradnjo in {iritvijo naselja (na primer komunalna neurejenost, {tevilna individualna kuri{~a, problem {iritev plinovodnega omrèja, gradnja ~istilne naprave za komunalne odplake, prometna problematika v obrobnih delih naselja in podobno). Glede turisti~ne infrastrukture anketiranci niso imeli posebnih pripomb. Menijo, da je za to v naselju dobro poskrbljeno, saj so jo ve~ino zgradili prvotno za turiste, uporabljajo pa jo tudi doma~ini. Ve~i-na pa je izpostavila problem kopali{~a, ki bi v zdravili{kem turisti~nem kraju omogo~il pove~anje turisti~nega obiska, obenem pa sluìl tudi doma~inom. Z izgraditvijo Termalne riviere leta 1998 se je tako najverjetneje zmanj{al delè doma~inov, ki odhaja na rekreacijo v Atomske Toplice. Gantar in Ho~evar (1992, 59) sta anketirance posebej povpra{ala tudi o njihovem odnosu do izgradnje {portne dvorane in vadi{~a za golf, ki sta po mnenju nekaterih zgre{eni investiciji in premalo izkori{~eni. Z izgradnjo {portne dvorane se je takrat strinjalo in zelo strinjalo kar 89,7 % anketirancev, z izgradnjo vadi{~a za golf pa le 68,4 %. Nasprotovalo mu je kar 25,6 % anketirancev. Pri tem pa je treba opozoriti na dejstvo, da v mnogih turisti~nih krajih posamezni segmenti turisti~ne ponudbe niso rentabilni, vendar morajo biti prisotni, saj se z njimi pove~uje in raz{irja turisti~na ponudba in privablja nove goste. Zaradi tega se mora njihovo vzdrèvanje pokrivati iz drugih dohodkov. V isti analizi so bili anketiranci povpra{ani tudi o dejavnosti v Roga{ki Slatini, ki bi ji bilo treba v prihodnje posvetiti posebno pozornost. Kar 65,4 % jih je navedlo, da je to turizem, ki naj bi bil tudi v prihodnje glavni nosilec razvoja naselja. To kaè, da je Roga{ka Slatina v o~eh doma~inov nedvomno izrazito turisti~ni kraj, in da so njihove razvojne predstave izrazito povezane z zdravili{ko-turisti~no dejavnostjo. Kot ugotavljata avtorja, velja to zlasti za prebivalstvo v starosti od 30 do 60 let in z vi{jo izobrazbo (Gantar in Ho~evar 1992, 13). Med dejavniki bodo~ega razvoja sledijo obrtne dejavnosti (14,6 % anketirancev), kmetijstvo (10,6 %) in industrija (5,8 %). Ob dejstvu, da je v industrijskih dejavnostih zaposlenih okoli 40 % prebivalcev Roga{- ke Slatine, se zdi zanimiva ugotovitev, da anketiranci niso bili posebej naklonjeni njenemu nadaljnjemu razvoju. 182 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Za nadaljni razvoj je tako mnenje ugodno, saj sta turizem in industija dejavnosti, ki sta si naspro-tujo~i. Avtorja pa se s sociolo{kega vidika spra{ujeta, ali se prebivalci Roga{ke Slatine (ki je razvito industrijsko mesto) zavedajo, da je turisti~ni dejavnosti treba prilagoditi tudi ìvljenjski vsakdan v mestu, ki ni nujno v harmoniji z ìvljenjskih vsakdanom prebivalstva, ki ni povezano s turizmom (Gantar in Ho~evar 1992, 13). V turisti~no ponudbo sodi namre~ kraj kot celota in se je temu treba prilagoditi. Pri nadaljnem razvoju turizma v Roga{ki Slatini pa se postavlja vpra{anje, ali vztrajati pri dose-danjih oblikah tako imenovanega elitnega stacionarnega turizma ali razvijati nove oblike cenej{ega izletni{kega in sindikalnega turizma, kot so to storili v nekaterih slovenskih zdravili{~ih in po letu 1990 doìveli izredno rast turisti~nega obiska. Gantar in Ho~evar (1992, 46) ugotavljata, da zaradi slabih gospodarskih razmer in razmeroma nizke izobrazbene sestave le tretjina anketirancev podpira prvo mònost, ve~ kot polovica pa drugo. Anketiranci v prihodnje podpirajo tudi decentraliziran razvoj zdravili{~a z manj{imi penzionskimi objekti, tako da turisti~na dejavnost ne bi bila ve~ osredoto~ena le na osrednji zdravili{ko-turisti~ni del. Decentralizacija turisti~ne ponudbe v {ir{i okolici zdravili{~a bi bila ena od razvojnih mònosti, ~eprav analize kaèjo, da si (predvsem starej{i) gostje (ki pa so v Roga{ki Slatini v ve~ini) èlijo osredoto~eno ponudbo na enem mestu (bivanje, prehrana, zdravstvene usluge). Nadaljnje {irjenje zdravili{ko-turisti~ne cone je zaradi mo~no pozidane okolice omejeno le na ozko dolino proti severu, kjer je tudi v prihodnosti na~rtovan nov hotel. Tako omejene prostorske mònosti na sedanji lokaciji onemogo~ajo izgradnjo ve~jih rekreacijskih objektov na osnovi termalne vode, kot so to storila konkuren~na zdravili{~a v Sloveniji. 9.1. UPORABA [PORTNIH, REKREACIJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV IN NAPRAV V NASELJU ZA IZVAJANJE PROSTO^ASNIH AKTIVNOSTI PREBIVALCEV ROGA[KE SLATINE V osrednem delu naselja se je v okolici zdravili{~a izoblikovala posebna cona s {portnimi in rekreacijskimi objekti in napravami, ki niso na voljo le turistom, temve~ tudi doma~emu prebivalstvu. Zaradi tega smo anketirance povpra{ali, katere objekte in naprave uporabljajo. Rezultati so primerjani z odgovori anketiranih turistov v Roga{ki Slatini. Leta 1996 se je z raznimi oblikami {portnih in rekreacijskih aktivnosti ukvarjala le okoli tretjina anketirancev (delè med turisti je bil {e nìji). Tako je kar 60,1 % anketirancev odgovorilo, da v naselju ne uporablja {portnih, rekracijskih in drugih objektov in naprav. Ne uporabljajo jih predvsem starej- {i od 50 let (kar 83,7 % vseh anketirancev v starostni skupini nad 65 let). Med anketiranci, ki so uporabljali objekte in naprave, jih je 61,7 % odgovorilo, da so uporabljali 1 objekt ali napravo, 28,0 % jih je uporabljalo 2 objekta ali napravi, 10,3 % pa tri ali ve~ objektov ali naprav. Anketiranci so ve~inoma stari od 15 do 49 let in se ukvarjajo s prosto~asnimi aktivnostmi dva do trikrat tedensko. Po deleù anketirancev, ki uporabljajo posamezen objekt ali napravo, sem le-te razvrstil v tri skupine. V prvo so se uvrstili tisti objekti in naprave, ki jih uporablja ve~ kot 10 % anketirancev. Najve~ doma~inov (13,2 % anketirancev) uporablja igri{~a za tenis (med anketiranimi turisti 11,2 %) in urejene poti za sprehajanje v parku, okoli{kih gozdovih in blìnjih razglednih vrhovih. Te uporablja 10,5 % doma~inov (in kar 43,6 % turistov). V drugo skupino sodijo objekti in naprave, ki jih uporablja 5 do 10 % anketirancev. 7,7 % doma~inov (in 37,6 % turistov) je plavalo v bazenu, 7,6 % uporabljalo trim stezo in 5,7 % razli~na {portna igri{~a. V tretjo skupino pa sodijo objekti in naprave, ki jih uporablja manj kot 5 % anketirancev. Mednje sodijo nogometno igri{~e (2,0 % anketiranih doma~inov), smu~i{~e na Janini (1,3 %), telovadnica (2,4 %), vadi{~e za golf (0,7 % anketiranih doma~inov in 0,6 % turistov) in drugo. Sklenem lahko, da obstoje~e {portne in rekreacijske objekte (z izjemo igri{~ za tenis) uporablja razmeroma majhen deleànketiranih prebivalcev Roga{ke Slatine, pa tudi turistov, ki pridejo v zdravili{~e. Razen nogometnega igri{~a, nove {portne dvorane pri I. osnovni {oli in nekaterih {portnih igri{~ v posameznih stanovanjskih obmo~jih je ve~ina objektov in naprav predvsem namenjenih gostom v zdra-183 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 99: [portni, rekreacijski in drugi objekti in naprave za izvajanje prosto~asnih aktivnosti, ki jih uporabljajo anketirani prebivalci v Roga{ki Slatini (Anketiranje prebivalcev v Roga{ki Slatini 1996). {portni, rekreacijski ter {tevilo objektov % objektov % anketirancev, ki uporablja drugi objekt in naprave in naprav in naprav objekt oziroma napravo bazen 79 12,8 7,7 igri{~e za tenis 135 22,0 13,2 nogometno igri{~e 20 3,3 2,0 vadi{~e za golf 7 1,1 0,7 druga {portna igri{~a 58 9,4 5,7 trim steza 78 12,7 7,6 smu~i{~e na Janini 13 2,1 1,3 ceste za kolesarjenje 2 0,3 0,2 urejene poti za sprehajanje 107 17,4 10,5 telovadnica 24 3,9 2,4 fitness 60 9,8 5,9 savna 10 1,6 1,0 drugo 23 3,7 2,3 skupaj 616 100,0 vili{~u. Slabo sta izkori{~eni zlasti smu~i{~e na Janini in vadi{~e za golf, ki predstavljata pomembno dopolnilno turisti~no ponudbo v kraju. Verjetno pa se je deleùporabnikov med doma~ini pove~al z odprtjem nove Termalne riviere (leta 1988), saj je do zdaj velik del prebivalcev Roga{ke Slatine odhajal na kopanje v Atomske Toplice. 10. SKLEP Roga{ka Slatina sodi s svojo ve~stoletno turisti~no zgodovino in velikom obsegom turisti~nega prometa med najstarej{e in najpomembnej{e turisti~ne kraje v Sloveniji. Neagrarne dejavnosti so se sredi agrarne pokrajine za~ele razvijati è na za~etku 19. stoletja. Zdravili{ka dejavnost ter z njo povezane spremljevalne dejavnosti (gostinstvo, trgovina, uslùnostne dejavnosti, promet) so bile skozi celotno 19. stoletje in prvo ~etrtino 20. stoletja odlo~ilen dejavnik razvoja naselja. Dolgoletni turisti~ni razvoj, ki je zaradi vpliva razli~nih dejavnikov skozi obdobja doìvljal razli~ne stopnje in nihanja (nagel razvoj, stagnacijo ali nazadovanje), je vplival na oblikovanje posebne zdravili{ko-turisti~ne cone, obenem pa je imel tudi vpliv na celotno drùbenoekonomsko in funkcijsko strukturo naselja ter njegov fiziognomski izgled. Posebej pomembno obdobje v razvoju Roga{ke Slatine predstavlja za~etek razvoja industrije (leta 1927), ki je po drugi svetovni vojni prevzela vlogo prevladujo~ega dejavnika gospodarskega razvoja v naselju. Obenem je Roga{ka Slatina z razvojem razli~nih terciarnih in kvartarnih dejavnosti postajala vse bolj polifunkcionalen turisti~ni kraj, v katerem je turisti~na dejavnost le ena od dejavnosti ter vezana bolj ali manj na osrednji zdravili{ko-turisti~ni del naselja. Prav prepletanje zdravili{- ko-turisti~ne funkcije z drugimi funkcijami je vplivalo na oblikovanje specifi~nih pokrajinskih struktur, pa tudi navzkriìj, ki izhajajo iz razli~nih zahtev po prostoru. Velika gospodarska mo~ Roga{ke Slatine (v primerjavi s svojo okolico) je vseskozi privla~evala prebivalstvo. Velik del prebivalstva se je zaradi zaposlitve tudi priselil v naselje. Roga{ka Slatina je postala najve~je in gospodarsko najbolj razvito naselje v nekdanji ob~ini [marje pri Jel{ah. Z novo 184 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 komunalno ureditvijo je leta 1994 postala ob~insko sredi{~e z okoli 5000 prebivalci in prav toliko delovnimi mesti. 10.1. OBDOBJA TURISTI^NEGA RAZVOJA V ROGA[KI SLATINI Razvoj zdravili{~a in naselja je v tesni povezanosti z vrelcem mineralne vode v dolini Irskega potoka, ki se prvi~ omenja v sredini 12. stoletja. @e ob koncu 17. stoletja je bila roga{ka mineralna voda v srednji Evropi dobro poznana. K temu so pripomogle zlasti novice, da je voda okoli leta 1665 ~udè- no ozdravila hrva{kega bana Petra Zrinjskega ter razni knjìni zapisi o njenih zdravilnih u~inkih (Sorbait leta 1680 in Gründel leta 1685). Njeno trì{~e je bilo razvejano, najve~ pa so je prodali na Dunaju. V Roga{ko Slatino so za~eli prihajati tudi prvi gosti, ki so se èleli zdraviti v bliìni »~udènega vrelca«. Na za~etku 19. stoletja je vrelce pod vodstvom {tajerskega glavarja Attemsa odkupila deèlna oblast. S tem se je za~elo urejeno izkori{~anje zdravilne vode in gradnja mondenega zdravili{~a, ki je privabljalo {tevilne ugledne goste tedanje Evrope. Zaradi dolgoletnega turisti~nega razvoja se je mo~no spremenila zunanja podoba kraja, ki je iz agrarnega obmo~ja preraslo v zdravili{ki turisti~ni kraj in nato v mestno naselje. Glede na razvoj namestitvenih zmogljivosti in drugih turisti~nih objektov (glej ~etrto poglavje), dinamiko turisti~nih tokov v naselje ter s tem povezanim obsegom in zna~ilnostmi turisti~nega prometa (glej peto poglavje), dolo~am naslednja zna~ilna obdobja turisti~nega razvoja v Roga{ki Slatini po letu 1800: • Obdobje med letoma 1803 in 1840: s prehodom lastni{tva vrelcev v roke {tajerskih deèlnih stanov se je za~elo urejeno izkori{~anje mineralne vode in delovanje zdravili{~a. Ob ustanovitvi zdravili{~a so obmo~je osrednjega vrelca obkroàle tri zidane hi{e (slika 6). Med letoma 1805 in 1840 je bilo zgrajenih 14 manj{ih objektov, ki so bili v ve~ini namenjeni preno~itvi in oskrbi gostov. Leta 1810 so zgradili prvo kopali{~e, leta 1813 »prvi« Zdravili{ki dom. Leta 1819 so z 12 jonskimi stebri obda-li najstarej{i vrelec Tempel, ki stoji v sredi{~u urbanisti~ne zasnove zdravili{~a in predstavlja eno najlep{ih klasicisti~nih stvaritev v Sloveniji. Okoli njega je v nadaljnjih obdobjih postopoma nastala zdravili{ko-turisti~na cona Roga{ke Slatine. Zdravili{~e je delovalo le v poletni sezoni (od 1. maja do 15. septembra). Do zgraditve prvih hotelov pa je bil obseg turisti~nega prometa skromen. Leta 1823 je v Roga{ko Slatino pri{lo 654 gostov (preglednica 23). • Obdobje med letoma 1841 in 1860: predstavlja obdobje intenzivne gradnje hotelskih in drugih objektov, ki tvorijo dana{nje najstarej{e jedro zdravili{~a: dana{nji hotel Styria (1842), Strossmayerjev dom (1848), Zagreb{ki dom (1852), »drugi« Zdravili{ki dom (1845 in 1858) (slika 10). V tem obdobju so uredili tudi zdravili{ki park, ki predstavlja osrednje obmo~je preìvljanja prostega ~asa in druènja gostov. Leta 1860 je zdravili{ka uprava razpolagala s 405 sobami in okoli 700 leì{~i. [tevilo gostov se je gibalo od 1200 do 2700 na leto. Zdravili{ki turizem je imel izrazito sezonski zna~aj (zdravili{~e je delovalo od maja do septembra, vi{ek sezone pa je bil julija in avgusta). Ve~i-na gostov je prihajala z obmo~ja tedanjega Avstrijskega cesarstva (29 % iz deèle [tajerske, 20 % iz Zgornje in Spodnje Avstrije, 18 % iz Hrva{ke in 12 % iz Ogrske). Zaradi obiska pomembnih oseb-nosti tedanje dobe je zdravili{~e pridobilo mednarodni sloves, kar je pospe{ilo turisti~ni obisk. Vplivi turizma so bili o~itni le v neposredni bliìni vrelcev, saj je ostali del naselja imel {e izrazito agrarni zna~aj. • Obdobje med letoma 1861 in 1902: v zdravili{~u ni bilo ve~jih gradenj. Obseg namestitvenih zmogljivosti pod vodstvom zdravili{ke uprave je stagniral ali celo nazadoval. Turisti~no ponudbo so za~eli dopolnjevati manj{i zasebni hoteli, penzioni in vile z zasebnimi sobami. Leta 1886 je bil zajet vrelec Styria. Ker v Roga{ki Slatini niso zgradili novih namestitvenih zmogljivosti in ker je bilo obdobje ob koncu 19. stoletja tudi obdobje gospodarske krize, je turisti~ni obisk stagniral (1900 do 3000 gostov na leto). Zdravili{~e je delovalo le v poletni sezoni z vi{kom julija in avgusta. 185 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat • Obdobje med letoma 1903 in 1914: je obdobje ponovnega razcveta Roga{ke Slatine. Ob 100. oblet-nici zdravili{~a so obnovili starej{e namestitvene objekte in zgraditi nove hotelske in druge objekte: dana{nji Ljubljanski dom (1904), hotel So~a (1906), »tretji« Zdravili{ki dom (1912) z razko{no Kri-stalno dvorano, sodobno Hidroterapijo (1904). Leta 1908 so odkrili do tedaj najmo~nej{i vrelec, imenovan Donat. Leta 1910 je zdravili{ka uprava razpolagala s 506 sobami, pred za~etkom prve svetovne vojne pa je bilo v Roga{ki Slatini ve~ kot 650 sob z ve~ kot 1100 leì{~i. Zasebne sobe je oddajalo tudi 24 lastnikov penzionov in vil, kar pri~a o prevladujo~em pomenu turisti~ne dejavnosti v takratni Roga{- ki Slatini. Dolo~en del prebivalstva je è bil odvisen od zaposlitve v zdravili{~u. Zaradi novogradenj, preureditve ve~ine objektov ter zgraditve èlezni{ke proge Grobelno–Rogatec leta 1903, ki je olaj{ala prometno dostopnost Roga{ke Slatine, se je turisti~ni promet pred prvo svetovno vojno mo~no pove~al (slika 18). Vi{ek je dosegel leta 1912 (5300 gostov). Najve~ gostov je pri{lo iz deèle [tajerske (39 %), Ogrske (26 %), Hrva{ke (14 %) ter Zgornje in Spodnje Avstrije (9 %). Le 2 % gostov je pri{lo zunaj tedanje Avstro-Ogrske monarhije. Pred prvo svetovno vojno je bila Roga{ka Slatina eden najve~jih turisti~nih krajev na obmo~ju dana{nje Slovenije (Bled je leta 1913 obiskalo okoli 6000 gostov, Roga{ko Slatino pa 5200 gostov). • Obdobje med letoma 1914 in 1918: prva svetovna vojna je prekinila razvoj zdravili{~a. V tem ~asu so zdravili{ki objekti nudili zato~i{~e ranjenim avstrijskim vojakom. Leta 1917 so v ta namen zgradili Invalidski dom (kasneje imenovan Beograjski dom oziroma Vila Golf). V vojni naselje ni utrpelo vidne {kode. • Obdobje med letoma 1919 in 1940: med obema svetovnima vojnama so v osrednjem delu zdravili{~a zgradili le dana{nji hotel Park (1929) in hotel Slovenijo (1938), med privatnimi hoteli pa dana{- nji hotel Bo~ (1933) in Bohor (1935). Spomladi leta 1941 je zdravili{ka uprava razpolagala s 16 objekti, v katerih je bilo 1515 leì{~. V privatnih lasti je bilo {e okoli 600 leì{~ (v hotelu Bo~ in Bohor ter v ve~ kot 40 penzionih in vilah). Zasebni sektor je bil celo tako mo~an, da so leta 1938 v njem zabeleìli tretjino vseh no~itev. Turisti~ni promet je stagniral, saj se je {tevilo gostov gibalo od 5.000 do 8.000 na leto, {tevilo no~itev pa od 70.000 do 123.000 na leto (preglednica 23). Opazna sta dva vi{ka turisti~nega obiska, leta 1930 in leta 1938, ter mo~no zmanj{anje, za 40 %, v gospodarski krizi med letoma 1932 in 1934 (slika 18). Turisti~ni promet je imel {e vedno izrazito sezonski zna~aj, saj je bil do leta 1938, ko so zgradili hotela Slovenija, v zimski sezoni odprt le Beograjski dom. Vi{ek turisti~nega obiska je bil julija in avgusta (71 % vseh no~itev). Povpre~na dolìna bivanja gostov je bila 14 do 17 dni. Zaradi politi~nih sprememb in sprememb meja po prvi svetovni vojni se je bistveno spremenilo gravitacijsko zaledje zdravili{~a. Glavni turisti~ni tok je prihajal iz obmo~ja tedanje Jugoslavije (76 % doma~ih gostov je pri{lo iz Hrva{ke in Srbije in le 15 % iz obmo~ja Slovenije). Tuji gosti so v tridesetih letih predstavljali le okoli 15 do 24 % gostov. Najve~ jih je pri{lo iz Avstrije in Madàrske. Do leta 1927 se je naselje razvijajo kot zdravili{ki kraj z dominantno turisti~no funkcijo, po zgraditvi steklarne v Trì{~u (leta 1927) pa se je za~ela razvijati tudi industrija. Pred drugo svetovno vojno je bilo v zdravili{~u zaposlenih od 230 do 250 oseb (delo je bilo ve~inoma sezonsko) in prav toliko tudi v steklarni. • Obdobje med letoma 1941 in 1945: druga svetovna vojna je prekinila turisti~ni razvoj zdravili{~a, ki se je ponovno za~el z gradnjo hotela Slovenija in delovanjem zdravili{~a tudi v zimski sezoni. Med vojno so bili objekti zdravili{~a namenjeni oskrbi ranjenih nem{kih vojakov. Tu so bili tudi prisilni delavci in voja{ka {ola. • Obdobje med letoma 1946 in 1965: po drugi svetovni vojni je sledilo obdobje postopnega urejanja in obnove obstoje~ih namestitvenih objektov. Leta 1952 so v zdravili{~u razpolagali s 1185 leì{~i (40 % manj kot pred vojno). Objekte so obnovili in posodobili, kar je omogo~ilo njihovo postopno obra-tovanje ~ez celo leto. Kljub temu pa so bili objekti kategorizirani le v C- (57 % leì{~) in D-kategoriji (43 % leì{~). Zaradi spremembe drùbenega reda so z nacionalizacijo in drugimi ukrepi hotelske 186 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 namestitvene zmogljivosti koncentrirali pod upravo zdravili{~a (v drùbeni sektor), zasebni sektor pa je posedoval le leì{~a v zasebnih sobah. Leta 1965 je bilo v Roga{ki Slatini 1833 leì{~, od teh okoli 19 % v zasebnih sobah in po~itni{kih domovih (v katerih so zabeleìli okoli 10 % no~itev). ^eprav je obnova objektov potekala po~asi, je turisti~ni promet naglo nara{~al, zlasti na ra~un prevlade socialnega in zdravstvenega turizma. [tevilo gostov se je med letoma 1953 in 1965 pove- ~alo z okoli 10.000 na 22.000 na leto, {tevilo no~itev pa z okoli 150.000 na 320.000 na leto (slika 18). Povpre~ne dolìne bivanja gostov so se gibale od 11,5 do 13 dni (slika 26). Zdravili{~e je delovalo celo leto. V zimski polovici leta (to je od januarja do marca in od oktobra do decembra) so zabeleì- li okoli 30 % no~itev. Glavna sezona se je raz{irila na obdobje od junija do oktobra (slika 28). Tudi v tem obdobju so prevladovali gosti iz Hrva{ke (ki so ustvarili okoli 50 % no~itev) in Srbije (okoli 10 % no~itev). Gosti iz Slovenije so ustvarili le okoli 20 % no~itev. Po letu 1955 so za~eli prihajati prvi tujci, ki so leta 1965 ustvarili okoli 20 % vseh no~itev, ve~ina jih je pri{la iz Avstrije (slika 25). V tem obdobju je bila Roga{ka Slatina na{e najve~je zdravili{~e z okoli 40 % vseh no~itev v zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji, pri namestitvenih zmogljivostih pa je imela kar 42 % vseh leì{~. V {estdesetih letih je bilo v podjetju Zdravili{~e Roga{ka zaposlenih okoli 450, v Steklarni Roga{ka pa okoli 900 delavcev, tako da je industrija postala najpomembnej{a gospodarska dejavnost v Roga{ki Slatini. Za~ele so se razvijati tudi druge dejavnosti, kar vse je ugodno vplivalo na demografsko rast in na prostorsko {irjenje Roga{ke Slatine in naselij v okolici. • Obdobje med letoma 1966 in 1973: je obdobje krize in mo~nega zmanj{anja turisti~nega prometa v Roga{ki Slatini (pa tudi v drugih zdravili{~ih v Sloveniji). Povzro~ila ga je sprememba zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki je zaostrila kriterije glede po{iljanja zavarovancev zdravstvenega zavarovanja v zdravili{~a (ti so po drugi svetovni vojni predstavljali ve~ino obiskovalcev zdravili{~a). [tevilo gostov se je v tem obdobju gibalo okoli 23.000 na leto, {tevilo no~itev pa od 180.000 do 240.000 na leto (v primerjavi z letom 1965 se je {tevilo no~itev zmanj{alo za ve~ kot 40 %) (slika 18). Zaradi omejenega pla~evanja iz sklada zdravstvenega zavarovanja se je mo~no zmanj{ala tudi povpre~na dolìna bivanja gostov (na 8 do 10 dni) (slika 26). Doma~i gosti (iz Slovenije in drugih republik biv{e Jugoslavije), ki so {e leta 1965 ustvarili 80 % vseh no~itev, so leta 1967 ustvarili le 46 % no~itev. Delè no~itev tujih gostov je narasel na 45 do 50 %, ve~ina jih je pri{la iz Avstrije (slika 23). Zaradi slab{e opremljenosti hotelov je bila stopnja izkori{~enosti leì{~ nizka (35 do 40 %). Kar 20 % vseh leì{~ je bilo v zasebnih turisti~nih sobah, v katerih pa so zabeleìli le 6 do 9 % no~itev. Zaradi zmanj{anega obiska doma~ih gostov se je zdravili{~e moralo preusmeriti na pridobivanje novih gostov (samopla~nikov). Vendar pa v Roga{ki Slatini ni bilo sodobnih hotelskih zmogljivosti, ki bi gostom nudile kakovostne storitve, ve~ udobja ter omogo~ale {irjenje dejavnosti. Zaradi tega se je v tem obdobju za~el razvoj sodobnega zdravili{~a, kot ga poznamo danes. Najprej so zgradili stavbo Terapije (1965) in Pivnice (1967), kar je bistveno izbolj{alo zdravstveno-terapevtski del zdravili{~a. Sledilo je obdobje izgradnje sodobnih namestitvenih objektov. • Obdobje med letoma 1974 in 1990: je obdobje najve~jega turisti~nega razcveta Roga{ke Slatine. Leta 1974 so zgradili hotel Donat (ki je bil po 36 letih prvi novozgrajeni hotel v zdravili{~u), leta 1982 pa hotel Sava (slika 15). Nadomestila sta zastarele hotele, med katerimi so bili nekateri odprti le v poletni sezoni. [tevilo leì{~ je po zgraditvi hotela Sava leta 1982 doseglo svoj vi{ek leta 1983, ko so v Roga{- ki Slatini zabeleìli 2143 leì{~ (slika 16). Bilo je tako enako {tevilu pred drugo svetovno vojno, vendar pa se je bistveno izbolj{ala kvaliteta namestitvenih zmogljivosti. Med hotelskimi leì{~i (1838 leì{~ ali 86,7 %) jih je bila tretjina v A-kategoriji. Delè leì{~ v zasebnih sobah se je za~el zmanj{evati (10,9 % leì{~), saj so gosti raje bivali v hotelih, kjer so terapevtske in druge usluge v bliìni. Po letu 1983 se je {tevilo leì{~ za~elo zmanj{evati. K zmanj{evanju je pripomoglo prenehanje obratovanja nekaterih hotelskih objektov, ki so bili v slab{em stanju, odprti le v poletni sezoni in zato manj obiskani (Slatinski dom, Bohor, Turist). Leta 1991 je bilo v Roga{ki Slatini na voljo 1578 leì{~ (kar 89,8 % jih je bilo v hotelih). Osemdeseta leta so bila tudi obdobje z najve~jim {tevilom zaposlenih v Zdravili{~u Roga{ka: 1180 zaposlenih leta 1986 (v Steklarni Roga{ka 1790 delavcev). 187 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Z zgraditvijo sodobnih hotelov ter spremljevalnih objektov in naprav (konec osemdesetih let so zgradili {portni center z igri{~i na prostem, pokrito {portno dvorano z igri{~i za tenis, vadi{~e za golf in Beauty center) in ob vi{jem ìvljenjskem standardu gostov zdravili{~a, se je mo~no pove~al turisti~- ni promet. [tevilo gostov se je pove~alo na ve~ kot 44.000 (leta 1990), {tevilo no~itev pa je doseglo vi{ek leta 1985 (385.000 no~itev) (preglednica 21, slika 18). Povpre~ne dolìne bivanja gostov so bile 9 do 10 dni, a so se konec osemdesetih let zmanj{ale na 8 dni (slika 26). Kljub temu se je pove~a-la stopnja izkori{~enosti leì{~ (na okoli 55 %), saj se je z novozgrajenimi objekti mo~no pove~al turisti~ni obisk zunaj glavne sezone. Delè no~itev v zimski polovici leta je bil è okoli 40 %. Pri no~itvah gostov iz Slovenije in drugih republik biv{e Jugoslavije so v tem obdobju opazni trije vi{ki turisti~ne-ga obiska (poletni vi{ek julija in avgusta, spomladanski vi{ek maja in zimski vi{ek januarja), pri no~itvah tujih gostov pa sta opazna predsezonski in posezonski vi{ek, to je maja in septembra (slika 29). Tudi za to obdobje so zna~ilni visoki deleì no~itev gostov iz drugih republik biv{e Jugoslavije; ve~i-na jih je bila iz Hrva{ke (35 do 45 % no~itev). Pove~eval se je tudi delè no~itev tujih gostov (30 do 40 %; najve~ iz Italije in Avstrije pa tudi iz ZRN, Finske in Izraela), medtem ko so gosti iz Slovenije ustvarili le 25 do 30 % no~itev. @e konec osemdesetih let pa se je turisti~ni obisk iz drugih republik biv{e Jugoslavije za~el zmanj{evati (okoli 25 % no~itev) ter pove~evati obisk iz tujine (50 % no~itev) (sliki 23 in 25). V tem obdobju je bila Roga{ka Slatina po {tevilu no~itev {e vedno najve~je zdravili{~e v Sloveniji (z okoli 25 % vseh no~itev v zdravili{kih turisti~nih krajih in okoli 4 % vseh no~itev v Sloveniji). Vendar pa se je z razvojem turisti~ne infrastrukture in pove~evanjem turisti~nega prometa v drugih zdravili{~ih konec osemdesetih let za~el njen pomen zmanj{evati (slika 21). • Obdobje po letu 1991: je obdobje ponovne krize zdravili{~a. Posledica politi~nih sprememb in vojne na obmo~ju biv{e Jugoslavije, spremembe turisti~nih tokov in povpra{evanja turistov, pa tudi gospodarskih teàv v samem zdravili{~u, je mo~no zmanj{anje turisti~nega prometa v Roga{ki Slatini. V primerjavi z letom 1990 se je {tevilo no~itev leta 1991 zmanj{alo za 37 %, leta 1999 pa celo za 44 %, s 356.000 no~itev leta 1990 na 199.000 no~itev leta 1999 (preglednici 21 in 22, slika 18). Na zmanj{anje {tevila no~itev je vplival manj{i obisk doma~ih gostov (med letoma 1990 in 1999 se je {tevilo no~itev gostov iz Slovenije zmanj{alo za 18,6 %) ter skoraj popoln izpad gostov iz drugih republik biv{e Jugoslavije (v istem obdobju se je {tevilo njihovih no~itev zmanj{alo kar za 80,0 %) (slika 25). Leta 1999 so slednji zabeleìli le {e okoli 7 % no~itev (leta 1985 okoli 44 %). ^eprav se je zmanj{alo tudi {tevilo no~itev gostov iz Slovenije, pa se je ob manj{em {tevilu vseh no~itev njihov delè pove~al na okoli 40 % no~itev. ^e se po letu 1991 ne bi pove~alo {tevilo no~itev gostov iz tujine, bi bil upad turisti~nega prometa {e ve~ji. Tako so gosti iz tujine (brez gostov iz drugih republik biv{e Jugoslavije) edini, ki so po {tevilu no~itev leta 1997 presegli vrednosti iz rekordnega leta 1985. Najve~ tujih gostov prihaja iz Italije (27,5 % vseh no~itev leta 1999) in Avstrije (15,9 %) (sliki 23 in 25). Po letu 1995 se zopet pove- ~uje tudi turisti~ni obisk iz Izraela (4,1 %) in Rusije (6,2 %). Povpre~ne dolìne bivanja gostov so se skraj{ale na 6 dni: pri gostih iz Slovenije je bila leta 1999 le 5,2 dneva, pri tujih gostih pa 6,5 dneva (slika 26). Zmanj{anju so pripomogle razmeroma visoke cene (vsaj tako menijo anketirani gosti samopla~niki), zmanj{an delè gostov, ki jih je v zdravili{~e napotilo zdravstveno zavarovanje in pove~an delè gostov, ki so v Roga{ko Slatino pri{li le na zdravni{ke preglede, kraj{o zdravstveno preventivo in na po~itnice. Pove~al se je tudi delè gostov, ki so se v Roga{ki Slatini udeleìli {tevilnih seminarjev. Zna~ilna je tudi druga~na sezonska razporeditev no~itev. Izpadel je izrazit poletni vi{ek in no~itve so se razporedile ~ez celo leto. Obstajajo {tirje vi{ki turisti~nega obiska (marca, maja, avgusta in oktobra) in dva nìka (decembra in januarja). Tak{na razporeditev no~itev je posledica prevladujo~e-ga deleà tujih gostov, ki razen avgusta, prihajajo v zdravili{~e predvsem spomladi in jeseni (slika 29). V tem obdobju se je turisti~ni obisk skoraj popolnoma koncentriral v hotelskih namestitvenih objektih (99 % vseh no~itev v naselju). Kar 76 % vseh hotelskih no~itev so zabeleìli v hotelih Sava, Donat, Slovenija in Zdravili{ki dom (Grand hotel). Zaradi nizkega deleà zasedenosti so bili nakateri starej{i 188 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 100: [tevilo no~itev (v tiso~ih) v Roga{ki Slatini in izbranih zdravili{kih krajih v Sloveniji med letoma 1935 in 1999 (Letni pregledi turizma SURS). ^ateòb Savi Moravske Pod~etrtek Roga{ka (^ate{ke Toplice) Dobrna Toplice (Atomske Toplice) Radenci Slatina leto no~itve1 indeks1 no~itve indeks no~itve indeks no~itve indeks no~itve indeks no~itve indeks 1935 3 0,7 57 66,3 – – – – 16 12,1 108 54,3 1940 3 0,7 55 64,0 – – – – 13 9,8 95 47,7 1945 – – – – – – – – – – – – 1950 20 4,8 62 72,1 – – – – 35 26,5 154 77,4 1955 20 4,8 57 66,3 – – – – 40 30,3 135 67,8 1960 27 6,5 110 127,9 – – – – 48 36,4 244 122,6 1965 50 12,1 155 180,2 – – – – 87 65,9 323 162,3 1970 64 15,5 97 112,8 24 9,6 – – 84 63,6 227 114,1 1975 101 24,5 136 158,1 43 17,1 – – 117 88,6 303 152,3 1980 161 39,0 134 155,8 87 34,7 93 38,0 174 131,8 340 170,9 1985 230 55,7 163 189,5 175 69,7 100 40,8 166 125,8 385 193,5 1990 373 90,3 146 169,8 204 81,3 194 79,2 135 102,3 357 179,4 1995 441 106,8 117 136,0 242 96,4 218 89,0 104 78,8 231 116,1 1999 413 100,0 86 100,0 251 100,0 245 100,0 132 100,0 199 100,0 Opomba: 1 {tevilo no~itev v tiso~ih; 2 indeks {tevila no~itev glede na leto 1999. 200 175 150 je leto 1999) va 125 v (osno 100 vila no~ite 75 50 indeks gibanja {te 25 0 1935 1940 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 1999 leto ^ate{ke Toplice Dobrna Moravske Toplice Atomske Toplice Radenci Roga{ka Slatina Slika 55: Indeks gibanja {tevila no~itev (osnova je leto 1999) v Roga{ki Slatini in izbranih zdravili{kih krajih v Sloveniji med letoma 1935 in 1999 (ugotavljanje krivulje turisti~nega razvoja na osnovi Butlerjevega modela razvoja turisti~nega kraja). 189 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat objekti zaprti (preglednica 32) ali prodani. Beograjski dom je preurejen v zasebne turisti~ne apartmaje (Vila Golf), Slatinski dom v aparthotel Slatina, hotel Turist pa v sedè nove ob~ine Roga{ka Slatina. Hotela Ljubljanski dom in Trst è ve~ ~asa ne obratujeta. Leta 1999 so v Roga{ki Slatini zabeleìli le {e 1130 leì{~, kar predstavlja zmanj{anje za 47,2 % v primerjavi z letom 1983, oziroma 28,4 % v primerjavi z letom 1991 (slika 16). V hotelskih objektih je bilo kar 91,5 % vseh leì{~. Razvoj drugih zdravili{kih turisti~nih krajev v Sloveniji, ki so se z zgraditvijo sodobnih {portno-rekreacijskih objektov v veliki meri preusmerili v rekreacijski, po~itni{ki, sindikalni in izletni{ki turizem, je vplival na dejstvo, da Roga{ka Slatina po letu 1990 (kjer je turisti~na ponudba ostala pretèno le na osnovi zdravilnih u~inkov mineralne vode ter zdravstvenih in zdravstveno-preventivnih storitev) glede na {tevilo no~itev ni ve~ najve~ji zdravili{ki turisti~ni kraj v Sloveniji. @e leta 1990 so jo prehitele ^ate{ke Toplice, leta 1995 Moravske Toplice in leta 1996 Atomske Toplice (slika 21). V vseh treh zdravili{~ih se je obseg turisti~nega prometa po letu 1991 pove~eval, medtem ko se je v Roga{ki Slatini zmanj{eval. Leta 1999 so v Roga{ki Slatini zabeleìli le {e 10,6 % vseh no~itev v zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji (za primerjavo: 41,9 % leta 1960 in 24,9 % leta 1985). Zmanj- {al se je tudi pomen Roga{ke Slatine med drugimi turisti~nimi kraji v Sloveniji. Do leta 1990 je Roga{ka Slatina sodila med pet turisti~nih krajev z najve~jim {tevilom no~itev v Sloveniji, leta 1999 pa se je uvrstila na deveto mesto (s 3,3 % vseh no~itev v Sloveniji; za primerjavo: 8,6 % leta 1960 in 4,4 % leta 1985). Tak{no stanje prikazuje tudi krivulja turisti~nega razvoja v Roga{ki Slatini, ki sem jo primerjal s krivuljo, ki jo prikazuje Butlerjev model razvoja turisti~nega kraja (predstavljen v drugem poglavju). Ker sem v primerjavo vklju~il tudi nekatere izbrane zdravili{ke turisti~ne kraje v Sloveniji, sem {tevilo no~itev nadomestil z indeksom gibanja {tevila no~itev (osnova je {tevilo no~itev leta 1999) (slika 55). Rezultati primerjave kaèjo, da je turisti~ni promet v Roga{ki Slatini prehajal skozi razli~na obdobja (stopnje) pospe{enega turisti~nega razvoja (3. stopnja po Butlerju) in utrditve turisti~nega prometa (4. stopnja), ki ga je prinesla novozgrajena ali obnovljena turisti~na infrastruktura (na primer med letoma 1841 in 1860, 1903 in 1914, 1926 in 1930, 1955 in 1965, 1974 in 1979, 1984 in 1990). Ta obdobja so prekinjala posamezna krizna obdobja (zaradi razli~nih politi~nih, gospodarskih, administrativnih in drugih vzrokov), ko je pri{lo do stagnacije (5. stopnja) ter ve~jega zmanj{anja {tevila no~itev (na primer med prvo in drugo svetovno vojno, med letoma 1967 in 1969 ter po letu 1990) ali manj{ega zmanj{anja {tevila no~itev (na primer med letoma 1932 in 1934 ter 1982 in 1983). Sedanji turisti~ni razvoj v Roga{ki Slatini se najahaja na 6. stopnji Butlerjevega modela, saj je pri{- lo do najbolj intenzivnega zmanj{anja turisti~nega obiska po drugi svetovni vojni. ^e ne bo pri{lo do novih vlaganj, prenovitve obstoje~ih turisti~nih zmogljivosti ter {irjenja in izbolj{anja turisti~ne ponudbe, ki bo pritegnila nove turisti~ne tokove v zdravili{~e, se bo sedanje stanje nadaljevalo. V primerjavi z nekaterimi izbranimi zdravili{kimi turisti~nimi kraji v Sloveniji podobno stanje izkazujeta tudi Dobrna in Radenci. Tudi v teh zdravili{~ih v osemdesetih in devetdesetih letih ni bilo ve~- jih investicij v namestitvene zmogljivosti in {irjenje turisti~ne ponudbe, zato se je krivulja po letu 1985 obrnila navzdol. Vendar pa se turisti~ni obisk v Radencih po zgraditvi novih rekreacijskih objektov (termalnega kopali{~a) zopet pove~uje, medtem ko se je v Dobrni (kjer se turisti~na ponudba, podobno kot v Roga{ki Slatini, ni spremenila) zmanj{alo celo na raven iz petdesetih let. Nasprotno pa se ^ate{ke Toplice, Moravske Toplice in Atomske Toplice intenzivno turisti~no razvijajo. Razvoj je v devetdesetih letih vzpodbudilo {irjenje turisti~ne ponudbe z nezdravili{kimi aktivnostmi (na primer dopustni{ki, rekreacijski in izletni{ki turizem) ter gradnja pretèno nehotelskih preno~itvenih objektov (apartmajska stanovanja in podobno). 10.2. DEJAVNIKI TURISTI^NEGA RAZVOJA V ROGA[KI SLATINI Na osnovi predstavljene dinamike turisti~nega razvoja Roga{ke Slatine lahko ugotovimo, da je Roga{- ka Slatina doìvljala razli~na ter bolj ali manj izrazita obdobja turisti~nega razvoja (napredovanje, stagnacija, nazadovanje). Obdobja so odraz vpliva razli~nih dejavnikov turisti~nega razvoja. Na 190 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 eni strani so na turisti~ni razvoj vplivali dejavniki, ki izvirajo iz sistema turizma (turisti~ni potencial, spremembe v turisti~ni ponudbi in povpra{evanju), na drugi strani pa dejavniki zunaj sistema turizma (razni ekonomski, tehnolo{ki, socialni, politi~ni in drugi dejavniki). V prvi vrsti so turisti~ni razvoj Roga{ke Slatine omogo~ile naravne danosti (turisti~ni potencial). Poseben pomen ima dejstvo, da je zdravilna mineralna voda z visoko vsebnostjo magnezija in s svojimi indikacijami skozi dolgoletno razvojno obdobje zadràla sloves uspe{nega zdravilnega sredstva in {e danes (ob sodobni zdravstveno-terapevtski ponudbi) predstavlja najpomembnej{i element turisti~- ne ponudbe in njen prepoznaven znak, ki lo~i zdravili{~e v Roga{ki Slatini od drugih zdravili{~ in ga dela svetovno znanega. Izkori{~anje turisti~nega potenciala je omogo~il razvoj turisti~ne ponudbe, zlasti namestitvenih in zdravstveno-terapevtskih objektov. Pri tem je pomembno vlogo igralo tudi turisti~no povpra{evanje. Turisti~na ponudba in turisti~no povpra{evanje namre~ delujeta vzajemno, zato sta skozi razli~na obdobja neposredno vplivala drug na drugega in vzpodbujala ali zavirala turisti~ni razvoj. Tako so v posameznih obdobjih nove ali obnovljene namestitvene zmogljivosti in druga turisti~na infrastruktura vplivale na pove~ano turisti~no povpra{evanje in s tem dale nov impulz turisti~nemu razvoju, obenem pa je tudi turisti~no povpra{evanje vplivalo na obseg in sestavo turisti~ne ponudbe. Najbolj zna~ilen element turisti~ne ponudbe so namestitvene zmogljivosti. V Roga{ki Slatini lahko obseg in sestavo namestitvenih zmogljivosti spremljamo od za~etka delovanja zdravili{~a v 19. stoletju. Velja ugotovitev, da je vsakemu obdobju izgradnje novih namestitvenih objektov ali obnove obstoje~ih objektov sledilo obdobje intenzivnega pove~anja turisti~nega prometa. Najbolj zna~ilna obdobja pospe{enega turisti~nega razvoja in pove~evanja turisti~nega prometa so: • obdobje med letoma 1841 in 1860: v Roga{ki Slatini so zgradili prve ve~je hotelske objekte (dana{- nje najstarej{e jedro zdravili{~a), • obdobje med letoma 1903 in 1914: staro jedro zdravili{~a so raz{irili z novimi hotelskimi objekti, obnovili so obstoje~e objekte, zgradili so sodobno Hidroterapijo, • obdobje med letoma 1950 in 1960: obnovili so obstoje~e hotelske objekte, kar je omogo~ilo delovanje zdravili{~a ~ez celo leto, • obdobje med letoma 1965 in 1967 ter 1974 in 1990: v prvem obdobju so zgradili sodoben zdravstveno-terapevtski del zdravili{~a (Terapija, Pivnica), v drugem obdobju pa sodobne hotelske objekte (Donat, Sava) ter obnovili starej{e objekte. Sledila je tudi gradnja druge turisti~ne infrastrukture, ki je dopolnila turisti~no ponudbo s {portno-rekreacijskimi objekti in napravami ter drugimi dejavnostmi. Zaradi raz{iritve in obnove turisti~ne ponudbe je postalo zdravili{~e v teh obdobjih bolj privla~no za obiskovalce in turisti~ni obisk se je mo~no pove~al. Na drugi strani pa je opaziti stagnacijo (ali celo zmanj{anje) turisti~nega obiska v obdobjih, ko v zdravili{~u dalj ~asa ni bilo ve~jih investicij in {irjenja turisti~ne ponudbe (na primer v drugi polovici 19. stoletja, med obema svetovnima vojnama, med letoma 1965 in 1974, po letu 1990). Na turisti~ni razvoj v Roga{ki Slatini je vplivalo tudi turisti~no povpra{evanje, ki se kaè v dina-miki turisti~nega obiska ter v motivih in navadah gostov (katerim se prilagajajo turisti~na ponudba in storitve). V za~etnem obdobju razvoja zdravili{~a (v 19. stoletju) je bil zdravstveni turizem v Roga{ki Slatini namenjen zgolj vi{jemu socialnemu sloju. Poleg balneoterapije so gostje v zdravili{~u zadovoljevali tudi razli~ne druàbne motive. Zadovoljevanju teh motivov je sledila ureditev za tisto obdobje mogo~nih hotelskih namestitvenih objektov (sredi agrarne pokrajine) in ureditev zdravili{kega parka kot osrednjega obmo~ja za preìvljanje prostega ~asa in druènja gostov v zdravili{~u. Parkovna ureditev zdravili{ke-ga kraja, ki je povezana z organiziranimi kulturnimi in druàbnimi prireditvami, je imela namre~ tudi pomembno funkcijo splo{ne terapije. V tem obdobju so uredili tudi pokrito sprehajali{~e (v nadaljevanju »drugega« Zdravili{kega doma) ter {ir{o okolico zdravili{~a. S pove~evanjem deleà gostov, ki so pri{li v zdravili{~e na zdravljenje in rehabilitacijo, se je ve~a-la tudi potreba po specializirani zdravstveno-terapevtski ponudbi. Samostojen objekt za zdravstve-191 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat ne terapije so zgradili è leta 1904 (Hidroterapija). Po drugi svetovni vojni, ko je v zdravili{~u prevladal socialni in zdravstveni turizem, pa so zgradili sodobno Terapijo (1965) in Pivnico (1967), ki sta omogo- ~ili raz{iritev in izbolj{anje zdravstvenih in terapevtskih postopkov v zdravili{~u, obenem pa vplivali tudi na pove~an turisti~ni obisk. V tem obdobju je bila primarna aktivnost gostov izvajanje specialne terapije (pitje mineralne vode, razli~ni zdravstveno-terapevtski postopki) in splo{ne terapije (sprehajanje v zdravili{kem parku in blì- nji okolici, obisk kulturnih prireditev in podobno). Zaradi tega so gosti zdravili{~a kot najpomembnej{e zna~ilnosti turisti~ne ponudbe navajali kakovostne namestitvene zmogljivosti in zdravstvene storitve, kakovostne gostinske usluge (zlasti hrana), urejene sprehajalne poti in mirno zdravili{ko okolje. V poletnem ~asu so se klasi~nim zdravili{kim gostom sicer pridruìli tudi drugi gosti, vendar pa sta bila zanje najpomembnej{a motiva sprostitev in zdravstvena preventiva, medtem ko {portne in rekreacijske aktivnosti ve~inoma niso bile pomembne. Ko je v zadnjem desetletju del zdravili{kih krajev v Sloveniji (zlasti tisti z zmogljivimi termalnimi voda-mi) za~el {iriti turisti~no ponudbo tudi za doìvljajsko in {portno-rekreacijsko zahtevne goste (katerim so primarne po~itni{ke in rekreacijske aktivnosti, kot na primer plavanje in razli~ne igre v vodi, tenis, kolesarjenje, golf, razli~ne oblike zabave, kulturne prireditve in podobno), se je tudi v Roga{ki Slatini pojavila dilema o mònem dopolnjevanju oziroma prilagajanju turisti~ne ponudbe tej skupini turisti~ne-ga povpra{evanja. Sredi osemdesetih let se je zdravili{~e v Roga{ki Slatini (ob {e vedno prevladujo~ih klasi~nih zdravili{kih gostih) usmerilo tudi na pridobivanje drugih segmentov turisti~ne klientele. Tovrstni gosti pa imajo druga~ne zahteve, med katerimi so (poleg kvalitetnih namestitvenih in zdravstvenih storitev) v prvi vrsti tudi pogoji za tako imenovano »mehko« rekreacijo. Zato je zdravili{~e v tem obdobju za~elo {iriti svojo ponudbo s {portno-rekreacijskimi objekti in napravami ({portni center z igri{~i na prostem in smu~i{~em na Janini, pokrita dvorana za tenis, vadi{~e za golf) in drugimi objekti (Beauty center, Dentalni studio, Casino). Obenem je bilo treba zgraditi sodobne namestitvene objekte in razviti nove turisti~ne programe. Na ta na~in se je klasi~na zdravili{ka sestava turisti~ne ponudbe v Roga{ki Slatini delno prestrukturirala v ve~funkcionalno zdravili{ko in rekreacijsko turisti~no ponudbo za razli~ne skupine gostov (~eprav je {e vedno osnovna zdravili{ko-terapevtska ponudba). Pomembno vlogo ima pri tem tudi za~etek delovanja termalnega kopali{~a (leta 1998), ki predstavlja eno izmed pomembnih mònosti, da pride do ponovnega vzpona turisti~nega prometa v Roga{ki Slatini (opomba: po mnenju anketiranih gostov zdravili{~a med letoma 1994 in 1997 je bilo prav pomanjkanje vodnih povr{in, oziroma objektov za plavanje, najve~ja pomanjkljivost v Roga{ki Slatini). Opozoriti pa velja na lokacijo Termalne riviere (ob PTC Sonce). Gosti zdravili{~a menijo, da je preve~ oddaljena od osrednjega zdravili{ko-turisti~nega dela, kar pride predvsem do izraza v hladnej{ih dneh. Ne glede na vloène napore za pridobivanje tudi drugih skupin gostov, po rezultatih anketiranja o prevladujo~ih motivih za obisk zdravili{~a v Roga{ki Slatini (v katero je bilo med letoma 1994 in 1997 vklju~enih 1300 gostov), {e vedno najve~ gostov (48 %) prihaja v zdravili{~e zaradi zdravljenja in rehabilitacije. Najpogostej{i so sladkorni bolniki, bolniki s teàvami èlod~ne sluznice, òl~a, jeter, vnetja ~revesa, z gastritisom in podobno. Med njimi jih je 38 % v zdravili{~e napotilo zdravstveno zavarovanje, 54 % pa je bilo samopla~nikov. Zdravstveni motiv je najpogosteje zastopan pri gostih, ki so starej- {i od 50 let (51 % anketirancev v tej starosti) ter pri gostih iz Slovenije in Hrva{ke (56 %). 57 % gostov s tem motivom je pri{lo v zdravili{~e prvi~. 23 % anketiranih gostov se ni moglo odlo~iti za primaren motiv obiska zdravili{~a. Izjavili so, da so pri{li v Roga{ko Slatino zaradi kombinacije ohranitve zdravja in oddiha; to je zaradi tako imenovane zdravstvene preventive. Ta motiv je nadpovpre~no prisoten pri starej{ih gostih (pri 28 % gostov, ki so starej{i od 70 let) in pri gostih, ki so bili v Roga{ki Slatini è ve~krat (pri 50 % gostov, ki so bili v Roga{- ki Slatini è ve~ kot petkrat). Na spremembe v turisti~nem povpra{evanju bi lahko kazalo dejstvo, da je kar 24 % gostov izjavilo, da so pri{li v zdravili{~e na dopust (oddih, sprostitev, rekreacijo). Vendar pa med njimi le petina gostov 192 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 ni imela kak{ne od terapij, kar kaè na dejstvo, da so tudi ti gosti pri{li v Roga{ko Slatino pretèno iz preventivnih vzrokov. Kar 66 % jih je pri{lo v zdravili{~e s partnerjem ali svojcem (velik delè kot spremljevalci gosta, ki je pri{el na zdravljenje) ali v organizirani turisti~ni skupini. Bolj pogosto so bili zastopani gosti v starosti do 50 let (36 %) in gosti iz tujine (41 %). 60 % jih je bilo v Roga{ki Slatini è vsaj enkrat. Spremembe v turisti~nem povpra{evanju so vplivale tudi na manj{i obisk zasebnih namestitvenih zmogljivosti (zlasti zasebnih sob). Pred drugo svetovno vojno so v njih zabeleìli ve~ kot 30 % vseh no~itev v Roga{ki Slatini, v {estdesetih in sedemdesetih letih okoli 10 % no~itev, v osemdesetih letih okoli 5 % no~itev in v devetdesetih letih manj kot 1 % no~itev. Turisti~na ponudba se je popolnoma kon-centrirala (z redkimi izjemami) v osrednji zdravili{ko-turisti~ni coni pod okriljem Zdravili{~a Roga{ka, oziroma podjetij, ki imajo zdaj v lasti ali upravljajo s hoteli. Turisti~ni razvoj v Roga{ki Slatini pa ni bil odvisen le od sprememb in dinamike turisti~ne ponudbe in povpra{evanja, temve~ so nanj vplivali tudi {tevilni zunanji dejavniki. V posameznih obdobjih so imeli celo odlo~ilen pomen (na primer zaradi vojne ali politi~nih in gospodarskih sprememb). Na turisti~ni razvoj so imele velik vpliv razli~ne politi~ne razmere. Te so najbolj izrazito vplivale ob vojnah. Med prvo in drugo svetovno vojno je zamrla turisti~na dejavnost, saj so bili zdravili{ki objekti namenjeni oskrbi ranjenih vojakov in drugih oseb. Objekti so utrpeli tudi manj{o ali ve~jo {kodo, kar je vplivalo na po~asnej{e oìvljanje turisti~ne dejavnosti po vojni. Na turisti~ni razvoj je pomembno vplivala tudi vojna v Sloveniji (leta 1991 se je zelo zmanj{al obisk tujih gostov) ter na obmo~ju drugih republik biv{e Jugoslavije (zmanj{al se je tudi turisti~ni obisk s teh obmo~ih, povsem pa je bil ukinjen tako imenovani zdravstveni turizem za regeneracijo zaposlenih iz velikih gospodarskih sistemov z obmo~- ja nekdanje Jugoslavije). Tako se je {tevilo no~itev v Roga{ki Slatini med letoma 1990 in 1996 zmanj- {alo za ve~ kot 40 % (slika 25). V dolgoletnem turisti~nem razvoju Roga{ke Slatine so politi~ne razmere vplivale tudi na spremembo meja v gravitacijskem obmo~ju zdravili{~a in s tem na spremembo turisti~nih tokov v zdravili{- ~e. Pred prvo svetovno vojno je Roga{ka Slatina sodila v Avstrijsko cesarstvo in nato v Avstro-Ogrsko monarhijo in s tega obmo~ja je pri{lo v zdravili{~e kar 98 % vseh gostov (zlasti iz Dunaja, Graza, Zagreba in Budimpe{te). Po prvi svetovni vojni je zdravili{~e pre{lo v obmo~je nekdanje Jugoslavije, odko-der je pri{lo v zdravili{~e kar 80 do 90 % gostov (ve~ina iz Hrva{ke in Srbije; zlasti iz Zagreba in Beograda). Z obmo~ja Avstrije in Madàrske je v tem obdobju pri{lo manj kot 15 % gostov. Zaradi spremembe politi~nega sistema in drùbenega reda se je po drugi svetovni vojni delè tujih gostov do sredine {estdesetih let le po~asi ve~al. Tako so celotno povojno obdobje do leta 1987 v Roga{- ki Slatini zabeleìli najve~ no~itev gosti iz Hrva{ke. Gosti iz Slovenije so bili {ele na drugem mestu, med tujimi gosti pa so do leta 1989 najve~ no~itev zabeleìli gosti iz Avstrije. Nastanek novih dràv na obmo~ju nekdanje Jugoslavije in vojne razmere so po letu 1991 vplivale na ponovno preusmeritev turisti~nih tokov. Gosti iz Slovenije, ki so po {tevilu no~itev {ele leta 1987 presegli goste iz Hrva{ke, so po letu 1991 postali najpomembnej{a skupina gostov v Roga{ki Slatini (med letoma 1991 in 1999 so ustvarili 35 do 45 % no~itev). Dotok gostov iz drugih republik biv{e Jugoslavije (ki so {e leta 1985 ustvarili okoli 45 % no~itev) je skoraj popolnoma usahnil (leta 1999 so zabeleìli le 6,7 % no~itev; med njimi najve~ gosti iz Hrva{ke). Spremenilo pa se je tudi gravitacijsko obmo~je tujih gostov. Po letu 1991 so postali najpomembnej{a skupina tujih gostov gosti iz Italije (leta 1999 so zabeleìli 27,5 % no~itev), sledijo jim gosti iz Avstrije (katerih delè se je zmanj{al na 15,9, % no~itev). Med zunanjimi dejavniki so na turisti~ni razvoj vplivale tudi razli~ne drùbene in gospodarske razmere. Znano je, da na turisti~no povpra{evanje in ponudbo pomembno vpliva trenutni gospodarski polo- àj v dràvi in svetu. Ugodne gospodarske in drùbene razmere so tako v posameznih obdobjih vzpodbujale turisti~ni razvoj in gradnjo turisti~ne infrastrukture ter vzpodbujale doma~i in mednarodni turisti~ni promet (na primer sredi 19. stoletja, pred prvo svetovno vojno, sredi sedemdesetih in osemdesetih let). Bila pa so tudi obdobja, ko je turisti~ni razvoj zastal in je pri{lo do stagnacije ali nazado-vanja turisti~nega obiska (na primer ob gospodarski krizi konec 19. stoletja in sredi tridesetih let 20. stoletja). Turisti~ni razvoj je stagniral tudi po drugi svetovni vojni, ko je pri{lo do spremembe lastni{tva zdravili{- 193 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat ~a in je imel turizem zgolj socialno funkcijo in ne ekonomske. V tem obdobju se je vzpodbujal le doma- ~i turizem. Pomembno obdobje v turisti~nem razvoju Roga{ke Slatine predstavlja tudi za~etek razvoja industrije po letu 1927 in {e zlasti po drugi svetovni vojni. Do tega obdobja se je naselje razvijalo kot zdravili{ki kraj z dominantno turisti~no funkcijo (v povezavi z vrsto spremljevalnih dejavnosti, kot so gostinstvo, trgovina, uslùnostne dejavnosti, promet), ki je odlo~ilno vplivala na razvoj celotnega naselja. Po drugi svetovni vojni je prevladujo~ dejavnik gospodarskega razvoja postala industrija, obenem pa je Roga{- ka Slatina tudi z razvojem drugih terciarnih in kvartarnih dejavnosti postala vse bolj polifunkcionalni turisti~ni kraj, v katerem je turisti~na dejavnost le ena od dejavnosti in vezana le na osrednji zdravili{ko-turisti~- ni del naselja. Eno najve~jih kriz turisti~nega prometa so sredi {estdesetih let povzro~ile tudi administrativne spremembe zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki so zaostrile kriterije glede po{iljanja zavarovancev zdravstvenega zavarovanja v zdravili{~e (ti so po drugi svetovni vojni predstavljali ve~ino obiskovalcev zdravili{~a). Zaradi zmanj{anega obiska doma~ih gostov se je zdravili{~e moralo preusmeriti na pridobivanje novih gostov (samopla~nikov). Zato pa so bile potrebne sodobne namestitvene zmogljivosti, ki bi gostom nudile kakovostnej{e storitve in ve~ udobja ter bi omogo~ale {irjenje dejavnosti. Vpliv drùbenih in gospodarskih razmer se kaè tudi v razvoju po letu 1991, ko je v obdobju ve~- kratnega spreminjanja lastni{kih razmer in zaostrenih pogojev tr`nega gospodarstva pri{lo do velikega zmanj{anja turisti~nega obiska in ene najve~jih kriz v zgodovini zdravili{~a v Roga{ki Slatini ({tevilo no~itev se je zmanj{alo za ve~ kot 40 % in je bilo leta 1999 enako kot leta 1968 in pred letom 1958). ^e povzamem glavne ugotovitve, ki opredeljujejo obdobja turisti~nega razvoja v Roga{ki Slatini, lahko ugotovim, da izrazito izstopata dve osnovni ~asovni razvojni obdobji v turisti~nem razvoju Roga{ke Slatine: • 1. obdobje: obsega obdobje do konca druge svetovne vojne in ga v zgodovini evropskega turizma ozna~ujemo kot za~etno in razvojno obdobje turizma. Glavna zna~ilnost tega obdobja je, da so bili v turisti~na potovanja vklju~eni ve~inoma le premòni sloji prebivalstva. Tako je Roga{ka Slatina v poletni sezoni pred prvo svetovno vojno predstavljala pomemb- no zbirali{~e elitnega in premònega prebivalstva iz takratne deèle [tajerske, Hrva{ke in Ogrske, po prvi svetovni vojni pa predvsem iz Savske in Donavske banovine, {e zlasti iz Zagreba in Beograda. Gostov iz obmo~ja dana{nje Slovenije je bilo razmeroma malo. Turisti~ni promet je bil vezan le na poletno sezono in je le po~asi nara{~al; vi{ek je dosegel pred prvo in pred drugo svetovno vojno. Vidni rezultat tega obdobja je staro jedro zdravili{~a z mogo~nimi hotelskimi objekti sredi tedanje agrarne pokrajine ter urejen zdravili{ki park in okolica zdravili{~a. • 2. obdobje: sledi po drugi svetovni vojni in ga ozna~ujemo kot obdobje organiziranega in insti-tucionaliziranega turizma. Tesno je povezano z gospodarskim razvojem v zahodnih industrijsko razvitih dràvah in z zvi{anjem ìvljenjskega standarda, kar je omogo~ilo pove~ano turisti~no ponudbo in povpra{evanje. S tem se je za~ela razvijati tako imenovana turisti~na industrija, ki je omogo~ila tudi {ir{im mnoìcam turistov, da so se udeleèvali turisti~nih potovanj. V tem obdobju so z razli~nimi socialnimi ukrepi oziroma olaj{avami omogo~ili vklju~evanje v turizem razmeroma {irokim mnoìcam tudi v nekdanjih evropskih socialisti~nih dràvah. Zaradi velikega pove~anja turisti~nega prometa lahko ozna~imo to obdobje tudi kot obdobje mnoì~nega turizma. V Roga{ki Slatini je obdobje povezano z velikim pove~anjem turisti~nega prometa, ki je po drugi svetovni vojni temeljilo predvsem na socialnem in zdravstvenem turizmu. V sedemdesetih, {e zlasti pa v osemdesetih letih je zdravili{~e (ob vse ve~ji konkurenci drugih zdravili{~) za~e-lo {iriti svojo turisti~no ponudbo tudi na druge ciljne skupine gostov. Konec osemdesetih let je pri{lo do dopolnitve klasi~ne zdravili{ko-turisti~ne ponudbe z rekreacijsko-turisti~no 194 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 ponudbo (~eprav {e vedno prevladujejo klasi~ni zdravili{ki gosti). Odprtost meja ter {irjenje in visoka kvaliteta turisti~ne ponudbe je vplivala na pove~evanje mednarodnih turisti~nih tokov (pre-vsem iz obmo~ja Srednje Evrope). Vidni u~inek tega obdobja so raz{iritev zdravili{kega jedra z novimi objekti za namestitev gostov in specializirano zdravstveno-terapevtsko ponudbo, z objekti in napravami za {port, rekreacijo in zabavo gostov ter raznimi oskrbno-storitvenimi dejavnostmi. Zaradi vpliva razli~nih dejavnikov iz sistema turizma in zunaj njega, obe obdobji turisti~nega razvoja Roga{ke Slatine nista potekali premo~rtno Znotraj obeh obdobij so o~itna ve~ja ali manj{a nihanja (vzponi in padci), ki so posledica vpliva razli~nih dejavnikov. [e posebej so pomembni naslednji dejavniki, ki so s turisti~nim povpra{evanjem vplivali tudi na turisti~no ponudbo v Roga{ki Slatini: • Naravne danosti: imajo pomemben vpliv na rast turisti~nega povra{evanja pa tudi na sestavo in oblike turisti~ne ponudbe. Poseben pomen ima dejstvo, da je zdravilna mineralna voda z visoko vsebnostjo magnezija in s svojimi indikacijami skozi dolgoletno razvojno obdobje zadràla sloves uspe{nega zdravilnega sredstva in {e danes (ob sodobni zdravstveno-terapevtski ponudbi) predstavlja najpomembnej{i element turisti~ne ponudbe in njen prepoznaven znak, ki lo~i zdravili{~e v Roga{ki Slatini od drugih zdravili{~. • Razvoj turisti~ne ponudbe, zlasti namestitvenih objektov: vsakemu obdobju izgradnje novih namestitvenih objektov ali obnove obstoje~ih objektov je sledilo obdobje pove~anja turisti~nega prometa (na primer med letoma 1841 in 1860, 1903 in 1914, 1950 in 1960, 1974 in 1990). • Razvoj druge turisti~ne ponudbe: izgraditev objektov s specializirano zdravstveno-terapevtsko ponudbo (leta 1904, 1965, 1967) je omogo~ila raz{iritev in izbolj{anje te dejavnosti in vplivala na pove~anje turisti~nega prometa, zlasti tistih gostov, ki jim je v zdravili{~u primarna aktivnost specialna terapija. Konec osemdesetih let se je turisti~na ponudba za~ela {iriti tudi z objekti in napravami za {port in rekreacijo, za zabavo in druge dejavnosti (na primer Beauty center in podobno) ter se iz klasi~ne zdravili{ke ponudbe prestrukturirala v ve~funkcionalno zdravili{ko in rekreacijsko ponudbo. • Politi~ni vplivi: politi~ne razmere in spremembe dràvnih meja so vplivale na preusmeritev turisti~nih tokov po prvi svetovni vojni (spremenilo se je gravitacijsko obmo~je zdravili{~a). Zaradi spremembe politi~nega sistema in drùbenega reda se je po drugi svetovni vojni bistveno zmanj- {al obisk tujih gostov, ki pa se je konec {estdesetih let (zaradi odprtih meja; v nasprotju z drugimi nekdanjimi socialisti~nimi dràvami) za~el zopet pove~evati. Velik vpliv je imela tudi vojna v Sloveniji (leta 1991) in na obmo~ju nekdanje Jugoslavije. • Drùbeni vplivi (vrednote, tradicija, socialna politika): so pomembno vplivali zlasti po drugi svetovni vojni. Zelo velik vpliv na turisti~no povpra{evanje je imela socialna politika, ki je vzpodbujala socialni in zdravstveni turizem, s ~emer se je bistveno pove~al obseg turisti~nega prometa med letoma 1946 in 1965. S spremembo zakona o zdravstvenem zavarovanju se je po letu 1966 bistveno omejilo po{iljanje zavarovancev v zdravili{~a. Zaradi tega so se morala le-ta preusmeriti v pridobivanje novih gostov (zlasti iz tujine). Podobno velja tudi v devetdesetih letih. • Gospodarski vplivi: ugodne ekonomske razmere in zvi{anje ìvljenjskega standarda so v posameznih obdobjih vzpodbujale turisti~ni razvoj (gradnja turisti~ne infrastrukture in superstrukture) in vzpodbujale doma~i in mednarodni turisti~ni promet (na primer sredi 19. stoletja, pred prvo svetovno vojno, sredi sedemdesetih let, konec osemdesetih let), obenem pa so negativno vplivale tudi neugodne razmere (na primer gospodarska kriza konec 19. stoletja, sredi tridesetih let, naftna kriza, teèk finan~ni poloàj in propad podjetja Zdravili{~e Roga{ka v devetdesetih letih). 195 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat 10.3. U^INKI TURISTI^NEGA RAZVOJA V ROGA[KI SLATINI Neposredni u~inki turisti~nega razvoja so omejeni predvsem na osrednji del naselja (zdravili{ko-turisti~no cono). Kasneje se je turizmu kot mestotvorna dejavnost pridruìla tudi industrija, tako da je Roga{- ka Slatina postala pomembno centralno naselje s {tevilnimi terciarnimi in kvartarnimi funkcijami, katerim se je leta 1994 pridruìla {e upravna funkcija. S prepletanjem funkcij so vsaka na svoj na~in vplivale na drùbenoekonomsko in funkcijsko strukturo naselja ter na njegov zunanji izgled. 10.3.1. VPLIV NA ZAPOSLENOST PREBIVALSTVA Med najbolj neposredne u~inke turisti~nega razvoja sodi zaposlenost prebivalstva v dejavnostih, ki so neposredno povezane s turizmom. Skrb za goste je bila è sredi 18. stoletja ena od prvih neagrarnih dejavnosti v povsem agrarnem okolju Roga{ke Slatine. Z zgraditvijo prvih preno~itvenih zmogljivosti se je ponudila mònost sezonske zaposlitve. Vse do leta 1927 so med neagrarnimi dejavnostmi prevladovale zaposlitve v zdravili{~u ter v dejavnostih, ki so povezane s turizmom: v trgovini, uslù- nostnih dejavnostih in dràvnih slùbah. Leta 1927 je za~ela delovati steklarna v Trì{~u, ki je v nasprotju s sezonsko zaposlitvijo v zdravili{~u, redno zaposlovala okoli 250 delavcev. Razvoj delovnih mest je bil najbolj intenziven po drugi svetovni vojni. Leta 1950 je bilo v Zdravili{- ~u Roga{ka zaposlenih 320 delavcev, leta 1970 497 delavcev, leta 1986 1180 delavcev, leta 2000 (ob najve~jem zmanj{anju turisti~nega prometa po drugi svetovni vojni in po transformaciji nekdaj enotne-ga podjetja) pa le {e okoli 420 delavcev. Velja ugotovitev, da turizem vpliva predvsem na razvoj manj zahtevnih delovnih mest, vendar pa so zdravili{ki turisti~ni kraji nekak{na izjema. V zdravstveni dejavnosti je zaposlenih tudi precej delavcev z vi{jo ali visoko izobrazbo. Leta 1998 je imelo v Zdravili{~u Roga{ka kar 11,9 % zaposlenih ve~ kot srednje{olsko izobrazbo, 55,5 % pa je bilo kvalificiranega kadra in kadra s srednje{olsko izobrazbo (za primerjavo: v industrijskih podjetjih v Roga{ki Slatini je izobrazbena sestava izrazito nizka, saj sodi ve~ kot polovica zaposlenih med nekvalificirane in polkvalificirane delavce). Neposredno ali posredno je s turisti~no dejavnostjo povezan tudi razvoj {tevilnih delovnih mest v terciarnih dejavnosti. Gosti zdravili{~a (pretèno ali izklju~no) uporabljajo usluge v frizerskih in kozmeti~nih salonih, trgovinah s spominki, menjalnicah, kioskih s ~asopisi in podobno. Z razvojem tr`nega gospodarstva in privatnega podjetni{tva se je {tevilo teh dejavnosti v Roga{ki Slatini zelo pove~alo. Tako je na primer frizerske in kozmeti~ne storitve leta 1972 nudilo 7 obratov, leta 1986 11 obratov, leta 1997 pa 14 obratov, med njimi je bilo 7 obratov v osrednjem delu naselja. Z gostinsko dejavnostjo se je leta 1986 ukvarjalo 9 obratov, leta 1997 pa kar 46 obratov, med njimi je bilo 24 obratov v osrednjem delu naselja (preglednica 89, slika 47). Ve~ina gostinskih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti je torej osredoto~enih v zdravili{ko-turisti~nem in oskrbno-storitvenem delu Roga{ke Slatine. Leta 1997 je bilo tu okoli 40 trgovin, v katerih je bilo zaposlenih ve~ kot 100 oseb. Prevladovale so trgovine, ki hkrati ponujajo tekstil, pribor za kopanje, {portno opremo, modne dodatke, spominke in podobno. Ve~ kot polovica jih je za~ela poslovati {ele v zadnjih {estih letih. V istem obmo~ju je bilo tudi okoli 30 obratov uslùnostnih dejavnosti (med njimi 7 frizerskih salonov, 3 kozmeti~ni saloni, ve~ optikov, zlatarjev, menjalnic denarja in podobno), v katerih je bilo zaposlenih okoli 150 oseb. Gosti zdravili{~a so v teh obratih (po mnenju anketiranih zaposlenih) ustvarili pomemben del prometa; povpre~no v obratih v òji zdravili{ko-turisti~ni coni ve~ kot 80 %, {ir{i zdravili{ko-turisti~ni coni od 20 do 50 % in oskrbno-storitveni coni od 10 do 30 % prometa. Zaradi tega menim, da je poleg okoli 500 delovnih mest v Zdravili{~u Roga{ka (leta 1998), s turizmom v naselju posredno povezanih (in bolj ali manj odvisnih) vsaj {e okoli 150 do 200 delovnih mest v razli~nih terciarnih dejavnostih. Ob gospodarskem razcvetu je bilo pomembno tudi sezonsko zaposlovanje v Zdravili{~u Roga{- ka ter oddajanje zasebnih turisti~nih sob in s tem povezano sezonsko dopolnilno delo v zasebnih gos-196 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 podinjstvih. V sedemdesetih letih se je z oddajanjem zasebnih sob ukvarjalo ve~ kot 40 gospodinjstev, v sredini devetdesetih let pa le {e okoli 20. Najve~ jih je na obrobju osrednjega dela naselja (v [landrovi ulici, Gozdni ulici, Pre{ernovi ulici, Izletni{ki ulici, Vid Ivanu{evi ulici, Strmi cesti, Cankarjevi ulici in drugod). Natan~no {tevilo delovnih mest, ki so povezana s turisti~no dejavnostjo, je tèko ugotoviti. To ne omogo~ajo niti statisti~ni podatki SURS-a, saj statistika ne raz~lenjuje delovnih mest po njihovi odvisnosti od turizma, z izjemo tistih, ki so primarno pogojena z razvojem turizma. Tako so v rubriko Gostinstvo in turizem zajete le zaposlene osebe v gostinskih organizacijah in turisti~nih agencijah (ki na primer niso vse povezane z zdravili{ko dejavnostjo v Roga{ki Slatini), medtem ko so v rubriko Zdravstvo zajeti tako zaposleni v Zdravili{~u Roga{ka, kot tudi drugi v zdravstvu in socialnem varstvu (ki tudi nimajo opravka z zdravili{ko dejavnostjo) v kraju. Prav tako niso zajeta delovna mesta v tistih terciarnih dejavnostih, v katerih gosti zdravili{~a ustvarijo ve~ino prometa. Vendar pa lahko glede na podatke popisa prebivalstva o {tevilu delovnih mest v Roga{ki Slatini ugotovimo, da turisti~na dejavnost v Roga{ki Slatini ni prevladujo~a dejavnost, kot je to primer v nekaterih drugih slovenskih turisti~nih krajih v òjem smislu. Po drugi svetovni vojni je namre~ postala najpomembnej{a dejavnost industrija. Po statisti~nih podatkih (SURS, 1991) je bilo leta 1991 (pred rece-sijo) v Roga{ki Slatini na voljo 4153 delovnih mest, ki so jih zasedali dràvljani Slovenije, poleg teh pa je bilo {e okoli 900 delovnih mest, ki so jih zasedali dràvljani Hrva{ke (opomba: podatki izhajajo iz popisa aktivnega prebivalstva Slovenije po naselju dela, dràvljani Hrva{ke pa ob popisu niso bili zabeleèni v Sloveniji). Med vsemi delovnimi mesti jih je okoli 50 % v sekundarnih dejavnostih, okoli 33 % v terciarnih dejavnostih in okoli 15 % v kvartarnih dejavnostih. V gostinstvu in turizmu je bilo zabele- ènih 13,5 % delovnih mest, v zdravstvu in socialnem varstvu pa 6,3 % delovnih mest (slika 40). Ne glede na to, da se iz podatkov popisa prebivalstva leta 1991 ne da ugotoviti dejanski delè delovnih mest, ki so povezana s turizmom, velja ugotovitev, da je Roga{ka Slatina po sestavi delovnih mest bolj industrijski kot turisti~ni kraj. Najve~ji industrijski podjetji sta Steklarna Roga{ka (1840 zaposlenih leta 1990, oziroma 1343 zaposlenih leta 2000) ter KORS (487 zaposlenih leta 1990, oziroma 310 zaposlenih leta 2000). Pomembna je tudi Steklarska {ola Roga{ka Slatina, saj v njenem proizvodnem obratu dela kar 90 % vseh zaposlenih (od 366 zaposlenih leta 1990, oziroma 371 zaposlenih leta 2000). Velja tudi ugotovitev, da je bilo do za~etka devetdesetih let v Roga{ki Slatini s turizmom povezanih visoko absolutno {tevilo delovnih mest, vendar pa zaradi polifunkcionalnega gospodarskega razvoja le-ta v sestavi delovnih mest predstavljajo razmeroma nizek delè (do sredine devetdesetih let okoli 20 % delovnih mest v Roga{ki Slatini, po razpadu sistema Zdravili{~e Roga{ka pa le {e okoli 10 %). V sedemdesetih in osemdesetih letih je mònost zaposlitve vplivala na intenzivno dnevno migracijo v Roga{ko Slatino (tudi z obmo~ja Hrva{ke). Leta 1998 je bilo med zaposlenimi v Steklarni Roga{ka 75 % dnevnih migrantov (29 % zaposlenih je prihajalo iz Hrva{ke), v Steklarski {oli 74 % dnevnih migrantov (23 % zaposlenih je prihajalo iz Hrva{ke) in v KORS-u 73 % dnevnih migrantov (16 % zaposlenih je prihajalo iz Hrva{ke). Zaradi velikega zmanj{anja {tevila zaposlenih v Zdravili{- ~u Roga{ka se je delè dnevnih migrantov v to podjetje v devetdesetih letih precej zmanj{al. Leta 1998 je iz okolice Roga{ke Slatine prihajalo na delo okoli 25 % vseh zaposlenih, iz Hrva{ke pa le {e 4,4 %. Zaradi {iroke ponudbe in presèka delovnih mest (od industrije do kvartarnih dejavnosti) se tudi doma~ini le v manj{i meri zaposlujejo zunaj naselja. Leta 1991 je bilo zunaj Roga{ke Slatine zaposlenih le 17,3 % aktivnih prebivalcev Roga{ke Slatine, leta 1996 pa po rezultatih ankete 14,5 %. Zaradi tega je sestava aktivnega prebivalstva Roga{ke Slatine podobna sestavi delovnih mest v naselju, vendar pa so doma~ini z nekoliko nìjim deleèm zaposleni v industriji (po podatkih SURS leta 1991 okoli 42 %, po rezultatih anketiranja leta 1996 pa okoli 43 %) in vi{jim v terciarnih (okoli 32 %) in kvartarnih (okoli 21 %) dejavnostih. Po rezultatih anketiranja (anketiranih je bilo 1394 zaposlenih prebivalcev Roga{ke Slatine) je bilo leta 1996 najve~ doma~inov zaposlenih v Steklarni Roga{ka (21,2 %) in Zdravili{~u Roga{ka (18,7 %). 197 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Tako stanje kaèjo tudi rezultati anketiranja v 744 gospodinjstvih v Roga{ki Slatini z vsaj enim zaposlenim ~lanom leta 1996. Z anketiranjem sem èlel ugotoviti povezanost gospodinjstev z zaposlitvijo njihovih ~lanov v zdravili{ki in steklarski dejavnosti v naselju (slika 43): Kar v 27,2 % gospodinjstvih je bil vsaj en ~lan gospodinjstva zaposlen v Zdravili{~u Roga{ka, v 8,9 % gospodinjstvih, pa so bili tam zaposleni vsi zaposleni ~lani gospodinjstva. Kombinacija med zaposlitvijo ~lanov v Zdravili{~u Roga{ka in Steklarni Roga{ka ali v Steklarski {oli ni bila pogosta, saj je bila zastopana le v 4,7 % gospodinjstev. (Opomba: po letu 1996 se je delè zaposlenih v Zdravili{~u Roga{ka bistveno zniàl.) Na pomen steklarske dejavnosti kaè dejstvo, da se je v drugo skupino uvrstilo kar 32,9 % gospodinjstev, v katerih je bil vsaj en ~lan zaposlen v Steklarni Roga{ka ali v Steklarski {oli. Gospodinjstev, v katerih so vsi zaposleni ~lani delali v Steklarni Roga{ka ali v Steklarski {oli pa je bilo celo 13,0 %. V tretjo skupino so se uvrstila gospodinjstva, v katerih so bili vsi ~lani zaposleni v drugih podjetjih in niso imeli neposredne povezave z zdravili{ko-turisti~no in steklarsko dejavnostjo v Roga{ki Slatini. Takih je bilo 44,6 % anketiranih gospodinjstev z zaposlenimi ~lani. Mednje sodijo tudi gospodinjstva (17,7 %), v katerih so bili vsi ~lani zaposleni v terciarnih in kvartarnih dejavnostih v Roga{ki Slatini (z izjemo zdravili{ke dejavnosti). Roga{ka Slatina je torej primer polifunkcionalnega turisti~nega kraja, kot so v Sloveniji med turisti~nimi kraji v òjem smislu na primer Bled, Bovec, Izola, La{ko, Zre~e, Radenci, Dolenjske Toplice (slika 40). V teh krajih temelji razvoj na industrijski in turisti~ni dejavnosti ter v zadnjem ~asu na vse bolj razvijajo~ih se drugih terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Polifunkcionalni turisti~ni kraji so se razvili v dveh vrstah naselij. Prva oblika se je razvila v naseljih, kjer so è bile razvite druge neagrarne dejavnosti, katerim se je kasneje (zaradi privla~nega turisti~nega potenciala in ponudbe) pridruìla tudi turisti~na dejavnost (kot na primer v Izoli, Bovcu, Zre~ah). Na drugi strani pa so se razvili v naseljih, kjer je bila turisti~na dejavnost med prvimi neagrarnimi dejavnostmi in so {ele kasneje pojavile tudi druge neagrarne (zlasti industrijske) dejavnosti (kot na primer v Roga{ki Slatini, Radencih, Dolenjskih Toplicah, na Bledu). Po mnenju raziskovalcev je namre~ turisti~na dejavnost ena od tistih dejavnosti, ki sredi agrarne pokrajine sproàjo in omogo~ajo za~etni razvoj splo{ne infrastrukture (komunalne opremljenosti in podobno) ter nekaterih oskrbnih dejavnosti. Zaradi bolj{e opremljenosti postajajo taki turisti~ni kraji privla~ni tudi za lociranje drugih dejavnosti (na primer industrije, terciarnih in kvartarnih dejavnosti) in za {iritev bivalne funkcije. Tako s~asoma ve~i-na polifunkcionalnih turisti~nih krajev preraste v urbana naselja z razvitimi centralnimi funkcijami. Polifunkcionalna usmeritev turisti~nega kraja lahko predstavlja prednost pa tudi pomankljivost. Gospodarske dejavnosti in zaposlenost v monostrukturnih turisti~nih krajih, kot so v Sloveniji na primer Kranjska Gora, Bohinj, Rogla, Portorò, Dobrna, Pod~etrtek, ^ate{ke Toplice, Moravske Toplice, [marje{ke Toplice in drugi (slika 40), so namre~ popolnoma odvisne od dinamike turisti~nega obiska in razli~nih trendov, ki usmerjajo turisti~no povpra{evanje (na primer spremembe turisti~nih tokov). Poleg tega delovna mesta v monostrukturnih turisti~nih krajih ne nudijo dovolj izbire prebivalcem turisti~nih krajev (zlasti osebam z vi{jo kvalifikacijo), kot ~e so prisotne tudi druge dejavnosti, ki v primeru stagnacije ali upada posamezne dejavnosti lahko ublaìjo socialne probleme, ki nastanejo s pove~ano brez-poselnostjo v turisti~nih obmo~jih. Prisotnost ve~ vrst dejavnosti je tudi v primeru Roga{ke Slatine nekoliko omililo tèko gospodarsko stanje, ki ga je povzro~ilo zmanj{anje obsega turisti~nega prometa po letu 1990 in zmanj{anje {tevila delovnih mest v razli~nih dejavnostih; tudi tistih, ki so neposredno ali posredno povezane s turizmom. Na drugi strani pa ima lahko polifunkcionalni gospodarski razvoj, pri katerem se vzajemno preple-tata turizem in industrija, tudi negativne u~inke. Mòne so ekolo{ke teàve, ki jih povzro~a industrija in so v nasprotju s pri~akovano ohranjenostjo kulturne pokrajine, ki privla~i turiste. Lahko prihaja tudi do nasprotnih interesov glede rabe prostora in s tem do omejevanja nadaljnjega {irjenja obmo~ij s posameznimi dejavnostmi. Zaradi pestre ponudbe delovnih mest se lahko med krajani tudi zmanj{a zanimanje za delo v turizmu. 198 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 10.3.2. VPLIV NA DEMOGRAFSKI RAZVOJ Z gospodarskim razvojem je tesno povezan tudi demografski razvoj Roga{ke Slatine. Velika gospodarska mo~ Roga{ke Slatine je vseskozi privla~evala prebivalstvo. Velik del prebivalcev se je zaradi zaposlitve tudi priselil v naselje. Roga{ka Slatina je tako postala najve~je naselje na obmo~ju Zgornjesotelskega gri~evja. Na osnovi naglega razvoja zdravili{ke dejavnosti v prvi polovici in v sredini 19. stoletja (izgradnja starega jedra zdravili{~a ter priselitev zdravstvenih, upravnih in drugih kadrov) lahko sklepamo, da je bil tak tudi demografski razvoj – gibanje {tevila prebivalstva. Tako so ob prvem popisu prebivalstva leta 1869 zabeleìli è 498 prebivalcev. Po letu 1870 je sledilo obdobje stagnacije turisti~nega prometa, zaradi tega se je tudi {tevilo prebivalcev do prve svetovne vojne le po~asi ve~alo (517 prebivalcev leta 1910). Demografski razvoj, ki je bil do tedaj povezan predvsem z razvojem turisti~ne dejavnosti, se je {e intenziviral po za~etku delovanja steklarne med obema vojnama (967 prebivalcev leta 1931) ter z intenzivno industrializacijo po drugi svetovni vojni (1583 prebivalcev leta 1961). Pred popisom prebivalstva leta 1981 se je raz{irila administrativna meja naselja, ki je v okvir Roga{- ke Slatine vklju~ila tudi ve~ja dela naselij Trì{~e in Ratanska vas. Koncentracijo prebivalstva (4904 prebivalcev v 1638 gospodinjstvih leta 1991) je v tem obdobju sproìla predvsem {iroka mònost zaposlitve in urbanizacija obrobnih delov naselja, tako da je imela Roga{ka Slatina vse do reforme komunalnega sistema ve~ prebivalcev kot ob~insko sredi{~e [marje pri Jel{ah. Prebivalstvo se je ve~alo predvsem s pri-selitvami. Leta 1991 je bilo med vsemi prebivalci 19 % priseljenih iz drugih naselij v ob~ini, 14 % iz drugih ob~in v Sloveniji in kar 15 % iz drugih republik biv{e Jugoslavije (najve~ iz 10 km oddaljene Hrva{ke). Na za~etku devetdesetih let so se stopnje naravnega in selitvenega gibanja zmanj{ale. Nataliteta se je zmanj{ala è leta 1993 in leta 1996 je v Roga{ki Slatini prvi~ umrlo ve~ prebivalcev, kot se jih je rodilo (letna stopnja naravnega prirastka je leta 1996 bila –1,6 prebivalcev na 1000 prebivalcev). Z nastankom dràvne meje med Slovenijo in Hrva{ko se je po letu 1992 omejilo priseljevanje iz Hrva{ke, zaradi slabega gospodarskega stanja (zmanj{alo se je {tevilo zaposlenih v vseh najve~jih podjetjih v Roga{ki Slatini) pa so se zmanj{ale tudi notranje selitve, predvsem priseljevanje iz drugih delov Slovenije. Leta 1995, 1996 in 1998 celo prvi~ beleìjo negativni selitveni saldo (leta 1998 je bilo –6,6 prebivalcev na 1000 prebivalcev). Med najpomembnej{e kazalce, ki opredeljujejo odnos med prebivalstvom turisti~nega kraja in turisti~nim prometom, sodi tako imenovana turisti~na intenzivnost (tudi jakost turisti~nega prometa), ki je izraèna s {tevilom no~itev na stalnega prebivalca turisti~nega kraja v letu. Nara{~anje vrednosti posredno dokazuje sorazmerno ve~anje vplivov turizma v naselju, s tem pa tudi spremembe, ki zaradi tega nastanejo (na primer predimenzioniranost splo{ne in turisti~ne infrastrukture ter oskrbnih in storitvenih dejavnosti glede na potrebe doma~ega prebivalstva). Kraji z visokimi vrednostjo koeficienta turisti~ne intenzivnosti (nad 100 no~itev na prebivalca naselja) so ve~inoma monofunkcionalni turisti~ni kraji in v turizem mo~no usmerjeni (na primer Kranjska Gora, Bohinj, Rogla, Portorò, Strunjan, ^ate{ke Toplice, Pod~etrtek, Moravske Toplice). Kraji s srednjimi vrednostmi koeficienta (10 do 100) so polifunkcionalni turisti~ni kraji, kjer se turisti~na vloga prepleta z drugimi (na primer Bled, Bovec, Izola, Piran, Roga{ka Slatina, Radenci in drugi). V krajih z nizkimi vrednostmi koeficienta (pod 10) pa je turizem neizrazita (ne nujno tudi v absolutnih vrednostih) ali vzporedna dejavnost (na primer Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Postojna in drugi). Koeficient turisti~ne intenzivnosti je bil v Roga{ki Slatini le redkokdaj vi{ji od 100 no~itev na prebivalca. Do obdobja pred drugo svetovno vojno se je gibal okoli 60 no~itev na prebivalca. Zaradi polifunkcionalnega razvoja naselja po drugi svetovni vojni in intenzivnega demografskega gibanja po letu 1970 je tudi v tem obdobju zna{al okoli 75 no~itev na prebivalca, ob zmanj{anju turisti~nega prometa v devetdesetih letih pa se je zniàl celo na okoli 40 no~itev na prebivalca. Zmanj{evanje relativnega pomena turisti~ne dejavnosti se kaè tudi v zmanj{anju deleà prometa, ki ga ustvarijo gosti zdravili{~a v obratih oskrbno-storitvenih dejavnosti v osrednjem delu naselja. 199 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Te dejavnosti so ob sedanjem zmanj{anju obsega turisti~nega prometa predimenzionirane za potrebe stalnega prebivalstva Roga{ke Slatine in okolice. 10.3.3. VPLIV NA PROSTORSKO-FUNKCIJSKI RAZVOJ ROGA[KE SLATINE Demografskemu in gospodarskemu razvoju je sledil prostorsko-funkcijski razvoj Roga{ke Slatine. @e sredi 19. stoletja se je okoli izvirov mineralne vode za~ela oblikovati zdravili{ko-turisti~na cona z namestitvenimi in drugimi zdravili{kimi objekti. Vodstvo zdravili{~a je namre~ z odkupom zemlji{~ in na~rtno politiko razvoja zdravili{~a v celoti prekinilo dotedanji stihijski razvoj in s tem zagotovilo njegovo prvenstvo pred ostalimi zdravili{~i. Zasebni sektor v òji zdravili{ki coni ni imel velikega vpliva. Namestitveni objekti so bili vedno pod upravo zdravili{ke uprave, ostale objekte pa so dajali v zakup pod dolo~enimi pogoji. Vodstvo zdravili{~a je odkupovalo tudi travni{ke in gozdne povr{ine v okolici (ki so bile pretèno namenjene rekreaciji obiskovalcev zdravili{~a), zato è od samega za~etka delovanja zdravili{~a ni bila v okolici dovoljena gradnja drugih objektov. Ta zgodnji razvoj zdravili{ko-turisti~ne cone v osrednjem delu naselja ter gri~evnat relief z vmesnimi dolinami je pogojeval funkcijsko ~lenitev naselja v {tiri cone (slika 50): • Jedro naselja predstavlja klasicisti~en park, na obrobju katerega se vrstijo zdravili{ke stavbe in drugi objekti ter obmo~je za rekreacijo gostov. Zdravili{ko-turisti~na cona se z novimi objekti {iri v dolino Irskega potoka, z ureditvijo sprehajalnega obmo~ja in izgradnjo kopali{~a Termalna riviera pa pridobiva na pomenu tudi obmo~je ob vzhodnem delu Celjske ceste. V osrednjem (òjem) delu je cona funkcijsko izredno homogena, saj so zastopane ve~inoma le dejavnosti za zadovoljitev zdravili{ko-turisti~nih potreb turistov (obrati za prehrano in preno~evanje gostov ter za zdravstveno-terapevtske storitve). Poleg njih so ve~inoma v sklopu hotelov nekateri specializirani obrati za oskrbo gostov (trafike, prodajalne s specialnimi predmeti, kot na primer z izdelki iz stekla, umetni{kimi predmeti, zlatom) in osebne storitvene dejavnosti (frizerski saloni, kozmeti~ni saloni). Prisotnih je tudi nekaj trgovin za srednjero~no oskrbo, ki pa so v manj{ini. Ve~ina obratov je nastala po zgraditvi hotelov Donat in Sava ter po letu 1990. Namenjeni so predvsem gostom zdravili{~a, saj le-ti v ve~ini obratov ustvarijo ve~ kot 80 % prometa. V {ir{em delu cone (ob Celjski cesti) prihaja do prepletanja funkcij, saj so poleg turisti~nih dejavnosti (hoteli, apartmaji, termalno kopali{~e) prisotne tudi oskrbno-storitvene dejavnosti in dejavnosti javnega zna~aja (zdravstveni dom, kulturni dom), medtem ko se {tevilo stanovanj na~rt-no zmanj{uje. Tista stanovanja, ki so {e ostala, so stara in slab{e opremljena. Na~rtno so iz cone selili tudi proizvodne obrate (pekarno, pralnico, polnilnico mineralne vode). Leta 1994 so ob restavraciji Sonce zgradili poslovno-trgovski center Sonce, ki je (poleg obmo~ja ob avtobusni postaji) postal sredi{~e oskrbnih in storitvenih dejavnosti v Roga{ki Slatini (slika 47). Turisti dnevno zahajajo v to obmo~je in v ve~ini obratov ustvarijo pomemben del prometa. Po navedbah zaposlenih skoraj v polovici obratov ustvarijo od 10 do 40 % prometa, v posameznih obratih tudi ve~. K zdravili{ko-turisti~ni coni uvr{~am tudi rekreacijsko cono, ki leì severozahodno, severno in vzhodno od osrednjega dela zdravili{~a. [portni park in dvorana, vadi{~e za golf ter ve~ urejenih poti za sprehajanje so ve~inoma namenjeni rekreaciji in sprostitvi gostov zdravili{~a in s tem nelo~ljivo povezani z osrednjim delom zdravili{~a. • Jugovzhodno od zdravili{ko-turisti~ne cone se ob Kidri~evi ulici nadaljuje oskrbno-storitvena in upravna cona z avtobusno in èlezni{ko postajo ter ob~insko zgradbo. V severnem delu cone izrazito prevladujejo oskrbno-storitvene in kvartarne dejavnosti, v jùnem delu cone pa è prevladuje stanovanjska funkcija. 200 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Ve~ji del obratov oskrbnih in drugih dejavnosti je v tem obmo~ju za~el delovati po izgraditvi in preureditvi v osemdesetih letih in na za~etku devetdesetih let. V ve~ji meri so obrati namenjeni prebivalcem Roga{ke Slatine in okolice (tudi iz Hrva{ke), uporabljajo pa jih tudi obiskovalci zdravili{~a, ki v ve~jem delu anketiranih obratov ustvarijo 10 do 30 % prometa, v posameznih obratih tudi manj. Gosti zdravili{~a uporabljajo predvsem usluge na po{ti, v banki in menjalnicah, gostinskih lokalih ter v nekaterih trgovinah s specialnimi predmeti, tekstilom in obutvijo. • Industrijske cone so v Ratanski vasi v severozahodnem delu naselja (tovarna konfekcije KORS, pekarna Klasje, Rultex), ob Kidri~evi ulici v osrednjem delu naselja (polnilnica mineralnih vod Kolinska Roga{ki vrelci) in v Trì{~u v jugovzhodnem delu naselja (Steklarna Roga{ka, proizvodni obrat Steklarske {ole). Intenzivnej{i razvoj teh mestnih predelov se je za~el prav z industrializacijo. Ko so ob industrijskih conah nastali stanovanjski predeli, je za~el nazadovati vpliv turizma na razvoj naselja. • Med starej{a stanovanjska obmo~ja sodijo obmo~je jùno od òjega zdravili{ko-turisti~nega dela naselja ter obmo~ja ob glavnih cestah in dolinah v Ratanski vasi, pri Sv. Kriù in v Trì{~u. Jedra tvorijo starej{e hi{e tr{kega videza ali polkme~ke in delavske hi{e. V okoli{kem gri~evju je ohranjenih {e nekaj kme~kih hi{ z gospodarskimi poslopji. Prej agrarna pokrajina je z dinami~nim populacijskim, gospodarskim in teritorialnim razvojem v zadnjih tridesetih letih mo~no spremenila svoj izgled. Stanovanjska gradnja je bila najbolj intenzivna po letu 1970 (slika 44), saj je bilo med letoma 1971 in 1980 zgrajenih kar 65 % vseh stanovanj. Naselje se je intenzivno {irilo z gradnjo ve~stanovanjskih in individualnih stanovanjskih hi{ na obrobju naselja oziroma z zapolnjevanjem delno pozidanih obmo~ij v naselju. Zaradi konfiguracije tal so nastale {tiri velike stanovanjske cone. Severozahodna stanovanjska cona (Ratanska vas) je najmlaj{a in najve~ja stanovanjska cona v Roga{ki Slatini (leta 1997 je tu ìvelo 42,8 % vseh prebivalcev Roga{ke Slatine). Ve~i-no stanovanj (77 %) so zgradili po letu 1971, ko se je za~ela intenzivna gradnja ve~stanovanjskih in individualnih stanovanjskih hi{. Osrednji del cone predstavlja ravninsko obmo~je, kjer posebej izstopajo blokovske soseske ob Ulici Kozjanskega odreda (zgrajena v sedemdesetih letih), v @iberniku (zgrajena v osemdesetih letih) in ob @upan~i~evi ulici (zgrajena v {estdesetih in sedemdesetih letih). Po oceni ìvi v stanovanjih v ve~stanovanjskih blokih okoli 50 % vseh prebivalcev Ratanske vasi. Zaklju~ene celote predstavljajo tudi posamezne soseske eno- in dvostanovanjskih hi{ na obrobju Ratanske vasi, ki so nastale na obrobju doline ter se nadaljujejo po stranskih dolinah in na pobo~jih blìnjega gri~evja. Ob Celjski cesti se je razvilo lokalno oskrbovalno sredi{~e, novo storitveno in oskrbovalno sredi{~e pa je nastalo tudi na obmo~ju nekdanjega podjetja Ingrad. Severovzhodna stanovanjska cona zajema obmo~je Bellevueja, Lo~endola, Cvetli~ne- ga hriba in Janine. Poselitev poteka ob robu doline Irskega potoka (Stritarjeva ulica in Partizanska cesta) in na gri~evju, ki na obmo~ju Cvetli~nega hriba in Janine dosega 300 m nadmorske vi{ine. Zaradi konfiguracije terena in pretèno individualne stanovanjske gradnje je gostota poselitve najmanj{a med vsemi stanovanjskimi conami (leta 1997 je tu ìvelo 11,7 % vseh prebivalcev Roga{ke Slatine). Ve~ino stanovanj (69 %) so zgradili med letoma 1950 in 1980. Razpr{ena gradnja pogojuje tudi slab{o opremljenost z infrastukturo in z obrati oskrbnih in storitvenih dejavnosti, ki jih (z nekaj izjemami) prakti~no ni. Med stanovanjskimi objekti je prisotna {e agrarna raba. Osrednja in jùna stanovanjska cona zajema obmo~je jùno od oskrbno-storitvene in upravne cone. Ve~inoma se {iri na desnem bregu Rakovca in Lo~nice, kjer stanovanjske stavbe prehajajo na blìnje gri~evje (na obmo~ju Trà{kega hriba, Brestov{ke ulice in Knèca sega naselje ~ez 270 m nadmorske vi{ine). Leta 1997 je v tej coni ìvelo 32 % prebivalcev Roga{ke Slatine. 201 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Prevladujejo eno- in dvostanovanjske hi{e razli~ne starosti in oblik (pred prvo svetovno vojno je bilo zgrajenih 8 % stanovanj, med obema svetovnima vojnama 16 % stanovanj in po drugi svetovni vojni do leta 1970 44 % stanovanj). Z zgraditvijo ve~stanovanjskih blokov sredi {estdesetih let se je osrednji del naselja spojil z nekdanjo farno vasjo Sv. Krì (kjer je danes lokalno sredi{~e), v sedemdesetih letih pa se je za~el {iriti na pobo~ja zahodno od Ulice XIV. divizije. Jugovzhodna stanovanjska cona (Trì{~e) zajema obmo~je v jugovzhodnem delu Kidri- ~eve ulice. Ve~inoma so zastopane le individualne stanovanjske hi{e, ki so rahlo pomaknjene v prisojne lege jùnega vznòja Janine (230 do 250 m nadmorske vi{ine). Ve~inoma stojijo na desnem bregu Trì{kega potoka, prek katerega sega le industrijska cona s Steklarno Roga{ka in Steklarsko {olo. Leta 1997 je v tej stanovanjski coni ìvelo 13,4 % vseh prebivalcev Roga{ke Slatine. Najve~ jih je bilo zaposlenih v sekundarnih dejavnostih (v obmo~ju ob steklarni je v polovici gospodinjstev vsaj en ~lan gospodinjstva zaposlen v Steklarni Roga{ka ali v Steklarski {oli). Ve~ji del stavb ob steklarni in ob Kidri~evi ulici je bil zgrajen pred in neposredno po drugi svetovni vojni, okoli 50 % vseh stanovanj pa je bilo zgrajenih v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko se je zazidava za~ela {iriti na vznòje gri~evja in proti vzhodu (v Kajuhovi ulici, Krpanovi ulici, Son~ni ulici, Kvedrovi ulici in Na livadi). V preteklosti je bila tudi ta stanovanjska cona izredno slabo opremljena z oskrbno-storitvenimi dejavnostmi. Leta 1999 in 2000 so v vzhodnem delu Trì{~a zgradili sodobna prodajna centra (KeRos in Jager) s trgovinami za kratkoro~no, srednjero~no in dolgoro~no oskrbo. Na osnovi funkcijske ~lenitve naselja, razporeditve posameznih funkcij in deleà prometa, ki ga ustvarijo gosti zdravili{~a v posameznih obratih v naselju, ugotavljam, da se prostorsko-funkcijski u~inki turisti~nega prometa ne kaèjo v celotnem naselju. Zdravili{ko-turisti~na dejavnost je v funkcijskem in fiziognomskem smislu dejansko vezana le na osrednji del naselja. Tu so osredoto~eni vsi turisti~ni namestitveni objekti (z izjemo zasebnih turisti~nih sob), zdravstveno-terapevtski objekti ter ve~- ji del {portno-rekreacijskih objektov in obratov oskrbno-storitvenih dejavnosti. Zaradi tega se kaè jasna strukturna segmentacija naselja na manj{i osrednji zdravili{ko-turisti~ni del (ki mu lahko pridruìmo tudi oskrbno-storitveni del Roga{ke Slatine) in ve~ji industrijski in stanovanjski del naselja. V prvem delu je vpliv turizma neposreden, jasno izraèn, intenziven in ozko omejen, medtem ko v ostalih delih naselja ni opazen. Strukturna segmentacija in omejenost u~inkov turizma na osrednji del Roga{ke Slatine je posledica specifi~nega razvoja turisti~nega kraja (pod vodstvom zdravili{ke uprave je pri{lo do na~rtne koncentracije vseh zdravili{kih dejavnosti okoli jedra zdravili{~a), hkrati pa tudi dolgoletne navezanosti na pretèno klasi~ne zdravili{ke goste ter razmeroma ozke prostorske mobilnosti gostov, ki so osredoto~eni le na osrednji del naselja. Gosti zdravili{~a so namre~ vezani na vsakodnevne terapevtske postopke in zaradi tega manj mobilni. ^ez dan se ve~inoma zadrùjejo le v zdravili{kem parku ali gredo na sprehod v blìnjo okolico (v rekreacijsko in oskrbno-storitveno cono). To potrjujejo tudi rezultati anketiranja gostov zdravili{~a med letoma 1994 do 1997. Sprehajanje v okolici zdravili{~a je kot rekreacijsko aktivnost navedlo le 44 % (od 1300) anketiranih gostov, obenem pa jih je 45 % izjavilo, da med obiskom zdravili{~a niso od{li zunaj osrednjega dela naselja. Izjema so bili le posamezni izleti (19 % gostov je bilo na izletu v Atomskih Toplicah), ki pa so ve~inoma tudi vezani na splo{no terapijo ter obisk industrijske prodajalne pri Steklarni Roga{ka in pri Steklarski {oli (11 % gostov). Omejeno mobilnost obiskovalcev zdravili{~a prikazuje tudi naglo zmanj{evanje deleà prometa, ki ga v posameznih gostinskih in oskrbno-storitvenih obratih ustvarijo gosti zdravili{~a. Ta je najvi{- ji (ve~ kot 80 %) le v neposredni bliìni zdravili{kega parka in se naglo zmanj{uje proti robu zdravili{- ko-turisti~ne cone (20 do 50 % prometa) ter v oskrbno-storitveni coni Roga{ke Slatine (10 do 30 % ali 202 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 manj). V obratih zunaj obmo~ja med Bellevuejem, hotelom Sava in Donat, restavracijo Sonce in obmo~- jem avtobusne postaje (na gornjem delu Kidri~eve ulice) ustvarijo gosti zdravili{~a manj kot 5 % prometa, ali pa tja sploh ne zahajajo. V tem pogledu Roga{ka Slatina posebej ne izstopa, saj je omejena prostorska mobilnost gostov zna~ilna tudi za ve~ino drugih klasi~nih zdravili{kih turisti~nih krajev, kjer so prevladujo~i motivi obiska zdravljenje in rehabilitacijo ter zdravstvena preventiva. 10.3.4. DRUGI U^INKI TURISTI^NEGA RAZVOJA Drugi u~inki turisti~nega razvoja so manj{i. Ker hoteli nabavljajo hrano ve~inoma pri grosistih, ni opaziti pomembnega u~inka na kmetijsko proizvodnjo v okolici. Tudi ni opaziti pomembnej{ega prometa z zemlji{~i in nepremi~ninami s strani nedoma~inov. Leta 1990 je bilo v naselju povsem v lasti nedoma~inov le 12 ha zemlji{~; to je 6 % povr{ine katastrske ob~ine Roga{ka Slatina (pretèno travniki, sadovnjaki in gozdovi) ter 31 stanovanjskih objektov. Lastniki so bili ve~inoma nedoma~ini iz okoli{kih naselij ter dedi~i in odseljeni v druga obmo~ja Slovenije. Obenem so (po podatkih popisa stanovanj) leta 1991 v Roga{ki Slatini zabeleìli le 20 stanovanj za po~itek in rekreacijo (1,2 % vseh stanovanj v naselju). To kaè, da naravni potencial (mineralna voda) in razvoj zdravili{ko-turisti~ne ponudbe v Roga{- ki Slatini v ve~ini primerov ni bil motiv in vzrok za nakup nepremi~nin v Roga{ki Slatini, kot je to primer v nekaterih vrstah turisti~nih krajev v Sloveniji. Za {tevilne turisti~ne kraje (zlasti obmorske in gorske turisti~ne kraje) je namre~ zna~ilen dokaj visok delè posestnikov, ki imajo svojo stalno bivali{~e v drugem kraju. Med vzroki za nakup zemlji{~ v teh obmo~jih izstopata zlasti èlja po pridobitvi zemlji{~a zaradi zidave po~itni{kega stanovanja ali pa {pe-kulativni razlogi (na primer nalaganje finan~nih sredstev v turisti~nih krajih, kjer so cene zemlji{~ pogosto razmeroma visoke in {e nara{~ajo). Za slovenske zdravili{ke turisti~ne kraje ta pojav (v nasprotju z drugimi vrstami turisti~nih krajev) do pred nekaj leti ni bil zna~ilen. Zaradi tega je tudi v Roga{ki Slatini opazen v manj{i meri. Vzrokov za tako stanje je nedvomno ve~, med njimi pa izstopata zlasti dva. Òja okolica zdravili{- ke cone v Roga{ki Slatini je sorazmeroma zgodaj pripadla upravi zdravili{~a, tako da je bil razvoj zdravili{~a è od za~etka 19. stoletja na~rtno voden in usmerjen v centralizacijo ve~ine dejavnosti, ki so povezane s turisti~nim razvojem, obenem pa v osrednjem delu zdravili{~a ni bila dovoljena gradnja drugih objektov. Na drugi strani pa tudi rezultati anketiranja gostov in analize statisti~nih podatkov kaè- jo, da klasi~ni zdravili{ki gosti vse bolj teìjo k osredoto~enim storitvam specialne in splo{ne terapije, ki so koncentrirane v òji zdravili{ko-turisti~ni coni. Zaradi tega v zadnjem desetletju skoraj ni ve~ opaziti povpra{evanja po zasebnih turisti~nih sobah, ki so edini preno~itveni objekti, ki se nahajajo zunaj zdravili{ko-turisti~ne cone. Navedeni proces nakupa zemlji{~ ali po~itni{kih stanovanj se je v nekaterih zdravili{kih turisti~- nih krajih v Sloveniji (na primer v ^ate{kih Toplicah, Atomskih Toplicah, Moravskih Toplicah) za~el uveljavljati {ele v zadnjem desetletju, ko je v njih pri{lo do spreminjanja turisti~ne ponudbe za tako imenovano nezdravili{ko skupino gostov, ki sta jim dopust in rekreacija primarna motiva za obisk zdravili{~a. Ker se je ta pojav v Roga{ki Slatini komaj za~ela uveljavljati (na primer apartmajska stanovanja v Vili Golf), so navedeni interesi nepomembni. Seveda pa je nadaljnji potek obravnavanega procesa odvisen tudi od strategije turisti~nega razvoja in prostorskega urejanja naselja; to je od izdvajanja ali omejevanja obmo~ij za obravnavano gradnjo. Tudi v tem pogledu ima Roga{ka Slatina, zaradi prostorskih omejitev v sami zdravili{ko-turisti~ni coni, omejene mònosti, medtem ko je {ir{a okolica è mo~no poselje-na in urbanizirana in zaradi tega manj primerna. [ele v zadnjih letih lahko ponovno zasledimo na~rtnej{i vpliv turisti~ne dejavnosti na urbanisti~- no ureditev osrednjega dela naselja. Jùno od sredi{~a mesta je bila zgrajena obvoznica, osrednji del naselja ob Celjski cesti pa je bil spremenjen v sprehajalno obmo~je. Zgrajena je bila tudi nova regionalna cesta Celje–Rogatec skozi Spodnje Negonje. 203 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Zanimivi so tudi rezultati anketiranja (1020) prebivalcev Roga{ke Slatine, saj sem pri~akoval, da bo obstoje~e {portno-rekreacijske objekte in naprave v okviru zdravili{ko-turisti~ne cone uporabljal ve~- ji del doma~inov. Z izjemo igri{~ za tenis (ki jih uporablja 13 % anketiranih doma~inov) ostale {portno-rekreacijske objekte in naprave uporablja le majhen del prebivalcev Roga{ke Slatine. Slabo sta izkori{~eni predvsem smu~i{~e na Janini in vadi{~e za golf (uporablja ju manj kot 1 % doma~inov). Verjetno se bo deleùporabnikov med doma~ini pove~al z delovanjem termalnega kopali{~a, saj je do sedaj ve~ kot 7 % prebivalcev Roga{ke Slatine odhajalo na plavanje v blìnje Atomske Toplice. Rezultati tudi kaèjo, da kljub velikemu potencialu (okoli 35.000 gostov letno in okoli 5.000 prebivalcev Roga{ke Slatine) izletni{ke aktivnosti gostov zdravili{~a in doma~inov niso bistveno vplivale na razvoj turisti~ne dejavnosti v okolici Roga{ke Slatine. Pove~ala se je sicer rekreacijska raba gozd-nega prostora in kmetijskih zemlji{~ (s strani doma~inov), ni pa pri{lo do posebej intenzivnih in {irokih funkcijskih in fiziognomslih u~inkov v okolici Roga{ke Slatine, ki so zna~ilni za okolico drugih ve~jih turisti~nih sredi{~. V tem oziru izstopajo zlasti gorski in obmorski turisti~ni kraji, kjer se zelo razvija turisti~na infrastruktura (na primer turisti~ne ceste, sprehajalne poti, razli~ni {portni in rekreacijski objekti in naprave, ì~- nice, smu~arske proge, objekti za zabavo in kulturne prireditve in podobno) in turisti~na superstruktura (zlasti manj{i preno~itveni objekti in {tevilni objekti za prehrano gostov). V okolici teh krajev nastajajo celo manj{i sekundarni turisti~ni kraji. Kot je bilo è navedeno, ti procesi v okolici tradicionalnih zdravili{kih turisti~nih krajev z majhno mobilnostjo gostov (v Sloveniji na primer v Roga{ki Slatini, Dobrni, La{kem, Radencih) niso zna~ilni. Roga{ka Slatina je danes zdravili{~e mednarodnega pomena, pomembno industrijsko sredi{~e in sodobno urbano naselje (ob~insko sredi{~e). Ker so te dejavnosti ve~inoma konkuren~ne, se postavlja vpra{anje, kako uskladiti nadaljnji prostorski razvoj naselja, da ne bo prihajalo do konfliktov med posameznimi uporabniki prostora in do ekolo{kih problemov. S plinifikacijo in ureditvijo emisij iz tehnolo{kih procesov se je znatno zmanj{ala ekolo{ka obremenitev obmo~ja, vendar pa ostaja problem lokacije in samega fiziognomskega izgleda industrijskih con. ^eprav so razmeroma oddaljene od osrednje zdravili{ko-turisti~ne cone (in ni neposrednega vizual-nega stika), lahko to vpliva na nadaljnji turisti~ni razvoj. Poseben problem predstavlja tudi è zdaj mo~no pozidana okolica zdravili{ko-turisti~ne cone, tako da se zdravili{~e lahko {iri le v ozki dolini proti severu (kjer je v prihodnosti na~rtovana gradnja novega hotela). Prostorska omejitev na sedanji lokaciji tudi onemogo~a gradnjo ve~jih rekreacijskih objektov na osnovi termalne vode, kot so to storila nekatera konkuren~na zdravili{~a v Sloveniji, ki so z manj intenzivno turisti~no ponudbo (na primer apartmajska naselja, kampi) mo~no pove~ala turisti~ni obisk. Zaradi navedenih prostorskih in trenutnih finan~nih omejitev v Roga{ki Slatini vztrajajo pri doseda-njih oblikah tako imenovanega klasi~nega hotelskega tipa zdravstvenega turizma, ki pa ga v zadnjem obdobju vse bolj kombinirajo s {portno-rekreacijsko ponudbo in specialnimi preventivnimi programi, s pomo~jo katerih èlijo pridobiti nove ciljne skupine gostov (in pove~ati obseg turisti~nega prometa). Ob tem se seveda zastavlja vpra{anje, v kolik{ni meri naj turisti~na ponudba v Roga{ki Slatini sledi turisti~ni ponudbi v drugih zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji in {ir{e. Razvoj turisti~nega povpra{evanja (zlasti nove zahteve turistov, ki se pojavljajo v ~edalje kraj{ih ~asovnih obdobjih) namre~ postavlja pred nosilce turisti~ne ponudbe vedno nove zahteve, obenem pa tudi dile-me o smiselnosti {irjenja inovacij turisti~ne ponudbe novim skupinam gostov, katerih interesi so lahko v navzkrìju z interesi tradicionalnih zdravili{kih gostov (ki v Roga{ki Slatini {e vedno predstavljajo ve~i-no obiskovalcev zdravili{~a). Ne glede na to, da je iz opisanih razvojnih teènj razvidno postopno dopolnjevanje tradicionalne zdravili{ke ponudbe z novimi oblikami za {portno-rekreacijsko naravnane ciljne skupine gostov, menim, da mora zdravili{~e v Roga{ki Slatini tudi v prihodnje temeljiti svojo turisti~no ponudbo predvsem na naravnih danostih in njihovem izkori{~anju, to je na edinstveni mineralni vodi, ki je zaradi svojevrstnih zdravilnih lastnosti eden glavnih elementov turisti~ne ponudbe in privla~i goste iz obmo~ja Srednje Evro-204 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 pe in {ir{e. Obenem je tudi glavni prepoznavni znak tega zdravili{~a (ki ga lo~i od drugih zdravili{~) è skozi ve~ stoletno obdobje. Prav posebne naravne danosti in sodobni zdravstveno-terapevtski postopki omogo~ajo usmeritev zdravili{~a v Roga{ki Slatini v specializirano zdravstveno-turisti~no ponudbo (za vedno starej- {o populacijo Evrope) in nudijo mònosti za obstoj in turisti~ni razvoj zdravili{~a tudi v novem tiso~letju. Predvidevam, da bo na ta na~in Roga{ka Slatina tudi v prihodnje pomemben turisti~ni kraj v Sloveniji, vendar pa bo po obsegu turisti~nega prometa zaostajala za drugimi zdravili{~i, ki nimajo prostorskih in drugih omejitev za {irjenje svojih dejavnosti, in ki so se v zadnjem desetletju usmerila predvsem v mnoì~ni rekreacijski zdravili{ki turizem na osnovi {portne rekreacije, zabave in tako imenovanih »doìvetij«. V tem smislu bi bilo (tudi z vidika globalizacijskih procesov) priporo~ljivo ~im ve~je sodelovanje zdravili{~a v Roga{ki Slatini s sosednjim zdravili{~em v Atomskih Toplicah. Turisti~na ponudba obeh zdravili{~ ni konkuren~na, temve~ se komplementarno dopolnjuje in skupaj sledi obem sodobnim tènjam razvoja zdravili{~ v Evropi. 11. VIRI IN LITERATURA Ani~i}, B. 1984: Geolo{ka zgradba ozemlja ob~ine [marje pri Jel{ah. Med Bo~em in Bohorjem. [entjur pri Celju, [marje pri Jel{ah. Bauer, A. 1993: Die Bedeutung von Heilbädern für den ländlichen Raum, dargestellt am Beispiel des Heilbades Bad Soden-Salmünster, Rhein-Mainische Forschungen, Heft 111. Frankfurt am Main. Belec, B., Horvat, U., Po~kaj Horvat, D. 1995: Nekaj geografskih in socioekonomskih zna~ilnosti obmo~- ja ob slovensko-hrva{ki meji v SV Sloveniji. Geografija v {oli 1/95. Ljubljana. Bizjak, D. 1994: Termalna voda v zdravili{ki ponudbi Roga{ke Slatine. Vrelci 6/94. Roga{ka Slatina. Boeckmann, B. 1975: Beiträge zur geographischen Erforschung des Kurfremden- und Freizeitverke-hrs auf Eiderstedt unter besonderer Berücksichtigung Sankt Peter-Ordings. Regensburger Geographische Schriften 7. Regensburg. Cimper{ek, M. 1992: Varovalni, ekosociolo{ki in kulturni pomen gozdov in parkov v okolju Zdravili{~a Roga{ka Slatina. Roga{ka Slatina. Cimper{ek, M. 1996: Kako zavreti ekolo{ko nazadovanje na{ega mesta. Roga{ke novice 17/96. Roga{ka Slatina. Colneri~, M. 1998: 50 let Steklarske {ole. Roga{ka Slatina. Curk, J. 1984: Kratka zgodovina trgov, Med Bo~em in Bohorjem. [entjur pri Celju, [marje pri Jel{ah. Curk, J. 1991: Trgi in mesta na slovenskem [tajerskem – urbanogradbeni oris do za~etka 20. stoletja. Maribor. ^uje{, K. 1996: Kak{no podnebje ima Roga{ka Slatina. Roga{ke novice 1/96. Roga{ka Slatina. ^ujè, S. 1982: Zgodovina Zdravili{~a in njegovih naravnih vrelcev, Zdravili{~e Roga{ka Slatina. Roga{- ka Slatina. Dogan, H. Z. 1989: Sociocultural Impacts of Tourism. Annals of Tourism Research 2/1989. Domitrovi~ Uranjek, D. 1992: Ekolo{ki na~rt Roga{ke Slatine. Roga{ke novice 2/92. Roga{ka Slatina. Do{ler, V. 1974: Nekateri geografski problemi Roga{ke Slatine, 9. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana. Duffield, B. S. 1982: Tourism: The Measurment of Economic and Social Impact. Tourism Management 5/82. Elsasser, H. 1990: Tourismus und Umwelt. Wirtschaftsgeographie und Raumplanung 10. Zürich. Gams, I. 1984: Nekaj naravnogeografskih zna~ilnosti, Med Bo~em in Bohorjem. [entjur pri Celju, [marje pri Jel{ah. Gams, I., Kunaver, J., Lovren~ak, F., Radinja, D. 1974: Prispevek k prirodnogeografski tipologiji pokrajine v pore~ju Voglajne in Zgornje Sotle, 9. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana. 205 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Gantar, P., Ho~evar, M. 1992: Drùbeno prostorski vidiki razvoja Roga{ke Slatine (poro~ilo za mestno KS Roga{ka Slatina). Fakulteta za drùbene vede Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Gartner, W. C. 1996: Tourism Development: Processis, Principles and Tehniques. New York. Gill, P. W. 1998: Tourism Carrying Capacity Management Issues. Oxford. Gor{i~, I. 1962: Zdravili{~e Roga{ka Slatina – vodnik za goste. Roga{ka Slatina. Gosar, A. 1983: Die Entwicklung eines Kurortes am Beispiel von Roga{ka Slatina. Münchner Studien zur Sozial- und Wirtschaftsgeographie. Kallmunz/Regensburg. Grün, C. 1994: Kurorte in Bayern unter besonderer Berücksichtigung des Einflusses der Sozial-ver-sichherungsträger. München. Haywood, K. M. 1986: Can the Tourist-Area Life Cycle be made Operational? Tourism Management 3/1986. Heeley, J. 1989: Tourism and Economic Development – Western European Perspectives. Town Planning Review 3/1989. Horvat, U. 1989: Geografska tipizacija turisti~nih krajev v Sloveniji. Geografski vestnik 61. Ljubljana. Horvat, U. 1993: Demografska analiza obmejnega obmo~ja slovensko-hrva{ke meje v Severovzhodni Sloveniji. Dela 10. Ljubljana. Horvat, U. 1995: The Impact of Tourism on the Development of Roga{ka Slatina, Towns, Districts Attrac-tions, Border Regions. Pecs. Horvat, U. 1996: Demographic Changes in the Area Along the Slovene-Croatian Border in Northeast Slovenia after 1991, Nove smeri prostorskega razvoja. Maribor. Horvat, U. 1996a: Natural Health Resorts in Slovenia. Touristinfo, Newsletter of the IGU Study Group on the Geography of Sustainable Tourism. Peterborough/Ontario. Horvat, U. 2000: Motivi, potrebe in ravnanje turistov v Roga{ki Slatini. Geografski vestnik 72. Ljubljana. Horvat, U., Po~kaj Horvat, D. 1994: Naravno in selitveno gibanje prebivalstva v Sloveniji s podrobno analizo v {tirih ob~inah ob slovensko-hrva{ki meji v Severovzhodni Sloveniji. Znanstvena revija 1/94. Maribor. Ilgo, F. 1968: Zdravili{ki turizem prikazan na primeru Roga{ke Slatine v aplikaciji na ostale zdravili{ke centre SRS. Magistrsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Ile{i~, S. 1984: Svet in ljudje, Med Bo~em in Bohorjem. [entjur pri Celju, [marje pri Jel{ah. Jan{a Zorn, O. 1996: Turizem v Sloveniji v ~asu med vojnama (1918–1941), 28. zborovanje slovenskih zgodovinarje. Bled. Jer{i~, M. 1965: Drùbena geografija Blejskega kota. Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Jer{i~, M. 1971: Izletni{ka potovanja in izletni{ki prostor. Elaborat, In{titut za geografijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Jer{i~, M. 1984: Prostorski u~inki rekreacije prebivalstva Novome{ke regije, 13. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana. Jer{i~, M. 1985: Turisti~na geografija. Ljubljana. Jer{i~, M. 1987: Osnove turizma. Ljubljana. Jer{i~, M. 1990: Turisti~na transformacija Portoroà, 15. zborovanje slovenskih geografov – Primorje. Ljubljana. Jer{i~, M. 1991: Vpliv turizma na zaposlitveno strukturo slovenskih turisti~nih krajev. Dela 8. Ljubljana. Jer{i~, M. 1992: Blìnja rekreacija slovenskega prebivalstva. Geographica Slovenica 23. Ljubljana. Jer{i~, M. 1992a: Turisti~na geografija. Ljubljana. Jer{i~, M. 1995: Blìnja rekreacija prebivalcev Ljubljane. Dela 11. Ljubljana. Jer{i~, M. 1996: Rekreacija in turizem (primer Ptuja), 17. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana. Jordan, P. 1990: The development of Tourist Flows in Central Europe (1910–1990) in Relation to Political and Economic Changes. Mitteilungen der Österreichischen Geographischen Gesellschaft, Heft 132. Wien. Jovi~i}, @. 1988: Osnovi turizmologije. Beograd. 206 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Junè, P. 1996: Termalna voda v Roga{ki Slatini. Proteus 2/1996. Ljubljana. Kene, M. 1974: Pregled kretanja gostiju, no~enja i prometa mineralne vode, Zdravili{~e Roga{ka Slatina. Roga{ka Slatina. Kene, M. 1992–1993: Kronika. Roga{ke novice 2/92, 3–4/92, 5/92, 6/92, 7/92, 8/92, 9/92, 10/92, 1/93, 4/93, 6/93, 9/93, 10/93. Roga{ka Slatina. Kneubühl, U. 1987: Die Entwicklungssteuerung in einem Tourismusort – untersucht am Beispiel von Davos. Geographica Bernensia. Bern. Kra{evec, J. 1986: Kratek razvoj zdravili{~ na Celjskem obmo~ju. Celjski zbornik 1986. Celje. Kresal, F. 1996: Zdravili{ki turizem, 28. zborovanje slovenskih zgodovinarje. Bled. Letnar, H. 1997: Prostorske implikacije funkcije »stanovati« na primeru Roga{ke Slatine. Diplomska naloga, Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru. Maribor. Leskovar, R. 1963: Zdravilna sredstva in zdravili{ke naprave, Kura v Roga{ki Slatini. Roga{ka Slatina. Liechtenberger, E. 1979: Die Überlagerung der ortständigen Bevöllkerung durch die Freizeitgesellsc-haft in den österreichischen Alpen. Wien. Maier, J., Tröger Weiss, G. 1987: Zeitschrift für Wirtschaftsgeographie, Heft 3–4. Bayreuth. Maru{i}, Z., Weber, S. 1999: Ispitivanje zadovoljstva gostiju u primorskim mjestima Hrvatske – ljeto 1999. Turizam 4/1999. Zagreb. Mathieson, A., Wall, G. 1982: Tourism: Economic, Phisical and Social Impacts. New York. Mill, R. C., Morrison, A. M. 1985: The Tourism System: an introductory text. Ney Jersey. Mlacovi}, D. 1995: Prava Roga{ka – roga{ke mineralne vode skozi ~as. Roga{ka Slatina. Nosan, A. 1973: Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji. Geologija 16. Ljubljana. Nosan, A., 1975: Hidrogeolo{ko poro~ilo o raziskavah na vrel~nem podro~ju Roga{ke Slatine 1952–1972. Poro~ilo, Geolo{ki zavod Ljubljana. Ljubljana. Nosan, A. 1975: Nov vrelec mineralne vode v Spodnji Kostrivnici. Geologija 18. Ljubljana. Ozim, V. 1982: O mineralnih vodah vrel~nega podro~ja Roga{ke Slatine, Zdravili{~e Roga{ka Slatina. Roga{ka Slatina. Page, S. 1995: Urban Tourism. Routledge, London. Pauko, F. 1980: Zdravili{ki turizem SV Slovenije. 3. zvezek, VEK[, IET, Univerza v Mariboru. Maribor. Pauko, F., Lorbek, F., Rebeu{ek, L., Ciglene~ki, M., Babi~, A., Hojnik, M., Napast, M. 1988: Zdravili{- ka propaganda SR Slovenije, Turizem v slovenskem gospodarstvu in njegova vloga v dolgoro~nem razvoju SRS, Programski sklop Vrednotenje elementov turisti~ne ponudbe, konkuren~nosti in plani-ranje razvoja turizma v òjih obmo~jih. VEK[, In{titut za marketing, Univerza v Mariboru. Maribor. Pearce, D. 1991: Tourism Development. New York. Pearce, D. 1995: Tourism Today: A Geographical Analysis. New York. Pertl, E. 1984: Roga{ka Slatina, Med Bo~em in Bohorjem. [entjur pri Celju, [marje pri Jel{ah. Planina, J. 1991: Ekonomika turizma. Ljubljana. Rebeu{ek, L. 1957: O pomenu in problematiki prirodnih zdravili{~ celjskega podro~ja. Celjski zbornik. Celje. Rebeu{ek, L., 1967. Zdravili{ki kraji ob novih pogojih. Celjski zbornik. Celje. Reèk, A. 1937: Iz pro{losti mineralnih voda Roga{ke Slatine. Celje. Reèk, A. 1964. Roga{ka Slatina na starih slikah, fotografijah, zemljevidih, spomenikih in kozarcih. Roga{ka Slatina. Sore, A. 1974: Zdravili{ki turizem s posebnim ozirom na Roga{ko Slatino in Atomske Toplice, Voglajn-sko-Sotelska Slovenija, 9. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana. Sore, A. 1984: Zdravili{ki turizem v Roga{ki Slatini in Atomskih Toplicah, Med Bo~em in Bohorjem. [entjur pri Celju, [marje pri Jel{ah. [kafar Boì~, A. et al. 1995. Anketa o tujih turistih v Republiki Sloveniji v poletni sezoni 1994. Zavod Republike Slovenije za statistiko. Ljubljana. [kafar Boì~, A., et al. 1998: Anketa o tujih turistih v Republiki Sloveniji v poletni sezoni 1997. Zavod Republike Slovenije za statistiko. Ljubljana. 207 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Theobald, W. F. 1998: Global Tourism. Butterworth Heinemann. Oxford. Veronek, N. 1987: Vpliv turizma na razvoj Roga{ke Slatine in blìnje okolice. Diplomska naloga, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Vri{er, I. 1984: Urbana geografija. Ljubljana. Zorko, M. 1992: Zdravili{~e Roga{ka Slatina med obema vojnama. Celjski zbornik 1992. Celje. Zorko, D. 1999: Uvod v turizem. Ljubljana. Wall, G. 1991: Tourism and Urban Development – The impact of Tourism on Urban Development. Envi-ronment an Planning 8/1991. Anketiranje gostov v Roga{ki Slatini med letoma 1994 in 1997 (Pedago{ka fakulteta v Mariboru, pod vodstvom avtorja). Anketiranje gospodinjstev v Roga{ki Slatini leta 1996 (Pedago{ka fakulteta v Mariboru, pod vodstvom avtorja). Anketiranje zaposlenih v obratih gostinskih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti v Roga{ki Slatini leta 1997 (Pedago{ka fakulteta v Mariboru, pod vodstvom avtorja). Kartiranje funkcijske rabe objektov v Roga{ki Slatini leta 1997. Anketiranje gostov v Atomskih Toplicah med letoma 1999 in 2000 (Pedago{ka fakulteta v Mariboru, pod vodstvom avtorja). Klimatologija Slovenije 1961–1990. Temperature zraka, padavine. HMZRS, Ljubljana, 1995. Letalski posnetki obmo~ja Roga{ke Slatine iz leta 1955, 1975 in 1996. Letni pregledi turizma 1953–1999. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Naselja po ob~inah Republike Slovenije, metodolo{ko gradivo. Zavod RS za statistiko. Ljubljana, 1995. Podatki kadrovskih slùb Zdravili{~a Roga{ka Slatina, Steklarne Roga{ka, Steklarske {ole Roga{ka Slatina, KORS. 1998, 2000. Podatki oddelka za gospodarstvo ob~ine Roga{ka Slatina. 2000. Podatki Slùbe drùbenega knjigovodstva – Podrùnica Celje. 1993. Podatki Agencije za pla~ilni promet – Podrùnica Celje. 1998. Rezultati popisa prebivalcev, gospodinjstev in stanovanj v Sloveniji, 1961, 1971, 1981, 1991, Statisti~- ni urad Republike Slovenije. Zgodovinski arhiv Celje, fond Zdravili{~a Roga{ka, zbirka A. Reèk. 12. SEZNAM SLIK Slika 1: Butlerjev model turisti~nega razvoja. Slika 2: Pre~ni geolo{ki prerez Roga{ke Slatine. Slika 3: Pregledni vzdol`ni geolo{ki prerez ~ez obmo~je Roga{ke Slatine. Slika 4: Nalepka s steklenice mineralne vode Donat Mg. Slika 5: Primerjava kemijskih sestav znanih sulfatnih voda. Slika 6: Roga{ka Slatina leta 1801. Slika 7: Paviljon Tempel leta 1854 – pogled proti jugu, levo pokrito sprehajali{~e. Slika 8: Pogled na zdravili{~e v Roga{ki Slatini leta 1855. Slika 9: Pogled na zdravili{~e v Roga{ki Slatini leta 1905. Slika 10: Zdravili{~e v Roga{ki Slatini leta 1888. Slika 11: Zdravili{~e v Roga{ki Slatini leta 1936. Slika 12: Zdravili{~e v Roga{ki Slatini leta 1989. Slika 13: Pogled na zdravili{~e v Roga{ki Slatini leta 1989. Slika 14: Grand hotel – Zdravili{ki dom leta 1999. Slika 15: Hotel Donat, Terapija, Pivnica in hotel Sava leta 1999. 208 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Slika 16: [tevilo leì{~ v Roga{ki Slatini in v izbranih zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji med letoma 1964 in 1999. Slika 17: Delè leì{~ v osnovnih namestitvenih zmogljivostih v Roga{ki Slatini in v izbranih zdravili{- kih turisti~nih krajih v Sloveniji med letoma 1964 in 1999. Slika 18: [tevilo gostov in no~itev v Roga{ki Slatini med letoma 1900 in 1999. Slika 19: [tevilo gostov, no~itev in leì{~ v ve~jih turisti~nih krajih v Sloveniji med letoma 1961 in 1996. Slika 20: [tevilo gostov v Roga{ki Slatini in v izbranih zdravili{kih turisti~nih krajih Sloveniji med letoma 1953 in 1999. Slika 21: [tevilo no~itev v Roga{ki Slatini in v izbranih zdravili{kih turisti~nih krajih Sloveniji med letoma 1953 in 1999. Slika 22: Delè no~itev doma~ih gostov (iz Slovenije) v Roga{ki Slatini in v izbranih zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji med letoma 1953 in 1999. Slika 23: Delè no~itev tujih gostov v Roga{ki Slatini in v izbranih zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji med letoma 1953 in 1999. Slika 24: [tevilo gostov po dràvni pripadnosti v Roga{ki Slatini med letoma 1953 in 1999. Slika 25: [tevilo no~itev po dràvni pripadnosti v Roga{ki Slatini med letoma 1953 in 1999. Slika 26: Povpre~na dolìna bivanja gostov v Roga{ki Slatini med letoma 1953 in 1999. Slika 27: Povpre~na dolìna bivanja gostov Roga{ki Slatini in v izbranih zdravili{kih turisti~nih krajih v Sloveniji med letoma 1953 in 1999. Slika 28: [tevilo no~itev v Roga{ki Slatini po ~etrtletjih med letoma 1953 in 1999 glede na izvor gostov. Slika 29: Delè no~itev v Roga{ki Slatini po mesecih med letoma 1985 in 1999 glede na izvor gostov. Slika 30: Sestava anketiranih gostov v Roga{ki Slatini glede na prevladujo~ motiv za obisk zdravili{~a ter glede na dràvno pripadnost, starost in na~in pla~ila. Slika 31: Sestava anketiranih gostov v Roga{ki Slatini glede na pogostost prihodov v zdravili{~e ter glede na dràvno pripadnost, starost, na~in pla~ila. Slika 32: Sestava anketiranih gostov v Roga{ki Slatini glede na vrsto namestitvenega objekta v zdravili{~u ter glede na dràvno pripadnost, starost in na~in pla~ila. Slika 33: Shema popisnih okoli{ev v Roga{ki Slatini. Slika 34: Gibanje {tevila prebivalcev po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini med letoma 1991 in 1997. Slika 35: Priseljeno prebivalstvo po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1991 glede na leto priselitve v Roga{ko Slatino. Slika 36: Anketirana gospodinjstva po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1996 glede na priselitveni tip gospodinjstva, dolo~en po ~lanu gospodinjstva, ki se je priselil iz najbolj oddaljenega obmo~ja. Slika 37: Starostna in spolna sestava prebivalstva Roga{ke Slatine leta 1999. Slika 38: Starostna sestava prebivalstva po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1991. Slika 39: Anketirana gospodinjstva po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1996 glede na starostni tip gospodinjstva. Slika 40: Delè delovnih mest po sektorjih dejavnosti v ve~jih turisti~nih krajih v Sloveniji leta 1991. Slika 41: Delè delovnih mest v gostinstvu, turizmu in zdravstvu v ve~jih turisti~nih krajih v Sloveniji leta 1991. Slika 42: Ekonomska sestava prebivalstva po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1991. Slika 43: Anketirana gospodinjstva po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1996 glede na zaposlitveni tip gospodinjstva – povezanost gospodinjstva z zaposlitvijo v zdravili{ki in steklarski dejavnosti. Slika 44: Prostorsko – ~asovni razvoj Roga{ke Slatine. Slika 45: Stanovanja po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1991 glede na leto zgraditve. Slika 46: Stanovanja po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1991 glede na opremljenost. Slika 47: Razmestitev dejavnosti in funkcij v Roga{ki Slatini leta 1997. Slika 48: Poslovno trgovski center Sonce in Termalna riviera ob vzhodnem delu Celjske ceste leta 2000. Slika 49: Trgovski center KeRos v vzhodnem delu Trì{~a leta 2000. 209 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Slika 50: Funkcijska ~lenitev Roga{ke Slatine. Slika 51: Zdravili{ko-turisti~na cona Roga{ke Slatine leta 1999. Slika 52: Industrijska cona v Trì{~u – Steklarna Roga{ka leta 2000. Slika 53: Ratanska vas leta 1999. Slika 54: Osrednja stanovanjska cona Roga{ke Slatine ob Ulici XIV. divizije leta 2000. Slika 55: Indeks gibanja {tevila no~itev (osnova je leto 1999) v Roga{ki Slatini in izbranih zdravili{kih krajih v Sloveniji med letoma 1935 in 1999 (ugotavljanje krivulje turisti~nega razvoja na osnovi Butlerjevega modela razvoja turisti~nega kraja). 13. SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Kemijska sestava naravne mineralne vode Donat Mg in Tempel. Preglednica 2: Kemijska sestava naravne mineralne vode Edina in termomineralne vode iz vrtine RT 1/92. Preglednica 3: Podatki o temperaturah in padavinah za meteorolo{ki postaji v Roga{ki Slatini in Celju med letoma 1931 in 1960 ter letoma 1961 in 1990. Preglednica 4: [tevilo prebivalcev v naseljih ob~ine Roga{ka Slatina med letoma 1869 in 1999. Preglednica 5: [tevilo prebivalcev v naseljih ob~ine Roga{ka Slatina med letoma 1869 in 1999. Preglednica 6: Izbrani demografski in drugi podatki po naseljih v ob~ini Roga{ka Slatina. Preglednica 7: Seznam namestitvenih objektov in {tevilo sob za goste pod vodstvom zdravili{ke uprave v Roga{ki Slatini leta 1860. Preglednica 8: Seznam namestitvenih objektov in {tevilo sob za goste pod vodstvom zdravili{ke uprave v Roga{ki Slatini leta 1910. Preglednica 9: Seznam namestitvenih objektov in {tevilo sob za goste pod vodstvom zdravili{ke uprave v Roga{ki Slatini leta 1941. Preglednica 10: Seznam namestitvenih objektov v okviru Zdravili{~a Roga{ka v Roga{ki Slatini leta 1972. Preglednica 11: Seznam namestitvenih objektov v okviru Zdravili{~a Roga{ka v Roga{ki Slatini leta 1986. Preglednica 12: Seznam namestitvenih objektov v okviru zdravili{~a v Roga{ki Slatini leta 2000. Preglednica 13: Namestitvene zmogljivosti v Roga{ki Slatini v med letoma 1965 in 1999 (letno povpre~je v petletnem obdobju). Preglednica 14: [tevilo gostov v Roga{ki Slatini leta 1860 in 1910. Preglednica 15: [tevilo no~itev v Roga{ki Slatini po mesecih leta 1938. Preglednica 16: Sestava doma~ih gostov v Roga{ki Slatini leta 1938. Preglednica 17: [tevilo gostov v Roga{ki Slatini med letoma 1920 in 1940 po dràvni pripadnosti. Preglednica 18: Poklicna sestava gostov v Roga{ki Slatini letah 1930, 1931 in 1938. Preglednica 19: [tevilo gostov in no~itev v Roga{ki Slatini med letoma 1929 in 1939. Preglednica 20: Turisti~ni obisk v ve~jih turisti~nih krajih Dravske banovine leta 1935. Preglednica 21: Obseg in zna~ilnosti turisti~nega prometa v Roga{ki Slatini med letoma 1953 in 1999. Preglednica 22: Obseg in zna~ilnosti turisti~nega prometa v Roga{ki Slatini med letoma 1953 in 1999. Preglednica 23: [tevilo gostov v Roga{ki Slatini med letoma 1823 in 1999 ter {tevilo no~itev med letoma 1924 in 1999. Preglednica 24: Najbolj zna~ilna leta v Roga{ki Slatini glede {tevila gostov in no~itev med letoma 1953 in 1999. Preglednica 25: Vrstni red desetih najve~jih turisti~nih krajev v Sloveniji po {tevilu no~itev med letoma 1961 in 1999. Preglednica 26: Gosti in no~itve v Roga{ki Slatini med letoma 1960 in 1999 glede na izvor gostov (letno povpre~je v petletnem obdobju). 210 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 27: Gosti v Roga{ki Slatini med letoma 1960 in 1999 po dràvni pripadnosti (letno povpre~je v petletnem obdobju). Preglednica 28: No~itve v Roga{ki Slatini med letoma 1960 in 1999 po dràvni pripadnosti (letno povpre~je v petletnem obdobju). Preglednica 29: Nadpovpre~no {tevilo gostov in no~itev iz manj zastopanih dràv v Roga{ki Slatini med letoma 1953 in 1999. Preglednica 30: No~itve v Roga{ki Slatini med letoma 1955 in 1999 po ~etrtletjih (letno povpre~je v petletnem obdobju). Preglednica 31: No~itve v Roga{ki Slatini med letoma 1955 in 1999 po mesecih (letno povpre~je v petletnem obdobju). Preglednica 32: Razporeditev no~itev po vrstah namestitvenih zmogljivosti v Roga{ki Slatini in njihova povpre~na zasedenost leta 1986, 1991 in 1995. Preglednica 33: Razporeditev no~itev po vrstah namestitvenih zmogljivosti v Roga{ki Slatini in njihova povpre~na zasedenost leta 1999. Preglednica 34: Sestava anketiranih gostov v Roga{ki Slatini med letoma 1994 in 1997 po dràvni pripadnosti v primerjavi s sestavo vseh gostov po podatkih Statisti~nega urada Republike Slovenije. Preglednica 35: Sestava anketiranih doma~ih gostov v Roga{ki Slatini med letoma 1994 in 1997 po regijah. Preglednica 36: Starostna sestava anketiranih gostov v Roga{ki Slatini glede na dràvno pripadnost. Preglednica 37: Ekonomska sestava anketiranih gostov v Roga{ki Slatini glede na dràvno pripadnost. Preglednica 38: Sestava anketiranih gostov v Roga{ki Slatini glede na prevladujo~ motiv za obisk zdravili{~a ter glede na vir informacij, s pomo~jo katerega so izvedeli za zdravili{~e. Preglednica 39: Sestava anketiranih gostov v Roga{ki Slatini glede na {tevilo prihodov v zdravili{~e in glede na dolìno bivanja v zdravili{~u. Preglednica 40: Razporeditev anketiranih gostov po posameznih turisti~nih namestitvenih objektih v Roga{- ki Slatini ter primerjava z deleèm no~itev po podatkih podjetja Zdravili{~e Roga{ka. Preglednica 41: [tevilo opravljenih zdravni{kih in terapevtskih storitev leta 1986 in 1997. Preglednica 42: Najbolj pogoste vrste terapevtskih postopkov v Roga{ki Slatini glede na deleànketiranih gostov, ki jih je uporabil. Preglednica 43: Najbolj pogoste rekreacijske aktivnosti v Roga{ki Slatini glede na deleànketiranih gostov, ki se je rekreiral. Preglednica 44: Najbolj pogosta izletni{ka obmo~ja glede na deleànketiranih gostov v Roga{ki Slatini, ki so bili tam na izletu. Preglednica 45: Ocena turisti~ne ponudbe v Roga{ki Slatini s strani anketiranih gostov. Preglednica 46: Primerjava deleèv gostov glede na prevladujo~ motiv za prihod v zdravili{ki kraj v Sloveniji. Preglednica 47: Primerjava deleèv gostov glede na pogostost prihodov v zdravili{ki kraj v Sloveniji. Preglednica 48: Primerjava deleèv gostov glede na dolìno bivanja v zdravili{kem kraju v Sloveniji. Preglednica 49: Primerjava starostne in ekonomske sestave gostov (v %) v zdravili{kih krajih v Sloveniji. Preglednica 50: Seznam obmo~ij in popisnih okoli{ev v Roga{ki Slatini. Preglednica 51: [tevilo gospodinjstev in prebivalcev po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1991 in 1997 v primerjavi s {tevilom anketiranih gospodinjstev in prebivalcev leta 1996. Preglednica 52: [tevilo prebivalcev v Roga{ki Slatini (v primerjavi z ob~ino Roga{ka Slatina, ob~ino [marje pri Jel{ah in Slovenijo) ob popisu prebivalcev med letoma 1869 in 1991 ter leta 1999. Preglednica 53: [tevilo gospodinjstev v Roga{ki Slatini (v primerjavi z ob~ino Roga{ka Slatina, ob~i-no [marje pri Jel{ah in Slovenijo) ob popisu gospodinjstev med letoma 1900 in 1991. Preglednica 54: [tevilo prebivalcev, gospodinjstev in stanovanj po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1991 ter {tevilo prebivalcev leta 1997. Preglednica 55: [tevilo prebivalcev, gospodinjstev in stanovanj po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1991, {tevilo prebivalcev leta 1997 ter gibanje {tevila prebivalcev med letoma 1991 in 1997. 211 Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Uro{ Horvat Preglednica 56: Naravno in selitveno gibanje prebivalstva v Roga{ki Slatini med letoma 1982 in 1998. Preglednica 57: Selitveno gibanje prebivalstva v Roga{ki Slatini med letoma 1982 in 1998. Preglednica 58: Priseljeno prebivalstvo po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1991 glede na leto priselitve v Roga{ko Slatino. Preglednica 59: Narodnostna sestava prebivalstva Roga{ke Slatine (v primerjavi z ob~ino [marje pri Jel{ah in Slovenijo) ob popisu prebivalcev leta 1981 in 1991. Preglednica 60: Anketirana gospodinjstva po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1996 glede na priselitveni tip gospodinjstva, dolo~en po ~lanu gospodinjstva, ki se je priselil iz najbolj oddaljenega obmo~ja. Preglednica 61: Anketirana gospodinjstva po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1996 glede na priselitveni tip gospodinjstva, dolo~en po ~lanu gospodinjstva, ki se je priselil iz najbolj oddaljenega obmo~ja. Preglednica 62: Starostna in spolna sestava prebivalstva Roga{ke Slatine leta 1981, 1991 in 1999. Preglednica 63: Starostna in spolna sestava prebivalstva (v %) ob~ine Roga{ka Slatina in Slovenije leta 1999. Preglednica 64: Starostna sestava prebivalstva po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1991. Preglednica 65: Anketirana gospodinjstva po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1996 glede na starostni tip gospodinjstva. Preglednica 66: Anketirana gospodinjstva po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1996 glede na starostni tip gospodinjstva. Preglednica 67: [tevilo zaposlenih v Zdravili{~u Roga{ka in v Steklarni Roga{ka med letoma 1950 in 1998. Preglednica 68: Aktivno prebivalstvo, ki opravlja poklic v Roga{ki Slatini (to je v kraju dela) po dejavnostih leta 1991 – {tevilo delovnih mest. Preglednica 69: [tevilo zaposlenih v Zdravili{~u Roga{ka po vrsti zaposlitve leta 1992 in 1998. Preglednica 70: Kvalifikacijska sestava (dolo~ena na osnovi stopnje izobrazbe) zaposlenih v Zdravili{- ~u Roga{ka in v ve~jih industrijskih podjetjih v Roga{ki Slatini leta 1998 (s primerjavo v Zdravili{- ~u leta 1986). Preglednica 71: Prebivalstvo Roga{ke Slatine (v primerjavi z ob~ino [marje pri Jel{ah in Slovenijo) staro 15 in ve~ let glede na {olsko izobrazbo leta 1981 in 1991. Preglednica 72: Delè delovnih mest v terciarnem in kvartarnem sektorju v ve~jih turisti~nih krajih v Sloveniji leta 1981 in 1991. Preglednica 73: [tevilo delovnih mest v II., III. in IV. sektorju dejavnosti ter v gostinstvu, turizmu in zdravstvu v ve~jih turisti~nih krajih v Sloveniji leta 1991. Preglednica 74: Dnevna migracija delovne sile v Zdravili{~e in ve~ja industrijska podjetja v Roga{ki Slatini leta 1998. Preglednica 75: Zaposleni prebivalci Roga{ke Slatine (v primerjavi z ob~ino [marje pri Jel{ah in Slovenijo) glede na kraj bivanja in dela leta 1981 in 1991. Preglednica 76: Anketirani prebivalci Roga{ke Slatine glede na kraj zaposlitve leta 1996. Preglednica 77: Anketirana gospodinjstva v Roga{ki Slatini glede na kraj zaposlitve ~lanov gospodinjstva leta 1996. Preglednica 78: Aktivno prebivalstvo Roga{ke Slatine (v primerjavi z ob~ino [marje pri Jel{ah in Slovenijo), ki opravlja poklic po dejavnosti ob popisu prebivalcev leta 1991 – po kraju bivanja. Preglednica 79: Ekonomska sestava prebivalstva po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1991 – aktivno prebivalstvo po sektorjih dejavnosti. Preglednica 80: Ekonomska sestava prebivalstva po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1991 – aktivno prebivalstvo po sektorjih dejavnosti. Preglednica 81: Anketirani prebivalci Roga{ke Slatine glede na podjetje (ali panogo) zaposlitve leta 1996. Preglednica 82: Anketirana gospodinjstva po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1996 glede na zaposlitveni tip gospodinjstva – podjetje zaposlitve ~lanov gospodinjstva. Preglednica 83: Anketirana gospodinjstva po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1996 glede na zaposlitveni tip gospodinjstva – povezanost gospodinjstva z zaposlitvijo v zdravili{ki in steklarski dejavnosti v naselju. 212 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 Preglednica 84: [tevilo hi{ v Roga{ki Slatini, Ratanski vasi in Trì{~u med letoma 1869 in 1968. Preglednica 85: [tevilo stanovanj v Roga{ki Slatini, Ratanski vasi in Trì{~u med letoma 1971 in 1991. Preglednica 86: [tevilo stanovanj po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1991 glede na leto zgraditve in opremljenost. Preglednica 87: Delè stanovanj po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1991 glede na leto zgraditve in opremljenost. Preglednica 88: Dejavnosti po posameznih obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1997. Preglednica 89: Dejavnosti po popisnih okoli{ih v Roga{ki Slatini leta 1997. Preglednica 90: Anketirani obrati po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1997 glede na leto za~etka delovanja obrata na sedanji lokaciji ter glede na delè prometa, ki ga v obratu ustvarijo gosti zdravili{~a. Preglednica 91: Anketirani obrati po obmo~jih v Roga{ki Slatini leta 1997 glede na {tevilo zaposlenih v obratu. Preglednica 92: Zemlji{ke kategorije v katastrski ob~ini Roga{ka Slatina leta 1990. Preglednica 93: Zemlji{ke kategorije v privatni lasti v katastrski ob~ini Roga{ka Slatina leta 1990 glede na obmo~je stalnega bivali{~a ve~inskega lastnika. Preglednica 94: [tevilo lastnikov stanovanjskih hi{ v zasebni lasti v katastrski ob~ini Roga{ka Slatina leta 1990 glede na kraj stalnega bivali{~a lastnika in delè lastni{tva med doma~ini in nedoma~ini. Preglednica 95: Primerjava sestave anketiranih prebivalcev Roga{ke Slatine leta 1996 s sestavo prebivalstva Roga{ke Slatine leta 1991. Preglednica 96: Ocena pomena zdravili{ke dejavnosti v Roga{ki Slatini. Preglednica 97: Ocena vpliva turisti~nega razvoja na zunanji izgled Roga{ke Slatine. Preglednica 98: Ocena vpliva turisti~nega razvoja na razvoj splo{ne infrastrukture v Roga{ki Slatini. Preglednica 99: [portni, rekreacijski in drugi objekti in naprave za izvajanje prosto~asnih aktivnosti, ki jih uporabljajo anketirani prebivalci v Roga{ki Slatini. Preglednica 100: [tevilo no~itev (v tiso~ih) v Roga{ki Slatini in izbranih zdravili{kih krajih v Sloveniji med letoma 1935 in 1999. 213 Voda je vse in vse se v vodo vra~a! (Thales) Kolinska Si lahko predstavljate, da obstaja naravno zdravilno sredstvo, ki • odpravlja èlod~ne in òl~ne teàve, • je odli~no odvajalo, • prepre~uje tvorbo ledvi~nih kamnov, • deluje proti mi{i~nim kr~em, • uravnava krvni tlak, • prepre~uje strjevanje krvi, • prepre~uje motnje sr~nega ritma, • izbolj{a telesno presnovo, • nadoknadi pomanjkanje magnezija zaradi nepravilne prehrane, kajenja, stresa ali {porta ter • spro{~a in pomirja? Res je, vse to in {e mnoge druge lastnosti odlikujejo Donat Mg, to zdravilno in po svoji sestavi enkratno mineralno vodo. Ta biser narave nastaja 600 m globoko z raztapljanjem kamenin, bogatih z magnezijem, kalcijem, sulfati in hidrogenkarbonati, ter se nenehno obnavlja. Donat Mg vsebuje prek 1000 mg magnezija na en liter. Magnezij pa je balzam za ìvce in mi{ice ter antistresni mineral. Sulfati razstrupljajo organizem, hidrogenkarbonati pa varujejo èlod~no in ~revesno sluznico. Donat Mg vsebuje {e natrijeve, kloridne, litijeve, èlezove ione, metasilicijevo in metaborovo kislino ter elemente v sledovih. Vse sestavine sodelujejo v razli~nih presnovnih procesih v ~love{kem telesu in zaokroàjo zdravilno delovanje mineralne vode. Mineralna voda Donat Mg je nenadomestljivo poìvilo presnove in jo je zato priporo~ljivo piti vse ìvljenje. Blagodejno vpliva tudi na povsem zdrave ljudi. Leta 2000 je iz{el Donat Mg v novi podobi in novi preobleki. Pripravili smo pakiranje v litrski in pollitrski plastenki ter v novi slovenski litrski mineralki. Prenovljena etiketa izraà njegovo {tiristoletno zdravilno tradicijo. R O G A Š K A S L A T I N A Steklarska ulica 1 3250 ROGAŠKA SLATINA tel. 03 / 818 2000 fax. 03 / 5814 616 prodaja: 03 / 818 20 31 818 20 84 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: (01) 425 77 93 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: (01) 470 63 50 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam In{titut je 6. novembra 1948 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti, z raziskovalnim delom pa je dejansko za~el è dve leti prej. Leta 1976 ga je poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966), pobudniku ustanovitve in{tituta in najve~jem slovenskem geografu. Od leta 1981 je in{titut sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ima pet organizacij- skih enot: Oddelek za geoekologijo, Oddelek za regionalno geografijo, Oddelek za naravne nesre~e, Oddelek za geografski informacijski sistem in Oddelek za tematsko kartografijo, pa tudi knjìnico, kartografsko zbirko in ve~ geografskih zbirk ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Od leta 1952 izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik, ki enkrat letno izhaja v angle{kem in slovenskem jeziku v tiskani obliki in na medmrèju, in od leta 1999 {e znanstveno knjìno zbirko Geografija Slovenije, ki izhaja enkrat ali dvakrat na leto. In{titut se ukvarja predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Geografija Slovenije 4 Zalist Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: (01) 425 77 93 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: (01) 470 63 50 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam In{titut je 6. novembra 1948 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti, z raziskovalnim delom pa je dejansko za~el è dve leti prej. Leta 1976 ga je poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966), pobudniku ustanovitve in{tituta in najve~jem slovenskem geografu. Od leta 1981 je in{titut sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ima pet organizacij- skih enot: Oddelek za geoekologijo, Oddelek za regionalno geografijo, Oddelek za naravne nesre~e, Oddelek za geografski informacijski sistem in Oddelek za tematsko kartografijo, pa tudi knjìnico, kartografsko zbirko in ve~ geografskih zbirk ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Od leta 1952 izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik, ki enkrat letno izhaja v angle{kem in slovenskem jeziku v tiskani obliki in na medmrèju, in od leta 1999 {e znanstveno knjìno zbirko Geografija Slovenije, ki izhaja enkrat ali dvakrat na leto. In{titut se ukvarja predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Geografija Slovenije 4 Zalist Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 4 TINI RAZVOJ IN U^INKI TURIZMA V ROGA[KI SLA TAV RAZVOJ IN U^INKI URO[ HOR TURIZMA ISBN 961-6358-30-8 V ROGA[KI SLATINI 9 6 1 6 9 8 7 9 0 3 8 5 3 URO[ HORVAT Geografija Slovenije 4 – ovitek Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP