OSREDN.ia j I KNJIŽNICA I cauE I LETO XXV, ŠTEVILKA 17, 27.AVGUST 1993, CENA 90.00 SIT RECICA GORNJI GRAD Prve ocene škode zaradi suše LJUBNO TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU ililiMliUlilililililllilililiimiilillHIHililiHIIIHilililllilHilililillli OiUinitiiitintimiimntiiiHiiiHiiintinHHiiiiiiiiiHiiimiiHiniiiiiHiiiiiiiHiHiinuiiHiUiUiiUiiiHii Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. Dobre stvari so lako tudi poceni V VSEH ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH od 01.09.1993 - sladkor ......... 74,90 SIT/kg - šunka v ovitku . 652,90 SIT/kg - ribe Delamaris ... 79,90 SIT/kg - vino Vipavec beli .142,90 SIT - trenerka od .2.085,90 - 3.576,90 SIT - umetno gnojilo NPK 15x15x15... 1.150,00 SIT IN ŠE CELA VRSTA OTALIH PROIZVODOV PO AKCIJSKIH CENAH POSLOVNEGA SISTEMA MERCATOR. Pri nakupu živil nad 5.000 možno plačilo na 2 čeka, pri ostalem blagu možnost najetja ugodnega kredita. Cene veljajo do razprodaje! Poročno fotografiranje - fotografiranje poročnega obreda - fotografiranje v studiu (graščina VRBOVEC) - fotografiranje cerkvenega poročnega obreda - fotografiranje na poročnem kosilu, večerji Na vašo željo vam fotografije vstavimo v albume, okvirje ali pa jih povečamo na željeno velikost. Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah! EPSI d.o.o., Savinjska c. 4, Tel: 063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30), razen sobote, nedelje in praznikov. Na trgu 7 Tel.: 063 832-815 REZERVNI DELI ZGOLF, RENAULT, LADA, OUA CASTROL -VALVOLINE, SEDEŽNE PREVLEKE, AVTO GUME, AKUMULATORJI, DODATNI ASORTIMAN ^^PR^M^GOVINAZ^AŠ^rO HiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHimiiiimiiiiimimiiiuiiHiiimHiu SAVINJSKA v trgovska družba d.o.o. Žalec VABLJENI ste na otvoritev trgovine GAJ, BUTIK TURIST-a in BISTROJA ROMANTIK fnova avtobusna postaja MozineJ, dne, 1. septembra 1993 ob 10. uri. Dokler bodo zaloge, boste po akcijskih cenah lahko kupili: ČOKOLADA MILKA 100 g 00 * • SIT ČOKOLADA MILKA 300 g 249,- SIT MOŠKE NOGAVICE fuvozj 89,- SIT ŽENSKE NOGAVICE fuvozj 89,- SIT TOALETNI PAPIR I 0/1 169,- SIT KAVA BRAZILSKA 500 g 199,- SIT TV GORENJE, ekran 51, TT 43.200,- SIT PS GORENJE 604 X 43.200,- SIT PRESENEČENJE ZA PRVIH 10 KUPCEV' Ob dnevu otvoritve točimo BREZPLAČNO LAŠKO PIUO, KAUO BARCAFFE, ČAJ DROGA, degustirali Pa boste lahko tudi VINO JERUZALEMČAN - Ormož. smiinMiiiiiHHitHHniiiniiiitiiUiHiiiiHiiHHiiiUiiHimiuiiiiiiiHiHiiiHiiHiiiUHiiHinuiHiinunii militSItlftSlltSftXSStXSttllXItXItttXSlftilXitSIXtftXXlftllKttSISItllSlIitXttllSitljXItilKitllltItXXttitIttftItXtftXSlftlliettlllCItillttlltItilllieitllSItllft» HE Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. Dobre stvari so lako tudi poceni V VSEH ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH od 01.09.1993 -sladkor .................. 74,90SIT/kg tj*»»0' %£/, S*lHf X x^*. v J 'Sr'c 0* DROBNI GOSPODINJSKI APARATI... ./.V' J \ Vso blago razen živil vam v prodajalnah SAVINJSKEGA MAGAZINA prodamo na ® KREDIT. Kakršnega ne dobite nikjer drugje in sicer na I LETO, BREZ POLOGA, obrestna mera je SAMO R+8 % LETNA OBRESTNA MERA. Blagovnica Savinjka Žalec: 71 1-307. 71 1-331 SP Žalec 2: 711-216 Žalec 3: 712-126 Žalec 4: 711-178 Manufaktura Žalec 4: 711-179 Tehnična Žalec: 713-124 SP Cankarjeva Žalec: 712-156 SP Liboie: 776-390 SP Griže: 711-158 SP Zabukovica: 711-274 SP Vrbje: 711-388 SP Pirešica: 779-136 Blagovnica Šempeter: 701-185. 701-428 Blagovnica Prebold: 723-611, 723-207 Blagovnica Polzela: 721-067. 721-251 SP Andraž: 721-774 SP Polzela: 721-104 SP Letuš: 885-207 SP Vransko: 725-029 Dom Vransko: 725-028 SP Tabor: 726-207 SAJ NI RES, PA JE! ZA NAKUP POHIŠTVA VAM ODOBRIMO XV POSOJILO S SAMO R+8 % LETNO OBRESTNO MERO POHITITE. NOVO POHIŠTVO ČAKA PRI NAS. Žalec 3: 712-126 Blagovnica Prebold: 723-611 Blagovnica Polzela: 721-067 Dom Vransko: 725-028 Na vašo željo vam fotografije vstavimo v albume, okvirje ali pa jih povečamo na željeno velikost. Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah! EPSI d.o.o., Savinjska c. 4, Tel: 063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30), razen sobote, nedelje in praznikov. REZERVNI DELI ZASTAVA, GOLF, RENAULT, LADA, OUA CASTROL -VALVOLINE, SEDEŽNE PREVLEKE, AVTO GUME, AKUMULATORJI, DODATNI ASORTIMAN PRAVA TRGOVINA ZA VAS AVTO 1 HiltliltlilililililtllllliltHHliltll NASLOVNICA Na Ovčarskem prazniku v Šmihelu foto: C.Sem KAZALO STR. PRVE OCENE ŠKODE ZARADI LETOŠNJE SUŠE ..........._4 ZAČETEK INVESTICIJE V MG A ... 4 AVTOBUSNA POSTAJA PRED OTVORITVIJO ................ 5 LOJZE PETERLE (ZNOVA) OBLJUBIL SANACIJO CESTE LJUB- NO-LUČE .................. 5 LIKVIDNOSTNE TEŽAVE V KOMUNALI . . . . . . ..... 5 LUČKI DAN: OBLEDELA TRADICIJA Vedrega obraza ...........e OVČARSKI PRAZNIK; KAKO SO ŽIVELI PASTIRJI ...........7 SAVINJSKI GAJ: ŽIVETI S CVETJEM . 8 NOVICE OD TU IN TAM ........ . 8 KONCERT V LUČAH ...........9 BISER KMEČKE ARHITEKTURE . 9 OB 100 LETNICI ORGANIZIRANEGA PLANINSTVA .............. 9 VESTI IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV 9 BOČKI UPOKOJENCI RAZVILI NOV PRAPOR ...................10 SREČANJE INVALIDOV OBČINE MOZIRJE ................. 10 GASILCI VETERANI SO SE POMERILI ................ 10 SREČANJE KINOLOGOV .......11 JEZERNIKOVA BRV ..........11 S TREBUHOM ZA KRUHOM ..... 12 ZAČETEK IN KONEC GORNJEGRAJSKEGA SAMOSTANA 12 O IGNACU OROŽNU . ..... .13 SLOVESNOST ON ZAČETKU PRAZNOVANJA KLARINEGA LETA ...14 Z AVTOBUSOM IZ POLZELE DO LOGARSKE DOLINE ..........15 IZ DNEVNIKA ............. 15 Vesela šola____ _________ ie KO GREŠ ................. 18 OBISKALI SMO TURISTIČNO KMETIJO SP. JEROVČNIK ..... .16 POD VESELOŠOLSKIMl REFLEKTORJI ................... 16 LETNA LIGA V KOŠARKI .....17 MALI NOGOMET TUDI NA LJUBNEM ..................17 MARATONSKI POHOD CELJE- LOGARSKA DOLINA...........17 PRED PRVIM MEDNARODNIM NASTOPOM ....................18 KRONIKA ..................18 PISMA BRALCEV ....... ..19-20 ŠTEFKA PETEK: LJUBOSUMNOST IN GREH .............. 25 CVETKE IN KOPRIVE ........25 NAGRADNA KRIŽANKA ...... 26 KVIZ ................... 26 OBVESTILA .............. .28 MALI OGLASI ....---....... 28 I očitnic je praktično že konec, začelo se bo novo šolsko leto. Nanj z nekaj več prispevki naših mladih dopisnikov opozarjamo tudi v Savinjskih novicah. Čeprav je treba reči, da se v poletnem obdobju res niso obremenjevali s pisanjem člankov. Pa je najbrž ker prav tako. In da bo že jeseni, ko spet zagrizejo v šolske klopi, bolje. Ko se v sedanjem času slovensko gospodarstvo ob stalnem naraščanju števila brezposelnih krčevito bori za svoj obstoj, kar lepo število podjetij pa bilo bilo brez uzakonjenega moratorija v stečaju, so vesti o novih investicijah sorazmerno redke. No, ena od takšnih je minuli teden s precejšnjim odmevom prišla iz nazarske tovarne MGA, kjer so pričeli s 7,5 milijona DEM težko investicijo, ki bo, kot zagotavljajo, končana še letos. Tokrat bo nemška firma BSHG prekosila japonsko-evropsko korporacijo, ki je meseca aprila napovedovala 25 milijonov DEM težko investicijo na Golteh. Takrat smo zapisali "včeraj sanje - jutri resničnost", kaj naj napišemo sedaj? Politična bitka (alipa gre morebiti za bitko politikov) v Sloveniji se vse bolj razvnema. Razdor v vladni koaliciji je na pragu, desnica obtožuje levico, levica ji vrača milo za drago, vsi se sprašujejo, kdo tihotapi orožje, ljudje iščejo svoje in sosedove dosjeje, s cest komaj odvažajo zmečkano pločevino, v Portorožu potni natakarji točijo toplo pivo, za nameček suša zdeluje kmetijske pridelke... Mar gre res vse narobe? Irt da res postajamo dežela zamujenih priložnosti? Trudim se verjeti, da temu (še) ni tako. Franci Kotnik r^jačetek novega šolskega leta je tik pred nami. Z njim se bodo v vsakdanjem prometu kot samostojni udeleženci pojavili tudi prvošolčki, malčki, ki jim bo poleg šole nekaj novega predstavljala tudi pot vanjo in domov. Policisti smo zato v tem mesecu že pregledali prometno signalizacijo v okolici šol in na pomanjkljivosti opozorili upravljalce cest. Še bolj aktivno se bomo v zagotavljanje prometne varnosti v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vključili v prvih dneh pouka, ko bomo v bližini šol intenzivno kontrolirali promet - predvsem s prisotnostjo policistov in z merjenjem hitrosti. Zoper kršitelje bomo dosledno represivno ukrepali, saj bodo udeleženci v prometu na spoštovanje cestno - prometnih predpisov še posebej opozorjeni. Svojo vlogo morate ob tem odigrati tudi starši. Svojim otrokom morate pokazati najvarnejšo pot v šolo, jih opozoriti na pravila vedenja in predpise v prometu in jih ustrezno opremiti (kresničke in rumene rutice). Če se šolar vozi v šolo s kolesom, ga preglejte, če je izpravno! V osnovnih šolah bomo sprožili pobudo, da bi v okviru dejavnosti prometnih krožkov usposobili pionirje - prometnike, ki bi lahko bili v pomoč najmlajšim na poti v šolo in iz nje. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bi se novo šolsko leto začelo in se tudi končalo brez prometnih nezgod z udeležbo otrok. K temu pa moramo svoj delež prispevati prav vsi udeleženci v prometu. Želimo, da živite varno! Komandir Policijske postaje Mozirje Matjaž Kselman Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: IGEA d.o.o., Savinjska c. 2, Nazarje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev” niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. ' s ' 's 's -• 'Ssfi ...' Wm- gospodarstvo n : Prve ocene škode zaradi Poudarek pri odpravljanju posledic suše dajejo, kot so nam povedali v Sekretariatu, letošnje suše Letošnja suša, ki je v bistvu kar nadaljevanje lanskoletne, saj vmes ni bilo izdatnih zimskih padavin, je v naši občini prizadela predvsem nižinska območja in hriboviti svet na prisojnih legah, nekoliko manj pa višinsko gorski svet v zgornjem delu doline. V občinskem Sekretariatu za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora so nam povedali, da so z ozirom na zgoden pojav suše najbolj prizadete travinje, saj je bil manjši že odkos sena, otave pa praktično ni bilo. Žita so zorela prisilno, precej je bilo gluhih klasov. Krompir se je slabše razraščal, tudi krmne okopavine so slabše razvite. Na koruzi se suša odraža v nizki rasti in s slabimi nastavki storžev. Zelo je prizadeta letina hmelja: na 60 ha nasadov, kolikor jih je v dolini, bi bil pri obstoječem sortnem sestavu normalni pridelek 1,5 t/ha suhega hmelja, zaradi suše pa dosegajo le 70 % navedene vrednosti, kar pomeni izpad 27 ton, oz. dobrih 15 milijonov tolarjev. Vse to neposredno vpiva na stanje v živinoreji. Kaže se upadanje pridelave mleka, pojavlja se večja ponudba pri prodaji krav in zakoli slabših krav na kmetijah. Že lanskoletna suša je povzročila večje izločanje krav iz osnovne črede (zmanjšanje 10 % nad normalnim obratom v čredi), letošnja suša pa bo po prvi oceni povzročila dodatno znižanje staleža krav za 20 %. Zadnja sušna leta so močno oslabila življenjsko moč gozdov. Posledice tega se kažejo v močnem napadu lubadarja in opaznejšem vplivu emisij na gozdno drevje, še posebej na smreko. Na ekstremno sušnih legah se smreka suši tudi brez dodatnih vplivov. Posušila se je večina nasadov, predvsem listavcev, posajenih v letošnjem in lanskem letu. Nadaljuje se problematična oskrba s pitno bodo za nekatere hribovske kmetije in zaselke. Od začetka leta do 22. avgusta so gasilci prepeljali že okroglih 2.000.000 I vode, kmetje sami pa po oceni še dodatno okrog 600.000 litrov. svetovalnemu delu strokovnih služb zadruge in upravnih organov in koordiniranemu delu vseh služb pri nabavi nadomestne krme za živino, ker v proračunu ni možno zagotoviti dovolj sredstev za pomoč oškodovancem. Vse požete površine so bile posejane z jarinami za krmo živine. S krmnimi dosevki naj bi posejali vsa krompirišča. Uporaba mineralnih gnojil je strokovno usmerjena, da bi pridobili vsaj jesensko pašo in dober odkos tretje oz. četrte košnje, je predvideno dognojevanje z dušičnimi gnojili. Poleg strokovnih ukrepov je predvideno, da bo možen odpis davkov in prispevkov oškodovancem na podlagi individualno ocenjene škode. Popis slednje naj bi potekal tako kot lani, o čemer bodo kmetje pravočasno obveščeni tudi preko Savinjskih novic. Predhodno je namreč potrebno, da se vremenske razmere stabilizirajo dote mere, da bo popisana škoda dokončna. KF Hmelj je letos močno prizadet zaradi suše Dr. Herbert Wörner, predsednik poslovodnega odbora Bosch-Siemens Hausgeräte Gmbh, je v četrtek, 19. avgusta, v prisotnosti direktorja podjetja MGA Jožeta Kudra, položil temeljni kamen za novo, preko 1.600 kvadratnih metrov veliko skladišče, s čimer bodo v tovarni malih gospodinjskih aparatov v Nazarjh sprostili prostor za nove proizvodne kapacitete v sedanjem objektu. Vrednost te naložbe je ocenjena na 7 in pol milijonov DEM. Skladišče naj bi bilo usposobljeno za preselitev 15. novembra, po tem pa naj bi v nadaljnjem mesecu dni dokončno usposobili proizvodnjo. Kot je dr. Wörner omenil v slavnostnem govoru, ki ga je imel ob tej priložnosti (pristostvovali so ji tudi zaposleni v podjetju, kooperanti in številni gostje), je BSHG vodilni proizvajalec bele tehnike v Nemčiji z lanskoletnim prometom 7 milijard DEM. Zaposluje okrog 23.500 delavcev. V zahodni Evropi zavzema drugo mesto (za Elektroluxom) s 14 % tržnega deleža, v svetovnem merilu pa je na petem mestu. Proizvodne kapacitete sestojijo iz dvanajstih tovarn v štirih evropskih deželah in proizvedejo skoraj 7 milijonov gospodinjskih aparatov. Na nekaterih trgih uporablja BSHG tudi druge blagovne znamke, kar je primer tudi za male gospodinjske aparate pod znamko Gorenje. Za slednjo imajo sklenjeno 10- letno licenčno pogodbo. Z vstopom v BSHG je bilo po besedah dr. Wörnerja v Nazarjah dolgoročno zagotovljenih okrog 450 delovnih mest. Poleg tega načrtujejo tovarno razvijati še naprej in tu narediti evropski center za razvoj in proizvodnjo malih motorskih aparatov, ki ga bo vodil Slovenec. Prvi konkreten korak prenosa tehnologije pa bo realiziran že prihodnji mesec, ko bodo v MGA začeli proizvajati Boschev sekljalnik. V letu 1993 bo BSHG vložil v nazarsko tovarno okrog 15 % njenega prometa, kar je v primerjavi s petimi odstotki, ki jih je BSHG lani investiral v svoja osnovna sredstva, trikrat več. Dr. Herbert Wörner je opozoril, da se investicija v Nazarjah izvaja v času, ko trg bele tehnike v mnogih evropskih deželah stagnira ali nazaduje. Konkurenca se* zaostruje tudi zaradi gibanja valutnih tečajev, kjer imajo francoski, italijanski in angleški proizvajalci prednost. V nazarski tovarni je neobhodno potreben dvig produktivnosti, kar naj bi dosegli s tehničnimi rešitvami v proizvodnem procesu in ergonomskim oblikovanjem delovnih mest. Na slovesnosti, ki jo je ob koncu zmotila burna poletna nevihta, ob njej je dr. Wörner pripomnil, da je to dobro, saj bodo besede padle nä plodna tla, je spregovoril tudi podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Josip Škoberne, ki je predstavnikom BSHG in MGA zaželel čim hitrejši uspešen zaključek nove investicije ter profitabilno poslovanje podjetja. K temeljnemu kamnu sta dr. Herbert Wörner in Jože Kuder priložila tudi prospekt Boschevega kuhinjskega sekljalnika, kovanec za en tolar in naslovnico Dela tega dne, ki naj bi zanamcem simbolično dokazovala, da se je ta pomemben dogodek zgodil prav na ta dan. Tekst: KF, foto: C. Sem Na slovesnosti so sodelovali (z leve): dr.Hermann Nestler, član PO BSHG za proizvodno področje; dr. Herbert Wörner, predsednik PO BSHG; Bernhard Brinkmann, direktor divizije malih gospodinjskih aparatov BSHG; Jože Kuder, direktor MGA in Josip Škoberne, podpredsednik GZS. KS Mozirje: Avtobusna postaja pred otvoritvijo Mozirska avtobusna postaja bo, kot zagotavlja nosilec investicije - Javno podjetje Komunala Mozirje, s septembrom letošnjega leta pričela normalno obratovati. Pogoj za to je uporabno dovoljenje, ki ga s strani občinskega upravnega organa pričakujejo še ta teden. Kot smo že poročali, so bile pri prvem tehničnem pregledu ugotovljene določene pomanjkljivosti, med katerimi sta najbolj izstopali neustrezen radij za dovoz na postajo in nepostavljena javna razsvetljava. V Komunali pravijo, da so vse napake odpravljene in da manjka samo še pregled s strani enega od inšpektorjev, nakar uporabno dovoljenje ne bo več problem. Uradno otvoritev predvidevajo v torek, 31. avgusta. V teh dneh se na pričetek obratovanja pripravljajo tudi lastniki poslovnih prostorov v objektu. Savinjski magazin hiti z zaključnimi deli, da bo do otvoritve usposobil trgovino in bife, med tem ko je Izletnik svoje prostore prometne pisarne že dokončno uredil. Nekaj poslovnih prostorov v zgornji etaži postaje še ni prodanih, zato tudi finančna konstrukcija celotne investicije, težke okrog milijon DEM, še ni zaprta. V JP Komunala so zato povečali aktivnosti za prodajo teh prostorov, niso pa še našli skupnega jezika s Skladom stavbnih zemljišč, ki naj bi po pogodbi sofinanciral zunanjo ureditev. Kot pravijo, se bodo pogovarjali tudi z občino in krajevno skupnostjo, da bi skupaj poiskali vir, nekaj sredstev pa bodo prispevali tudi v podjetju. Odprt problem ostaja križišče na obvoznici pri avtobusni postaji, ki seje že izkazalo kot zelo nevarno in gaje nujno semaforizirati. Za začetek potrebnih aktivnosti je treba opraviti štetje prometa. V Mozirju se bojijo, da bo v dneh cvetlične razstave v Savinjskem gaju, kt> bo avtobusna postaja že obratovala, prav na tem križišču prišlo do prometnega infarkta. KF Lojze Peterle (znova) obljubil sanacijo ceste Ljubno - Luče Ob priliki obiska v Nazarjah, kjer se je udeležil slovesnosti ob začetku praznovanja Klarinega leta, je slovenski zunanji minister in podpredsednik vlade republike Slovenije, Lojze Peterle, za Studio M Mozirje o sanaciji ceste Ljubno - Luče izjavil: "Govoril bom z ministrom Umekom in državnim sekretarjem za ceste Dvornikom. Na vladi smo se namreč dogovorili, da bomo poleg avtocest šli še v izgradnjo cest, kjer je to najbolj potrebno. Menim, da poznam cesto Ljubno - Luče. Je med tistimi, ki bi morale biti prioritetno zgrajene. Takšne so bile tudi obljube in osebno se bom potrudil, da se bo tudi uredilo." Tekst: KF.foto: C.Sem Podobnih udorov je na cesti Ljubno - Luče vedno več Likvidnostne težave v Komunali V Javnem podjetju Komunala v Mozirju so se zaradi vlaganja lastnega kapitala in najema kreditov za avtobusno postajo v Mozirju znašli v likvidnostnih težavah. Poleg tega jim težave povzročajo tudi nizke cene komunalnih storitev, po izračunih so cene v mozirski občini na predzadnjem mestu v Sloveniji. Z izredno podražitvijo cen je soglašal občinski izvršni svet, vendar prošnji niso ugodili pristojni republiški organi, ker se je odlok o izrednem povišanju cen med tem spremenil. V JP Komunala likvidnostne težave rešujejo z zmanjševanjem števila zaposlenih (iz 80 na 60 delavcev) ter iskanjem posla na tržišču, predvsem za gradbenike in kovinarje. Tako se sedaj v največji meri ukvarjajo z profitno dejavnostjo, vendar bodo to opustili, ko bo rešena osnovna reprodukcija. Osnovni cilj za prihodnje v mozirskem podjetju je, da bi zaposlovali minimalno število ljudi, predvsem vzdrževali obstoječo infrastrukturo in dvigovali kakovost del. V JP Komunala se zavedajo, da bodo le na takšen način dosegli z bodočimi občinami na področju Mozirja nek razumen dogovor, da bi dejavnost v dosedanjem obsegu opravljali še naprej. US Wä II turizem Lučki dan toadicUa vedrega Še ena iz naslova tradicionalnih in iz ljudskega izročila porojenih turističnih prireditev v Zgornji Savinjski dolini je za nami. To pot so se predstavili Lučani oziroma del njih, zakaj iz samega dogajanja je bilo razvidno, da tudi Lučani, žal, niso več sposobni ponoviti, s kančkom pretiravanja, mega prireditve, s katero in zaradi katere so ime kraja zapisali med elito slovenskih narodopisno turističnih velikanov. Kot, da so narasle vode pred leti odnesle že kar pregovorno sožitje in skupno složno hotenje po dokazovanju. Mogoče zgolj domneva podpisanega, Kdo ve. Dejstvo je, da seje letošnji Lučki dan iztekel v prijetnem, z obiskovalci natrpanem ozračju, iz katerega bo s kančkom dobre volje in preseganjem neproduktivnih zamer lahko nadgrajevati v preteklih letih tako opevano prireditev. Že kar pravilo letošnjih prireditev je in tudi Luče niso bile v tem delu izjema, da so se organizatorji oziroma posemezni nosilci dejavnosti bolj potrudili z izvedbo, s tem seveda tudi pripravo tistega dela programa, s katerim so pravzaprav zapolnjevali vrzeli v pričakovanju osrednjega dogodka. Sobotni športni in kulturni dogodki so prav gotovo lepo zaokrožili celostno podobo praznika. Posebno jajčnica je ob strokovnem povezovanju etnologa Svetozaija Gučka, obudila že pozabljeno tradicijo pobiranja jajc po vasi in s tem povezano "gavdo", izraženo po lučko. Prav tako je vse pohvale vredna okusno razporejena razstava gobelinov, delo domačih žena in deklet in razstava nabožnih slik. K polnosti razstavljenega so s svojim prispevali lučki inovatorji. Če kaj potem je izvirnost razstavljenega porušila razstava pasemskih mačk, katera na ta dan ni sodila v Luče. Mogoče ob drugi priliki, tokrat pa vendarle govorimo o lučkem dnevu. Nedeljski del seje pričel s procesijo na čast farnemu zavetniku sv. Lovrencu, nadaljeval s folklorno skupino Oljka iz Šmartnega ob Paki. Največje zanimanje obiskovalcev, katerih je v nedeljo popoldne kar mrgolelo, je veljalo prikazovanju nekdanjih običajev in vsakodnevnih opravil. Za obiskovalce so prikazali pripravo stelje za živino, stara drvarska opravila (žaganje hloda s "cuk žago"), predice, star postopek izdelave vrvi, Franc Atelšek in njegov sin sta kuhala apno, marljivi čebelarji pa so točili med. Po besedah fotoreporterja sta bila največja privlačnost dneva nasploh Anton Breznik in njegov pomočnik. Vsekakor se je med njimi rodilo prijateljstvo na prvi pogled. Možakarja sta namreč s staro stiskalnico predelovala jabolka v žeje odrešujočo opojnost. Kakorkoli že, perice, Lea Štolcer in Jožica Kaker tam ob mirnem valu bistre Savinje tudi nista bili od muh. Škoda za obiskovalce in s tem za prireditev kot celoto je, da so organizatorji glavni del prikazanega potisnili v za tujce skrite lokacije po vasi, osrednji del ob glavni cesti pa se je košatil od nepotrebnega kiča in navlake, kateremu je mesto vse drugje. Kot, da se organizatorji niso mogli oziroma hoteli postaviti po robu vsiljivim kramarjem. Pa bi bilo potrebno. Škoda, ker se Lučani niso spomnili svoje največje posebnosti, kar izvirnosti, šestglasnega petja. Idila prikazanega bi s tem dodatno pridobila na teži. Tako sta čast reševala citrarja Robanov Franci in Gričarjev Tonček. Pa je bilo kljub vsemu lepo. Zakaj nečemu se Lučani niso odrekli. Prijaznosti in gostoljubnosti. Prepričani smo, da bodo tudi razpoke, nastale po poplavah, kmalu izginile. Tekst: Edi Mavrič, foto: Sašo Bernardi axxooxxoaxKeoxicooiiicaasiceaixaaixxaasiicaaxxeoixxeaxxaoiMcaaxq Ocenjevanje štantov Med štanti na Lučkem dnevu je komisija domačega turističnega društva kot najbolj originalnega izbrala štant bifeja Angelce Moličnik, kjer so Vinko Voler, Vinko Bezovnik, Anton Dešman in Jože Voler prikazali "štrihanje skopa in pletenje vrvi." Štant je prejel nagrado podjetja Feroda iz Celja. L Lučani pletejo vrv - za povezavo različnih občinskih interesov Savinja, povej, "katera" najlepša ob reki je tej? Pristnih in najetih peric. Pohiti, še enega spijem, potem pa domov k sitni ženi. Ovčarski praznik v Smihelski krajevni odbor Društva podeželske mladine Zgornje Savinjske doline in Aktiv kmečkih v žena iz Šmihela nad Mozirjem sta v soboto, 21. avgusta pripravila 17. Ovčarski praznik, letos predzadnjo tradicionalno turistično prireditev v dolini. Ovčarski praznik po obsegu in zahtevnosti ne stopa vštric s prireditvami v Gornjem Gradu, na Ljubnem, na Rečici in v Lučah. Je pa zato toliko bolj prisrčen in izviren. Letošnje leto so se organizatoiji prireditve odločili prikazati življenje in delo pastiijev ovc, ki jih je bilo v tamkajšnjih hribih pred časom kar precej. Posamezni kmetje, zlasti tisti, ki so posedovali planino in s tem tudi planinske pašnike, so imeli v tropu še v začetku tega stoletja 40 do 50 ovac. Pastirje običajno spal kar v senu na ovčjem hlevu, ki so mu rekli "ovčjak". Le-ta je bil nekoliko bolj oddaljen od hiše in ostalih poslopij. Tam je spal, krmil ovce in pripravljal steljo. Spomladi se je skupaj z ovcami v planino preselil tudi pastir. Živel je v bajti, izdelani iz lesenih brun, pokriti s sodlami ali "šikelni", ki so ji rekli "stan". V njej je bilo na sredini ognjišče, ob steni klop in miza, v kotu zadaj pa ležišče. Nekatere od bajt so imele izdelan celo napušč, spet druge pa so bile bolj zanikrne, pokrite s skorjami, zato so jih imenovali kar "skoijevke". Podobno hišico so na prireditvenem prostoru postavili tudi organizatoiji. Hrano sije v planini pripravljal pastir sam. Osnovna živila: moko, jajca, zabelo, sladkor, sol, kruh in prekajeno meso so mu prinesli domači, v tropu ovac pa je imel običajno tudi kakšno kozo mlekarico. Konec meseca septembra se je pastir s čredo vrnil v dolino. Ovce so tedaj ostrigli, kar je bilo kar zahtevno opravilo. Obiskovalci prireditve smo si ga lahko ogledali v živo, poleg tega pa tudi kopanje ovce, ki je prav tako kot striženje terjalo primemo izurjenost pastiijev. Tudi v pozni jeseni in pozimi, ko so ovce ostale v ovčjaku, je imel pastir dovolj dela. Krmil je ovce, jim pripravljal steljo in pomagal pri drugih kmečkih opravilih. Med ovčarskim praznikom si je bilo moč ogledati tudi česanje in prejo volne, sekanje smrečja s "sekunom" in izdelavo "turškega plota". Z domačih ognjišč so kmečke žene prinesle cel kup domačih __ jedi: od domačega kruha, orehove potice, štrudlja, pečenih štrukljev, poskusiti pa se je dalo tudi "masov-nik", posebno specialiteto v prehrani pastirjev, pripravljeno na podlagi masla, moke in mleka. Na Za striženje je potrebno potrpljenje: ovce in pastirja Sekanje smrečja je bilo vsakdanje pastirsko opravilo voljo je bila tudi jagnjetina in ostale jedi z žara. Nekaj ur druženja s šmihelskimi domačini v prijetnem poletnem vremenu je bilo to soboto lepo doživetje. Brez pretirane nervoze glavnih organizatoijev, z vedno dovolj veliko mero zdravega humoija in z dovolj resnim pristopom je prireditev stekla, kot so si zamislili. Da pri tem ne segajo v razred večje zahtevnosti, je razumljivo. Ovčarski praznik ima po sedemnajstih izvedbah še vedno svoj smisel. Zanimivih utrinkov iz življenja ovčerejcev, ki jih je moč prikazati na tak ali drugačen način, ne bo zmanjkalo. Verjamemo, da tudi ne ogleda željnih obiskovalcev,(letos jih je bilo na "uradnem" delu zaradi zgodnje 16. ure sicer nekoliko manj), ki se vsako leto znova z zanimanjem za kratek čas preselijo v čas pastiijev, v čas z naravo usklajenega življenja, v čas preteklosti. Na svidenje v Šmihelu - avgusta 1994! Tekst: KF, foto: C. Sem Le mirno, da te pošteno okopam! turizem Savinjski gaj ’93 As Savinjski gaj - edinstveni park cvetja v Sloveniji po zaslugi izjemno prizadevnih vzdrževalcev pod vodstvom vrtnarja Jožeta Skornška tudi letos uspešno kljubuje suši in v razkošnem zelenju pričakuje obiskovalce mednarodne prireditve z naslovom " Živeti s cvetjem." Tudi letos pričakuje Savinjski gaj svoje obiskovalce v polnem cvetju in zelenju V sklopu letošnje prireditve bo sodelovalo preko 40 razstavljalcev iz Slovenije, Hrvaške, Holandije in Madžarske, dogovarjajo pa se tudi za sodelovanje Avstrijcev. V petek, 3. septembra, bo ob 17. uri otvoritev prireditve, ki jo bo vodil Mito Trefalt. V soboto, dan kasneje, bo ob 16.00 uri nastop pevskih zborov na različnih lokacijah v Gaju. V nedeljo, 5. septembra, bo ob 15. uri blagoslov nove kapelice sv. Valentina v gaju, ki ga bo opravil mariborski škof, dr. Franc Kramberger. Ob 17.00 uri se bo začel Festival slovenskih pokrajin, na katerem bodo nastopili naj-talenti 8.slovenskih pokrajin in slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji ter kralj orglic Andre Blumauer. V ponedeljek, 6. septembra, bo Savinjski gaj, tako kot lani, odprt za brezplačen ogled šolske mladine iz cele Slovenije. Vse dni prireditve bo gaj vzorno urejen. Kmečka in preužitkarska hiša bosta nudili domače jedi, mlin bo deloval, v gaju bo na ogled prikaz žganjekuhe, izdelovanje košev, s svojo predstavitvijo pa bodo sodelovali tudi čebelarji in rejci malih živali. Pripravili bodo tudi slikarsko razstavo. Primemo vzdušje bodo skušali ustvariti domači muzikanti na citrah in harmonikah. Od 21. ure dalje bo gaj intimno osvetljen in kot tak primeren za umiijen sprehod skozenj. V Savinjski gaj so letos posadili rekordnih 75.000 enoletnic, kar 10.000 več kot minulo leto. Kljub neugodnim vremenskim razmeram je gaj razcveten kot še nikoli. Gaju preti resna nevarnost v obliki lubadarja, kije park intenzivno napadel, vendar ga zaenkrat s pomočjo ustreznih pasti dokaj uspešno branijo. Kot zaščitni ukrep so drevesa v gaju tudi poškropili. Jasno je namreč, da bi bil gaj brez dreves samo še livada in bi to pomenilo praktično njegovo smrt. Letos je Savinjski gaj obiskalo že okoli 60.000 obiskovalcev. Računajo, da bi se letošnje celoletno število le-teh ob predvidenih 15.000 obiskovalcev v prvem septembrskem vikendu (pogoj je seveda primemo vreme) dvignilo na 80.000, kar bi bila dobra polovica številke, ki jo imajo za cilj: 150.000 gostov letno. Tako število obiskovalcev bi namreč omogočilo Savinjskemu gaju lastno preživetje. Danes je situacija povsem drugačna. Gaj se venomer krčevito bori za prepotrebna sredstva,ki bi bila brez občudovanja vrednega entuziazma tistih, ki ga urejajo sedaj, mnogo premalo za ohranjanje njegove sedanje podobe. Tudi tu se ponavlja ista, že znana zgodba: dolina (beri: občina), ki v vsakem resnem dokumentu prisega na razvoj turizma, ne zna, ne zmore, noče ali kaj za vraga zbrati dovolj denarja za to, da bi (vsaj) svoje turistične bisere v sedanjem času zadovoljivo tržila in si (tudi) s tem ustvarjala podlago za svoj nadaljnji turistični razvoj. Tekst in foto: KF Cena vstopnic za ogled letošnje razstave v Savinjskem gaju bo za odrasle 250.00 SIT, gW za avtobusne skupine in otroke od 7.leta starosti dalje 200,00 SIT. iz KS lllH NOVICE LJUBNO OB SAVINJI: Dela na obvoznici se nadaljujejo z vso intenzivnostjo. Promet je v teh dneh že speljan po makadamski trasi začetka obvoznice in ne več po strugi Savinje. Za znosnejše vozne razmere domači gasilci dvakrat dnevno močijo vozišče, daje prašenja nekoliko manj. LUČE: Svet KS je predlagal dva kandidata za izpraznjeno mesto delegata v Zboru KS občinske skupščine. To sta Mirko Zamernik iz Podvolovljeka in Franc Kosmač iz Strmeča. Trenutno je v teku zbiranje 30 podpisov za vsakega od njiju, kar je pogoj za uradno kandidaturo. Nadomestne volitve bodo 10. oktobra 1993. LJUBNO OB SAVINJI: Podjetje NIVO v tem času urejuje vodotok Ljubnice do Pažetovega mostu s kastami in pragovi, podjetje Gradis pa je že razopažilo betonski Batlnov most. LOGARSKA DOLINA: Na mestu, kjer je nekdaj stal Planinski dom (svoj čas v lasti celjskega Izletnika, nakar ga je odkupila skupina domačinov), je sedaj gradbišče novega, sodobnega hotela. Gradnja, katere izvajalec je velenjski Vegrad, naj bi bila zaključena do konca aprila prihodnjega leta. S tem objektom se bo turistična ponudba ene najlepših alpskih dolin brez dvoma dvignila na višji nivo. * LJUBNO OB SAVINJI: V neposredni bližini hiše, kjer ima svoje prostore krajevna skupnost, so prizadevni člani že zabetonirali temelje in ploščo za gasilsko garažo. Dela tečejo naprej. ŠMARTNO OB DRETI: Na cesti Šmartno-Lipa je zaključen spodnji ustroj. Na vrsti je asfaltiranje, ki se bo delno financiralo iz naslova sredstev za demografsko ogrožena območja delno pa iz občinskega proračuna in sredstev JP Komunala. Svoj prispevek so seveda primaknili tudi krajani Rovta sami, zanj so sredstva prispevali občani iz celotne občine, GG Nazarje, del sredstev je iz naslova krajevnega samoprispevka. Asfaltiranje 4,8 km dolge ceste bo predvidoma izvedeno v začetku septembra, ob tem pa bodo asfaltirali še preko 1000 m krajevnih cest v Krašah, Šmartnem in na Brdu. Denar zanje so dobili iz samoprispevka, lastnih sredstev krajanov iz teh zaselkov in prostovoljnih prispevkov drugih krajanov. LJUBNO OB SAVINJI: V Vrbju postavljajo preužitkarsko hišico, ki jo bodo uredili v smislu flosarskega muzeja v malem. GORNJI GRAD: V teku je akcija, s katero bodo z novo centralo pridobili 600 telefonskih številk. V Gornjem Gradu in v Novi Štifti je novih naročnikov 280 (cena za priključek znaša 3.600 DEM), s prestavitvijo starih naročnikov na novo centralo pa bo ostalo še 130 prostih številk. Izvajalec PAP Ljubljana naj bi dela v etapni gradnji zaključil do marca 1994. OD TU IN TAM Koncert v Lučah V sklopu letošnjega Lučkega dneva je bil v petek, 6. avgusta, v župnijski cerkvi v Lučah koncert Jerneja Arniča (viola) in Janet E. Haugland (violina). Priznana umetnika, kot je znano, je Jernej Arnič domačin, sta zaigrala 12 duetov za violino in violo Wolfganga Amadeusa Mozarta. O visokem kvalitetnem nivoju koncerta seveda ne kaže izgubljati besed, dodati bi bilo treba kvečjemu še to, da sta oba virtuoza svoj nastop opravila kot svoj prispevek k tej prireditvi, brez denarnega nadomestila torej. KF Biser kmečke arhitekture... Ni dolgo tega, ko so v Zavodnjah nad Šoštanjem odprli vrata stare Kavčnikove domačije, ki je postala kulturni spomenik v naši republiki. Kot so zapisali v okusno urejeni zloženki, ta nas popelje skozi preteklost te domačije, gre za izreden primerek slovenske kmečke arhitekture, njen pomen pa je celo evropske razsežnosti.Tako je ohranjena dimnica, kot edinstveni objekt v tem delu podalpskega sveta. Marsikdaj bi si radi ogledali še kaj mikavnega, podučnega v prijetnem hribovskem okolju, zato priporočamo ogled Kavčnikove domačije, ki je odprta v času od 1. maja do 30. septembra vsak dan od 9. do 17. ure, seveda pa so možni tudi skupinski ogledi po predhodnem dogovoru prek telefonske številke'063/ 833 314 - Muzej v Velenju. Gre torej za posebnost v naši neposredni bližini, zato verjamemo, da bo marsikoga privabila v lepe hribovske kraje nad Šoštanjem. Omeniti velja, da so pri Kulturnem centru Ivan Napotnik Velenje izdali že omenjeno zloženko z vsemi potrebnimi podatki o domačiji sami, poleg tega so na voljo razglednice in še dve manjši zloženki, ena predstavlja domače jedi, druga pa zelišča, ki so bila značilna za Kavčnikovo domačijo, saj je tam živela domača zdravilka Ančka Samec, ki je v vrtu gojila preko 60 različnih zelišč. Izlet v Zavodnje se bo torej izplačal zaradi ogleda izrednega kulturnega spomenika in seveda tudi zaradi lepega okolja in dobrega dostopa. Pa srečno pot! A. V. organizacije Ob 100 letnici organiziranega planinstva Ob jubileju ne bo odveč, da polistamo po Planinskem vestniku, ki je izhajal leta 1953, ob šestdesetletnici organiziranega planinstva. Med objekti, ki so se gradili takoj po vojni, je bil Herletov dom v Logarski dolini. Leta 1951 je Planinsko društvo vložilo v dom 800.000- din lastnih sredstev, PZS pa je prispevala 1.000.000- din. Leta 1952 je PD Celje vložilo 704.650 din, subvencija PZS je bila 1.900.000 din, skupaj 2.604.650 in 1.800.000- din. Dom je sprejel prve goste že 23.11.1952. Tedaj so se zbrali predstavniki PZS in GRS, Gostinske in turistične zveze, zastopniki oblasti iz Šoštanja in Celja in drugi. Gosti so si ogledali dom, ki je tedaj čakal samo še na opremo in ugotovili: "Splošno mnenje vseh je bilo, da je treba brez odlašanja poskrbeti za turistični dvig Zg. Savinjske doline in posebej Logarske; ... da je treba vzpostaviti promet in izboljšati cesto; da je treba narediti konec zapostavljanju tega prelepega kosa slovenske zemlje...." če bi se ustrezni forumi letos sestali, bi verjetno tudi letos sprejeli slične, vsebinsko enake , sklepe. Planinski dom v Logarski dolini je bil odprt 1. maja 1953. Otvoritve se je udeležilo okoli 1.500 planincev. V poročilu iz otvoritve je navedeno, da" dom stoji na najlepšem mestu pod slapom Palenkom, ima 100 postelj, je komfortno urejen ....". Marsikaj se je v štiridesetih letih spremenilo, dom je prevzel Izletnik itd. Dejstvo pa je, kot je zapisano v slavnostni številki, posvečeni Savinjski podružnici SPD, da ta organizacija in njene naslednice vodijo turistično, ali kakor se je reklo nekdaj, tujsko prometno propagando za Zg. Savinjsko dolino. Franc Ježovnik Vesti iz društva upokojencev Mozirje Glede ne rezultat izvedene ankete v prvih dneh tega meseca o ponudbi prireditev razvedrilne dejavnosti društva, kratko -PROGRAM 93, seznanjamo vse zainteresirano članstvo z naslednjimi pojasnili: 1. da seje na anketo preko društvenih področnih poverjenikov za vseh osem prireditev PROGRAMA 93 pozitivno odzvalo 490 interesentov, 2. da je številčno najbolj zastopana odločitev članstva za SREČANJE s preko 150 in za PIKNIK nad 140 interesentov, 3. da je bil enodnevni izlet program 5 v smeri Podčetrtek -Bistrica ob Sotli - Bizelsko - Brežice in povratek preko Zidanega mosta že izveden v torek 10. avgusta t.l. Izleta se je udeležilo 76 upokojenih z dvema avtobusoma, 4. da organiziramo v sredo 1. septembra t.l. izlet - program 3 na Grossglockner. Zainteresirane anketirance za ta izlet bodo obiskali terenski poverjeniki v zadnjih dneh avgusta vsled vplačil po 4.200 - SIT za osebo. Izlet bo namreč v lastni režiji. Za izdatnejšo malico bo poskrbljeno za vse udeležence in je ta strošek vključen v napovedano ceno (prihranek, ker gre za lastno režijo in ne preko potovalne agencije). Za uro odhoda iz Mozirja boste seznanjeni ob priliki vplačila. Pot bo dolga približno 700 km v obe smeri. Število anketiranih za ta izlet je že za polno zasedbo avtobusa s 45- timi sedeži. Dodatne prijave so mogoče le v primeru odstopa anketiranega. 5. da bo naslednji enodnevni izlet - program 1, v dolino Soče predvidoma 10. septembra t.l. morda s kakšnim dnem zamika prej ali kasneje. Število anketirancev je za ta izlet že za en večji avtobus in bodo dodatne prijave mogoče le v primeru posameznih odstopov že prijavljenih oz. anketiranih. Področni poverjeniki bodo vplačila po 3.200.- SIT pobrali na isti dan kot za izlet na Grossglockner. 6. da bo izlet - program 2, Lavamünd - Železna Kapla tudi izvedljiv, če se ustrezno poviša število po anketi od 30 na vsaj 45. Dokončne prijave in vplačila bomo sprejemali v društveni pisarni v ponedeljek 6. septembra od 10. do 12. ure. 7. isti primer je za izlet - program 4, avstrijska Sibirija, za katero se je po anketi odzvalo le 22 interesentov. Izlet v Goriška Brda nima pristašev po anketi. Za piknik in srečanje bo pravočasno interesentom sporočeno! Predsednik: Franjo Steiner st. K , . : X organizacije . . ::x:: :::::::::T;:::::::;X:X;X;X Bočki upokojenci razvili nov prapor Društvo upokojencev iz Bočne je bilo ustanovljeno leta 1985. Pred tem so se bočki upokojenci združevali v gornjegrajskem in nazarskem društvu. V letih samotojnega organiziranja so uspeli vključiti v svoje vrste precej upokojencev, saj šteje društvo 109 članov, kar je za sorazmerno majhen kraj, kot je Bočna, lepo število. V tem obdobju so organizirali precej izletov, predvsem po Sloveniji, sodelovali pri nabiralni akciji za modernzacijo celjske bolnice in še bi lahko naštevali. Z eno besedo - bili so vseskozi delovni. Po besedah zdaj že bivšega predsednika društva Iva Srčnika, društvo upokojencev ni bila nikoli politična organizacija. Pa jfm je sprememba družbene ureditve in samos- tojnost Slovenije vendarle narekovala, da so pričeli razmišljati o nakupu novega prapora. Prejšnji je pač postal zgodovina in kot tak ni več primeren za rabo. Srčnik ponosno pove, da so nov prapor kupili iz prihranjenih sredstev, torej brez nabiralne akcije, zahvaljujoč prizadevnim članom društva. Tu je še posebej izpostavil tajnico društva Hildo Fedran, katera je vzorno vodila društveno administracijo, in blagajničarko Pavlo Požarnik, ki je znala skromne tolarčke pametno plemenititi. Nov prapor so bočki upokojenci razvili na zadnjem občnem zboru, na katerem so izvolili tudi novo vodstvo. Edi Mavrič Srečanje invalidov občine Mozirje "Leto je naokoli in po stari navadi smo se zbrali invalidi občine, to pot v Gornjem Gradu, kraju zgodovine in kraju, ki ve in zna prisluhniti tudi tegobam nas, torej tistih, ki smo v preteklosti na tak ali drugačen način nosili breme vsakdana. Letošnje srečanje se mi zdi še posebej pomembno, saj se mogoče zadnjič srečujemo pod okriljem društev delujočih na ozemlju občine Mozirje. Vsem nam je jasno, da se bomo morali po formiranju novih občin, v kolikor bo do tega prišlo, na novo združevati, vsaj imensko, dejansko pa se za nas invalide stvari ne bi smele spremeniti. Prav zato je prav, da se danes tukaj zbrani otresemo skrbi in tegob, katere nas vsakodnevno pestijo in se optimistično razpoloženi posvetimo drug drugemu." S temi besedami je Ciril Pečovnik, predsednik društva invalidov občine Mozirje, pozdravil in nagovoril delovne invalide iz vseh krajev naše občine, kateri so se zbrali na vsakoletnem srečanju, to pot v Gornjem Gradu. Prisotne so pozdravili in jim želeli ne samo prijetno preživetega dne ampak tudi vse ostale v okrilju domačega okolja sekretar Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti občine Mozirje Darko Repenšek, direktorica Zavoda za socialno skrbstvo Marjana Veršnik - Fale, Toni Rifelj predsednik sveta KS Gornji Grad in predsednik TD Gornji Grad Franc Pustoslemšek. Ob tej priložnosti seje predsednik društva invalidov zahvalil in izročil priznanje Toniju Riflju za podarjeno invalidsko vozilo, katerega je firma TORI lansko leto podarila paraplegiku Avgustu Faletu. Humana gesta, s katero Rifelj vzpodbuja vsaj k razmišljanju, če že ne k nudenju konkretne pomoči vse tiste, ki bi morali dejansko odrinjenost invalidov obravnavati globalno in ne vse prevečkrat s kopico toplih a konkretno malo vrednih 'besed. Druženje starih znancev in prijateljev je potekalo v prijetnem razpoloženju. Manjkala ni glasba, celo v družabnih igrah so se invalidi lahko pomerili. Jutranje meglice in deževni oblaki prejšnjega večera so se kot bi slutili, da je tisti dan rezerviran za svetlobo sonca in odprtost srca, dostojno umaknili. Stik rok in želje po vnovičnem snidenju prihodnje leto so bile želje vseh ob slovesu. Če tudi v neki novi občini in drugačni lokalni ureditvi, pomembno ostaja zgolj srečanje in čas zbliževanja. Gasilci veterani so se pomerili Gasilsko društvo Mozirje je v soboto, 14. avgusta organiziralo tradicionalno meddruštveno tekmovanje starejših gasilcev in gasilk za memorial Viktorja Lukšeta. 15 moških in 5 ženskih desetin se je na travnatem igrišču pomerilo v dveh disciplinah: v vaji s hidranti in v raznoterosti. V kategoriji gasilk so bile najboljše tekmovalke iz Bevc, drugo mesto so zasedle državne prvakjnje iz Mengša, tretja je bila ekipa Šaleka, četrta Šmartnega ob Paki, zadnje mesto pa je ostalo gasilkam iz Pobrežij. V kategoriji veteranov so zmagali gasilci iz Mengša, drugi so bili gasilci iz Bevč, tretji pa iz Šaleka. Dobro četrto mesto je osvojila desetina organizatorja - GD Mozirje. Najstarejša moška desetina je prišla iz Velenja (483 let), najstarejša ženska desetina pa iz Bevč (434 let). Najstarejši tekmovalec Ivan Hrvatin (GD Prevalje) je štel častitljivih 84 let, najstarejša tekmovalka Marija Martinc (GD Bevče) je bila nekoliko mlajša - 69 let. KF OBRTNA KOOPERACIJA - vaš partner s tradicijo fflE Mercator -Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Tel. 063/831-018, 063/832-282 Fax.063/832-140 Edi Mavrič Po končanem programu so si psi počili, gospodarji in gledalci pa so prijetno vzdušje nadaljevali na veliki vrtni veselici. Za tekoč potek prireditve so poskrbeli kinologi, za dobro voljo, ples in smeh pa, kot so se sami predstavili, šestčlanski ansambel Slovenskih 5. V soboto 21.8.93 so se na kinološkem poligonu v Varpoljah zbrali kinologi in tisti, ki jih delovanje KD Mozirje zanima. Kinološko društvo v naši dolini deluje že 8 let. Vsako leto, v jesenskem času kinologi organizirajo za pse, stare od 4 do 9 mesecev, malo šolo. Ta je namenjena predvsem socializaciji psa. Mala šola se bo kmalu pričela, zato se pozanimajte. Vse informacije v zvezi s psi, s tečaji, itd., lahko dobite vsako nedeljo dopoldan na vežbališču v Varpoljah. Mala šola pa še zdaleč ni vse. Za pse nad 9 mesecev starosti se vsako pomlad prične tečaj osnovnega šolanja za psa spremljevalca, v prvomajskih praznikih pa v Logarski dolini poteka tečaj reševanja izpod plazov. Vsakemu tečaju seveda sledi izpit. Za pse je torej dobro poskrbljeno, gibanje v naravi pa koristi tudi gospodarju. Tekmovanje vagilityu je prikaz razumevanja med psom in človekom Pa poglejmo, kako so se kinologi izkazali v soboto. Člani društva so pripravili lep prikaz. Najprej so tečajniki prikazali vaje ubogljivosti, napada in obrambe. Mnogo dela s psi je bilo potrebno, da psi naredijo vaje, kot so bile prikazane. Pri učenju psa je potrebna navezanost, ki mora biti obojestranska. Pes se na gospodarja zelo naveže in zato mu je treba posvečati čas. Le tako bo lahko ta razvil svoje lastnosti v prid gospodarju. Tudi prikaz tekmovanja v agilitiyu je naletel na odobravanje gledalcev, ki jih ni bilo malo. Agility je nova zvrst tekmovanja, ki temelji na zelo iskrenem odnosu pes - človek. To seje pokazalo tudi na tekmi. Agility je bil tokrat prvič predstavljen v naši dolini širšemu krogu ljudi. Prikaz se je zaključil s predstavitvijo različnih pasem. Predstavljene so bile predvsem pasme, ki so zastopane v naši dolini. Pred gledalci so se pokazali službeni, športni in nekaj lovskih psov. Z veseljem lahko ugotavljamo, da se tudi pri nas število čistokrvnih, pasemskih psov veča. Prednost pasemskega psa je predvsem ta, da človek že pred nakupom lahko izbere psa, katerega lastnosti mu bodo odgovarjale. Zanimivo je bilo tudi na srečelovu, kjer je vsaka srečka zadela. In tako je okrog polnoči srečen' Rečičan "kupil" čistokrvnega nemškega ovčarja s pasjo kočo za 200 SIT. Za jedačo in pijačo je bilo dobro poskrbljeno, prav tako za pester program. Kot se spodobi, je bila izbrana tudi Miss večera. Zanimiva pa je bila tudi licitacija torte (v obliki psa), koje licitator izpostavil vprašanje, kdo bo kupil torto: Savinjčan ali Zadrečan. No, na koncu jo je odnesel Salečan. Tudi vreme je zdržalo, saj so vse kinološke veselice doslej bile "zalite". Srečanje kinologov je torej uspelo. Upamo, da se še vidimo. Seveda na poligonu v Varpoljah in to s svojim štirinožnim prijateljem. Zdenko Purnat ml. Jezernikova brv Razglednica je izpred prve svetovne vojne in prikazuje nekdanjo "Jezernikovo brv" preko Savinje. V začetku tridesetih let je ogromna količina platanic, pripravljenih za plavo, ob nenadnem porastu gladine vode, predrla brano in bila prepuščena divjemu toku reke. Tedaj je odneslo brv, skalo pa prestavilo nekaj deset metrov nižje, kjer je sedaj "Šilerjeva brv". Razglednica je iz zbirke Zvoneta Čebula. AV f» n Duplicate «Certificate of "«Eitle Po odpravi tlake, sredi prejšnjega stoletja, je po vaseh hitro naraščalo število odvečnih kmečkih ljudi. V naših razmerah je to bilo še posebej usodno, saj ni bilo možnosti zaposlitve in ljudje so jo iskali v večjih središčih, kjer so bili v bistvu le poceni delovna sila. Tako je že proti koncu preteklega stoletja pljusknil prvi večji val naših ljudi v Piše: Aleksander Videčnik prekomorske dežele. Tam so prijeli za vsako delo, ki se jim je nudilo, mnogi se s te trnjeve poti niso več vrnili, ker so si ustvarili v tujini družine, ali pa ker so podlegli velikim telesnim naporom. Tudi iz naše doline so ljudje delili podobno usodo s tisočimi Slovenci iz najrazličnejših krajev. Razne posredovalne ustanove (agencije) so brezobzirno pošiljale ljudi v "obljubljene" dežele brez vsakršne odgovornosti za njih usodo. Rod, ki je vse to doživljal in se je potem spet vrnil domov, je že izumrl. Izročila pa še žive. Tako so ljudje marsikaj iz tujine prenesli v naše razmere. Tisti gozdni delavci, ki so si poiskali kruh pri sečnji v Karpatih, so povzeli, denimo "komande" pri spravilu lesa po rižah. Delavci, ki so si služili kruh v ameriških gozdovih, so prinesli v naše kraje žage "amerikanke", dotlej so debla razsekavali na platanice. Tudi razne vrst sekir so poznali na svojih deloviščih tam daleč v svetu, skratka, prenašali so znanja v gozdarski stroki (drvarski) iz tujine v naše kraje in jih tu s pridom uporabili. Le pri splavarstvu kaže, da so naši ljudje vedeli veliko več, kot pa so lahko videli v svetu. Da so si mnogi poiskali delo celo na severu Kanade, priča v dolini najdena listina iz leta 1915, izdana v Kanadi, v provinci Saskatchewan, pokrajini Alberta. Gre za neke vrste vladno dovoljenje za izkoriščanje določenih-površin, kot vse kaže je šlo za gozdne, saj je v navedeni deželi še danes zelo prostransk! gozdni svet. Ker je dovoljenje naslovljeno na tuje ime, lahko domnevamo, da so dajali takšne pooblastila le njihovim državljanom, naši ljudje pa so morali takšno ugodnost še posebej plačati, ali pa delati za račun in v imenu tujca. Povsem upravičeno se tedaj vprašamo, kje pa ni bilo naših ljudi in njih pridnih rok? —tjL+ m »•rssrti'seass* BAS-l, Zemljiška nakaznica iz Kanade, najdena y okolici Rečice ( NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE) Hkrati s tem obvestilom samostanu, je v Rim poslal svojega osebnega svetovalca in doktorja pravnih ved, Hartunga pl. Capell-a. Ta naj bi papežu Piju II. pojasnil stališče cesarja do benediktinskega samostana in ustanovitve ljubljanske škofije. Tako je tudi papež na predlog cesarja prepovedal izvolitev novega opata v Gornjem Gradu. Strinjal se je tudi z vključitvijo samostana v ljubljansko škofijo. Papež je z bulo dne 8. septembra 1461 to tudi uradno potrdil. Vendar pa bratje v samostanu niso upoštevali ne ene in ne druge prepovedi. Izvolili so novega opata "Enookega" Gregorja Hinig- a. Zakaj so ga imenovali "enooki" ni posebej omenjeno, lahko pa sklepamo, da je bil na eno oko slep. Cesar je na takšno izzivanje menihov odločno ukrepal. Dne 6. decembra 1461 je iz Gradca prispela cesarska odločba, s katero se ustanovi ljubljanska škofija in tako preide v njen sestav tudi gornjegrajski samostan. Ta dokument navaja tudi število "reformiranih" menihov v samostanu, ki se omejuje na 10 do 12 ljudi. Besedo "reformiranih" moramo razumeti tako, da želi cesar v bodočem samostanu dostojne in spodobne menihe. Ker pa se menihi niso zmenili za cesarjevo odločbo, je cesar spet poiskal pomoč pri papežu. Ta je 14. oktobra 1462 poslal krškemu škofu Ulriku bulo, v kateri mu nalaga ukrepe, ki naj bodo storjeni na "karseda neopazen" način, brez hrupa in naj zaustavijo samovoljo gornjegrajskih menihov in zagotovijo red v samostanu. Pri tem se sklicuje na dogovor s cesarjem v Gradcu in svetuje škofu cerkvene disciplinske ukrepe zoper uporne menihe. Na pobudo papeža je škof Ulrik poklical samozvanega gornjegrajskega opata na razgovor v Dunajsko novomesto (Wiener-Neustadt). Menih Gregor je vse obtožbe cesarja in papeža zanikal in enostavno zagrozil, da se bodočim povabilom škofa ne bo več odzval. Stališče škofa Ulrika pa je bilo zajeto v posebni sklepni listini, v glavnih obrisih takole: - izvolitev opata Gregorja je neveljavna in proti vsem predpisom cerkvenega prava, - vključitev samostana v ljubljansko škofijo je odločena in pravno veljavna. Navedene sklepe je papež Pij II., dne 11. junija 1463 potrdil in pooblastil krškega škofa za njih uresničitev. Ta pa je izdal pismeno naročilo novemu ljubljanskemu škofu, da bdi nad uresničitvijo cesarjeve in papeževe volje. V tem naročilu tudi najdemo grožnjo zoper uporne menihe, če bi le-ti pri tem vztrajali in zavračali omenjene sklepe. Zagrožena je bila tudi izključitev iz cerkvenega občestva, kar je tiste čase pomenilo najhujšo cerkveno kazen. Prav zanimivo je, da navaja pismo krškega škofa tudi možnost "izganjanja hudega duha" v primeru, ko bi se menihi še nadalje upirali. Postopek je podrobno opisan in naj bi se opravil vpričo številnih vernikov med mašnim opravilom v cerkvi. Če bi vse to ne pomagalo, je potrebno zadevo predati posvetnim oblastem, ki bodo s prisilo naredile red v gornjegrajskem samostanu. Na vsa prizadevanja so menihi odgovorili z brezmejnim ropanjem samostana in njegovih bogastev. Celo razne nepremičnine so za svoj žep prodajali. Dovolili pa so tudi ropanje prebivalstvu. To je imelo za posledico pritožbo ljubljanskega škofa Sigmunda papežu. Slednji je ukazal trijerskemu in lavantinskemu škofu, da v vseh cerkvah razglasijo poziv vsem, ki imajo kakršnokoli lastnino O Ignacu Orožnu Nekateri bralci me sprašujejo, kdo je bil Ignac Orožen, ker pač vedno znova naletijo pri branju naše zgodovine na njegovo ime, posebno tedaj, ko gre za zgodovino župnij in cerkva v naši dolini. Ignac Orožen izhaja iz znane slovenske družine izobražencev iz Laškega, kjer je bil rojen leta 1819. Posvetil seje duhovniškemu poklicu, hkrati pa je bil priznan slovenski zgodovinar. Mag. Peter Weiss je tudi njega opisal, ko je predstavljal znane može iz naše doline, kajti Ignac Orožen je med drugim župnikoval v Mozirju. Umrl je kot stolni prošt v Mariboru, leta 1900, pokopan pa je v grobnici družine Orožen v Laškem. Gre torej za plodnega zgodovinarja in pisca številnih del in razprav, posebno iz območja Lavantinske škofije. Mozirjani se imajo prav Ignacu Orožnu zahvaliti za izredno pestro župnijsko kroniko, ki jo pričel pisati prav on in je k sreči preživela zaplembe v času zadnje svetovne vojne. Znano je, da so Nemci med okupacijo veliko arhivskega gradiva odnesli, tako manjkajo tudi številne župnijske kronike, da o šolskih sploh ne govorimo. A. Videčnik Gornji Grad leta 1680; grafika iz Vischerjeve Tipografije vojvodine Štajerske (1681) gornjegrajskega samostana, dajo v roku 14 dni vrnejo,če ne, bodo iz cerkve izključeni. Ker cerkvena oblast očitno ni bila kos benediktincem v Gornjem Gradu, je sklenil cesar pozvati samozvanega opata Gregorja na razgovor. Taje bil spet v Dunajskem Novemmes-tu. Sklepi tega pogovora pa so bili: -"takoimenovani opat" brat Gregor preda škofu Sigmundu samostan v Gornjem Gradu z vsemi pripadajočimi objekti in tako zadosti volji papeža, - v zameno za lojalnost Gregorja, zagotavlja cesar preostalim menihom v samostanu po nalogu papeža odpravo cerkvenih kazni in prevžitek za starše brata Gregorja. Navedeni točki sta le del daljšega pisnega sporazuma, vendar sta najbolj značilni in kažeta popustljivost do upornih menihov, saj je več kot očitno, da cerkev ni želela z zapletom v Gornjem Gradu izgubljati tudi drugje. Tej papeževi želji se je torej podredil tudi cesar, ki bi imel kot posvetni vladar vse možnosti menihe "trdo" prijeti. Zanimivo, da so omenjeni dokument podpisali cesar in njegovi svetovalci na eni in brat Gregor na drugi strani, dne 11. oktobra 1463. Ob tem naj omenimo še častno izjavo Gregorja, da bo do cerkvenih in posvetnih oblas-tev poslej lojalen. Za slednjo navaja Valvazor, da naj bi bila podana v cerkvi v Gornjem Gradu pred ljubljanskimi cerkvenimi dostojanstveniki na čelu s škofom in številnimi verniki. Ignac Orožen se ne opredeljuje, kaj je dejansko prav, končno tudi ni pomembno, kje je bila taka izjava podana. Tako je vendarle prišlo dne 8. novembra 1463 do prevzema samostana s strani ljubljanske škofije, baje je bilo to opravljeno v veliki jedilnici samostana v Gornjem Gradu. Tedaj so preostali menihi podpisali listino, da so nični vsi dosedanji samovoljni ukrepi s strani bratov in zoper vključitev samostana v ljubljansko škofijo. Hkrati pašo podpisali izjavo lojalnosti do ljubljanskega škofa. Cerkveni dostojanstveniki pa so ukinili vse kazni zoper menihe. Vsi napori škofa, da bi poslej v samostanu zavladal red in ustrezno meniško življenje so se kmalu izjalovili. Menihi navajeni razsipnega življenja, se niso pokoravali trdim samostanskim pravilom in so spet zašli na kriva pota. Tako je vznemiril dogodek, ko je 7. marca 1465 neki menih ukradel in prodal kožuhovinasto oblačilo, last samostana, šlo je za brata Simona Štifterja. Poleg vseh nakan, so menihi za hrbtom ljubljanskega škofa obvestili papeža, da na "vse načine trpinči" uboge menihe in jih preganja. Vse to seveda ni bilo res in papež je na te laži odgovoril z grajo piscem. Menihi torej nikakor niso priznavali, nadzorne naloge ljubljanskega škofa in so ravnali po svoje, ker pa so se bližali turški vpadi na naše kraje, je večina bratov pobegnila in s seboj odnesla kaj samostanskega premoženja. To je bil povod, da je papež Sixt IV, dne 8. aprila 1473 izdal bulo, s katero ukinja benediktinski samostan v Gornjem Gradu, ljubljanskemu škofu pa dal pravico, da namesto menihov namesti v samostan 10 do 12 posvetnih duhovnikov, ki bodo opravljali obsežne naloge v gornjegrajski prafari. Tako je benediktinski samostan v Gornjem Gradu po 333 letih obstoja zamrl. Ob koncu omenimo le, da je aprila letos, minilo 520 let od ukinitve gornjegrajskega benediktinskega samostana. A. Videčnik Slovesnost ob začetku praznovanja Klarinega leta V sredo, 11. avgusta se je začelo praznovanje "Klarinega leta" ob 800- letnici rojstva sv. Klare Asiške, začetnice reda Klaris, ki imajo svoj samostan tudi v Nazarjah. Ob tej priložnosti, praznovanje bo sicer trajalo vse do 5. oktobra 1994, je bilo ob samostanskem zidu v Nazarjah slovesno somaševanje, ki ga je vodil nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, somaševali pa so ostali slovenski škofje, provinciali Frančiškovih redov in drugi duhovniki. Slovesnosti se je udeležil tudi slovenski zunanji minister in predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, Lojze Peterle. Tekst: KF, foto: C. Sem Zgoraj: Sestre Klarise živijo v svojem samostanu svoje življenje Spodaj: Slovesnosti so se udeležili slovenski škofje in veliko število drugih duhovnikov ter predsednik SKD, Lojze Peterle »9SSS9588«&889S8895SK«*S8958g3SS84SS896S83S8li » : VABIMO VAS NA VSESLOVENSKO : SREČANJE E FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA S REDA V KLARINEM LETU I (od 11.8.1993 - 5.10.1994) « PRI SESTRAH KLARISAH V Nazarjah, B » “ v soboto, 28.8.1993 ob 10. uri » pred samostanom klaris. » “ - molitev, ki jo bodo sooblikovali Frančiškovi S otroci iz vse Slovenije, klarise in frančiškovi bratje « - slovesno somaševanje na prostem, ki ga bo vodil ; provincial slovenskih frančiškanov p. Polikarp J Brolih a - agape, srečanje ob romarskem kosilu iz popotne £ torbe B88««S8«ffS8«Sg83S88S&883E883e884eS89e883S889e& _ wdmmmmMwmmm ljudje in dogodki : Wmmm^Sm | ■ il§|i; Z avtobusom iz Polzele do Logarske doline Začetek je bil prav športen. Prvi start ni uspel, zato smo ga ponovili. Zdaj pa je vse steklo po vnaprej dogovorjenem redu. Izlet upokojencev s Polzele se je začel. Že samo vkrcanje je težavna zadeva. Stopnice na avtobusu pač niso prilagojene starim, betežnim nogam. Pa brez skrbi. Pomoč je bila pri vratih, če je bilo treba. Tudi pručka seje nenadoma znašla in olajšala dostop. Kar hitro so bili sedeži zasedeni. Skorajda skrivaj so se napolnili tudi bunkerji, kajti brez jedače in pijače na tako dolgem izletu pač ne gre. Sicer pa: ali bi to sploh bil izlet, če bi potovali lačni in žejni? In seje potovanje začelo. Se vreme je bilo kot naročeno. Sonce seje sramežljivo skrivalo za oblaki, da ni prehudo pripekalo na kovinsko kletko, polno živega tovora. V Letušu smo se poslovili od Spodnje Savinjske doline. Posledice poplav pred dvema letoma so še zdaj vidne na mostu in bregovih. Skozi ob Savinji smo lahko spremljali vidne posledice poplav, gradbene stroje, spodkopano in razpokano cesto. Počasi smo se zibali po zdelani cesti. Mozirje z obvoznico, Nazarje z obnovljenim gradom in propadajočo industrijo, od glavne ceste odmaknjena Rečica pa Šentjanž, Grušovlje, Okonina. Zeleno grmovje je milostno skrivalo poplavno razdejanje. Tem bolj so bile vidne posledice strahotne poplave na Ljubnem. Človek kar ne more verjeti, daje zdaj tako pohlevna Savinja z Ljubnico mogla tako strahotno podivjati. Ob mostovih neverjetno razdejanje. Pa naprej? Sama strahota. Podjeznikove hiše ni več, pol cestišča komaj omogoča prehod. Pa razorana pobočja, rjave plazovite površine. Ubogi ljudje, ki so to strahoto doživljali, odrezani v najhujšem od najbližjega sveta. Pa vendarle! Savinja še vedno modrozelena preskakuje bele kamenčke in oznanja, da življenje teče naprej. Rane se celijo, lahko bi se hitreje, če bi vladala v občini sloga, kije v težkih časih združila ljudi v prizadevanju za boljšim. Ustavili smo se ob znamenti Igli. Nekateri so izstopili, se odteščali. Zrak! Prijetno hladen, da bi ga rezal in jedel! Zajeli smo ga s polnimi pljuči. Mimo Beljšaja in Rogovilice do nove Solčave. V skalnati strugi čista Savinja. V tesnem objemu gore smo se le prebili do zaželene Logarske. Ravnica med gorami je res nekaj prečudovitega, enkratnega na celem svetu. Skoda le, da te lepote ne zna nihče izkoristiti na primeren način. Da bi namreč ljudje ostali na tej zemlji, jo ohranili nepokvarjeno, pa vendar živeli sodobno na začetku tretjega tisočletja. Strokovnjaki, staknite glave, pri vsej strokovnosti pa poslušajte domačine, ki so doslej znali ohraniti ta čudovit del domovine skoraj nedotaknjen. Oblaki so se razgrnili, odkrili Mrzlo goro, Brano, Kamniško sedlo, Planjavo, Ojstrico in druge vršičke, ki bodejo v nebo. Žal je nekaj manjkalo! Grmenje snežnih plazov, ki je sicer v tem letnem času dajalo dolini še prav poseben čar. Skopa narava niti s snegom ni postregla tako, kot je treba. In vode bo manjkalo vse leto. Odpeljali smo se do Rinke, do konca asfalta. Kratek postanek, nato spet nazaj do planinskega doma. Tuje bil tisti pravi zaželeni postanek. Tako je treba. Iz avtobusnega trebuha so se prikazale dobrote. Pridne roke naših spremljevalk in spremljevalca Janeza. Ker je bil edini moški, ga pač moramo posebej omeniti in pohvaliti. Spremljevalci so poskrbeli, da nihče ni ostal praznih rok in lačnih ust. Po potešitvi najhujše lakote seje oglasila tudi pesem. Pridružila seje pesmi narave okrog nas, šumenju vetra, valovanju gozdnega zraka in ptičjemu petju. Slovo od doline. Obotavljaje smo se ponovno vkrcali na cestno ladjo. Saj smo se navsezadnje vozili kot po morskih valovih, le s to razliko, da bi se z iztegnjeno roko dotaknil brega. Približali smo se Radmirju, nato pa zavili preko Homa na zadrečko stran in Gomji Grad. Škoda, ker si nismo ogledali zakladnice pri cerkvi sv. Frančiška! Mogočna gornjegrajska katedrala je zapustila v vseh obiskovalcih mogočen vtis. Sonce seje dobesedno razkurilo. Pa smo se umaknili pred njim v znano gostilno Trobej, kjer nas je čakalo imenitno kosilo. Ob dobri hrani in še kar sproščenem klepetu je čas za povratek hitro minil. Ozka in vijugasta je cesta po Zadrečki dolini. Bočni se pozna, da sojo leta 1944 do tal požgali. V Nazarjah smo se poslovili od Drete, ki se veselo zliva v Savinjo. En dan življenja! Čudovito doživetje narave, ogled svetovno znane doline, predvsem pa sprememba v enoličnem vsakdanu. Se priporočamo še kdaj. Pohvala in zahvala velja organizatorjem izpod domače strehe. Splačalo se je, zadovoljstvo nad uspelim izletom je še prisotno. Še prav posebna zahvala pa naj velja gospema Anici in Kristini, ki sta žrtvovali svoj prosti čas in nesebično pomagali za varen potek izleta. Ivan Vodušek mladi dopisniki IZ DNEVNIKA Štirinajsta pomlad v mojem življenju, dan kot že toliko drugih, in vendar nov in tako .drugačen, slovesen in pričakovanja poln. Že v spanju sem začutila tople dlani mojih staršev, ki sta mi želela izreči najlepše želje za moj praznik že pred odhodom v službo. Le brat Klemen se še ni spomnil name. Toliko misli mi že ves dan roji po glavi, da se bojim pouka, ker nisem prepričana, da bom mogla v šoli pregnati zasanjene misli in se osredotočiti na pouk. Zopet sem srečna, ker so se tudi v šoli nekatere sošolke spomnile name in mi zaželele srečo. Komaj pa sem čakala, da pridem zopet domov in si dopustim sprostitev ob sanjarjenju. Razmišljam: še eno šolsko leto in zaključila bom osnovno šolanje. Le kaj bom potem? Imam nešteto želja, pa vendar še nobena ni dorečena in nobena dokončna. Rada bi bila modna modelarka, vzgojiteljica, frizerka ipd. Skoraj vsak dan bi bila kaj drugega. Kaj pravzaprav bo iz tega? če pomislim še malo dlje, si želim otroke, dom, družino, lep avto in še bogve kaj. Vse bo super super. Kaj pa, če me življenje le postavi na realna, trda tla, kjer se prepletajo žalost in skrbi z drobci sreče in veselja? Ne vem, kako se bom znašla tedaj? Dovolj, rečem sama sebi. Sedaj sem mlada in srečna in s takimi mislimi želim zaspati. Lahko noč, si rečem. Jutri bo nov dan, truda poln. Dnevi si sledijo kot koraki na poti k cilju, ki pa še ni natančno določen, vendar čudovit, poln naivnosti ter iskrenosti. Klara PETRIN, 7.b. mmšmmmm__________/Mmmm VESELA ŠOLA Obiskali smo turistično kmetijo Sp. Jerovčnik Letos je potekalo tekmovanje v znanju Vesele šole že 25. leto. Tudi učenci naše šole tekmujemo več kot 20 let. Vesela šola nam je všeč, zato se je 69 učencev pomerilo v znanju na šolskem tekmovanju 17. marca. Kar 32 se jih je uvrstilo na občinsko tekmovanje, ki je bilo 7. maja 1993 na naši šoli. Tekmovanja so se udeležili še predstavniki OŠ Luče, Ljubno, Rečica ob Savinji, Mozirje in Nova Štifta. Tekmovalo je kar 73 učencev. Med četrtošolci je zmagal Andraž Krznar iz Nove Štifte, drugo mesto si je z dodatnim tekmovanjem priboril Aleš Anželak Luče, tretje mesto pa Nina Kekec Gornji Grad. V petih razredih so bili uspešnejši Lučani Blaž Mlačnik, Boštjan Štebe in Jana Kosmač. Med šestošolci je zmagala Valentina Ročnik Gornji Grad, drugo mesto je dosegel Tomaž Cajner, tretje pa Barbara Strašek oba OŠ Mozirje. Med sedmošolci je zmagal Matevž Robnik Luče, za drugo mesto seje potegovalo kar več učencev. Vlasta Miklavžin, Matjaž Kolar Gornji Grad ter Katja Strgar Luče. V 8. razredu je zmagala Maja Ogradi, ki se je letos lahko že petič udeležila državnega prvenstva v Ljubljani. Za tak uspeh ji še posebej čestitamo, enako tudi vsem tekmovalcem obč. tekmovanja. Vsi tekmovalci smo bili veseli lepih nagrad, ki jih že vrsto let prispeva Občinska zveza prijateljev mladine in se jim lepo zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi šoli za dobro malico, mentorici Mariji Kobale pa za pomoč in organizacijo. Novinarski krožek OŠ Gornji Grad %o gm Ko grd ob potoku, slišišptice, ki pojejo, Miš rože, (j cveta. “Kogreš ob gozdu, srečašgozdne potepuhe, pridne Živah, pa tudi lenuhe. %g greš po pariću, vidiš drobne starčke in vesek mlade parčke. Albina Gaber V Lučah je tradicija, da že zelo zgodaj spoznamo, kaj pomeni za našo dolino kmečki turizem. . Tudi letos smo se učenci OŠ Blaža Arniča z veseljem in odgovornostjo vpisali v turistični krožek, ki ga odlično vodi naša znana mentorica ga. Ela Veninšek. Z nami dela po skrbno pripravljenem načrtu. Tako smo zvedeli, da je prvi kmečki turizem v naši dolini, ne samo v Lučah, začela pokojna Stoglejeva. Danes pa imamo že v našem kraju kar veliko domačij, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Tako smo pod vodstvom gospe mentorice obiskali eno izmed njih. Leži pod Rogatcem, pa vendarle blizu Luč. Hiša je nova, velika, topla in prijazna. Naenkrat lahko sprejme dvajset gostov. Sobe so s kopalnicami, nato še velika jedilnica, v spodnji etaži pa še dva večja prostora, ki sta predvsem namenjena skupinam. Ta domačija ponuja domačo zelenjavo in pijačo. Zato je poleg hiše velik hlev, stara hiša in lesena kašča. Kmetija ima obdelovalno zemljo, travnike in gozd. Vsega skupaj je 42 hektarjev. Na kmetiji živi pet ljudi, starejša hči je v kmetijski šoli, mlajša pa v petem razredu osnovne šole. Večina dela opravi družina sama, zlasti poleti, ko je več dela, dobijo tudi pomoč. V hlevu je trideset glav goveje živine, od tega deset krav molznic, drugo pa so telice in pitanci. To mlado turistično domačijo so najprej spoznali domači gostje, prihajajo tudi tujci in so nekateri postali že stalni gostje. Gospodar in gospodinja sta dejala, da upata, da bodo gostje še naprej prihajali kljub slabim cestam in nekaterim pomanjkljivostim. Mlada gospodarja pravita, da je pri njih še zaenkrat "kmečki turizem kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Učenci jim želimo pri vsem delu veliko uspeha. Učenci turističnega krožka osnovne šole Blaža Arniča Luče ob Savinji Pod veselošolskimi reflektorji Kot četrtošolec sem letos prvič imel možnost tekmovati v Veseli šoli. Na tekmovanje me je prijavila razredničarka, mentorica Vesele šole gospa Irena Poznič. Tekmoval sem zato, ker se mi je zdelo zanimivo in poučno. Razredno tekmovanje je potekalo na naši šoli. Nanj se nisem veliko pripravljal. Tekmovali smo vsi učenci četrtega razreda. Z Janezom Suhoveršnikom sva dosegla dovolj točk za uvrstitev na občinsko tekmovanje. Skupaj sva se pripravljala na to tekmovanje, ki je bilo v osnovni šoli v Gornjem Gradu. Vseh tekmovalcev je bilo okrog 70. Iz vsakega razreda se je na državno tekmovanje uvrstil le prvak. Ker sem bil bolj pripravljen, se mi vprašanja niso zdela težka. Nestrpno sem čakal na razglasitev. Na razglasitvi sem bil poklican prvi, kot prvak četrtega razreda. Bil sem zelo vesel, saj sem se s tem uvrstil na državno tekmovanje v znanju iz Vesele šole. Moj sošolec Janez je za točko zgrešil tretje mesto in nagrado, ostal pa mu je lep spomin. Letošnje državno tekmovanje je bilo že petindvajseto po vrsti. Potekalo je 30. maja 1993 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Medtem, ko sem se vneto pripravljal na tekmovanje, je prispelo vabilo. Poleg tekmovalcev in mentorjev so bili povabljeni tudi drugi družinski člani. Na tekmovanje so me peljali starši. Pred Cankarjevim domom me je že čakala moja mentorica. Skupaj sva odšla v poslovno zgradbo Ljubljanske banke, kjer je bil prvi sprejem tekmovalcev. Dobili smo "kraljevsko" malico. Potem smo odšli na tekmovanje v Cankarjev dom, kjer je bil v Gallusovi dvorani najprej sprejem tekmovalcev in spremljevalcev. Tu smo zvedeli, da je vseh tekmovalcev 340. Ločili smo se po razredih in odšli tekmovat. Za četrti razred je tekmovalo 77 veselošolcev. Pisali smo štirideset minut. Zaradi dobre pripravljenosti se mi vprašanja niso zdela pretežka in sem jih hitro rešil. Po tekmovanju je bil enourni program, ki sta ga vodila nam dobro znana voditeljica otroških oddaj Blažka Muller in Zvone Hribar s sodelavci. Izvedeli smo marsikaj o pomenu glasbe v filmu. Po programu je bila razglasitev najboljših, ki smo jo vsi nestrpno pričakovali. Ni mi bilo treba dolgo pričakovati, saj sem bil poklican že peti. Srce mi je začelo močno biti, ko sem zaslišal svoje ime. Odšel sem na oder, kjer sem prejel diplomo in nagrado. Nagrajeni smo bili vsi, ki smo imeli določeno število točk. Dosegel sem 39 od 40-ih možnih točk. To je bilo od vseh treh tekmovanj zame največ. Svojega uspeha sem zelo vesel. V Veseli šoli bom tekmoval še naslednja leta, saj sem se na prijeten način naučil veliko zanimivega, kar mi bo prišlo prav tudi pri pouku in vsakdanjem življenju. Andraž Krznar. OŠ Nova Štifta Letna liga v košarki REZULTATI 8. KOLA 17.7.93 Gornji Grad : Bočna 42:37 TVD Mozirje : Jumbo Mozirje 69:45 PIS Mozirje: Prebold 46:38 Brokat Velenje : Mladost Rečica 58:36 Vrbovec Nazarje : Polzela 43:52 Egoisti G. Grad : Skiplet Nazarje 48:51 REZULTATI 9. KOLA 24.7.93 Prebold : Brokat Velenje 40:54 Jumbo Mozirje : PIS Mozirje 34:69 Bočna : TVD Mozirje 40:55 Skiplet Nazarje: Gornji Grad 45:43 Polzela: Egoisti G. Grad 39:51 Mladost Rečica: Vrbovec Nazarje 21:34 REZULTAT110. KOLA 31.7.93 Brokat Velenje : Jumbo Mozirje 60:39 Vrbovec Nazarje : Prebold 28:44 Polzela : Mladost Rečica 02:00 Egoisti G. Grad : Gornji Grad 50:53 TVD Mozirje: Skiplet Nazarje 52 : 28 PIS Mozirje : Bočna 57:34 REZULTAT111. KOLA 7.8.93 Prebold: Polzela48:41 Skiplet Nazarje : PIS Mozirje 37:45 Bočna : Brokat Velenje 00:02 Mladost Rečica : Egoisti G. Grad 00:02 Jumbo Mozirje : Vrbovec Nazarje 49:64 Gornji Grad : TVD Mozirje 46:51 Vrstni red po končanem zadnjem 11. kolu: 1. PIS Mozirje 21 (+219), 2. Brokat Velenje 21 (+ 102), 3. TVD Mozirje 21 (+ 198), 4. Skiplet Nazarje 18 (+67), 5. Gornji Grad 18 (+47), 6. Egoisti G. Grad 17 (-3), 7. Polzela 15 (-52), 8. Jumbo Mozirje 15 (- 59), 9. Bočna 13 (- 63), 10. Prebold 13 (-127), 11. Vrbovec Nazarje 13 (-180), 12. Mladost Rečica 9 (-149). Končni vrstni red najboljših strelcev: 1. Andrej Mlinček (PIS Mozirje) 158, 2. Gregor Marovt (Bočna) 144, 3. Jani Janko (TVD Mozirje) 133 itd. Končni vrstni red strelcev trojk : 1. Uroš Marolt (Jumbo Mozirje) 20, 2. Grega Marovt (Bočna) 14, 3. Andrej Mlinček (PIS Mozirje) 14 itd. Razpored tekem v PLAY OFF-u: Egoisti G. Grad : Polzela Gornji Grad : Jumbo Mozirje Brokat Velenje : TVD Mozirje PIS Mozirje : Skiplet Nazarje Finalni turnir 21. avgusta. Peter Goltnik Mali nogomet tudi na Ljubnem Letos spomladi je na Ljubnem poleg že velikokrat omenjenega nogometa zaživel tudi mali nogomet. Ideja o ligi malega nogometa na Ljubnem je seveda bila že prej. Vendar kje, kako je bilo vseskozi veliko vprašanje. Lansko leto pa so se vendarle ideje sprevrgle v delo in kaj kmalu je bilo urejeno staro igrišče. Mislim, da seje prenekateri spraševal, zakaj je bilo to potrebno. Odgovor na to vprašanje pa je bil podan letošnjo spomlad, ko se je na nekoč popularnem Forštu začelo nekaj premikati. Sedem ekip, ki je zastopalo različne "bezirke" Ljubnega se je tako vsako nedeljo dopoldan borilo in potilo za prepotrebne gole ter točke. Kot osma ekipa je v ligi nastopila ekipa Solčave, tako, da je bilo tekmovanje še zanimivejše. HO-RUK liga, kot jo je organizator poimenoval, z Urošem Bolkom na čelu, se je ob koncu rednega dela tekmovanja zaključila s PLAY OFF-om. Tako je bil končni vrstni red sledeč: 1. Zaljubnica, 2. Foršt-Gostilna pri Kumru, 3. Solčava, 4. Cesta v Rastke, 5. Savina, 6. Mikol, 7. Rastke, 8. Trbiž Po končanem tekmovanju je bil tudi uradni zaključek lige na Smrekovcu. Za odlično izpeljavo le tega, hrano in pijačo je poskrbela ekipa iz Rastk. In na koncu še nekaj zanimivosti. Organizator, ki se je zelo potrudil za brezhibno izvedbo tekmovanja in PLAY OFF-a, je potegnil tudi pravo potezo z samim imenom lige. HO-RUK, ta značilen rek, ki je prihajal iz ust flosarjev, je ostal zakoreninjen tudi pri mladih Ljubencih. Tako je tudi to majhen prispevek o ohranjanju flosarije in flosarske kulture na Ljubnem. Ravno tako kot organizatorja je potrebno pohvaliti tudi gledalce, ki so se v velikem številu (okrog 150) vsako nedeljsko dopoldne zbirali na Forštu in bodrili svoje ekipe. Še posebej bučno in zanimivo pa je bilo zadnji dve nedelji, ko se je igral PLAY OFF. Takrat se je okrog igrišča zbralo okrog 300-400 gledalcev, te številke pa tudi kar nekaj povedo. Pa naj še kdo reče, da Ljubenci nismo najbolj zagrizeni nogometaši s tradicijo v tej prelepi Zgornjesavinjski dolini. PS: Vse ljubitelje malega nogometa vabimo na ogled HO-RUK lige, saj se bo novo prvenstvo začelo že 29.08.1993. Paul Orešnik Maratonski pohod Celje - Logarska dolina Planinsko društvo Celje - Sekcija pohodnikov organizira v soboto, 4. septembra 9. slovenski maratonski pohod Celje - Logarska dolina v dolžini 75 kilometrov. Zanimanje za hojo in tek v svetu ter pri nas venomer narašča in tako dobiva ta pohod vse večje razsežnosti. Organizator ga namerava v bodočnosti vključiti v evropski maratonski pokal, letos pa naj bi se ga udeležilo 800 do 1000 maratoncev, med katerimi jih bo okoli 80 tudi iz tujine: iz Avstrije, Italije, Švice, Nemčije, Madžarske, Poljske in Češke. Na slovenskem maratonskem pohodu lahko sodelujejo udeleženci obeh spolov, ki so stari več kot 15 let.V kategoriji Militari bodo sodelovale tudi ekipe treh uniformiranih maratoncev, ki nastopajo pod isto številko, s skupnim startom in skupnim prihodom na cilj. Start maratona bo ob 01.00 uri pri Muzeju novejše zgodovine na Prešernovi ulici v Celju. Trasa, ob kateri bo 11 okrepčevalnih postaj, je speljana po najlepših predelih Savinjske doline vse do njenega največjega bisera - Logarske doline, kjer bo cilj v tamkajšnjem kampu. Celotna dolžina znaša 75 km, vsi tisti, ki celotne trase ne bodo zmogli, pa bodo lahko pohod zaključili v Mozirju (35 km) ali v Lučah (60 km). Za varnost maratoncev bodo na celotni trasi skrbeli redarji in policisti, za morebiti potrebno zdravniško pomoč bodo ob trasi zdravniške ekipe. Organiziran bo prevoz prtljage v Logarsko dolino in prevoz maratoncev v Celje. Maratonci so oblečeni poljubno v svoja oblačila in obuti v primemo obutev, na vidnem mestu morajo nositi startno številko. V sklopu letošnjega maratona je predvideno, da se v Lučah ob 9.00 uri zberejo povabljeni politiki, sponzorji, podjetniki, ki jo bodo nato družno mahnili na 15 - kilometerski pohod v Logarsko dolino v znak dobre volje in pripravljenosti za sodelovanje. Iz kabineta predsednika države je potrjena tudi udeležba Milana Kučana, ki ima, kot je znano, za tovrstne prireditve precejšen posluh. Startnina za posameznika znaša 500,00 SIT, za ekipo 1.500,00 SIT. Prijavite se lahko na naslov: PD Celje, Stanetova 1, Celje, startnino pa nakažete na ŽR št. 50700-678-45265/01012 Sekcija pohodnikov. Na svidenje na slovenskem maratonskem pohodu! KF WmmmmmmMmm šport 1. m 111111! Pogovor z Vilijem Krajncem, mednarodnim nogometnim sodnikom Pred prvim mednarodnim nastopom Vili_Krajnc se je nogometni igri, ki je skozi leta postala najvažnejša postranska stvar na svetu, zapisal že v rani mladosti. Za odločitev, da seje leta 1978 prijavil na seminar za začasne sodnike, danes sicer ne najde čisto pravega razloga. A je slednji vendarle znan - ljubezen do nogometa ga je prevevala že pred petnajstimi leti. "Po opravljenem izpitu sem začel soditi v občinski rekreacijski ligi "velikega" nogometa, v kateri je takrat sodelovalo, če se ne motim, deset ekip. Sledilo je sojenje in mahanje, kot pravimo delu stranskega sodnika, v slovenski mladinski in članski ligi. December 1. 1981 sem v Mariboru uspešno opravil izpit za republiškega sodnika, pogoj, da sem ga sploh lahko opravljal, pa je bilo 15 pozitivno odsojenih in 10 pozitivno "odmahanih" tekem. Ko sem aprila naslednjega leta pod kontrolo dveh republiških kontrolorjev pozitivno odsodil dve tekmi, so mi bila odprta vrata za sojenje v I. slovenski ligi." Leta 1985, tri leta kasneje, seje Vili Krajnc pričel pripravljati na zvezni izpit. Pogoj zanj je bilo 20 pozitivno odsojenih in 15 pozitivno "odmahanih" tekem vi. slovenski ligi. Vlogo za izpit je vložil junija leta 1985, leto ' kasneje je izpit opravil, pravi zvezni sodnik pa je postal maja 1987, ki je pozitivno odsodil dve tekmi z dvojno kontrolo. "Leta 1987 je bila ustanovljena m. zvezna liga z nazivom Medrepubliška liga, ki je obsegala malo manj kot polovico bivše Jugoslavije. Za sojenje v njej sem bil med desetimi sodniki tudi sam. V tej ligi sem sodil vse do poletja 1991, v tem času pa sem bil tudi vseskozi kandidat za napredovanje v I. in n. zvezno ligo. Ko se je leta 1991 Slovenija osamosvojila, sem začel soditi v slovenski ligi, kjer sodim še danes." Vili Krajnc je bil konec lanskega leta skupaj z drugimi sedmimi sodniki predlagan za kvoto slovenskih mednarodnih sodnikov v svetovni nogometni organizaciji FIFA. Le-ta je januarja letos, izbrala sedem sodnikov: tri glavne in štiri stranske oz. linijske, med slednjimi pa je tudi Vili Krajnc, ki je ob koncu pogovora z zadovoljstvom in z neprikritim težkim pričakovanjem povedal: "29. avgusta odhajam skupaj s sodniškima kolegoma v Tirano v Albanijo, kjer bom 31. avgusta linijski sodnik na tekmi v sklopu tekmovanja za evropske nogometne pokale med albanskim in švicarskim klubom. To bo prva mednarodna nogometna tekma, ki jo bo sodila slovenska nogometna trojka." Pri športnih sodnikih je že tako, da se morajo znova in znova dokazovati. Viliju Krajncu to, kot je bilo mogoče slutiti iz njegovega pripovedovanja, nenazadnje tudi odgovarja, saj se skozi težke tekme, skozi derbije na vrhu in na začelju njegova praksa nogometnega sodnika še bogati, zaupanje vanj in spoštovanje njegove nepristranske arbitraže pa raste. Vili - srečno pot v Tirano in še veliko športnih uspehov v tvoji karieri ti želimo! Tekst in foto: KF kronika V noči na 12.8.93 je neznani storilec vlomil v samopostrežno trgovino Savinja v Nazarjah in odtujil več zavojčkov cigaret in nekaj menjalnega denarja. Materialna škoda znaša 460.000 SIT, storilca pa še niso izsledili. 12.8.93 se je ob 12.45 uri zgodila delovna nezgoda v podjetju Glin Pohištvo. Pri delu s krožno žago se je hudo telesno poškodoval Jože M. (24) iz Krnice. 14.8.93 se je v popoldanskem času pri plezanju v steni Mrzle gore ponesrečil Karel G. (44) iz Gotovelj, kateremu seje odlomila skala, za katero se je držal. Padel je okrog 20 m globoko in se hudo telesno poškodoval. S pomočjo gorskih reševalcev so ga s helikopterjem prepeljali v bolnišnico. 15.8.93 sta se okrog 19. ure doma v Poljanah sprla in stepla oče Jakob K. (46) in sin Janko (19). Oba sta dobila lahke telesne poškodbe in bosta svoje početje zagovarjala pri sodniku za prekrške. 16.8.93 je ob 13. uri Jure G. (17) iz Podtera vozil motorno kolo iz Radmirja proti Ljubnemu ob Savinji za voznico osebnega avtomobila Miro Kolenc (29) iz Radmirja. Na Ljubnem je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadnji del avtomobila in preko njega padel na vozišče. Pri tem se je hudo telesno poškodoval. Zoper njega bodo podali predlog sodniku za prekrške. V noči na 20.8.93 je neznani storilec vlomil v samopostrežno trgovino M- ZKZ na Ljubnem ob Savinji in odtujil nekaj cigaret, žganih pijač in suhomesnatih izdelkov. Storilca še iščejo, obstaja pa utemeljen sum, da je bil isti kot pri vlomu v trgovino v Nazarjah. 20.8.93 je okrog 20. ure delovni stroj za obiranje hmelja v Radmirju zgrabil za roko Janeza P. (38) iz Savine in ga hudo telesno poškodoval. * 21.8.93 se je ob 20.15 uri zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti Mozirje - Brezje. Anton B. (33) iz Brezja je pod vplivom alkohola in po sredini vozišča vozil osebni avto proti Brezju. Iz nasprotne smeri je po sredini vozišča pripeljal voznik osebnega avtomobila Aleš K. (24) iz Socke. V čelnem trčenju je bila lahko telesno poškodovana sopotnica v vozilu Aleša K. Mateja K. (21) iz Celja. Zoper oba voznika so posredovali predlog sodniku za prekrške. 22.8.93 je ob 10.15 uri vozil kolo z motorjem iz Poljan proti Rečici ob Savinji Jure K. (15) iz Rečice. V križišču pred Rečico je s stranske ceste z osebnim avtomobilom pripeljala Metka A. (20) iz Poljan. Prišlo je do trčenja, v katerem seje Jure K. hudo telesno poškodoval. Zoper Metko A. so podali ovadbo na temeljno javno tožilstvo. 22.8.93 se je v popoldanskem času v bližini Kocbekovega doma na Korošici hudo telesno poškodoval Roman Ž. (32) iz Nazarij. S helikopterjem so ga dan kasneje prepeljali v dolino. Vlomi v skladišče podjetja VTIS v Spodnji Rečici, o katerih smo poročali v prejšnjih številkah, so v sodelovanju z velenjskimi policisti raziskani. Za enega od osumljencev je preiskovalni sodnik odredil tudi pripor. pisma bralcev Kakor si postelješ -tako ležiš Ko smo se leta 1945 na legitimnih volitvah odločili za politični sistem diktature in enoumja, je bilo potrebno na vseh koncih krepko prijeti za delo. Prva leta niso bila rožnata. Z geslom: "Vse za boljši jutri in za lepšo prihodnost naših otrok" smo tudi zmogli. Slovenija je v 45 letih vzcvetela, živeli smo varno in kar dobro. Seveda, bili pa smo le tovariši, tovarišice in delovno ljudstvo. Skoraj vsi pa smo si morali z delom svojih rok služiti kruh. Pa še z moralo in etiko nas je režim obremenjeval. Temu bi zdaj rekli kršenje človekovih pravic. Ko pa smo se leta 1990 na svobodnih volitvah skoraj stoodstotno odločili za demokracijo, smo jo tudi dobili. Najprej nam je bilo vrnjeno dostojanstvo. Spet se lahko ogovarjamo z gospod, gospa, delodajalec, delojemalec, menedžer in brezposelni. V demokraciji je dovoljeno tudi klevetati in blatiti vse in vsakogar. Še televizija si je nekaznovana dovolila poslati v svet primerjavo o žalosti belgijskega ljudstva ob smrti njihovega kralja z našo žalostjo ob Titovi smrti. Živeti v demokraciji je res lepo in za nekatere koristno. Po vsem tem pa sem premišljevala, kaj pa je pravzaprav demokracija. Pogled v leksikon mi je pa to pojasnil. Beseda demokracija je grška, po naše pa se reče: Vladajoči, ki jih je volilo ljudstvo. Vera Poličnik Sp. Rečica 34 Flosarskemu balu ob rob čeprav smo Ljubenci tipični predstavniki lokalpatriotizma, včasih le zatajimo. Tako smo na primer pred balom, ko je dela bilo še ogromno - ljudi voljnih dela pa premalo, napisali nekaj plakatov, ki so prijazno vabili na pomoč - se je odzval samo eden prostovoljec. Mnogo del so opravili gradbinci od PRIMORJA iz Ajdovščine, saj se prav njim moramo zahvaliti, da je Vrbje dobilo videz zaključene celote tik pred balom. Ob novi plošči, ki je terjala mnogo dela, smo se lotili tudi prepotrebnih sanitarij. Sanitarna inšpekcija nam je vedno postavljala pogoj, da je dovoljenje za izpeljavo Flosarskega bala izdano zadnjič prav zaradi neprimernih le teh. Zato smo se odločili, da tudi tu pljunemo v roke, poderemo stari objekt in zgradimo WC, kateri bo služil svojemu namenu še poznejšim generacijam. No, objekt je pod streho in naj uporabimo besede domačinke, da marsikdo nima doma nič lepše, toda kdo bo to vzdrževal in čistil, ljudje smo pač vseh vrst. Tako smo se odločili, da nastavimo ceno za uporabo WC-ja. Toda glej zalomilo se je prav pri njej. Pri minimalni ceni - 20 SIT se je mnogo ljudi uprlo - zlasti domačini, da je to odveč. Tako, da so vrle dame, ki (ne) dajo nekaj nase, hodile na moški WC - kajti tam je bilo namreč zastonj. Da pa ne bi katera preveč zapravila, so se njihovi možje oz. spremljevalci lotili ženske, ki je skrbela za čistočo v njem. Številni tuji obiskovalci so se izražali pohvalno, saj je v svetu to čisto normalno. Tudi vstopnina se je nekaterim zdela odveč, zato so nekateri lezli po raznih strminah ali pa so padale pripombe, da je to že stvar preteklosti. Verjetno se večina ljudi ne zaveda, da se z vstopnino sofinancirajo gostujoči ansambli. Pri ostalih pa je to všteto v višji ceni gostinskih uslug. Flosarski bal je preživel "Kristusova leta", čeprav je kazalo, da ga bo "foušija" zdelaja, kajti mnogo ljudi na Ljubnem misli, da smo oz. so nekateri pri tem obogateli. Vsi tisti, ki so člani katerega koli društva vedo, koliko je potrebno žrtvovanih ur za izpeljavo česar koli in da te niso nikoli z denarjem poplačane. Pred nami je celo leto do 34. Flosarskega bala, želimo ga popestriti, etnografsko dopolniti, zato vabimo vse, ki imate kakršne koli zamisli, da nam pomagate. Namen društva "NAŠ KRAJ" ni le v pripravi te prireditve, ampak ustvariti na Ljubnem prijetno bivanje turistom predvsem pa domačinom. Na Ljubnem nas še čaka mnogo dela, zmogli ga bomo le s skupnimi močmi, če smo Ljubenci. Živeli bomo v takšnem kraju, kakršnega si bomo naredili ali uredili sami, oziroma v takšnem kakršnega si zaslužimo. Zato se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste ali kar ste že naredili za naš kraj. Društvo "NAŠ KRAJ" Ljubno ob Savinji Spoštovani Mozirčani! Ni veliko krajev v naši državi, ki se lahko pohvalijo s tako lepo okolico in eksotično urejenim vrtnarskim parkom, kot je vaše mesto Mozirje. Če pa pogledamo mestni park v Stuttgartu ZR Nemčija ali morda I.G.A. Internationale Gartenausstellung - Mednarodna vrtna razstava Stuttgart ni nobene primerjave. "ROŽNATI CVET" ob koncu krožne poti v "SAVINJSKEM GAJU" bi lahko bil le del perfekticionističnega baročnega vrta v nemškem mestu Ludvigsburg. Nikakor ni moja želja, da bi podcenjeval lepote vašega kraja ali morda napora pri urejanju "PARKA SLOVENSKIH VRTNARJEV". S svojim predlogom želim samo popestriti vaš "SAVINJSKI GAJ". Kot 25 letni zdomec sem gotovo videl urbanistično lepo urejena mesta na primer: Stuttgart, Ludvigsburg, Lindau, Vaduz in še bi lahko naštel precej lepih evropskih zamisli. Začetek že omenjenega mestnega parka je v središču Stuttgarta na 1 ha veliko jezero z vodometom, ima pa številne stanovalce: največje divjih račk, vodnih kur, približno 20 labodjih parov, prava paša za otroške oči. Park se razteza mimo železniške postaje. Tu imata domovanje dva imenitna gosta, vesela veverička in ponosni divji zajec. Res, pravilno ste zaznali. V večernih urah vam pride dolgouhec na 10 m oddaljenosti. Pozimi poveča fauno morski galeb. Ta park je dolg cca 2 km s podaljškom ZOO in tropskega rastlinskega vrta do predmestja Bad - Cannstadta. Ludvigsburg v bivšem dvorcu nemškega kralja Ludwiga je urejen muzej, na dvorišču daje poudarek perfektnosti svetovno znani baročni vrt. Za muzejskim poslopjem je urejen safari z eksotičnimi pticami in še marsikaj. Letos je cvetlična razstava v mestu Stuttgart I.G.A. vrhunska stvar, ne da se opisati, treba je doživeti. En dan je premalo za ogled vseh lepot. Spoštovani! Vsi evropski parki in vrtovi posedujejo v svojem okolju prosto živeče živali. Ni treba posebno poudariti, zakaj je ta akcija potrebna! Naš čas vse premalo misli na celotnost življenja. Ko srečujemo tako imenovane "DIVJE ŽIVALI", v neposredni bližini začutimo, da pričakujejo od nas drobtinico hrane, še bolj pa spoštovanje njihovih posebnosti. Kdor je dober do živali, je dober tudi do ljudi! 2. Okoli vašega jezera v "SAVINJSKEM GAJU" bi morali nasaditi vrbe, breze in okrasno dišeče grmovje. Urediti bi kazalo gnezdišča: za divje račke, vodne kure, labode. Vse to ni velika investicija, je pa posebna paša za mlade in otroške oči! 3. Seveda se ne sme pozabiti na stezice in klopi med grmičevjem. 4. Brez pravilne in zadostne afirmacije, vas naša država in Evropa ne bosta spoznala. Ravno to naj bi bil cilj vašega turističnega delovanja v občini Mozirje in tudi naši Sloveniji. Vam vsem veliko uspeha in lep pozdrav! Zelenko Martin Škalska c. 6 Slov. Konjice pisma bralcev Svet, ki me obdaja Zjutraj, ko vstanem, zagledam čudoviti sončni vzhod. Vsa vas je osvetljena z enim samim žarkom. V njej pa se skriva polno skrivnosti, za katere še ne vemo. V pisano obarvanem gozdu pa se skriva veliko živali, ki se prebujajo v sončno jutro. Najlepše v tej pokrajini pa je sinje nebo. Ko ga zvečer prekrijejo svetleče se zvezde in se prikaže luna, si na dnu srca zaželiš, da bi bil ta svet zmeraj enak in ne bi nikoli spremenil svoje čudovite oblike. Če pa le malo gledaš TV, opazuješ naravo, lahko opaziš, da ni taka, kot je bila nekoč. Da, spreminja se. Drevesa se sušijo, napada jih lubadar. Gozdno grmičevje se suši. Ljudje zbolevajo za nevarnimi bolezni. Narava umira. Vse to pa le zaradi prevelikega onesnaževanja. Zato naj vsak na kakšen način pomaga naše okolje ohraniti čisto. Vida Vrabič, Lepa njiva Naša brv Vštric kmetije Na Beli, prva v Robanovem kotu, je bila preko Savinje brv, ki pa je leta 1990 dotrajala. Povezovala je bajto Jožeta Podgorška in našo kmetijo, po domače poimenovano "v Podraduhi", s cesto in sploh s svetom. Od nas naprej preko Gojzdka pa še planince s planinami na lučki strani Raduhe, s Snežno jamo, Loko in vrhom Raduhe, vsaj to je markirana planinska pot iz Solčave na Raduho. Da bi sami naredili novo brv, nismo imeli sredstev. Zdaj so nam priskočili na pomoč sosedje, krajevna skupnost Solčava, Turistično društvo in Lovska družina Solčava in še posamezni drugi možje, da smo skupaj napravili novo leseno brv. Tako smo tudi pešci iz te in one strani Savinje spet povezani in se srčno zahvaljujemo vsem, ki so k temu pripomogli z zgraditvijo Raduške (Radške) brvi. V imenu vseh koristnikov •se zahvaljuje Marija Stakne. Marija Stakne oglasi <®> PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE Na trgu 14,63330 Mozirje tel. 063/832-840 OBJAVLJA PRODAJO 1. DVOSOBNEGA STANOVANJA v Mozirju, Na trgu 30, stanovanje je v prvem nadstropju, skupna stanovanjska površina znaša 56,00 m2. Vrednost stanovanja znaša cca. 1.300.000,00 SIT. 2. ENOSOBNEGA STANOVANJA v Mozirju, Na trgu 30, stanovanje je v prvem nadstropju, skupna stanovanjska površina znaša 50,85 m2. Vrednost stanovanja znaša 1.302.354,00 SU. 3. GARSONIERE v Mozirju, Savinjska cesta 22, stanovanje št. 11 je v II. nadstropju, skupna površina znaša 28,00 m2. Vrednost stanovanja znaša 1.234.924,00 SIT. Stanovanja si je mogoče ogledati po predhodnem telefonskem dogovoru. Vaše pismene ponudbe pričakujemo na naslov: MERX "SAVINJA" p.o. Mozirje, Na trgu 14 v roku 15 dni od objave. Po poteku roka bo sklenjena prodajna pogodba z najboljšim ponudnikom. ZAHVALA Kruta usoda je hotela, da je utihnil tvoj glas in obstalo srce, naš ljubljeni mož, ati, dedek, brat, stric Andrej STRADOVNIK Misel nate bo ostala za vedno v naših srcih in še naprej boš del našega življenja. Premnogo je stvari, ki si jih ustvaril za nas. Hvala vsem, ki ste nam v času bolezni stali ob strani in ga bodrili ter pomagali. Posebna hvala dr. Kelemenu in zdravstvenemu osebju za požrtvovalno pomoč-in zdravljenje. Za stalne prijateljske obiske in tolažilne besede se zahvaljujemo Leopoldu Škotniku in vsem, ki ste ga obiskovali. Za poslovilne besede zahvala Ani Škotnik, patru Borisu in gospodu župniku iz Bočne pa za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste se vtako velikem številu poslovili od njega, mu darovali cvetje, vence, sveče, maše in ga številno pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se še vsem pevcem, rudarski godbi, gasilcem, sosedom in sorodnikom za izkazano pomoč. Še enkrat prisrčna hvala vsem! Žalujoči domači SERVISIRANJE IN MONTAŽA ROLET, ŽALUZIJ IN VERTIKALNIH ZAVES, HOČEVAR MILAN ZADREČKA C. 17, NAZARJE PONUDBA Predstavljamo vam dejavnost, ki bo predvsem usmerjena v servisiranje in montažo vseh vrst rolet, žaluzij in vertikalnih zaves. V kolikor se odločite za servis (popravilo starih rolet, žaluzij, rolojev ali vertikalnih zaves), nas obvestite z dopisnico, oglasimo se v najkrajšem času in vam brezplačno svetujemo, kar je najboljše za vas. V primeru, da se odločite za nakup novih rolet, žaluzij ali vertikalnih zaves, pa vam lahko posredujemo kompletno ponudbo konkurenčnih cen, vključno z montažo. S povabilom k sodelovanju In v pričakovanju vašega odziva vas lepo pozdravljamo! ■. in i m mmmmmmmmmmmmmmMmmmmmmmmmmmmmmsmMmMmimMm i mr a s i u g i d s i ßiektro ti~goi^tr~LCL Sniman TRGOVSKO PROIZVODNO PODJETJE, «f.o.o. MOZIRJE Obveščamo vas, da smo odprli novo privatno ELEKTRO trgovino v Mozirju, Nove Trate 49, tel.: 063/831-007. Nudimo ves elektroinstalacijski material in akustiko. Nekaj informativnih cen: kabel PPR 3x 1,5 .43,00 SIT kabel PPY 3 X 1,5 .42,20 SIT kabel PPY 5 x6 ....240,00 SIT FID stikalo .. 4.781,00 SIT žarnice OSRAM ....68,80 SIT program PHILIPS - akustika in gospodinjstvo glasbeni stolp samo ... 17.820,00 SIT avto radio z zvočniki . 7.788,00 SIT in ostali material po ugodnih cenah! OE Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. PRODAJA 18. tednov stare jarkice. Cena 600 SIT/kom. Informacije na telefon 831-940. TURISTIČNA AGENCIJA 63310 ŽALEC — Šlandrov trg 34 vam v času od 28.8. - 11.9.93 nudi ugodne 7-dnevne počitnice v hotelu KOROTAN v PORTOROŽU že od 210 DEM dalje. NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI: S TA Potepuh - v LURD, na 5-dnevno romanje po Franciji z duhovnim vodjem. Cena: 475 DEM z možnostjo plačila na 4 obroke. Informacij ein rezervacije: TA POTEPUH ŽALEC tel. 713-186 in 712-510 Trgovina in montaža 1 CIZE J Parižlie 1. Braslovče, telefon: 063/721-081 vam nudi po ugodnih cenah material za vodovod in centralno ogrevanje. NA ZALOGI: - radiatorji, oljni gorilci, peči, - cevi - pocinkane, črne in bakrene - PVC odtočna kanalizacija - sanitarna keramika - KOLPA SAN oprema - pribor za zalivanje - črpalke vseh vrst Na vašo željo ga tudi zmontiramo in pripeljemo na dom! Ugodni plačilni pogoji: od 3 - 5 obrokov ali popust na gotovinsko plačilo V času obrtnega sejma bo ponudba še pestrejša, v naši trgovini pa bomo nudili tudi 10% sejemski popust. i Odprto od 7.00 do 18.00 ure, sobota do 12.00 ure. K' HsB&P oglasi V neposredni blizini znanega parka cvetja SAVINJSKI GAJ in trga Mozirje, ob obvoznici, smo zgradili poslovni objekt. Nudimp možnost nakupa poslovnih prostorov z željo čim pestrejše poslovne ponudbe. MNOGI SO DOBRI, AMPAK (&e£ur) JE PRAVI nekoč je bilo delo težko danes je drugače EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO gorenje trgovina d,0. .o. gorenje trgovina d.o.o. Prešernova 8 63320 Velenje tel..063/853-915 fax.:063/855-250 imuna** oglasi mmm-- W$mm .......... ..... miifya PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE NOVO V MOZIRJU! Od 26. avgusta 93 dalje velika ponudba modne in športne obutve N/ Alpine iz Zirov ter italijanskih proizvajalcev. UGODNE CENE - VELIKA IZBIRA Trgovina SA-MO Na trgu 14 v Mozirju vas pričakuje! ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, ata in dedka Franca SLAPNIKA iz Vologa 18 Šmartno ob Dreti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti in stali ob strani v najtežjih trenutkih. Lepa hvala zdravniku dr. Kelemenu, ki mu je lajšal bolečine. Žalujoči: žena Štefka, hčerka Ida in sin Frenk z družinama Odveč so besede, sanje, upi, srce pa drgeta, ker te ni. Najino življenje je neskončno hrepenenje po tebi, najino življenje je brezupno čakanje, da bi se kdaj vrnil, najino življenje je hiša ob cesti, v kateri sama živiva. T. Kuntner ZAHVALA ob neizmerno boleči izgubi najinega nadvse skrbnega in ljubljenega atija in moža Antona IRMANČNIKA Iskreno sva hvaležna vsem sorodnikom, dragim prijateljem in znancem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga pospremili v poslednjo noč. Simon in Vika 5. septembra je minilo leto dni, kar tebe več med nami ni in tudi tega lepega petja več slišati ni, Anton FAJDIGA iz Lepe Njive 43 Leto je naokrog, kar so nas zapustile tvoje pridne roke, dokler si bil zdrav. Bili so zelo težki časi in naporno delo in nisi nikdar obupal. Vse si naredil z dobro voljo. Vsi njegovi. MIVKO, EA/OSCWlA/D MC KOCEMJ BELIN bela disperzijska barva v embalaži po 10 kg 780,-SIT v embalaži po 30 kg 2.016,- SIT KUPITE JO LAHKO V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI CINKARNE -PE KEMUA MOZIRJE Telefon: 063/831-621 Fax: 063/831-830 CINKARNA BOUTIQUE V gradu Vrbovec vabi k nakupu: -ženskih oblek - bluzic, tunik - suknjičev, hlač in srajc - otroške konfekcije - ter bund v predsezonski prodaji po ugodnih cenah in pogojih plačila ! S NOVO V MOZIRJU! « Trgovina z gradbenim in instalacijskim materialom, ; * Šmihelska c. 1, Mozirje: « »- vodovod; » j - centralno ogrevanje; “ “ - barvi, laki; £ l- notranja oprema kopalnic; £ m Delovni čas: vsak dan: 7.00 - 19.00 » S ob sobotah: 7.00 - 13.00 “ » » RrBBSRBBKRBBRRBBKRBBRRBBSRBBRRBBRRBBRRBBKRBBRRBBRRBBRRbS Štefka Petek Ljubosumnost in greh (nadaljevanje iz prejšnje številke) Vanč je Janeka topleje oblekel, potem pa so vsi trije šli v kozolec. O, saj se mu ni dalo koruze obešat, toda s Kristo sta se morala vesti normalno, naravno. S štanta je Vanč videl, da seje pismonoša oglasil pri sestri. Seveda, časopis je prinesel, ostal pa je kar četrt ure. To ni bila njegova navada. Nekaj zanimivega je moral pripovedovati, ker je mahal z rokami. Vanč je slišal le par besed o zvonenju. Prešinil gaje strah. Strah, še hujši kot prej. Zdaj ga strah ni več spustil iz krempljev. Vanč je komaj čakal, da je s koruzo prišel do vrha. Krista je nehala podajati in se sesedla na voz, ne da bi črhnila besedo. Vanč je naglo snel stojalo, ga postavil na doseg roke in dejal: "Grem vprašat, če je zvedela, komu zvoni. Bolje prej kot slej," je dopolnil in že izginil za vogalom. "Akel imam prekratek za podajanje koruze," je dejal Malči. "Prosim, posodi mi svojega, da bom dosegel vrhnjo lato." Pokimala je, potem pa kar sama začela s pripovedovanjem. "Jezus, kaj vse se dandanes dogaja. Vodnarjevo Lenko so snoči prinesli domov vso blatno, podpluto, krvavo, premraženo in premočeno. Dolgo je ni bilo domov. Potem je pes začel lajati, cviliti, tuliti. Vodnarje postal pozoren. Zaslutil je nesrečo. Z ženo sta vzela luč in iskala okrog hiše. Nič. Pes je skakal sem in tja, šel vstran, pa spet prišel nazaj. ($vet6e U V času množičnih zborovanj in slavij bi lahko v naši dolini pripravili "razglasitev" najslabše ceste, ki povezuje kakšno pomembno turistično točko v državi. Saj ste že uganili, za katero cesto gre? Na Ljubnem bi imeli prvi del sporeda, tu bi se zbrali vsi vozniki terenskih vozil, ki bi tvegali vožnjo do Luč, tam pa bi bila slovesna razglasitev te naše velikanske turistične znamenitosti. Seveda bi morali Lučani pripraviti primeren prostor za pristajanje helikopterja, če bi po naključju prišel kateri izmed "ljubljenih" politikov iz Ljubljane... Ti pasji dnevi imajo tudi nekaj dobrega. Politiki so na dopustu, ljudstvo pa ima mir... Se ni konec prepirov okoli bodočih občin - kakšne bodo, kaj bodo smele delati, kdo jih bo vzdrževal in kolikšni bodo davki, da bomo vrli občani smeli imeti to novo upravno tvorbo, če sploh to bo. No, pa je že izbruhnil prepir,kje bo okraj ali kako se bo ta oblast v bodoče že imenovala .... Vedno, kadar se politiki med seboj prepirajo,izstavijo račun svojim "zvestim" volilcem. Kdaj bo tokrat prispel - račun namreč? Za delavce podjetja MGA Nazarje je bil prejšnji četrtek praznik -po besedah direktorja Jožeta Kudra sodeč. Položili so namreč temeljni kamen za nov objekt, s katerim bodo zagotovili pogoje za prenos in osvajanje proizvodnje novih malih gospodinjskih aparatov. Se ne tako davno smo temeljne kamne betonirali in zgradili preko sto tisoč nezaposlenih! To pot bo seveda drugače. Nemški lastnik nazarskega podjetja se vsekakor zaveda, da je lažje (in to bistveno) odstreliti položen kot zabetoniran kamen svetle prihodnosti. In (morebitne) odvečne delavce z njim. Pa kaj bi tisto, samo, da nam je lepo! 1 3RSV? ms «888 $8888 S8888 8888) loooo 300O0 ooooc oooot loooo 30000 ■JI "Runo, kaži pot!" mu je velel Vodnar in pesje razumel. Ovohaval je sem in tja, nato pa se nameril preko njiv. - Zamisli si, kako je vedel kod mora. Vodnarja sta šla z leščerbo za njim. Lenka je z obrazom k tlom ležala v brazdi. Vodnar sam je nesel dekle, žena pa je svetila. - Bog se usmili, kaj se danes dogaja!" "Je mrtva?" "Ne vem. Tudi pismonošani vedel. Vodnaija sta doma hčerko slekla in jo umila. Revica je ponoči bledla in vsa vročična je bila. Zdravnika so klicali. Odredil je, da mora dekle takoj v bolnico. Ko bodo podpludbe uplahnile, ji bodo glavo slikali. Morda ima notranje poškodbe. Jej, jej, edina hčerka ... ubogi starši." "Če je živa, bo morda vse dobro," je poskusil Vanč zvedeti še kaj več. "Nič se še ne ve, če je še živa. Sporočila še ni. Lahko pričakujejo najhujše. No, ja, zaenkrat zvoni Mohorju." Malči ni slutila, kakšen kamen je Vanču odvalila od srca. Vsaj zaenkrat, kajti, če je tako kot domnevajo ljudje? ... In Malči pravi, da seje Lenki ponoči bledlo. Domači gotovo vedo, kaj vse je v svojih blodnjah povedala. Gotovo nič v prid Kristi in njemu. Torej je Krista enkrat le prav omenila, ko je rekla, daje Lenka morda samo omedlela. Lenka se je torej zavedla in se napotila preko njiv. Bila pa je preveč šibka in je omagala.Med potjo je znova padla v nezavest. Vanč je razmišljal in molčal. "Zelo poklapan si videti," gaje Malči prodorno pogledala. Zaradi Lenke, a ne? Pred leti si lazil za njo. Ni bilo lepo, kar si naredil. Krista je delovna, a delovna je tudi Lenka. Seveda pa Lenka ni živa kot Krista." Vzdihnila je in nadaljevala: "Vanč, Vanč! ... No, boš že še videl, kaj si dobil," je dejala in zamahnila z roko. Vanč ni pisnil. Malči mu je brala levite in zavedal se je, da ima prav. Ni ga kregala prvič, pomagalo pa ni. Hodil je za dekleti in jim mešal glave. Da, glave jim je mešal, na srca pa ni mislil. Vedno se je .zaganjal v poštene, neizkušene, nedolžne. Kazalo je, da je ponosen, če jo je zapeljal. Ga bo ta nesreča vsaj malce streznila. Lenka se ni dala zapeljati, pa jo je najbolj skupila. Vanč se je ta trenutek vsega tega globoko zavedel. Malči gaje gledala in se ni premaknila. Je čakala, da bo kaj rekel-Ni mogel. Mravljinci so mu lezli po hrbtu. Ne le Krista, tudi on je imel sebi kaj očitati. Šele pozneje, ko je nesel podajalnik za koruzo proti domu, je bil prepričan, daje Malči gotovo pričakovala kakšno bolj toplo besedo o Lenki, da je pričakovala večjo pozornost in skrb za dekleta, v katerega je bil svoj čas zaljubljen. Ampak, kako naj bi danes, po vsem, kar seje zgodilo, še kaj zinil. Karkoli se bo zgodilo z Lenko, ne sme in ne more nič reči. Vpleten je v to in molčati mora. Čeprav nosi Lenkino pismo še vedno pri sebi, lahko z njim opere le dekletovo čast, pokoplje pa Kristino in svojo. Že leta nazaj je vedel, da bi bila Malči svakinje, kot je bila Lenka, zelo vesela, s Kristo seje komaj komaj sprijaznila. Krista je pripravljala kosilo, ko seje na pragu pojavila Malči. Kar pri na pol odprtih vratih je zaklicala: "Vanč, pridi hitro! Krava seje zagozdila v verigo in zdaj ne more ne naprej in ne nazaj. Pojdi z menoj!" 'To je pa nevarno, res!" je zatrdil Vanč in šla sta. Grede proti Malčini hiši, je rekla: "S kravo je vse v redu, veš. Vodnar je prišel zaradi Lenke, kar ti v Kristini navzočnosti nisem hotela povedati." "Zakaj je prišel?" "Sama se bosta zmenila, pravi. Je pa videti zelo potrt." Vanča je oblila kurja polt, rekel pa ni nobene. Ni vedel, koliko Malči v resnici ve, zato seje zadržal. Vodnarje sedel v kuhinji in kadil pipo. Bil je bled, neprespan in roke so se mu tresle. "Sedi, Vanč, nekaj se morava pogovoriti," je dejal in pomignil Malči naj odide. Res je vzela škaf in odšla. SE NADALJUJE f» Nagradna križanka ime, priimek: naslov: VODORAVNO: 1. Starodavna azijska država; 8 Prelaz med Zadrečko dolino in Kranjsko; 15. Moški glas med tenorjem in basom; 16. Čustveno vznemirjanje, 17. Poglavar volkov iz Knjige o džungli; 18. Madžarsko mesto ob Tisi, poznano po kvalitetnem vinu; 20. Kemijski simbol za radon; 21. Češko žensko ime; 22. Naše primorsko letovišče; 23. Vrtna rastlina; 25. Krilo rimske konjenice; 26. Vzpetina nad Ljubnim; 27. Ameriška zvezna država; 28. Kemijski simbol za natrij; 29. Masaker; 30. Virusno obolenje kože; 31. Redkejše moško ime; 32. Zadnjica; 33. Založnik, izdajatelj; 35. Industrijsko središče jugovzhodne Anatolije; 36. Tomaž Medved; 38. Visoka kraška planota nad Vipavsko dolino; 39. Gozdna žival; 40. Grška boginja življenja, 41. Azijska država; 42. Pogodba med dvema strankama za uporabo premičnin ali nepremičnin; 43. Največja kopenska žival; 44. Gunnar Jarring; 45. Sin Bakha in Afrodite, 46. Veliko finsko jezero; 47. Latinski pesnik, avtor epigramov; 50. Slovenski pesnik (Srečko); 52. Vrsta tiskarskih črk; 53. Ameriška zvezna država; NAVPIČNO: 1. Največja iranska luka; 2. Odličen češki smučarski skakalec (Jaroslav); 3. Ime pevke Vrčkovnik; 4. Gorovje v Bolgariji; 5. Ime igralke Rine; 6. Janez Ožbolt; 7. Krhka kovina sive barve (Sb); 8. Podočnik pri prašiču; 9. Zdravilna rastlina; 10. Velik afriški ptič; 11. Ivan Cankar; 12. Rimska šest; 13. Grška boginja miru; 14. Francosko letovišče, prizorišče filmskega festivala; 19. Planinski ptič; 22. Igra s kartami; 23. Ime bosanskega nogometaša Škora; 24. Gosta rebrasta tkanina; 26. Velik človek, velikan; 27. Zemeljski plin; 29. Kača velikanka; 30. Zenski del hiše pri muslimanih; 31. Ime ameriške pevke Turner; 32. Etiketa; 33. Uganka; 34. Ime bivšega plavalca Petriča; 35. Ozek pas med dvema državama; 36. Trditev izpeljana iz danih aksiomov; 37. Glavno mesto Filipinov; 39. Gorovje na polotoku Krimu; 40. Del telesa; 42. Skupek človeških lastnosti; 43. Kdor si prizadeva s posnemanjem ljudi iz višjih družbenih slojev vzbujati pozornost; 45. Barva pri igralnih kartah; 46. Italijanska igralka (Miranda); 48. Skrajni konec polotoka; 49. Cesar Ivan; 51. Pijača starih Slovanov; OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešitev kviza iz iz 16. številke: Ojstrica. Rešitev križanke iz 16. številke: VODORAVNO: Koblenz, Šmartno; igralka, parazit, krava, Maori, KO, Lana, kobra, grom, oje, Seret, svila, pa, pepel, Dragan, lovec, Brana, spiker, triko, PR, tumor, krona, SLO, Anat, Imola, sluz, VJ, eseni, Avari, balinar, caravan, Abaširi, Adakale. Med pravočasno prispelimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT): Ernest Špeh, Prešernova 9, Mozirje; 2. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT): Jože Špeh, Praprotnikova 14, Mozirje; 3. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT); Jernej Lesar, Rečica ob Savinji 107/a. Nagrade lahko dobitniki prevzamejo osebno v trgovini Cekin v Grabnerjevi hiši v Mozirju. Čestitamo! Križanko s kuponom iz 17. številke vložite v kuverto in jo do ponedeljka, 6. septembra 1993, pošljite na naslov: EPSId.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje s pripisom "Nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih je prispevalo urarstvo Šerbela- Rupnik z Ljubnega ob Savinji: 1. nagrada: blago ali storitev po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT, 2. nagrada: blago ali storitev po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT, 3. nagrada: blago ali storitev po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT. KUPON za brezplačni mali oglas v IB.št.SN IME IN PRIIMEK: NASLOV: KVIZ Če obkrožite črke pred pravilnimi odgovori, vam rešitev brana navzdol da 1979 metrov visoko sleme nad Korošico. 1. Katera od pribaltskih držav je največja po površini: S ... Estonija V... Litva P... Latvija 2. Letošnjo lovoriko kanadsko-ameriške profesionalne hokejske lige NHL, kije bila jubilejna stota po vrsti, je osvojila ekipa: R ... Montreal Canadiens T ... Los Angeles Kings B ... Edmonton Oilers 3. V katerem obdobju zemeljske zgodovine so izumrli dinozavri: K... v triasu Š ... v kredi Z ... vterciarju 4. Katera je najstarejša slovenska lokalna radijska postaja, ki je letos praznovala že 40-letnico delovanja: U ... Radio Velenje 0 ... Radio Celje 1.. . Radio Šmarje pri Jelšah 5. Prva protipotresno grajena stavba na slovenskem je bila: 1 _celjsko Narodno gledališče č ... ljubljanski Nebotičnik J ... mariborska kavarna Astorija 6. Katera evropska država je marca letos z referendumom iz fevdalne države postala neodvisna država: 1.. . Andora A ... Albanija E ... Belorusija Rešitev kviza v 18. št. SN Nagrada zvestemu naročniku Za zvestobo Savinjskim novicam je žreb tokrat namenil nagrado v znesku 2.500,00 SIT Ani Štiglic Savinjska c. 4 Mozirje Nagrajenka lahko nagrado v obliki blaga ali storitev dvigne v URARSTVU Marija Šerbela Rupnik na Ljubnem glin l^n pohištvo nazarje Tovarna pohištva in opreme d.o.o. 63331 Nazarje, Lesarska 10, SLO Tel: (063)831-321, 832-613, 831-945 Fax: (063)832-341, telex:36624 GUN Železniška postaja: Šmartno ob Paki Za omejeno količino ivemih plošč debeline 22 mm B klase nudimo sezonsko izredno znižanje cene in sicer je veleprodajna cena samo 5.700 SIT/m3. /o ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Spoštovani varčevalci! Morda ste že dolgo časa razmišljali kako ujeti rast tečaja tujih valut, pa sami nikakor niste našli rešitve? Sedaj je tu Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d., ki vam ponuja novo storitev, to je VEZAVO TOLARJEV Z VALUTNO KLAVZULO. In kakšne so prednosti teh vezav? - tolarska sredstva se ob vplačilu oziroma zapadlosti preračunajo po srednjem tečaju tečajne liste Banke Slovenije za DEM, - doba vezave 31 oziroma 91 dni, - minimalni znesek vezave 30.000,00 SIT, - letna obrestna mera znaša za 31 dni 10%, za 91 dni pa 11% in je fiksna. Da bo odločitev lažja vam ponujamo nekaj izračunov in sicer, kaj je prineslo 100.000,00 SIT ob različnih oblikah vezave za čas od 7.4.1993 do 7.7.1993: tolarska vezava = 6.598,35 SIT devizna vezava = 5.607,60 SIT vezava tolarjev z valutno klavzulo = 11.407,10 SIT Je bilo vaše razmišljanje pravilno, kajne? Ste se že odločili? Če ste se, potem vas vabimo, da se oglasite v katerikoli enoti naše banke, kjer vas že pričakujemo. FRIZERSKI SALON TISKARNA REPROFOTO EXPRESS FOTO FOTOKOPIRANJE Ponu^A mescem: expres i^cIävä p1«xU«xtov po UovtU.v*revičviih cevi«xVi NORMA ^ STEBtOVMK Parižlje 11/c tel.&fax: 063/721-667 63314 Braslovče 063/721-043 POGREBNA SLUŽBA - cvetličarna - trgovina z žalno in drugo modno konfekcijo - prevozi doma in v tujino - izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov - odštejemo pogrebnino v višini 48.000,00 SIT POSLUJEMO 24 UR NA DAN POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 23.08. do 29.08. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-769 30.08. do 05.09. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 831-219 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017,831-418 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 23.08. do 29.08. TRATNIK FRANC, Pusto Polje, tel. 831-263 30.08. do 05.09. MAROLT MARKO, Mozirje, tel. 831-877 06.09. do 12.09. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150 V slučaju da se dežurni ne javi doma pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC JULIJ 1993 ROJSTVA: Rodilo se je 9 deklic in 12 dečkov POROKE: 1. Resnik Peter, 1966, Podvolovljek 18 in Robnik Greta, 1972, Podvolovljek 8; 2. Strnišnik Anton, 1970, Nazarje, Ob Savinji 11 in Napotnik Majda, 1974, Dol Suha 28; 3. Repenšek Andrej, 1963, Tirosek 55 in Romšak Darja, 1966, Tirosek 55; 4. černivšek Branko, 1966, Mozirje, Nove Trate 10 in Bizjak Marija, 1972, Mozirje, Nove Trate 10; 5. Korošec Dušan, 1962, Žalec, Ipavčeva 15 in Petrič Sabina, 1965, Žalec, Ipavčeva 15. SMRTI: 1. Benda Ana, 1917, Loke pri Mozirju 33; 2. Ročnik Frančiška, 1922, Radmirje 13; 3. Lipovd Anton, 1918, Savina 41; 4. Rihter Frančiška, 1907, Tirosek 40; 5. Hren Katarina, 1907, Bočna, Kropa 20; 6.Lakner Paula, 1912, Ljubno ob Savinji, Plac 18; 7. Štimniker Marija, 1903, Juvanje 2; 8. Stopar Martin, 1925, Mozirje, Cesta v Loke 15; 9. Bitenc Ivana, 1904, Zgornje Pobrežje 7; 10. Zagožen Janez, 1941, Potok 9. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB SAVINJI 04.09. in 05.09. PRVINSKI NAGON - ameriški film - erotična krim. Mladini do 16. leta ogled filma ni dovoljen KINO "JELKA" NAZARJE 28.08. in 29.08. IZTREBLJEVALEC II. DEL-ameriški film-fantastični 04.09. in 05.09. NEOPROŠČENO - ameriški film - vestern KINO "DOM" MOZIRJE 28.08. in 29.08. PRVA LJUBEZEN - ameriški film - melodrama 04.09. in 05.09. BELI MOŽJE NE MOREJO SKOČITI - am. film - športni Celje - skladišče D-Per m; 7 /1993 Mali oglasi do 10 besed, Savinjskih novic, so brez JJ* UH® SIT. Mali oglas v okvirju 1 5000001034,17 Prodam fleks Iskra 2300 W. Informacije: tel. 844-209. * Poceni prodam grozdje na brajdi. Pusto polje 21. Poučujem klavir in nauk o glasbi. Tel. 831-614 od 19.00 do 20.00. * Prodam nov rosfraj štedilnik, prosto stoječ. Cena po dogovoru. Tel. 831- 162, 20.00-22.00. * Pava samca 1-2 leti starega, kupim. Naslov v uredništvu. * Prodam dve in pol sobno pritlično stanovanje v zasebni hiši na Ljubnem. Tel. 841-053. * Prodam novo satelitsko anteno in dekoder, ki ju tudi strokovno zmontiram. Tel. 831-463. * Novo! Dekoderji za satelitske programe. Montaža sat. sistemov in klasičnih TV anten. RTV servis na vašem domu. Kvaliteta in garancija. Prašnikar 845-194. Starejšo ohranjeno hišo vzamem v najem v Savinjski dolini. Tel. 832-190. * Cekular za obžagovanje gradbenega lesa prodam. Tel. 832-370. * Odkupujem smrekovo hlodovino F vrste. Plačilo ob prejemu. Tel. 832-370. * V najem oddamo skladišče. Naslov v uredništvu Savinjskih novic. Prodam Opel kadett 1,3 S I.82 reg. do 18.7.94. Tel. 063/831-586 po 21. uri. * Prodamo stroj za lupljenje krompirja 5 kg in likalni stroj. Tel. 846- 022. * Našla sem ročno uro ob Savinji. Lastnik-ca dobi uro na naslovu: Marija- Karmen Loke 29 Ljubno ob Savinji. * Prodam dobro ohranjeno Z101 GTL I.84 prevoženih le 46.000 km. Tel. 831-602 zvečer. COBISS s Ugodno prodam klavirsko harmoniko Melodija 80 basno. Naslov v uredništvu. •* Ugodno prodam rabljeno zamrzovalno skrinjo 410 I, sedežno garnituro, tepih 12 m2, Puch poni express. Tel. 831- 819. * Zavarovanja Adriatic v Nazarjah z okolico. Tel. 832-720, pon., pet. 9h- 12h, sred. 9h-16h. * Od Okonine do Logarske sklepam zavarovanja Adriatic. Tel. 841-331. * Prodam belo Zastavo 101 GTL, 1.1985/12 za 2.300 DEM. Tel. 832- 768. * Ugodno prodam bife-prikolico. Tel. 831 -938 dopoldan do 14h. * R4 GTL I.90 prodam. Tel. 063/831-585. * Suhi rezan hrastov les prodam in hrastov sod 300I. Tel. 832-342. * Prodam skobelni stroj porav-nalko. Jože Korošec, Lepa Njiva 47, Mozirje. * Prodam bukova drva. Tel. 831 -234. * Ugodno prodam malo rabljen gume Exact 155-13. Tel. 832-761. ★ Prodam klavirsko harmoniko Weltmaister s kovčkom. Informacije na tel. 831-285. * ČBTV z anteno prodam za 4.000 SIT. Dop. Drago 831-893. Prodaja in dostava premoga različnih vrst tudi na čeke. Tel.: 831-567, dostavimo - plačate. * Servis šivalnih strojev, gasilskih aparatov in plinskih naprav. Zagožen, Ljubija 121, tel.831-109 EPSI OSREDNJO KNJ. CELJE