STROKOVNA REVIJA Gozdarskli vestnik SLOWENISCHE FOASTZEITSCHAIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1990 • LETNIK XLVIII • ŠTEVILKA 5 Ljubljana, maj 1990 VSEBINA - INHAL T - CONTENTS 225 Marijan Kotar, Dušan Robič Povezanost proizvodne sposobnosti rastišč z nekate- rimi ekološkimi dejavniki The lnterdependence of the Production Capacity of a Natural Site and Some Ecologic Factors 244 David Hladnik Zanesljivost izmere premera in obsega dreves v prsni višini Reliability of Measurings as to the Diameter and Girth of Trees at Breath-Height 252 Mitja Cimperšek Načrtovanje gozdnih prometnic z računalnikom Forest Roads Projecting by Application of Computers 261 Sašo Golob Možnosti razvoja računalniško podprtega prostor- skega informacijskega sistema v slovenskem gozdar- stvu 267 Kazimir Tarman Naravoslovje in ekologija med včeraj in jutri 269 Ciril Zlobec Narava - naša skupna dediščina 271 Lado Eleršek O govorici starih bukev kot likovni izraznosti gozdnih veteranov 274 Pavle Kumer Kineziologija bo služila tudi gozdarjem 275 Strokovna srečanja 276 Iz tujega tiska 278 Književnost Naslovna stran: Marko Figar: Praprot v soncu Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan An ko, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61 000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 o issues per year Letna individualna naročnina 1 05,00 din za dijake in študente 35,00 din Polletna naročnina za delovne organizacije 210,00 din Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 25,00 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 23-90 dne 16. 1. 1990} za GV ni treba plačati t<=>n,.Q.IilnAna~i'!i davka od prometa proizvodov. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana GDK: 612:182.3 Povezanost proizvodne sposobnosti rastišča z nekaterimi ekološkimi dejavniki Marijan KOTAR*, Dušan ROBIČ** Izvleček Kotar, M., Robič, D.: Povezanost proizvodne sposobnosti rastišča z nekaterimi ekološkimi de- javniki. Gozdarski vestnik, št. 5/1990. V sloven- ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 1 O. Na primeru starejših smrekovih nasadov na rastiščih, ki jih opredeljuje sintakson Abieti-Fage- tum dinaricum typicum je prikazana odvisnost proizvodne sposobnosti rastišča od ekoloških de- javnikov kot so lega, kamenitost in strmina. Pro- izvodna sposobnost je v tej analizi podana z rastiščnim indeksom SI (site index). Za učinkovito v sintezni obdelavi fitocenoloških popisov se je v danem primeru izkazala posredna wisconsinska polarna ordinacija. Zahvala Synopsis Kotar, M., Robič, D.: The lnterdependence of the Production Capacity of a Natural Site and Some Ecologic Facto rs. Gozdarski vestnik, No. 5/ 1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 1 o. The dependence of the production capacity of a natural site on ecologic factors as are the position, the rock and the slope is presented on the example of mature Norway spruce plantations in the natural sites which are defined by the Abieti-Fagetum dinaricum typicum syntaxon. The production capacity in this analysis is given as the SI (site index}. The indirect wisconsin polar ordination turned out to be very efficient in the synthetic processing of phytocoenologic invento- ries in the given example. Zahvaljujeva se Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto, ki je omogočilo izvedbo raziskave, še posebej pa dipl. inž. Petru Dularju, ki je vodil terenska dela, ter abs. višje gozd. šole Jožetu Sajetu in gozdarskemu tehniku Marku Zoranu, ki sta opravila terenske meritve. 1. UVOD Dinarski jelovo-bukovi gozdovi, ki pred- stavljajo več kot desetino vseh slovenskih gozdov, so doživeli in doživljajo velike spre- membe v sestavi drevesnih vrst Vse do šestdesetih let tega stoletja smo v teh gozdovih pospeševali iglavce predvsem na račun bukve. To spreminjanje je bilo v posameznih predelih tako temeljito, da so nastali celo čisti iglasti sestoji z eno samo drevesno vrsto. Tako so ponekod nastali skoraj čisti jelovi -- takšen primer· je del postojnskega Snežnika - drugod pa skoraj čisti srnrekovi sestoji (z umetno obnovo). * Prof; dr. M. K.. dipl. inž. gozd. in **višji pred. mag. D. R., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD :za gozdarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 83, vu. Avtorja Tak primer imamo tudi na delu Roga, ki je bil last veleposestnika Auersperga. V dru- gih predelih pa so bile težnje po prevladi ene same drevesne vrste manj izrazite in so nastali sestoji jelke, smreke, bukve ter drugih listavcev. Vendar pa so si povsod prizadevali, da bi bil delež prvih dveh vrst kar največji. Po šestdesetih letih, ko smo začeli spoznavati pomen naravne sestave sestojev, predvsem pa vloge bukve na rastiščih dinarskega jelovega bukovja, smo proces izrinjanje in nadomeščanje bukve poskušali zavirati. Bolj kot znanstvena spo- znanja o ekološki pomembnosti bukve pa je na njeno ponovno vračanje na ta rastišča vplivalo propadanje jelke. Zato lahko danes v teh gozdovih zaznavamo zmanjševanj~ deleža jelke ter povečevanje deleža bukve in smreke. Ta proces je splošen v gozdovih G. V. 5/90 225 na rastiščih dinarskega jelovega bukovja, na posameznih mestih pa se to zrcali v precej različni sestavi novega gozda. Tako nastajajo - seveda odvisno od rastišča in matičnega sestaja - novi sestoji bukve, smreke, jelke in drugih listavcev ali pa sestoji smreke, bukve in drugih listav- cev. Lahko bi rekli, da v novonastajajočih sestojih smreka nadomešča določen delež jelke, bukev pa spet pridobiva delež, ki ga je že imela v sestojih z naravno sestavo. Pomembnejša vlogo dobivajo tudi drugi listavci, ki na teh rastiščih soustvarjajo na- ravne fitocenoze, to so predvsem gorski javor, goli brest, lipa in veliki jesen. Ali je načrtno povečevanje deleža smreke v teh gozdovih na račun umikajoče se jelke primerno, bo pokazala prihodnost, ko bomo podrobneje spoznali vpliv smreke na delovanje tega gozdnega ekosistema. Vendar nekatere študije o teh gozdovih PERKO 1989, MLINŠEK 1969, PRUS 1989) zagovarjajo delno nadomeščanje jelke s smreko. Kolikšen pa naj bo delež, je močno odvisno od rastišča. Tam, kjer se smreka pojavlja že po naravi, je lahko njen delež večji, tam pa, kjer prevladujeta v naravni sestavi le jelka in bukev, mora biti delež smreke manjši. še posebej pomem- bno je, da tu upoštevamo tveganje zaradi vnašanja smreke, ki pa je zelo različno {PERKO 1989) na različnih rastiščih. Ko vnašamo v novonastajoče gozdne sestoje na rastiščih dinarskega jelovega bukovja določen delež smreke - in če to delo opravljamo na velikih površinah - se bo značilno spremenila tudi rastnost teh sesto- jev. Da bi lahko napovedali njihovo .rast- nost, moramo ugotoviti proizvodno sposob- nost teh rastišč tako za smreko kakor tudi za bukev in jelko. Proizvodno sposobnost visokokraškega jelovo-bukovega gozda je ugotavljal PERKO (1989), vendar le za petero rastiščnih kategorij postojnskega gozdnogospodarskega območja. Manjkajo nam podatki o proizvodni sposobnosti tovr- stnih rastišč v drugih delih Slovenije. Zato smo se skupaj z delavci Gozdnega gospo- darstva Novo mesto (Gozdni obrat oziroma TOZD Gozdarstvo Podturn} odločili, da po- skusimo ugotoviti vrednost tega kazalca v njihovih jelovih bukovjih. Zaenkrat smo ana- 226 G. V. 5190 lizirali le sestoje, kjer prevladuje smreka, zato je predmet tega sestavka predvsem proizvodna zmogljivost teh rastišč za smre- ko. 2. PREDMET RAZISKAVE Raziskave smo opravili v enodobnih smrekovih gozdovih na rastiščih, ki jih po- tencialno naseljuje dinarsko jelovo-bukovje, in to v tistem delu, ki je kartiran kot osrednja oblika dinarskega jelovo-bukovega gozda (Abieti-Fagetum dinaricum typicum - A.- F. typ.) ter oblika s pomladansko torilnico (Abieti-Fagetum dinaricum omphalodeto- sum- A.-F. omph.) {SMOLE 1972). Ker je fitocenološka karta v merilu 1 : 1 0.000 pre- malo natančna za tovrstne raziskave, smo na vsaki vzorčni ploskvi opravili tudi stan- dardni fitocenološki popis. Klasifikacija in ordinacija popisov pa naj bi posredno ozna- čevali tudi rastiščne razmere na vzorčnih ploskvah. Obravnavano območje leži na severnem vznožju Roga, ki se v zahodnem delu spušča v dolino Črmošnjice. Glede matične kamnine je to območje precej enotno in ga sestavljajo trdi bituminozni apnenci. To obM mačje spada v interferenčni celinski fitokli- matski tip s precej visokimi povprečnimi letnimi padavinami, ki so enakomerno raz- porejene preko teta. Tudi dnevna in letna temperaturna nihanja so manjša kot pa v nižinskih predelih (SMOLE 1972). 2.1. Izbira ploskev Pri izbiri ploskev smo upoštevali nasled- nja merila. Ploskve so razmeščene le v sestojih, ki so bili na fitocenoški karti uvr- ščeni v A.-F. typ. in A.-F. omph. Tako smo približno ugotovili ploskve oziroma našo populacijo. V tej populaciji pa smo poiskali ' mesta, ki ustrezajo naslednjim zahtevam: - enotno rastišče (na površini 4 arov) - enoten sestoj (na površini 4 arov) - sestoj mora biti kar se da čist, smreka naj bo zastopana v lesni zalogi z najmanj 80%, sestoji naj bodo starejši od 80 let; - sestoji morajo biti zdravi in vitalni, zastrtost s krošnjami pa večja od 70 %. Izbrali smo 16 0,04 ha velikih ploskev kvadratne oblike (20 x 20m). V tako izbra- nih ploskvah smo merili in ugotavljali vred- nost naslednjih znakov: - ugotovitev drevesne vrste, - merjenje prsnega premera, - ocena kakovosti in utesnjenosti kroš-. nje, - ocena kakovosti debla (po četrtinah) - ugotovitev cenotskega statusa dreves, - merjenje višin desetih dreves na plos- kvi. Poleg teh meritev smo na vsaki ploskvi naredili še standardni fitocenološki popis. Na vsaki ploskvi smo posekali štiri najde- belejša drevesa ter opravili debelno anali- zo. V ta namen smo vsako od teh štirih dreves razžagali na 8 do 1 O sekcij ter odvzeli kolobarje za ugotavljanje širine let- nic. Prvi kolobar smo jemali vselej 0,30 m od tal in drugega na višini 1,30 m; naslednji kolobarji pa so sledili glede na kakovost in dolžino debla, vendar jih je bilo vedno vsaj osem pri vsakem analiziranem drevesu. Pri ugotavljanju cenotskega statusa dre- ves smo uporabili Kraftovo klasifikacijo. Pri ocenjevanju kakovosti in utesnjenosti kro- šnje smo uporabili dvoštevilčni sistem, kjer podaja prva številka velikost krošnje, druga pa obdanost krošnje (utesnjenost) s sosed- njimi drevesi {KOTAR 1980). Glede na velikost smo krošnje uvrstili v naslednje razrede: 1. Nenormalno široka, skoraj enako- merno razvita ter precej gosta krošnja 2. Normalno široka, skoraj enakomerno razvita ter precej gosta krašnja 3. Srednje široka, neenakomerno razvita ali manj gosta krašnja 4. Ozka, močno deformirana in prosojna krošnja 5. Zelo ozka, propadajoča in zelo pro- sojna krašnja. Glede na utesnjenost pa je razvrstitev naslednja: 1. Popolnoma prosta krošnja, ki se nikjer ne dotika krošenj sosednjih dreves 2. Krašnja se dotika sosednjih krošenj z manj kot 25% površine 3. Krašnja se dotika sosednjih krošenj s 26-50% površine 4. Krašnja se dotika sosednjih krošenj z 51-75% površine 5. Krošnja se dotika sosednjih krošenj s 76-1 OO% površine. Tako ima drevo, ki je ocenjeno s 23 normalno široko, skoraj enakomerno raz- vito krošnjo, ki se dotika krošenj sosednjih dreves z 51-75% površine (torej je obdana s treh strani). Ko smo ugotavljali kakovost debla, smo vsako drevo razdelili na četrtine {vizualno) ter ocenili kakovost prevladujočega sorti- menta v vsaki četrtini. Kakovost 1 pomeni, da ima prevladujoči sortiment kakovost hlada za furnir ali hlodov za luščenje. Kako~ vost 2 pomeni, da ima prevladujoči sorti~ ment kakovost hlada za žagovce 1 ali pa hlada za vžigalice (S). Kakovost 3 pomeni. da ima prevladujoči sortiment kakovost hlada za žagovce 11 in Ili. Kakovost 4 pomeni, da ima prevladujoči sortiment ka- kovost jamskega, celuloz nega oziroma pro- storninskega lesa (glej JUS 1961 in 1965). 3. REZULTATI RAZISKAVE 3.1. Osnovne značilnosti izbranih ploskev Iz fitocenoloških popisov in najenostav- nejših ovrednotenj meritev predstavljamo tabelo (tabela 1 ), v kateri so zbrane osnovne značilnosti vsake ploskve. Starost dreves smo ocenjevali tako, da smo ugotovljenemu številu letnic na panju prišteli še 5 let. Vsa posekana drevesa ene ploskve (štiri najdebelejša) so bila tako rekoč enako stara, kar je razumljivo, saj so sestoji nastali s saditvijo smreke. Sestojno lesno zalogo smo ugotovili z dvovhodnimi deblovnicami oziroma s funkcijo, ki jim je prilagojena. 3.2. Izsledki fitocenološke raziskave Ker smo na vsaki ploskvi naredili fitoce- nološki popis {poznopoletni videz}, je bilo v obdelavo vključenih šestnajst fitocenolo- ških popisov. Podobnost med rastišči smo ugotavljali s fitocenoindikacijo, to je po- sredno s floristično podobnostjo med fitoce- nozami na ploskvah. Skupaj smo na šes- G. V. 5190 227 Tabela 1: Pregled osnovnih značilnosti ekotopa in gozdnega sestoja na izbranih vzorčnih ploskvah (GE Poljane) št Nadm.viš. Nagib Kamnit. in zastrtost Starost Lesna Deležsmr. pi. Od d. vm Lega vstop. skalovitost zdrev. sestaja zaloga v lesni zal. 2 44 670 sv s 5 3 44 660 sv s 10 4 44 670 SV 10 5 44 670 ZJZ 15 6 44 680 J 7 7 42 680 s 15 8 42 670 s 3 9 35 700 SV 2 10 35 700 v 5 11 59 720 vs v 3 12 59 720 s 15 13 39 480 JZ 25 14 39 460 JZJ 15 15 6 590 z 6 16 6 620 JZ 15 tnajstih ploskvah našli 143 rastlinskih vrst, od tega: 16 drevesnih vrst, 16 grm ovnih vrst, 2 liani, 20 vrst mahov in lišajev ter 89 enoletnic in zelnatih trajnic. Stanovitno kombinacijo sestavlja 56 ras- tlinskih vrst (stanovitno kombinacijo tvorijo rastlinske vrste, ki imajo 50-odstotno ali višjo stalnost v popisnih enotah oziroma tabeli (ELLENBERG, KLOTZLI 1972). Več kot polovica (30) rastlin iz stanovitne kom- binacije je značilnica naslednjih sintakso- nov: ·auerco-Fagetea 7 vrst, Fagetalia 16 vrst, Fagion 5 vrst, Acerion 2 vrsti. Obravnavana vegetacija sodi - ne glede na prevladujoča smreko v zgornji drevesni plasti- nesporno v razred Querco~Fagetea, red Fagetalia, in v zvezo Fagion. Stanovitno kombinacijo rastlinskih vrst podajamo v tabeli št. 2, kjer so navedene tudi indikacijske vrednosti za svetlobo, to- ploto, kontinentalnost, vlago, kislost tal in količino dušika v tleh - po Ellenbergu (1982). lndikacijske vrednosti so rangirane od 1 do 9, izjema je le vlažnost, kjer rangi potekajo od 1 do 12. Tako ima rastlina, ki uspeva na sl 10°), nam ordinacija omogoča gru- Tabela 7: Koordinate popisov ploskev 1-16 štev. popisa Koordinata Koordinata Koordinata oz. št. plosk. x y z 1 23,32 18,35 6,12 2 27,82 16,50 0,00 3 24,45 11,61 8,12 4 24,90 10,79 17,08 5 8,40 18,50 13,85 6 0,00 13,96 21,29 7 27,42 0,00 19,50 8 44,00 13,25 18,01 9 27,83 12,25 29,04 1 o 24,91 15,56 39,00 11 26,38 14,20 25,65 12 21,38 14,49 25,65 13 18,31 13,20 26,41 14 23,23 19,29 19,50 15 26,77 40,00 18,54 16 23,67 33,39 26,68 piranje naših ploskev (popisov) kot sledi v tabeli št. 8. če primerjamo grupacijo iz tabele št. 8 in grupacijo z grafikona št. 1 vidimo, da ni velike skladnosti. Le grupa (8) se je izobli- kovala na enak način kot pri klasifikaciji na podlagi QS. Zato lahko ugotovimo. da imajo osojne in ravne lege ob majhni kamnitosti precej podobno floristično sestavo. 3.3. Rezultati prirastoslovnih analiz Podobna floristična sestava ter podobne vrednosti nekaterih ekoloških dejavnikov pa naj bi se zrcalili tudi v podobnosti prira- stoslovnih kazalcev, ki jih dobimo z analizo sestojev na obravnavanih rastiščih. Lesna proizvodna sposobnost rastišča je brez dvoma med najpomembnejšimi prirasto- slovnimi kazalci, ki so rezultanta rastišča in sestaja. V novejšem času jo podajamo z Tabela 8: Grupiranje podatkov (oziroma ploskev) glede na nekatere ekološke gradiente Ekološki Manjša kamnitost- c Večja kamnitost- d gradienti ravno-e strmo-f ravno-e strmo--f osojno-a 1,2 (B} 1 (D) 8, 9, 10,11 (F) 3, 4, 7, 12 (H) prisojno-b· 15 (A) 5, 14, 16 (C) 6 (E) 13 (G) · V tabeli 8 je podana uvrstitev naših ploskev ob trojici ekoloških gradientov. Za· radi enostavnosti smo skupine označili z velikimi črkami. Tako skupina (A) predstav- lja ploskve, ki so v prisojnih legah pri manjši kamnitosti in na ravnem ali položnem tere- nu. zgornjo višino pri 1 OO letih. Kot zgornjo višino vzamemo povprečno vrednost stotih najdebelejših dreves na površini enega hektarja. Primernosti zgornje višine kot ka- zalca proizvodne sposobnosti rastišča na tem mestu ne bomo dokazovali, ker je o Tabela 9: Vrednosti parametrov a, b, cv funkciji lnH = a + blnS + cln2S ter vrednost H pri S= 100 (S1100), R =korelacijski koeficient Grupiranje preiskovanih ploskev PI. a b c R 8(100 Rang v skupine, določene z (s): št ordinacijo klasifikacijo popisov popisov 1 -1,5031 3,7394 -0,3564 0,998 35,0 11 B l. (a) 2 -1,7722 3,7252 -0,3418 0,988 34,1 8 8 l. (a) 3 -1,7043 3,8018 -0,3614 0,997 34,3 9 H 111. (c) 4 --1,1271 3,4301 -0,3073 0,995 34,7 10 H 111. {c) 5 0,6998 1,8610 -o,0503 0,994 36,5 14 c 11. (b) 6 -0,5315 2,9220 -D,2306 0,988 30,9 1 E Il. (b) 7 -3,9342 4,9475 -Q,5039 0,996 35,1 12 H 111. (c) 8 -2,2908 4,0243 -D,3827 0,994 33,8 6 F 111. (c) 9 -1,9360 3,9254 -0,3779 0,991 33,8 7 F IV.(d) 10 -o,4052 2,9561 -D,2418 0,988 32,3 3 F IV.{d) 11 -D,3581 2,8269 -D,2160 0,996 32,3 4 F 111. (c) 12 -1,0108 3,3819 -0,3062 0,996 32,0 2 H 11. (b) 13 -1,5912 3,5911 -D,3227 0,997 33,0 5 G IV.(d) 14 -1,0509 3,5128 -D,3251 0,994 37,6 15 c 111. (c) 15 -1,2804 3,7176 -0,3620 0,992 38,5 16 A V.(e) 16 -2,1489 4,1268 -D.4028 0,990 36,4 13 c V.(e) G. V. 5/90 233 Slika 2. Predstavitev ploskev v trirazsežnem prostoru (Številke predstavljajo ploskve) a osojno b- prisojno c - manj kamnito 234 G. V. 5190 d - bolj_ kamnito e- položno f- strmo uporabi tega kazalca dovolj prispevkov tako v domači kot tuji strokovni literaturi (KOTAR 1989). To zgornjo višino pri 100 letih ali na kratko rastiščni indeks (81100) smo ugotavH ljali za vsako ploskev. Ker so bile ploskve velike 4 are (20 x 20m), smo za zgornjo višino vzeli povprečje višin najdebelejših dreves. Ta drevesa smo posekali, opravili debelno analizo in skonstruirali tudi raz- vojne krivulje zgornjih višin. Iz podatkov debelnih analiz smo izračunali parametre funkcij, ki predstavljajo odvisnost zgornje višine od starosti. Iz teh funkcij smo izračunali tudi vrednost 81100• Funkcija, ki podaja odvisnost zgornje višine od starosti, ima obliko: lnH = a +blnS + cln2S, pri čemer je H = zgornja višina, S = starost (ln = naravni logaritem). Vrednosti parame- trov a, b in c za posamezne ploskve pa so dane v tabeli 9. Iz stolpca z rastiščnimi indeksi (SI1oo} vidimo, da so razlike med njimi precejšnje, saj ima ploskev št. 6 vrednost 81100 = 30,9, ploskev št. 15 pa celo 38,5. Ker smo Sl1oo rangirali, lahko primerjamo uspešnost ozi- roma ustreznost klasifikacijske in ordinacij- ska metode. Pri klasifikaciji je variiranje v razredih od l.-V. pri 81100 celo 5,6 m (npr. v razredu 11. med ploskvijo 5 in 6), zato lahko sklepamo, da je klasifikacija s prirastoslov- nega vidika v tem primeru manj primerna, ker ne omogoča pojasnjevanja razlik med vrednostmi rastiščnih indeksov. V skupi- nah, ugotovljenih s polarno ordinacijo, pa lahko presenetljivo dobro razložimo razlike med ugotovljenii'ni rastiščnimi indeksi. V vseh razredih so namreč razlike med Sl100 med ploskvami v skupinah manjše od 2m. Izjema je skupina H, kjer je razlika 3,1 m, kar pa je komaj polovica tiste, ki smo jo ugotovili pri razredih, oblikovanih s klasifi- kacijo. To pa je tudi natančnost, ki ni dosežena niti pri najnovejših in najbolj na- tančnih rastiščnih tablicah donosov. Najvišji 81100 imajo rastišča v položnih legah z majhno skalovitostjo. Smreka pa najslabše prirašča v skalovitih prisojnih le- gah. Rastiščni indeks sicer dobro nakazuje proizvodne sposobnosti rastišč, vendar pa prihaja tudi pri enakih vrednostih Sl1oo do razlik. Te razlike so posledica t. i. različne ravni proizvodnosti {yield level, Ertragsni- veau). Različna raven proizvodnosti je namreč posledica različnih naravnih gostot dreves. Na nekaterih rastiščih ima ista dre- vesna vrsta pri enaki starosti, enaki višini, enakem srednjem premeru in enakem 81100 večje število dreves (če smo sestoj prepu- stili naravnemu razvoju oziroma če smo vanj le minimalno posegali) kot pa na drugih rastiščih. Zato nas zanima, kolikšna je pro- izvodna sposobnost obravnavanih sesto- jev, če jo izrazimo s povprečnim volumen- skim prirastkom v času njegove kulminaci- je. Primerjava tega kazalca z ustreznimi vrednostmi iz tablic donosov (ki imajo raz- lične ravni proizvodnosti), nam bo pokaza- la, kam lahko uvrstimo analizirana rastišča glede na raven proizvodnosti. Ker so ana- lizirani sestoji stari 1 OQ-125 let, pri tej starosti 'pa kulminira (na podobnih rastiščih) povprečni volumenski starostni prirastek (PERKO 1989}, lahko dosedanjo celotno lesno proizvodnjo na obravnavanih rastiš- čih, deljeno s starostjo, vzamemo za vred- nost povprečnega volumenskega prirastka v času njegove kulminacije. Tudi če je kulminacija nastopila že pred 1 o-20 leti ali pa šele bo nastopila čez 1 O let, je pogrešek zelo majhen, saj je krivulja povprečnega volumenskega prirastka v času njegove kulminacije zelo položna. Celotno lesno proizvodnjo smo ugotovili tako, da smo sedanji lesni zalegi stoječega sestaja prišteli lesno zalogo tistih posekanih dreves, ki smo jih ugotovili po panjih, ter polovico lesne zaloge redčenj po tablicah donosov {ustreznega razreda 81100} v staro- sti pred petdesetimi leti. Te vrednosti so dane v tabeli št. 1 O (V sk)· V tabeli so dane poleg vrednosti dejan- skega povprečnega volumenskega prirast- ka tudi vrednosti povprečnega volumen- skega prirastka tabličnega sestaja v času njegove kulminacije (iM, MAKs, tabl.). Kot tablični sestoj smo izbrali sestoj tistega bonitetnega razreda, ki ima v tablicah zgor- njo višino enako izračunanemu rastišč­ nemu indeksu (81100). Dejansko vrednosti nismo interpolirali, ampak vzeli kar vredno- sti iz tablic, in to za tisti bonitetni razred, ki je s svojo zgornjo višino najbližji na terenu G. V. 5190 235 ugotovljeni zgornji višini. Uporabili smo ta~ blice donosov za smreko - gorske lege ter smreko - nižinske lege (HALAJ 1987). Hkrati pa smo ugotavljali tudi raven proiz- vodnosti (označuje jo številka v oklepaju v tabeli 1 O, zadnja kolona). Očitno se tablice za nižinske lege bolje prilegajo na rastiščih, ki imajo visok rastiščni indeks. Iz tabel št. 9 in 1 o lahko sklepamo, da imajo skupine ploskev. ki smo jih dobili z ordinacijo, naslednje vrednosti rastiščnih indeksov (81100) in ravni proizvodnosti. Izmed vseh ploskev po podatkih nekoliko izstopajo iz tega okvira ploskev 6, ki ima sicer velik 81100, vendar pa razmeroma majhen povprečni volumenski prirastek. V gornji preglednici je v oklepajih dano tudi, katere tablice naj se glede na lege (nižinski ali gorski svet) uporabijo. Vendar so razlike neznatne, zato lahko brez pridržkov za celotni sintakson uporabimo kar tablice za nižinske lege. Proizvodna sposobnost rastišč, izražena Tabela 10: Celotna lesna proizvodnja (VsJJ in vrednosti povpr. volumenskega prirastka (lu) PI. Starost Vsk IM 81100 št. m3/ha m3/halleto 1 100 1181 11,8 35,0 2 101 967 9,6 34,1 3 102 1454 14,2 34,3 4 103 1227 11,9 34,7 5 103 1042 10,1 36,5 6 103 1078 10,5 30,9 7 111 1309 11,8 35,1 8 113 1335 11,8 33,8 9 120 1341 11,2 33,8 10 122 1268 10,4 32,3 11 117 1107 9,0 32,3 12 125 1562 12,5 32,0 13 118 1261 10,7 33,0 14 114 1391 11,6 37,6 15 119 1868 15,7 38,5 16 117 1840 15,7 36,4 A - Prisojne in položne lege z manjšo kamnitostjo imajo 81100 = 38,7; raven proizv. 2 (nižinske lege) B - osojne in položne lege z manjšo kam- nitostjo imajo 81100 = 34,5; raven proizv. 2 (gorske lege) C - prisojne in strme lege z manjšo kam- nitostjo imajo 81100 = 36,9; raven proizv. 2 (nižinske lege) D - osojne in strme lege z manjšo kamni- tostjo (nimamo podatkov) E - prisojne in položne lege z večjo kam- nitostjo imajo 81100 = 30,8; raven proizv. 3 (gorske lege) F - osojne in položne lege z večjo kamni- tostjo imajo 81100 = 33,1 = raven proizv. 2 (nižinske lege) G - prisojne in strme lege z večjo kamni- lastjo imajo 8l1oo = 31,1; raven proizv. 2 (nižinske lege) H - osojne in strme lege z večjo kamnitostjo imajo 81100 = 34,5; raven proizv. 2 (gorske lege) 236 G. V. 5190 Sl100 tabl. IM maks. Sl1ootabl. IM maks. gor. lege (ta bl.) nižin. lege (tab l.) 34,5 11,2 (2} 35,0 11,2 (2) 34,5 9,2 (1) 35,0 9,7 {-1} 34,5 12,6 (3} 35,0 12,7 (3) 34,5 12,6 (3) 35,0 11,2 (2) 34,5 9,6 (1) 36,9 10,7 (1) 30,8 10,4 (3) 31,3 10,4 (3) 34,5 11,2 {2) 35,0 11,2 (2) 34,5 11,2 (2) 33,1 11,5 (3) 34,5 11,2 (2) 33,1 11,5 (3) 32,6 10,1 (2) 33,1 10,2 (2) 32,6 8,7 (1} 33,1 8,8 (1} 32,6 11,4 {3) 31,3 10,4 {3) 32,6 10,1 (2) 33,1 10,2 (2) 34,5 11,2 (2) 36,9 12,3 (2) 34,5 12,6 (3) 38,7 15,3 {3) 34,5 12,6 (3) 36,9 14,0 (3) v m3/ha/leto, pa znaša za skupine, obliko- vane z ordinacijo: A 15,3 m3 /ha/leto B 11,2 m3/ha/leto C 12,3 m3/ha/leto D ni podatkov E 10,4 m3/ha/leto F 10,2 m3/ha/leto G 10,2m3/ha/leto H 11,2 m3/ha/leto Kot vidimo, je proizvodnost večja na tistih rastiščih, ki so manj kamnita in ležijo v prisojah. Domnevamo, da je proizvodnost tu večja zaradi večje osvetljenosti, večje toplote in zato tudi daljše vegetacijske do- be. Nasprotno pa je na bolj kamnitih tleh proizvodnost manjša na prisojnih legah. Tukaj prisojna lega v povezavi z večjo kamnitostjo deluje bolj sušno. Ugotovljene proizvodne sposobnosti so le približne in jih bo treba še preskusiti z večjim številom analiz, vendar pa so kljub temu dovolj natančne, da jih lahko brez pridržkov upo- rabimo pri načrtovanju gospodarjenja z go- <.0 C\1 co (1') O') lO ,...... ~ lO C\1 Cl) ~ C\1 "d" zdovi. J (1') ; o <.0 lO 1() <.0 (\') C\1 C\1 lO 9 9 9 9- 9 9 9 Na sliki 3a do 3h je prikazan razvoj višine stotih najdebelejših dreves na ha. Odvis- O') "d" u; <.0 O') o co .d ~ ,...... co o o lO nost med višino in starostjo smo predstavili co ~ co <.0 C\l O') o lO ,_ C\1 s funkcijo lnH = a + blnS + cln2S (H = r-: c.O ...rj ...rj ...rj ,......- r-: višina, S= starost,.ln = naravni logaritem, ,...... o ,...... Cl) o O') v a, b, c so parametri funkcije). Na isti sliki lO lO (1') co Cl) Cl) o '\1' (\') ..- ..- 'Ct ..- ,...... ca C\1 O') v (1') C\1 ,... (1') so poleg višinske rasti tudi krivulje tekočega < o o o o o 9 o c: na odvisnost višine od prsnega premera, :s ~ O') ~ Cl) Cl) o C\1 vrednosti a3, b3, c3 na odvisnost prsnega + Cli ,... <.0 (1') Cl) lO co lO ,... f6 <.0 Cl) lO as .o (') lO <.0 <.0 Cl) lO premera od starosti, a4, b4, c4 pa na od- 11 o o o o o o o visnost volumna od starosti. > .5 o co v (1') co ,...... C\1 4. ZAKLJUČEK Z RAZPRAVO N co ,...... Cl) o ; C\1 C\1 O') co <.0 lO ,...... Cl) ~ ca C\1 o Cl) ,...... co (1') Cl) ...rj ...rj ..,; ..,; ..f' ..f' ..,; Na osnovi fitocenoloških in prirastoslov- c: :::J -nih analiz lahko podamo naslednje 'i: ugotovitve: o. (.) o Cl) t;; <.0 <.0 1:\i O') C\1 Cl) o (XJ -;:: 1. Fitocenoze, ki smo jih analizirali v .5 o <.0 (1') co (1') (XJ C\1 (') C') C\1 C\1 C\1 (') (\') smrekovih nasadih na področju GE Poljane ..Q 9 9 9 9 9 9 9 ohranjajo razmeroma floristično raznolik se- ci stav, v katerem prevladujejo značilnice bu- > <.0 1.0 C') o lO Cl) e ,...... v C\1 C\1 ~ ,... (\') kovih gozdov (Fagion, Fagetalia), čeprav je 'ii .5 ~ <.0 (1') C\1 Cl) o <.0 C') O') M lO Cl) osnovni graditelj drevesnega sloja smreka, E et) et:) et:) ci et:) et) et:) m ki je bila vnesena umetno. Cii o. v (O (.'1) lO O') C\1 (\') 2. Kljub prevladovanju smreke v dreves- o ~ c:; lO o; <.0 0 Fagetum dinaricum typicum z nakazanimi ,... ..- · ro ro prehodi vA.- F. d. thelypteretosum limbo- (lj .~ 15 0.. <(m o w LL <.!J :::t: (i) "Ec:2 spermae. Prisotnost oziroma prevladovanje .o Qa>(!J smreke sto in več let ni bistveno spremenila ~ G. V.S/90 237 Slika 3 a. Višinska rast na in prirastni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastiščA) višina v m 58 45 48 35 3B 25 2B 15 ze s e 8 prir. v 25 l - višina drevesa - rastna krivulja 2 - tekoči višinski prirastek 3 - povprečni višinski prirastek 58 75 125 153 Slika 3 b. Višinska rastna in prirastni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastišč 8) višina v m se 45 48 35 38 25 28 15 IB s prir. v cm 1 - višina drevesa - rnstna krivulja 2 - tekoči višinski prirastek 3 - povprečni višinski prirastek e~~--~------~~------~------~----·--~--------~ a 25 58 75 125 158 Slika 3 c: Višinska rastna in prirastni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastišč C) višina v prir. v m 58 45 40 35 38 25 23 15 3 18 2 5 sti'lrost 25 se ?5 H.12 125 158 238 G. V. 5190 Slika 3d. Višinska rastna in prirast ni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastiščE) viš!na 1/ se 45 48 35 38 2S 2e IS Je s 2S se 7S 125 tse Slika3 e. Višinska rastna in prirastni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastišč F) 1 višina v m se 45 4e 35 38 25 28 15 113 5 e e prir. v 75 25 1 - višina drevesa - rastna krivulja 2 - tekoči volunenski prirastek 3 - povprečni višinski prirastek se 75 136 125 158 Slika 3 f. Višinska rastna in prirastni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastišč G) viši na '!le pri r. v m cm 45 48 35 38 25 28 15 IB s 1 - višina drevesa - rasm"l krivulja 2 - tekoči volumenski prirastek 3 - povprečni višinski prirastek a~~--~------_L ______ J-------~~--~------~ 150 e 2S se 7S 100 I2S G. V. 5/90 239 Slika 3 g. Višinska rastna in prirastni krivulji za sto najdebelejših dreves na ha (skupina rastišč H) višina v prir. v m 58 45 cm 1 - višina drevesa - rastna krivulja 2 tekoči višinski prirastek 48 3 - povprečni višinski prirastek 35 38 75 25 28 15 18 5 8 a 25 sa 75 180 125 15B Slika 4: Odvisnost med višino in starostjo pri sto najdebelejših drevesih na ha po rastiščnih skupinah vi!Hnn v m 50 35 39 z s 28 IS Ul 9a 1e ze Je 4a se se i'D sestave vrst v zeliščni plasti, ki jo poznamo v dinarskih jelovih bukovjih (prvotnih ozi- roma naravnih). 3. Ker so razločki v floristični sestavi med fitocenološkimi popisi na preiskovanih ploskvah zaznavni in jih je mogoče mikrora- stiščno pojasnjevati, je smiselna podrob- nejša členitev. Pri tem se je pokazala za primerno metoda wiskonsinske polarne or- dinacije. 4. Skupine, ki smo jih oblikovali z ordina- cijo, vzamemo lahko za rastiščne enote, v 240 G. V. 5190 ata rast t38 HB /Sa katerih vrednosti rastiščnega indeksa, ki je nakazovalec lesne proizvodne sposobnosti rastišča, le malo variirajo. Zgleden primer za to, kako lahko fitocenološka analiza dopolnjuje in pojasnjuje rezultate prirasto- slovnih analiz. Hkrati pa je tudi dokaz, da je ugotavljanje prirastoslovnih kazalcev po rastiščnih enotah, ugotovljenih posredno, z vegetacijo. smiselno. Seveda se rastiščne enote vselej ne ujemajo z enotami, ki jih uvrščamo v nek sintakson. Največkrat je to odvisno od ekološke vsebine sintaksona. Slika 5: Odvisnost med prsnim premerom in starostjo po rastiščnih skupinah f3D 142 152 Slika 6: Odvisnost med višino in prsnim premerom za sto najdebelejših dreves po rastiščnih skupinah h v m sa Zato je večkrat koristno preverjanje in raz- členjevanje ekološkega obsega rastiščnih enot. To nam omogočajo postopki klasifika- cije in ordinacije, ki'so jih razvili fitocenolog'i, da bi si olajšali interpretacijo ekoloških podatkov z objektivnejšimi matematično statističnimi metodami (PIELOU). 5. Proizvodna sposobnost na analiziranih rastiščih je zelo velika, saj znaša od 9 do 15,7 m3/ha/leto. Takšna proizvodna spo- sobnost smreke opravičuje njeno vnašanje na ta rastišča, seveda v razumnem deležu. če bomo znali ohraniti primeren delež bu- kve in drugih listavcev, potem bo t9 .gozd še· naprej nemoteno funkcioniral kot u'činko­ vit gozdni ekosistem. G. V. 5190 241 Slika 7: Odvisnost med volumnom drevesa (sto najdebelejših dreves na ha) in starostjo po rastiščnih skupinah Preveč pa bi tvegali, če bi se na osnovi naših analiz, ki kažejo izredno veliko pro· izvodnost smreke na teh rastiščih, odločili za ponovno oblikovanje čistih smrekovih gozdov. Zato bo treba pri obnovi teh gozdov poskrbeti za ustrezen delež bukve in drugih vrst, ki se spontano pojavljajo v podrasti, ki nam zagotavlja varnost oziroma ohranitev proizvodnosti teh gozdov. Kolikšen naj bo delež bukve je težavno natančneje odgovoriti. Vendar pa nam ana- lize naravnih oziroma ne preveč predruga- čenih gozdov, kažejo, da delež bukve zelo niha. Na posameznih delih jo je komaj za 20%, drugje pa se pojavlja kot glavni gra- ditelj sestaja. Mogoče je prav, če ubogamo L. Hufnagla, ki je za visokokraški jelovo-bu- kov gozd postavil cilj, da naj delež iglavcev ne presega dveh tretjin, delež bukve pa naj bo vsaj eno tretjino. 6. Proizvodno sposobnost rastišča, ki je na obravnavanih rastiščih izredno visoka, pa bomo lahko izkoristili le z visokimi le- snimi zalogami. Naše ploskve izkazujejo zelo veliko lesno zalogo (od 670 pa do 1520 m3/ha), od tod tudi velik povprečni volumenski prirastek. Starejši sestoji še vedno dobro priraščajo, če imajo veliko lesno zalogo. Pri takšnih sestojih pa lahko njihovo obnovo prelagamo v poznejši čas, 242 G. V, 5190 H brez nevarnosti, da bomo izgubljali na pri- raščanju. če imamo takšne sestoje, lahko uspešno gospodarimo tudi kadar nimamo uravnoteženega razmerja razvojnih faz, predvsem pa nam takšni gozdovi omogoča­ jo, da tudi velike katastrofe prebrodimo s čim manjšimi žrtvami. THE INTERDEPENDENCE OF THE PRODUC- TION CAPACITV OF A NATURAL SITE AND SOME ECOLOGIC FACTORS Summary Based on phytocoenologic and incremental analyses the following statements can be presen- ted. 1. Phytocoenoses which were analysed in Nor- way spruce plantations in the region of the Poljane GE (forest unit) preserve a relatively heteroge- neous floristic composition in which the indicator plants of beach forests (Fagion, Fagetalia) pre- van, although the basic constituent of the tree layer is the Norway spruce, which was inlroduced artificially. 2. Although the Norway spruce prevails in the tree layer, the floristic composition is stili such as to enable undisputed classification of the resear- ched phytocoenoses into the Abieti-Fagetum di- naricum typicum syntaxon with the indicated tran- sitions into A. - F. d. thelypteretosum limbosper- mae. The presence or prevalence of the Norway spruce has not esentially changed the species composition in the herb layer which occurrs in Dinaric fir-beech forests (original or natural enes) in more than hundred years. 3. Because differences in the floristic composi- tion between phytocoenologic inventories in sam- ple areas are established and can be explained from the point of view of micro sites, a detailed analysis appears to be sensible. The method of wisconsin polar ordination 1urned out to be appro- priate. 4. The groups which were formed by means of ordination can be considered as site units in which the values of the site index, which is an indicator of wood production capacity of a site, vary only a little. That is a model example of how a phytocoenologic analysis supplements and ex- plains the results of incremental analyses. It is at the same time a proof that the establishing of incremental indices according to site units, which were established indirectly, by means of vegeta- tion, is sensible. Naturally, site units do not always correspond to the units which are classi- fied in a syntaxon. It most often depends on the ecologic contents of a syntaxon. Consequently, the checking and analysing of the ecologic diapa- son of site units is often useful. This is enabled by the processes of classification and ordination, which were developed by phytocoenologists in order to make the interpretation of ecologic data easier by means of more objective mathematical statistical methods {PIELOU}. 5. The production capacity in the analysed sites is very high. It totalls 9 to 15.7m3/ha/year. Such production capacity of the Norway spruce gives.reasons for the introducing of the latter into these sites, of course in a reasonable share. lf an appropriate share of the beach and other deciduous trees is preserved, the functioning of the forest as an effective forest ecosystem is going to be secured in the future as well. Too much risk would be taken if a decision based on these analyses, which evidence a high productivity of the Norway spruce in these sites, was made to reintroduce unmixed Norway spruce forests. ln the regeneration of these forests it will therefore be necessary to introduce a certain share of the beech and other species which spontaneously occur in the undergrowth, which assures security or the preservation of the produc- tivity of these forests. It is difficult to establish a precise share of the beach tree. Yet it is evident from the analyses of natural forests or of those which have not been transfer- med too much that the share of the beach tree varys a lot ln some places its share is only 20% stili in other paris it occurrs as the principal constituent of a stand. It may turn out as the right method to follow the principle of L. Hufnagel according to which the share of coniferous trees in a highland fir-beech forest should not be more than two thirds and that of deciduous trees should be at least one third. 6. The production capacity of a site, which is very high in the sites dealt with, will only be made good use of when high growing stocks can be established. The sample areas in question evi- dence very high growing stock {from 670 to 1520 m3/ha} which is al so the reason for 1he high mean volume increment. Old stands stili incre- ment well on condition a growing stock is high. With such stands their regeneration can be post- poned without any risk to decrease incrementing. Once having such stands, successful managing is secured also when the relationship between developmental stages is not balanced. And first of all, such forests also enable us to overcome severe catastrophes with as few losses as pos- sible. LITERATURA 1. BRAY, J. R. & J. T. CURTIS, 1957: An ordination of the upland forest communities of northern Wisconsin. Ecol. Monogr. 27; 325-349. 2. ELLENBERG, H. & F. KLOTZLI, 1972: Waldgesellschaften und Waldstandorte der Schweiz. Mitt. schweiz. Anst. forst. Versuchs. Bd 48, Heft 4, s. 587-930. 3. ELLENBERG, H., 1982: Vegetation Mitte- leuropas mit den Alpen in oekologischer Sicht. Dritte Auflage Eugen Ulmer Verlag Stuttgart, 989 s. 4. HALAJ, J., 1987: Rastove tabulky hlavnih drevin. Priroda, Bratislava, ČSSR. 5. KOTAR, M., 1980: Rast smreke Picea abies (L.} KARST na njenih naravnih rastiščih v Slove- niji. Ljubljana, Biotehniška fakulteta- gozdarstvo, Univerza v Ljubljani. 6. KOTAR, M., 1989: Prirastoslovni kazalci rasti in razvoja bukovih gozdov. Zbornik gozd. in les., Ljubljana, 33 (str. 59-80- 16 pril.}. 7. MLINŠEK, D., 1969: Zakonitosti v razvoju gorskega kraškega gozda in teorija prebiralnega gozda. Zeitschrift Schweiz Forstvereins 46. 8. PERKO, F., 1989: Ekološka niša in gospo- darski pomen smreke na jelovo-bukovih rastiščih Visokega krasa. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, gozdarstvo, mag. naloga. 9. PIELOU, E. C., 1984: lnterpretation of eco- logical data. John Wiley et Sons, USA 10. SMOLE, J., 1982: Gozdne združbe in ra- stiščno-gojitveni tipi na GE Poljane. Biro za gozd. načrtovanje, Ljubljana. G. V. 5190 243 GDK: 521.21 Zanesljivost izmere premera in obsega dreves v prsni višini David HLADNIK* Izvleček Hladnik, D.: Zanesljivost izmere premera in obsega dreves v prsni višini. Gozdarski vestnik, št. 5/1990. V slovenščini s povzetkom v anglešči­ ni, cit. lit. 8. Pri delu na stalnih vzorčnih ploskvah zahte- vamo natančno merilno pripravo, ki ob predpisa- nem načinu dela omeji vpliv merilcev na zaneslji- vost izmere temeljnice posameznih dreves. Pri- merjava izmer s premerko in merilnim trakom pokaže večjo zanesljivost izmere z merilnim tra- kom, še posebej pri listavcih, kjer sta v izbranem gozdu variabilnost med merilci in variabilnost zaradi slučajnostnih vplivov pri delu s premerko kar p~tkrat večja kot pri izmeri s trakom. 1. UVOD Debelinski prirastek dreves ugotavljamo v gozdarstvu na dva temeljna načina: s štetjem in izmera branik na izvrtkih dreves ter s primerjavo zaporednih izmer premerov ali temeljnic izbranih dreves na stalnih vzorčnih ploskvah1 ki smo jih izmerili v določenih časovnih obdobjih {običajno vsa- kih 1 O let). Za natančno spremljanje debe- linske rasti dreves na stalnih vzorčnih plos- kvah je treba izbrati natančno merilno na- pravo, pomembno pa je poznati tudi veli- kost in izvor merilnih napak, nastalih ob 'merjenju. V gozdarstvu uporabljamo za iz- mero premera dreves v prsni višini, ki je osnova za izračun temeljnice, številne me- . ril ne naprave. Najpogosteje uporabljamo premerko za merjenje premera in merilni trak za merjenje obsega debla dreves. Razlike med izmero s premerko in merilnim trakom so bile v preteklosti podrobno raz- členjene. Teoretično je bilo ugotovljeno, da " D. H., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. 244 G. V. 5190 Synopsis Hladnik, D.: Reliability of Measurings as to the Diameter and Girth of Trees at Breath-Height. Gozdarski vestnik, No. 5/1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 8. The work in standard sample areas requires an accurate measuring device which limits the influence of measurers upan the accuracy of the basal area measurings in individual trees at the regulation working method. A comparison of mea- surings taken by log pincers and a tape measure indicates greater reliability of measurings by means of a measure-tape, especialy with deci- duous trees, where the variability among measu- rers and the variability due to random influences in work with Jog pincers are as much as 5 times greater than that in measurings by means of a measure-tape in a chosen forest. dobimo pri meritvah s trakom za 0,3 do 0,5 % večjo temelj nico dreves kot pri meri- tvah s premerko (MOLLER 1957). Pri prak- tičnem delu so bila odstopanja še večja - od 0,4% do 5% {KENNEL 1964). Prednosti merilnega traku so znatne, če primerjamo velikost povprečne napake pri izmeri temeljnice istih dreves z obema pri- pravama. Povprečna napaka izmere temelj- nice dreves je bila pri meritvi s trakom približno dvakrat manjša kot pri izmeri s - premerko, če je izmera opravil isti merilec. Podobno velja tudi za napake, ki nastanejo zaradi prevelikega pritiska merilca na čelju­ sti premerke ali premočno zategnjenega traku (KENNEL 1959). Tudi napake izmere, nastale zaradi poševno postavljene osi pre- merke na merilni točki ali poševno merje- nega obsega debla s trakom so večje pri delu s premerko. Izjema je le primer, ko sta os premerke oziroma trak pravilno vodo- ravno postavljena na merilni točki drevesa, toda čeljusti premerke oziroma merilni trak so nagnjeni poševno proti merilcu. Takrat je napaka izmere s trakom večja (HUSCH 1972). ----- Pri delu s premerko je verjetnost sistema- tičnih napak pri oceni sestojne temeljnice večja kot pri delu s trakom. Pri odčitavanju na cm ali mm natančno je natančnost meritve s trakom v~čja, hkrati pa je manjša tudi verjetnost' napačnega odčitka z merilne lestvice (KENNEL 1959). Poraba časa za izmera je odvisna od predpisanih zahtev merjenja. Pri enostavnem merjenju (samo ena meritev premera) je uporaba premerke učinkovitejša, še posebej pri izmeri debelih dreves, kjer merilec s trakom potrebuje pomoč sodelavca. Pri osnovanju stalnih vzorčnih ploskev je treba skrbno pretehtati izbiro načina izmere teJneljnice dreves, saj so s prvo izmera -dolqčene tudi vse naslednje periodične iz- mere. Izbrati moramo tako merilno pripravo in tak. način izmere, da bo v čimvečji meri lzloČ~oa: možQos~ sistematičnih napak iz- mere zaradi nepravilne· oblike debel dreves v prsni višini. Podobno velja tudi za vpliv različnih merilcev na zanesljivost izmere. Merilna naprava mora zagotoviti izenačena pogoje merjenja ob izmeri v vsakem posa- meznem časovnem obdobju. 2. NAMEN ANALIZE Kljub temu da je način izmere premerov ali obsegov dreves v prsni višini (d1,3 m) natančno predpisan v navodilih za izmera dreves na vzorčnih ploskvah, pride pri po- novnih izmerah do pogostih napak zaradi nepravilne oblike debel ali celo zaradi ne- vestnega dela merilcev. Z analizo sem želel preveriti in primerjati zanesljivost iz- mere temeljnice dreves z obema načinoma izmere. Niso me zanimala odstopanja od prave vrednosti temeljnice dreves, ker je analiza večjega števila dreves zaradi preve- likih stroškov neuresničljiva, problem pa je bil v preteklosti tudi že podrobno obdelan (HUSCH 1972, KENNEL 1964, MOLLER 1957). Primerjati sem hotel variabilnost med izmerami temeljnic istih dreves, ki smo jih opravili s premerko in merilnim trakom. 3. METODE DELA IN OPIS OBJEKTA Meritve smo opravili v gozdu Hrastičje, ki ga z vseh strani obdajajo kmetijske površine Sorškega polja. V gozdu, ki meri 93,5 ha, je sestoj na zgradba izredno pestra. V naravno združbo hrasta in gabra je bila umetno vnešena smreka, ki je sedaj prevla- dujoča drevesna vrsta. Listavci so ostali le v polnilnem sloju ali pa so primešani v sestojih iglavcev, kjer se le v mlajših razvoj- nih fazah s krošnjami obdržijo v sestojni strehi. S sistematično vzorčno mrežo velikosti 200 x 300 m smo v gozdu postavili osem- najst stalnih vzorčnih ploskev. Vsaka plo- skev je sestavljena iz dveh koncentričnih krogov. Notranji krog z radijem 9,77 m (triar- ska ploskev) vključuje vsa drevesa s pre- merom 1 O cm in več, zunanji krog (r = 13,82 m, šestarska ploskev) pa vključuje le drevesa, ki so debela 30 cm ali debelejša. Na vzorčnih ploskvah smo drevesom izme- rili in ocenili številne znake. Za analizo zanesljivosti izmere so pomembni le na- slednji: - razvojna faza sestaja, v katerem leži ploskev (mladovje, mlajši in starejši drogov- njak, mlajši in starejši debeljak, pomlajenec, raznodobni gozd), - socialni položaj drevesa (nadraslo, so- raslo, podraslo drevo), - premer in obseg drevesa v prsni višini (d1,3 m). Drevesa so izmerili štirje merilci, ki so uporabljali isto premerko in isti kovinski merilni trak. Pri obeh meritvah so vrednost na merilni točki drevesa odčitali na cm natančno. Pri delu s premerko je bila njena os vedno obrnjena proti središču ploskve, s čimer smo se želeli izogniti delu sistema- tičnih napak izmere. Izmera s kovinskim trakom je opravil vsak merilec sam, brez pomoči pri postavitvi traku okrog debla. Drevesa na vzorčnih ploskvah je izmeril vsak izmed štirih merilcev na oba načina. Izmera je vsakič potekala od prvega do zadnjega drevesa na ploskvi, brez vmesne menjave načina dela ali menjave merilca. Tako smo izločili možnost neposrednega primerjan ja rezultatov izmere med posame- znimi merilci in obema načinoma izmere. Merilci so bili študent in delavci VTOZD za gozdarstvo v Ljubljani. Iz podatkov obeh izmer sem izračunal temeljnice posameznih dreves, ki so bile podlaga za analizo. Analiza je zajela 4~9 G. V. 5190 245 dreves. lglavce zastopajo smreka, rdeči bor in jelka, listavce pa hrast, gaber, lipa, gorski javor ter posamezni jeseni, jelše in trepetlike. Osnovni podatki o drevesih v vzorcu so v tabeli 1. Posebej sem analiziral zanesljivost iz- mere pri iglavcih in listavcih, na podlagi podatkov o razvojnih fazah sestojev, v ka- terih ležijo ploskve, in podatkov o socialnem položaju dreves pa sem podatke iz vzorca razdelil v štiri delne populacije: - mlajše sestoje iglavcev (smreka in bor), - starejše sestoje iglavcev (smreka), - podrasla drevesa v starejših sestojih igfavcev (smreka), - drevesa listavcev, ki so primešana v sestojih iglavcev. Smiselnost oblikovanja delnih populacij iglavcev potrdi tudi Brandt-Snedecorjev test (KOTAR 1977), s katerim sem preizkusil homogenost njihove strukture. Normalnost porazdelitve temeljnic dre- ves sem dosegel s transformacijami: - ln (temeljnica-60) za listavce, - ln (temeljnica-40) za iglavce v mlajših sestoj ih, - ln (temeljnica) za igfavce v starejših sestoj ih, - ln (temeljnica-40) za podrasle iglavce v starejših sestojih. 4. TEORETIČNA IZHODIŠČA ANALIZE Izmera premera ali obsega posamez- nega drevesa z merilno napravo ponazarja naslednji model (WIN ER 1970): Xii Ai + nq Xii - izbrana meritev Ai - prava vrednost znaka ni i - napaka meritve Prava vrednost temeljnice posameznega drevesa je neznana, teoretično pa jo do- bimo z izrazom (FERGUSON 1976): k :l; Xii 1 Ai=lim ....:__k __ k-+oc Aritmetična sredina izmer posameznega drevesa se približuje pravi vrednosti, če število ponovitev izmera {k) narašča prek vseh mej. Odstopanje posamezne izmere od prave vrednosti imenujemo napako iz- mere. S ponavljanjem met'i!ev ostane prava vrednost Ai konstantna,. napaka izmere ni i pa je variabilna. Povpr.ečje k ponovitev izmera posameznega dreyesa zapišemo: Tabela 1 : Delež posameznih drevesnih vrst, zajetih v izmero, in njihov povprečni premer število Delež Povprečni Drevesna vrsta dreves (%) premer(cm) Min Maks Smreka 273 64 24,5 10 59 Rdeči bor 6 1 28,5 21 33- Jelka 2 0,5 29,0 18 40 Hrast 109 25 18,9 10 49 Gaber 15 3,5 17,7 10 38 G. javor, v. jesen 3 1 25,0 11 37 Ostali mehki listavci 21 5 19,1 11 34 Skupaj 429 100 Tabela 2: Izsledki preizkusa razlik frekvenčnih porazdelitev temeljnic dreves, izmerjenih s premerko. (Brandt-Snedecorjev test) lglavci v mlajših sestoj ih Pod rasla drevesa v st. sestojih 246 G. V. 5/90 lglavci v starejših sestojih ·l' = 150 57**"' m=9 · x:= 141 ,73*•* m=9 Pod rasla drevesa v starejših sestojih Pri izmeri povprečne temeljnice dreves v sestoju je varianca zaP dana z izrazom: E(s~) ~ + u~ Količina ax je varianca pravih vrednosti v populaciji, iz katere n dreves predstavlja slučajnostni vzorec, zajet v izmera. Razlike med izmerjenimi temeljnicami dreves izvirajo iz razlik med posameznimi drevesi, iz razlik med merilci in iz slučajnos­ tnih vplivov: Xij p + Mi + Di + B; j P - povprečje za vse opazovane vredno- sti Mi - učinek merilcev (postopek) D; učinek enote (dreves) Bij - slučajnostni vplivi Z analizo variance za odvisne vzorce razčlenimo skupno variabilnost tako, da razlike med opazovanimi enotami obravna- vamo posebej, ločeno od vpliva postopka in slučajnostnih vplivov (KOŠMELJ 1983). Pri oceni ·zanesljivosti izmera z analizo variance za odvisne vzorce izločimo iz slučajnostnih vplivov variabilnost, ki izvira iz razlik med drevesi, kar pripomore k učinkovitejšemu ugotavljanju razlik med po- sameznimi merilci. Zanesljivost P;, ki je povprečje k meritev, je definirana z izra- zom: (J~ Qk=----- 0~ +(~/k) Zanesljivost posamezne izmera pa je dana z izrazom: u! Q1=---- +~ Razlike med merilci pri delu s premerko in pri delu s trakom kompleksno analiziramo v dvofaktorskem poskusu s ponovitvami. V modelu predpostavimo, da so merilci slu- čajnostni, merilni pripravi (način dela) pa fiksni faktor. Izmerjena drevesa so slučaj­ nostna spremenljivka in predstavljajo tretjo komponento. Model je torej podoben trofak- torskemu poskusu z eno ponovitvijo v vsaki celici. Pri analizi variance predpostavimo, da sta interakciji med merilci in drevesi ter med načinom dela in drevesi enaki nič. Enako velja tudi za trojno interakcijo med merilci, načinom dela in drevesi (FERGU- SON 1976). Navedene interakcije so nepo- membne tudi z vsebinskega vidika, saj je osnovni namen analize kompleksen preiz- kus razlik med merilci in obema merilnima pripravama. Tabela 3: Model dvofaktorskega poskusa s ponovitvami. Način dela - fiksni faktor, merilci - slučajnostni faktor (FERGUSON 1976) način dela merilci drevesa način x merilci način x drevesa merilci x drevesa nač. x mer. x drev. cri + a2abc + Loib + Coic + LCoi o; + Ro& + ALoE o; + Ra2t~c + RCifc o; + oibc + La2ab o; + ifabc + Coic o;+ Ro& o;+ a2abc Tabela 4: Rezultati dvofak:torskega ~oskusa s ponovitvami Delna Razlike med Način lnterakcija med nač. populacija merilci (F) dela (F) dela in merilci (F) listavci 12,67** 74,93** 2,59 iglavci v st sestojih 14,00** 165,59u 0,54 podrasli igl. v st. sestoj. 5 85** 140, 78** O, 17 iglavci v ml. sestoj ih 9:91 :... 177, 71** 1 ,36 N 148 110 63 108 G. V. 5190 247 5. IZSLEDKI Analizo variance sem opravil v štirih del~ nih populacijah dreves. Rezultati F preizku- sov in »kvazi-F preizkusov (F)« so podani v tabeli 4. V vseh delnih populacijah so razlike med merilci in razlike v načinu dela značilne. Zanesljivost izmere temeljnice dreves je pri delu s premerko drugačna kot pri delu s trakom, kar je izhodišče za podrobno ana- lizo in primerjavo izmere z obema meril- nima pripravama. Primerjavo zanesljivosti sem opravil v okviru enostavne analize variance za odvisne vzorce. Zanesljivost izmere temeljnice listavcev pri delu s premerko znaša r4 = 019975. če bi izmera istih dreves ponovili z novimi štirimi slučajnostno izbranimi merilci, bi bila ko·relacija med povprečjem naše in nove izmere enaka r4• To veljal če je varianca, ki. nastane zaradi razlike med merilci, del -napake .merjenja in ne izvira iz sistematič­ nih napak. Zanesljivost izmere s trakom je višja (r4 0,9994), razlike med merilci so manjše kot pri delu s premerko, vendar značilne (F = 7,96** pri delu s premerko, pri delu s trakom pa je F = 6,62**). Primer- java vrstnega reda, ki ga dobimo, če merilce razvrstimo glede na vrednost povprečne iz~~~~ t~,meljnice. pokaže, da varianca med merilci izvira tudi iz sistematičnih na- pak ob izmeri. Pri primerjavi zanesljivosti izmere posa- meznega drevesa je treba razlike med merilci izravnavati (WINER 1970) in tako izločiti variabilnost, ki je posledica sistema- tičnih napak merilcev. Primerjava obeh iz- mer za listavce pokaže, da je variabilnost med merilci s premerko 5,6-krat večja~ variabilnost zaradi slučajnostnih vplivov pa je 4,7-krat večja kot pri istih merilcih, ki so delali s trakom. Zanesljivost izmere posa- meznega drevesa je pri delu s premerko manjša (r1 = 0,990 pri delu s premerko) kot pri delu s trakom (r1 = 0,998). če primerjamo povprečje štirih izme·r s premerko in povprečje štirih izmer s trak<;>m (t test parov), odkrijemo značilno razli~!=> med obema izmerama {t = 9,59***). Pri iz- meri s trakom dobimo za 2.4% višje vred- nosti povprečja kot pri izmeri s premerko. Podobne ugotovitve odkrijemo tudi pri analizi zanesljivosti izmere iglavcev. Vrstni red merilce\) glede na povprečno vrednost izmere temeljnice je stalen~ edina izjema se pojavi pri izmeri iglavcev v mlajših sestojih, kjer se vrstni red pri prvem in četrtem merilcu zamenja. Podobno kot pri listavcih je tudi pri iglavcih povprečje štirih izmer s trakom značilno višje kot povprečje štirih izmer z premerko. Pri iglavcih v starej- ših sestojih dobimo pri izmeri s trakom za Tabela 5: Primerjava rezultatov izmere temeljnic listavcev z obema merilnima pripravama povprečje izmera s premerko {cm2) povprečje izmere s trakom (cm2) vrstni red Merilec 1 154 175 2 Merilec2 153 173 1 Merilec3 162 178 4 Merilec4 155 176 3 Tabela 6: Rezultati analiz zanesljivosti izmere iglavcev {Premerka- povprečje izmere temeljnice s premerko, Trak- povprečje izmere temeljnice dreves s trakom, M -oznaka merilce, r- zanesljivost izmera posameznega drevesa, rang - vrstni red merilca pri obeh izmerah) lglavci v ml. sestojih Premerka (cm2) Trak(cm2) Rang lglavci v st. sestojih Premerka (cm2} Trak (cm2) Rang Podrasli iglavci Premerka {cm2) v st. sestojih Trak (cm2) Rang 248 G. V. 5/90 M1 M2 M3 M4 ~ 194 192 214 211 3 1 1021 1017 1082 1078 2 1 169 167 186 184 2 1 197 192 214 213 4 2 1031 1028 1090'' 1086 4 3 171 170 187 187 4 3 0,995 0,998 0;995 0,999 0,991 0,997 0,8% višje povprečje temeljnic dreves (t 12,57***). Med istimi merilci je pri izmeri s premerko 1,8-krat višja variabilnost kot pri izmeri s trakom. Variabilnost zaradi slučaj­ nih vplivov pa je 3,9-krat večja kot pri delu s trakom. V mladih sestojih iglavcev je odstopanje večje - 2,3 % višje povprečje pri' izmeri s trakom (t = 13,73*u), variabilnost pa je· podobna kot v starejših sestojih (2,4-krat večja med merilci in 3-krat večja' variabil- nost zaradi slučajnih vplivov). Podobne za- konitosti sem odkril tudi pri iz~eri podraslih iglavcev v starejših sestojih, kjer je pov-, prečje iz mere s trakom za 2,5% višje od povprečja izmere s premerko. Variabilnost med merilci je pri izmeri s premerko 1,6-krat večja, variabilnost zaradi slučajnostnih vpli- vov pa je 3,4-krat večja kot pri delu z merilnim trakom. Odstopanje med povprečjem štirih izmer temeljnice posameznega drevesa s pre- merka in povprečjem štirih izmer s trakom je odvisno tudi od premera drevesa. Odvi- snost sem preizkusil s Spermanovim obraz- cem (O'Tpolova korekcija) za izračun koe- ficienta ko relacije (KOT AR 1977), rezultati pa so dani v tabeli 7. <~ ' Tabela 7: Koeficient korelacije med premerom dreves in velikostjo odstopanja izmere s tra- kom od izmere s premerko - povprečje štirih izmer (O'Toolova korekcija). Koeficient značilnost (rs) (t) N Li stavci 0,32 4,09"* 148 lglavcivst. sestojih 0,50 7,52*" 173 lglavcivml. sestojih 0,59 7,58 .... 108 Del odstopanj med izmerama pokaže, da je tudi pri delu s premerko možna izmera večje temeljnice drevesa kot pri delu s trakom. Primerjava dreves z različnima smerema odstopanj je predstavljena v ta- beli 8. Pomemben delež dreves, pri katerih nam da izmera 1 .S premerko večjo vrednost kot izmera s trakom, odkrijemo pri listavcih, medtem k0 so pri iglavcih taka drevesa redkejša. Povprečni premeri dreves z nega- tivnim odstopanjem so višji kot pri drevesih s pozitivnim odstopanjem, vendar sem z Wifcoxonovim testom (KOT AR 1977) odkril Tabela 8: Primerjava odstopanj med povpreč­ jem štirih izmer s trakom in štirih izmer s premerko (Pozitivno - večja temeljnica pri delu s trakom, negativno - večja temeljnica pri delu s premerko) Povprečni število Delež premer dreves ("/o) d1,3 m (cm) _.: Li stavci l l 1~· Pozitivno 118 80 ,J.8,6 Negativno 30 20 20,6 lglavci v st. sestojih Pozitivno 157 91 28,6 Negativno 16 9 33,7 . lglavci v ml. ~ sestojih Pozitivno 103 ·95 17,3 Negativno 5 '5: 21,6 značilno višji premer le pri listavcih (zk 1 ,73*). 6. RAZPRAVA IN SKLEPI Rezultati statistične analize potrjujejo večjo zanesljivost izmere temeljnice dreves pri delu z merilnim trakom. Kljub naJančno predpisanemu načinu izmere s p~emerko, ki jasno določa merilne točke na drevesu, je variabilnost med merilci pri izmeri s premerko višja kot pri izmeri z merilnim trakom. Največja razlika med obema izme- rama nastane pri izmeri listavcev (5-krat •·· večja variabilnost med merilci pri izmeri s premerko), kar je mogoče pojasniti z nepra- vilno obliko debla dreves v prsni višini, ki je značilna za hrast in še posebej za gaber. Razlike v zanesljivosti izmere pri iglavcih so manjše. Debla iglavcev so v prsni višini bolj pravilne oblike, v našem vzorcu pa smo izmerili pretežno tanka drevesa (povprečni premer smreke v vzorcu d1,am = 24,5 cm). Pri debelejših drevesih so napake in nepra- vilnosti oblike debla v prsni višini verjetno večje. Pri izmeri s trakom dobimo višje pov- prečje temeljnice izmerjenih dreves kot pri izmeri s premerko. Z naraščanjem premera dreves se povečuje tudi velikost odstopanja med obema izmerama. Povezava med pre- merom dreves in velikostjo odstopanja je pri iglavcih tesnejša kot pri listavcih, kjer so zaradi nepravilne oblike debel v prsni višini možne večje napake pri izmeri. G. V. 5190 249 Primerjava zanesljivosti izmere posame- znega drevesa ne odkrije bistvene razlike med izmera s trakom ali premerko. Pri izmeri listavcev v vzorcu je zanesljivost izmere posameznega drevesa z merilnim trakom za o, 7% višja kot pri izmeri s premerko. Za iglavce je razlika med zane- sljivostjo pri izmeri s trakom in s premerko manjša {za 0,3% višja v starejših in mlajših sestoj ih ter za 0,6% višja pri podraslih drevesih v starejših sestojih). Prikazane značilnosti izmere z obema merilnima pripravama govorijo v prid upo- rabi merilnega traku povsod, kjer zahte- vamo natančno izmera temeljnice dreves. Posebno pomembna je natančnost izmere na stalnih vzorčnih ploskvah, kjer na pod- lagi razlik temeljnic v določenih časovnih obdobjih izračunavamo temeljnični ali volu- menski prirastek drevesa. Ker meritve po- navijamo običajno vsakih deset let, jih pra- viloma vsakič opravljajo novi merilci. Pri delu z merilnim trakom je vpliv merilcev na zanesljivost izmere temeljnice manjši kot pri delu premerko. RELIABILITY OF MEASURINGS AS TO THE DIAMETER AND GIRTH OF TREES AT BREATH·HEIGH Summary Diameter increment of trees is established in two ways in forestry: by means of counting and measuring of annual rings in tree bores and by means of a comparison of consecutive measu- rings of diameters or basal areas of chosen trees in standard sample areas which were measured in definite periods (usually every 10 years). An accurate measuring device should be selected which would enable the observing of diameter growth of trees in standard sample areas. It is similarly important to know the scope and source of mistakes done in measurings. Numerous mea- suring instruments and devices are used in fore- stry for taking diameter of trees at breath-height, which represents the basis for the calculating of the basal area. Log pincers are most frequently used for diameter measuring and a measure-tape for the measuring of the tree Jog girth. A detailed analysis of measurings performed by log pincers and a measure-tape was carried out in the past. A theoretical conclusion is that measurings perfor- med by means of a measure-tape give results in which the basal area is by 0.3%-Q.5% greater than that in log pincer measurings (MULLER 1957). The practical part evidenced even greater discrepancies - from 0.4% to 5% (KENNEL 1964). 250 G. V. 5190 ln spite of the fact that the method of diameter or tree girth measuring at breath-height (d1 ,3m) has been exactly defined in the regulations for tree measurings in sample areas, repeated mea- surings frequently prave mistakes which can be attributed to irregular forms of trunks or even to careless work of measurers. The purpose of the analysis was to verify and compare the reliability of measurings of basal areas in trees in both methods of measuring. We were not interested in deviations from the real basal area value because the analysis of a greater number of trees is not feasible due to great costs and the topic was already dealt with in the P,ast in detail (HUSCH 1972, KENNEL 1964, MULLER 1957). The goal of the analysis was to compare the variability between the measurings of basal areas of the same trees which were performed by means of log pincers and a measure-tape. By means of a systematic sample net of 200 x 300 m 18 standard sample areas were set in the forest. Each sample area consists of two concentric circles. The inner circle with a radius of 9.77 m (a 3-are area) includes all the trees with a diameter which is greater than or at least equal to 1 O cm, the out er ci rle (r = 13,82 m, a 6-are area} includes only trees with a diameter of 30 cm or more. Severa! parameters were taken and evaluated in sample areas. The results of a statistical analysis confirm greater reliability in basal area measuring by means of a measure-tape. Despite exactly regu- lated measuring method by means of log pincers, which clearly defines measuring points ina tree, the variability among measurers in measurings by means of log pincers is greater than that by means of a measur-tape. The greatest difference between both methods occurrs in measuring of deciduous trees (5 times greater variability bet- ween measurers in measurings by means of log pincers) which can be attributed to irregular trunk forms at breath-height, which is characteristic of the oak and especially of the hornbeam. Differences occurring in the measuring of coni- ferous trees are smaller. The forms of their trunks at breath-height are more regular and the sample in question primarily took in consideration thin , trees (the average diameter of the Norway spruce in the sample d 1,3 m = 24,5}. With trees of greater diameters, mistakes and irregular forms of trunks at breath-height are probably greater. Measurings by means of a measure-tape give greater mean basal areas of the trees measured than it is the case in log pincers measurings. Diameter increase also conditions the increase of dicrepancy between both methods. The corre- lation between the diameter and discrepancy value is more strong with coniferous trees than it is with deciduous trees where greater mistakes in measurings are possible due to irregular trunk forms at breath-height. A comparison of the reliability of individual tree measuring does not offer essential difference between the measuring by means of a measure- tape and log pincers. ln measurings of deciduous trees in the sample, the measuring reliability in individual tree by means of a measure-tape is by 0.1% greater than in that by means of log pincers. ln coniferous trees this difference is smaller (0.3% greater in mature and young stands and 0.6% greater in underplanted trees in mature stands). The characteristics of measuring by means of both measuring devices presented speak in fa- vour of the use of a measure-tape when precise measuring of the basal area is demanded. Mea- suring accuracy in standard sample areas is of utmost importance where basal area or volume increment of a tree can be calculated based on the differences of basal areas in definite periods. Due to the fact that measurings are normally performed every 1 O years, they are carried out by new measurers each time asa ru le. Performing this job by means of a measure-tape, the in- fluence of measurers on the reliability of the basal area measuring is smaller than in measuring by means of log pincers. Vzorčne ploskve v sestojih listavcev je še posebno koristno meriti z merilnim trakom (Foto: Marko Figar) LITERATURA 1. FERGUSON, G. A., 1976. Statistical analysis in psychology & educations. Fourth edition. McGraw-Hill Kogakucha, LTD. Tokio, 529 s. 2. HUSCH, B., MILLER, C. 1., BEERS, T. W., 1972. Forest mensuration. The Ronald press company. New York, SQ-83. 3. KENNEL, R., 1959. Die Genauigkeit von Kluppung und Umfangmessung nach einem Ver- gleichsversuch. Forstw. Centralbl., 78:234-251. 4. KENNEL, R., 1964. Erfahrungen mit der Umfangmessung. Forstw. Centralbl., (9, 10): 314-320. 5. KOŠMELJ, B., 1983. Uvod v multivariantno analizo. Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča, Ljubljana, 272 s. 6. KOTAR, M., 19n. Statistične metode. Iz- brana poglavja za študij gozdarstva. Ljubljana, 1977. 7. MOLLER, G., 1957. Untersuchungen ueber die Querschnittsformen der Baumschaefte. Forstw. Centralbl., 1957, 34-54. 8. WINER, B. J., 1970. Statistical principles in experimental design. McGraw-Hill, Mladinska knjiga, Ljubljana, 672 s. G. V. 5190 251 GDK: 0-010 Projektiranje gozdnih prometnic z računalnikom Mitja CIMPERŠEK* Izvleček Cimperšek, M.: Projeklir~nje go_zdf!ih prometnic z računalnikom. Gozdarski vestmk, st. 5/1990. V slovenščini, cit. lit. 9. . . . . Orisano je spreminjanje metod proJ.ektlranJa .~n gradenj gozdnih pro~e~nic v pr~tekl1h obdobJih ter poudarjena danasnja ekoloska, nar~vovar­ stvena in gozdnogojitvena vtkanost nacrtr:ega gozdnega gradbeništva. v s_odobnp ravnanje z gozdovi. Uveljavitev mahh racun~lmkov v go~dar­ stvu je omogočilo hitro in cen_eno Izdelavo nacrtov za različne gozdne prometmce. 1. RAZVOJ POVOJNEGA SLOVENSKEGA GOZDNEGA GRADBENIŠTVA Gradnja gozdnih prometnic je neločljiva sestavina gospodarjenja z gozdovi. Velika razpršenost in nepreglednost proizvodnih tvorcev, majhna koncentracija pridelave lesa na enoto površine ter težka dostopnost in prevoznost gozdnih predelov so tiste značilnosti gozdarstva, ki se na poseben način zrcalijo tudi v gozdnem gradbeništvu. Gozdne ceste in vlake so omrežje, po katerem potujejo informacije, delovna sila, stroji, materiali in izdelki. Hkrati pa so tudi največja brezna, ki pogoltneje težko prigo- spodarjene prihranke gozdarstva. Način in obseg gradenj sta se vseskozi prilagajala gozdarski tehniki in tehnologiji ter trenutni ekonomski moči panoge. V prvih povojnih desetletjih je primanjkovalo sredstev za gradnjo cest. Toda takrat zgra- jene ceste se še danes odlikujejo s kako- vostjo, ki jo pojmujemo kot ))ročno delo«. Po 1. 1960 so se z uvajanjem buldožerjev gradbena dela močno racionalizirala. Ko se je izboljšal tudi gospodarski položaj zelene panoge, je nastopilo obdobje pospešene gradnje cest. Po l. 1970 doživi gozdarstvo * Mag. M. C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Celje, TOZD Boč, 63250 Rogaška Slati- na, Ulica 14. divizije 19, YU. 252 G. V. 5190 Synopsis Cimperšek, M.: Forest Road s ~rojecti.ng by Application of Computers. Gozdarski vestmk, No. 511990. ln Slovene, lit. quot. 9. . The article presents changes in roads projec~ ting and construction methods of the ~ast. It also emphasizes ecological, r:ature protect1_ng and fo- rest cultivating aspects mcorporated m mo~ern forest management. Personal computers applica- tion in forestry has enabled fast and low-cost elaboration of forest roads projects. še eno veliko spremembo. Drago in poča­ sno živalsko vprego so začeli nadomeščati učinkovitejši traktorji. Ti pa niso zmogli takih ovir (ozke in mehke poti ter stopničasti jarki), kot sta jih lahko premagovala konjska ali volovska vprega. Za varno vožnjo strojev smo morali pospešeno preurediti ali na novo zgraditi traktorske poti. Podobne preobrata je doživljale tudi pro- jektiranje gozdnih prometnic. ':' .začetn:m povojnem obdobju smo sestavlJali nat~ncne in dobro proučene projekte. Izdelovali smo jih na podlagi zakoličena cestne osi ~n posnetih prečnih profilov. Pri načrtoy!l~JU smo dajali prednost gradbeno-tehmcmm pogojem. Zaradi ročne gradnje je bil~ te- žišče ovrednotenja v minimiranju premikov zemeljskih mas. S temi prvimi prometni- cami smo odprli velike strnjene gozdne površine in jih povezovali z javnimi promet- nicami. V glavnem so potekale po dnu večjih gravitacijskih dolin. v • V naslednjem obdobju pospesene 1n me- hanizirane gradnje smo vse bolj opuščati natančno zakoličevanje cestnih osi in ga nadomeščali le z določitvijo ničelnice. Teo- delite so zamenjali priročni padomeri. Za izdelavo načrtov ni zr;nanjkovalo samo časa, ampak tudi denarja in cel.o ustreznih kadrov. Nemalokrat se je zgodilo, da smo po cesti že vozili les, ko načrti zanjo še niso bili izdelani. Danes je prometno omrežje v naših go- zdovih že dokaj zgoščeno. Zaradi pomanjk- ljivega načrtovanja pa smo marsikje po nepotrebnem ranili krajino in zaostrili od- nose med gospodarskim računom in narav- nim okoljem. Negozdarji so nas začeli gla- sno opozarjati na te napake in družba je z različnimi predpisi zajezila nenačrtno pola- ganje prometnic. 2. GRADNJA GOZDNIH PROMETNIC JE SESTAVNI DEL INTENZIVNEGA GOZDNOGOJITVENEGA OBRATA Najslabše države imajo največ zakonov. Tacit Slovensko gozdno gradbeništvo urejajo trije gozdarski predpisi: (1) Zakon o gozdovih (Ur. l. SRS 18/85) vsebuje v 8. členu splošna določila o grad- nji, vzdrževanju in uporabi cest, prometnih omejitvah in poudarja njihov ekološki in družbeni pomen. Vsakomur dovoljuje upo~ rabo ceste, skrb zanjo pa nalaga samo gozdarstvu ! (2) Uredba o urejanju posameznih raz- merij iz· zakona o gozdovih (Ur. l. SRS, 31/86) obravnava označbo gozdnih cest in omejitve prometa na njej ter začasne ali trajne zapore določenih cestnih odsekov. V 5. in 6. členu >>pretkane in natančno« pred- pisuje, da moramo za gradnjo gozdne ce- ste, ki je širša od 4,5 metra, pridobiti krči­ tveno dovoljenj~. Za gozdne ceste, ki so ožje od 4,5 metra, in gozdne vlake, ki so širše od treh metrov, pa mora biti izdano dovoljenje za sečnjo na golo. (3) Pravilnik o gradnji in vzdrževanju gozdnih prometnic (Ur. l. SRS 44/87) do- loča pogoje načrtovanja, gradnjo in vzdrže- vanje. Razlikuje gozdne ceste in stalne oziroma začasne vlake. Za gradnjo gozdne ceste zahteva lokacijsko in gradbeno dovo- ljenje, za gradnjo stalnih vlak pa zadošča lokacijsko dovoljenje. Pravilnik določa tudi tehnične pogoje, ki jih moramo upoštevati pri načrtovanju in gradnji. Tako.,k.ot ostala zakonodaja tudi normati- vizem na področju gozdnega gradbeništva boleha za pretiranim predpisovanjem. Za vsa ta določila je značilno, da so preveč tehnološko obarvana in premalo upoštevajo ekološke in naravovarstvene posledice predvidenih gradbenih posegov. Gozdne komunikacije so linijski gradbeni element, vendar se v gozdnem· prostoru obnašajo kot trodimenzionalni objekt. Zaradi tega imajo veliko večji vpliv na okolje, kot bi ga pričakovali od izkrčene površine cestnega telesa. Prometnice prerežejo pobočja, gre- bene in vodotoka, ovirajo živali in rastline, vplivajo na vodni režim, mikroklimo in spre- minjajo krajinsko podobo. Promet povzroča hrup, smrad, odlaganje strupenih sestavin (svinec) in širjenje divjih odlagališč v ozkem pasu ob prometnici. Za optimalno polaganje prometnic in za zmanjševanje škodljivih učinkov moramo sočasno proučiti vse bo- doče vplive nove prometnice. Za ekološko presojo novogradenj priporočamo smerni- ce, ki so jih kot opomnik sestavili v univer- zitetnem Inštitutu za krajinarstvo v Frei- burgu (2). Slovensko gozdarstvo se razlikuje od srednjeevropskega med drugim tudi po skromni odprtosti gozdov. Ta zaostanek lahko pripišemo majhni pomoči naše dru- žbe pri opremljanju gozdov s cestami. Bolj razvita okolja so spoznala, da gozdne ceste niso namenjene samo pridobivaju lesa, am- pak imajo še pomembnejše družbenoeko- nomske, turistične in rekreativna naloge. V naših gozdovih smo prometnice gradili s sredstvi, ki smo jih privarčevali s prodajo tistega lesa, ki smo ga posekali v dostopnej- ših gozdovih. Zaradi ekonomske nujnosti smo denar pretapljali iz enostavne v razšir- jeno reprodukcijo. Taka vsiljena računica je marsikje zamajala ravnotežje sestojnih struktur in preobremenila bližnje gozdove. Ekonomski cilj gozdarstva je poleg zago- tavljanja varovalnih in socialnih vlog tudi smotrno pridelovanje lesa. V proizvodni ceni gozdnih sortimentov je strošek tran- sporta najvplivnejši. Vse bolj prevladuje spoznanje, da odpiranje gozdov ni name- njeno le smotrnejšemu pridobivaju lesa, ampak pomeni ,>conditio sine qua non« za intenzivno gospodarjenje z gozdovi vseh razsežnosti. Zato lahko z veliko zaneslji- vostjo uporabimo gostoto prometnic v go- zdu za oceno intenzivnosti ravnanja z go- zdovi. Odprtost gozdov odločilno vpliva na smotrno rabo etata. Zaradi umiranja gozdov G. V. 5/90 253 in pogostih ujm se povečuje delež slučajnih pripadkov. Bolno in mrtvo drevje vsako leto sekamo na večjih površinah. V jalovih go- zdovih pa odkazujemo umirajoča in suha drevesa na istih površinah že dvakrat na leto. Pri tako močni površinski razdrobljeno- sti etata je pridelava smotrna samo tam, kjer so gozdovi trajno zadovoljivo odprti. 3. RACIONALIZACIJA IZDELAVE PROJEKTOV Z RAČUNALNIKOM Projektiranje gozdnih cest z računalni­ kom slovenskemu gozdarstvu ni neznano. Ledino so že l. 1973 zaorali kočevski go- zdarji, nekaj let kasneje so se jim pridružili v Gozdnem gospodarstVu Slovenjgradec (1976). V Kočevju je tjir program prirejen podrobnemu zakoličevanju cestne osi. Ta način dela pa smo opustili že pred dvema desetletjema. Slovenjegraški program je temeljil na zakoličenju ·ničel nice, vendar zaradi določenih težavnih izravnav cestne osi ni zbudil večjega zanimanja (6). L. 1988 je Odbor za gozdno gradbeništvo Buldožerji so omogočili pospešeno in smotrno pripravil zanimiv prikaz projektiranja cest zgostitev gozdnih prometnic na kompatibilnem »mikru« PC IBM. Pro- Rane v krajini, povzročene s površno gradnjo prometnic, nemo in dolgo opozarjajo na storjene napake 254 G. V. 5190 gram je Gozdno gospodarstvo Kočevje na- okolje cestno os gibljivo prilagajamo teren- ročilo pri Mikrodati. Je izredno mnogovrsten skim razmeram. in ustvarjalen, toda žal zahteva podrobno Razdalje med profili merimo na terenu, zakoličevanje. Ta demonstracija je bila vendar je hitreje in dovolj natančno, če spodbuda za izdelavo programa, ki bi po- traso prenesemo na karto (TTN) v merilu datke zajemal iz padomerske ničelnice. 1 :5000 in razdalje posnamemo z nje. Nagib Program smo razvili iz računalniškega terena in vkopna širina sta za predizmere obračuna opravljenih gradbenih del, ki smo in prečne profile najpomembnejša vhoda. ga uveljavili pred tremi leti (3). Iz teh dveh podatkov z upoštevanjem de- Računalniški algoritem temelji na ničelni- leža kamenja, izračunamo nagib odkopne ci, ki jo s trakom ali barvnim pršilcem brežine. Ta je tem večji, čim . .večjaje strmi na prenesemo na pripravna drevesa ob trasi. -· terena in čim več je kamel')ja v profilu. Na mestih, kjer se vhodni parametri spremi- Največje napake izvirajo iz' ocenjevanja njajo, si zamislimo profile in v terenski deleža kamenja (V. kategorija), ~ar pa žal snemalni list zapišemo naslednje podatke: odločilno vpliva na gradbene s~oške. - nagib nivelete, - razdaljo med profili, - nagib terena, - oceno deleža kamenja, oceno pogojev miniranja, - vkopno širino in - premer propusta. V krivinah in na velikih strminah upošte- vamo ekscentričnost oziroma zamik profi- lov. Zaradi zmanjšanja premikov zemeljskih gmot in manj moteče vraščenosti telesa v S pomočjo matematičnih obrazcev anali- tične geometrija v ravnini in trigonometrič­ nih funkcij izračunamo koordinate vseh točk tako v prečnem kot v vzdolžnem prerezu (priloga 1, 2 in 3). Pretvorba izkopnih količin v nasipne je zasnovana na merjenjih (4) in izkustvih. Tudi tu smo uporabili hevristično predpo- stavka, da se odkotrlja več zemlje na večjih strminah in tam, kjer je teren bolj kamnit. Računalniški program je strukturiran v štiri module: Zadnja tlakovana gozdna cesta v Maclju je bila zgrajena l. 1956 v Dobovcu G. V. 5/90 255 - vstavljanje terenskih podatkov, izračun količin in izpis na tiskalnik, - izris prečnih in vzdolžnih profilov ter izris situacije na risalniku. številski izpis podatkov. je predstavljen v treh tabelah. Prva prikazuje vstavljena po- datke in izračunane koordinate točk. Na- slednja tabela (predizmere) vsebuje izraču­ nane količine po posameznih profilih, tretja pa je podrobno razčlenjen predračun. Za celoten stroškovnik moramo vstaviti še šte- vilo panjev po združenih debelinskih stop- njah in sestavine stroškov gramoziranja. Grafični del sestavljajo.:izrisi ·prečnih in vzdolžnega profila. S transformacijo karte- zijanskih Vv polame koordinate je mogoče izrisatj .tudi situacijo. Delo z računalnikom je ~nostavno. Z uporabnikom se vzpostavi interaktivni odnos, pri katerem ta samo vstavlja podatke kot zahtevane odgovore na vpršanja. Program je napisan v jeziku Basic in ga lahko uporabljamo na vseh PC računalni­ kih. Za izpis potrebujemo 80-stolpčni tiskal- nik in risalnik, če je le mogoče velikosti A3. Priloga 1 : IZRAČUN KOORDINAT T1 IN T2 S = oa;lb brez Int T = n111lb ttr1n1 115:: vkopna •lrloe vs TAH=Iyl-y2l/!x1·x2l TAH·TAHCS)) ri:-VStTAHIBlUAIItFektar Faktar::US-T>/IIilll PDVIoulpal::VtCCI +C2> /2 ::l/tCV/TAIICTl+II/TAIH45-Tll/2 ::\ltllt.(TA!ItT)+T All< ~5-T> l/ 1. OSNOVNI PODATKI -::::. Zap. št Nagib Razdalja Nagib Globina Pogoji Vkopna Stičnica useka Stični ca nasipa Premer Siri na Clt prof. nivelete med prof. terena kamenja miniranja širina ux uv PX PV NV pro pusta koridor ta o 1 o.oo 0,00 1,00 0,00 0,00 4,00 0,07 4,07 0,07 4,28 4,20 0,00 5,91 2 10,00 59,09 20,00 0,00 0,00 4,00 2,10 5,76 2,31 6,33 4,02 0,00 9,10 3 5,00 29,89 25,00: 0,00 0,00 4,00 2,96 6,33 3,38 7,24 3,86 60,00 10,62 4 0,00 30,00 30,00 0,00 0,00 4,00 4,05 7,01 4,95 8,57 3,61 0,00 12,79 5 -5,00 39,85 25,00 0,00 0,00 4,00 2,96 6,33 3,38 7,24 3,86 0,00 10,62 2. IZKAZ KUBATUR Zapor. Strojni odkop-4. kategorije Strojni odkop-S. kategorije Skarp. Planir. štev. Ugodni pogoji Povprečni poJloji Neugodni PO§loji profila -2m3 2-4m3 nad 4 in3 -2m3 2-4m3 . nad 4m3 -2m3 2-4m nad4m3 -2m3 2-4m nad4m3 1 o 64 o o o o o o o o o o o o 2 o o 140 o o o o o o o o o 167 356 3 o o 181 o o o o o o o o o 111 175 4 o o 245 o o o o o o o o o 145 168 5 o o 253 o o o o o o o o o 148 234 6 o 166 o o o o o o o o o o 127 270 7 o 101 o o o o o o o o o o 62 183 8 o 133 o o o o o o o o o o 72 211 9 84 o o o o o o o o o o o 125 366 ) ,-, t . :--5 \'" 3.PREDRAČUN Vrsta del Količina Cena/enoti Vrednost din 1. Zavarovanje osi trase 332 196,200 65,147,710 2. Krčenje panjev do 30 cm 25 402,500 10,062,500 3. Krčenje panjev od 30 do 60 cm 14 552,500 7,735,000 4. Krčenje panjev od SO do 90 cm 7 805,000 5,635,000 5. Krčenje panjev nad 90 cm 4 1,332,000 5,328,000 Strojni odkop v 4. kategoriji 6. ----do2m3/tm---- 203 350,331 71,110,860 7. ----od2do4m3/tm---- 484 237,660 115,122,200 8. ----nad4m3/tm---- ......... 394 189,402 74,687,460 Strojni odkop v 5. kategoriji -ugodni pogoji- 9. ----do2 m3/tm---- o 1,215,640 o 10. ----od 2do4 m3/tm---- o 642,850 o 11. ----nad4m3/tm---- o 468,480 o -povprečni pogoji- 12. ----do2m3/tm---- o 1,316,340 o 13. ----od2do4m3/tm---- o 722,000 o 14. ----nad4m3/tm---- o 523,480 o -neugodni pogoji- 15. ----do2m3/tm---- o 1,533,190 o 16. ----od2do4m3/tm---- o 844,300 o 17. ----nad4m3/tm---- o 599,880 o 18. Škarpiranje v 4. kategoriji 700 74,810 • ',52,348,240 19. Škarpiranje v 5. kategoriji o 90,950 "• o 20. Planiranje v 4. kategoriji 1,283 3,360 4,310,924 21. Planiranje v 5. kategoriji o 37,282 o 22. Vzdolžno odvodnjavanje 332 8,400 ,< 2,789,198 23. Prečno odvodnjavanje 3 4,705,284 '14,115,850 24. Utrjevanje z gramoziranjem o 42,000 o Skupaj 428,392,900 Objekt: GABROVEC SITUACIJA G. V. 5190 259 nost med cestnim telesom in okoljem. Op- timalna trasa gozdnih prometnic mora pote- kati tako, da je čim bolj vraščena v relief. Če dodamo še zahteve po vključitvi struk- turnega izraza, dominant, silhuet in urbane podobe, spoznamo, da je načrtovanje gozdnih prometnic zahtevna in odgovorna tehnična in kulturna naloga gozdarstva. Z računalnikom prihranimo veliko časa, saj potrebujemo za vstavljanje podatkov in vsa vzporedna opravila manj časa, kot ga izgu- bimo s sestavljanjem vlog za pridobitev gradbenega in krčitvenega dovoljenja. Z dobrim poznavanjem terena lahko v enem dnevu gozdno cesto strasiramo in naredimo načrt. Pri ročni izdelavi projektov je bilo za kilometer ceste potrebnih od 90 do 200 ur delovnega časa {9). Pri delnem vključeva­ nju računalnika se ta čas lahko razpolovi (1), s predstavljenim programom pa potre- bujemo za enak-obseg dela samo še 5 do 1 O odstotkov prvotnega časa. Računalniku prepustimo vsa zamudna in rutinska opravil~. V tako prihranjenem času pa se lahko oolj posvetimo preverjanju variant. Temu izboru smo doslej posvečali premalo pozornosti. Ovrednotenje vseh. mogočih rešitev postaja bolj pomembno tudi zaradi tega, ker utiramo pota v vedno Prometnica odpira gozd tudi širšemu krogu ljudi. Gre za njen učinek, ob katerem so mnenja gozdarjev deljena. (Vse slike - foto: Mitja Cimperšek) 260 G. V. 5190 višje in bolj strme predele, ki so ekološko in naravovarstveno bolj občutljivi. VIRI 1. Andrejc, H.: Projektiranje gozdnih cest s pomočjo računalnika, Ljubljana 1982, diplomsko delo. 2. Burger, R. idr.: Leitfaden zur Beurteilung von Strassenbauvorhaben unter Gesichtspunkten des Natur- und Landschaftsschutez. Schriftenreihe des lnstituts tur Landespflege Universitat Frei· burg, 10/1987. 3. Cimperšek, M.: Računalniški obračun pri gradnjah gozdnih prometnic, Gozdarski vestnik 5/1989. 4. Dobre, A.: Oblikovanje cestnega telesa in ozelenitev brežin pri gradnji gozdnih cest, Ljub~ ljana 1978 (IGUS). 5. Hostnik, M.: Nova izhodišča za načrtovanje gozdnih prometnic Gozdarsko načrtovanje- inte- gralni del družbenega planiranja, Ljubljana 1979. 6. Krajnc, V.: Možnost uporabe računalnika pri . projektiranju gozdnih cest na Gozdnem gospodar- stvu Celje, Celje 1983, strokovna naloga. 7. Schafer, G.: Auftrag und Nutzen des Studien- bereichs Walderschliessung heute, AFZ 42-43/ 1989. 8. Wirsching, J. R. in R. H.: lntroductory surve- ving, ~ew York 1985. 9. Zagar, J.: Analiza projektantskih del za izdelavo ničelnih linij in glavnih projektov, Celje 1974 (interni stroškovnik). GDK: 0-010 Možnosti razvoja računalniško podprtega prostorskega informacijskega sistema v slovenskem gozdarstvu · Sašo GOLOB* Slovenski gozdarski javnosti je bil pojem prostorskega informacijskega sistema (PIS) že predstavljen (KOVAC 1988). Več gozdnih gospodarstev v zadnjem času kaže zanimanje za izgradnjo in uporabo PIS, ravno tako pa o izgradnji PIS razmišljajo druge panoge, ki delujejo v krajini, kot so kmetijstvo, geodezija, organizacije, odgo- vorne za promet, in druge. Slovenski go- zdarji bi se morali čimprej dogovoriti, kako nadgraditi zdajšnji informacijski sistem (MI- KULIČ in drugi 1985) oziroma ga spremeniti v PIS in kako ga čim bolje prilagoditi svojim potrebam in potrebam celotne družbe. KAJ JE PIS? PIS ali v originalu GIS (Geographical Information System) se je razvijal vzpo- redno z računalniško grafiko. Široko upora- ben je postajal šele v obdobju zadnjih desetih let, ko so se zmogljivejši računalniki postopno cenili. Najkrajše in v gozdarskem kontekstu povsem ustrezno ga lahko opre- delimo kot računalniški sistem za hranjenje in uporabo podatkov za opis ekosistemov na zemeljski površini (RHIND 1989). Neko- liko daljša je Burroughova definicija (VA- LENZUELA 1988), ki PIS opredeljuje kot niz orodij za zbiranje, hranjenje, priklic, preoblikovanje in prikaz prostorskih podat- kov za določene posebne namene. Zasnovo PIS kaže slika 1. Vidimo, da gre pravzaprav za razplastitev prostorskih po- datkov, ki jih hrani računalnik v grafični in tabelami obliki, ki sta med seboj povezani. Velika prednost PIS-a pred klasično karto- grafijo je, da lahko uporabnik obe obliki podatkov nenehno spreminja, izrisuje ali izpisuje, jih v tabelami obliki statistično obdeluje, predvsem pa, da lahko tvori pre- * Mag. S. G., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. seke dveh ali več plasti in tako pridobi povsem novo informacijo. Velika moč PIS-a je v tem, da si prostor- ske podatke deli več panog. Temeljne po- datke o prostoru, npr. geomorfološke, pod- nebne, podatke o rabah tal, o lastništvu in druge lahko v svoj PIS vgradi vrsta gospo-· darskih panog, ki gospodarijo v nekem prostoru. Vsaka panoga lahko izvedene in v novo kombinacijo križane prostorske in- formacije posreduje drugi in obratno. DAN- GERMOND (1989) ugotavlja, da tako inte- grirane prostorske informacije, ki doslej še nikoli niso bile ali niso mogle biti skupaj, povzročajo multisektorsko in multidiscipli- narno obnašanje, kar lahko vodi do po- membnih racionalizacij. Integracija informacij je zelo pomembna tudi z vidika usklajevanja baz. S prekriva- njem lahko ugotovimo, da dve panogi izbi- rata iste podatke za nek prostor, torej ena od obeh opravlja odvečno delo. Možno je tudi obratno, da se ena panoga zanaša na drugo in tako podatki sploh niso zbrani. S prekrivanjem tudi zlahka ugotovimo, kateri podatki so protislovni, to je taki, ki se na istem mestu izključujejo. ZBIRANJE PODATKOV Prostorski podatki so najdražji del PIS-a. Zbiramo jih lahko z (1) digitalizacija ali skaniranjem že obstoječih kart, (2) s sate- litskimi posnetki, (3) z interpretacijo aerofo- toposnetkov ali (4) terestrično. V zadnjih nekaj letih se je zelo izboljšala ločljivost satelitskih posnetkov, ki je npr. pri SPOT-u v pankromatski tehniki 1 O x 1 o m, v multi- spektralni pa 20 x20 m. še več obeta teh- nika aerofotointerpretacije (HOČEVAR, HLADNIK 1988}, pa tudi zbiranje prostor- skih podatkov na terenu postaja z iznajdba t. i. pathfinderjev, naprav, ki s satelitov v enakomernih časovnih razmikih sprejemajo G. V. 5190 261 •r:.J Relief Podnebje Združba Parcele Sestoj INTEGRACIJA u.. w C( _, m .., w 14 Slika 1 : Zasnova PIS (prirejeno po ESRI, 1989) tridimenzionalne geografske koordinatne podatke, hitrejše in je obenem razmeroma natančno. PROGRAMSKA IN STROJNA OPREMA Programska oprema je bistveni sestavni del PIS-a. Z njo privedemo v računalniški medij prostorske podatke, ki smo jih zbrali z različnimi tehnikami, in jih na različne načine obdelujemo. Podatki so lahko v rastrski ali vektorski obliki. V svetu je zelo prodorna programska oprema ARG/INFO, izdelek firme ESRI (Environmental Systems 262 G. V. 5190 w lN o _, () :l 1- w a:: a:: C/j a:: C( Q w o. N C/j 1 ~ 3 4 5 6 7 Research Institute), ki lahko sprejema po- datke vseh naštetih tehnik, obstajajo pa še mnoge druge. Razen velike kompatibilnosti z drugimi sistemi je odlika ARC/INFO v tem, da omogoča zelo dober kartografski izhod z mednarodno standardiziranimi kar- tografskimi znaki in da je z njo mogoče zelo učinkovito uporabljati digitalni model reliefa, ki smo ga razvili tudi pri nas. Pomembno je, da v določenem prostoru vsi uporabniki uporabljajo isto programsko opremo, zato so v Jugoslaviji ustanovili projekt GIZIS (LONČARIČ 1989), ki naj bi skrbel za to, da bodo prostorski podatki l 1 l j j l med seboj združljivi. GIZIS se je odločil prav za programsko opremo ARG/INFO, ki so jo kupile že nekatere organizacije na Hrvaškem in v Sloveniji. Glede strojne opreme je PIS tudi zelo zahteven. Gradijo jo računalnik, digitalnik in risalnik. Velikost računalnika je odvisna od tega, koliko podatkov želimo obdelovati na enem mestu, tako da je v svetu v rabi cel niz računalnikov, od osebnih do največ­ jih IBM-avih. Običajno uporabljajo eno- ali več-uporabniške grafične postaje, čedalje pogosteje pa tudi osebne računalnike s procesorji 286 in 386. Pri slednjih je po- membno, da morajo biti opremljeni vsaj s 40 MB diski in koprocesorji. Digitalniki mo- rajo biti tako veliki, kot so velike karte, s katerih prenašamo grafične informacije. Najenostavnejši risalniki so peresni, pov- sem profesionalne izdelke pa dobimo z elektrostatičnimi risalniki. Cena slednjih je visoka, vendar pa lahko stroške bistveno zmanjšamo, če uporabljamo usluge specia- liziranih podjetij. UPORABNIKI - PIS TUDI ·v GOZDARSTVU ki nam bo pri gozdnogospodarskih odloči­ tvah omogočala upoštevanje mnogih vidi- kov in optimalno upravljanje vseh, v pro- storu zelo pestro navzočih oblik gozdnega ekosistema. Prostorska podatkovna baza slovenskega gozdarskega PIS-a bi lahko bila takšna, kot jo kaže slika 2, verjetno pa bo še mnogo bolj zapletena. Plasti iz sheme se v času zelo različno spreminjajo. Relief, podnebje (on~9paže­ nost zraka?), tla in potencialna vegetacija so skoraj konstantni, zato zanje velja, da bodo obstajali v PIS-u zelo dolgo, če jih bomo že na začetku dobro opredelili. Neko- liko pogostejši popravki bodo potrebni pri lastniški in morda pri gozdnogospodarski delitvi ter pri gozdnih prometnicah. Najpo- gostejše spremembe pa bodo pri sestojih in s tem tudi pri stanju gospodarskih razre- dov. Pod točko 16 (drugo) iz slike 2je mišljena prostorska ponazoritev gozdnogojitven ih ci- lJev ali smernic gospodarjenja (GAŠPER- SIČ 1989). Ravno tako lahko sem uvrstimo tudi območja enakih sečnih ali spravilnih razmer in druge podatke, pomembne za načrtovanje dela v gozdu. , V zvezi z razumevanjem sheme na sliki L ~~ • ; • , .~. •• •·2 je še pomembno pripomniti, da lahko s V gozdarstvu SloVenije smo 'se implicitno opredelili za sonaravne gospodarjenje z PIS-om tabelarne in grafične podatke zdru- gozdovi, eksplicitno pa za trajnO~ optimalno, žujemo na višjih ravneh hierarhične organi- netvegano in gospodarno rabo gozdnih ras·- ·ziranosti. Tako je PIS sistem, ki ga vsako- tišč ob upoštevanju vseh splošnokoristnih dnevno uporabljamo pri operativnem delu, in obenem sistem, ki po določenih merilih vlog gozda. Prva opredelitev v bistvu pome- zdJuževanja in skupaj z drugimi podatki ni, da mora vrstni red razmišljanja pri opre- n:ioi tudi za upravljanje in oblikovanje gozd- deljevanju biljev gospodarjenja potekati od nogospodarske politike. To je ena izmed narave k uporabniku in ne obratno, ter je bistvenih prednosti PIS pred zdajšnjim go- pomembna dopolnitev druge, jasnejša opredelitve. Iz obeh jasno izhaja, da je zdarskim informacijskim sistemom - GIS (MIKULIČ in drugi 1985), ki je verjetno gospodarjenje z gozdovi zelo kompleksno, zato zanj potrebujemo zelo dober informa- najqQU~i glede na tehnološke zmožnosti v cijski sistem, katerega'temeljje poznavanje polpreteklem obdobju. Zdajšnji GIS je ne- zgradbe, delovanja,.razvojnih teženj in rana po.sredno upor~~en ~e na višjih n.ačn:oval­ .ljivost,. kohkrethih gozdnih ekosistemov. Po- skth .~a~n~h, saJ je njegov~ temeljna rn.for- trebujemo orodje, l skozi okna naših stanovanj; kako ·· dolgo' nismo opazili, da so naše reke po- stale kalne; da moramo nadzorovati hrano, ki jo utegnemo že s polja pobrati zastruplja~ no; da vsak dan merimo zrak, pred katerim naj bi se stari, bolni in otroci zapirali v stanovanja, skratka: samo neverjetni prila- godljivosti človeka se moramo zahvaliti, da še kljubuje mo in ustvarjamo videz zdravega rodu, pri katerem je bolezen izjema, ne pa normalno stanje. Zemlja, voda, zrak, ki so jih že stari Grki imeli za izvorne elemente življenja, so da- nes naša vse večja skrb - kako jih vsaj približati prvotnim vrednostim, če jim že ne moremo povrniti njihove naravne kakovosti. Zavestno, z vsem svojim kolektivnim inte- lektom smo stopili v civilizacijo, ki je postala narava in vse njene izpeljanke po eni strani spomin, ki je še v naši mladosti bil resnič­ nost, in nedosežen ideal, h kateremu vse bolj težimo in je pogoj našega preživetja. Z naravo - to našo skupno dediščino - se nam dogaja tako kot z našim osebnim zdravjem: vse mogoče bolezni jemljemo za normalen pojav, ker trdno zaupamo v zdravljenje, v zdravnike, zdravila, bolnišni- ce. Tako ravnamo tudi z naravo: skrbno preučujemo njene bolezni in jo zdravimo, vendar samo toliko, da iz nje še naprej lahko trgamo več, kot bi nam bila voljna dati. V večni dilemi med biti in imeti, v katero smo ujeti vsi, tudi narodi in civilizacija, bi 270 G. V. 5190 radi v razkošnem obsegu uživali plodove obojega: radi bi bili in radi bi imeli. Kot pravi Internacionala: Bili smo nič, bodimo vse. ln ker biti vse preprosto ni mogoče, je toliko močnejša v nas želja imeti vse. To se zdi dosegljivo. Zato se tej poti ne odrečemo, čeprav modri vedo, da se cilj popotniku odmika, in le redki odkrivajo, da je smisel v potovanju, ne pa v osvojitvi cilja. Danes se skupaj spominjamo dveh po- membnih datumov v naravoslovnem in jav- nem delovanju: stoletnice pragozd nih re- zervatov pri nas in sedemdesetletnice prve, lahko rečemo moderno zasnovane listine o varstvu narave na slovenskem etničnem ozemlju. Takrat, pred sedemdesetimi in sto leti je šlo za upoštevanje narave kot kultur- nega in narodnega spomenika, zdaj se naravovarstveniki trudijo, da bi ohranili na- ravo vsaj na tisti stopnji, ·ki še omogoča življenje. Vsak med nami je že postc:il homo duplex: tehnološki človek in, če naj se pleonastično izrazim, človeški člove!<. V sporu sta narava in civilizacija ali napredek in narava. Reši~ tev je navidez preprosta: vzpostaviti je treba ravnotežje med njima. Vendar tega ni mogoče doseči, dokler ne bo tudi človek našel ravnotežja v samem sebi, notranjega soglasja s samim sabo. Najtežji boj našega dne in najbrž tudi prihodnosti je boj s samimi sabo. Aktivna zavest, ki mora po- stati tudi vest, da je narava dediščina, ki smo jo prejeli od svojih najdražjih in jo bomo svojim najdražjim tudi zapustili. Kakšno? To je zdaj naše hamletovsko vprašanje. Ob misli na naravoslovje in na naravo- slovčevo vlogo v družbi bi parafraziran znano Marksovo misel, češ doslej so filozofi razlagali svet, mi pa ga bomo spremenili. Tokrat gre za obratno logiko: doslej so vsi mogočneži naravo spreminjali, zdaj ji je treba vrniti bistvo. Bodimo ji zvesti, da nas ne bo izdala. Ciril Zlobec r GDK:907.1 O govorici starih bukev kot likovni izraznosti gozdnih veteranov Lado ELERŠEK* Gozdarji se kar pogosto razpišemo o »aktualnih« temah, kot je umiranje gozdov, gozdna ekologija, pridobivanje lesa, goz- dna mehanizacija, ergonomija in podobno. Bolj redko pa pišemo o estetskih vrednotah naših gozdov (o vseh vidikih lepega, pove- zanega z gozdom (1}},- oziroma o lepoti tiste polovice republike, kateri tudi stanov- sko pripadamo." Pri sprehodih na Toško čelo mi je prav vedno pritegnila pozornost skupina debelih bukovih ·veteranov, od katerih so bili posa- mezni »težki« pribl. 10m3• Zato sem o njih tudi napisal ta ))dokument«. Pri besedi veteran najdemo v Verbinče­ vem slovarju (7) razlago: (lat. veteranus iz vetus star) star, odslužen vojak, zlasti vojni borec, star preizkušen bojevnik. Na večje število debelega drevja v naših go-, zdovih naletimo navadno le v težko dostop- nih grapah in v drugih odročnih predelih. Z vidika prirastne vrednosti so to že odsluženi vojaki, ki bi jih bilo treba iz gospodarskih nagibov zamenjati z mlajšim, rastljivejšim drevjem. Glede na pisano zgodovino teh posameznikov, ki so preživeli svoj mlados- tni boj za prostor v gozdu, različne ujme, škodljivce, gozdarske apetite in strupeno industrijsko emisijo, pa jih lahko poimenu- jemo tudi preizkušene bojevnike. Ti odslu- ženi vojaki, ki več ne ustvarjajo novih mate- rialnih dobrin, pa dobijo povsem drug po- men, ko ocenjujemo njihovo estetsko vred- nost. Človek je od nekdaj cenil in negoval tudi estetske vrednote, saj najdemo že v grobiščih naših praprednikov čudovit raz- novrsten nakit. Danes upoštevamo estet- sko vrednost tako rekoč že na vsakem koraku. Tako tudi prodajne cene na trgu ne določa samo njihova uporabna vrednost, * LE., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. ampak tudi njihov videz (design). V promet gredo npr. samo lično izdelane obleke, avtomobili, knjige itd. Seveda pa pri goz- dnem drevju ta zakonitost ni tako preprosta. Značilne in bogate drevesne krošnje ter zanimive debelne krivine, ki jih občuduje estet, imajo v očeh lesnega manipulanta izrazito negativen pomen, saj išče ta čim bolj ravna in drobnovejnata drevesa. Toda svoje kubike lahko ponudi to drevo samo enkrat, svoje estetsko poslanstvo pa oprav- lja že več stoletij! O debelem in opaznem gozdnem drevju smo lahko prebrali že marsikak gozdarski sestavek (6, 5, 2), vendar v njih ni govora · o estetskih danostih tega drevja. Po drugi strani pa lahko naletimo na estetsko doje- Prisvajanje prostora G. V. 5/90 271 manje gozdnih posebnežev pri številnih naših ljudskih in drugih pesnikih in literatih. Ta odnos lahko ponazorijo tile Župančičevi verzi: Hrast, hrast kodrogrivec, kdo lase ti goste mrši, da so kuštravi tako? Ko. govorim? o številnih vlogah gozda, navajamo tudi estetske koristi gozdnega drevja. Estetika zadovoljuje naše kulturne potrebe in nas vodi na višjo raven. Estetske vrednote tega drevja izhajajo iz njegove vizualne in oblikovne izraznosti. Človek kot zgodovinsko, a še bolj kot prazgodovinsko bitje, je bil izrazito navezan na gozdno okolje. Če si ga zamišljamo kot današnjega Pigmejca, potem je prebival le pod dreves- nimi krošnjami ali celo v samih krošnjah. To več stotisoč letno sožitje pa zagotovo nosi svoj zapis tudi v naših genih. Da gozd današnjega človeka - sprehajalca privlači. dokazujejo tudi statistični podatki. Frank- furtski mestni gozd (5000 ha} vsak dan obišče 20-30.000 ljudi. V mestni gozd Kyo- ta, ki je velik le 60 ha, pa zaide letno okoli 5,000.000 ljudi (3). Volk (8} piše, da so nsplošnecc vloge razdeljene na gozdni po- vršini (v Nemčiji) v naslednjih odstotnih deležih: 20% površine ima vodozaščitno vlogo, 18% talnozaščitno vlogo (prepreče­ vanje plazov in zaščita prometnic), 28% je namenjenih zaščiti pred onesnaževanjem okolja (ropot, vpliv na podnebje, olepšanje okolja}, kar 23 °/o pa rekreaciji. Zadovoljstvo številnih gozdnih sprehajal- cev gotovo izpričuje tudi estetsko vrednost gozda. Kot gozdarji pa se moramo zaveda- ti, da obstaja obojestranska povezava: člo­ vekov vpliv na gozd in vpliv gozda na človeka. Pri modernem gospodarjenju, ki je ~tenz~vno. in večnamensko, moramo upo- stevatl tudi estetsko vlogo. Nanjo bi morali gozdarji večkrat opozarjati. Za predstavitveni objekt sem si izbral skupino debelih golovejnatih bukev v med- vegatacijskem času. Torej le ozek segment pestrega gozdnega sveta. Pri klasifikaciji slik, glede na različne ravni gozdne estetike (4), pa lahko te motive razvrstimo v nasled- nje vidne zaznave: - glede na oddaljenost sodijo med prvine in detajle gozda, - prikazana je le ena rastlinska vrsta v · 272 G. V. 5190 svojem zgornjem življesnkem obdobju, - motivi predstavljajo nedotaknjeno nara- vo, posnetki so narejeni pozimi, - s stališča umetnostnega zgodovinarja lahko vidimo v teh posnetkih grafiko, barok itd. ln kakšno je sporočilo teh debelih bukev? Ob starih drevesnih veteranih ostanemo s svojimi Jeti in velikostjo daleč za njimi. To drevje, ki je po oblikah enkratno, obvladuje s svojimi debelimi vejami (ki pa so spet oblikovni unikat) kar zajeten prostor. Na vse strani segajoče veje, s katerimi si prilašča »svobodo«. in prostor pod soncem, P~.spominjajo na hinduističnega boga Šiva, k1 Je obdarjen s številnimi rokami. Funda- mentalno filozofijo in sistem hierarhija, ki jo ponazarja gradnja drevesa, kjer se več vejic združuje v tanjše veje, te v debelejše končno pa vse v eno samo deblo, najdem~ Grafika različno debelih linij tudi pri drugih naravnih tvorbah (npr. vodo- toki). Tako načelo in sistem združevanja uporabljamo tudi v naši družbeni organizira- nosti in pri obvladovanju najrazličnejših mi- selnih ,poq~očij. LITERATURA 1. Anka, B-., 1986. Estetske funkcije gozda. Zbornik s~minarja. VTOZD za gozdarstvo BF, Lju!Sijana,· s. 11 !.22. 2. Eferšek, L., 1985. Mamutovec (Sequoiaden- dron.giganteum (Lindi., Bachh.) tudi pri nas hitro raste. Gozd. vest, Ljubljana, 43, 1, 16-22. 3. Eleršek L., 1987. Gozdna arhitektura in ornamentika. Gozd. vest., Ljubljana, 45, 6, 299- .304. 4. Eleršek, L, 1989. Nekaj misli o estetskem doživljanju gozda. Gozd. vest., Ljubljana, 47, 5, 230-234. 5. Kotar M., 1977. Korenova smreka iz zasav- skega hribovja. Strokovna in znanstvena dela, Ljubljana, 58, s. 29. 6. Sgerm, F., 1971. Debela jelka iz Trnovskega gozda. Ljubljana, BF-JGLG, s. 69. 7. Verbinc. F., 1987. Slovar tujk. Cankarjeva založba, Ljubljana, s. 754. 8. Volk, H., 1989. Auswirkungen des Biotop- schutzes, des Erholung und anderer Schutzauf- gaben auf die Zukunft der Forstbetriebe. Forst und Holz, Hannover, 44, 5, 116-124. Stebri in ploskve Gozdni dinozaver Vse slike: foto Lado Eleršek G. V. S/90 273 GDK: 304 Kineziologija bo služila tudi gozdarjem Vrsto let je bilo v gozdarskih okoljih, kjer poznajo zahteve gozdarskega · d_ela, čutiti potrebo po uporabi: sogobnega zpaoja za razvijanje, krepitev in vzdrževanje psihofi- zične moči gozdarskih delavcev. To je bilo še posebej očitno pri mladih gozdarskih delavcih - gozdarjih, ki so šele začeli delati. Vedeli smo, da morajo poleg ustreznega strokovnega znanja in sodobne delovne opreme pridobiti tudi vedenje o tem, kaj jim bo omogočilo krepiti in vzdrževati psihofi- zične sposobnosti, ker bodo le tako uspe- šno zmogli zahtevno gozdarsko delo. Zato naj bi v učni program šole za gozdarski poklic ·.uvrstili tudi določeno število temu nametiJe)lih ur (70). Za izvedbo programa so s~vaaa, potrebni tudi ustrezni prostori in oprema:sredstva za izgradnjo trim kabi- neta so na pobudo vodstva GŠC Postojna in ·profesorjev za telesno vzgojo prispevali Gozdna gospodarstva Slovenije, Posebna izobraževalna skupnost in Gozdarski šolski center Postojna. Tako smo bili lahko na seji Odbora za varstvo pri delu Splošnega zdru- ženja gozdarstva Slovenije v začetku sep- tembra prejšnjega leta priča odprtju trim kabineta v GŠC Postojna. Kabinet je ob tej priložnosti predstavil tovariš Bernard Ur- bančič, profesor telesne vzgoje na GŠC Postojna. Po njegovih besedah je to po- membna sodobna pridobitev za popolno usposabljanje učencev - gozdarjev in ima dolgoročno in preventivno vlogo. Zasnovan je tako, da omogoča enkratno vadbo sku- pini 12-14 učencev. Namenjen je pred- vsem učencem - gdzdarjem, vendar ga bodo lahko s pridom uporabljali tudi učenci - gozdarski tehniki, pa tudi tisti učitelji kolektiva, ki potrebujejo ustrezno psihofi- zično kondicijo. Oprema je sodobna. Se- stavljajo jo: 1. uteži z različno dolgimi ročkami, ena izmed njih ustreza tudi olimpijskim zahte- vam; 2. dve vlečni napravi (najbolj značilni za vadbo bodočega gozdarja}; 3. vzmeti za raztezanje in vzmeti za posnemanje teka navkreber; 274 G. V. 5190 4. večnamenska klop (za vadbo z utežmi za vse mišične skupine ob različnih obre- menitvah - 5 do 80 kg}; 5. joptrim - naprava za krepitev mišic rok in nog; 6. trimlet naprava za krepitev trebu- šnega steznika in hrbta; 7. kettler - vlečna naprava, podobna joptrimu, le da so tu obremenitve večje, ker jih povečujemo z vzmetmi; 8. kotiček z drobnim orodjem: - različne manjše uteži {3 do 8 kg}, - kolebnice, - obremenilni obroči, - vzmeti z ročaji, - težke žoge, - kolo spretnosti, - ročke za stojo in ostale gimnastične vaje; 9. ergometer; 1 O. naprava za meritve, ki jih lahko upo- rabljamo po vsaki vadbi: - po vadbi ob določenem času, - po vadbi po določenem času; 11. letvenica z mostnicama in name- ščeno uro. Trim kabinet je sestavljen iz štirih seg- mentov: A - segment dela z utežmi z uporabo večnamenske klopi; 8- segment drobnega orodja, v katerega se vključujejo tudi naprave trimlet, joptrim, kettler; C- bazični segment: - letvenica z mostnicama, - vlečni napravi, - trimlet, - uteži z dolgimi ročkami; D - segment z napravami za meritve: - višinomer, - tehtnica, - dinamometer, - spirometer, - kaliper, - ergometer (kot vadbena in kot merilna naprava), - naprava za razteznost (klopca za pred- klon). Vadbo lahko spremljamo s kasetofonom ali metronomom, ki vadbi zagotavlja dolo- čen ritem. Pri tako oblikovanem trim kabinetu je mogoče zagotoviti načrtovano, usmerjeno, vodeno in nadzorovano vadbo. Upošteva- STROKOVNA SREČANJA GDK: 907.2 nje razvojne stopnje učencev preprečuje, da bi prišlo do poškodb trajnega značaja in deformacij v razvoju in rasti. Tako obliko- vana vadba omogoča ustvarjanje in raivoj dinamične moči, kakršna je potrebna v našem poklicu. Pavle Kumer Sklepi seminarja »Rekreacijska vloga gozda« Gozdarski oddelek Biotehniške fakultete v Ljubljani je 1. in 2. marca 1990 na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije priredil seminar z naslovom: »Rekreacijska vloga gozda«. Na seminarju je bilo 98 udeležencev iz najrazličnejših strok. Tudi v referatnem delu so poleg gozdarjev s svojimi pogledi na turistično-rekreativno vlogo gozda nastopili predstavniki različnih področij, kot so: etno- Jogija, psihologija, turizem, geografija, lov- stvo, krajinska arhitektura in biologija. Po- danih je bilo tudi 14 krajših poročil o tem, kolikšno pozornost posvečajo turistično re- kreativni vlogi gozda po posameznih gozd- nih gospodarstvih. Ob seminarju je izšel tudi zbornik »Re- kreacijska vloga gozda«, v katerem so predstavljeni vsi referatni prispevki -skupaj s kratko analizo današnjega stanja razvito- sti rekreacijske vloge gozda pri nas. Za oblikovanje zaključkov seminarja je bila v zaključnem delu soglasno imenovana redakcijska skupina v sestavi: Janez Gre- gori, Matjaž Jeršič, Igor Malič, Stank~ Ple- terski, Janez Pogačnik, Dušan Robič, Zivan Veselič, Danica Zorko, Ivan žonta in Bošt- jan Anko. Skupina je iz 15 referatnih, 14 koreferat- nih in nad 70 diskusijskih prispevkov po- vzela naslednje sklepe, ki naj bi v prihodnje usmerjali gozdarsko delo na tem področju: 1. Med kulturno pogojenimi vlogami go- zda ima rekreacijska posebno mesto, ki ga je mogoče primerjati z m_estom varovalne vloge med okoljetvornimi. vlogami gozda. To mesto ji zagotavljajo sorazmerno dolga tradicija, velika razširjenost pojava rekrea- cije v gozdu in mnogovrstnost oblik rekrea- cije, ki vodijo v komplementarno dopolnje- vanje z drugimi vlogami {npr. estetsko, higiensko-zdravstveno, dediščinsko-var­ stveno, poučno ... ) gozda. 2. Rekreacija v gozdu odseva človekov odnos do gozda; enako lahko predpostav- ljamo, da je preko rekreacije mogoče {so)oblikovati tudi človekov odnos do go- zda. Razvijanje rekreacijske vloge je v bi- stvu kulturno poslanstvo, hkrati pa pomem- bno področje stikov z javnostjo, ki bodo v novih pogojih življenja in dela za gozdarsko stroko izjemnega pomena. 3. Bežna analiza opravljenega dela opo- zarja na pomanjkanje usklajenega delova- nja stroke na tem področju, na velike razlike med posameznimi gozdnogospodarskimi območji, predvsem pa, da je to delo - ob znatnih vlaganjih - marsikje dokaj nenačrt­ no in prepuščeno zgolj dobri volji in delav- nosti posameznikov. 4. Zaradi svoje razpoložljivosti, neza- htevnosti in množičnosti je rekreacija v gozdu pomembna sestavina kakovosti na- šega življenja. Zato je njeno razvijanje po- membna naloga in poslanstvo tudi za go- zdarstvo. G. V. 5190 275 5. Mnoge oblike rekreacije predstavljajo v gozdu tujke, ki prekomerno obremenjujejo rastlinsko in živalsko skupnost gozda, lahko pa so tudi med seboj neskladne ali se celo izključujejo. 6. Gozdarstvo naj si prizadeva aktivno razvijati in pospeševati gozdnemu okolju prijazne oblike rekreacije. Gozd naj ostane oaza sprostitve, prostor nadzorovane in skrbno vodene rekreacije za tiste, ki znajo ceniti njegove vrednote. 7. Gozd je tudi pomemben vir za razvija- nje turizma. Glede na različne cilje, udele- žence. načine razvijanja itd. je treba turi- stično vlogo gozda ločiti od rekreacijske. 8. Razvijanje gozda kot turističnega vira naj poteka v tesnem sodelovanju gozdar- stva in turizma -ob upoštevanju strokovnih izhodišč, ob spoštovanju gozda in ob čistih gospodarskih računih. 9. Sodobni turistični in rekreacijski motivi so lahko pomemben dejavnik preobrazbe prostora, zato jih je treba upoštevati pri načrtovanju z gozdnim in gozdnatim prosto- rom. '1 O. Temeljito načrtovanje rekreacijske in turistične vloge gozda je osnova za načrtno in enotnejše gospodarjenje zanjo. 11. Glede na kulturno pogojenost turi- stične in rekreativna vloge so ustrezni rezul- tati tujih raziskav za nas uporabni le v omejenem obsegu. Zato predlagamo, da se pri IGLG in/ali Gozdarskem oddelku BF ustanovi stalna delovna skupina, ki se bo ukvarjala s praktičnimi in teoretičnimi pro- blemi turistične in rekreacijske vloge. Tak IZ TUJEGA TISKA GDK: 181.9(048.1) Rastline z okusom po soli Amie Charnoch: Plants with a taste for salt. New Scientist. 3. dec. '1988. Ameriški biolog trdi, da lahko slana ob- morska prostranstva v Združenih Arabskih emiratih postanejo velike kmetijske farme. 276 G. V. 5190 predlog je bil podan že leta 1969 na podob- nem seminarju v Dolenjskih Toplicah in taki delovni odseki navsezadnje obstajajo pri večini pomembnejših izobraževalno-razi- skovalnih centrov v deželah z razvitim goz- darstvom. '12. Opraviti je treba celovito ovrednote- nje prostora (s krajinskim načrtom) za zava- rovanje naravnih potencialov, pomembnih za prihodnji razvoj rekreacije in turizma. 13. Napraviti je treba analizo že načrto­ vanih območij za rekreacijo in razvoj turiz- ma. ugotoviti pomanjkljivosti in oblikovati trdnejša izhodišča za načrtovanje in plani- ranje rekreacije in turizma v gozdnem pro- storu. '14. Oblikovati je treba dolgoročni razi- skovalni program v interdisciplinarnem so- delovanju s področji. ki zadevajo: - doživljajsko-vedenjsko komponento rekreacije v gozdu, - ekonomske vidike rekreacije v gozdu, - pravne vidike rekreacije v gozdu. Posebno pozornost bo v okviru tega raziskovalnega programa treba posvetiti tudi (rekreacijski) javnosti- njenim pričako­ vanjem in zahtevam, njenem ozaveščanju in izobraževanju, sodobnim načinom komu- niciranja in dela z njo itd. Delo pri razvijanju rekreacije in turizma v gozdu lahko postane pomembno preizkusno področje povečane odzivnosti gozdarstva na zahteve sedanje in prihodnje družbe. Komisija za sklepe seminarja Hipotezo utemeljuje s poskusom vzgoje trave Salicornia. Salicornia je trava iz rodu Chenopodia- ceae, ki raste na slanih podlogah ob obalah Evrope in Azije. Rastlina ima močno steblo, drobne liste in majhen cvet. Steblo raste v vozlih, iz katerih se razrašča in daje rastlini značilno obliko. Salicornia potrebuje za rast 7 mesecev. Setev je decembra in žetev r julija. Namakanje opravijo z morsko vodo in to na podlogah, ki vsebujejo 30% soli in so do sedaj veljale za sterilne. Salicornia ~ot halophyta takšne razmere prenese. Sa- licornijo se uporablja za prehrano govedi in je kot hranilo enakovredna običajnim vrstam sena. Poskus širijo tudi na prehrano ovac. Biologi trdijo, da z enim hektarjem salicornije prehranimo 20 glav ovac. Ena vrsta te trave je v Britaniji pogosta na jedilniku. S križanjem različnih vrst tega rodu trav iz raznih slanih predelov sveta so razisko- valci dobili klon SOS-7. Poskusi z novim klonom salicornije dajejo zanimive rezultate. SOS-7 vsebuje 1 O do 12% beljakovin in olja. Zato je lahko rastli na uporabna tudi za proizvodnjo olja, saj daje na enoto teže 8 % več olja kot soja. S preostankom je primerno krmiti živino. V Emiratih seno za prehrano živine uva- . žajo in zato visoka cena omejuje proizvod- njo govedi. Lastna proizvodnja SOS-7 bi lahko bi- stveno spremenila tradicionalno kmetijstvo in oblikovala ekonomično živinorejo. ln to celo na površinah, ki so doslej veljale za neplodne. Prehrambeni poskusi s SOS-7 in dvema GDK: 624 tradicionalnima vrstama sena niso pokazali razlik v teži živine. SOS-7 preskušajo tudi v obmorskih puš- čavah. Seveda je potrebno črpanje večjih količin morske vode, toda celoten račun je v prid SOS-7 . .. Za konec velja povedati, da salicornia ni nikakršna nadvrsta. Vrsta je vnešena v nov habitat, podvržena nepoznanim boleznim in insektom, proti katerim ni odporna. Šele po tisoč letih bomo lahko trdili, da se je vrsta udomačila. Črpanje morske vode ima za posledico kopičenje soli na površini, kar sili proizvajalca v vsepogostejša spiranja. Povečevanje čred živine lahko povzroči nepovratne degradacijske procese v lokal- nih okoljih. Kljub temu je vrsta trenutno· zmagovalec. * * * Pestrost narave, različnost živih bitij, rast- lin in živali, glede njihovih življenjskih potreb je človek že od nekdaj s pridom izkoriščal. Tudi gozdarjem je pestrost gozda v veliko ·oporo. Premalo jo cenimo. Mladen Prebevšek Ali smo na pragu revolucionarnih odkritij? To vprašanje se nam zastavlja ob prebi- ranju članka z naslovom A new science of complexity avtorja Pavla Daviesa, profe- sorja teoretične fizike na Univerzi v New- castlu, ki je bil objavljen v reviji New Scien- tist 26. novembra 1988. Za moderno fiziko pravijo, da ima dve meji: zgornjo, ki jo imenujejo mejo zelo velikega (kozmologija), in spodnjo, ki jo imenujejo mejo zelo majhnega (fizika delav- cev). V zadnjem času pa je č'edalje več tistih, ki trdijo, da obstaja še tretja enako- vredna meja, meja zelo kompleksnega. Kompleksnost je značilnost vseh živih organizmov, pa tudi neživega sveta (turbu- lentni tok, termodinamični procesi ipd.). že od nekdaj so skušali te pojave opisovati matematično, vendar so imeli pri tem šte~ vilne težave, saj je tako mogoče opisati le neznaten delež medsebojne odvisnosti opazovanih parametrov. če smo hoteli le za malenkost povečati natančnost, se je matematični opis v večini primerov zelo zapletel. Nekako sprijaznili smo se z mislijo, da zapleteni procesi zahtevajo še bolj za:- pleten matematični opis. Zdaj pa smo nena- doma prišli do spoznanja, da pogostokrat za nas nepredvidljivo obnaš~nje živega organizma ali naraven pojav' uravnavajo morda le razmeroma preproste zakonitosti G. V. 5/90 277 - podobno kot lahko ne preveč zapleten računalniški program opravlja izredno ve~ liko število najrazličnejših operacij, ki se med seboj na različne načine povezujejo. Kot primer navaja pisec nihalo, ki je odvisno le od manjšega števila dejavnikov, vendar ima lahko neverjetno veliko število možnih stanj. Do enakih ugotovitev prihajajo pri študiju kaosa. Z napredkom računalništva in poznava- njem programiranja je mogoče primerjati in najti stične točke med delovanjem računal~ nika in kompleksnimi procesi v naravi. Tako skoraj že lahko potrdimo domnevo o ))pro- gramih« v naravi, ki uravnavajo po naši presoji »kaotične(< pojave. Zaradi izrednega števila možnih stanj, ki jih s sedaj znanimi matematičnimi modeli ne moremo zadovo- l}ivo opisati in ne najdemo v njih neke zakonitosti, smo jih imenovali kaotične, to- rej takšne, ki po našem mnenju ne '{Sebu- jejo nikakršnih predvidljivih stanj. Ce pa pomislimo, da je vse dogajanje okoli nas le neskončna in med seboj prepletajoča se množica zaporedij vzrokov in natančno opredeljivih posledic, lahko upravičeno po- dvomimo o takšnem kaosu, kot smo si ga predstavljali do sedaj. Kot potrditev te teže lahko navedemo število 1r, z. neskončnim številom decimalk, ki si sledijo na videz slučajno, se ne ponavljajo, njihovega zapo- redja pa ni mogoče opisati z nobenim znanim zaporedjem. Pa vendar ga lahko izračunamo z razmeroma preprostim alga- ritmom, ki bo vedno dal enak rezultat ozi- roma enako neskončno zapor~dje števil. V članku je navedenih še nekaj primerov in poskusov opisa oziroma vrednotenja al~ goritmov in množine podatkov, ki jih vsebu- jejo, vendar so to za sedaj šele prvi koraki k popolnejšemu razumevanju sveta okoli nas. Ker smo šele na začetku tovrstnih razi- skovanj, lahko v prihodnosti pričakujemo poleg današnjih matematičnih opisov nov način opisovanja dogajanj v naravi, in sicer 278 G. v._ 5190 v obliki algoritmov- podobno kot jih upor~b­ ljamo že danes pri računalniških programih. čeprav avtor predvideva koristno upo- rabo tudi v neživi naravi, si od novega načina opisovanja največ lahko obetamo ravno v biologiji in seveda gozdarstvu kot njenem delu. že razmeroma zgodaj, kmalu po na- stanku gozdarstva kot znanstvene discipli- ne smo se srečali s težavami pri matema- tič~emu opisu dogajanj v gozdu. Matemati- ka, številke, grafikoni· in razvoJ· verjetnost- nega računa ter statistike so skušali poleg čim natančnejših opisov tudi čim bolj izklju- čiti subjektivni vpliv človeka, ki je zmotljiv in kot tak vir raznih napak. Vendar smo s tem nehote mnogokrat izločili tudi naravo, ki smo jo hoteli opisati. Narava se eno- stavno ni hotela vključiti v lepe zvezne krivulje, zaporedja in odvisnosti in je delala po svoje. Čeprav lahko izračunamo, kolik- šen delež odstopanj pri določenem tvega- nju smo z matematično analizo pojasnili, pa je ta delež nemalokrat tako majhen, da podvomimo vsaj o ustreznosti matematič­ nega kvantificiranja določenih procesov v gozdu. Pretirano zanašanje na številke je pogo- stokrat pripeljalo do nesmislov in posiljeva- nja gozda, ko smo skušali njegovo strukturo po vsej sili prilagoditi izračunanim števil- čnim vrednostim, potem pa smo še z izjem- nimi vlaganji energije skušali vzdrževati to vsiljeno stanje. Marsikje so posledice tega početja vidne še danes ali pa še danes delamo tako. če bomo dobili novo orodje v obliki algoritmov, bomo morda lahko zadovoljivo pojasnili )) muhasto« naravo našega gozda in se z njim lažje pogovorili. Da se moramo, če hočemo uspešno delati, prilagoditi na· ravi in ji ne ukazovati, smo že spoznali. Nestrpno pa pričakujemo nova spoznanja, da popravimo to, kar smo v preteklosti nehote delali narobe. Samo Dečman KNJIŽEVNOST GDK: 116.2:(497.1 Kras) Ognjen Bo na cci: Karst Hydrology With Special Reference to the Dinaric Karst Springer Series in Physical Environment, 2, Springer~Verlag Berlin, Heidelberg, New York, London, Paris, Tokio, 1987, strani 184 s 119 slikami Springerjevo serijo za fizično okolje ureja znani geoekolog prof. D. Barsch iz Heidel- berga v sodelovanju s triintrideseti mi ugled- nimi strokovnjaki z vsega sveta, med njimi je tudi prof. l. Gams iz Ljubljane. V drugi knjigi te zbirke je izšel zanimiv prispevek jugoslovanskega hidrotehnika o splošnih hidroloških značilnostih krasa, še posebej dinarskega. ki sta mu namenjeni kar dve treyini knjige. Zivljenski pogoji za človeka na krasu niso posebno ugodni. Prepustna kraška ob- močja so suha in neugodna za naselitev kljub obilici padavin, ki hitro poniknejo v podzemlje. Izrednim jesenskim in zimskim padavinam sledijo poplave rodovitnih polj in dolin, ki trajajo tudi do šest mesecev in več, ko se vode umaknejo, pa takoj sledi sušna doba. Ker so tla na poljih rodovitna, bi z uravnanim vodnim režimom lahko bi- stveno izboljšali poljedeljstvo. Izkušnje pa kažejo, da dosedanji posegi v vodni režim še zdaleč niso optimalni. Koristi, ki izvirajo iz posegov na enem območju, so pogosto manjše od škode, ki je s tem povzročena drugod. Življenjske potrebe silijo k prouče­ vanju naravnih virov, zato zanimanje za hidrološke raziskave povsod narašča. Kras je zelo heterogeno okolje, za pojas- nitev razmer so potrebne številne meritve in opazovanja različnih pojavov od vodne gladine, pretoka, hitrosti, kemične sestave, temperature, količine plavja, vrste mikroor- ganizmov v vodi itd. Ker hoče pisec pred- vsem opredeliti količinsko razmerje med površinskimi in podzemeljskimi vodami na krasu, so predmet razprave načela pretaka- nja vode, ne pa kraški pojavi in njihova razvrstitev z geološkega in geomorfolo- škega vidika. O. Bonaccl, profesor na Gradbeni fakul- teti v Splitu, zelo pregledno ponazarja splošna načela kraške hidrologije s pr:imeri z Dalmatinskega krasa, povzema pa tudi spoznanje krasoslovcev od drugod. Knjiga naj bi bila ·nekakšna spodbuaa drugim stro- kovnjakom geologom, hidr.ogeologom, geo- morfologom, geografom, geofizikom, me- teorologom. ekblogom, gradbenikom, goz- darjem in agronomom za sodelovanje in poglobljeno proučevanje kraških predelov, saj bo, po mnenju avtorja, le sodelovanje raznih strokovnjakov omogočilo optimalno izrabo kraških voda in njihovo ohranitev bodočim generacijam. . . Vsebina je razdeljena na devet poglavij, vsako pa še na nekaj podpoglavij. Po splošni definiciji krasa so v uvodu oprede~ ljene temeljne zakonitosti zakrasevarija, ne- kaj pa je tudi podatkov o razširjenosti krasa po svetu, še posebej v Jugoslaviji, kjer so se z J. Cvijicem začele prve naprtne teore- tične in praktične raziskave ·krasa. Avtor meni, da je kraška hidrologija še mlada disciplina, prej vključena v druge vede, zdaj pa se vse bolj samostojno razvija. V drugem poglavju z naslovom kraška terminologija in definicije so prikazani osnovni pogledi na pretakanje vode v krasu, navedeni so naj- pomembnejši hidrološki pojmi in kraški po- javi po klasičnem vzorcu od škrapelj do kraških polj in jam. Sledi poglavje o načelih kraškega podzemeljskega pretakanje, kjer so splošne oznake prevzete po britanskih, francoskih in ameriških krasoslovcih, nekaj primerov pa je vzetih tudi iz jugoslovanskih in celo slovenskih virov. Obravnavani so problemi splošne cirkulacije na kraškem površju, v talni odeji in v subkutani, epikra- ški ali vadozni coni. V tem poglavju so nanizani tudi izsledki večletnega proučeva­ nja prenikanja vode v slovenskih jamah. Obravnavani sta še globina zakrasevanja ter kapacitete kraških vodonosnikov. Sled- G. V. 5190 279 njo je mogoče opredeliti s poroznostjo in prepustnostjo, pa tudi recesijsko krivuljo. Najobsežnejše, četrto poglavje je name- 'njeno kraškim izvirom, njihovi splošni oznaki in hidrološki razvrstitvi glede na izdatnost, trajnost in lego. Sledi analiza hidrogramov in pretočnih krivulj izvirov, pri- kazani so tipi zaledij izvirov po razmerju med površinskim in hidrološkim ali podze- meljskim zaledjem. Posebej so obravna- vani obmorski izviri z zaslanjeno ali bra- kično vodo. Peto poglavje je namenjeno hidrološki vlogi ponorov in določanju nji- hove požiralne zmogljivosti. Ta problema- tika je tesno povezana s prizadevanji za odpravo poplav na poljih. Naslednje poglav- je osvetljuje problematiko površinskih tokov na krasu, razmerje med površinskimi in podzemeljskimi vodami ter vodni režim kra- ških rek, ki izgubljajo vodo v površinskih kraških strugah. Posebej so obravnavani problemi vodne bilance kraških polj, pa tudi temperaturnemu režimu kraških voda je namenjeno krajše poglavje. V sklepnem delu obravnava avtor različne človekove vplive na vodni režim kraških predelov. V tem poglavju je zbranih največ primerov z jugoslovanskega krasa in iz Dalmacije, kjer je avtor največ raziskoval. Navedeni so primeri uspešno zgrajenih akumulacij na Trebišnjici, Cetini in drugod, pa tudi pri- prave za gradnjo na Krki pri Šibeniku in za t~ajnejšo ojezeritev Cerkniškega polja. Na- kazana so prizadevanja za povečanje zmogljivosti kraških odvodnikov v Konavlju in pri Vrgorcu ob Neretvi. Nanizani so problemi površinskih hidromelioracij in raz- nih posegov v kraško taJno vodo, kjer so možnosti za trajno črpanje omejene. Velika pozornost je namenjena izkoriščanju kra- ških izvirov in metodam zajemanja obmor- skih brakičnih izvirov. Najobsežnejše je vsekakor poglavje o kraških izvirih, ki so najprimernejši za zaje- manje, sledijo poglavja o načelih vodnega pretakanje v krasu in o človekovih vplivih na vodni režim. Obsegu poglavij je prilago- jeno tudi število ilustracij. Izmed 119 slik je le 13 fotografij, sicer pa je največ izvirnih avtorjevih skic z raziskovanega območja v Dalmaciji (45) ali njegovi~) prikazov splošnih hidroloških značilnosti (40). Iz tujih virov jih 280 G. V. 5190 je povzetih 17, iz jugoslovanskih virov pa 14, od tega 5 iz slovenskih razprav. Zaradi nazornosti so nekateri zapletani hidrološki kraški problemi precej poeno- stavljeni. V splošnem poenostavitve dobro učinkujejo, ponekod pa pogrešamo vsaj kratko opozorilo na siceršnjo zapletenost prikazanega primera. Pisec se sicer zaveda pomanjkljivosti, ki izhajajo iz enostranske hidrološke obravnave krasa, zato večkrat opozarja na potrebo po interdisciplinarnih raziskavah. Lepo urejeno in opremljeno delo je napisano jasno in zavzeto, name- njeno je širšemu krogu strokovnjakov. Avtor sproti opozarja na odprta vprašanja in opo- zarja na nepremišljene posege v kras brez načrtnih interdisciplinarnih raziskav. Prou- čevanje posameznih hidroloških parame- trov je namenjeno predvsem praktičnim inženirskim potrebam pri snovanju in izva~ janju učinkovitih ukrepov za izkoriščanje kraških voda in uravnavanje njihovega reži- ma. Povsem neobdelana je ekološka pro~ blematika, ki je po avtorju lahko resnejša, nevarnejše in grozljivejša za človeka od samih hidrotehničnih posegov. Z gozdarskega vidika je zanimivo zlasti pretakanje v površinski in subkutani coni po kritega krasa. Razlika med golim in pokri- tim krasom je le v hitrosti in deležu infiltra- cije, v drugih hidroloških značilnostih pa se ta dva tipa ne razlikujeta. V poRritem krasu je infiltracija odvisna od debeline in prepust- nosti pokrova, šele ko pride voda skozi tla se začne pravi kraški odtok. Čeprav se v knjigi avtor ne ukvarja s kemično sestavo vode, meni, da imajo kemične analize izre- den pomen pri študiju vertikalnega pronica- nja. * * ... Brez vode ni življenja in tudi ne gozda. Zato je tudi kraška hidrologija za nas vse zanimiva, tudi če ne živimo ravno na krasu. Knjigo dobimo v Gozdarski knjižnici v Ljubljani. dr. Peter Habič (SAZU~ Postojna) PROSPEKT O SLOVENSKIH GOZDOVIH IN GOZDARSTVU Izšel bo dve leti napovedovani prospekt o slovenskih gozdovih in gozdarstvu. SLOVENIJA BREZ GOZDA? OBUP 1 Sodoben pogled na gozd, utemeljen na ekosistemski podlagi. Primerjave z evropskimi deželami in s svetom. Preko tri tisoč strokovnih podatkov. Privlačne grafične in slikovne razlage. Uporabljena je najnovejša strokovna literatura. Prvič vse najvažnejše o gozdovih v Sloveniji na enem mestu. SLOVENIJA BREZ GOZDA? OBUP! Evropski grafični rez in format. Združene so vse izkušnje iz evropskih gozd nih prospektov. SLOVENIJA BREZ GOZDA? OBUP! Vse o slovenskih gozdovih. Prospekt je primeren za neuke in strokovnjake. Primeren je za tiste, ki jim je treba dopove- dati, da brez gozdov v Sloveniji še megle ne bi bilo. Primeren je tudi za tiste, ki jim že izbrana fotografija naše krajine pomaga k prijaznejšemu dnevu. Primeren je za darilo vsako- mur ob vsaki priložnosti. NE, SLOVENIJE NE MOREMO PUSTITI BREZ GOZDA! Večnost mu dajejo ljudje. Eden je Tugomir Cajnko, ki mu prospekt posvečamo. GOZDARSKA ZALOŽBA