RADIO
106.9 in 94.8 MHz
www. infoburja.si

je zgornjevipavski časnik



Ajdovščina • 12 februar 2010 • številka 94
8100 izvodov
cena 0,00 €
»Sneg ne pada, da pobeli breg, ampak da zveri v njem pustijo sledi.« Se še spomnite teh besed, ki so takrat, ko je bila ranjka Juga že skoraj na parah, odmevale tam doli iz Belega grada, »kjer Donava bistri pridruži se Savi«. Ob stotisočih mitingašev je ta, v osnovi črnogorski pregovor, deloval moreče, grozeče, sovražno ... Priznati moram, da se mi danes, po več kot dvajsetih letih, ne zdi več tako strašljiv. Tudi v neizmerno bogati (in seveda premalo cenjeni) zakladnici slovenskih rekov bi našel vs'ajtri s podobnim sporočilom!
1>ravo nasprotje temu je seveda tra-dicija maškarad, s katero je človek že/el svojo, zaradi zakonov, morale in etike potlačeno nrav, osvoboditi vsakdanje krinke in ji vsaj za nekaj časa dati prosto pot. Kako noro - eno masko zamenjati z drugo! V Benetkah, mestu greha, kot so nekoč poimenovali, menda na kraškem hrastu temelječo kulturo, so maske uporabljali tudi po več mesecev v letu in jih zato prignali do točke (stran 19), ko nimajo več prav veliko skupnega z našimi laufarji in kurenti.
Pust se časovno večkrat križa s slovenskim kulturnim praznikom. Alfa in omega ajdovske kulture je menda za slavnostno govornico na osrednji občinski proslavi določil ravnateljico šturske šole. Pa je, spet menda, pozvonil njegov nadrejeni, ker naj bi mu še vedno odzvanjali zvoki angleških pesmi in spontani aplavz publike, prav na račun neke njegove okrožnice. In je Avo zamenjala Ada, pravzaprav je ravnateljici Avi pripadel program, lutkarici Adi pa govor. Tudi prav, saj vendar pišemo Klemenčičevo leto (stran 15).
Leto Klemenčiču, dneve pa Terčelju (stran 17)! Je pa na njih presenetil dr. teologije Primož Krečič, doma iz Vrhpolja, s tezo o tretjem barbarstvu. Prvo in drugo, namreč fašizem in komunizem, sta, tako Krečič, prava vajenca v primerjavi s tretjim, najhujšim — kapitalizmom (in potrošništvom). To pa zato, ker je bil sovražnik v prvem in drugem" primeru znan, danes pa je menda neznan (kaj ima pri tem Terčelj?). Kdo bi razumel doktorsko logiko! Če so fašizem furali fašisti, komunizem komunisti, so po mojem nosilci kapitalizma kapitalisti. Sam jih kar nekaj poznam, še kakšen deci spijem kdaj na njihov račun. Celo veliki gromovnik proti kapitalizmu prijateljuje z njim(i). Le da je zgolj marioneta. Pa smo spet pri prvem slovenskem lutkarju Klemenčiču iz Šturij. Aja, in zakaj že pade sneg?
Edvard Pelicon
En Filip je zmagal.
stran 18
drugi še bo?!
stran 17
Zdravljica v grbu.
stran 8
maske so tu!
stran 19
dogodki
Nadaljevanje akcije za enotno embalažo za sadje - povabilo sadjarjem
Na pobudo Komisije za kmetijstvo Občine Ajdovščina in posameznih sadjarjev je bila v lanskem letu koncipirana in oblikovana enotna embalaža za sadjarje iz ajdovske in vipavske občine.
Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov.
Razvojna agencija ROD
• Storitve podjetniški
■	Vavčerski sistem S'
■	informacija o domačih i
ga centra VEM Ajdovščina eiovanja
čih in tujih javnih razpisih
■	informacije o nacionalnih in evropskih razvojnih programih ter finančnih spodbudah
■	Status regionalne razvojne agencije Severne Primorske {Goriške statistične regije)
lede na zelo pozitiven odziv prve-VJga dela akcije, v kateri smo oddali prek 40.000 nizkih platojev, in veliko zanimanje sadjarjev tudi za visoke platoje, smo se odločili akcijo ponoviti oz. nadaljevati in omogočiti tudi nakup visokih platojev.
Cena nizkega platoja za sadje bo 0,2550 € (brez DDV) oz. 0,306 € (z DDV), od tega bo sadjar prispeval ok. 15 centov za plato, razliko bo sofinancirala Občina Ajdovščina.
Cena visokega platoja bo predvidoma 0,4520 € (brez DDV) oz. 0,543 € (z DDV), od tega bo sadjar prispeval ok. 28 centov za plato, razliko bo sofinancirala Občina Ajdovščina.
Osnovni tehnični podatki o platoju: SONČNO nizek plato za sadje Dimenzije zloženega platoja: dolžina 500 mm, širina 300 mm, višina 90 mm Material: neimpregniran valivt karton (zunanja stran bele barve, notranja natur)
Fdmino sonce obsijalo Julijo
Lokavec, 2. februarja - Ob petju okteta Castrum so odprli č' novljen market Julija, ki ga je v upravljanje prevzelo vipaJ^0 podjetje Farna.
SP
-
FAMA MABKET^ff
Barva potiska: oranžna Enostavno ročno zlaganje, 800 platojev na paleto, vez po 25 kosov SONČNO visok plato za sadje Dimenzije zloženega platoja: dolžina 500 mm, širina 300 mm, višina 170 mm
Material: neimpregniran valivt karton (zunanja stran bele barve, notranja natur)
Barva potiska: oranžna Enostavno ročno zlaganje, 400 platojev na paleto, vez po 25 kosov Število potrebnih platojev nam lahko sporočite na tel. št. 05/365 36 00, na elektronski naslov ra.rod@siol.net, osebno ali pisno na naslov: Razvojna agencija ROD, Gregorčičeva ulica 020, 5270 Ajdovščina, najkasneje do ponedeljka, 22. februarja 2010.
Razvojna agencija ROD
T ani je Farna odprla pet trgovin, _L_ypo napovedi • direktorja Farne Aleksandra Lemuta jih bo pet tudi letos. Naslednjega dne so odprli še trgovino v Vremskem Britofu. In kako jim je, kot edinemu trgovču na tem območju uspelo obstati v konkurenci velikih verig? »Ker smo pridni in skromni! Vse, kar v stočlanskem kolektivu Farne zaslužimo, vložimo v širitev podjetja. Na srečo nam ni bilo potrebno zapreti še nobene trgovine,«
evrov.	v uokuvcu ki
s tisoč prebivalci za svojo v -oskrbo vsekakor potrebuje fn je tudi za Gorjane, ki Se s služu jo domov), ni potreboval večiil gov, tako da so za prenovo notn le 15.000 evrov. V marketi zdaj zaposlene tri prodajalke
100 % Fructal Selection
Ajdovščina, 10. februarja - Fructal v svoji ponudbi predstavlja novo kategorijo sokov na slovenskem trgu - Fructal Selection. Selection je 100 - odstotni sok, narejen le iz sveže stisnjenega sadja.
TThuctalovi Selection sokovi so na-_T menjeni vsem, ki se zavedajo pomembnosti uživanja kakovostnih izdelkov. Preneseni iz narave so na voljo v treh okusih: Costa Rica ananas, Brasil pomaranča in Mediterannean bela grenivka.
Fructalovemu drevesu blagovnih znamk se je torej pridružil Selection, najboljši sok, stisnjen iz izbranih in svežih sadežev, ki prihajajo iz dežel z idealnimi naravnimi pogoji za njihovo rast. Ananas iz Kostarike, pomaranče iz Brazilije in bele grenivke iz Mediterana so sadeži vrhunske kakovosti za zdrav začetek dneva.
Selection je plod razvoja Fructalovih strokovnjakov in odgovor na vse večje potrebe potrošnikov po zdravih in prehransko bogatih izdelkih. Kategorija sokov iz sveže stisnjenega sadja je v svetu že uveljavljena in priljubljena, zato so v Fructalu sledili svojemu poslanstvu - predstavljati inovativne izdelke, s katerimi si prizadevajo odgovarjati na potrebe potrošnikov po zdravih in vitaminsko bogatih proizvodih. »V Fructalu sledimo želji po nenehnem predstavljanju novih proizvodov, s katerimi presegamo okvirje doslej znanih kategorij izdelkov. Z izdelki kot so Smoothie, Frutiq in Selection še dodatno utrjuje-
mo položaj trend setterja na trgu pijač, nektarjev in sokov. V leto 2010 smo zakorakali s Selectionom, inovativne usmeritve pa bomo dopolnjevali tudi v prihodnje,« je ob tej priložnosti povedal predsednik uprave Toni Balažič.
Izbrano sadje v soku Selection predstavlja jagodni izbor potrošnikom všečnih okusov, ki jih dodatno bogatijo še visoka vsebnost vitaminov. 100
- odstotni sok je brez dodanega sladkorja in vsebuje samo iz sadja naravno prisotne sladkorje. Tako je ananas odličen naravni vir vitaminov C, E in B12. Vsebuje veliko biotina, minerale, vlaknine in encime, ki so dobri za prebavila in pomagajo pri vzdrževanju idealne telesne teže.
Bela grenivka je sadež, ki veliko pripomore k zdravju. Grenivke vsebujejo tudi kalij, železo, kalcij in druge minerale. Ena grenivka zadostuje dnevni potrebi po vitaminu C, ki je povezan z imunskim sistemom, zato deluje
preventivno in blaži simptome prehladnih obolenj.
Pomaranča slovi po vitaminu C, vsebuje pa tudi številne druge vitamine skupine B, ki so potrebni za zdravo kožo in lase, zaradi bogate vsebnosti selena in drugih snovi pa je koristna predvsem za izboljšanje imunskega sistema.
Sveže stisnjeno sadje v Fructalovih Selection sokovih je najboljši darovalec energije in vitaminov za vse tiste, ki pristno in naravno postavljajo na prvo mesto. Sokovi so brez dodanega sladkorja in vode, kar ohranja najboljši okus sadja in njegove hranile snovi.
Zaradi posebnega procesa izdelave soka iz sveže stisnjenega sadja ter strogo nadzorovanih in izbranih surovin so sokovi Selection edinstvenega okusa. Tako kot za vse sokove, nektarje in sadne pijače tudi za Selection Fructal uporablja sodoben postopek pasterizacije in tehnologijo polnjenja v aseptično zaprtem prostoru, s čimer zagotavljajo daljši rok trajanja izdelkov brez uporabe konzervansov.
Fructalovi sokovi Selection predstavljajo naravni vir vitaminov in energije, potrebne za delovanje organizma ob vsakodnevnih naporih in aktivnostih. Preneseni iz narave in stisnjeni z ljubeznijo.
PR
dogodki
Študij dobrih praks
Lokalna akcijska skupina za razvoj podeželja Zgornje vipavske doline in Komenskega krasa (LAS) je s pomočjo njenega upravitelja agencije ROD iz Ajdovščine, konec januarja pripravila poučno, pet dnevno ekskurzijo na Sardinijo.
rT'a italijanski otok, po velikosti po-1 doben Sloveniji in z 1,7 milijona prebivalci beleži v zadnjem desetletju pravi turistični razcvet. K razvoju otoka so poleg klasičnih obmorskih danosti in dobre prometne povezave 'enourni let iz Trevisa s povratkom stanellS €), pripomogle tudi številne, samosvoje dobre prakse podeželanov tistih, ki nimajo ravno pešče-ne P'aže na dvorišču. Vedeti namreč moramo, da je vulkanski otok pretečo gorat ter da čez zimo dela družbo Sardincem še tri milijone ovac in cel milijon koz. Ob izraziti pomoči evropskih skladov (LEADER), so z vsem znano romansko domišljijo zaokrožili zgodbe, ki jim danes zagotavljajo mamljivo turistično ponudbo ter kvalitetna delovna mesta, šestindvajset udeležencev študijske ekskurzije, članov LAS - a, smo si ob izrednem gostoljubju podobne sardinske razvojne agencije, ogledali enajst primerov dobrih praks in ker smo kot lokalna medijska hiša (NOVA NOVA d.o.o. ) člani akcijske skupine, bomo v enajstih nadaljevanjih le - te časopisno obdelali in primerjali z našimi, zgornje vipavskimi potenciali.
Primeri dobre prakse na Sardiniji
1.	razpršeni hotel
2.	vinska cesta malvazije
3.	ovčji sir pecorino
4.	podeželska Sardinija
5.	muzej kruha
6.	kmetija Rdečega bika
7.	kaviar iz bradača
8.	tržnica domačih izdelkov
9.	oaza biotske raznovrstnosti
10.	roža Sardinije
Razpršeni hotel
Bosa je starodavno ribiško in trgovsko obmorsko mesto z 8000 prebivalci in značilne mediteranske arhitekture. Življenje v tako strnjenem naselju, z gradom na hribčku nad mestom, za današnjega človeka ni prav prijazno. Hiše so zidane po starem, ulice ozke, dostopne povečini peš. Svojo sodobnejšo depandanso ima mesto čez reko
-	tam domačini bivajo v novozgrajenih dvoetažnih hišah z urejenimi vrti in garažami. V novejšem delu mesta so tudi novi hoteli in turistične sobe
-	a prav poseben hotel obratuje tudi v starem mestnem jedru. Gre za t.i. razpršeni hotel, saj ima v eni stavbi (renovirani stari hiši) recepcijo in poleg sob še manjšo obedovalnico. Svojim gostom odnesejo prtljago še v sobe v treh različnih hišah v krogu 200 - tih metrov. Tudi te depandanse-
so obnovljene in zagotavljajo gostu prvovrstno hotelsko storitev - kabelsko televizijo, klimatiziran zrak, telefonsko interno povezavo z recepcijo, da o pohištvu in opremi niti ne zgubljamo besed. Hotel nima svoje kuhinje oz. restavracije, saj hoče ponudnik gostu prodati vzdušje življenja v srednjeveškem mestu, želi, da se gost počuti kot doma, da nakupuje v lokalni mesnici, trgovini, večerja v lokalni gostilni, ki vsaka zase ponuja avtohtono hrano in pijačo. Gostje tako lažje navežejo stik z domačini, zaidejo tudi v njihove kleti, na ribji tržnici se da 'barantati1. V staro mestno jedro prinesejo turisti življenje, ne da bi prizadeli identitete kraja in lokalnega življa.
Podobno zgodbo bi lahko nekdo, ki ima dovolj poguma in znanja, zaključil v Vipavskem Križu ali na Gočah. Za začetek potrebuje dve ali tri na pol podrte hiše, ki so seveda za nakup cenejše, dober razvojni projekt ter seveda pomoč pri pridobitvi EU sredstev. Kasneje bi mu na pomoč morali priskočiti tudi ostali zainteresirani,
ponudniki ostalih turističnih vsebin - proizvajalci domače hrane in pijače, organizatorji izletov, rokodelci ipd. Sicer pa si svoje vsebine, ponudbo, razvija vsak kraj zase. Pri razvojnem vzdušju, kakor so dokazali Sardinci, pa je potrebno izkoristiti vse vire: svoje, državne in evropske.
Mitja Tripkovič

»rat gradbene fizike - toplotne zašate )
narejen za objekt
STANOVANJSKA HIŠA
narejen v skladu z zahtevami
Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah
Uradni list RS št.42/2002 z dne 15.5.2002
IZRAČUN TOPLOTNIH KARAKTERISTIK KONSTRUKCIJE:
Sestava zunanjega zidu (zidano s termo malto):
•	Podaljšana apnena malta - debeline 2,5 cm
•	Opečni blok - Goroterm 39 - debeline 39cm
•	Toplotna izolacija - debeline 4 cm
•	Toplotno izolacijski omet - debeline 2 cm
Z upoštevanjem notranje računske temperature 20 °C in zunanje računske temperature -5 °C, ter pri notranji računski vlažnosti 65% in zunanji računski vlažnosti 90% ima taka konstrukcija zidu toplotno prehodnost0,456 W/m2Kin je manjša od največje dovoljene toplotne prehodnosti, ki znaša 0,600 W/m2K.

m.
10 ^
Goro term 39
Prijeten za bivanje.
TaiV
risa

PREDNOSTI:
•	Odlični naravni bivalni pogoji (idealna mikroklima)
•	Visoka akumulacija toplote
•	Majhna poraba energije za ogrevanje
•	Minimalna toplotna nihanja
•	Odlična parodifuzija - propustnost vodne pare
► Dobrodošli na sejmu Dom v Ljubljani, hala C.
Goriške opekarne
www.go-opekarne.si
Velike Zabije s čistilno napravo
Ajdovščina, 3. februarja - V sejni sobi Občine Ajdovščina se je zgodil podpis pogodbe o gradnji čistilne naprave v Velikih Žabljah. Investitor je občina, izbrani izvajalec pa podjetje Euroinvest iz Kromberka.
/'"Nistilna naprava z zmogljivostjo V^/400 polucijskih enot bo umeščena ob strugi potoka Poltar. Po mehanski in biološki fazi čiščenja se bo voda prečrpavala nazaj v potok. V okviru projekta bosta zgrajena tudi dva kanala, ki bosta čistilno napravo povezala z obstoječo kanalizacijo po vasi. Da
bo čistilna naprava polno izkoriščena, pa morajo prenoviti sedanji sistem in dograditi še manjkajoči del kanalizacije po vasi. Projektna dokumentacija je že v pripravi.
Čistilna naprava naj bi bila zgrajena v pol leta. Pogodbena vrednost znaša 242.000 evrov.	ep
Farna tudi v Vremski dolini
Vremski Britof, 3. februarja - Sodelovanje Pekarne Postojna in Trgovskega podjetja Farna - Vipava je obrodilo z odprtjem že četrte skupne prodajalne. V razmerah gospodarske in finančne krize je pač nujno potrebno združiti sredstva in znanje ter tako realizirati večje število zastavljenih ciljev.
/"Vremskfdolinijebilo350gospo-
V	dinjstev z 920 prebivalci skoraj pet let brez trgovine. Da sojo pogrešali in dajo nujno potrebujejo, dokazuje plebiscitaren prihod krajanov na samo otvoritev. Takega števila in takega navdušenja ne doživiš vsak dan in to nam je velika spodbuda ter motivacija za realizacijo načrtov v letu 2010.
V	lepo urejenem marketu bo na 200
kvadratnih metrih kupcem na razpolago več kot 4.500 prehrambenih in galanterijskih proizvodov, kot tudi osnovnih, kmetijskih in gradbenih potrebščin. Market so slovesno odprli župan Občine Divača Matija Potokar, direktor Farne - Vipava Aleksander Lemut in direktor Pekarne Postojna mag. Primož Plahuta.
PR
4
dogodki
Slano blato pod nadzorom Pipistrel z
Vizionarno
Aidovščina, 2. februarja - V Lavričevi knjižnici je številno občinstvo pozorno spremljalo zelo zanimiva pričevanja strokovnjakov, ki so bili tesno povezani z dogajanji na plazu Slano blato nad
Lokavcem.
polzijo po pobočju. Glede na to, da je vodnatost bližnjih izvirov (Skuk, ...) bistveno večja, domnevajo, da podzemna voda ne izteka iz kotanje po njenem dnu, temveč bistveno počasneje skozi flišne plasti. To povzroča raz-makanje in rahljanje tektoniziranih flišnih plasti.
Govorci so poudarili, da so bili ukrepi ustrezni, kar potrjujejo številne meritve in analize, ki jih vseskozi izvajajo. Posebno so se dobro obnesli vodnjaki v zgornjem delu sicer 1300 metrov dolgega plazu.
Poslušalcem so zagotovili, da so lahko prebivalci pod plazom mirni, saj je plaz pod nadzorom. Na novogradnjo hiš na tem območju seveda ne gre računati, kdaj (in če) bodo lahko domačini obnavljali domačije, pa bo prinesel ustrezen akt, lokacijski načrt ža vplivno območje plazu, ki naj bi ga, vsaj tako je zatrdil Ervin Vivoda, vodja sektorja sanacij naravnih in drugih nesreč v ministrstvu za okolje in prostor (ki je bil tudi med poslušalci v Lavričevi knjižnici), v doglednem času vendarle sprejeli.
ep
Tgor Benko kot poveljnik Civilne za-JLščite je uvodoma posredoval osnovne podatke o plazu, ki se je sprožil po obilnem deževju jeseni leta 2000. Izbrskal pa je tudi številne dokumente, ki potrjujejo, da so se plazenjem na tem območju ubadali že pred najmanj dvesto leti in tudi strokovno ukrepali. Avstroogrska monarhija je za posege na plazu namenila znatna sredstva -sanacija je po preračunavanju valut že tedaj stala približno toliko kot je zanjo namenila Slovenija. Veliko denarja bi morala prispevati tudi tedanja občina Lokavec, kije bila zato oproščena določenih dajatev. Kljub vsemu je povsem obubožala, stisko pa je potem pretrgala prva svetovna vojna. Benko je tudi postregel s slikovnim in filmskim gradivom o proženju plazu.
Geolog Marko Kočevar ter profesorja Ana Petkovšek in Boris Majes so potem zelo poljudno in nazorno predstavili vzroke za plazenje. Krivo je bilo posedanje Male gore v davni preteklosti, ki je zaprlo odtekanje padavin, zaledne vode pa so potem povzročile hitrejše preperevanje fli-šev in njihov zdrs na stiku s trdnejšim apnencem.
V nekoliko bolj strokovnem jeziku to pomeni, da je zdrseli blok Male
gore ustvaril strukturno kadunjo, v katere podlagi so slabo propustne fli-
šne kamnine, zapolnjujejo pa jo prepustni karbonati. Strukturna kadunja predstavlja potencialno hidrogeološko past, kije sposobna za krajši ali daljši čas zadrževati podzemno vodo. Masa plazu Slano blato se napaja z vodo na izvornem območju plazu nekaj deset metrov pod narivno ploskvijo Trnovskega pokrova (iz trdnejših apnencev in dolomitov), kjer se nahaja niz solzil. Voda izteka iz strukturne kadunje skozi pretrd in prepustni fli-šni peščenjak ter napaja različne razrahljane flišne plasti po lezikah in razpokah, ki potem v obliki blatnega toka
Nižje premije ob jubileju
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je 1. novembra 2009 praznovala 10 obletnico od ustanovitve. Jubilej je Poslovna enota Nova Gorica proslavila skupaj z zavarovanci in poslovnimi partnerji na koncertu Zbora opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor v Kulturnem domu Nova Gorica dne 22. decemmbra 2009. Dogodka se je udeležilo veliko število povabljenih.
ra leto 2009 bo v Vzajemni pri ;dopolnilnem zavarovanju izka-
zan presežek premij nad škodami, ki ga mora v skladu z zakonom in z
Ajdovščina, 5. februarja - »Znanost brez umetnosti je suhoparni - umetnost, ki ni podprta z znanjem, pa je kaj hitro lahko satri^ sebi namen. Zato smo v Pipistrelu podali roke znanosti in umetn*7' sti z namenom, da se skupaj dvignemo pod nebo,« so zapisali ^ vabilu na dogodek, ko so v počastitev kulturnega praznika odprl' Vizionarno.
naravo vzajemnih zavarovalnih družb nameniti za dopolnilno zavarovanje. V letu 2010 pa v Vzajemni planirajo poslovanje, kjer bodo izdatki za doplačila izravnani s premijami, zato so se odločili za znižanje premije. Ne nazadnje je namen vzajemne družbe, da si člani pomagajo, kar je še posebej pomembno danes, ko so številni prebivalci Slovenije v stiski in jim gre slabše kot pred leti.
Vzajemna bo znižala že doslej najnižjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Premije bodo od 1. marca nižje za 2,5 odstotka. Mesečna premija bo po novem znašala 23,25 evra, z največjim zakonsko dovoljenim triodstotnim popustom pa 22,55 evra. Letna premija s triodstotnim popustom bo po novem namesto 277,49 evrov znašala 270,63 evra. Ocenjeni učinek znižanja na letni ravni predstavlja okrog 6 milijonov evrov - toliko manj bodo za dopolnilno zavarovanje plačali člani Vzajemne. Kljub temu bodo še lahko zagotavljali stabilno poslovanje in kapitalsko ustreznost..
PR
/^Vb posnetkih osvajanja vesolja, V_/podprtih z Deodatovo glasbeno opremo kultnega Kubrickovega filma 2001 - Odiseja v vesolju, pa ob živi 'vesoljski' glasbi pionirja slovenske elektronske glasbe Mihe Kralja ter z likovnim videnjem vesolja Jožice Žigon je Ajdovščina pridobila Vizionarno.
Pipistrel je vodilni svetovni proizvajalec ultralahkih motorno - jadralnih letal ter jadralnih letal s pomožnim motorjem. »Toda skrivnost uspeha naših letal ni samo v tehnologiji, temveč tudi v dovršeni obliki. Načrtovanje letal je svojevrstna umetnost,« je zbrane nagovoril lastnik Pipistrela Ivo Boscarol. V ta namen so ustanovili razvojni in raziskovalni inštitut - znanstveno - kulturni center, ki pod eno streho združuje laboratorij za aplikativno tehnologijo in raziskave, razvojni oddelek, predavalnice za sodelovanje in izmenjavo znanja z univerzami. »Ker smo podjetje z vizijo, smo večnamenski prostor za kulturno - umetniške in medijske
dogodke poimenovali Vizionar je dodal. »Večkrat sem slišal mo upravičeno, da Pipistrel prem’alo d okolju, v katerem deluje. Kot Pipist reže kruh strokovnjakom, ki bi sic odšli iz Ajdovščine, bo naša ponudi Vizionarne obogatila utrip Ajdovšč« m ne bo treba določenih vsebw drugje.« Vizionarna, z larfnim vl\Q dom in ločena od proizvodmh ptOA rov, je namreč primeren prosto za terarne večere, monodrame, komo, glasbene zasedbe, pa tudi za tehnii zahtevnejše in multimedijske pred-ve. »Predvsem pa bo Vizionarna ži la za'večere z vizijo'-ko bomo sirsi javnosti omogočili stik z znan osebnostmi, ki obiščejo Pipistrel gosteh smo že imeli lastnika Goo snovalce največjih potniških leta tudi čisto pravega šejka - veri«^ da bi jim mnogi radi v živo mk nili!« Sicer bo za program Vizion-skrbela Taja Boscarol, ki je tud'' brala predstavitev Jožice Ži * kavške rojakinje, ki jo je doletel' daje kot prva v Vizionarni razst-svoja dela.	c
<§)
m V AJDOVŠČINI
W TRGOVINA Z GOSPODINJSKIMI APAR A NA AVTOBUSNI POSTAJI V C3
ZUPANČIČEVA 8
SALON KUHINJ V KROMBERKU NA CESTI 25. JUNIJA 13

društva

ii
in
5'
O'
;!■
P
*
I
V snegu in ne v burji
Šmarje, Podnanos, 30. januarja - Turistično društvo Podnanos je izpeljalo že sedmi pohod, ki so ga poimenovali Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne.
T /"bistvu gre za pohod 'od zibeli do V groba1, namreč od rojstnega kraja do kraja zadnjega počitka duhovnika in enega najpomembnejših strokovnih piscev v 19. stoletju s področja vinogradništva in vinarstva. Podnanos pa naj bi bil s slovensko himno povezan dvakrat - prav Matija Vertovec naj bi izzval 'največjega med pesniki', namreč Prešerna, naj napiše 'vinske trte hvalo'. In Zdravljico je kasneje uglasbil v Podnanosu rojeni Stanko Premrl. Od Šmarij do Podnanosa je približno 17 kilometrov, toda organizatorji ne želijo 'sprinterskega' pohoda, tako da so mu dodali številne postanke in kj jjjj ge posebej cenijo obi-s^ova\c\ od drugod. Tokrat je mnoge Pohoda odvrnila nepričakovana
snežna odeja, še več pa vremenska napoved: »Napovedovali so dež in orkansko burjo, tako sta nam kar dva avtobusa iz notranjosti na predvečer odpovedala udeležbo. O burji ni bilo ne duha ne sluha, dežja pa za vzorec. Vreme je bilo prav prijetno, vzdušje pa še boljše - ker nas je bilo manj, smo se bolj povezali in spoznali,« je bil s 60 pohodniki vseeno zadovoljen Stojan Vitežnik iz TD Podnanos.
Pohodnike je vodila pot skozi Gabrje na Tabor, kjer je erzeljske znamenitosti predstavila domačinka Zorka Stegovec Vidmar, za pokušino vin pa je poskrbela Vovkova domačija. Pri zasneženi Mariji Snežni na Obeluncu je pater Miran Žvanut, doma z Lozic, tudi sam udeleženec pohoda, daroval
mašo. Pohodnike je na Gočah sprejel vipavski podžupan Bogdan Godnič, okrepčilo pa je pripravila Furlanova domačija.
Ko se je počasi že začelo mračiti, so pohodniki, skozi številne vinograde, prispeli do podružnične cerkve v Podbrjah pri Podnanosu, kjer so predlanskem, skladno z Vertovčevimi navodili iz Vinoreje, posadili tri trte - domači sorti pinelo in zelen ter potomko najstarejše trte z Lenta, ki sojo prinesli pohodniki s Štajerske. Vse tri trte so se lepo ukoreninile in potrebno jih bilo obrezati. Le poredko Vipavci obrezujejo trte v snegu, toda tokrat so napravili izjemo. Konec pohoda je minil v pesmi in besedi z domačimi igralci in godci. Pohod je hkrati predstavljal uvod v šembijski kulturni teden, kije postregel s pestro dejavnostjo domačih društev.	ep
Pritrkovalsko društvo Ivan Mercina
Pritrkovalsko društvo Ivan Mercina pod svojim okriljem združuje pritrkovalce iz celotne Vipavske dekanije, torej občin Ajdovščina in Vipava. Strokovno - umetniško in izobraževalno društvo, ustanovljeno v letu 2006, povezuje strokovnjake in ljubitelje pritrkavanja na cerkvene zvonove.
/^snovni nameni društva, ki nosi VVime prvega slovenskega zvono-slovca in rojaka z Goč Ivana Mercine, so ohranjanje slovenske avtohtone umetnosti pritrkavanja na cerkvene zvonove, prenašanje umetnosti pritrkavanja na mlade rodove in organizacijo srečanj in tekmovanj. Društvo skrbi tudi za ohranitev bogate dediščine cerkvenih zvonov po slovenskih zvonikih.
V nedeljo, 24. januarja, smo se člani društva zbrali na 4. rednem letnem občnem zboru, kjer smo pregledali delovanje društva v letu 2009 ter izvolili novo vodstvo in zastavili program delovanja v letošnjem letu. V letu 2009 je bilo društvo aktivno na več področjih. Organizirali smo pritrkovalsko tekmovanje v Ajdovščini, pomagali
pri organizaciji škofijskih srečanj v Črnem vrhu in v Bovcu. Naši člani so se udeleževali raznih pritrkovalskih srečanj in tekmovanj po celi Sloveniji in tudi v zamejstvu in to zelo uspešno.
Oktobra smo se člani in prijatelji društva odpravili na izlet v Prekmurje, kjer smo si ogledali več tamkajšnjih znamenitosti. Obiskali smo znamenito Plečnikovo cerkev v Bogojini, se ustavili v 'oceanu orhidej', se sprostili ob energetskih točkah Bukovniškega jezera in bili nato lepo sprejeti pri pritrkovalcih iz Benedikta. V popoldanskih urah je sledil še ogled Negovskega gradu ter pokušina vin po kleteh Slovenskih goric. Po večerji na kmečkem turizmu v Zgornjih Ivancih smo se, zadovoljni z obljubo, da izlet ponovimo tudi v naslednjem letu, od-
peljali domov.
Novoizvoljeno vodstvo (predsednik Dušan Černigoj, podpredsednica Nada Blažko) tudi v letošnjem letu načrtuje več različnih dogodkov. Kot prvo se nam v maju obeta srečanje pritrkovalcev Koprske škofije, v Lokavcu. Seveda ne bomo pozabili niti na tradicionalno, že peto, pritrkovalsko tekmovanje v Ajdovščini.
Društvo bo letos organiziralo tudi vseslovensko srečanje pritrkovalcev vmes pa se bo zvrstila še cela vrsta manjših srečanj in ostalih aktivnosti. V jesenskem obdobju nas čaka še obljubljeni izlet, v katerega bomo vključili še ogled ulivanja zvonov v eni od bližnjih livarn.
Miran Gregorc
Skupaj bomo zmogli
V Območnem združenju Rdečega križa Ajdovščina smo se v preteklih dneh zelo razveselili pomoči najmlajših. Šolarji iz ajdovske in vipavske občine so zbirali za našo dobrodelno akcijo 'Ker nam ni vseeno' in skupaj prispevali dobrih 1.800 evrov.
ATOsnovni šoli Danila Lokarja
V Ajdovščina so se odločili, da bodo zbrana sredstva namenili Janku Černigoju, ki je bil pred leti tudi njihov učenec. Otroci iz treh razredov so skupaj zanj zbrali dobrih 1.200 evrov. Janko in predsednica območnega združenja Vera Kodrič sta jih obiskala v začetku februarja (na fotografiji zgoraj), da bi se jim zahvalila za solidarnost in prizadevnost.
Ob tej priložnosti so učenci Janka tudi malo bolje spoznali, saj je z veseljem odgovoril na njihova vprašanja in jim povedal o svojem življenju pred nesrečo, kako je postal invalid in kakšen je njegov vsakdan od takrat. Prepričali so se lahko, da se ljubiteljsko predaja številnim konjičkom in čeprav bi verjetno marsikdo med nami obupoval ob neznatno manjših težavah, je on ostal pogumen, veder in pozitiven.
Vera Kodrič in Janko sta z veseljem obiskala tudi otroke iz Osnovne šole Draga Bajca Vipava (na fotografiji spodaj) in podružnične šole Podnanos.
Predstavniki skupnosti učencev vipavske šole so Janku podarili majhne, ročno izdelane sanke, kar mu bo gotovo drag spomin na srečanje. V območnem združenju smo se prav tako razveselili velikodušnosti učencev iz Osnovne šole Col in podružnice Podkraj. Ravnatelju Ivanu Irglu smo izročili zahvalo zanje, na tem mestu pa bi se vsem še enkrat najlepše zahvalili.
Vse, ki bi tudi želeli prispevati za Janka in Tomaža in nam pomagati pri reševanju njune, stanovanje stiske, vabimo, da nakažete prispevek na ločen transakcijski račun, številka SI 56 0475 1000 1619 417, ki smo ga posebej za namen akcije odprli pri Nova KBM, poslovalnica Ajdovščina. Na vseh poštah in bankah v občinah Ajdovščina in Vipava so na voljo tudi položnice, preko katerih lahko nakažete za dobrodelno akcijo. Za vsak vaš prispevek vam bomo iskreno hvaležni. Verjamemo, da nam bo skupaj uspelo olajšati njuno stisko.
OZ RK Ajdovščina
N
r f°d NDVO
platano
# ALU N O a.o.o.
Cesta IV. prekomorske 61, 5270 Ajdovščina, tel.: 040 238 682
GLAVNI TRG 6
Čevapčiči
•	mešano svinjsko in goveje meso v lepinji, / prilogo
•	goveje meso v lepinji, z prilogo
Pleskavice
•	mešano svinjsko in goveje meso v lepinji, z prilogo
•	goveje meso v lepinji, z prilogo
Ražniči
• mešano svinjsko in piščančje i v lepinji, z prilogo

p Klobase
'	■	• pečenice v lepinji, z prilogo
Zrezek
•	Svinjsko meso v lepinji, z prilogo
•	Goveje meso v lepinji, z prilogo
•	Piščančje meso v lepinji, z prilogo
Priloga kisle kumarice, ajvar, čebula in sirni namaz
Pomfrit
• pražen krompirček z prilogo
mnenja
Mitja Tripkovič
Neto - bruto / vidno - nevidno
T7'o začnejo otroci risati dreve-JN^sa s koreninami vred, vemo, da so sposobni abstraktnega mišljenja. Čeprav korenin ne vidijo, si jih znajo predstavljati. Korenine tako bivajo tudi v njihovih predstavah, v zapletenih nevronskih povezavah možganskih končičev. Ob otroku smo tedaj veseli, saj vemo, da bo 'z njim vse v redu', da bo znal govoriti, da vidi tudi nevidno.
Naše plače in plačilne liste so navidez komplicirane. Čeprav kaže nekomu bruto znesek 3.747,14 € na izplačilni listi, je tisto neto izplačilo, ki ga
zaposleni vidi na računu na banki (glej zlomka) skoraj pol manjše (2.137,42).
Razlike ne pobira abstraktna država, pač pa v največjem delu zaposleni sam. Vsako nakazilo, vsak mesečni prispevek v pokojninsko blagajno ima svoje ime in priimek. Pod določeno šifro se na posebnem zavarovalniškem računu nabira pravica, ki se ob izpolnitvi pogojev, pokaže tako, da upokojeni prejema v svoj žep pokojnino. Večja plača, večji prispevek, večja pokojnina. Iz nevidnega dela se pridobiva tudi vidna pravica za primer brezposelnosti. Večja plača, večji prispevek, večje nadomestilo. Enako velja za prispevek za morebitno poškodbo pri delu. Pri ostalih nevidnih odtegljajih pride do vidnega izraza socialna solidarnost. Za zdravstveno, socialno in otroško zavarovanje plačajo več tisti, ki imajo več. Storitev je (načeloma) enaka za vse. Tako zaposleni s plačanimi prispevki ob odhodu iz bolnišnice ne dobi računa in ga ne plača iz svojega žepa. Ljudem na socialnem dnu pomeni 140 € mesečne
socialne podpore ločnico med življenjem in smrtjo. Radi vidimo da rastejo s pomočjo otroških dodatkov tudi tisti otroci, ki se ne rodijo prav pod srečno zvezdo. Iz dohodnine in davka na plače se v izrazito manjšem delu plačuje (poleg DDV - ja, ki je osnovni državni davek) ogromno ostalih postavk, tudi profesorje, vojakinje, župane, gorivo v helikopterju gorske reševalne službe, policijske balončke ter hrano za carinske pse vohljače. Mar naj jih pustimo kar lačne?
V imenu pasje lakote torej lahko zaključimo, daje edina prava plača -bruto plača, saj bi v obratnem primeru, če do izplačil ne pride, manjkalo vidno naštetim, ravno za bruto znesek iz plačilne liste. Še nekaj utrinkov.
Prvi. V Ameriki (ZDA) imajo splošno 10 % davčno stopnjo, iz katere se napaja predvsem zvezna administracija (FBI, CIA, vojska, ipd.). Tako bi tisti, ki prejema pri nas 3.747,14 €, dobil onkraj morja na račun 10 % manj, točneje 3.372,42 €. Videl bi več cekinov. Z njimi lahko počne, kar hoče.
Pametnejši si vplačujejo v pokojninske sklade, starši varčujejo za šolanje otrok, trgovski potniki se dodatno nezgodno zavarujejo. Tudi zato, ker prispevki niso zakonsko obvezni, dvajset milijonov brezdomcev nima socialne pomoči. Še otroci otrok iz revnejših četrti največkrat živijo podobno kot njihovi prastarši.
Drugi utrinek. V podobne pasti se pogosto ujamejo tudi naši samostojni podjetniki. Iz bruto zaslužka premalo odvedejo za starost in primer nezgode. Vidni denar v roki je za marsikoga lahko tudi poguben. Vedno več je ljudi, ki niso zavarovanci.
Tretjič. Če povedanega župan ne razume, pomeni samo eno - da o menedžerskih znanjih nima pojma. Izgleda, da svoj živ dan ni še nikoli nikomur izplačal niti ene plače, zato tudi ne ve, kaj je skupni strošek delodajalca, če hoče nekomu izplačati plačo. Bi župan, če bi bil podjetnik, izplačeval neto ali bruto? Bi 'sodil po sebi', ki da dobiva 'zgolj neto', tako da bi njegovi delavci ostali brez pokojnin?! In bi
morali plačati čisto vsak preeled
zdravniku v celoti?
Četrti utrinek. Obremenitve na ni . če so v Sloveniji tretje najvigje v ^ kar zmanjšuje konkurenčnost nase«;
gospodarstva in jih bo treba pre- ^ slej zmanjšati. Predragi smo. j^alc to storiti, ne da bi manjšali pravi a > vprašanje za milijon dolarjev! V i . nem bo treba zmanjšati birokrac ' \i v svojem mrtvem hodu porabi prev- c Tudi zato ni prav gledati, kdo koS dobi, pač pa koliko za prejeti demF dejansko naredi! Seveda mora n '
tudi kaj znati...
Nazadnje. Še malo, ampak žare* malo matematike. 3.747,14 € + i/i n gresa (66,91) je 3.814,04 € krat 23Q^i je 943.427,71 SIT ali skoraj milijont larjev plače na mesec. Deset let k 01 12 mesecev je 120 mesecev oz mfl plač. Skoraj milijon krat 120 ie 4 120 milijonov kar je okrogla milijard! starih lir ah okrogel milijon nemški!1 mark ah okrog pol milijona evrov & kaj? Aja. Koliko let imajo otroci ko Ž* znajo narisati celo drevo?
Klavdij Skrt
Komunalne igre brez meja
T)riznati moram, da ni v mojem _L slogu razpravljati v javnosti o zadevah, kot je organizacija in delovanje Komunalno stanovanjske družbe Ajdovščina, vendar se v primeru pisanja župana Marjana Poljšaka ob moji razrešitvi z mesta direktorja čutim dolžan osvetliti stanje in dogajanje na področju komunale tudi z druge strani, ki temelji na opravljenih primerjalnih analizah in lastnih spoznanjih pridobljenih v podjetju in njegovem okolju.
Moja razrešitev je v celotni zgodbi popolnoma nepomembna v primerjavi s škodo, ki je bila v zadnjih letih povzročena komunali in njenim zaposlenim, saj so na svoji koži občutili, čutijo in bodo čutili posledice eksperimentiranja in merjena moči med regimentom nekdanjih 'nesposobnih' direktorjev in samooklicanimi poznavalci komunalne stroke. Da smo na tem področju pravi slovenski posebneži, pa mi potrjuje tudi kopica kolegov iz drugih komunalnih podjetij, s katerimi sem navezal stike prav zaradi izmenjave izkušenj in podatkov za izvedbo lastne primerjalne analize.
Pred nastopom svojega mandata sem seveda kot dobronamerno vzel na znanje in kot izziv zadolžitve, podane s strani župana, ki so obsegale preuči-
tev podjetniške kolektivne pogodbe KSD v razmerju do panožne kolektivne pogodbe, proučitev in uskladitev plač s plačami na občinski upravi ter racionalizacijo poslovanja s povečanjem učinkovitosti vseh zaposlenih.
Po preučitvi zgoraj navedenih razmerij sem prišel do lastnih ugotovitev, ki niso potrdile kakršnega koli 'alarmantnega stanja v družbi in za katere sem verjel, da bodo upoštevana kot argument in dejstva pri nadaljnjih korakih.
Po moji lastni presoji je bilo potrebno podjetniško pogodbo uskladiti z aktualno zakonodajo, popravke in ukinitve nekaterih bonitet pa sem na pogajanjih s sindikatom tudi uspešno zaključil s podpisom nove podjetniške kolektivne pogodbe.
Tu je bil dosežen kompromis, ki -ni rezultiral v nikakršnem nezadovoljstvu kolektiva, kot navaja župan, saj je sindikat le odigral svojo vlogo - ob upoštevanju načela, da se smiselne pravice ohranijo, tiste nerazumne pa ukinejo.
To, da je omenjene aktivnosti spoštovani župan razumel kot kljubovanje, pa mi le dodatno potrjuje lastno spoznanje, da se, na žalos,t še vedno ne znamo pogovarjati in poslušati argumentov. Kako je s prepričevanjem
prepričanih pa tako ali tako že vemo.
Županu bi predlagal, naj se v bodoče pouči o temeljnem poslanstvu sindikatov in načinih delovanja sindikatov v podjetjih, saj bodo glede na vroča aktualna dogajanja in nujne spremembe v naši družbi, sindikati v prihodnosti odigrali še pomembno vlogo. Kaj pomenijo udarni enostranski ukrepi brez upoštevanja sindikatov kot enakovrednega partnerja, so mnoga podjetja že občutila, pa naj kot primer navedem le družbo HIT v naši soseščini. Časi, ko so lahko lastniki s palico udrihali po delavcih in v zameno pričakovali optimalne delovne učinke, so definitivno minili.
Za uskladitev plač na komunali s tistimi z občinske uprave so seveda za primerjavo potrebni podatki obeh strani, vendar zaradi 'molka organa'
1 e- ti nekako nikoli niso bili dostopni. Kljub temu sem, glede na lastne vire, ugotovil, da bi se morale plače v komunali v primeru uskladitve s plačami občinske uprave povišati, ne pa znižati, saj so trenutno nižje od plač v občinski upravi. Glede same primerljivosti med delovnimi mesti na komunali in občinski upravi pa tega nikoli nisem prav razumel niti v tem videl kakršnega koli smisla.
Glede racionalizacije poslovanja in povečanja učinkovitosti sem pripravil analizo stanja in na njeni osnovi tudi pričel z uvajanjem sprememb. Prav gotovo pa racionalizacije ne razumem kot priložnosti za diskreditacijo in eliminacijo neželenih oseb, ki naj bi nekoč - nekje delale neustrezno. Naloga in funkcija direktorja naj bi bila namreč avtonomno vodenje podjetja in ne izvrševanje delegiranih nalog in ukazov s strani politike, saj sicer njegov obstoj sploh ni smiseln. Prav gotovo pa odločitve in poteze, ki se nanašajo na operativni nivo delovanja podjetja ne morejo biti sprejete izven podjetja.
Verjetneje vsakomur jasno, da lahko delovanje komunale najbolje ocenjujejo uporabniki komunalnih storitev.
ki enostavno primerjajo ceno svoje lastne komunalne košarice s ceno le -te v drugih občinah, prav tako pa se lahko vsakdo dnevno na svoje oči prepriča o stanju in komunalni urejenosti v lastni občini.
Pri cenah storitev smo nekje v zlati sredini, kar pa ni bil slučaj v preteklosti, saj so bile zaradi restriktivne cenovne politike države in lastne neambicioznosti do hitrejšega doseganja evropskih standardov cene prenizke in tudi niso omogočale ustrezno hitrega razvoja komunalnih dejavnosti.
Sam ocenjujem, da je delovanje komunale v obeh občinah dobro in torej stanje primerljivo z ostalimi, recimo, urejenimi občinami v Sloveniji. So pa vedno mogoče izboljšave, h katerim pa mora tako ali tako težiti vsako ambiciozno podjetje. Na področju razvoja dejavnosti in uvajanju novih tehnologij pa komunala, brez pretirane samohvale, to počne že vrsto let, seveda v okviru finančnih zmožnosti, ki pa so mnogokrat le sorazmerne s skromnimi ambicijami lokalne politične oblasti.
O aktualnem dogajanju na okoljskem področju pa zgodbe in analize tako ali tako poslušamo vsakodnevno. Resnično stanje na področju doseganja okoljskih standardov si bomo seveda morali priznati kmalu in to vsaj v taki meri, kot si znamo naliti čistega vina v hramih naše doline.
Največji izziv vsakega direktorja je doseči večjo učinkovitost, zadržati in privabiti najboljše kadre ter tako okrepiti konkurenčno sposobnost podjetja. Odgovor na to, kako to doseči, se med drugim skriva tudi v ustreznem motiviranju in nagrajevanju zaposlenih. Kot prioriteto sem si zadal postavitev kazalnikov za ustrezno nagrajevanje dosežkov na delovnem mestu, poleg tega pa tudi dvig komunikacijske kulture s ciljem, da bi zaposleni pridobili občutek medsebojnega spoštovanja in s tem občutek pripadnosti organizaciji- .
Vemo, da je za uspešno spreminja-
•’	------ivuieKtn«. > '
vsem pa definicija konkrettA s katerimi se bodo posamezmkiUvk identificirali. Sam Sem 2ag0TOITV
postopnega uvajanja sprememb ki hromijo osnovnega delovanja kon nale m zagotavljajo nemoteno izvr nje zaupanih nam nalog.
Pristojnosti poslovodstva so v malnih okoljih jasne in jih m zaradi zagotavljanja boljšega QZ tivnega delovanja in normalnega s kovnega razvoja potrebno v čim meri ločiti od vplivov dnevne polit
Na drugi strani pa je edino smise
da pri postavitvah smernic nadali ga razvoja podjetja sodelujejo vsJ stniki oziroma ustanovitelji poci-za kar pa je spet potreben dialog J Menim pa tudi, da kljub deistv sta ustanoviteljici KSD obe K podrejena vloga občine Vipava°b enakopraven odnos nista pravft1 za dolgoročno partnerstvo 6 Jaz sem sprejel tako imenovan mačo nalogo' s strani župana p °
stanja tudi spoštovane in razumljene. Nekorektno vtne“ politike lahko po moje rezultn vsiljenih odločitvah, ki ne realne situacije in potreb v n1 pač pa pomenijo zgolj poligonC kreditacijo in osebno obračun s posamezniki, brez ustreznih
mentov in dokazov.
Osebno sem se vedno posku stancirati od ustaljene folklor« uspel ustvariti svojo lastno slik poslenih in podjetju.
»Kot vedno si bo sodbo pisaj sam,« bi bila moja zaključna mojemu nasledniku pa želin ko osebnih in poslovnih uspel spretnega krmarjenja na komur področju.
mnenja
Jožko Premrn*
mag. Lejla Irgl
Volilni proračun = volilni
golaž
■Qredlogu letošnjega rebalansa pro-L računa za leto 2010, ki smo ga imeli na mizi na januarski seji občinskega sveta, lahko rečemo tudi volilni proračun oziroma 'volilni golaž', ki nam ga je župan skuhal za letošnje oktobrske lokalne volitve.
V letošnjem proračunu, ki presega zmožnosti finančnih prihodkov občine, je predvideno tudi zadolževanje v višini 2,9 mio EUR, ki je namenjeno za Univerzitetno središče, regijsko skladišče Civilne zaščite in Mladinski hotel v paiah.'
^eveda si je potrebno pred vsakim ^rfo/ievanjem odgovoriti na vpraša-njeali so investicije, za katere se odločimo, res tako nujno potrebne za obči-
no, saj bi časovni zamik v prihodnost lahko pomenil veliko izgubo za razvoj občine in njene občane.
Župan in njegova koalicija sta se odločila, da so navedene investicije prioritetne investicije, ki so nujno potrebne za občane in seje zanje vredno zadolžiti.
V Novi Slovenji smo pričakovali, da se bodo v rekordnem proračunu v višini 28,6 mio EUR znašla tudi finančna sredstva za pričetek izgradnje nove ajdovske osnovne šole, saj je sedanja, po mnenju strokovnjakov, za šolarje nevarna. Vendar temu ni bilo tako.
Zaradi tega smo na občinski seji županu predlagali, da se projekt izgradnje nove osnovne šole Ajdovščina obravnava kot prednostna občinska investicija in se jo kot tako vključi že v letošnji proračun.
Finančna sredstva v višini 2 mio EUR bi večinoma zagotovili na račun Univerzitetnega središča (1.45 mio EUR), ostalo pa bi pridobili s prihranki, ki bi nastali ob povečanju konkurence med ponudniki v postopkih oddaje naročil gradbenih del izbranim izvajalcem. Ob tem je potrebno povedati, da je v zadnjih dveh razpisih (za osnovno šolo Otlica in nogometni stadion) v končni fazi nastopil en sam ponudnik. Preostala potrebna finančna sredstva v višini 2 mio EUR pa bi zagotovili v proračunu za leto 2011,
ko bi z novim šolskim letom šola tudi odprla svoja vrata.
Pri tem predlogu smo se oprli tudi na podatek, da ministrstvo za šolstvo v letošnjem letu zmanjšuje sredstva za investicije v osnovnem šolstvu na cca 13 mio EUR, kar zmanjšuje možnosti uspeha na jesenskem razpisu. Nasprotno temu pa obstaja mnogo več možnosti za uspeh na razpisih, na katere se lahko prijavi projekt Univerzitetnega središča.
Odgovor župana na naš predlog je bil jasen in nedvoumen: NE.
V svetniški skupini NSi županu priznavamo, da je v proračun vključil nekaj dobrih projektov, ki smo jih že dalj časa pogrešali, vendar se ob tem zavedamo, da se tudi z volilnim proračunom v enem letu ne da nadoknaditi vsega tistega, kar se ni naredilo oz. je bilo zamujeno v zadnjih letih. Ker se nerealnega proračuna ne da gospodarno in učinkovito realizirati, smo predlogu proračuna, skupaj z obema največjima strankama SDS in SD, nasprotovali.
Golaža imamo sedaj na razpolago veliko, dovolj za celi dve naslednji leti. Kuharju, pa bomo imeli kmalu priložnost povedati, če je ponujeni golaž dovolj dober in okusen, da zadovoljuje naše apetite in želje.
*Jožko Premrn je svetnik NSi
Marijan Božič
Središče zgornje Vipavske doline
Piredišče zgornje Vipavske doline k3je mesto Ajdovščina. Osrednji kraj in center tega mesta je ajdovski trg. Sredi trga je pa osemcolski 'kan-delaber' za javno razsvetljavo, okoli katerega se po navadi 'pase' nekaj neprivezanih avtomobilov. S stališča arhitekturne urejenosti nekega središča bi se torej lahko reklo, da je čisto navaden svinjak. Zdi se, kot da nikoli še noben arhitekt, ali pa župan našega kraja, ni niti po naključju prečkal tega osrednjega mestnega prostora. Na njem se sicer občasno dogajajo tudi za narod pomembne proslave, vendar so le - te enako učinkovite, kot so bile v času taborov tam nekje na priročnih gmajnah. Res imajo takšne prireditve močan narodni naboj, vendar se ta že
naslednji dan, kije po navadi delovni, izprazni v vsakdanjih skrbeh. Vsak osrednji kraj nekega naroda, ki si je skozi zgodovino priboril najvišji status svobode - državnost, je po navadi obeležen s takšnim ali drugačnim spomenikom. S svojo arhitekturno umetnino človeka ali zgodovinskih dogodkov, trajno hvaležno opozarja na ljudi in čase, ki so odločilno vplivali na narodovo svobodo. Osrednji kraj, na sredini močan podstavek, na njem pa povečana podoba pomembnih ljudi ali dogodkov iz svoje zgodovine. V Ajdovščini - osemcolski 'kandela-ber'.
Zgodovina je pravzaprav vse, kar je. Bodočnost je le načrtovanje in predvidevanje človekovega razuma. Živali, ki ga nimajo, nosi veter nagonov ter spretnost trenutnih naravnih sil in pojavov.
Ta odstavek sem si vzel zase in bi rad na svoj (matematično filozofski) način prikazal svoje dojemanje stvari v času in prostoru. Vektor je usmerjena daljica. Življenje tudi. Ima prijemališče, smer in jakost. Življenje tudi. Sedanji čas je le zadnji trenutek zgodovine. Vsaka beseda, ki jo izrečemo, vsaka črka, ki jo napišemo, je naslednji trenutek že zgodovina. Sedanji čas, na katerega je obsojeno vsakršno življenje, je le konica vektorja zgodovine. Smer, kam gremo in kam skrenemo, lahko določimo le, če se obrnemo
nazaj proti prijemališču zgodovine. Noben njen del ne sme manjkati ali biti izbrisan, če hočemo vedeti, kdo smo in kam gremo.
Narod ustvarja, določa in ohranja predvsem njegova kultura, ter odnos do nje. Močan vpliv na njeno delovanje imajo tudi tisti, ki krojijo vsakdanjo politiko nekega kraja. Cankarjeve besede hrepenenja in upanja, da bo nekoč slovenska kultura bogastvo bogatega, ne pa krizantema siromakova, našega župana v to zadnjo navedbo tiščijo samopašne odločitve o stvareh, o katerih nima ne izobrazbe, vedenja, ne modrosti. Da o etiki sploh ne govorimo.
Kultura se rojeva v družini
TV'" o so me prosili, naj ob kulturnem X^.prazniku kaj napišem, sem se zavedla, da to sploh ni tako enostavno. Naj pišem o kulturi nasploh? O tem pišejo vsi! O Prešernu, ki ga vsi poznajo? Če ne drugega, vedo vsaj to, da je avtor besedila naše himne. Kaj naj bi jaz o njem povedala novega? Pa tudi o nekulturi v javnem in političnem življenju ne bom govorila, saj danes praznujemo kulturni praznik.
Zato bom odstrla tančico druge plati kulture - kulture, ki je v nas samih.
Prisostvovala in nekaj malega sodelovala sem na kulturnem dogodku, ki se je odvijal v intimnem podeželskem okolju, z večinoma preprostimi ljudmi. Zbrali smo se, da počastimo slovenski dan kulture, ki nosi ime našega največjega pesnika, Franceta Prešerna. Tu, v pristnem okolju, ni nič 'narejeno', ampak je vse tako zelo preprosto in iskreno. Vsako leto ta dan posvetimo eni izmed dejavnosti, ki so značilne za to okolje. Letos so bila to ročna dela: vezeni prti, čipke, zavese.
'kvačkani' izdelki, ... Izdelki, narejeni z ljubeznijo. Ljubeznijo, ki je kultura srca. V prt, ki ga je vezla sedem mesecev, da ga je nato podarila vnukinji ob njeni poroki, je vtkala 'niti' svojih želja po sreči in zvestobi. Ljubezen, torej kulturo srca, ti, v tej prvinski obliki, lahko da le družina. Kultura je vrednota, ki jo je treba negovati: kultura odnosa do domovine, do maternega jezika, kultura spoštovanja in sprejemanja drugega in drugačnega, kultura odnosa do nas samih, ... Vse to se najprej rojeva v družini, kjer tako prejmeš najlepšo in najboljšo popotnico za življenje. Družina je tvoje prvo srečanje s kulturo, najprej z jezikom, potem spoznavanjem okolja, kasneje s stiki z drugimi ljudmi, ... Šele na teh temeljih potem lahko gradiš lastno identiteto. Če ima otrok varno družinsko okolje, lahko na podlagi ljubezni in vzgoje, ki jo pridobi v prvih letih življenja, gradi kulturo na vseh drugih področjih bivanja, in odraste v odgovornega človeka, obogatenega z vrednotami, ki so mu bile dane v najobčutljivejših letih, letih razvoja in odraščanja.
Kulturnega človeka ne naredijo visoka izobrazba, visoki standard, dobra služba ali 'pomembna' družba. Naredijo ga drobne in preproste, a ne nepomembne stvari.
Večer se je zaključil v prijateljskem druženju in pogovoru, ki bi ga imenovala kar 'kulturni dialog', saj je potekal v medsebojnem spoštovanju in sprejemanju različnih mnenj.
Ob slovenskem kulturnem prazniku Vam želim obilo pristnega, 'tradicionalnega' slovenstva, ki naj se občuti in živi vse leto!
Veliko zabave po ugodni ceni
Zakaj bi plačevali več kot je potrebno?!
TELEVIZIJA
TRIO PAKETI že za
N/.


INTERNET
22 €
/mesec
OSNOVNI 22 €/mesec
(televizija, telefonija, internet 256 kbps/128 kbps)
LAHKI 26 C/mss&C
(televizija, telefonija, internet 512 kbps/256 kbps)
RAZŠIRJEN 32 €/rhesec
(televizija, telefonija, internet 1,5 Mbps/384 kbps)
SIMETRIČNI 36 €/mesec
(televizija, telefonija, internet 1,5 Mbps/1,5 Mbps)
PLUS 38€/mesec
(televizija, telefonija, internet 2 Mbps/768 kbps)
DRUŽINSKI 42 €/mesec
(televizija, telefonija, internet 5 Mbps/1 Mbps)
ULTRA 50 €/mesec
(televizija, telefonija, internet 10 Mbps/10 Mbps)
©
TELEFONIJA
Davi'0'
DUOžeza
(televizije
14 €
/mesec
PRI VAŠEM KABELSKEM OPERATERJU
Zaradi velikega zanimanja smo akcijo podaljšali do 28.02.2010.
Novi naročniki prejmete darilo -prenosni telefon Panasonic KX-TG1311 (ob vezavi za 12 mesecev).
Tel: (01)8100210
rezjCd
www.omrezje.si
mnenje^ kultura
Dragica Čuk Novak
Ignorantia iuris nocet (Nepoznavanje prava škoduje)
^adnje hladne zimske dni sem se Z.,j lotila odpiranja in urejanja vsebine še zadnjih kartonskih škatel, polnih knjig - v njih so čakale že od selitve. Na dnu zadnje škatle sem naletela na učbenik Rimsko pravo, avtor dr. Anton Korošec. Listam po straneh, berem naslove posameznih poglavij, prebiram tekste, ki sem ji nekoč podčrtala, obujam spomine na predavanja profesorja dr. Viktorja Korošca in njegovo nam vsem razumljivo razlago pravnega reda starih Rimljanov, v lepi slovenščini, brez vseh tistih nepotrebnih tujk, ki so bile takrat množično v uporabi, največkrat nepravilni (tudi danes ni nič drugače).
Študija prava nisem končala, diplomirala sem na drugi šoli, delala v drugačnem poklicu, pri svojem delu sem bila velikokrat priča dogodkov in odločitev, ko se je znova in znova potrjevala modrost Latinov v reku: »Nepoznavanje prava škoduje«.
Za današnji čas bi bilo bolj prav rečeno - neznanje škoduje - ali še bolj grobo, morda žaljivo - nepismenost
škoduje! Prav ste prebrali - nepismenost. Groba, ponižujoča je moja trditev v prostoru, kjer smo pred kratkim praznovali štiristoletnico prve tiskane knjige in smo ponosni na dvestoletno tradicijo pismenosti, v prostoru v katerem nepismenosti, tiste klasične, kljub zelo agresivni romanizaciji v prvi polovici prejšnjega stoletja praktično ne poznamo. O drugačni nepismenosti je beseda, o naši nezmožnosti iskanja, pridobivanja, razumevanja in uporabe informacij, ki so predpogoj za sprejemanje odgovornih odločitev.
Naše nepoznavanje prava nas je čez noč osiromašilo lastnine, ki nam jo je omogočila država s podelitvijo lastninskih certifikatov. Postali smo delničarji, nekateri leto prej, drugi kasneje, direktorji podjetij so čez noč postali predsedniki uprav, dobili smo nadzorne svete, svete delavcev, upravne odbore ... Funkcije so zasedli ljudje brez potrebnih strokovnih znanj, izbrani po željah in potrebah uprav in nekaterih posameznikov - bodočih večinskih lastnikov, ki so jih skupščine delničarjev enoglasno potrjevale, novonastale gospodarske družbe pa so bile uspešne ali neuspešne ravno toliko kot prej, ko so bile še podjetja.
Nepoznavanje prava večine novih delničarjev so zelo dobro izkoristiti vsi tisti posamezniki, ki so s spremembo lastninskega sistema hitro in čez noč obogateli s špekulativnimi nakupi in prodajami, nekateri predsedniki gospodarskih družb in člani nadzornih svetov, ki so za svoje slabo opravljeno delo prejemali lepe nagra-
de, posamezni lastniki, za katere je lastnina le neomejena pravica do vsebine vreče cekinov - po pravilu - kdor je hitrejši in glasnejši, ta vzame lahko več, ko pa bo vreča prazna, bomo našli drugo.
To je zgodba, ki se ne odvija samo na enem koncu naše države, samo v enem mestu ali vasi - krute in tragične primere, v katerih je prizadetih nekaj sto ali tisoč zaposlenih ali malih delničarjev, vidimo na televiziji, o njih beremo v dnevnem časopisju, za tiste, ki prizadenejo manjše število zaposlenih in drobnih lastnikov, pa vedo le prebivalci kraja, v katerem se to dogaja.
V teh dnevih, ko nas je narava obdarila s snegom in imamo kakšno uro več časa, ne bi bilo nič narobe, če bi obiskali knjižnico in si izposodili katero od številnih izdaj s področja gospodarskega prava (s komentarjem), prebrali kakšno poglavje, malo izboljšali našo pismenost na področju pravic in obveznosti, ki ji jih imamo kot lastniki. Znanje še nikomur ni škodilo.
Še na kratko o reševanju in rešiteljih težav, takšnih in drugačnih, razmislek na moj način. Kakšne čevlje bomo nosili, se odločimo vedno sami - ker nismo čevljarji, moramo poiskati in izbrati mojstra, da nam jih naredi. Čevlji morajo biti ravno prave velikosti - premajhni nas tiščijo, preveliki nam padajo z nog - rabimo take, da bo v njih korak varen, s čim manj spodrsljaji, ki jih ne smemo zanemariti, da nas ne stanejo nog.
Šembijski teden kulture
V Podnanosu so letos praznovanje dneva kulture raztegnili kar čez cel teden. Uvod je predstavljal že pohod v spomin na Matijo Vertovca, od njegove rojstne vasi do kraja zadnjega počitka.
~XT adaljevali so z odprtjem razstave 1. y mlade domače likovnice Nike Božič (o obeh dogokih poročamo posebej), osrednja prireditev pa je bila v nedeljo v domu kulture, kjer so se na odru zvrstili kar trije domači pevski sestavi (otroški in mladinski zbor Stanko Premrl ter oktet Vidus), četrti (moški pevski zbor Matija Vertovec)
pa je potem prepeval, ob Podnanosu, še v Porečah in Hraščah.
Ob petju pa je bila proslava namenjena še razgrnitvi krajevnega grba. Ideja o lastnem znaku oziroma grbu se je porodila v času, ko si je Podnanos prizadeval postati samostojna občina, nadaljevalo jo je potem novoustanovljeno Turistični društvo
Podnanos, dokončno pa je dozorel v sodelovanmju z domačimi in zunanjimi strokovnjaki, oblikovalci in poznavalci heraldike. Grb je imal na skrbi posebna komisija, ki jo je vodil Darko Rosa, ki je grb Šebijcem na proslavi tudi podrobneje predstavil. Ima posebno obliko podaljšanega ščita, v katerem so na barvah slovenske zastave tri glavne značilnosti Podnanosa. Na modfrem ozadju je prikazano muče-ništvo sv. Vida, krajevnega patrona (zato Št. Vid oziroma Šembid), na rdečem je stilizirana vinska trta (kot spomin na Matijo Vertovca) z grozdom iz devetih jagod, ki predstavljajo vasi in zaselke krajevne skupnosti, na belem ozadju pa je notni zapis prvega verza Zdravljice, ki jo je uglasbil domačin Stanko Premrl. Zato grb spremlja še napis: Podnanos, rojstni kraj slovenske himne.
Čast razgrnitve novega grba je doletela predsednika krajevne skupnosti Jožeta Potočnika (na fotografiji).
Teden kulture so Šembijci sklenili še s ponedeljkovo predstavitvijo presni-ške zbirke domačinke Alenke Skupek (ki smo jo v Latniku že pobliže predstavili).	ep
Večer zborovske glasbe
Zveza kulturnih društev Ajdovščina je ob slovenskem kultu rfi prazniku pripravila tudi večer zborovske glasbe, pač najbo|-ne širjenje kulturne dejavnosti v občini. Na odru Dvorane prve*^ venske vlade so se zvrstile tri pevske zasedbe različnik st - otroški in mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubijo ar moški zbor Srečko Kosovel.
Tdeja večera je bilo namreč zbo-Arovsko petje v različnih obdobjih oziroma zborih. Vezni člen med ljubljanskima in ajdovskim sestavom pa je bil Jože Humer, vsestranski kulturnik, nekdaj pevec okteta Gallus, ki je med drugim prevedel in prepesnil že več kot tisoč zborovskih besedil in ki še danes dejavno deluje znotraj Glasbene matice. S kosovelovci sodeluje že od izdaje zgoščenke z naslovom Šopek šentjanževih rož, za katero so ajdovski pevci posneli skladbe dveh primorskih skladateljev, Petra Jereba in Zorka Prelovca. Jože Humer je namreč prispeval spremljevalno besedilo za ploščo in posledično tudi vodil kar nekaj tematskih koncertov
(Zemono, Ajdovščina, Idrija Lif-
Tokrat je pevsko zorenje ^o' ^ lične pevske sestave predstavil21 dil kar s svojim vnukom Vido10 je tudi dokazal, da jabolko ^ daleč od drevesa. Otroška 6 1 Glasbene matice je pod vodlu" Branke Rotar Pance pokazala osnovnimi zakonitostmi in teh k petja v zboru (čeprav enoglasno)
• ------ iictugradijo Z
seveda pridobijo v odraslih sest pri čemer pa so kosovelovci nod stvom Matjaža Ščeka tokrat/U radi narave uglasbenih Prešerno pesmi) predstavili bolj iirjcno svojega poustvarjanja.
Vipavska šola prežeta z glasbo
V petek, 29. januarja, smo v osnovni šoli Draga Bajca r, • -r prvega od dogodkov v počastitev slovenskega kulturrie^0^ znika.	prci'
'V Ta že tradicionalni reviji šolskih J. N pevskih zborov in tamburašev se je številnim poslušalcem predstavilo pet otroških in mladinskih pevskih zborov ter tamburaški orkester. Prvič v vseh letih doslej je nastopil tudi fantovski sestav, ki je nastal decembra,
pom razveselili poslušalce polepšali večer.
Aienka Nusdorfer Bizjak ravnateljicl
!
I
I
:
I
(
I
(
.
'
r
t
t
9
klepet
Ujeti svet Nike Božič
Ko sem vstopila v njen svet barv, oblik in najnenavadnejših spojitev, z izjemno močno sporočilnostjo, sem takoj vedela, da za vsem tem stoji zelo zanimiva oseba. In imela sem prav, zato sem jo želela bolje predstaviti tudi vam. K pogovoru sem povabila mlado domačo umetnico, doma iz Podnanosa - Niko Božič, ki na področju svojega umetniškega delovanja - oblikovanja, kljub svoji mladosti, beleži zavidljive uspehe.
Izdelovali
gnezdilnice
Irena Kodele Krašna vodi Zavod Rdeči apolon iz Budanj. Področje dela zavoda je raziskovanje, ohranjanje in interpretacija dediščine, večinoma naravne. V teh okvirih pripravlja tudi s pomočjo LAS - a, RS in Evropskega kmetijskega sklada razna predavanja, raziskovalne tabore in delavnice.
T)rcdvsem je ta toliko večji, ker ima i X sicer študentka likovne akademije i v Italiji, močno dodelan slog, kar za umetnike v tako zgodnjih obdobjih ustvarjanja sploh ni tako običajno. Skupaj sva vstopili v njen čarobni svet.
^'ka, pozdravljena! Kako bi se predstavila tistim našim bralcem, k' te niorda še ne poznajo; kdo je Nka?
frudim se biti umetnica, ki sledi toku časa - sodobna ustvarjalka.
Z likovno umetnostjo se sicer resneje ukvarjam od 15. leta naprej, ko se vpisala v srednjo šolo, saj se je zame takrat začelo obdobje intenzivnega umetniškega ustvarjanja in likovnega izobraževanja. Obiskovala sem likovno gimnazijo v Novi Gorici, kjer sem se pod vodstvom priznanih in uveljavljenih likovnih pedagogov 'prof. Milovana Valiča, prof. Marka Krambergerja, prof. Bogdana Vrčona •n prof. Franca Goloba) seznanila z j oblikovanjem, slikarstvom, grafiko, r kiparstvom, dekoracijo, fotografijo in arhitekturo. Posvečati sem se začela raziskovanju likovnih zakonitosti, barvnih vrednosti in proučevanju oblikovnih značilnosti.
Kaj ti pomeni umetnost in tovrstno izražanje sebe skozi oblikovanje, znotraj katerega izpod tvoje domišljije in roke nastaja čudovit in nenavaden svet?
Umetnost je moje življenje; skoznjo živim. Je način, preko katerega izražam sebe, svojo 'bit'. Tako tudi komuniciram z družbo. Teh kvalitet ni deležen vsak, zato se toliko bolj zavedam visokega pomena izražanja na ta način.
Študiraš v Benetkah? Kako izgle-da tvoj študij?
' Da, študiram na Akademiji lepih - umetnosti v Benetkah, srn^r obliko-j vanje. Smer študija je izjemno odprte narave. Sistem je zasnovan tako, da ti dopušča popolno likovno svobodo, i eksperimentiranje na vseh področjih umetnosti. Osvobojen si vseh preprek, ki prepogosto zavirajo posameznikovo kreativnost. V tem je velika prednost v primerjavi z nekaterimi slovenskimi šolami, ki študente ukalupljajo. Poleg tega si kot študent deležen kritik in pohval, ki prihajajo s strani profesorjev na povsem prijateljski način, bkozi sproščene pogovore z njimi krepimo in nadgrajujemo sebi lastno
kvaliteto.
Kje se vidiš v prihodnosti in kako dojemaš že svoj dozdajšnji uspeh; le malo ustvarjalcev se lahko že v tako zgodnjem obdobju svojega ustvarjanja pohvali s takimi dosežki (imela si že kar nekaj svoji razstav, tudi v tujini, ilustrirala si pesniško zbirko Alenke Skupek, sodelovala pri nastajanju podnanoškega grba, ustvarila nekaj prav zanimivih scen,...)
Sama pri sebi se počutim uspešna, ne bi pa mogla tega reči za širši likovni prostor. Umetnost je namreč izredno selektiven pojem in vsakdo izmed ustvarjalcev znotraj različnih umetniških smeri ne more postati uspešen, mednarodno uveljavljen umetnik. V
resnici to doleti le peščico izbrancev, ki jim tako ali drugače uspe pridobiti naklonjenost poglavitnih akterjev umetnostnega sistema. Zaradi tega je pomembno, da zaupaš vase in samozavestno zastopaš svoje delo. Biti moraš popolnoma prepričan v to, kar ustvarjaš, s čimer se razkrivaš družbi. To je način, ki ti omogoča preboj.
V svoji prihodnosti si želim delovati v družbi, ki mi bo omogočala svobodno izražanje lastne likovne govorice. Družbo, ki me bo sprejemala takšno kot sem, me naučila česa novega. Na umetniškem področju je feedback namreč izjemno pomemben. Neverjetno vpliva na inspiracijo, počutje umetnika.
Kako ustvarjaš; morajo biti izpolnjeni kakšni posebni pogoji, da lahko skozi izdelek sprostiš, kar želiš potegniti iz globin?
Ustvarjam takrat, ko čutim, da moram izliti na papir 'zalogo1, ki seje nabrala v meni. To je način, preko katerega se izpovem. Običajno je tako, da so likovne stvaritve najboljše, ko si ali izjemno vesel ali neskončno žalosten.
Takrat roka teče kar sama od sebe. Preprosto izključiš razum in se prepustiš instinktu. Neverjeten občutek!
Najlaže ustvarjam v Benetkah. Imam že utečen ritem, vse je podrejeno likovnemu izražanju. Vsak trenutek izrabim za to, da ustvarjam. Ni pomembno, ali je dan ali noč. Ko začutim, začnem. Potem pa traja, dokler traja. Običajno okrog 10 ur brez prestanka. Mir in glasba pa sta vsekakor komponenti, ki sta nepogrešljivi sopotnici.
Rada se izražam zlasti v zelo težki tehniki; preciznih risbah ter kolažih, za kar moram uporabiti vse svoje znanje in oblikovalske sposobnosti. Precej se ukvarjam tudi z grafiko. Imam močno izostren čut za kompozicijo in barvno ujemanje, temu zato posvečam tudi največ pozornosti. Sem človek vzorcev, ki jih med seboj prepleta v raznorazne kompozicije in barvne variante. Vsekakor pa drži, da ko likovna ideja nastaja, je vedno prisoten nek motiv, ki pa zaradi močne figuralike ostaja v ozadju.
Naslednje vprašanje je za večino umetnikov eno izmed najbolj nehvaležnih, a vseeno; od kje črpaš navdih.
Navdih iščem v naravi, ki s svojimi neverjetnimi oblikami nudi številne inspiracije ter v ljudeh, ki me obkrožajo. Sproti vsrkavam življenje sodobne družbe in to v preneseni obliki izražam v svojih likovnih delih. Zanimivo pa je, da v tem pogledu likovna dela delujejo ironično, saj so na pogled mirna in dovršena, kar pa za današnji svet težko rečem. Zelo me impresio-nirajo tudi preproste, brezosebne geometrijske forme, ki jim s pomočjo premišljenega oblikovanja vdihnem človeško noto.
V okviru celotedenske prireditve Šembiški teden kulture v Podnanosu si na ogled postavila svoja dela. Nam lahko o njih poveš kaj več?
Razstavljena dela so tako v barvnem kot v črno - belem koloritu. V predstavljenem ciklu se osredotočam na močno zgoščeno risbo, učinkujočo močno in igrivo, po tematiki še vedno vedro in svetlo. V risbah je močno poudarjen ritem, ki spominja na glasbo. Risbe pričajo o čisti, dosledni gradnji likovne kompozicije. Vse kompozicije se na robu lista končujejo tako, da vemo, da z robom lista kompozicije ne more biti še konec, pač pa se njene oblike nadaljujejo nekam naprej. Ploskovitost in ornamentalika sta postali značilnosti mojih del. Temne ploskve učinkujejo prostorsko, delujejo kot vhod v neskončni prostor. To daje risbam samosvoj, skrivnostni naboj. Vsi uporabljeni elementi, nas vodijo v nekakšno spokojnost, v meditativno ozračje.
Nika, kaj sicer še v življenju rada počneš?
Na splošno se veliko gibljem v kulturnih krogih. Obiskujem razstave, gledališke predstave, literarna predavanja, koncerte. Ob tem najdem čas za šport, saj je pri takšni koncentraciji, kot jo potrebujem za ustvarjanje, fizična kondicija zelo pomembna. Sicer pa vodim likovne delavnice za otroke, aktivna sem v prostovoljnih društvih, kjer svoje znanje prostovoljno prenašam na mlajše generacije.
Polona Krušeč.
TJoscbno pozornost namenjajo izo-JT braževanju otrok in mladine, vse zato, da bi spoznali, da so lepote narave, ob premajhni skrbi zanjo, lahko tudi minljive.
Tako so otroci, v petek, 5. februarja, v stari šoli v Budanjah, tudi s pomočjo staršev, po krajši predstavitvi ptičjih težav in ogledu lepih diapozitivov, izdelali 15 gnezdilnic za dvoje vrst ogroženih ptic; za pogorelčka in zlatovranko. Gnezdilnice bodo še pred aprilom namestili na drevesa okoli hiš in tako vsaj malo pomagali pticam, ki jih je kar za polovico manj, kot pred 30 - imi leti. Razlogi za tak upad ptic so zaraščanje opuščenih kmetijskih površin in širjenje naselij, uporaba pesticidov, tudi napačna košnja travni-
kov ipd. Košnja v krogu namreč stisne travniške ptice (prepelice) v sredino - in ker se bojijo prečkati pokošeno površino, jih čaka kruta kosilnica. Če se travnik kosi iz središča navzven, se ptice lahko umaknejo. Najbolje za ptice je kositi 'na roke', a to bo bržkone preveč romantična zahteva. Sicer pa pozabljamo, da so ptice izredno koristne - en sam vrabček mora za svoje lačne kljune v gnezdu, spomladi in poleti nabrati celo 500 črvičkov na dan. Če vrabčkov ne bi bilo, bi bilo povrtnin občutno manj. Zato jim lahko čez zimo damo kakšno sončnično seme tja, kamor muce ne morejo - saj veste - v naravi je vse povezano...
Tekst in foto mt
S
Mercator Trgovski center Ajdovščina
Vipavska cesta 6, Ajdovščina odpiralni čas: od ponedeljka do sobote; od 8. do 20. ure, nedelje: od 8. do 13. ure
Ne zamudite:
13. februar, ob 10. uri
Pustovanje za otroke
Pridite, zabavno bo!

VINTERSPOHr
-S
M! otutev
&&CC'
MEDIJA
AJDOVŠČINA
Svrfamt’

-Afj, KNJIGARNA IN
DZS PAPIRNICA
mrmA^
CL-fiRK
siitipleI
^^agrokor
H ZLmMAČEIjJE
MANA
VJLOTERIJA
"SLOVENIJE
AROPI
i/ CC
ACcessoRies
10
mladi
Zeleno, ki te ljubim zeleno
MLADINSKI CENTER AJDOVŠČINA

sž: H‘i š a n l a o., ,
Aidovščina, 29. januarja - Na petkov večer je EKOskupina v okviru projekta Loči me! v prostorih	^ •	I
Kluba ajdovskih študentov in dijakov organizirala Improvizacijsko gledališče na temo ekologije m ^ j	^ g	I
/^Vbčin^tvo je z izvirnim in zanimi-V_y vim nastopom zabavala improvi-zacijska skupina Improleptika iz agencije za razvoj in promocijo komedije Ceh za smeh iz Ljubljane, kjer se kalijo v Impro ligi ter skrbijo za zabavo širom Slovenije.
V več kot enourni predstavi so trije odlični improvizatorji Vid Sodnik, Jaka Šubic in Luka Kerenčič dodobra nasmejali približno70 mladih - s kratkimi skeči, ki so bili popolnoma improvizirani in nepripravljeni vnaprej. Scenarija improvizatorji niso poznali.
nastajal je spontano v njihovih glavah. Igralci so prehajali iz prostora v prostor, iz čustva v čustvo, predvsem pa skozi akcije skušali biti čim bolj duhoviti. Da jim je to res uspelo, je pokazala navdušena publika, ki je tudi aktivno sodelovala v predstavi s svojimi predlogi, zamislimi, pa tudi z nastopanjem na odru.
Po koncu predstave, ki je kar prehitro minila, smo med publiko izžrebali 15 srečnih nagrajencev, ki so v zameno za prej izpolnjeno anketo prejeli privlačne in uporabne eko -nagrade, nato pa je sledilo še druženje v Bazi.
Eko skupina v okviru svojih aktivnosti v nadaljevanju pripravlja delavnice v CIRIUS Vipava, Varstveno delavnem centru ter Domu starejših občanov v Ajdovščini, pridružili pa se bomo tudi vseslovenski čistilni akciji Očistimo Slovenijo, ki bo 17. aprila 20 10.	Janja Vidmar
Bogato na MDPM
Prostovoljci Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina smo se 4. in 5. februarja udeležili 7. slovenskega kongresa prostovoljstva v organizaciji Slovenske filantropije, ki je potekal v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli Rtič.
'VTamen kongresa, z aktualno temo J.N »Moč prostovoljstva pri dvigu kakovosti življenja in odpravi revščine«, je bil oblikovati smernice razvoja prostovoljstva v prihodnosti in je poleg teoretičnih prispevkov nudil prostor za izmenjavo raznovrstnih bogatih izkušenj med številnimi prisotnimi prostovoljci iz vse Slovenije.
V soboto, 6. februarja, smo na sedežu
društva, ob bližajočem se slovenskem kulturnem prazniku, priredili literarno likovno delavnico z naslovom Verzi v besedi in sliki, na kateri so otroci pod taktirko Zande Brikmane in Urške Repič najprej recitirali in poskušali razumeti Prešernovega Povodnega moža, nato pa ustvarili pisano paleto najrazličnejših likovnih interpretacij pesmi.
V februarju pripravljamo še veliko drugih aktivnosti, v soboto, 13. februarja, se bomo zabavali v okviru pustovanja v ŠC Police v Ajdovščini s pustnimi norčijami in ustvarjalnimi delavnicami, 17. februarja pa bomo organizirali že okrogli 20. medobčinski otroški parlament na temo Stereotipi, rasizem in diskriminacija, ki bo potekal v sejni sobi Občine Ajdovščina. Mesec bomo zaključili z zimskimi počitnicami, za katere pripravljamo pester program, od raznih delavnic -kuharskih, glasbenih, ustvarjalnih, do športnih aktivnosti - tečaja smučanja na Črnem vrhu nad Cerknim, izleta v Atlantis in Kolosej, lova na skriti zaklad in nove ponudbe, bowlinga.
Na društvu smo veseli vsakega nasmeha in dobre volje otrok in mladih, ki obiskujejo naše ativnosti.
Aktivnosti sofinancirajo Občina Ajdovščina, Občina .Vipava, Urad RS za mladino, Movit NA Mladina in Mladi v Akciji.
Jana Humar, MDPM
Taborniki zimovali na Kovku
TMbornik pa ni tabornik, če ne zna JL preživeti v naravi. Zato so GG - ji otroci med 12. in 15. letom starosti) s jomočjo Gašperja in Matevža ustva-•ili neverjeten bivak - snežno kupolo, d je lahko pogumnejšim služila za
prenočitev, saj je bil prostor tako zgrajen, da si se v njem udobno zleknil.
Med vsemi tekmovanji in delavnicami smo se zabavali s kepanjem, sankanjem, raznimi taborniškimi igricami (napad na tabor, centrifuga,...). Vsi
V MC Hiša mladih se je v mesecu januarju 2010 odvil sklop ald*' benih delavnic z naslovom "Glasba! V živo."
kozi tri petkove popoldneve smo O udeležence popeljali od izdelave glasbila, preko nastanka glasbene skupine do predvajanja glasbe na radijskih valovih. Delavnice so bile odprtega tipa in namenjene vsem, ki jih svet glasbe zanima.
Prva delavnica je potekala v petek, 15. januarja, v prostorih MC-ja pod mentorstvom Nike Škofič (Medobčinsko društvo prijateljev mladine). Udeleženci so lahko izdelali svoje lastno glasbilo z uporabo naravnih materialov, seznanili so se z notnimi osnovami in na koncu ustvarili še pravo glasbeno kompozicijo! Pri drugi delavnici, petek 22. januarja, smo spo-
znali glasbeno skupino Free K ‘ katero sestavlja pet mladih kov. Člani skupine so nam skozr viu, kot posamezniki.	... 11
gia&uciiu pui m nam razkrili njihovega ustvarjanja glasbe Za zadnjo delavnico, petek 29 arja, smo obiskali lokalni radio f Nova, kjer nas je prijazno ’ napovedovalka radia Polona K Polona nam je predstavila delovan dia ter njeno vlogo in delo znotrai i radia Nova. MC se za izvedbo del zahvaljuje vsem, ki so SVoj prostl delili z nami in nas seznanib s
pogledom na glasbo in življenjem z
AfC Hiša J''-
Zimovanje je potekalo od petka, 5. februarja, pa do ponedeljka, 8. februarja, v taborniški hiši Praprot na Kovku. V treh dneh so mladi taborniki s pomočjo tekmovanj in delavnic poskušali prebuditi kreativnost pri izdelovanju svojih bojevniških mask, sank, inštrumentov, svojih bojnih plesov ...
NA POUCi 13.FEBRUAR |
OB 14.00

izdelki in tekmovanja so bili ocenjeni in uvrščeni na Bojevniško lestvico, ki je na koncu pokazala, kateri vodje najbolj bojevniški. V vseh tekmovanjih so se najbolje odrezali najmlajši Tigri, sledile so jim Veveričke, tretje mesto pa so si delile Dowje mačke in Kačke.
S tem zimovanjem je.bilo dokazano, da Rod Mladi bori še vedno ima prave tabornike, ki radi preživljajo svoj prosti čas v naravi, ter da se imamo taborniki skupaj vedno najboljše in najlepše! Do naslednjič pa želimo vsem en velik taborniški pozdrav M-L-A-D-I BORI-BORI-BORI ZDRAVO!
A.V.
>
■ZBPB —ASM
Orientacija
center farna vipava
Prva tekma z družinsko progo
V soboto, 30. januarja, smo na OŠ Dobravlje organizirali mednarodno orientacijsko tekmo v okviru zimske lige Orientacijske zveze Slovenije in Italije. Prijavilo se je veliko tekmovalcev, kar je za zimsko ligo prava redkost.
in nas nagradila ali se mogoče pokesala za državno tekmo v jeseni, ki so jo od začetka do konca spremljali .hudi nalivi. Sneg je čez noč pobelil Vipavsko dolino in tudi teren med Dobravljami, Skriljami, Kamnjami in Potočami, kjer so na tekmovalce čakale skrite zastavice. Zbudili smo se v čudovito belo sobotno jutro. Želja številnih otrok, da bi sneg zapadel tudi pri nas, se je uresničila. Mnogim je, po pripovedovanju, kar sapo vzelo, ko so zjutraj, pred odhodom na tekmo, uzrli pravljično zasneženo pokrajino. In še ena posebnost, v soboto ni bilo burje, ki običajno spremlja sneženje pri nas.
Tekme se je v skupnem seštevku udeležilo 59 tekmovalcev in 14 družin, ki so prijele posebno priznanje za sodelovanje.
Najboljši trije med moškimi na progi A so bili Andrej Borštnik iz OK Tivoli, Iztok Rojc iz OK Polaris in Rok Močnik iz OK Azimut, med ženskami pa Clizia Zambiasi iz Nordest Tarcento, Tanja Pretnar iz OK Azimut in Chiara Sepin iz SSD Gaja.
V B kategoriji so bili najhitrejši David Čufer iz OŠ Dobravlje, Igor
'“Pekmovalci so lahko izbirali med 1 tremi progami. Najdaljša in najzahtevnejša je bila 5 km dolga proga A. Srednje dolga in nekoliko manj zahtevna je bila proga B, ki pa je tekmovalcem še vedno predstavljala dovolj trd oreh. Najkrajša, začetniška proga C, pa je bila dolga 2 km.
Novost te tekme je bila netekmoval-na družinska proga, primerna tudi za družine s predšolskimi otroki, dolga ^3 Vn\.yeja za pr0g0 seje rodila v že'j' druženja prijetnega s koristnim. Vsakdanje življenje nas namreč če-
dalje bolj priklenja na dom in službo, na bivanje med stenami, za sprehod v naravo pa si le redko vzamemo čas. Ljubitelji orientacije pa cenijo prav to. Veselijo se novih poti v naravi in izzivov ob iskanju kontrolnih točk.
Ko smo načrtovali tekmo na Primorskem, smo se nadejali lepega vremena, ko bo zimsko sonce prijazno pozdravilo udeležence iz Slovenije in sosednje Italije. Vodila nas je misel, kako lepo je lahko pozimi v naši dolini, brez snega in neprijetnega mraza. Toda tokrat nas je narava presenetila
Bončina iz OK Azimut in Nejc Kodrič iz OŠ Dobravlje, med nežnejšim spolom pa Ana Čufer iz OŠ Dobravlje, Katarina Bremšak iz OK Komenda in Maja Štalekar iz OK Slovenj Gradec.
V C kategoriji pa so si prva tri mesta med fanti delili Tilen Kravos, Miha Hain in Grega Čuk, vsi iz OŠ Dobravlje, med dekleti pa Špela Zalaznik, Nina Črnigoj in Jerneja Samec iz OŠ Dobravlje.
Družinske tekme so novost. Predvsem je pozitivna krepitev medgeneracijskih vezi v družini in skupen trud za zastavljen cilj. Sam tekmovalni naboj pa ni primarnega pomena. Tu so družine, ki so najhitreje našle vse
točke: Sara, Alenka in Egon Stopar, Lara in Tanja Bizjak ter Klemen in Polona Zabukovec, vsi domačini iz Dobravelj.
Zahvaljujemo se Orientacijski zvezi Slovenije, še posebej Jaki Piltaverju in Danielu Lebarju, ki sta trasirala progo, postavila zastavice, poskrbela za evidentiranje rezultatov in razvrstitev tekmovalcev. Zahvala gre tudi sponzorjem:	Fructalu, Mobitelu,
Mlinotestu in Novi KBM.
Upamo, da so tekmovalci in vsi drugi udeleženci preživeli prijetno soboto in se bodo na naš teren še radi vračali.
Mentorja orientacijskega krožka Marija Kovač in Stanko Čufer
šolska
Dijaki tudi igralci
V mesecu decembru smo dijaki četrtih letnikov predšolske vzgoje iz Ajdovščine po vrtcih razveseljevali otroke. Dijaki 4. d. smo pripravili igrico z naslovom Zimska želja.
O pripravami smo začeli v mesecu O novembru pri predmetu hospitaci-je. Razdelili smo se v skupine, vsaka je imela svojo nalogo. V razredu smo izglasovali osnutek za zgodbo, ki govori o dveh fantih, ki si želita, da bi zapadel sneg, saj se jima zima brez snega ne zdi prava zima. Željo sliši muca Snežka in brž odhiti k babici Zimi. Skupaj spleteta belo odejo in zasnežita pokrajino. Ko se fanta zjutraj zbudita in vidita sneg, sta zelo vesela,
da jima je babica zima uresničila željo. Z mamo odideta na sneg, kjer se skupaj kepajo in delajo snežaka.
V samo igro smo velikokrat vključili tudi otroke, ki so vedno z navdušenjem sodelovali in vse skupaj le še obogatili. Toda preden smo pričeli s pravo igro, je bilo potrebno veliko priprav, pisanje scenarija, ki je moral biti dobro usklajen z glasbo. Potrebno je bilo izdelati tudi sceno ter kostume za igralce. Dnevi in tedni priprav so
minili kot bi mignil in že smo dobili seznam nastopov - in začelo se je zares! Po mnenju igralcev je bilo najtežje prebiti tisti prvi led. Res pa je tudi, da vaja dela mojstra. Tako smo tri tedne obiskovali vrtce in osnovne šole na Primorskem. Odzivi otrok in osebja so bili odlični in ni boljše zahvale za ves trud kot nasmejani in razigrani obrazi otrok ter vzgojiteljic.
Velikokrat si kdo predstavlja, da je igranje igrice pravo olajšanje, ker ni treba biti pri pouku. Toda takšno prepričanje je popolnoma napačno. Sama priprava igrice zahteva veliko truda in izvirnosti, igranje igrice pa je predvsem improvizacija. Občinstvo, kot so otroci, je zahtevno in nepredvidljivo, saj velikokrat kakšen od otrok spremeni del igrice s svojim komentarjem in takraPje potrebna velika mera iznajdljivosti. Prav tako je zahtevno opraviti več nastopov v enem dnevu, saj smo imeli največkrat kar po tri nastope dnevno. Vseh nastopov skupaj pa smo v treh tednih našteli nekaj čez 50.
Brez pomislekov lahko rečemo, daje bila to neponovljiva, odlična in bogata izkušnja, ki jo privoščim vsakemu.
Danijela Krapež
Šestošolci na Tolminskem
Po septembrskem aktivu razrednikov šestih razredov smo sklenili, da letošnji šestošolci iz OS Danila Lokarja v Ajdovščini preživijo pet aktivnih dni v CŠOD Soča v Tolminu ter tako opravijo glavnino dni dejavnosti s športnega, naravoslovnega in družboslovnega področja.
rT''ako se je v ponedeljek, 18. janu-
X arja, pred osmo uro zjutraj na ajdovskem parkirišču Police zbralo 67 otrok in njihovih staršev. Čez četrt ure so se otroci z dvema avtobusoma odpeljali proti Tolminski. Po prijaznem sprejemu vodje CŠOD Soča v Tolminu so zasedli tretje nadstropje in polovico pritličja v bivšem dijaškem domu. Po kosilu so skupaj z voditelji in učitelji odšli do sotočja rek Tolminke in Soče. Opazovali so okolico, poimenovali so okoliške vzpetine in hribe ter določali strani neba. Po večerji je sledil nočni sprehod v staro mesto jedro.
V naslednjih dneh so se trije oddelki izmenjavali pri športnih, naravoslovnih in družboslovnih aktivnostih. Tako so se povzpeli na bližnji osamelec Kozlov rob, spustili so se do Tolminskih korit in si ogledali Hudičev most, razdeljeni v šest skupin so se pomerili v poznavanju orientacije. V domski biološki učilnici v pritličju so si ogledali čilske veverice, ščurke, kačo in ostale živali. Ob rekah
so merili temperaturo vode, obiskali so čistilno napravo, v razredu pa so opravili laboratorijsko analizo vode iz pipe, akvarija ter iz rek Soče in Tolminke.
V popoldanskem času je ena izmed skupin živela v stilu 'Robina Hooda' - preplezala je umetno plezalno steno, telovadila v fitnesu in streljala z lokom. Naslednja skupina je obiskala Tolminski muzej, kjer je dobila veliko koristnih informacij o življenju na naših tleh prazgodovine do osamosvojitve Slovencev, s poudarkom na tolminskem puntu. Tretja skupina je v naravoslovni delavnici poiskala največje votlo drevo v okolici. Zvečer smo z učiteljem Žigonom opazovali zvezde in planete s pomočjo teleskopa in računalnika.
Tako smo združevali delo na terenu z delom v učilnicah. Otroci so aktivno sodelovali pri izvajanju domskega reda. Pomagali so deliti pijačo pri okusnih obrokih, skrbeli so za osebno higieno in urejenost sob, opozarjali so
na začetek pouka v učilnicah. Ob večerih so pisali dnevnik doživetij in se zabavali ob animacijah. Zadnji večer so pripravili zaključno prireditev v 'stilu bitke talentov'. Zabave in smeha ni manjkalo.
Na tak način so nam dokazovali, da znajo poskrbeti zase in da želijo doseči zastavljene cilje z aktivnim spremljanjem dejavnosti. Veliko so naredili za svojo samostojnost in za skupnost šestošolcev. Izkazovali so spoštljiv odnos do učiteljev, voditeljev in osebja doma. Nenazadnje so dokazali staršem, da so v primerjavi z lanskim letom veliko samostojnejši in zrelejši. Po izmenjavi mnenj z njimi sklepamo, da bi se v Dom Soča v Tolminu še vrnili.
Damijana Dolenc
Radosti na snegu
Ob besedi radosti na snegu bi večina ljudi pomislila na kepanje, delanje sneženega moža, sankanje, smučanje in podobne stvari. Dijaki 2. letnika predšolske vzgoje (SŠ Veno Pilon) pa ob tej besedi pomislimo na nepozaben projektni teden, ki smo ga izvedli v času od 20. do 24. januarja, ko smo na Cerknem uživali v, na in ob snegu.
T Tsklopu tega tedna smo dijaki
V opravili smučarski tečaj, se naučili osnove smučanja ali pa nadgradili svoje znanje in izpilili tehniko smučanja. Imeli smo organizirana tudi razna predavanja, delavnice, plavanje v hotelskem bazenu in gostovali smo v Osnovni šoli Cerkno.
Pa poglejmo natančneje, kako je teden, ki je postal pomemben del mozaika naših spominov na srednjo šolo, potekal.
Na dan našega prihoda smo najprej odšli na smučišče, se tam razdelili v skupine in začeli s tečajem smučanja. Po povratku v hotel smo imeli nekaj prostega časa za ureditev sob, temu so zvečer sledila predavanja. Potekala so na različne teme - od predavanja o smučarski opremi in varnosti na smučišču, zgodovini športa, pa do zdra-
ki bi jih lahko z otroki izvedli na snegu, le da smo mi to storili kar v eni od hotelskih predavalnic.
Pohvalimo se lahko tudi, da smo z: delom našega projekta Gledališki dogodek gostovali v OŠ Cerkno in bili deležni lepega odziva na našo predstavo. Otroci so bili nad predstavo navdušeni in dobili smo veliko pohval. Ta dan nas je obiskal tudi ravnatelj Alojz Likar. Z nami je obiskal OŠ Cerkno ter se nato skupaj z nami spustil po belih strminah.
Prav vsak dan je bil do zadnjega kotička napolnjen z dejavnostmi. Sicer so nekateri dijaki malce potarnali zaradi utrujenosti, a mislim, da je vsak dijak lahko našel kaj, kar mu je bilo V tistem tednu všeč.
Projektni teden smo sklenili predzadnji dan, ko smo skupaj s profesorji
vstvene vzgoje. V petek smo imeli na smučišču tudi terenske vaje iz biologije. Skupaj s profesoricami biologije, ki so prav zaradi nas obiskale Cerkno, smo si ogledovali lišaje. Zvečer smo se udeležili še predavanja o umetnem zasneževanju in posledicah le - tega na okolje. V soboto smo imeli še dve delavnici. Ena je bila likovna, pri kateri smo skupaj s profesorico likovne vzgoje izdelovali mimično lutko. Druga pa je bila delavnica modula igre za otroke. Tam smo izvedli igre,
r--*-***At* pičlv V
kemu od nas, saj smo skupaj s sošc doživeli veliko lepega in si pridofc ogromno novega znanja.
Naj se ob tem zahvalim profes ju Troštu za organizacijo projekti ga tedna, smučarskim učiteljem profesoricam, ki so nas obiskale Cerknem in z nami izpeljale razne i lavnice in predavanja, ter seveda j spodu ravnatelju za njegov obisk Anja Kobal, 1
Organizator dobrodelnega nogometnega turnirja v Lokavcu Jurko Pergar je v zadnji številki Latnika med številnimi pokrovitelji pozabil navesti tudi Agroind iz Vipave. Za napako Agroindu iskreno opravičuje in dodaja, da [& prav po zaslugi pokroviteljev turnir v spomin na Albina Vidmarja in Martina Slejka imenitno uspel in se priporoča tudi za prihodnje leto

šolska, mlinotest
'ezenine kot kulturni obraz Cola
}|, 5. februcrja -Zadnja leta imamo na naši šoli navado, da ob slovenskem kulturnem prazniku sčemo obkk® kulturnih dejavnosti, ki nastajajo med nami in z nami. In vsako leto znova smo presedeni nad bogastvom vsega, kar kulturnega črpamo iz svojega domačega okolja.
X'



F etos smo ob bogatem kulturnem L/programu, ki smo ga sooblikovali Krajevno skupnostjo Col, razstavili tare vezenine, kvačkane izdelke ter 'kaj drugih ročnih del, katerih sku-dastnost je 'nit'.
■laj pravzaprav je vezenje? V naših '■'»jih vezenju rečemo 'stikanje'.
1 s bi hoteli zvedeti več o zgodovi-J vezenja bi se morali vrniti daleč v Oteklost. Zgodovina vezenja je te-,iI10 povezana z razvojem oblačil in [ ^ pa tudi z umetnostjo vseh ob-bližnjih in daljnih civilizacij: od '' Grčije do daljnega Vzhoda, %e do Evrope. Ta stara roko-^lifcika okraševanja oblačil in predmetov za vsakdanjo rabo kalnih prostorih se je v zgodovi-V človeka vedno bolj izpolnjevala in
postajala vedno bolj bogata in raznovrstna. tako glede na obliko kot glede na uporabnost. Od srednjega veka do danes je vezenina veliko prispevala k sijaju in razkošju oblačil na dvorih, v palačah in cerkvenih hramih.
Tako kot pri vseh šivanih izdelkih tudi pri vezenju izvor ni natančno znan, ker tkanine niso obstojne. Znano pa je, da so vezli že stari Egipčani, Grki, Kitajci, v času železne dobe v severni Evropi...
Vezilje so vezle predvsem oblačila, oblačila za verske obrede ter predmete, kijih uporabljamo doma. Izvezena oblačila in predmeti so imeli posebno simbolno vrednost, pomenili so status. Tradicionalne vezilne tehnike in vzorci so v posameznih deželah prehajali iz generacije v generacijo in s
tem prispevali h kulturnemu obrazu določenega področja.
Najpogostejši materiali za vezenje -tako za podlage, kot za niti - so bili volna, svila in lan, kasneje tudi bombaž.
Proti koncu 19. stoletja seje pojavilo tudi strojno vezenje, ki pa je še vedno zahtevalo izurjeno veziljo s prefinjenim občutkom za material in obliko. Dandanes smo priča dovršenim strojem, ki samodejno izvezejo vse, kar jim s pomočjo računalnika ukažemo.
Tudi na ozemlju današnje Slovenije so že v preteklosti nastajale vezenine. Nekaj je ohranjenih celo iz srednjega veka. Z vezenjem pa so se v preteklosti ukvarjale predvsem redovnice. V poznejših časih, ko je bilo vezenje uvedeno v osnovne šole, so za gospodo vezle ženske nižjega sloja. Lepo oblačilo so smeli nositi le gospodje. Vezilje so vezle na področju cele Slovenije, saj so zaradi značilne geografske lege (križišče poti, prihodov raznih trgovcev) prišle do različnih znanj in materialov. Poleg oblačil so vezle tudi druge uporabne predmete, brisače, posteljno perilo, razne prte, kasneje tudi zavese,... v različnih ve-zilnih tehnikah.
Posebno mesto zavzemajo gorenjske ljudske vezenine s križci. Najprej so vezle na domačem platnu s črno, temno rjavo, pozneje v kombinaciji z
modro - rdečo nitjo. Motivika gorenjskih vezenin s križci se kaže v stiliziranih oblikah iz rastlinskega sveta (cvetovi, listi). Najpogostejši je motiv stiliziranega gorenjskega nageljna in srca.
Za Belo Krajino je značilno vezeno tkaničenje. Barve - rdeča in modra ali bela. Tkejo in vezejo še danes.
Za osrednjo Slovenijo (Dolenjska, Štajerska, Koroška) je značilno enostavno polno vezenje (cvetovi, žito, grozdje, ptice) v eni barvi: samo modra ali samo rdeča, pozneje, ko so se dobile različne barvne niti, pa so začele in še danes vezejo v različnih barvah - pisane vezenine. V Prekmurju na vezeninah srečamo več pisanih barv (vpliv Madžarske).
Na Primorskem in Notranjskem se v vezeninah izraža vpliv Italije, veliko je t. im. belih vezenin ('rešelje' tehnika). Močan vpliv ima italijanska revija Mani di Fatta.
Ob pričujoči razstavi ugotavljamo, da so ženske vezle ali kvačkale tudi v Podkraju, na Colu, v Hrušici, Sanaboru, na Križni gori, v Višnjah,
v Beli, ... Nekatere so se s svojo izvezeno 'balo' priselile tudi od drugod in prinesle s sabo nove vzorce, nove vplive. Na razstavi so tudi dela žena, ki še vedno vezejo ali kvačkajo.
Na razstavi imamo veliko prečudovitih vezenin in drugih ročnih del, najstarejša segajo v 19. stoletje, veliko jih je iz prve polovice 20. stoletja. Priča smo neizmernemu številu tihih ur, ob katerih so žene vezle in skozi prste pretakale niti. Si morete misliti, koliko misli je prežetih v teh ročnih delih: niti veselja, niti trpljenja, niti žalosti, rojstva in smrti ... Vezenine so spremljale človeka od zibeli do groba (oblačila za krst, pregrinjalo na 'arah'in v krsti).
Vezenine pa niso in ne bogatijo samo vsakdanjika in praznika, temveč notranje bogatijo osebe, kijih ustvarjajo.
Izdelki domače obrti in rokodelstvo so torej vsekakor ena izmed žlahtnih prepoznavnih znamenj človekove ustvarjalnosti in odsev kulturne podobe ljudi v naših krajih in na Slovenskem - včeraj in še tudi vedno danes, o del in izraz tradicije, bogate kulturne dediščine.
Zlata doba vezenin je sicer minila, vendar se je umetnost ročnega vezenja ohranila. V primerjavi z Idrijsko čipko, vezenje kot pomembna veščina in oblika kulturne dediščine dandanes ni deležno posebne kulturne zaščite. Naj bo ta razstava tudi vabilo ženam in dekletom, da se povežejo in ponovno oživijo vezenje in s tem povezana ročna dela, saj bodo s tem prispevale majhen, a pomemben prispevek k temu razcvetu in ohranjanju narodnega bogastva v Sloveniji. Verjamem, da se bo na ta način naše domače kulturno bogastvo preneslo tudi na mlajše rodove.
S//va Karim
Mlinotest vam priporoča pripravo krofov po naslednjem receptu:
Sestavine za pripravo krofov:
n 1 kg Mlinotestova Namenska moka za krofe n 100g sladkorja n 100g masla ali margarine n 50g kvasa
n 1 zavitek vanilinega sladkorja
n 10g.soli	
n 5 rumenjakov	
n 3 del mleka	
a marmelada za nadev	I*
n mleti sladkor za posip
V skledo presejemo moko in dodamo kvas, ki smo ga prej pripravili z žlico sladkorja in nekaj mlačnega mleka. Dodamo še preostale surovine, pregnetemo v gladko testo in pustimo vzhajati. Vzhajano testo razvaljamo in iz njega izrežemo okrogle kose.
Med dva kosa damo marmelado in pustimo ponovno vzhajati. Krofe ocvremo na vročem olju.
Lahko pa vzhajane okrogle kose najprej ocvremo na vročem olju, vanje vbrizgamo marmelado in posujemo z mletim sladkorjem.
šolska
Nikoli ni prepozno
Vseživljenjsko učenje ni zgolj parola, ampak postaja vse bolj resničen koncept, ki se ga ljudje zavedajo in sprejemajo. Učenje ni več namenjeno zgolj mladim, ampak vsem, ki so željnih novih znanj
in izkušenj.
-v Ta Ljudski univerzi Ajdovščina se tega vse bolj zavedamo. Naše programe ne obiskujejo več samo mladi, ki želijo pridobiti osnovno šolsko ali srednješolsko izobrazbo, vse več je ljudi različnih starosti, ki želijo pridobiti nova znanja in izkušnje v različnih programih neformalnega izobraževanja. Dejstvo je, da se človek prvo tretjino življenja večinoma šola, tako za vsakdanje življenje kot tudi za poklicno pot. Drugo tretjino življenja pa mora posvetiti dopolnjevanju znanja. Mnogi ljudje šele po upokojitvi najdejo čas zase in se lahko posvetijo sebi in želji po izobraževanju.
Da gre trend res v to smer, dokazuje dejstvo, da smo v mesecu januarju začeli z izvajanjem študijskega
krožka z imenom Z računalnikom v svet. Študijski krožek je brezplačna oblika prostovoljnega učenja odraslih. Odnosi v krožku so enakopravni, sproščeni in prijateljski. Delo je ustvarjalno, sodelovalno in načrtovano. Udeleženka Danica o študijskem krožku pravi: »Tudi za nas upokojence je lahko učenje računalnika zelo pozitivno. Vesele urice, ko se družimo, mi veliko pomenijo za dušo. Mnogo novega in zanimivega se naučimo. Pohvalno tudi za Ljudsko univerzo Ajdovščina. Hvala.«
Veliko je podobnih zgodb. Tokrat so udeleženke študijskega krožka Z računalnikom v svet samo ženske, različnih starosti, ki se zavedajo pomena, ki ga ima informacijsko komunika-
cijska tehnologija v današnjem svetu. »Danes brez računalnika preprosto ne gre. Človek se mora znajti in ujeti ritem, ki ga tako tehnologija kot izredno dinamičen tempo življenja narekuje«, pravi ena izmed udeleženk.
Udeleženke se srečujejo enkrat na teden. Vzdušje v skupini je zanimivo, sproščeno in dinamično. Ko ugotovijo in se naučijo nekaj novega, so nad sabo ponosne. In tako je tudi prav. In prav to je glavni namen študijskih krožkov. V skupino so vključeni ljudje, ki jih druži potreba po izražanju in sporazumevanju, potreba po dejavnem sodelovanju v skupini ter potreba po druženju in ustvarjanju novih stikov med ljudmi. Ko bodo udeleženke zaključile z enotedenskimi srečevanji jim bo poleg novih znanj ostalo še veliko več. Ostala bodo na novo pridobljena prijateljstva in izkušnje. Ta in mnogo podobnih zgodb, s katerimi se na Ljudski univerzi Ajdovščina srečujemo vsak dan, potrjujejo dejstvo, da za učenje res nikoli ni prepozno. PR
'dele
/<y\ .ustvaril
jnajiif
Ljudska univerza Ajdovščina napoveduje
A
v
V februarju in marcu 201 o
začenjamo s tečaji
NPK socialni oskrbovalec/ka na domu, italijanščina nemščina, španščina, angleščina, tečaj slepega tipkanja, PovverPoint, Microsoft Excel, internet in elektronska pošta, digitalna fotografija, arhiviranje digitalnih fotografij, delavnica peke kruha brez kvasa, aranžiranje, polstenje (filcanje), keramika, orientalski ples.
'
Brezplačna predavanja in delavnice
Ustvarjajmo z lesom, zdrava prehrana - 7 žit za 7 dni, zdrava domača zelenjava.
Vabimo vas na brezplačno učenje prek spletnega portala http://www.cvzu-vita.si
Za učenje ni nikoli prepozno.
Dobimo se na Ljudski univerzi Ajdovščina
INFORMACIJE T: 05 366 47 50 Ljudska univerza F: 05 366 47 55 Ajdovščina GSM: 041 437 785
Cesta 5. maja 14 lnfo@lu-ajdovsdna.si 5270 Ajdovščina www.lu-ajdovscina.si

J
Zimska šola v naravi OŠ Col na Arehu
Današnja osnovna šola je pretežno storilnostno naravnana. Vsi ugotavljamo, da borba za vpis v srednjo šolo in borba za uspešnost v šoli nasploh med učenci i komi povzroča prave travme. Šola v naravi je tista oblika, ki pripomore k razbremenitvi, sprostitvi, vendar tudi k prijetni obliki učenja v naravi in z naravo.
n uče(r
Oodoben človek se vedno bolj od-tuj uje riaravi, zato je osnovni cilj šole v naravi izobraziti in vzgojiti mladega človeka, da bo naravo vgradil v svoj vrednostni sistem, tako da bo vedno in povsod pripravljen ohranjati in varovati naravno okolje ter naravno in kulturno dediščino v njem. Hkrati pa poleg vsebin, ki so bogato zasnovane in omogočajo pridobivanje različnih spretnosti, praktičnih znanj in življenjskih izkušenj, ponuja tudi izobraževanje na športnem področju. To pa zagotovo omogoča vračanje človeka k športni aktivnosti v naravi tudi v poznejših obdobjih življenja, kar je eden od temeljnih dolgoročnih ciljev šole v naravi.
Šola v naravi je oblika sodobnega pouka in je del razširjenega programa tudi na Osnovni šoli Col. Vsebini šole v naravi se posveča vse večja pozor-
nost. Učenci tam spoznavajo kulturne, geografske, zgodovinske, etnološke in druge značilnosti, ki izhajajo iz kraja, kjer šola v naravi poteka.
Vsebine so bogate. Poleg učenja alpskega smučanja, spoznavanja FIS pravil, ki veljajo na smučišču in spoznavanja narave, razvijajo učenci še spoštovanje do naravne in kulturne dediščine ter skrb za varstvo okolja.
Največ časa in pozornosti se seveda nameni alpskemu smučanju. Izvaja pa se tudi hoja oziroma tek na smučeh. Učenci niso prikrajšani niti za zimske nočne radosti kot so pohod, nočno smučanje in sankanje.
Ker pa naj bi sodobna šola temeljila predvsem na povezavi učenja s praktičnim življenjem, pripravimo različna predavanja o nevarnostih v gorah, plazovih, pripravi smuči, astronomiji, naravnih in kulturnih posebnostih
Pohorja ...
Nataša Grom in Stojan Koren za OŠ Col
Utrinki učencev 6. razreda, ki so preživeli teden na Arehu od 3. do 7. januarja 2010
Tako kot vsako leto, smo tudi letos učenci šestega razreda odšli v šolo v naravi. Cilji šole v naravi so, da se naučimo smučati, da izvemo nekaj o zgodovini smučanja, da spoznamo FIS pravila in jih dosledno upoštevamo, da bolje spoznamo Pohorje, da izvemo, s čim se danes Pohorci ukvarjajo in s čim so se včasih, kakšno podnebje imajo, kakšni so tam gozdovi in živali. Mislim, da nam je vse to uspelo. Seveda, s pomočjo naših učiteljev: Nataše Grom, Stojana Korena in Jožeta Krapeža. Nekateri od nas so imeli malo domotožja, drugi so čutili metuljčke v želodcu, nekateri pa so bili navdušeni nad hrano, ki smo jo jedli. Smučali smo tudi na progi, kjer poteka tekmovanje za Zlato lisico. Prav tam, kjer je osvojila drugo mesto naša Tina Maže. Kako smo se pohvalili doma! In celo tisti, ki so prvič stali na smučeh, so zadnji dan švigali sem ter tja. No, ker smo tako zavzeto smučali, smo bili čisto brez moči. Kar nekaj nas je na predavanjih zaspalo. Brez skrbi, zjutraj se nam to ni moglo zgoditi, saj nas je prišel zbudit gospod Miro. Kričal je kot nor. DOOOOBROOOO JUUUTROOOO! VSTAANIIITEEE! To je bila zares
lepa šola v naravi. Če bi šla še enkrat? Seveda bi šla! Pa ne samo jaz.
Petra Gostiša
Potrkalo je in že smo vsi stekli proti vratom, kot bi gorelo. Vsak je želel prvi videti, kdo je ta skriti prijatelj. Ampak skritega prijatelja nismo videli, saj smo se pri ozkih vratih vsi zataknili, tako da nismo mogli naprej. Preden pa smo se rešili in prišli do vrat, je skriti prijatelj že stekel proč in ni bilo ne duha ne sluha o njem.
Gašper Peljhan
r --- — —u. i-a vrnu sme vsak svoje smuči in se ponovm stili po progi.
»Brez skoka ni smučanja,« jaz. Zato smo tudi na Arehi. telji pod nekim lesenim most skakalnico. Večkrat smo se p< spustili prvi, peljali smuk in kalnici čim dlje skočili. Dlje 1 bolj smo se veselili, zato je tt Ijica nekajkrat poskusila.
Matevž Sajevic
Igrali smo nogomet. Po končani igri smo se kepali. Naenkrat pa mi je sošolka Petra vrgla sneženo kepo v glavo. Tekel sem za njo in ji vrnil. A še obrnil se nisem, že je vseh devet deklet planilo name. Še sedaj me vse boli Tomaž Puc
Ko sem s prijatelji prvič stopil v gondolo, se mi je zdelo tam zelo zanimivo. Ko smo se že kar nekaj časa vozili in sem pogledal v globino, meje
^	JI
petkrat na leto. Cerkev ima ki jih že dolgo ne uporablj; odhodu lahko pozvoniš na
Žan Katf'
0.0 M
kultura
Okus po kulturi
Brez kulture ne bomo obstali
Ajdovščina, 8. februarja - Osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku je bila posvečena Milanu Klemenčiču in njegovim lutkam. Tako je bil tudi slavnostni govor v povsem polni in Dvorani prve slovenske vlade v domeni ajdovske lutkarice Ade Bačar. Proslavo je popestril pevski zborček OŠ Šturje in recitatorji, ki so pripravili tudi kratek izsek iz življenja očeta lutkarstva na Slovenskem. Za vse tiste, ki se proslave niste mogli udeležiti, objavljamo govor slavnostne govornice, lutkarice, pesnice, pevke, skratka vsestranske kulturnice Ade Bačar.
v .Spoštovano veliko in malo občin-rKtvo! Čutim dolžnost, da danes, ob slovesni otvoritvi tega velikanske-8a gledališča, tudi jaz, najpametnejši vseh marionetov - kar že znači moje slavno znano in Večkrat slavljeno ime Pantalon, torej tudi jaz spregovorim par besed vam poslušalcem.«
Tako se je prvi slovenski lutkar Milan Klemenčič - s svojo marionetno lutko - slavnim Pantalonom, ki je bil na zelo tankih žičkah zadolžen, da je predstavil občinstvu Malo marionetno gledališče. Prvo slovensko lutkovno gledališče. To se je zgodilo pred 100 leti, 22. decembra, leta 1910 v Šturjah. Milan Klemenčič, ki je bil slikar, fotograf in je, lahko bi rekli, iz nič, kar čez noč, postavil na svetlo evropsko primerljivo lutkovno gledališče.
Zgodaj je osirotel in pravljice, ki so živele v njem, so mu bogatile otroška leta in potem vse življenje. Sam tako pripoveduje o čudežu, očaranosti, ki jo je doživel v marionetnem gledališču znamenitega italijanskega lutkarja Reccardinija v italijanski Gorici: »Kdor je imel v svoji mladosti priliko videti predstave takih gledališč, ostane za vedno očaran in predan lutkarski igri, ki je polna neodoljive
privlačnosti. Prestavi nas nazaj v srečne dni zorne mladosti, tu smo ujeti v pravljične čudeže, v slutnjo neke višje umetnosti, ob kateri se bo naslajala in dvigala naša duša.«
Ta dogodek je takrat pomenil rojstvo slovenske lutkovne umetnosti, uresničitev Klemenčičevih sanj in sanj velikega in malega občinstva vse do danes. Koliko pa smo vedeli do sedaj o Milanu Klemenčiču?! Smo vedeli, da je pri nas zibelka slovenskega lutkarstva?! Osnovna šola Šturje se je odločila, da bo s tega našega umetnika pomagala odstirati zavese. Z lani začetim projektom nadaljujejo tudi letos in dokončujejo Klemenčičevo prvo lutkovno igro z naslovom »Mrtvec v rdečem plašču«, seveda z marionetami. Profesorici Kseniji Černigoj gre po mojem zahvala, da je pridobila to besedilo iz lutkovnega gledališča v Ljubljani. Gospa Mojca Klemenčič, najmlajša Klemenčičeva hči, pa je dovolila njegovo objavo. Tudi mi, na novo rojena skupina Pantalon pri ZKD Ajdovščina, smo se odločili, da bomo pripravili to igro. Mladi navdušenci, odličen bodoči lutkar Primož in Lična hiša — kot podoba najčistejše lepote, smo se zbrali okrog učitelja in režiserja Petra Avberja. To, da sem zraven, bo zame, ob 40 - letnici neprekinjenega dela z lutkarstvom, največje veselje in zadovoljstvo. Sedaj čakamo še na razumevanje tistih, ki neobremenjeno, predvsem pa pravično, de- „ lijo finančna sredstva. Občini bodo ostale lutke in vse, kar bo spremljalo predstavo. Tako bo obogatena tudi ponudba gostom, turistom, obiskovalcem našega mesta.
Tudi naša starejša lutkovna skupina ŽAR - društva Most iz Ajdovščine s svojo lutkovno igro povsod predstavi našega Klemenčiča. Poslanstvo društva Most pa je tudi sicer bogato kulturno razvejano.
V našem mestu, v naši občini, po vseh vaseh je kulturna dejavnost izredno prisotna in razvejana. Rojevajo se vedno novi projekti, rešujejo se ljudski običaji pred pozabo. Tudi razni zbiratelji so zelo dejavni in redno
pripravljajo razstave. Zbiratelj Stane Bačar obiskovalca povabi v muzej fosilov. Veseli me, da so tudi naša podjetja in obrtniki naklonjeni kulturi. Kljub temu pa marsikdo še vedno ne pozna nekaterih znanih, pomembnih učnih in kulturnih ustanov. V njih se redno odvijajo najraznovrstnejši kulturni dogodki, razstave, predstave, v studiih je poskrbljeno za učenje baleta, družabnih plesov in še marsikaj. Pilonova galerija ima vedno prijazno odprta vrata za vse, ki ljubijo slikarsko in tudi drugačno umetnost. Glasbena šola vedno znova bogati svoje programe z drugačnimi izvedbami. Zahvalila bi se vsem, ki pomagajo igralskim amaterskim skupinam, naši tehnični ekipi, brez katere ne bi mogli na gostovanja, pa še društvu invalidov in gimnaziji Veno Pilon.
Govorili bi lahko o kulturi na cestah, kjer pogosto prihaja do hudih prometnih nesreč. Tudi nad kulturo odpuščanja delavcev bi se morali zamisliti. Nekateri oblastniki, ki niso gradili in razvijali, odpuščajo delavce na najbolj boleč način, čeprav vedo, da bo tak delavec, v katerega so vložili veliko znanja in mu omogočili študij, pisal prošnje za zaposlitev, na katere ne bo dobil niti odgovora.
Čas, v katerem živimo, je težak, kritičen, poln na videz nerešljivih problemov. Ob naraščajoči brezposelnosti in nizkih dohodkih se poglabljajo socialne stiske, boj za preživetje je vse hujši.
Kultura je, naj bi bila vse, kar sestavlja in spremlja naše življenje. Strpnost, razumevanje, pripravljenost pomagati. Da ne omenjam na drugi strani zavisti, škodoželjnosti, bridkih medsebojnih odnosov, ki mimogrede prerastejo v surovost in nasilje. Hvala vsem, ki pomagate revnim, bolnim in ljudem s posebnimi potrebami. Če ne bomo sprejeli kulture kot del sebe, prijeli v roke dobre knjige, šli na predstavo, razstavo ali druge ustvarjalne dejavnosti, bo to žalosten zgled za mladino, ki kritično spremlja naše ravnanje in se od nas uči.
Oh, kako lepo bi bilo lahko naše življenje. Imamo vendar Prešerna in druge velikane poezije in proze, Ivana Cankarja, ki ga mnogi nosimo kar v sebi, imamo Pilona in druge uveljavljene slikarje in fotografe, prečudovite pevske zbore, solo pevce in odlične glasbenike, skratka izjemne ustvarjalce na vseh ravneh. Imamo dva priznana muzeja in še marsikaj.
»Lepo je to življenje,
Smeh naj odpre nam srce,
Bodi mi zvest prijatelj, pesem združi naj svet, da bo lepo nam, tukaj živet.«
»Hvala, veliko in malo občinstvo!«
O kulturi bo v tem letu in tudi pozneje povedanega še veliko, zato ne sodite me preostro. Najprej so globoke korenine, iz katerih poženejo stebelca - različne - kulturne dejavnosti, skupaj pa zacvetijo z enim samim, velikim cvetom - in to je kultura.
Srečno vsem v Klemenčičevem letu!
Ada Bačar
IGOR A
Društvo za ohranjevanje in varovanje naravne in kulturne dediščine »GORA«
PLANINSKA SEKCIJA
ZIMSKI POHOD NA ZASNEŽENE GOLAKE
Planinska sekcija društva GORA vabi vse ljubitelje pohodništva in narave
na
3. tradicionalni pohod, ki bo v nedeljo, 14. februarja.
Zbor in vpis pohodnikov bo na Predmeji, v Tihi dolini (šotor), zjutraj med 8.00 in 9.00 uro. Hoje je za približno 5 ur. Startnina znaša 5 €. V startnino je vključen topel obrok hrane in čaj.
Potrebna je zimska oprema - pohodne palice in male dereze. Pohod je na lastno odgovornost!
Ob lepem vremenu bodo na vrhu Golaka zapeli Fantje izpod velba
Po končanem pohodu si boste lahko ogledali smučarske skoke, ki jih v Tihi dolini organizira nordijska sekcija društva GORA.
Kontaktni osebi sta Tanja Velikonja, mobi 041 586 751, ali Dušan Brus, tel. 05 3649 016, mobi 041 617 607, e-mail dusan.brus80@gmail.com ali http://www.drustvo-gora.si
■'	: -S
VABLJENI
S krovnim skladom NLB Skladi do davčnih ugodnosti.
Krovni sklad NLB Skladi sestavlja 15 podskladov:
NLB Skladi - Azija delniški
NLB Skladi - Dinamični delniški
NLB Skladi - Evropski delniški
NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo.delniški
NLB Skladi - Globalni delniški
NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški
NLB Skladi - Kombinirani globalni
NLB Skladi - Naravni viri delniški
NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi
NLB Skladi - Obvezniški EUR
NLB Skladi - Slovenski delniški
NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški
NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški
NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva delniški
NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški
NLB® Skladi

kultura
Studenček (kulture) tudi v Kamnjah
Kamnje, 6. februarja - Ob letošnjem kulturnem prazniku je domače Športno kulturno turistično društvo pripravilo predstavitev knjige 'Bejžmo pogledat stidenčk', avtorice Magde Saksida. Zbrali smo se v mrzlem, sobotnem večeru. Naše zbiranje so popestrile snežinke.
se prisotne je najprej pozdravila gospa Martina Vodopivec. Za uvod sta na violončelo in violino aigrali Petra Vodopivec in Kristina larkovič.
Skozi predstavitev knjige je avtorico
vodila prof. Ivana Slamič. S spretno in zanimivo postavljenimi vprašanji je avtorico nagovarjala k odpiranju njenih občutkov pri samem nastajanju knjige in podajanju njenega doživljanja življenja v trdi, pusti in kamniti
pokrajini Podgore, zaselka Vrtovina, ki ga tudi Kamenjci nismo nikoli imenovali Zgornji Vrtpvin, ampak vedno Podgora. Avtorica je v svojo pripoved vnesla predvsem veliko topline in ljubezni, katero je dobila prav v tej skromni vasici pod Kucljem. Iz njene knjige se čuti vso ljubezen in pripadnost Podgorcev tej pokrajini, načinu življenja, treznosti, preudarnosti pri vsakem delu.
Ob prebiranju odlomkov iz knjige so mlajši zbrano poslušali, starejši pa pripomnili: »Rejs je blu taku, glih taku se je dejlalu.«
Zanimivo predstavitev sta zaključili glasbenici Petra in Kristina. Predsednik društva Boris Vodopivec se je gospema Magdi in Ivani prisrčno zahvalil in izrazil zadovoljstvo, da smo se odtrgali od televizije in v tako velikem številu prispevali kamenček v mozaik kulturnih dogodkov.
Po uradnem delu smo še malo po-modrovali ob prigrizku in, da bomo še kdaj obudili spomin na ta večer, tudi kupili ta živi studenček izpovedi Magde Saksida.
bv
Preventivni radar tudi na Cesti
Od včeraj naprej voznike na previdnejšo vožnjo opozarja še en preventivni radar, postavljen je v kraju Cesta. Skozi Cesto se namreč vije kar precej prometna regionalna cesta, cestnarski otroci pa ob tej prometnici, na sicer lepo urejenih avtobusnih postajališčih, dnevno čakajo šolske avtobuse.
T)odoben radar je bil konec avgu-_L sta postavljen v Dobravljah, pred osnovno šolo. V letošnjem letu pa Svet za preventivo in vzgojo otrok v cestnem prometu Občine Ajdovščina načrtuje postavitev vsaj še enega tovrstnega radarja, najprej na loka-
cijo pred osnovno šolo v Črničah. Tovrstno radarji so namenjeni preventivi, pristojne službe pa ugotavljajo, da naprave pozitivno delujejo in dejansko umirjajo promet - vozniki ob izmerjeni prekoračitvi hitrost zmanjšajo ter območju posvečajo večjo pozor-
nost. Hkrati velja poudariti, da se je s podražitvijo vinjet bistveno povečal promet na vzporednicah hitre ceste. Torej, dodatna previdnost pri vožnji nikakor ne bo odveč.
Svet za preventivo in vzgojo otrok v cestnem prometu Ajdovščina
Rebeka Kosmač s.p. Župančičeva ulica 8 (pri avtobusni postaji) 5270 Ajdovščina telefon:
040 505 835 (Rebeka)
o
PEDIKURA
0 rafti®® &
KOZMETIKA m TAT OO S T U I
OBRAZA & telesa
PIERCING
(p®03aS2XlMlj)
PLESNI VEČERI
m -m m v
VIPAVA
v mesecu februarju 2010
Sobota, 13. in 27. februarja
Kulturni dom v Vipavi, vsako parno soboto v mesecu, ob 20.00 uri.
Info: Jurij Makovec 031 247 578
A,	^
tGOR A
VABILC
Društvo za ohranjevanje in naravne in kulturne dediščina »GORA«
Sekcija nordijske discipline
VABILO IN RAZPIS
varovanj \
ZA TEKMOVANJE V SMUČARSKIH SKOKIH
I. ORGANIZATOR:
DRUŠTVO GORA - Sekcija nordijske discipline
2. VRSTA TEKMOVANJA:
Odprto prvenstvo Predmeje - TIHA DOLINA 2010
3.	KATEGORIJA:
Za vse kategorije
4.	KRAJ/ČAS:
Predmeja - TIHA DOLINA, nedelja, 14/02/2010 ob 13.30 5. SKAKALNICE:
K= 14 m; K= 18 m
6. KATEGORIJE:
-dečki do 10 let (K= 14 m)
-	dečki do 12 let
-	dečki do 14 let
-	mladinci
-	člani
-	veterani
-	deklice do
-	deklice do
-	mladinke do 18 let
-	dekleta absolutno
12 let(K = 15 let
14 m)
(2000 in mlajši)
(1998 - 99)
(1996 - 97)
(1995-92)
(1991 -76)
(1975 in starejši )
(1998 in mlajše)
(1995 - 1997)
(1992 - 1994)
(1991 in starejše)
Važno: Tekmuje se lahko z alpskimi ali skakalnimi smučmi, vendar ie i/ra?««
skupen!	re*ultatov
V vsaki kategoriji morajo biti za nastop prijavljeni najmanj 3 (trije) tekmov
da se tekmovanje izvede, sicer se skupina priključi prvi starejši skupinii alci’ VARNOSTNA ČELADA JE OBVEZNA!
Organizator si pridržuje možnost izločitve tekmovalca, za katerega se izkaže, da ni
varno opraviti smučarskega skoka !	sP°soben
7. PRIJAVE:
sprejema organizator na dan tejemovanja do 11:00 ure v Domu društva - Pisn t
8. PROPOZICIJE:
Tekmuje se po pravilniku tekmovalne komisije za smučarske skoke pri Smučarskizvez'
9. STROŠKI IN ODGOVORNOST:	1 °VcniJe-
Vsakdo tekmuje na lastne stroške in odgovornost ali na stroške in odgovornost društ
prijavlja!	Va’ ki ga
V O. STARTNINA:
Tekmovalci do 18 let (letnik 1991 in mlajši) startnine ne plačajo, starejši 5 00 F
11. TRENING:
Na dan tekmovanja od 10.00 do 12.00 ure.
12. NAGRADE-PRIZNANJA:
1. do 3. mesto - medalje in diplome,
4. do 6. mesto - diplome
13. REZULTATI:
45 minut po končanem tekmovanju!
14. INFORMACIJE:
Mitja Velikonja, 051 357 535, extrem84@gmail.com Jožko Krapež, 041 613 813, jokr@amis.net
ZA HRANO IN PIJAČO JE POSKRBLJENO
V OGREVANEM ŠOTORU DRUŠTVA
PRIJATELJI SMUČARSKIH SKOKOV - VABLJENI!
kultura
Terčeljev! dnevi
Res j©/ Slovenci smo verjetno eni izmed redkih, če ne celo edini, ki se lahko pohvalimo z dnevom kulture kot državnim praznikom. Imam pa občutek, in bojim se, da me ne vara, da je tudi tu na delu zadnje čase vsepričujoč in kvaren virus površinskosti in ravnodušnosti. Za nemajhno skupino ljudi na ajdovskem, še posebej v Šturjah, pa je bil letošnji praznik malce drugačen. Bolj aktiven in doživet kot druga leta.
T)oživiI praznične dni in združil nas -T je naš rojak, dolgo zamolčani in pozabljeni duhovnik in profesor Filip Terčelj - Lipče. Množica ljudi, ki je v četrtek4. februarja do zadnjega kotička (pa če malce čez) napolnila ajdovski Dom krajanov pa priča o tem, da ^ brisan iz ljudskega spomina in 0betakonec krivičnega molka. Takrat 50 se namreč s slovesno akademijo 0 njegovem življenju ter delu pričeli Terčeljevi dnevi 2010. Organizator,
iniciativni odbor pod vodstvom profesorice Marije Pegan, je vsekakor poskrbel, da se nismo zbrali zaman.
Mozaik Terčeljeve zgodbe je, vsak prispevajoč svoj pogled, sestavilo več govorcev. Prof. Tatjana Božič je kot prepotreben temelj predstavila Terčeljevo življenje, od rojstva v Grivčah, prek študija in izpopolnjevanja v Nemčiji, vrnitve na ljubljeno Primorsko pod italijansko okupacijo ter bujenjem narodove zavesti z orga-
nizacijo številnih in številčnih versko - kulturnih društev, fašističnega pregona ter bega pred njim do komunističnega zapora in nazadnje umora. Zgodba z žalostnim koncem, kot toliko njih, vendar edinstvena po izkazani veličini. Rdeča nit Terčeljevega življenja je vsekakor ljubezen do naše lepe Vipavske doline in ostale Primorske.
Mladega in energičnega duhovnika je zanimalo kulturno - prosvetno delo, potrebno znanje in izkušnje pa je iskal in dobil v Nemčiji. Mlada leta so izklesala trdnega, pokončnega moža, po poklicu pa najprej duhovnika. Po tej plati nam je Terčelja predstavil dr. Primož Krečič. Ob vrnitvi na Primorsko je Terčelj iz prve roke spoznal fašistično raznarodovalno politiko. Odgovoril je na izziv ter se aktivno vključil v porajajoče se društveno življenje na Goriškem. Prepotoval je celotno pokrajino ter vzpodbujal ljudsko narodno zavest in ustanavljal društva. Poleg svojih široko priznanih sposobnosti kot pridigar in govornik je ustvarjal tudi trajnejše pisane spomenike.
Marko Tavčar, tajnik Goriške Mohorjeve družbe nam je predstavil knjige, ki jih je Terčelj napisal poleg urejanja lista Naš čolnič. Njegovo verjetno najširše uporabljano delo pa so cerkvene pesmarice, za katere je poleg uredniškega dela, prispeval tudi znaten del besedil in so še dandanes
hrbtenica cerkvenega ljudskega petja. Lahko si predstavljamo, da je vsa ta mrzlična, predvsem pa odmevna in uspešna dejavnost, šla krepko v nos italijanskim okupatorjem. Ukrepi so sledili. Terčelja so zasliševali, nadzorovali, zapirali in celo izgnali v južno Italijo. Terčelju pa je, hvala Bogu, bil danes tako modni oportunizem očitno tuj in je nadaljeval s svojim narodno-zaVednim delom. Sčasoma pa tudi varstvo duhovniške službe ni bilo dovolj in moral je zbežati v Jugoslavijo. Ljudje so ga sprejeli, institucije pa ne in v revščini, z neomajno vero, se je prebijal naprej. Prihajajoča komunistična diktatura pa se seveda ni izneverila sama sebi ter je neutrudno požirala najboljše sinove naroda, vključno s Terčeljem. Izmed vseh obtožb so ga zaprli kot narodnega izdajalca, česar ni mogel razumeti in dojeti. Pozneje, na prostosti, je bil tako rekoč izločen iz družbe in odšel je na pomoč prijatelju duhovniku v Sorico. Česar še fašisti niso, je storila roka rojaka in
Terčelju vzela življenje. Doživeta pričevanja ljudi, ki so Lipčeta poznali, predvsem pa sorodnikov, ko so morali dolga leta molčati o njegovi smrti, so poslušalce pretresla.
Terčelj je poosebljeno pričevanje dejstva, da kultura še zdaleč ni samo februarsko branje poezije ter zastonjski obisk muzeja. Kultura je del človekove biti. Raste in živi iz zavedanja samega sebe in je vseprisotna. Omogoča nam 'stati inu obstati'. Seveda pa taka kultura ne ustreza nobeni diktaturi, ne glede na njeno barvo. Zato jo sistematično uničuje. Če je Terčelj uspešno zdravil fašistične rane, rane komunizma čutimo še dandanes. Žal pa se glasovi dandanašnjih Terčeljev pogosto izgubijo v ničevem medijskem hrupu. Roman Borisa Pahorja Nokturno za Primorsko je verjetno vse premalo znano besedilo, poslušalcem akademije pa ga je doživeto predstavila prof. Ivana Slamič. Pahor je s svojim romanom, nam v poduk seveda, postavil literarni spomenik Terčelju in njegovim sotrudnikom, buditeljem slovenstva v medvojni Primorski. In kot je ob glasnem aplavzu ugotovil dr. Boštjan Turk, tudi fizični spomenik Lipčetu le čaka na čas, ko bo okolje, predvsem pa ljudje, dozorelo za ta korak. Na trenutek, ko bo čas zopet naklonjen vrednotam, za katere je Lipče živel in umrl.
Ljudski glas se je ponovno izkazal na predvečer praznika kulture, ko smo se množično zbrali v šturski cerkvi pri slovesni maši za Terčelja. Skupaj smo, prepevajoč njegove pesmi, zaokrožili večer ter praznik v prijetnem druženju. Prizadevnim organizatorjem še enkrat hvala za vloženi trud, Bog vam poplačaj. Obenem pa nestrpno pričakujemo izdajo obljubljenega zbornika.
Marija Vrtovec
NEPREMAGLJIVA PONUDBA
EUR
na mesec
0 % EOM na 84 mesecev**
Novi KIA cee'd Z010
klima, ABS, 6x airbag, el. paket...
EUR
na mesec
Z,9 % EOM na 84 mesecev**
Novi KIA Soul 2010
Popolna varnost in udobje. ABS+ EBD, ESP, 6x airbag, aktivni vzglavniki, klima, el. paket, audio oprema...

Sportage
Sportage, 7 let garancija*, najvišji kakovostni standardi, zmogljivi motorji, prilagodljiva notranjost - do 1.8861 prtljažnega prostora...
m
(kTa) KIA MOTORS
Official Partner

EURO^^NCAP
KIA NOVA GORICA, Ul. Vinka Vodopivca 8 Kromberk, ©05/333-0303
kreditih znaša EOM 0%. Finančni leasing za Kia Soul 1.6 CVVT Urban: Predračunska vrednost predmeta leasinga 15.445,00 EUR (Izračun: 15.990 EUR + Stroški prevoza 105 EUR- Joker »Vozilo iz zaloge" 250 EUR - Joker »Staro za novo" 400 EUR); Polog 25% ali 3.861,25 EUR, obrok 119,33 EUR; preostanek vrednosti vozila po končanem finančnem leasmgu za poplačilo 3.089,00 EUR; število obrokov: 84- mesečno plačevanje, V Skladu z zakonom o potrošniških kreditih znaša EOM 2,9389%. Finančni leasing za Kia Sportage 20^GAS^LX Cod 4x2: Predračunska vrednost predmeta leasinga 19.3Z5,Pn rl ln''—-■ —
2600 EUR - Joker0ftaPro ža
http://ng.kia.si
EUR; preostanek vrednosti vozila po končanem finančnem leasingu za poplačilo 3.865,00 EUR; število obrokov: 84- mesečno plačevanje. V Skladu z zakonom o potrošniških kreditih znaša EOM 2,9389%. Navedena EOM je izračunana na podlagi zneska in trajanja kredita, stroškov odobritve in upravljanja pogodbe, zavarovanja terjatev in obrestne mere, ki velja na dan 14 januar 2010. EOM ne vsebuje morebitnih stroškov predfinanciranja in delnega obroka, stroškov zavarovanja in registracije ter stroškov, ki nastanejo z neizpolnjevanjem pogodbe. EOM se lahko spremeni, če se spremeni višina kredita oz. obroka, trajanje kredita, obrestni indeks oz. ce se spremenijo roki plačila. V skladu z veljavno zakonodajo ponudba velja za finančni leasing.
S Filipom v jubilej
PsTopoimag<^a\cu tega teka prireditev tudi poimenovali.
Tjrva tekma se je zgodila 8. marca L (1895) in na ta dan so Gorjani tudi na začetku prirejali Filipove teke, toda okrog dneva žena na Gori pogosto ni bilo več snega, zato so prireditev premaknili na slovenski kulturni praznik. Snežne razmere so bile tokrat idealne, zato so tekmo izpeljali na klasičnem prizorišču v Tihi dolini s štartno črto v izteku skakalnice, ki jo je sprojek-tiral legendarni Stanko Bloudek. V skupni zbir točk šteje vrstni red v teku navzgor in točke sodnikov v skladnosti vožnje z opremo smučarja v spustu po vijugasti progi navzdol. Komisijo so letos sestavljali nekdanji smučarski skakalci z Gore Marjan Polanc (tudi pionir škarjastega sloga), Peter Likar ter Uroš Velikonja (tudi nekdanji tekmovalec v telemark smučanju in dobitnik več prestižnih nagrad na med-
narodnih tekmovanjih v starosvetnem smučanju). Tako kot pred 115 leti je začetek dirke tudi'tokrat oznanil lovski rog, v katerega je zatrobil Valter Polanc.
Med pol stotnije udeležencev iz devetih slovenskih klubov, ki gojijo smučanje po starem, je bil starostni razpon zelo velik - od najmlajšega Urha Rezoničnika (skupina Podmeninski
gadje) s šestimi pomladmi, do Franca Novaka (Kamniške grče), ki si je naložil že osmi križ. Približno 500 metrsko progo s 50 metri višinske razlike je najhitreje pretekel Urban Polak (Novaški lok smučarji), ki je tudi zmagal v najbolj številčni kategoriji mlajših moških. Drugi je bil Marjan Vidmar, član smučarskega društva Gozd. V kategoriji gozdarjev, lovcev in vojakov sta člana društva Gora Zlatko Krivec in Roman Blaško osvojila drugo oziroma četrto mesto, Matija Polanc pa je bil med dečki peti.
Vsi udeleženci so ob jubileju prejeli spominsko medaljo, Roman Blaško pa še posebno priznanje, saj se je kot edini udeležil vseh 15 tekov.
Vodja tekmovanja Slavko Vidic je po tekmi za Latnik takole ocenil prireditev: »Prireditev je v vseh pogledih imenitno uspela. Po dolgem času nam je šlo na roko tudi vreme - progo smo lahko speljali tako, da so gledalci spremljali tekmo od starta do cilja, lahko smo jo tudi dobro utrdili. Z organizacijo ima društvo veliko izkušenj in je vse potekalo gladko. Veseli me, da so Goro ljudje zapuščali zadovoljni, še posebno tisti, ki so bili prvič pri nas!« Saj, kot nam je zaupala Minka Rezoničnik izpod Menine planine, so se v Ajdovščini spraševali, če so sploh prav prišli: »Potem pa taka zimska pravljica. Neverjetno!«	ep
Društva z Gore skupaj na smučeh
Ajdovke osvojile
Bratislavo
Ekipi starejših deklic in kadetinj Ženskega rokometnega k|ub0 (ŽRK) Ajdovščina sta se konec januarja udeležili mednarodni rokometnega turnirja Bratislava Winter Cup, ki je v glavno mej|5 Slovaške privabil ekipe iz šestih evropskih držav.
F
Sli;
inl
sta
do
Mc
Otarejše deklice so pod vodstvom tj Marka Cenciča in Mateje Kavčič (na fotografiji), kljub težavam s poškodbami in boleznimi, prikazale srčno igro ter v šestih tekmah zabeležile prav toliko zmag in turnir končale na prvem mestu v svoji kategoriji. Nasprotnice so razorožile s hitro igro, s katero so nadomestile primanjkljaj v višini. Soigralke so pri tem še posebej izpostavile prispevek Monike Bajc, Maje Svetik in Tine Krapež.
V nekoliko močnejši konkurenci so bile manj uspešne kadetinje. Varovanke Ane Žigon so po izena-
čenih bojih zabeležile štiri poraze,J pridobile izkušnje, ki so jih usn^ uporabile v državnem prvenstvu v' eni pomembnejših tekem za uvrsljf v finale so namreč pred dnevi najf mačem terenu gladko (28 : 23) odpp' vile vrstnice s Škofij, tako da ostsf vodilne na razpredelnici.
Prve rokometne korake uspešno ^ lajo tudi najmlajše Ajdovke. Ekipa#' nirokometa seje s prvega Kometov^ turnirja v Ljubljani vrnila s peti# zmagami in le enim porazom, W)e zadostovalo za končno tretje mesto
Lovorika mladim
Črni Vrh nad Idrijo, 29. januarja - Smučarsko društvo Gozd je v sodelovanju z upravljalcem smučišča Ski Bor organiziralo druge zimske društvene igre. Namen prireditve je krepitev sodelovanja med društvi z območja Gore in okolice.
Vipavcem
Dobravlje, 12. decembra 2009 - Nogometni klub Vodke Šempasa je organiziral že deveti tradicionalni turnir za seleči1
ww...r-------	---....	IrskC1!
U - 8 in U-10. V kategoriji U-8 je NK Vipava osvojila prvo Z/ med 12 ekipami s cele Primorske.
TJobudo za tovrstni športno dru-± žabni dogodek sta lani domislila predsednika Smučarskega društva Gozd Janko Mikuš in Društva Gora Predmeja Rajko Velikonja. Lani se je dogodka udeležilo 11 ekip, letos pa že 15 - in sicer so zastopale SD Gozd, Društvo Gora, TD Okno, Konjeniško društvo Vihr Col, Društvo za izobraževanje mladih in odraslih, Športno zvezo Ajdovščina, Žagolič, Smučarski klub Kalič, Šolo smučanja Ski Bor in SK Javornik.
V zagrizenem ekipnem boju - vsako ekipo so sestavljali trije moški in
ena ženska tekmovalka - se je zmage veselila ekipa SK Javornik s skupnim časom 1:37.50 , druga je bila ekipa Šole smučanja Ski Bor (1:39.72), tretja je bila ekipa Gozd 1 s časom 1:40.23, četrta je bila ekipa Goral (1:40.79), peta pa ekipa Žagoliča (1:45.12), za
m
. -ji
v W
'Vlrar
.V«*
Š M
katero je vozil tudi prvak ljubljanske opere, baritonist Marko Kobal (na fotografiji). Prvih pet ekip je prejelo pokal SD Gozd, vse ekipe so prejele spominska priznanja ter na svoj način zmagale že s tem, da so se udeležile tekmovanja.
Janko Mikuš, predsednik SD Gozd, je pohvalil društva za dobro udeležbo in poudaril pomen sodelovanja, ki se kaže tudi na drugih področjih. Zbrane je pozdravil tudi sekretar Športne zveze Ajdovščina Primož Sulič. Zabavno in veselo druženje se je nadaljevalo pozno v noč.	rl
X /predtekmovalni skupini so V Vipavci premagali NK Rakek in NK Primorje, medtem ko so z ND Hit Nova Gorica izgubili po šestme-trovkah. V skupini je ekipa osvojila drugo mesto in se uvrstila v polfinale. Žreb jim je ponovno namenil Novogoričane, ki pa so jih v drugo premagali. V finalu so bili potem boljši še od organizatorja, ekipe NK
Vodice. Za najboljšega igralC| izbran igralec zmagovalne epj Nešič.
Vipavska selekcija U - 8 je na v postavi (na fotografiji); Mih Nik Gec, Žan Nešič, Aron Pet] Luka Rener, Tin Gašper Jovič Honomihel in Jure Nabergoj ekipe je Egidij Pavič.
potopis
Fotosafari po Benetkah
Bližina ©ne najbolj obiskanih turističnih mest na svetu, Benetk, je krasen ralog, da si mesto kanalov in tisočerih znamenitosti ogledamo vsaj v času karnevala, ki traja deset dni. Iz Ajdovščine je do mesta na 120 otočkih dobrih 150 kilometrov, poldrugo uro vožnje z avtomobilom. Če v mesto pridete dovolj zgodaj, ne bo težav s parkiranjem v kateri od garažnih hiš. Najbolj' v mestu' je garaža San Marca, l<ier boste za 12 ur odšteli 24 evrov - urne postavke ne poznajo. Bistevna cenejša in lago-dnejša, resda nekoliko daljša, pa je vožnja z vlakom iz Gorice.
V" ako do običajno prvega cilja, ^Markovega trga, je, potem stvar Posameznika - po vodi ali po kopnem. Markov trg vas bo v obeh primerih pričakal z množico mask - tistih na maškarah kot tistih na stojnicah. Človek dobi vtis, da vseh mask ne bi prodali v sto letih. Cene so v glavnem izenačene, turisti pa si običajno omi-slup^saj črn trikotni klobuk (s tančico za ženske), črno pelerino in katero od mask - pisanih ali tistih belih, brez-'zraznih. Lahko pa se. prepustijo tudi “metelnosti tistih, ki so vešči poslikav obraza. V glavnem so to študentke (tudi študenti) znamenite beneške kkdemije lepih umetnosti in jim je
ta znameniti karneval doživi turist?
Zaman pričakuje kakšno pustno povorko, kot smo jih vajeni pri nas. Maske se pojavljajo posamič, največkrat v parih, redkeje v večjih skupinah, ne samo na markovem trgu, kjer jih seveda največ. Vsi kostumi so izjemno bogato okrašeni, živahnih barv, mnogi so zelo stari, saj se prava beneška maska prenaša iz roda v rod in njihovi lastniki so nanje zelo ponosni. Kostumi s svojo razkošnostjo pač pričajo o moči nekdanje Serenissime. Maškare se v glavnem postavljajo pred glavne znamenitosti in se z veseljem nastavljajo fotoaparatom turistov, ki bodo ob tipičnih beneških ma-
vedno ne more primerjati z Riom de Janeirom, kjer je seveda zaradi poletja in temperamenta v igri veliko kipeče gole kože. Menda pa je bilo po razuzdanosti beneško pustovanje nekoč neprimerljivo in so ga radi podaljšali kar na tri mesece. Celo v kavarnah in na raznih veselicah maske niso bile nobena redkost tudi izven pustne sezone. Pod maskami so se v zakotnih uličicah in kanalih dogajale čudne zgodbe. Ne samo konkubine, pa Casanova in njegovi posnemovalci, tudi malopridneži vseh vrst so se znali dobro skriti za maskami in na drugi strani zloglasna in vseprisotna tajna policija. Toda
danes se, kljub številnim maskam, človek počuti dokaj varno. Morda se obiskovalec vendarle počuti malce neprijetno, če v labirintu kanalov in gas zaide, posebo v mraku se to kaj hitro zgodi, saj so označene le glavne itiheraske poti (pa še to ne najbolje in so za časa karnevala marsikje na zidove prilepili smerokaze kar iz papirja) s tremi osnovnimi točkami (Markov trg, most Rialto in železniška postaja oziroma Rimski trg (Piazzale Roma). Orientacija v Benetkah je namreč zelo zahtevna, ker v mestu pač ni dolgih vzporednih ulic ali ravnih avenij, ki bi se združevale v središču - Benetke pač opredeljuje Veliki kanal (Canal grande), ki pa dvakrat kar močno zavije. Nerodno je pač to, da mu peš ni moč slediti, vsaj v večjem (osrednjem) delu ne. Kopne poti so bile nekdaj pač samo pomožna komunikacija, saj seje
Wneval priložnost za zslužek kalnega priboljška. Toda letos se men-^ pozna recesija in vzdolž Doževe Mače so bodoči likovniki poslikavali bolj sami sebe kot pa turiste. In kako
skah v ozadju ujeli še 99 metrov visok zvonik, baziliko, stolp z uro, Doževo palačo ali celo Most vzdihljajev (ki pa ga sedaj obnavljajo, kot tudi veliko osrednjih turističnih atrakcij). Za pozornost si maškare izbirajo tudi zanimive poze, opremljajo se z raznimi rekviziti, naštudirane imajo plesne in drugačne figure, celo glasbo predvajajo in nanjo odigrajo kakšen ključen prizor iz znanih oper! In fotoaparati brez prestanka škljocajo - na bližnjih stojnicah to dobro vedo in na vidnem mestu, seveda ob maskah, ponujajo tudi baterije in zmogljivejše spominske kartice. Skratka, obisk karnevala v Benetkah je prvenstveno nekakšen fotosafari!
Kar se jezikov tiče, so Benetke že sicer pravi Babilon, ob karnevalu pa je pisanost še toliko bolj pestra. Karneval v Benetkah je seveda najbolj pozanana in zato tudi obiskana pustna prireditev v Evropi, ki pa se še
večino prometa in logistike dogajalo po vodnih poteh. V bistvu je za domačine to še danes, kar lahko obiskovalec spozna, če je v mestu že dovolj zgodaj, v jutranjih urah, ko po kanalih oskrbujejo gostilne, trgovine in seve-

da tudi posamezna gospodinjstva. Že nakup fotelja, hladilne skrinje ali celo televizorja je lahko pravi logistični podvig, saj imajo mostovi in mostički praviloma zgolj stopnice, le večji mostovi imajo urejene (dodane) klančine.
(in še mnoge druge) so prizorišča elitnih glasbenih dogodkov, predvsem zvečer. V njeni bližini Slovencu kar zaigra srce, saj upadljivi plakati vabijo na ogled razstave našega velikega slikarja Zorana Mušiča. Če bi si hoteli zapomniti imena vseh cerkva, katere so zgradila ali poslikala največja imena italijanske umetnosti, bi morali razširiti obseg svojega možganskega računalnika. Brez kakšnega pravega načrta, kar po občutku, vstopite v katerega od božjih hramov in zagotovo ne boste razočarani, saj boste tu zasledili Tintoretta, tam Carpacia, ... Nenazadnje pa se po stranskih trgih in trgeih vedno še kaj dogaja, pa ne gre samo za‘nabiranje kovancev, saj so to praviloma zelo kakovostni in virtuozni izvajalci.
Seveda vas tako križarjenje po mestu gondol užeja in zlakotni. V pustnem času je uzanca kuhano vino, čisto spodobnega okusa. Tudi sladoleda (še posebej Rusi) se obiskovalci
Vseh mostov je več kot 400! Na vsak način je kopenski obisk modro dopolniti tudi z vodno dimenzijo, morda samo z vaporetom (itak, če si omislimo še ogled Lida, Murana in Burana), za gondole pa v hladnem vremenu ni posebnega zanimanja in znameniti gondoljerji z rdečimi trakovi na črnih klobukih in z mornariškimi šali (čez bunde) se bolj kot ne dolgočasijo ob kanalih. Mesto jih premore kar 170 in na njih velja poseben prometni režim,
ne branijo. Zgodbo o dragih kapučinih v kavarnah na Markovem trgu najbrž vsi poznajo, zato pa so cene v gostilnicah, okrepčevalnicah in seveda picerijah sprejemljive. Turistični meniji se sučejo že od 13 do 20 verov, ki praviloma vsebujejo tudi tradicionalno pustno mineštro, pašto - fižol. Običajno so v dnevni ponudbi še druge tripične jedi, s surovinami iz beneške lagune. Še zaračunavanju pogrinjka so se beneški gostinci odpovedali.
turistu kar malce nenavaden.
Nasičeni mask in mravljišča okrog Markovega trga lahko vsakdo najde še marsikaj zanimivega. Ne mislim, da bi se morali podati po muzejih (pri enodnevnem izletu je časa pač premalo in tudi v vrsti za vzpon na zvonik se mi ne ljubi tratiti časa), po priložnostnih (in brezplačnih) razstavah pa vendarle že. V Benetkah je nepreštevno cerkva, precej preveč za potrebe verske oskrbe mesta (s turisti vred), zato so jim namenili nove vsebine. Tako je v cerkvi svetega Mavricija na istoimenskem trgu zelo zanimiva razstava starih glasbil, posvečena Vivaldiju in njegovemu času. Cerkev sv. Vidala
Predstavnice nežnejšega spola imajo tudi v Benetkah kaj videti - prodajalne (in izložbe) prestižnih blagovnih znamk zaradi utesnjenosti niso tako razkošne kot po modnih metropolah, imajo pa zato drugačen čar (in podobne cene). Za brkljanje je nadvse privlačen tudi znameniti kamniti most Rialto čez Veliki kanal, tako ob vznožju kot po samem loku. Rialto oglašujejo celo kot srce mesta in s svojim šarmom si to tudi zasluži. Ne gre pozabiti še na tržnico, katere obisk je spet posebno doživetje.
Benetke si bodo masko snele na pustni torek.	Edo Pelicon
križanka, koledar
SESTAVIL
DRAGO
BRECELJ
SLOVESNA
INSTRUM.
UVODNA
SKLADBA
PLOŠČA IZ LESENIH ODPADKOV IN LEPILA
HERCEG.
REKA
SKOZI
MOSTAR
VERDIJEVA
OPERA
AVTOMO-
BILSKA
OZNAKA
REKE
NEKDANJI IRAŠKI POLITIK (TARI K)
NEDOLŽNA
ŽENSKA
ALI
DEKLE
JAPONSKA
NABIR-
ALKA
BISEROV
NATURAL. SORODNA IT. UM ETN. SMER
PETER
AMBROŽIČ
DOBA,
VEK
OSKAR
KOGOJ
IGRALKA
ZUPANČIČ
VINO-
RODNE
RASTLINE
LATNIK
RADIO
NOVA
NEKDANJI
JAPONSKI
GIMNASTIK
(SAVAO)
DOMAČA
PERNATA
ŽIVAL.
GORATA
GRŠKA
POKRA-
JINA
PLANIŠKA
DOLINA
NAČRTNI
POVELJNIK
PETER
LIKAR
CIGOJ
TANJA
ZAKUP ALI NAJEM ZEMLJIŠČA
KEM.ZNAK ZA GERMANIJ
VISOKA
KARTA
POGOSTO
FINSKO
MOŠKO
IME
ŽENSKO
IME
IGRALKA
GARDNER
SLAVILNA
PESEM
DRŽAVA V J. AMERIKI
TRAVA
DRUGE
KOŠNJE
JAPONSKO
NARODNO
VRHNJE
OBLAČILO
OSEBNI
ZAIMEK
KORALNI
OTOK
ŠVE.POLIT. (LOUIS G.)
NAČIN OBRAVNAVE
GOL V LASTNO MREŽO
TOK,
ETUI
AM. IGRAL. (SANDRA)
ERIKA
JAMŠEK
SKANDIN.
DROBIŽ
GLINASTA
PIŠČAL
OVALNE
OBLIKE
DOLINA POD TRIGLAVOM
VELIKA
SOBA
GR. BOGIN. NESREČE
ORGAN
VIDA
KRAJ PRI LOKVAH
NEKDANJI SL. POPEVKAR (MIKI)
VOJKO
STOPAR
SL. MATEM. (IVAN)
PRIJETNO
POČUTJE
VNETJE ŽIVCA V KRIŽU
DOBITEK
PRI
TOMBOLI
HUMORIST.
PUTRIH
ZNANOST,
NAUK
USPEŠNA
POPEVKA
LJUBKOV.
OBLIKA
IMENA
ROBERT
ERGAVER
OLGA
RIMSKI HIŠNI BOG
KRAJ PRI MEDVODAH
PRISTAN.
MESTO
V
MAROKU
SLALPIN. IN REŠEV.
TONE
SAZONOV
RAJKO
PIRNAT
RAVNILO
(ZASTAR.)
PROVINCA V ŠPANIJI (GL. MESTO VITORIA)
KOTNA
MERAV
MATE-
MATIKI
DELOVNE
IZKUŠNJE,
NASPROTJE
TEORIJE
Nagrajenci iz prejšnje številke:
1.	nagrada, flaškon vina:
Iztok Velikonja, Predmeja 106; 5270 Ajdovščina
2.	nagrada, flaškon vina:
Nataša Uršič, Gradišče 3; 5271 Vipava
3.	nagrada, flaškon vina:
Peter Brus, Lokavec 76; 5270 Ajdovščina
Rešitve križank pošljite do 6. 3. 2010 na naslov Nova Nova d
o.o..
Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina.
Med izžrebance bomo izžrebali tri flaškone vina iz vipavske kleti
Bijukliča.
Nedolja, 21. 2.s
Tržaško zaledje od Štivana do Proseka - Kugyjeva pot. Pot je lahka. Prijave, vplačila in info v trgovini Mana Ajdovščina (bivši Štekar).
Koledar dogodkov do konca meseca februarja
Ponecloffelr, 22. St.z
Ajdovščina - Kranjska Gora, od 22. 2. 10 do 26. 2.	- Zimovnje v Kranjski
Gori v organizaciji MDPM Ajdovščina. Zajemalo bo smučanje, igre na snegu, ustvarjanje, zabavne večere, druženje, nova znanja in spoznanja. Info: tel: 05/ 368 91 40 ali 041 490 360.
Ajdovščina - Smučišče Javornik, od 22. 2.	10 do
26. 2. - Smučarski tečaj za osnovnošolce na Javorniku. Smučanje poučujejo učitelji smučanja z licenco. Info: www. sda.si.
Ajdovščina - Smučišče Javornik, od 22. 2. 10 do 26. 2. - Tečaj smučanja za otroke
letošnja zmajarska tekma ^ na Vipavskem. Spietna str£? tekmovanja:	http://h
org/aeros_wr/index r-,k
Ajdovščina 'Php' MDPM (Rizzatova
Šturski —L	-	^
PQrk- 1 O oo
Glasbena delavnica ^ MDp^
Ajdovščina.
Čofrtelr, 25. 2.:
Odhod

mm
I
Športnega centra Ajdovščine, 8.30	|'^e
Atlantis in Kolosej; v
zimskih^ počitnic MDp A|dovscine vabi na ; i Atlantis in Kolosej.	^ St
Info: www.mdpm-aj<dov

scirr
Pefelr, 2«. 2.s
Ajdovščina -

parkirišča Šp
Odhod
I
I
Petek, 12. 2.;
-	Vipava - Farna Center Vipava
-	Kurenti preganjajo zimo iz Vipavske doline in Pustovanje pred Farna centrom v Vipavi;
Raščan in Miša Gerič.
Batuje - Športno igrišče v Batujah, 11.00 - Pokalni krosi Primorskih novic 2009/2010 -Batujski kros.
Ajdovščina - ŠRC Police Ajdovščina, 14.00	-
Otroško pustno rajanje 2010
pijačo, znaša 5 evrov. Začetek (5 “ 1 2 M na Javorniku pohoda ob 9.00, krožna pot Priiave in info: rekreativcek®
traja približno 6 ur. Info: www. drustvo-gora.si.
Predmeja - Skakalnica v Tihi dolini na Predmeji,. 1 3.30 - Smučarski skoki na Predmeji.
med 10.00 in 12.00 obisk - glasbena animacija in pustne
okoliških Osnovnih šol in vrtcev, ob 12.00 sprejem pri vipavskem županu, ob 15.30 pustovanje pred trgovskim centrom Farna, ob 17.00 obisk Goč.
- Ajdovščina - Pilonova galerija Ajdovščina, 19.00 - Odprtje razstave Goriški likovni krog
ustvarjalne delavnice v izvedbi različnih domačih društev, predstava, ...I Več na www. mc-hisamladih.si.
Kulturni dom Podnanos, 18.00	- Regijsko srečanje
tamburaških skupin.
Dvorana	nekdanje
OŠ Kamnje, 18.00 - Koncert
Torek, I«. 2.;
Ajdovščina - Učilnica zdravstvene vzgoje
gmail,	http://rekreativcek.
gmanja.eu.
Vipava - Prostori OŠ Draga Bajca Vipava, 10.00 Ustvarjalna delavnica z MDPM Ajdovščina. Delavnica je brezplačna.
Ajdovščina - sedež MDPM (Rizzatova vila) ali
p |.	- športnega cent/*
MHpL A|dovščine, 12.0^ - MDPM pripravlja |2fet
Bovvlmg center ..Bovv/a// boste med 12.00 in T4 0O uro. Info: tel: 05/ 368 9/ 40 a\\ 041 490 360.
i - Aido'/Sčir>a - Pilonov^ galenia Ajdovščina. 19.00

Zdravstvenem domu, 10.00 Šturski park, 1 0.00 - Delavnica Klepetalnica za	starše z MDPM Ajdovščina - Lov na
Sobota, 22-. 2.;
- _ Ajdovščina -	rfi
sls:ušmoo-k“s-w'
KrKofKP^il^'"'
z dojenčki: dojenčkom.
za
Rokovanje
Vipava - Kulturni Htf1'
'e P°!a' 2a00 - Pl®sni VS'
in Slovenski tisk na Goriškem vokalne skupine Stomažanke.
med obema vojnama. Urnik: tor - pet: od 8.00 do 17.00, ned: od 15.00 do 18.00.
- Lokavec - Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu, 19.00 -Literarni večer v Lokavcu v počastitev slovenskega kulturnega	praznika.
Predstavili bodo knjigi Marice
Program je sestavljen iz slovenskih ljudskih pesmi in popevk.
Ajdovščina - Lična hiša Ajdovščina, 1 9.00 - Lutkovna igrica Ade Bačar - Čarobna jasa.
Ajdovščina - Dvorana OŠ Šturje, 1 9.00 - Košarkarska
Potok, 19. 2.r
Ajdovščina - Pilonova Galerija Ajdovščina - Mostova čitalnica. Društvo Most
skriti zaklad. Udeležba brezplačna. Info: www.mdpm- v Vipavi; vabljeni ajdovscina.
Torok, 23. 2.s
Ajdovščina -	sedež
MDPM (Rizzatova vila).
tovrstno p|esno prired |
plesisce na Primorskem
edif1
Univerza za tretje življenjsko Šturski park, 10.00 - Kuharska
obdobje Ajdovščina vabi na tradicionalno Mostovo čitalnico v Pilonovo galerijo.
Sobota, 20. 2.:
Ajdovščina
1.
delavnica z MDPM Ajdovščina. Delavnica je brezplačna.
Lokavec - Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu, 18.30	- Predavanje 7 žit
za 7 dni. Ljudska univerza
Nedelja, 2«. 2.*
-	Vrhpolje - Izhodišče gasilskim domom v \/ l P
-	Tradicionalni pohod m/ vrhpoljskimi vinogradi ^
Pot poteka okro
m.T v":;":,9 r/ vrt>p<?
Polj/;
slovenske vlade Ajdovščina, Ajdovščina prireja brezplačno
in Olge Kolenc. Nastopa oktet tekma KK Marc Ajdovščina
Sotočje.
Sobota, 13. 2.:
Ajdovščina
KK Globus. Vabljeni, da z glasnim navijanjem prispevate k novim zmagam domačega.
Vipava - Kulturni dom
7.30 -111. Bolšja tržnica.
Lična hiša Ajdovščina, 19.00	- Odprtje razstave
mojstra fotografije Mirka
predavanje o zdravi prehrani.
Broda, 24. 2.:
Budanje od 24. 2. 10
gradu nad Vipavo, p-, , tare/,i hudournika Bele ter C,ni<3.< ,V Ahccljo .pu,„ na*aTv (Te/
Info: kmetija.tomazic@sio| £
Piancavallo - Smučarski izlet v Vipava, 20.00 - Plesni večer v Piancavallo, info: www.sda.si Vipavi. Plesno društvo Vipava
ali sdajdovscina@gmail.com
Pohod - Kredarica (2515 m) od 13. 2. 10 do 14. 2.
vas vabi na edino tovrstno plesno prireditev in plesišče na Primorskem, da skupaj 10. Pot je zahtevna. Vodi GRS zaplešete v standardnih.
skupina Ajdovščina. Prijave, vplačila in info v trgovini Mana Ajdovščina (bivši Štekar).
Ajdovščina - Zbor na avtobusni postaji Ajdovščina, 8.00	- Društvo za zdravo
življenje Leticia vabi na izlet na Trstelj.
Ajdovščina - Dvorana prve slovenske vlade, 10.30 - Škratkov abonma in izven:
disko
latinsko-ameriških i ritmih.
Ajdovščina-Industrijska cona - parkirišče Avtocentra Bajca, 21.00 - Pustovanje pod šotorom.
Nedelja, 14. 2.:
Športni parkTiha dolina na Predmeji - Tradicionalni zimski pohod na Golake.
Omika je padla na glavo. V Vpis pohodnikov med 8.00 in
gledališki predstavi Gledališča KU KUC nastopata Urška
9.00 uro. Startnina, ki vključuje topel obrok hrane in eno
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Edvard Pelicon
Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 503 • e-mail: latnik@infoburja.si