,»Primorski List" izhaja vsaki i., 10., in BO„ dan V mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in šolske ulice po 5 nov. I PRIMORSKI LIST (goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vse >a vero. dom, cesarja 1 Uredništvo in upravoištr« mu je v Gorici, Numtke ulice it. 10. — Nefran-kovana pisma s« ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništro sprejema oglase in ua-znanila po pogodbi. I Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič. Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista". Tiska: Hilarijanska tiskarna. Okrožnic a narodno-poiitifinega društva „Sloga“ v Gorici. Politično društvo „Sloga“ ima skrbeti — po svojih pravilih — za duševni in gmotni blagor Rlovenskega naroda na Goriškem. Vsak civiliziram narod, torej tudi naš, sestoji iz različnih stanov, kateri so torej udje našega naroda, za katerega potrebe skrbeti je poklicano tudi društvo „Sloga “. Slovenci na Goriškem imamo delavno in narod ljubečo duhovščino, pridno in vneto narodno učiteljstvo, zavedne in umne posestnike in kmetovalce. To so stanovi, n« katere s«je ponašal slovenski narod na Goriškem po deželi. V Gorici in po trgih imamo deloma narodnih profesorjev, odvetnikov, notarjev, zdravnikov in uradnikov. Vrste teh niso še povsem popolnjene z možmi našega naroda, a nadejati se smemo, da se polagoma popolnijo. Med stanovoma, katera sta za vsak narod, torej tudi za slovenski, velika važnosti, t. j. med obrtniki in trgovci, smo imeli na Goriškem — posebno v Gorici — do nedavnega časa malo svojih mož. To polje smo prepuščali Slovenci večinoma drugorodcem, ki nam niso bili naklonjeni, ampak so nam vračali našo podporo z neprijaznostjo. Trgovski in obrtnijski stan je važen stan za vsak omikan narod. Kar kmetovalec in posestnik pridelata na svojem zemljišču, ne more se večinoma porabiti v takem, surovem, stanu kakor se pridela, ampak mora priti v roke obrtniku, da je predela in izdela ter napravi iž njega tako blago, da je za rabo. Takih ljudij, — obrtnikov —, imamo Slovenci na Goriškem premalo. Obrtnijski stan na Goriškem, posebno v mesi n, ne šteje Slovencev v dovoljnem številu. Prirodne naše pridelke in obrtnijske izdelke pa ne porabljata pridelovalec in izdelovalec sama, ampak potrebujeta trgovca, ki jih od njiju kupuje in prodaja vsem slojem človeške družbe, Trgovec kupuje in prodaja, je torej posredovalec med drugimi stanovi. Skozi njegove roke gre skoro ves denar, skoro vsa cena blaga in pridelkov. Trgovski stan je torej važen stan, kaiti denar ne gre le skozi roke trgovcev, ampak ostaja ga — kot zaslužek — precej v njihovih rokah. Zato vemo, da so trgovci navadno najbogntejši ljudje. Denar je gospodar sveta, in zalo ima oni gospodstvo, ki ga poseduje. Resnica, je. da se štejemo Slovenci med ubožnejše narode. — ker nimamo dovolj kupčije, v svojiii rokah. Slovenci na Goriškem posedujemo veliko večino dežele, naših posestnikov in kmetovalcev pridelki daleč prevagujejo one naših sodeželanov druge narodnosti. In vendar nismo Slovenci gospodarji v deželi, ampak oni, ki so v manjšini po številu, po posesti dežele, po pridelovanju. Oni pa so gospodarji, ker so nas daleč prekosili v obrtniji in kupčiji. Po deželi, po vaseh in trgih, je sicer obrtnija in trgovina večinoma v n«šili rokah; drugače j« v Gorici. Tu so imeli še pred nedavnim časom tujci skoro vso obrtnijo in kupčijo v svojih rokah; zato je pa bila Gorica laško mesto, kije živelo in bogatelo skoro izključno le od slovenskih prebivalcev naše dežele. V novejšem času se je pričelo obračati na bolje; Slovenci so začeli tudi v Gorici pečati se z obrtnijo in trgovino. Veiika obrtnija in kupčija pa je še dandanes skoro izključno v neslovenskih rokah — posebno v Gorici. Trgovci naši po deželi so še zdaj večinoma le razpro-dajalci velikih obrtnijskih in trgovinskih podjetij iz mesta, ki niso v naših rokah. Kakor povsod, velja tudi pri obrtniji m trgovini piegovor, da iz malega raste veliko. Iz malega obrtnika in trgovca more postali velik obrtnik in trgovec, in ta je gospodar; k njemu se zateka manjši trgovec. Političnega društva „Sloge“ pred- do sednik, kateremu je poverjena skrb za vse stanove v deželi, je mislil, kako bi mogel slovenski narod na Goriškem priti do tolike veljave in moči, kolikor mu je tiče po naravnih — vedno veljavnih — zakonih. Spoznal je, da potom obrtnije in trgovine je mogoče, da pridemp...Slityeiici na Goriškem v razmeroma naravne te veljave. Poudarjalo seje že zgoraj, da imamo Slovenci tudi v Gorici precej svojih obrtnikov in trgovcev. Preostaja nam dvoje: 1. da se sedanji obrtniki in trgovci n trde in napredujejo tako, la iz malih postanejo veliki, ki bodo mogli zalagati tudi deželo z blagom, iu 2. da se njihovo število pomnoži ter da dobimo v Gorici še tacili obrtnikov in trgovcev katerih zdaj nimamo. V dosego tega namena je povabil podpisani predsednik „Sloge“ k posvetovanju in organizaciji slovenske trgovce in obrtnike s sledečim vabilom: ,.V zmislu društvenih pravil vabim Vas k p< svetovanji* v soboto dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer v „Šolski dom“. Trgovina in obrtnija, posebno v mestu, je za nas Slovence tako velike važnosti. da, ako se za nju bolj ne zanimamo, moramo propasti. Da bi se povzdignila trgovina in obrtnija v Gorici in tudi po deželi, in bi se pospešila, ter bi se slovenskim trgov-1 cem in obrtnikom pridobilo večje zaupanje in več oiljenmikov, da bi zamogli k mirnejšo vestjo gledati v prihodnost, trebalo bi storiti primernih korakov. V ta namen vabim Vas, da se gotovo udeležite prvega posvetovanja, katero naj bi volilo tudi odsek izmed tigovcevin obrtnikov, ki bi pospeševal svoje stanovske koristi. Od predsedn. narodno-- političnega* društva „Sloge“, v Gorici, dne 28 sept. 1899. Predsednik: ANT. dr. GREGORČIČ". Iv posvetovanju se je zbrala velika večina povabljencev. Na tem shodu se je povdarjalo, da je nar.-politično društvo „Sloga“ —skrbeč 'tudi za trgovce iu obrtnike v Gorici in ua deželi — ustanovila že ljudsko posojilnico, slovenske ljudske šole in obrtno-nadaljevalno šolo za dečke in deklice. V jednak namen je bil izvoljen leta 1898. v „Slogi“ tako zvani socijalni odsek, ki priča, da društvo je imelo blaginjo vseh stanov pred očmi. V glavnem je resnica, da naši trgovci in obrtniki v mestu, kot začetniki, ne moiejo vztrajati v konkurenci z drnzimi, ampak propasti morajo, ako se narod naš ne zave podožaja in jih ne podpira, kakor zaslužijo. Ne posameznik, ampak v prvi vrsti narod more konkuiirati. Vsi za jednega, jeden za vse ! Vse bo vihar razdjal, — le narod bo zmiraj stal! poje narodna pesem. Po njenih besedah se moramo ravnati, ako hočemo tudi na Goriškem priti v doglednem času do naravne veljave. Na predlog podpisanega predsednika se je volil na posvetovalnem shodu, dne 30. sept. t. 1. posebni odsek izmed trgovcev in obrtnikov. Trgovsko-obrtnemu odseku v „Slogi“ bodi dolžnost pospeševati slovensko obrtnijo in trgovino. Odbor ,,Sloge“ je vzel zadovoljnjstjo v znanje ta korak svojega predsednika ter slovenskih obrtnikov in trgovcev, a podpisani predsednik se obrača do slovenskega zavednega naroda na Goriškem s to-le okrožnico, kateri namen je, vzbuditi med našim narodom posebno akcijo v prospeh slovenski trgovini in obrtniji v Gorici in po deželi naši. „Sloga“ se obrača torej do častite duhovščine in učiteljstva, do gg. županov in njih tajnikov, do zavednih posestnikov, trgovcev in obrtnikov po deželi naši, da premišljujejo, kaj bi se dalo storiti v dosego o/.načer.ega namena. Na Vaši zavednosti in delavnosti stoji, da se store v deželi potrebni koraki v namen, da se odpomore nedostatkom v organizaciji naših trgovcev in obrtnikov. Vabim toraj pred vsem zavedne trgovce in obrtnike, da se trdno oklenejo „Sloge“, katera druži v svoji sredi vse sloje našega naroda, ter da njej, — oziroma njenemu trgovsko-obrtnemu odseku, 'sporočijo vse svoje tožbe, kakor tudi svoja mnenja in nasvete, kako naj bi se -pomoglo našemu narodu na trgovsko-obrtnem polju. Ako stori vsak svojo dolžnost, ve selil se bode naš narod na Goriškem v kratkih letih, da je dosegel to, brez česar ne priddmo do narodne jeduakopravnosti in jednake veljavnosti z našimi sodeželani. Trdno se zanašam, da razumništ vo v deželi bode radovoljno pripomoglo k akciji, ki se jo zapričela v „Slogi“ ter se je naznanila s to okrožnico. Slavna županstva se ulju dno prosijo, da razdele to okrožnice med trgovce in obrtnike svoje županije. Od narodno • političnega društva „Slogal' V Gorici, dne 10 oktobra 1899. ANTON dr. GREGORČIČ, predsednik. Kako je, in kaj bode? Mnogokrat se je Primorje že imenovalo ..dežela neverjetnosti.“ Res je, da se dogajajo v naši Primorski mnoge stvari, ki se treznemu in razsodnemu človeku dozdevajo nemogoče koncem 19. stoletja. A te ^neverjetnosti11 se dogajajo druga za drugo tako pogosto, da se nam, ki prebivamo v Primorju, nobena stvar ne zdi več neverjetna. Mnogo, mnogo nam ' siTrT tein pogledu v pero, — a v dulni gledamo varuha avstrijske svobode s ru-dečim svinčnikom v roki. — zato molčimo. Naše primorske dežele so avstrijskim vladam s sedmimi pečati zapečatena knjiga. V tužno - žalostne razmere primorskih Slovanov ni še prodrlo oko osrednje vlade. In če je kateri minister slučajno dospel v Primorje, poskrbeli so že razni faktorji, da so povsodi nastale Potemki nove vasi, ki so slepile prost vpogled v dejanjske razmere naših pokrajin. Ako pa je kateri zastopnik primorskih Slovanov razkril tužne naše razmere, bil je ves uradni stroj takoj na delu, da je ošibel besede poslančeve ter delali so z vsem močmi, da so se dejanjske razmere pokazale v drugačni luči. Tako je bilo, tako je in tako, — žal, — bode i v prihodnje. Primorski Slovani ostanemo uboga raja. In kedaj se obrne na bolje? Na to vprašanje je odgovor pač težak. Ko so bile na Dunaja politične av-dijene«, so povabili na avdijenco zastopnike najraznovrstuejšili državnozborskih klubov in klubičev. Le jugoslovanske zastopnike so popolnoma prezrli. Iz krščan-skonarode zveze niso pozvali nobenega zastopnika. Ko je grof Claiy sestavil ministerstvo, stopil je v dotiko z raznimi zastopniki klubov ter tudi posameznimi politično važnimi osebami. In kako ne, ko mu je šlo v živo ! Treba je bilo omogočiti delovanje državnega zbora, in v to naj bi mu pripomogli tudi Jugoslovani. Poleg posl. Povšeta in dr. Ferjančiča je pozval na razgovor tudi dr. Šušteršiča, dr. Srneca, pl. Berksa in Robiča. A tudi sedaj so popolnoma prezrli primoiske Slovane: Niti jednega zastopnika primorskih Slovanov grof Clary ni pozval na razgovor, ni se potrudil, da se pouči o razmerah na Primorskem. Na Dunaj je bil pozvan namestnik grof Guess, ki je poroJsl menda tudi v ime Slovanov. Kako je poročal, si lahko mislimo — saj pisati ne smemo. To dejstvo nam očitno kaže, kako bode z nami v prihodnosti. Sicer je desnica do danes solidarna, tudi stavi svoje zahteve, ter je v njeni moči, da vrže sedanjo vlado. Toda bojimo se, poučeni po skušnjah, da njena odločnost ne bode mnogo odločueja, kakor je bila do-sedaj. In primorski Slovani ostanemo v dosedanjih razmerah. Pri vseli žalostnih razmerah pa nam ne upada pogum. Primorski Slovani se vzdigujejo z lastno močjo. Narodna zavest, politična zrelost se vedno bolj pro-bujati. Trdno oporo pa jima daje gospodarska organizacija, ki se v zadnjih letih kaj bujno razvija po vsem Primorju. Naše ljudstvo se vedno bolj rešuje tujega gospodarskega jarma, v katero ga je uko-valo laško gospodstvo. In politični uspehi, sosebno v Istri, nam pričajo, kolike važnosti za naš narodni razvoj je gospodarska organizacija. Ako bode gospodarska organizacija tako napredovala, ter se ljudstvo osvobojevalo iz krempljev italijanskih trinogov, pasti mora slednja nenaravna italijanska postojanka. To dobro vedo in občutijo primorski Italijani, ki v svojih listih na naj podlejši način napadajo prijatelje gospodarske organizacije primorskih Slovanov. Naša iskrena želja je: le vrlo naprej po poti gospodarske organizacije ! Pomen in važnost gospodarske organizacije je pričelo spoznavati tudi istrsko italijansko ljudstvo samo. Podpirajo ga v tem nekateri duhovniki, a pri vodilnih krogih italijanskih ne najde pomoči, ker ti žele odvisnost ljudstva. Zato je pač značilno, da so se Italijani v Vižinadi obrnili do dr. Laginje s prošnjo, naj jim ustanovi podružnico puljske posojilnice. Ti pojav je dobro znamenje. Ko se namreč ljudstvo otrese gospodarske odvisnosti od italijanske ši-njorije, prenehali bodo tudi narodnostni boji, katere sedaj neti ohola italijanska gospoda. Tudi v Trstu se bode mogoče začelo obračati na bolje. Vse politično vodstvo so imeli dosedaj v rokah tržaški židje. Luzzatto, Venezian in kompanija so dosedaj neomejeno gospodovali v tržaški politiki: Ob zadnjem imenovanji dr. Ar-tica vodjem magistratuih uradov je prišlo do spora. Židovsko — radikalnejša klika s tem imenovanjem ni bila zadovoljna, ker je dr. Artico katoličan, ki spolnnje verske dolžnosti, ter je odložila svoje mandate v mestni delegaciji. Prepričani smo bili, da se med seboj zopet lepo pomirijo A do tega ni prišlo. Bile so nadomestne volitve, in v novi mestni odbor tržaški ii. bil voljen noben Žid. Sedanji možje so sicer Slovanom ravno tako nasprotni, kakor odstopilši žido-radikalci. A prvi korak je storjen, — pričel je nekak odpor proti samovolji in samovladi Židov. In ta korak je gotovo važen v tržaškem javnem življenju. Svetli se tu in tam, in, kakor vedno idejalni, upamo, da bode tudi v Primorju zasijala danica poštenega javnega življenja. Žal, da se katoliški krogi med Italijani skoraj nič ne zganejo. Ko bi se le ganili, kmalu bi padlo židovsko-liberalno gospodstvo v Gorici. Saj je vendar sramotno, da peščica Židov gospoduje v go-riškem mestu, pa tudi v javnem življenju italijanskega dela naše dežele. Kako lahko bi skupno delovali na temelju krščanske pravičnosti ! Priznajmo vsakemu svoje, nastopajmo odločno, iu kmalu bodeta v naši deželi obe narodnosti pomirjeni. Žal, — da se v tem pogledu na nasprotni strani ne stori nič, da iz strahu pred liberalno kliko molče dopuščajo tudi najočitnejše krivice. Da, ko bi se v nas visoko dvignila zastava krščanske pravičnosti, kmalu bi nastopili drugačni časi našima narodoma v deželi. Mi bodemo hodili dosledno p-t, ki nam jo zapoveduje krščanska prav čnost in ljubezen do našega naroda. Na temelju krščanske pravičnosti se gotovo naj.lemo ! Transvalsko vprašanje. 11. t. m. naznanil je brzojav iz La-dysmilha : Vojska se je pričela, Buri so podrli v Natal. Kmalu na to pa se je ta vest protrdila z oficijelnim poročilom iz Pretorije, da je tranvalska vlada pr ikla-mirala vojno stanje in da je vrhovno poveljstvo nad burskimi četami prevzel general Pnuslov. Čeprav so angleška in razna druga glasila slepila javnost s trditvami, da se vojska ne vname, ker še se lahko zgodi, da se Kriiger spametuje in neha s krivicami »apnim „zatiranim“ tranvalskim Angležem, vendar je bila cela svetovna javnost prepričana, u velike važnosti, obžtlo-lovati j« le, da niso začeli boja nekaj preje in se pustili motiti ed nasprotnikov. Angleški diploinatični agent v Trau-svalu je takoj zapustil Pretorijo. Angleška glasila so širila vest, da so ga Buri ubili, kar pa ni res. Vsled teh prvih vspehov na strani Burov ste prišli v veliko nevarnost angleški postojanki Mafeking iu Nevvcastle, kjer vodita transvalske čete generala Cronje iu Kock. Ko je pretečeno soboto pridrdrel v Mafeking angleški vlak, so ga Buri napadli in se polastili dveh topov iu vsegt moštva. Angleške čete so se umaknile v Lidysmith. Angleška zveza s severom je do celo pretrgana. Angleško želežniško postajo so zapustili vm angleški uradniki. V ponde-ljek pa se je s svojim štabom odpravil v Afriko general Buller. Nadaljna poročila so jako motna deloma vsluu stroge angleške cenzure, brez ktere ne pride v Evropo nobeno oli-cijelno poročilo, deloma tudi, ker je brzojavna zveza na mnogih krajih pretrgana. Do odločilne/1 boja še ni prišlo. Politični pregled. Ministerski predsednik Clary še vedno konferira. Že te konference mu delajo preg':tvii‘(>. že tukaj čuti čim dalje LIST E K Jetnišničar. Mala > Ijnata svetilka je za silo raz-svitljevala revno sobico ali boljše le, del mize, ob kteri je mlada žena pridno šivala, medtem ko je bil ostali del sobe zagrnjen v neko mračno temoto. Pečica v kotu je le za silo razgrevala sobico, manjkalo ji je očividno goriva in prsti 30 se tresli mrzlote naši šivilji. V bližnjem zvoniku je uia ravnukar odbila sedem na veče Žena vstane, položi delo na stran, razgrne čez mizo bel prt 111 postavi kruha, sira in steklenico vode na miso. Potem skopi tiho v čumnato, da se. prepriča, kako je se spijočimi otročiči in, ali jima ne m-tujka odeje itd. Kmalu vstopi njen mož prišedši iz službe. Bil je jetnišničar. Ko se otrese snega raz svoje uniforme, postavi puško v kot iu sede za mizo, kjer hlastno iu s tekom povžije pripravljeno večerjo. Ši<-I je štiri in trideset let ter bil srednje, toda močne in prikupne postave. .Ti 11 ko slabo izgled.tš. Ana, ti li ni dobro ? vpraša potem. Žena zanika z nekim bolestnim nasmehom. „Nepr *r.tžu'> šivanje, zlasti po noči, ti bo skvarilo /.dravje. Zraven se tudi delo sramotno slabi splačuje." MPrav imaš, dragec moj, vendar pa sem vesela in pozabim rada na ves trud, kadar nesem domov par, čeprav borno zasluženih novcev in tako pomorem vsaj nekoliko k skupnim potrebščinam/ Nastane molk za par trenutkov. Zamišljen in v se vtopljen sedi za mizo mož, potem pa reče: im, da ostane cela stvar tajna.1* bolj, da tudi on ni mož, ki je poklican, da vredi avstrijske parlamentarne zmešnjave vsaj v toliko, da se dožeuejo volitve v delegacijo in pa k večjemu še vsaj budgetni provizorij za prvo četrtletje prihodnjega leta. Samo te naloge ima to miuisterstvo. Toda, za kar se je trudil iu vbijal zastonj grof Thun, ne vemo kako hoče Clary izvesti. Vse njegovo postopanje kaže, da je ta uovi mož iskal edino sredstvo, da dožene svojo nalogo, v upanju, da se mu posreči privesti desnico do razpada in si tako na nje razvalinah, seveda s pomočjo levice, vstva-riti novo večino. 01aryjev idejal je baje, spraviti v koalicijo tri večje parlamentarne skupiue: Čehe Nemce in Poljake. Kako bi se potem godilo z manjšinami, 11. pr. Jugoslovami, si lahko mislimo, a to lahko trdimo, da ima tak ideal pač vrlo malo idejalnega na sebi. Seveda se je pri tem precej vrezal. Desnica. Z nekako nervoznostjo je pričakoval ves avstrijski politični svet na izid seje izvrševalnega komiteja desnice dne 6. t. m. Marsikdo se je bal, da se je desnica zlasti vsled zadnjih dogodkov in groznega pritiska in ščuvanja na nemško katoliško ljudsko stranko, v kteri je res prišlo do nesporazumljenj med raznimi odličnimi politiki, vendar se je na splošno radost vseh avstrijsko mislečih, treznih elementov začul sklep desničarskih strank, da ostanejo solidarne iu pri svojem skupnem programu. Na predlog dredsednika „kršč. slov. narodne zveze“ g. poslanca Povšeta, se je spiejel celo predlog, da se je jezikovni zakon raztegne na celo Avstrijo. — 8. oktobra pa je zboroval v Pragi zaupni shod, ki naj bi odobril izjavo češkega kluba v iivrševalnem odboru desnice. Zaupni shod je odobril sklep poslancev, da naj vstrajajo v desnici, a pristavil, da naj zavzamejo nasproti novi vladi opozicijo-nelno stališče in da naj vplivajo v tem smislu tudi na ostale desniške stranke, kakor hitro se prekličejo res jezikovne naredbe. Zmagali, so hvala Bogu, trezneji elementi. Kakor je namreč opravičena opozicija in makari tudi najbrezobzirneja obstrukcija, zlasti od strani Čekov in nas Jugoslovanov, vendar vpijejo dejanske razmere proti temu, ker bi stem vstregli le srčni želji prusaških Nemcev. Kajti, kakor hitro bi se začela obstrukcija na desni, šla bi večina po vodi v prilog Cia-)yjeVini načrtom. Predsedstvo zbornice. V saboto seje vršila zopet seja izvrševalnega odbora desnice. Na dnevnem redu je bilo vprašanje glede predsedstva. Sklenili so, da ostane dosedanji predsednik. Kako bo z obema podpredsednikoma, še ni jasno. Lupul bržčas ne prevzame več te časti, ker ima premnogo posla kot dež. glavar bukovinski. — Wolfovci so pa sklenili, da ne nehajo nasprotovati vladi preje, dok se ne razglasi nemški jezik državnim. — S preklicom jezikovnih naredeb „Treba si bo poiskati drugega posla. Sploh se mi gabi moja sedanja služba. Večno občevanje z ljudmi, ki so izmeček človeštva, dan na dan pohajati v službo, kjer se ne sliši nič, kot kletvina iu preklinjanje osode, kjer se mi vedno in vedno pokaživa le spačena stran človeške narave in družbe. Taka služba tneue morr1 in vničuje." Žena vzdihne. Kaj naj tudi poreče ! „Obsojen sem, — nadaljuje mož, — v občevanje teli pi opalih ljudij ; poštene družbe že davno nisem videi. In za tako službo plače mesečnih 20 tolarjev, to je pač sramotna mezda Bil sem podčastnik v državni službi 12 let iu sedaj se mi godi slabže, kot jetnikom samim/ Tišina nastane v izbi; v peči se je igral ogenj s zadnjimi ostanki kuriva, zunaj pa je vladala mrzla kruta zima. Poleg stoječi mladi ženi so rinile iz pod objokanih očij čez bleua lica — solze ; „tvoja osola je žalostna, — spregovori potem; — 15 ur prebiješ v službi vsak dan, in jaz trpim iu delam s teboj; tako ne more dalje iti; a upajmo, da ti božja previdnost nakloni boljšo službo/ V tem hipu nekdo potrka lahno na vrata. Kdo naj bi bil v tako pozni nočni uri ? Visoke in krasne postave gospod vstopi. Pozdravi prijazno in vpraša po imenu jetnišuičarja. Naš ječar pritrdi, a zajeduo namigne ženi, tla se umakne. Žena se umakne. „Ali smo varni in nemoteni tu, ker sicer bi Vas povabil na kozarec viua v bližajo gostilno“ praša prišlec. „Mi smo do cela varni, gospod* odvrue ječar. „iloje ime je barou plemeniti K.‘ se predstavi naš gost, fin imam z Vami se pogovoriti o važuih rečeh. Simo pro- pomolil jim je Clary prst, a zagrabili so za celo roko. Jezikovne naredbe odpravljene. „'\Viener Zeitung11 objavlja z dne 17. okt. naredbo ministerstva 7a notranje stvari, s kojim se razveljavlja ministerska na-redba od 24. februarja 1898. Do zakonitega urejenja imajo veljati določila naredbe zdne 22. aprila 1897. — S Češkega se že čuje o velikih demonotracijah. Državni zbor. Na dan 18. oktobra je pa začel zborovati državni zbor. Nemci pričakujejo, da se otvori s prestolnim govorom, kjer se jim zagotovijo vse zahteve, kar se pa bržčas ne zgodi. V Bolgariji imajo novo minister- stvo. Vojska v Afriki je v popolnem tiru. O tem poročamo na drugem mestu. Kaj novega po Slovenskem? Na Kranjskem. Visokošolec M. Švigelj, ki je bil umobolen, se je vstrelil v glavo. Bil je vedno pošten dijak. — Ljubljanski župan prepušCa „mestni dom“ socijalnim demokratom. Živela liberalna slov.-nemška-mokraška zveza. -- Na Bled sta prišla prof. Koch in inžener Gartner z Dunaja, da preiščeta bohinjsko progo v zemljeslovnem oziru. — Utopljenko so našli pod Černučami na Savskem obrežju. Po starosti utegne imeti ne veliko čez 20 let. — Javna poučna predavanja preskrbuje slovenska krsčansko socijalna zveza Ljubljančanom vsako sredo. — V Pivko je padel pred izlivom v Postojinsko jamo devetletni Štefan Vadnov ter utonil. — V Tržiču osnujejo jioddružnico sv. Cirila in Metoda. Na Štajerskem Pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah so priredili političen shod. Govorilz sta dr. Pipuš in organizator Kač. — Učiteljske plače, kakor jih je sklenil štaj. dež. zbor, so dobile nasvišje potrjenje. — V Mariboru so prijeli nekega delavca radi tatvine. Ko so gu gnali čez dravski most. skočil je v Dravo. Rešiti ga niso mogli več, tudi trupla še niso našli. — V sioveuje bistriškem okraju prično volitve v okrajni zastop. Nemškutarji delujejo že celo leto. A tudi narodnjaki ne spe. — Drž. pravdništvo je ustavilo preiskavo proti dr. Srnecu in dr. Dečku. — Mnogo nemških hejlačev je bilo že obsojenih. — Učitelja Gostinčarja so izpustili iz zapora. — V Celji se je ubil vojak-novinec I. Ljubšina. Na Koroškem. Miuisterstvo je potrdilo pravila deželne zavarovalnice za živino. Potrjen je tudi zakon o povišanju plač učiteljem na ljudskih in ('meščanskih šolali. — Okrajni glavar Franč. bar. Mayrhofer je prestavljen za glavarja v Velikovec. Mož ne zna slo/enski. — Za dr. Goltancem, ki je bil „goreč“ prijatelj koroških Slovencev, nemško-uacijonalni listi pretakajo krokodilove solze. -- Nemški „bauernbund“ bo v nedeljo v Veli- Ječar pritrdi. „V preiskovalnem zaporu nahajajoči se stoje pod Vašim madzorstvom ?“ prasa baron K. dalje. Ječar potrdi. „Moja želja", nadaljuje baron, „je nekam čudna. Morebiti, da boste, kadar Vam stvar razkrijem, ozlovoljeni, toda prepričani ste lahko, da me je do Vas dovedla danes le — ljubezen do rodnega brata11. Ječar postane nemiren na svojem sedežu in prosi barona, da nadaljuje. „Moj brat, je — obdolžen uboja, — kakor veste, v preiskovalnem zaporu. Toda je dobra duša in blag človek. Onega kritičnega večera, ko se je zgodilo inkriminirano hudodelstvo, vračal se je v družbi mladih veselili ljudij nekoliko vinjen domu. Ker so bili glasni, opozoril jih je k miru nočni čuvaj. Nastal je prepir in po nesreči zadene rob palčin mojega brata čuvaja kako nesrečno, da je kmalu potem — izdihnil. Toda to je Vam itak znano. Pripomnim le, da Vam izročim takoj 5000 tolarjev, če pustite mojega brata uteči, kadar ga peljete pred prei-skjvalnega sodnika." Kakor bi ga bila zadela strela, skoči raz stola naš ječar pri zadnjih besedah. Oči so se mu razvetile iu jeze je rohnel: „Kaj hočete od mene?w Mirno nadaljuje gost : »Pomirite se; jaz razumem, to kar zahtevam od Vas, je protipostavno, protislušbeno, je prestopek zoper Vaše dolžnosti. Toda pomislite, na vogalu „Sodnih ulic“ Vam moj brat uteče iu izgine v hiši stranske ulice, kjer je že vse pripravljeno. Vi mu sledite iu ga ne vjamete. Niti senca krivde ne more pasti na Vas. Vi boste odpuščeni iz službe, ali zato imate denar iu tuli drugo boljšo službo Vam priskrbim jaz." kovcu lovil slovenske kmete. Slovenski kmetje vedo, da je njihova dolžnost, izo* gibati se take družbe! Dopisi. Iz Cerkna. Naša najnovejša pridobitev je telegraf, družeč C. vendar enkrat z ostalim svetom. Od sv. Lucije pelje do Cerkna in naprej do Škofje Loke. Drogi, na katerih je napeljana žica, so kar tipoma rasli po idrijski do-liui iu so napravili poprej tako pusto cesto veliko bolj prijazno in domačo. Delavci opravljajoči to delo so bili sami domačini, večinoma iz Tolmina in Volč. Prav, da so zaslužili oni par novcev in da niso hitro pisali po lačne Italijane, kateri navadno odnesejo pri vsakem večjem delu kruh našim domačinom. Pa, kakor ni sreče brez nesreče, zgodila se je tudi tu nesreča, ki je stala jednega delavca življenje. Ko so šli delavci zvečer k počitku na Želin (t. j. uro oddaljeno selo od Cerkna), pelje jih gospodar na skedenj, visoko v seno. A bilo ni tam pravega poda, le tu pa tam so bile deske položene. Ko hoče bolehen delavec iz Grahovega stopiti na desko, zmanjka mu tal. in nesrečnež pade s poda z glavo ravno na spodaj ležeči tram ter si namah prebije lobanjo. Pokopali so ponesrečenca na cerkljanskem pokopališču in pogrebu so prisostvovali vsi delavci. — No. ker se pač slabega več zgodi k.ot dobrega, naznaniti mi je še druge nesrečo, katera se je pripetila v Labinjah, cerkljanski pod-(lružni v.isi. Dne 22. sept. v'petek popo-lurt'1« ugledamo iz Cerkna, kako se nebo žari nad omenjeno vasjo, in kmalu zapazimo, da gori poslopje. Zažgali so otroci, kakor se zgodi navadno. Zakurili so ogenj v sobi in nato odšli. Poslopje je bilo na s^men. k sreči torej ni bilo nevarnosti, da bi se ^genj drugam razširil. Ljudje iz vasi so koj prihiteli reševat, kar se jed iio rešiti. Nosili so prav iz ognja ve1', tako, da je bilo njihovo počenjanje iu njih požrtvovalnost že skoraj predrzno pogumna. In tu so jo tudi skupili. Hišni gospodinji sami se je vnela obleka na životu. Pričela je goreti, ljudje so trgali raz nje obleko se sežgano kožo vred. Vode ni bilo blizu. Bil je grozen pogled. Revico so spravili na ležišče. bila je skoraj po vsem životu ožgana. Vsled hudih bolečin in opekliu je umrla po 14. dnevih. Drug gospodar zopet je padel v ogenj, ožgal si je hudo glava in roke, pa prebil je opekline, seveda, še ne docela. Osmodila sta se še druga 2 moža pri reševanju hišnih predmetov tako, da je ogenj največ škode provzročil na ljudeh. Dobro je pač pomagati bljižnjemu in lepo, a radi malih rečij ne sinemo tvegati življenja. Gospodar pogorele hiše je bil odsoten. Zavarovan ni nič. Žena mu je pustila petero otrok. Dobro, da so sosedje tako dobri, ki mu bodo gotovo pomagali, da si zopet ustanovi dom. Čast Ječar molči, njegov žareč obraz se je pobesil proti tlem. „Mojega brata“, — nadaljuje gost, — čaka dolga ječa. Kazen bi ga vpog-nila duševno in telesno in naša rodbina bi poleg tega morala prestati grozno sramoto. Nesreča se je res zgodila, jaz to obžalujem. Toda na Vasje, da rešite našo celo ubitelj sramote in žalosti. Ponudim Vam 10.000 tolarjev.“ Baron obmolkne in bistro pogleduje ječarja, ki se je mučno bojeval s samim seboj. Ječar vstane, premeri par krat v grozni razburjenosti malo izbo, baron pa položi na mizo celo vrsto bankovcev in denarnih razvitkov. Hipona pa se vstavi naš ječar in reče drhtefm glasonl: „Ne morem sprejeti Vaše ponudbe. Moja vest in službena prisega mi je več, kakor denar. Ohranite za s& denar, jaz pa si hočem ohraniti spoštovanje do sebe samega". Ko pa se baron le ni še dal odpraviti, ravrne ga ječar določno : „Pusiite me v miru, sicer me razjezite/' Skušnjaveo spravi denar, se] hladno poslovi, ječar pa pade na stol in izmuČeu izdihne : „Oh, to je bila pretrda skušnava za me! Krvavo bi rabil denarja, a pošteuje mi je ljubše !‘ Naš ječar dobil je kmalu mesto pri poštni upravi kot sluga, ktera služba ga ni obogatila, a mu je bila vendar bolj po godu kot prejšni posel. Pred kratkem praznoval je petdesetletnico službovanja kot poštar, poštovan od svojih predstojnikov in ljubljen od svojih stanovskih tovarišev. Poštenje je več od bogatstva. Str. 119 takim sosedom! Konečno pa zopet nekaj veselejšega. Naša mlekarnica deluje izvrstno, sir prekaša po dobroti vsacega iz drugih hribovskih mlekamic. Sedaj je pristopila tudi občina Šebrelje kot podružnica k naši mlekarni. Pomagaj si sam in Bog ti pomaga. O novem županstvu snio že nekje brali, da pometa dobro. Rav tako. Občinske reči naj bodo v redu. Županu naj se ne gre samo za čast, ampak za blagor občine. — O drugi priliki zopet kaj, bodisi dobrega ali slabega, kar nam nakloni Bog.__________________ Nj- eminenca kardinal knez in nadškof odpotuje koncem tega meseca v Bini, da se pokloni sv. očetu ter sprejme iz njegovih rok kardinalski klobuk. Župnijski izpit so uapvavili čč. gg. Valentin Vipan, vikarij na Srednjem, Peter Muzzolini, administrator v Scodavacci, in Karol Maghet, kaplan v Ločniku. Državna poslanca, dr. A. Gregorčič in grof. Coronini sta odpotovala v pondeljek na Dunaj. Obletnica. Minulo je že leto po smrti veleč. msg. Andreja Marušič-a. Vsem . znancem in prijateljem naznanjamo, da njegov zadnji spis »Moja doba in podoba" so nekateri pokojnikovi prijatelji dopolnili ter izide v najkrajšem času, kakor je že pokojnik sam nameraval. Gorica izhaja po dvakrat na teden in sicer: vsak torek iu petek ob 11. uri predpoldne in ob 3. popoldne. Naročnina ostane do novega leta dosedanja; od novega leta pa bo list stal 5 gl. za celo leto, 2 gl. 50 kr. za pol leta, 1 gl. 25 kr. za četrt leta. Narodna tiskarna se je preselila z dnem 1. oktobra v nove prostore v ulici Vetturini št. 9. »Soča" in „Gorica“. Takega ravsa in kavsa, kakor ga bijeta zdaj ta dva časopisa, nismo še doživeli goriški Slo* venci. V tem prepiru trpijo našo dobrodelni zavodi: Šolski dom itd. Kar so gospodje prej sezidali, hi radi zdaj podrli. Naše mnenje je. da morajo biti ti zavodi nad strankami in, da se jih ne sme rabiti v politične agitacije. Ti zavodi so delo cele dežele. Upamo, da se slovensko ljudstvo ne bo dalo begati in. da bo, kakor do slej, podpiralo prepotrebne za: vode v Gorici. »Centralna posojilnica v Gorici „ Pri c. kr. okrožni sodniji v Gorici vpisana je dne 20. septembra 1899. v register o pridobitnih in gospodarstv'inih društvih zveza gospodarskih zadrug na Goriškem s tvrdko »Centralna posojilnica v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo11, ustanovljena na podlagi pravil z dne 17. julija 1899., s sedežem v Gorici. Kot člani načelništva zadruge so vpisani: Alfred grof Coronini-Cronberg, grajščak v Gorici: dr. Franc Kos, Ivan Berbuč, c. kr. profesorja v Gorici; Miroslav Preinrov, notarski kandidat v Gorici; Ivau Rojec, kurat v Bilijah; Ivan Dermastia, kaplan v Solkanu, in Anton Klančič, veleposestnik v Podgori. S tem je zopet storjen nov korak v naši gospodarski organizaciji. Ustanovitev zveze smo že dalje časa pričakovali. Bog dal svoj blogoslov. Krasna vila grofa Gyulaja na Solkanski cesti je kupil odvetnik dr. Stanič. Porotne obravnave v Gorici prično dne 23. t. m. V vsem hode 5 obravnov. Trgovska-obrtHa zadvuga v Go- rici je imela do konca septembra 266713 Kr. 26 vin. hranilnih vlog ter 531810 Kr. 42 vin. posojil. Število deležev dne 1. okt. znašalo je 2634. Denarnega prometa bla-gajnice v septembru je bilo 224.634 Kr. 77 vin. Krojaška zadruga je za Gorico in goriško deželo je odločilnega pomena. Vsakega posameznika, ki se je hotel s tem pečati, je laška konkurenca uuičila. Zadruge ne bo mogla tako z lepa uničiti, ker pri njej sodeluje cela dežela. Ko se zadruga okrepi, podpirala bo vsestranski posamezne trgovce ter jih nastavljala po mestu in deželi. Zadruga uj vstanovljena proti slovenskim poštenim trgovcem, ampak njim v prid. . Rojaki, nabirajte po deželi novih deležev in učite ljudstvo, učite! Ves denar uaj se pošilja g. poslovodju A. Bi-sajlu, gosposka ulica št. 7., kjer ima j[ zadruga svojo bogato zalogo uianufak-* turnega blaga. Za slov. šole v Gorici došli so podpisanemu odboru od 1. do 16. oktobra t. 1. sledeči doneski: Jeronkov France 1 gl., Kodre Ivau, I župnik v Vip. Križu 15 gl., Budin Anton, d-rai v ^evra*> račun ustanovnine 0 gl-. Murovec Iv., dekau v Cerknem, 5. in 6. obrok ustan. 20 gl., Nekdo v Gorici 10 gl., Primožič Matej, sodnik v Tolminu, 5 gl., „Podkuknik“ na saldo ustanovnine 30 gl., Gregorčič Sim., vikar v Sedlu, na račun ustanovnine še 24 gl., Slavni mestni magistrat na račun ustanovnine 100 gl., Mister Paipen 2 gl., Mladinoljub 2 gl., Manzini Ant., vikar v Staremselu 5 gl., Razpet F.,vikar v Orehku (posebej 50 kr. za „Slogo“) 5 gl., Kodrič Fran, kurat na Trnovem, (posebej 5 gl. za „Alojzevišče“) z posebnim ozirom na otr. vrt v Devinu 5 gl., Sl. županstvo v Solkanu na račun ustan. 50 gl., Kumar Val., c. kr. okr. šolski nadzornik 5 gl., dr. Fr. Kos, c. kr. profesor 5 gl., Ivančič Jos., c. kr. profesor 7 gl., Kragelj Andrej, c. kr. prof. na račun ust. 10 gl., Miha Vila — Brda 30 gl., Schiffrer Jan., duh. v Lokvi pri Divači 1 gl., Sedej Jan., vikar v Borjani, na račun ust. 10 gl., Kakor izkazano v »Soči" št. 78, 9 gld. 76 nov. — Skupaj 386 gld. 76 nov. — Odbor društva „Solski dom“ V Gorici, dne 16. oktobra 1899. Naše p. n. čitatelje opozarjamo na cenik G. Likarja na ^'.'U.'ji strani in jim ga priporočamo. Za Alojzijevišče. Vič. g. Fr. Kodrič 10 kron, vlč. g. Fr. Stepančič (v spomin 40 —letnice svojega mašništva) 50 kron, vlč. g. Karol Čigon 9 kron, iz Šemp"laja vlg. g. AL Vuga 10 kron, T. Š. 2 kroni in Andr. Župančič 2 kroni, g. Ant. Jerkič 10 kron, med Rihembeižani nabral vlč. g. Dr. A. Pavlica 3 lil. vina. Corriere di Gorizia bo tudi še naprej izhajal. V zadnjem času se mu je vzbudil sram in mesto, da bi se nečastno ognil stroškov, premislil se je, plačal dol- j žno svoto in naznanil, da zopet zagleda j — dan. List stoji zopet pred novo tožbo s korminskim društvom „Austria“. Popravek. Sklicuje se na § 19. tisk. zak. prosi podpisani za sprejem sledečega popravka v »Prim. listu11 stev. 28. glede dne 3 t. m. objavljene notice „Iz Berij pri Rihenberku." Ni res, da je dne 24. sept. t. 1. podpisani priredil v Brjali javen ples, ampak priredili so nekoji društveniki ples v zaprtih prostorih, za kateri so dobili do-, voljenje .»d društva, kateremu ni še podpisani predsedoval. Ni res, da je imel podpisani pred plesom govor, ker on isti dan niti doma ui bil in plesa še videl ni. Možina. Opomba uredništva. Za zadnjo številko došlo prepozno. — Poročevalci, bodite resnični!! Trgatev na spodnjem Krasu je bila letos prav revna. Natrgalo se ni skoraj nič. Vse nezgode prišle so na to božjo trto. Ubogi kmet! kaj začne! ? Sv. Misijon bodo obhajali v Veli-likemdolu od 28. oktobra do 5. nov. Bog daj svoj blagoslov in zaželjeni sad ! Misijoni so posebna dobrota za ljudstvo. Sadj. in vin. društvo v Kanalu priredi v nedeljo 22. t. m. javno predavanje na Banjšicah. Goreti je začelo v gluhoneminci v saboto opoldne. Ogenj so pogasili domači, predno so prišli ognjegasci. Januš, vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaju. Nj. eksc. g. nado-skrbnik Janez pl. Chlumecky je sklical sporazumno z vodstvenim svetovalcem iz-vanredni občili i.bor na ponedeljek, dne 6, novembra 1899 ob 10. uri dopoldne, v koncertno dvorano etablissementa Rona-cher, vhod I., Schellinggasse št. 4. Na dnevnem redu so vsi predlogi, ki so jih stavili nekateri društveniki, ki zatevajo, da se statut spemeni. Poziv. »Slovenska krščan.-socijalna zveza" dobiva od mnogih stianij pozive, po dobrih gledaliških igrah, primernih našemu ljudstvu. „Zveza“ ima nekaj takih iger pripravljenih ni bi jih izdala v posameznih cenenih snopičih, ako se oglasi potrebno število naročnikov. Opozarjamo na ta poziv sosebno društva na deželi, ki naj se v prvi vrsti zapišejo med naročnike. Zadošča naznanilo na dopisnici. Ako se do 1. novembra oglasi zadostno število naročnikov, izide okolu 15 novembra 1. snopič. Naznanila naj se pošiljajo odboru »Slovenske krščanske socijalne zveze11 v Ljubljani. Najboljše bi bilo, da društva naroče toliko iztisov posameznih iger, kolikor j n v igri ulog. Socijalni demokratje proti veri. V Trstu so imeli 13. t. m. socijalni demokratje shod, na kate.em je socijalno demokratski voditelj Dominik Vitelli tako srdito zabavljal prot uredbam kat. cerkve is proti veri, da gaje celo ponižna tižaška policija pozvala na odgovor. Zagovarjati se bode moral radi motenja vere. V Judriju so našli utopljenko iz Mernika. Padla je v po zadnjih nalivih naraslo vodo. Otvoritev skladišča v Sinčivasi na Koroškem se je morala zaradi raznih zaprek preložiti še za osem dnij, in se vrši torej v nedeljo dne 29. oktobra t. 1. po sledečem vsporedu : Ob 1. uri popoludne blagoslavljanje novega poslopja. Ob 2. uri popoludne zborovanje: 1. Poročilo o stavbi sladišča. 2. „Kako kmetje na Koroškem gospodarijo.“ Govori g. deželni poslanec Fr. Grafenauer. 3. „0 pomenu zadrug,. Govori g. Iv. Kač iz Žalca. 4. „0 gospodarski zvezi11. Govori g. dr. Iv. Šušteršič iz Ljubljane. — Novo skladišče je jako lepa in dobro urejena stavba. Otvoritvena slavnost obeča biti prav sijajna in pomenljiva. Skladišče bode v veliko korist slovenskih kmetov. Podružnica v Velikovcu je začela delovati že dne 11. oktobra na veliko jezo veli-kovških nemčurjev, ki čutijo, da se hoče slovenski kmet tudi v gospodarskem oziru osvoboditi od njihovega terorizma in postati res sem gospodar na rodni zemlji. Koroški ,.bauernbundu, ta zakleti nasprotnik Slovencev, vprizori v nedeljo dne 22. oktobra v Velikovca veliko hujskanje zoper Slovenca. Na pomoč šo poklicali štajerskega barona Rokitanskega*) da doseže on. česar Koroški mogočneži sami še niso dosegli, da z znanimi svojimi frazami o »Klerikalizmu1* itd. pobije Koroške Slovence. Pomagal mu bode drž. posl. Černik, in gotovo se bo zoper nas prihodnjo nedeljo zbralo v Velikovcu vse, kar po nemško-nacijoualno iu bauerbundar-sko lazi iu plazi Prestali so Kor. Slovenci že mnogo, prestali bodo i to! *) Kaj je to tisti Itokitanski, „der henlt ?* (Stavec*. Pogorela je dne 15. okt. zvečer slovenska vas Bale blizu Beljaka na Koroškem. Zgorelo je 17 poslopij 12 gospodarjem. Vsa krma, tudi precej živine, je ostalo v ognju, Škoda je tem večja, ker je zima pred durmi *) *) Korošci pravijo, da Lahi zažigajo, da dela dobe (Stavec). Grozen umor. Nedavno so našli mrtvega pri dobravskem mostu poleg Kamne gorice na Kranjskem nekega Boštjana Žvana po domače ,.Kodrasa“. Ležal je v vodi Lepnici ubit. Zandarme-rija je označila sumljivim oštirja Ravnik? iz Ljubljane, kterega je ljubljanska policija takoj aretovala. Sumnja se je kmalo potrdila. Dognalo se je, dasta imela Žvan in Ravnik zveze. Ravniku bilo je treba plačati moko in ker je čutil pri Žvanu denar, polakomnil se ga je ter sklenil izvršiti zločin. Kupovala sta namreč skupno ovce in se v ta namen podala v pondeljek v Kamnogorico. V Otočali sta nekaj pila iu krčmar je videl iu pozneje, ko se je vršil sodni ogled, tudi v pričo Ravnika potrdil, da je le ta porinil klobuk čez obraz, ko so vstopili gostje v sobo, kjer sta bila dotaknit ž Žvanoin sama, — Odšla sta takoj potem iz gostilne. Šla sta p) najbolj nerodni poti čez dobravo proti Kam-nigorici. — Ko sta imela srečati več delavcev, ki so šli i/. Kamuegorice domov, se je Ravnik skril. Ko so delavci svarili Žvana pred tako nevarno potjo, rekel jim je Žvan, da ima zadej zanesljivega spremjevalca. — Med potjo izvršil je zločin, a v Kamnigorici, kjer je imel, kakor je pripovedoval v Otočali, toliko opravka, ga ni videl nikdo. Zvabil ga je torej na to pot z namenom ga varuo — umoriti. Dalje se je dognalo, da je nekdo isti dan silno razburjen prihitel v Podnart ua kolodvor in kupil karto do Ljubljane. Sprevodniku Jugoricu izročil je 5 fl, da ne pove, daje bil ta dan na Gorenjskem. V soboto se je vršil ua Gorenjskem o-gled na licu mesta. S preiskovalnim sodnikom odpeljali so tudi Ravnika, da ga konfrontirajo s pričami. — Sumnja se je do cela potrdila. — Vseypiiče so izjavile, da je Ravnik bil ž Žvanom skupaj kritičnega dne. — Ravuik je vse odločno tajil ter se obnašal prav surovo. Ko so ga pa peljali mimo kritičnega mesta, se je nehote ozrl pod most. Žvaua so mrtvega dobili v torek ob 11. uri. A Ravuik je že v jutro po Ljubljani pripovedoval, da je nekdo na Gorenjskem umorjen. Mrtvega Žvana so dobili pod mostom, z glavo v vodi, ostalo truplo je bilo na suhem. Čeljust je imel vso razbito. Poleg je ležala njegova pipa iu ura, ki pa ni šla, — V Ljubljani je pričakovalo na tisoče ljudstva ua povrat preiskovalnega sodnika z Ravnikom. Smehljaje je stopil proti pripravljenemu‘vozu. Imel je cvetlico za klobukom. Na Žaljaku je med številnim občinstvom, stala tudi Ravnikova žena z detetom. Žvanovo žeuo so spravilo — v blaznico. Italijanski katoliki vršili so pred kratkem svoj prvi znanstveni kongresa v mestu Como v Italiji. Vdeležilo se je kongresa tudi mnogo lajikov. Sprožila se je med drugim misel, naj bi se v krat- kem priredil v Rimu internacijonalni katoliški kongres. Na vsporedu so stala filozofska, verska vprašanja, pravo, so-cijologija itd. V Šebreljali ie priredilo kmetijsko bralno društvo dne 8. oktobra lepo veselico. Odlikovali so se šebreljski pevci pod vodstvom strokovnjaka g. župnika Kokošarja. Slavnostni govor je imel g. Vekoslav Ravnihar iz Cerknega. Zoper sanio-slovenske ulične napise v Ljubljani so vložili Nemci protest pri deželni vladi in deželnem odboru. Tudi socijalni demokratje, katerim župan Hribar prepušča „Mestni dom11 ua razpolago, so se po Kristanu norčevali iz samo-slovenskih napisov. Ošpice nadlegujejo po zgornji Vipavski dolini. Več šol je zaprtih. Krščanske žene v Trstu bodo imele prihodnjo nedeljo prvi svoj ljudski shod z obširnim dnevnim redom. Na pazinski gimnaziji so ustanovili vsporednico. Okrajno glavarstvo je dovolilo, da so vzeli klopi iz ljudska šole. Italijanska gimnazija nima pravice javnosti. Papirnate goldinarje in stare krajcarje in polkrajcarje sprejemajo cesarske blagajne, to samo še do konec tega leta. Po novem letu bo ta denar ob veljavo. Po cesarskem ukazu moralo se bo tudi po novem letu 1900 v vseli javnih računih in javnih spisih računati po kronali iu vinarjih. Novo cerkev „Notre Dame de Zion“ je posvetil škof Šterk v Trstu. Trgovca z dekleti so prijeli v Trstu. V njegovi družbi ste lili tudi dve Korošici, katerima je žid obetal zlato življenje v Jafi. Hudoba se zove Jožef Schneider ter se je predstavljal za inže-nerja, a je navaden čifut. Veledušni darovi pazinskeiuu dijaškemu podpornemu društvu. Znani tržaški rodoljub g. Frauč. Kalister je. imenovanemu društvu podaril 2000 gld. Hrvatski mecen biskup Strossmajer pa je podaril 1000 gld. Obojna svota se je naložila v pazinski podružnici puljske posojilnice. Na c. kr. prinravnici za srednje šole v Gorici poučuje g. Fr. Orešec, sup-lent, na tukajšni gimnaziji. Na to mesto je bil predlagan uemčurski zagrizenoc Moro, čegar imenovanje pa so preprečili slovenski krogi. Pastirski list je izdal knezoškof ljubljanski. List govori o bodoči kat. ‘gimnaziji ter v učiteljstvu. Umrl je na svojem domu na Idriji pri Bači po daljši bolezni g. Mihael Munih, profesor na benediktinskem gimtia-ziju v Št. Pavlu. Star je bil še le 31 let. N. v. m. p. ! Novo društvo. V Češnjici pri Železnikih so ustanovili »Društvo skupne pomoči pri poslopjih posestnikov, stanujočih v občinah Selce, Železniki in Gorica. Deželna vlada je pravila že potrdila. Samomor. V grmovju med Rojanom in Opčinami so našli truplo 54 letnega Jož. Pečenko iz Trsta, Mož si je obleko polil s petrolijem ter zažgal. Truplo je bilo jako ožgano. V Sovodnjah so se vršile občinske volitve in volitev župana. Izvoljeni so bili stari odborniki in tu li prejšni župan g. Kodeimac. Sledil je banket, kjer seje nabrala lepa svota za »Šolski Dom.11 Zboljšanje plač finančnim stražnikom. V kratkem izide naredba finančnega miuisterstva, s kojo se hoče zboljšati plača finančnih stražnikov in znižati vežbena doba, zajedno pa se u 4 mo vi nova služba finančnih nadrespit*ijeiir,ov. Letna aktivitet.na plača znašala bo le 700, 600, 500 in 400 for. Doklade znašajo vsako četrto leto 40 for. Tudi potne pristojbine se zvišajo. Ravnotako se bo vredila pokojnina in zboljšalo stanje vdov in sirot finančnih stražnikov. Posredovalnica za delo v Ljubljani, se hoče omovati. Skrbeti In imela za kolikor možno natančno- statistiko služeb in evidenco praznih mest. Bila naj bi nekako centralno poizvedovališč.) predvsem, — ker to je dozdaj najbolj kričeča potreba, — za delo rokodelcev. T idi po našem mnenju bi bil najbolj sposob m vse slovenski delavski shod, ki se bo v Ljubljani letos vršil, da spravi na razgovor to zadevo. Kajti le na tak način smemo pričakovati v kratkem toliko potrebno vstanovitev posredovalnice za delo, nikakor pa ne, če bomo čakali, da sklene kaj v tem oziru ljubljanski - ab leritski mestni zbor. Požidovljena „Slavijau. Ljubljanski »Slovenec11 je navedel kot svedoka, da v tem zavodu odločujejo tudi Židje, znamenitega češkega pisatelja Vrbo, ki je najboljši poznavatelj socijalnih razmer v Čeiiili in torej tudi »Slavijo" dobro pozna. Tudi to je poleg tisoč družili raz- logov zadosten povod, da i mi priporočamo geslo „Proč od Slavije", kt.ere zastopnik je znani, danes že precej razkrinkani Ivan Hribar. Umor v Polni in — služkinje. Vsled umora v Polni, zlasti pa vsled razkritih ži.lovskih ritualij tekom procesa. odpovedalo je nebrojno, pri židovskih rodbinah poslujočih služkinj kar brez odpovedi svojo službo. Tiiko poroča „ Prage r Tagblatt". Tržaški mestni zastop — pogorel je se >vojo pritožbo na državno sodišče zoper prepoved protestnega shoda proti hrvaškemu gimnaziju v Pazinu in zoper razveljavljeni sklep, da vitez Nabergoj ne sme v mestni zbor. Obe ti dve pritožbi je namreč državno sodišče razveljavilo. Hrvntski gimnazij v Pazinu je dobil za prvi razred paralelko, ki je bila prepotrebna, kajti vstopilo je čez sto u-čencev. Iberski rodoljubi se zavedajo te važne postojanke in pridno podpirajo „ dijaško podporno društvo*, ki se je srečno vstanovilo. Med darovatelji je razven „N .še Straže" pred vsem omeniti dveh slovenskih mecenov, biskupa Stros-mayerja in g. Kalistra v Trstu. Kar se je doseglo v tužni Istri, to bi so moralo doseči tudi v beli Ljubljani, kjer žal še danes nismo na jasnem kdaj da dobimo slovensko višjo gimnazijo. Dvojna mera. Kakor piše Edinost, je imela žamlarmerija od glavarstva v Piranu im log, da zasleduje, kdo se je vdeležil v pred pisni, „ „ „ >? . 0.70; bo n NS pisemski, „ 200 „ „ 0.60 > Zavitki (koverti) 100 n „ 0.20 a Šolske pisanke . „ „ )) 0.(55 Risanke „ 1.70 Sušilniki »J „ 0.08 Ploščice n „ 0.06 Pisala, škatla . . 100 . )) „ 0.25 Ravnila, dvanajstorica n „ 0.14 Gobice za ploščice 100 . H n 0.80 u Peresa, škatla (144 peres) „ 0.25 o Svinčniki, dvanajstorica . n „ 0.06 bJD Tinta, 12 stekleuic v škatli » „ 0.45 N „ 1 liter v steklenici n „ 0.35 > Knjige, vpisne .... „ 0.04 a molitvene . . . „ 0.12 a Podobice, svete 100 . . „ 0.30 Mošnički za denar . . . j) „ 0.10 Nožiči m „ 0.15 Liber intentionum (za vpisovanje maš,' 50 kr. 1. t. d. vse po najnižjih konkurenčnih conah. P. s. Šolske pisanke izdeluje zdaj v svojem področji in imajo mnogo lepši papir in boljši ovitek nego dosedanje. Za naročila priporoča se najuljudneje V Gorici, Semen iška ulica št. 10. G. LIKAR. oooooooooo Teodor Mahanja srebrar ulica Morslli 12. — gorica, — ulici Mi 12 iiljudno priporoča veleč. duhovščini svojo znano dalavnico za napravljanje novih in ponavljanje starih cerkvenih posod in orodij kakor tudi strelovode najboljših iznajdeb po najnižjih cenah, da se ne boji j; konkurence. jgdDa si pa morejo tu-di bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem da jim je pripravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! Iltll Via Ginrdino S briških, dalmatinskih in i s t e r s k i h vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Vrtna ulica 8 — GORICA priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih, „JANUS“, vzajemna zavarovalnica na Dunaju JR az gi as. V smislu §. 27. pravil z dne 1 oktobra 1885 sklical je Nj. ekscelenca gospod nadkurator sporazumno z ravnateljskim svetom na dan 6 novembra 1899 ob 10. uri dopoludne v koncertni dvorani pri Roimcherju.' vhod I., Schellinggasse št. 4,1. nadstropje, izvanredni občni zbor vzajemno zavarovalne družbe „Janus“ na Dunaju. Dnevni red: Sklepanje o raznih preminjevalnih predlogih nekaterih članov k pravilom, sklenjenim v rednem občnem zboru z dne 26. maja 1899 (vključno onih sprememb, katere je visoko c. kr. ministrstvo notranjih zadev z ukazom z dne 12. julija 1899, številka 23.201, odredilo in katere je ravnateljski svet na podlagi mu v zgoraj omenjenem občnem zboru danega poobla^ stila sprejel). Po §. 25. pravil z dne 1. oktobra 1885 se smejo udeležiti občnega zbora vsi za glasovanje upravičeni členi, ki se udeleže osobno ter se legitimujejo z vstopnico. Vstopnice, katere izdaja zavod, se izročajo v zadnjih 14. dneh pied občnim zborom vsakomur, kdor se izkaže, da je še člen. Glasovno in akt. vol. pravico ima vsak samoupraven člen moškega spola, pri j mističnih osobali, korporacijah in javnih zavodih pa njih pooblaščeni zastopnik, ako dotični člen že od konca zadnjega minulega upravnega leta (§. 15) pripada zavodu. Samoupravni členi ženskega spola smejo izvrševati svojo glasovno in aktivno volilno pravico, ako so isto prej naznanili, sicer ne osobno, pač pa po družili členih moškega spola katerim pa je treba v to svrho posebnega pooblastila. V svojem in v takem pooblastilnem imenu sme člen oddati k večjemu 10 glasov, Glasovna in volilna pravica se izvršuje v razmeri zavarovalne udeležbe, m sicer imajo: •4=3 dovštevSi Rltl. 1.000 kapitala nli gld. 1'0 rento zavarovani član Igla«, Jf od gld. 1.001 do vštevži „ 5.000 , „ 101 do '>00 „ „ ,, 2 glasova S , „ 5 001 „ . „ 10 ODO „ „„51 ,. 101- n * . I ” 10.001 ” „ „ ‘.'«'.000 „ „ . 1.001 „ 2000 „ „ „ _ 4 glasove,. o*d tu nadalje daje vsaki previšek na kapitalu od gld. 1 do gld. 10.000 ali na renti od gld. 1. do gld. 1000 po jeden nadaljni glas, in sicer, dokler se ne doseže najvišje Št6V*'Brez Vstopnice zi dovoljena udeležba pri občnem zboru. Preminevaliii predlogi, katere so stavili častiti člani, kakor tudi v rednem občnem zboru dne 26. maja 1899 sklenjeni in od vis. ministrstva notranjih zadev z odlokom z dne 12 julija 1899, št. 23.201 mo |ifldri.n statut se bode p. n, členom, ako to zahtevajo, od 23. Oktobra 1899 naprej, i. jo, 14 dnij pred lzvamednim občnim zborom, razposlali brez stroškov in se jih more vrhu tega od tega dne naprej dobiti pri centrali na Dunaju in pri vseh podružnicah. 13sa.noj, oktobra meseca 1899. ^ t^eunateljski $uet. (Ponatis se ne honorira.) •'k* -fe: Nova delavnica cerkvenih posod in orodije. Gorica, magistratna ulica št. 8. Podpisani vsoja si naznaniti preč duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih orodij in posod ter se priporoča za naročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah. Ker še nima ilustrovamn cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. . , Priporoča se tudi za. popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje. _ Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah ii> popravlja že rabljene. Vdani Franc Leban srebrar Ih Anton Obidič, čevljar v Semeniški ulici št. 4 v (t o i* i c i, priporoča so za raznovrstna naročila po meri zt gospe in gospode. Naročila se izvršujejo hitro Priporoča daljo tudi svojo, zalogo 0000X000 Slavnemu občinstvu javljam, da sem otvoril Zalogo usnja v Kojskem št. 91. Priporočam se za obilno naročanje ter jamčim za pošteno postrežbo. Andrej Jakil- 0000X00® ..KROJAŠKA ZADRUGA", upi^ana zadruga z omejene zauezc v €m«p ■ c; ■ , Gosposka ulica št v. 7. Saunig & Dekleva V GORICI — Nunske ulice 14-16 — V GORICI prodajalnica in edina mehanična popravljalnica šivalnih strojev Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev, n. p. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od 32 gld. naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, pu! • ke in samokrese. i mm VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške. obleke, za vsak stan in vsak letni čas v naJ večji izberi, J| kakor: sukno, platno, prtenino, Chiffon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo, srajce Jager itd. itd. VSE 1*0 NAJNJIŽIH CENAH. Cane so stalne brez i ogajanja.