Gospodarske stvari. Gnojenje. Že več let opazujem, kako Ijudjo tratijo gnoj, ki pa ga vendar potrebujemo na vsakem zemljišču. 1. Veliko gnojišč je vrejeno tako slabo, da se gnojnica steka na cesto ali po klancih, kjer ne dela nobenega haska, pač pa nesnago. 2. Na mnogih krajih opazujemo, da ležijo kosti, parklji, rogovina, ščetinje, dlaka, ostanki izčesanega perja t. j. piseki, kosi usnja, stari čevlji, apno, ali pa tudi dobra zemlja, ki se je v grudah skotala na pr. iz njive ali pa vinograda. 3. Mnogi v spomladi sežgejo listje, šibje ali kako trsje, ki ga nagrabljajo, ko snažijo travnike z grabljanjem. Vse to je napačno. a) Gnoiišče si mora priden in razumen gospodar narediti na takem kraju, kamor lahko kida, vendar ne na takem kraju, kjer bi bilo blizo stanovanja, da v stanovanje ne smrdi, ali da se gnojnica ne steka blizo stanovanja, tudi ne blizo studenca, ker to \e nezdravo in ostudno. Gnojišče mora biti tako vrejeno, da se gnoi lahko izvaža, da gnojnica lahko odteka ali pa zapre, da gnoj ni suh in da ne plesni in da \e mogoče vodo napeljati na gnojišče. Navadno imajo gnojišče v sred dvorišča blizo hlevovih vrat. Tega ne grajam in ne hvalim. Naiboljše \e, da je hlev postavljen in gnojišče vrejeno tako, da se ne kida v dvorišče, ampak skoz kako postransko odprtino v ograd ali travnik. Priden gospodar skrbi, da mu ni kaplje gnojnice ne odteka v kvar, po cesti, ampak jo napeljuje po zemljišču, ali pa če jo ima veliko, jo razvaža po travnikih in njivah. Tudi v vinogradu je koristna. Pravijo, da bi bilo mogoče z gnojnico vničiti trtno uš, ko bi z gnojnico zalival trs. Mnogi gospodarji na pr. na Bavarskem imajo nalašč jame, kamor se steka gnojnica in deževnica vkup, in to razvažajo po zemljišču in s tem gnojijo. Ni pa koristno preveč gnojnice na enem mestu, ker po nji trava ima duh in \e živina rada ne jč. Ako priteka preveliko gnojnice k drevesu, se s časom posuši. b) Kosti in vse našteto pri točki 2 in vse, kar je od živali, je zelo dober gnoj, posebej pa še so kosti za vinograd najboljši gnoj. Zato priden gospodar ima nalašč pri- pravljeno posodo, kjer spravlja kosti. Že v enem letu se jih nabere veliko. Snažnih kosti ne zavrži prehitro, ampak shuhaj jih do lOkrat in boš vsakokrat imel dobro juho, ki ji ne bo treba začimbe ali zabele. Potem Jih stolči in kar je še dobrega, podajaj kokošim, in bodo ti rade nesle, ker one potrebujejo snovi od kosti. Kar ti ostane, porabi za gnoj. Ako rabiš za gnoj Sčetinje in dlako, je ne puščaj v kepah in šmukljih, da si iz njih ne bo krtica mogla delati gnjezda, da si toraj ne vabiš nje na zemljišče, ker je škodljiva, ker podjeda rastline. Priden gospodar ima tudi pripravljeno posodo, v ktero spravlja pepel, da ga raztresa po travnikih, ker po pepelu rada raste detelja, kar že tak v6 vsak gospodar. Sicer pa je pepel koristen na vsakem tudi oranem zemljišču. Apno je dobro, pa bolj za mokre travnike. Stara zmaz, ilovna in omet iz apna je dober gnoj, samo treba tega rabiti na malo, ker bi to znal biti premočen gnoj na mnogih zemljiščih. c) Kadar v spomladi pograbljaš travnike, ne sežgi tistega listja in trnja, in ako kaj pleješ, ne zavrži plevela na cesto, v vodo, ali kam na nekoristen kraj, ampak napravi iz tega kompost, kterega boš povsod lahko rabil s pridom. Toraj ne zavrži nobene reči, ktero lahko porabiš za gnoj. Ohrani si tudi vsako kapljo gnojnice. Kjer ni gnoja, tam ni kruha. Tudi tukaj veljajo besede: Kdor malega ne časti, velikega vreden ni. Kdor hoče kaj imeti, naj bo varčen z najmanjšimi refimi.