Štev. 51 (613) L. XII. NOVO MESTO, četrtek, 21. decembra 1961 DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO Tovariš Tito, vrhovni komandant osvobodilne vojske jugoslovanskih narodov, in pokojni tovariš Moša Pijade, eden prvil revolucionarjev in voditeljev naše vstaje, fotografirana v vojnih dneh Sodnik okrajnega ljudskega odbora tovariš Niko Belopavlovic je priredil v soboto J**' » zares lepo okrašenih prostorih zdravilišča v Šmarjeških Toplicah sprejem za Travnike Zveze borcev. ZVVI, ZHOP In za aktivne oficirje iz garn.z.j>v a™" je bil v okviru prireditev ob 20. obletnici ustanovitve JLA m je poteke v pri ^ne»>. tovariškem vzdušju. - Na sliki: predstavniki OLO z gosti i« JLA in a orga nizacij borcev »UMSKA LJUDSKA A1ADA OBOROŽENA MOČ LJUDSKE REVOLUCIJE Narodi Jugoslavije letos slavijo dvajseto obletnico vstaje in [judske revolucije. To je hkrati tudi proslava dvajsetletnice nastajanja Jugoslovanske ljudske armade. Dvaindvajseti december — San, ko je bila ustanovljena Prva proletarska brigada in ki ga naši narodi slabijo kot dan svoje armade, "na v tem jubileju prav Posebno mesto. Jugoslovanska ljudska Jrmada je nastajala in se zvijala v teku štirih let osvobodilne in revolucionarne vojne kot oborožena ■ttoč naroda, ki se je boril *a svojo nacionalno in socialno osvoboditev. Od pr-"ih majhnih in slabo obojenih partizanskih odredov je Jugoslovanska ar-toaga zmagovito končala Jojno kot močna vojska, « je štela nad 800.000 ljudi. Kot čuvar miru in navedka nove jugoslovanske socialistične države je jugoslovanska armada tudi po vojni krepila in razbijala svojo udarno moč, ?a zaščiti narodne interese ^ pridobitve NOB ter pogojne graditve dežele. Iz "°rbe ljudstva izrasla ar-n^ada je tudi v razdobju ^iru razvijala in negovala fSe vrline ljudske re volumna me vojske. Nastajanje in razvijanje narodnoosvobodilne vojske ,..Na politični osnovi in ciljih osvobodilne borbe, ki j|h je določila Komunistična partija Jugoslavije, je °ila zgrajena tudi osnovna ^rateška zamisel narodnoosvobodilnega boja in na-y' za ■ formiranje osvobodilne vojske. Strateški cilj osvobodil-^ vojne je bil osvoboditi J^elo. Začetek in vodenje ) jpine s tako daljnosežnim £1jem sta bila osnovana S* pravilni oceni subjektih in objektivnih čini-jfljev in možnosti — na *?tencialni moči naroda in Jtegovi pripravljenosti, da ^ bori za take cilje, ter S* dejstvu, da obstoji pro-.^itlerjevska koalicija dr-in da se bodo protifa-'Sticne sile v svetu še wTrePile. To pa je ustva- • ™° pogoje, da je oborože- na vstaja hitro prerasla v vseljudski boj po vsej Jugoslaviji, z docela stvarnimi možnostmi in upanjem na uspeh. Za uresničitev tega cilja je bilo treba oblikovati oborožene sile, ki bodo v borbi, katero bodo na razne načine organizirano vodili vsi sloji jugoslovanskih narodov, sposobne, da po vojaško obračunajo z okupatorjevimi silami v deželi. Organizacijske oblike oboroženih sil so se razvijale in izpopolnjevale odvisno od širjenja in naraščanja osvobodilnih sil ljudstva in od stanja na jugoslovanskem bojišču v posameznih razdobjih vojne. Partizanski odredi: prva oblika vojaške organizacije V pogojih, kakršni so bili 1941. leta, ko so bile fašistične sile v največjem razmahu in smo imeli v Jugoslaviji močne okupatorjeve sile, je bil možen le partizanski način vojskovanja. Partizanski odredi so bili v teh pogojih najidealnejša in edino možna oblika vojaške organizacije. Po vsej deželi raztreseni partizanski odredi so s svojo taktiko (napadali so manjše garnizije in dele sovražnikove vojske, rušenje komunikacij, zasede, razne diverzije itd.) že v prvih mesecih borbe dosegli velike uspehe. Partizanski boj je imel odločilen pomen za uspešno širjenje osvobodilne borbe, za njeno preraščanje v vse- ljudsko vojno in za formiranje takih enot osvobodilne vojske, ki bodo sovražniku v Jugoslaviji lahko prizadejale odločilen udarec in osvobodile deželo. Brigade so kmalu po- stale udarna pest naše ljudske vojske. S krepitvijo osvobodilnih sil, s širjenjem in razvijanjem organov oblasti in drugih borbenih organi- zacij, s povezovanjem, učvrstitvijo in izpopolnitvijo političnih organizacij osvobodilnih in revolucionarnih sil ljudstva na vsem področju Jugoslavije so bili dani pogoji za organizi- ranje še večjih in močnejših enot NOV — divizij in korpusov. Te enote smo dobili proti koncu 1942. 2e v začetku 1943 je Narodnoosvobodilna vojska začela z velikimi operacijami združenih enot. Isto leto spomladi je v bitki na Neretvi sodelovalo pet divizij NOV proti devetim nemškim in italijanskim divizijam, junija 1943 pa so se v bitki na Sutjeski borile štiri divizije NOV proti osmim nemškim in italijanskim divizijam, da ne računamo še drugih manjših sovražnikovih formacij in kvizlinških enot. Z operacijami velikih združenih enot vsklajajo svojo dejavnost partizanski odredi pa odrezane brigade in bataljoni, ki vežejo nase velike sovražnikove sile v Sloveniji, Srbiji, Crni gori in drugje. Proti koncu 1943 nemška vrhovna komanda vse bolj prehaja v strateško obrambo, da bi v Jugoslaviji obdržala položaje, ki so bili odločilnega pomena za njeno južno bojišče. Osnovni premik sil v korist NOV je bil uresničen 1944, ko so nastali taki pogoji, ki so omogočili vodenje frontalnih operacij, kar je pomenilo nov korak v razvoju strategije in taktike NOV. To je bilo posebno očitno tudi na odnosu strategije do osvobojenega področja. Za uspešno v6denje osvobodilne vojne je Narodno- osvobodilna vojska potrebovala osvobojeno ozemlje kot bazo za počitek in urejevanje enot, kot vir za preskrbo s hrano, za bolnišnice in podobno. Enote NOV so se izogibale nasta- janju togih in dolgih front zaradi odločilne obrambe osvobojenega področja, razen v primerih, ko je bilo treba zaščititi manever glavnih sil ali zaradi obrambe ranjencev in prebivalstva. Vzdrževanje togih front zaradi obrambe svobodnega ozemlja za vsako ceno je skrivalo v sebi nevarnost, da sovražnik s svojo taktiko prikuje osvobodilne sile, jih prisili na pasivnost in jim odvzame iniciativo. Vsaka obramba je morala služiti napadu, osvobodilni boj je moral v celotj ohraniti in venomer razvijati svoj ofenzivni značaj, kar je bilo tudi jamstvo za njegov uspeh. Niti največje sovražnikove ofenzive jugoslovanska osvobodilna vojska ni paralizirala z obrambo, temveč z napadi številnih svo- jih enot na dele sovražnikovih kolon v prodiranju. Leta 1944 je spričo spremenjenih pogojev dobilo osvobojeno ozemlje stalen značaj. Postalo je baza za mobilizacijo novih borbenih sil in za graditev temeljev nove, ljudske države. Jugoslovanski narodi so izvojevali zmago z lastnimi močmi Po svojem pomenu in vlogi v borbi proti fašizmu, po svojih rezultatih in posledicah predstavlja narodnoosvobodilni boj v Jugoslaviji najzanimivejši dogodek v drugi svetovni vojni. Dolga tri leta so se narodi Jugoslavije uspešno bojevali docela sami, brez pomoči od kogarkoli, vrhu tega pa še na zelo občutljivem področju in kljub velikim oviram, ki so jim jih delali reakcionarni krogi v deželah, ki so se vojskovale proti fašizmu, šele 1944 je prišlo do neposrednega stika z zavezniki in naslonitve na zavezniške fronte, tako da so jugoslovanski narodi v bistvu z lastnimi močmi izvojevali tudi dokončno zmago. Jugoslavija je v drugi svetovni vojni sorazmerno svoji velikosti in pogojem borbe storila v vojaškem pogledu in pripomogla splošni stvari zmage nad fašizmom več kakor katerakoli druga dežela. Z izbruhom oborožene vstaje v Jugoslaviji so bile resno omajane vse vojno-strateške, ekonomske in politične vrednosti, ki so si jih Nemci in Italijani zagotovili s svojim osvajanjem na Balkanu. V tem delu sveta se je razplamtela vojna, ki je ogrožala zaledje nemških armad, ki so prodirale po širnem področju Sovjetske zveze in se borile v severni Afriki. (Nadaljevanje na 2. strani) VREME od 28.—31. decembra 1961 V roku od 22. do 25. decembra obilne snežne padavine in topleje. Po 25. decembru nekaj suhih oziroma jasnih dni, sprva hud mraz, pozneje topleje, vendar južnega vremena bržkone še ne bo. V zadnjih dneh decembra padavine. (Nadaljevanje s 1. strani) Leta 1944, ko je prišlo do neposrednega sodelovanja z zavezniškimi vojskami, je NOV dobila izredno važno nalogo — da se bori na krilih in bokih vzhodnih in zapadnih zavezniških armad. V tem času je NOV bila že oborožena moč, ki je razen drugih vojaških nalog bila zmožna spustiti se v odločilno bitko tudi s tako grupacijo sil, kakršna je bila nemška armada »E«, in jo popolnoma razbiti. Od 350.000 vojakov, kolikor jih je ta armada štela, so le manjše enote ušle uničenju. Zajet je bil tudi komandant te armadne skupine generalni polkovnik Lohr z večjim številom svojih oficirjev. Okupacija je za nas pomenila šele za&elek vojne Do kakšnega obsega oziroma do kakšnih posledic lahko pripelje vojna, v kateri se sorazmerno majhen narod bori za svobodo, prepričljivo govorijo tudi sovražnikove izgube na jugoslovanskem bojišču: 447.000 padlih in 549.000 zajetih vojakov. Uničenih ali zaplenjenih je bilo na desettisoče topov, minome-talcev in strojnic, nad pol milijona pušk, nad tri sto letal, nad devet sto tankov, okrog 20.000 • motornih vozil itd. V osvobodilni vojni je Jugoslovanska armada razen osnovne naloge — uničevanja žive sovražnikove sile usmerjala svojo dejavnost tudi na to, da sovražniku onemogoči izkoriščanje gospodarskih, zlasti surovinskih virov in uporabo komunikacij. Sovražnik je že od začetka vojne lahko le pičlo izkoriščal naravna bogastva dežele, promet pa se je pod zaščito vojaštva razvijal le po glavnih prometnih žilah, tako da je že leta 1943 to zneslo le še 16 odstotkov kapacitet prometnih zvez v Jugoslaviji. Da bi sovražniku preprečila uporabo komunikacij, je jugoslovanska armada porušila na tisoče kilometrov železniških prog, cest in mostov ter uničila nad tisoč železniških kompozicij. Skratka: vse, kar je sovražnik prevažal skozi Jugoslavijo za ostale fronte ali za jugoslovansko bojišče — material, čete in drugo — Je neprestano tolkla NOV. To pa je še povečalo pomen fronte v Jugoslaviji. Taki uspehi narodnoosvobodilne vojske so posledica pravilnega reševanja osnovnih vprašanj revolucije in načina vojskovanja, najbolj idealnega vsklajevanja objektivnih možnosti in subjektivnih sil, kar je zasluga KPJ in njenega voditelja tovariša Tita. Aktiviranje in pravilna usmeritev sil in možnosti, ki so se skrivale v ljudstvu, ustvarjanje in razvijanje vseh revolucionarnih činiteljev, potrebnih za uspešno vodenje vojne do dokončne zmage, jasno postavljeni cilji in uspešno operativno vodstvo — to so bile sestavine sil ljudske revolucije in temelj njene zmage. Primer Jugoslavije je pokazal, da okupacija neke dežele ne pomeni konca vojne, temveč da je to lahko šele začetek vojne, in sicer take, v kateri si lahko narod izbojuje popolno zmago tudi nad močnejšim napadalcem. Primer Jugoslavije Je pokazal še to, da je v borbi za nacionalno osvoboditev izpod okupatorjevega jarma mogoče ob istem Času izvršiti tudi take revolucionarne spremembe, ki družbeni razvoj dežele obrnejo v novo smer. Narodnoosvobodilna vojna: vseljudska in revolucionarna vojna Narodnoosvobodilni boj v Jugoslaviji je imel značaj vseljudskega osvobodilnega in revolucionarnega boja. Končni cilj tega boja je bila osvoboditev dežele od okupatorjev, hkrati pa tudi ustvaritev take nove državne in družbene ureditve, ki bo zadovoljila nacionalne, ekonomske, socialne ter druge ljudske interese in težnje. Jasno določeni cilji osvobodilne borbe in zaupanje ljudstva v Komunistično partijo, ki je vodila to borbo, so ustvarili pogoje za pripravljenost jugoslovanskih narodov in za odločno borbo do končne zmage, široka osnova osvobodilne borbe je omogočila, da so stopili v borbene vrste vsi rodoljubi. Hkrati s tem pa so cilji osvobodilne borbe in njen revolucionarni značaj diferencirali in razslojili prebivalstvo. Pod okriljem okupatorja so se že zelo zgodaj začeli povezovati zelo raznovrstni elementi in reakcionarne skupine v deželi, od izrazito fašističnih (ustaši. Ijotićevci, nedičevci itd.) do umerjenejših skupin, med katerimi so bile tudi take, ki so sodelovale v prvih uporniških borbah. Ker so bile vse te skupine povezane z okupatorjem, je bil obračun z okupatorjem hkrati obračun z vsemi reakcionarnimi silami v deželi in z ostanki bivše jugoslovanske reakcionarne buržoazije. Tako je narodnoosvobodilna vojna imela tudi revolucionarni značaj. Med borbo za nacionalno osvoboditev smo reševali tudi vse osnovne elemente državne in družbene ureditve nove skupnosti jugoslovanskih narodov. Bost vojne industrije Osvobodilna vojska je malone tri leta imela le tisto oborožitev in opremo, ki jo je zaplenila sovražniku. Zato je oskrba JLA z oborožitvijo, tehniko in različno opremo bila ena od zelo važnih nalog po vojni. Zlasti zato, ker je naša armada prišla iz voj- dosegli v ladjedelništvu. Samo od leta 1947 do 1952 je bilo zgrajenih devetkrat več ladij, kakor jih je predvojna Jugoslavija zgradila v dvajsetih letih. Imamo več podjetij, ki izdelujejo ladje in opremo za trgovsko in vojno mornarico: torpedne čolne, podmornice, rušilce in trgovske ladje za dolgo plovbo. Letalska industrija bivše Jugoslavije je bila med vojno popolnoma uničena in smo morali po osvoboditvi začeti povsem na novo. Danes pa domača letalska industrija oskrbuje vojno letalstvo z vsemi sodobnimi šolskimi in borbenimi letali, instrumenti, opremo itd. Vzgoja in izpopolnjevanje vojakov in starešinskega kadra 2e od prvih dni narodnoosvobodilne vojne je vrhovni komandant tovariš Tito skrbel, da partizanske enote dobijo navodila, kako naj se bojujejo in kakšno taktiko naj uporabljajo. Po vojni pa je vojaški pouk postal osnovna mir-nodobska naloga armade. Nova tehnika je terjala tudi nove obveznosti v vež-banju. Vsi naši načrti in programi vojaškega pouka so izraz miroljubnega stališča naše dežele v mednarodni politiki ■ in naše čvrste odločnosti, da se pod nikakršnimi okoliščinami ne vdamo morebitni invaziji v našo deželo. Na tej osnovi si nepretrgoma prizadevamo, da ima vojaški pouk v vsem sodobne okvire in vsebino. Prav tako smo po osvoboditvi začeli s vsestranskim vojaškim, političnim in sploš-nokulturnim izobraževanjem vodilnega kadra v armadi, da bi si razen vojnih izkušenj pridobil tudi teoretično izobrazbo. Od osvoboditve do danes je bilo odprtih okrog 100 raznih akademij in šol. Določeno število oficirjev je izpopolnjevalo svoje znanje tudi v inozemskih šolah. Vežbanje vojakov se izvaja nepretrgoma in sistematično v trupnih enotah, za vsak rod vojske in specialnost po posebnem načrtu in programu. Metoda vojnega vežbanja ni samo niki JLA izenačeni z ostalimi državljani in armada -se smatra kot del naroda, ki mu je skupnost zaupala nalogo, da čuva njeno neodvisnost in svoboden socialistični razvoj. To pa terja, da se starešine JLA razvijajo ne samo v strokovnem pogledu, temveč da se tudi usposobijo tako, da lahko kakor drugi državljani sodelujejo v vseh oblikah družbeno-politične-ga življenja in da morejo biti vsestranski vzgojitelji mladih ljudi, ki pridejo služit vojaški rok. Pri nas je za armado že dolgo udomačen izraz »šola mladih ljudi«. To je povsem res. Razen osnovne naloge vojaškega usposabljanja mladih ljudi med njihovim službovanjem v JLA, je vsestransko poskrbljeno tudi za njihovo politično, splošnokulturno in prosvetno izobrazbo in za vzgojo- njihove osebnosti. Skrb za človeka, ki je tako značilna za vse naše povojno življenje, je v armadi do kraja uresničena. Spoštovanje vojakove osebnosti, njegovih pravic in njegovega dostojanstva — to je eden od temeljev, na katerih se gradijo odnosi v armadi. Življenje v vojašnici je izpolnjeno resda z napornimi dolžnostmi, hkrati pa tudi z raznovrstnim ustvarjalnim delom, vedrim razpoloženjem in usposabljanjem mladega človeka, da bo po končani vojaški obveznosti čimbolj pripravljen za življenje in za koristno delo v skupnosti. Naša armada in njeno kulturno življenje Družbeno-politična pa kul-turno-prosvetna vzgoja vojakov traja ves čas, ko mladenič služi kadrovski rok. Splošnokulturno izobraževanje tako za vojake kot za starešinski kader je v armadi stalno v središču pozornosti. Pri tem imajo zelo velik pomen vojaški klubi, ki so organizatorji kulturno-zabavnega življenja v armadi, in domovi JLA. Velikega pomena so v klubih in domovih knjižnice. Vse te knjižnice so po lanski statistiki štele 3 in pol milijona knjig vojaške strokovne literature. Vlado Lamut: PO POTEH GORJANSKEGA BATALJONA -Pri Krvavem kamnu na Gorjancih (1961) rice, Geografski inštitut, institucije in laboratoriji Vojnega letalstva. Vojno-medicinska akademija uživa izreden sloves itd. .SI \v -.. ;. »•V .-s, * S sobotnega sprejema predsednika OLO v SmarjeSkih TopUcah prvoborcem NOB in aktivnim oficirjem JLA ne s trofejno oborožitvijo in z opremo, ki jo je proti koncu vojne dobila od zaveznikov. Za takratne razmere je bilo to dovolj, ni pa mogla JLA ostati pri tem, posebno še zato, ker je vojna tehnika izredno hitro napredovala. Zato smo si zgradili lastno vojno industrijo, ki more oskrbovati armado s sodobno oborožitvijo in opremo. Obenem z industrijo za potrebe kopnene vojske pa Jugoslavija samostojno razvija tudi svojo pomorsko in letalsko industrijo. Zlasti velik napredek smo v tem, da vojak doseže določeno znanje, temveč tudi v tem, da se izuri v določenih postopkih. Z vežbanjem si mora pridobiti znanje in spretnost. Uspešnemu in sodobnemu poučevanju vojakov v naši armadi veliko pripomore tudi nagla rast splošne izobrazbe naše mladine, obvezno osemletno šolanje in drugo. Družbenopolitična vloga armade Po svojih pravicah, dolžnostih in odnosu do družbene skupnosti so pripad- leposlovja, tehnike in z drugih področij. Mimo tega so na razpolago dnevniki in tedniki, revije in najrazličnejši časopisi. Izredno vlogo za splošno izobraževanje oficirjev in podofičirjev so domovi JLA, ki prirejajo številna predavanja, gostovanja gledališč, razstave, kulturne in zabavne prireditve tudi za'ostale državljane. Znanstveni zavodi JLA se ukvarjajo z vsemi vejami znanstvene dejavnosti in raziskovalnega dela, tako Vojnotehnični inštitut, Inštitut vojne moma- Prispevek JLA ekonomskemu razvoju dežele Naša armada je že od prvih dni svojega nastanka posredno in neposredno sodelovala pri graditvi državne skupnosti, v ekonomski obnovi in napredku domovine. Pripadniki armade so pomagali graditi ključne industrijske objekte, železnice, komunalne objekte in drugo. V petnajstih povojnih letih je JLA usposobila nad pol milijona mladeničev, ki so se potem lahko zaposlili v gospodarstvu kot strokovnjaki in specialisti (ra-diotelegrafisti in telefonisti, šoferji, minerji, mehaniki, motoristi, zidarji, bolničarji in podobno). Pripadniki JLA so sodelovali pri graditvi 1129 km modernih cest, JLA je gradila proge, mostove (216 mostov), prebila in zgradila 87 predorov itd. V petnajstih povojnih letih je zgradila 46.000 stanovanj, številne vodovode, stadione, parke in druge komunalne objekte. V našem kmetijstvu nastanejo včasih kritični trenutki, zlasti ob času žetve, in takrat priskoči vojska na pomoč. Samo leta 1959 in 1960 so opravili pripadniki JLA pri kmetijskih delih 3,265.000 prostovoljnih delovnih ur. V istem razdobju je armada odstopila nad 152.000 kvadratnih metrov prostora za skladiščenje žita, dala na razpolago potrebna vozila itd. Izredne zasluge ima armada pri reševanju imovine in ljudi ob elementarnih nesrečah, posebno pri poplavah in požarih. To je samo nekaj kratkih in površnih podatkov, ki pa že jasno in neizpodbitno pričajo, kako veliko vlogo ima naša armada ne samo kot armada, temveč tudi kot izredno važen družbeni činitelj na vseh področjih našega Javnega in gospodarskega življenja. Enotnost armade in ljudstva v obrambi dežele Osnovni pogoj za uspešno vodenje obrambne vojne, v kateri bi se do kraja povezale vse ljudske sile in sredstva, je politična enotnost vseh slojev ljudstva in vseh družbenih činiteljev, posebno pa enotnost armade in ljudstva. Razvijanje in učvrščevanje te enotnosti Je prav posebnega pomena tudi s stališča narodne obrambe. Zato zajema sistem narodne obrambe v Jugoslaviji vse napore in ukrepe, ki se skupno ostvarjajo tako v armadi kot zunaj nje. Armada ima pri izvrševanju svoje osnovne naloge — obrambe dežele najširšo podporo ljudstva in neposredno sodelovanje vseh organov oblasti in družbenih organizacij, zlasti tistih, ki so tesno povezane z narodno obrambo: ZB, NOV, ZROP, društva za telesno vzgojo »Partizan«, planinska društva, taborniki, Letalska zveza, Strelska zveza, avto-moto društva in podobne organizacije-To najtesnejše sodelovanje armade in ljudstva je pf sebno važno danes, ko j8 za mednarodno stanj8 značilna splošna napetost med dvema svetovnima blokoma. Jugoslovanski narodi krepijo svojo obrambno moCt da bi v odločilnem tr-nu* ku bili sposobni uspeš'«0 braniti neodvisnost svoj8 dežele. Morebitni napadalec mora vedeti, da mu b° na silo odgovorjeno s sil8' ne samo z oboroženo, tem* več z močjo vsega jugosl0* vanskega ljudstva, združenega v borbi /a svoj obstanek. Socialistična uredite* s sistemom družbenega j° delavskega samoupravlja* nja kot osnova življenja i" napredka družbe je *r,a^fJJ delovnim ljudem preve« pri srcu, zato je nepojmU1' vo in nemogoče vsako vračanje na staro. Obramb* te resnično prave svobode pomeni našo velikans"8 prednost pred napadalcem' predstavlja našo neunič')'* vo moč. Moč, ki ima svwj najgloblje korenine in v% izvir v najtesnejši povezav« naše armade in vseh slojeT jugoslovanskih narodov. Dvajset let razvoja Jugoslovanske ljudske ■*_* made predstavljajo veli* kanski uspehi. V tem rfi*' dob ju je armada nasta.'8' la in se razvila v krepk0 udarno moč ljudske rev8' lucije, ki je strla okup8' torjevo vojsko in ovenča* la štiriletno herojsko b8^ bo z dokončno zmago n* fašističnim osvajale«"1?' Na svoji poti do dana&}e stopnje organiziranosti ** borbene pripravlje110* je Jugoslovanska Ijuda*^ armada s postopnim u»v9' janjem lastnih izkuše™ in prilagojevanjem i** „ Senj drugih narodov šim pogojem izdelala sistem vojaškega P°? in vzgoje, svojo orga*"z cijo, svoje oblike n«41* njega življenja in 0 in se v njej naselili, c'cem smo prepovedali oddati v gostišče k Nacetu ,"toklinu. Ponoči sva odšla u '"Uraljezcem Gejem po l^Pino 15 partizanov, ki so w 2t»rali, medtem ko smo v mi na Kočevskem, da bi ? Pripeljala k Miklavžu. iJJ'te sva našla v okolici Jorovice. Povedala sva jim, ^ nas bodo našli, in odšla. V Sva se z Gejem vrnila k M»Vžu, js pritekel stražar, l P bil najmlajši partizan j^upini. Povedal je, da kjjo neki ljudje v čeladah iujji Miklavžu. To so bili Uljani, ki so prodirali pro-^iklavžu iz Novega mesta, ne vedoč, da so na Gorjancih že partizani. V tistem trenutku so že padli prvi streli. Naša enota se je iz koče umaknila in zasedla položaje med njo in Hudoklinovo gostilno. Po kratkem pu-škarjenju, ki se je nato razvilo, so imeli Italijani 6 mrtvih. Mi nismo imeli nobenih izgub. Ognjeni krst smo dobro prestali Ko se je začelo streljanje, je Nace Hudoklin dosegel svojevrsten rekord v hitrosti. Z Miklavža na Gorjancih nje predstavnikov vojaških enot na Blatnem klancu pri Mirni. Na tem posvetovanju je bil sprejet sklep o ustanovitvi Gorjanskega bataljona. Bataljon smo nato ustanovili nekako med 13. in 15. majem 1942 na Pragu v Ko-bilski soteski na Gorjancih. Njegovo manevrsko področje je segalo od nemške meje nad Kostanjevico do železniške proge Novo mesto—Črnomelj. Bataljon so sestavljale tri čete: I. četa je štela 101 moža, njeno operativno področje je bila okolica Kostanjevice; II. četa je štela 100 Piše FRANC P IRKO VIČ, sekretar 0K ZKS v Novem mestu je odšel ob 8. uri zjutraj, ko se je spopad začel, na županstvo v Orehovici pa je prišel istega dne ob pol osmih zjutraj, torej pol ure prej, kot je odšel... Zupan mu je namreč izstavil potrdilo, da je bil ob pol osmih zjutraj že na županstvu, ker je Nace samo tako lahko dokazal Italijanom, da nima s partizani nobene zveze ... Hudoklinovo družino, ki je ostala na Miklavžu, pa je rešilo to, ker med našim taboriščem in njihovo hišo ni bilo nobenih sledov v snegu. Takoj ko je streljanje utihnilo, je v Hudoklinovo hišo prikorakal partizan Vid Kušljan, eden izmed petnaj-storice partizanov, ki se je iz okolice Javorovice pomikala proti našemu taborišču. Vid je brez vsake nezgode, mirno in nemoteno prikorakal mimo vseh italijanskih zased in skupin, ki so bile razpostavljene po gozdu okoli Miklavža. Ko je Vid vstopil v Hudoklinovo hišo, mu je gospodinja vsa bleda od strahu rekla, naj hitro izgine, ker je okrog hiše in po gozdu vse zeleno Italijanov. Vid je zdrsnil skozi vrata, planil v grmovje za hišo in se izgubil v gozdu ter odnesel celo in zdrave kožo ... Takšen je bil ognjeni krst prve partizanske enote na Gorjancih. Za partizane se je končal zelo ugodno, to pa je mladim borcem vlilo veliko zaupanja vase in jih še bolj ojeklenilo. Novica o naši zmagi se je kaj hitro razširila po dolini. Odmev je bil zelo ugoden med vsem prebivalstvom, še posebej pa med našimi aktivisti. Kljub slabemu vremenu je pričelo prihajati v našo partizansko enoto vedno več novih borcev. Priliv je bil tako velik, da se Je naša enota v aprilu od začetnih 38 mož povečala do 1. maja na 302 borca. Ustanovitev Gorjanskega bataljona Po 1. maju je Glavno poveljstvo sklicalo posvetova- mož, njeno operativno področje je bila okolica Šentjerneja; III. četa je štela 101 moža, njeno operativno področje pa je bil predel okoli Brusnic. Formiranju bataljona sta prisostvovala komandant in komisar Grupe odredov. Takoj nato so čete odšle na- svoja operativna področja. I. četa je blokirala okupatorjevo posadko v Kostanjevici, tako da Italijani niso mogli iz kostanjeviškega otoka preko mostu na partizansko ozemlje in so bili prisiljeni vzdrževati zvezo s svojim poveljstvom v Novem mestu čez nemško ozemlje. II. četa je prav tako blokirala italijansko posadko v. Šentjerneju, da so jo odtlej lahko iz Novega mesta oskrbovali s hrano in strelivom le s pomočjo tankov in oklopnih avtomobilov. Nekaj dni po ustanovitvi bataljona je štab Grupe odredov, ki je prišel k nam na ogled, poslal skupino 15 partizanov iz naše enote v Belo krajino. Skupino je vodil tovariš Feliks Baškovič. Ta skupina naj bi pomagala pri ustanavljanju partizanskih enot v Beli krajini, ker je tam po tragediji prve belokranjske partizanske skupine na Lazah nastal zastoj. V Beli krajini je nato zelo hitro nastal Belokranjski bataljon, ki je opravljal mobilizacijo in vojaške operacije ter dal mnogo borcev, posebno v letu 1942 v Cankarjevo brigado. Ljudstvo je brezmejno zaupalo svoji vojski Vse prebivalstvo je bilo takrat za partizane. Partizanska vojaŠKa enota je imela tak ugled, da so prihajali ljudje v bataljon po nasvet in razsodbo v najrazličnejših vprašanjih ter so odločitve bataljona v celoti uresničevali. Spominjam se,- da so nekoč prišli k nam prosit za razsodbo, kako naj dediči razdele zapuščino po umrlem gospodarju. V bataljonu so se razsojale tudi zemljiške pravde, ki sb se prej vlekle že dolgo časa. Poštna služba iz okupatorskih postojank v Kostanjevici in v Šentjerneju je pošiljala pošto v Novo mesto po kurirjih, ki so jo prinesli najprej na našo partizansko cenzuro Tam smo pošto pregledali, žigosali pisma z žigom opremljena pisma od-tizanski edinici«, nato so po-. što kurirji odnesli v Novo mesto, od koder so z našim žigom opremljena pisma odhajala po vsem italijanskem imperiju in nemškem raj-hu . . Pospešeno politično delo, ki so ga v letih 1941 in 1942 opravljali politični aktivisti OF ter partizanske vojaške enote, je rodilo mnogoteren sad. Prebivalstvo nara je popolnoma zaupalo in nam pomagalo tudi v najtežjih situacijah. Ljudje so nas nenehno in sproti obveščali o sovražnikovih premikih. Tudi v obdobjih najhujšega okupatorjevega in belogardistič-nega terorja je dobil politični aktivist v vsaki vasi popolno zaščito pri prebivalcih. Kontinuiteta političnega dela in stikov s prebivalstvom pa prav zato ni bila prekinjena nikdar, vse do zmagovitega konca vojne. Zločinsko delovanje bele garde, ki se je za dosego svojih ciljev posluževala okupatorske vojske in se udinjala italijanskemu fašizmu ter nemškemu hitlerizmu, in tudi dejstvo, da je belogar-distično vodstvo skušalo za svoje zločinske namene izkoriščati verska čustva prebivalcev, je v poštenem dolenjskem človeku vzbujalo samo gnus. Naše ljudstvo je zato belogardistične plačance in izdajalce ob' koncu vojne izločilo iz svojega narodnega telesa. Prisrčno srečanje predstavnikov JLA in kolektivov sevniške komune Dne 10. decembra so prebivalce Sevnice in Krmtlja obiskali kot gostje pripadniki garnizona iz Cerkelj. En avtobus gostov, ki ga je vodil komandant garnizona, J« odpeljal v Krraclj, drugi pa je ostal v Sevnici. Prebivalstvo in člani številnih kolektivov so »redi Sevnice pripravili prijateljski sprejem. Prijetno vzdušje se je stopnjevalo še ob zakuski, ki so ji razen gostov in zastopnikov številnih kolektivov in organizacij prisostvovali tudi predstavniki političnih organizacij in oblasti. Bili sm»> priče prisrčnemu srečanju tovarišev Verbiča in Božiča-Ccneta, ki sta skupaj hodila leta 1940 v pilotsko šolo v Ljubljani in .se 21 let nista videla. Goste iz garnizona so pozdravili tudi pionirji in jim zaželeli prijetno bivanje v Sevnici. — Oficirji im vojaki so se zanimali za delo in življenje v komuni, predstavnik JLA pa je nato govoril o vlogi JI.A in o potrebi sodelovanja vsega ljudstva in nase armade za očuvanje miru v svetu. V štirih skupinah so si nato gostje ogledali Kopitarno, Ju-gotanin, konfekcijo »Lisca« in Mizarsko produktivno zadrugo. Po skupnem kosilu se je pričel šahovski dvoboj. Zmagali so šahisti JLA z rezultatom 11:4. Od gostov smo se nato prisrčno poslovili z občutkom, da smo doživeli velik dan, Tudi v Krmelju so pripadniki JL_A doživeli topel sprejem. Nato so se gostje pomerili v kegljanju z domačini, ki so premagali tekmovalce JLA z rezultatom 293:310. Po tekmovanju so si ogledali partizanski Malkovec —an Dolenjski fantje čestitajo Oficirjem in podoficirjem, pripadnikom enot naše ljudske armade, čestitajo za 22. december: Julij Rakar iz Gradca, Jože Radovan z Dol. Kamene, Jože Stukelj iz Semiča, vojaki iz Gornjega Milanovca. Svojcem in znancem pošiljajo hkrati lepe pozdrave z novoletnimi čestitkami. Naši iantje čestitajo in pozdravljajo Vojaki Jože Pire iz Smihe'.a pri Žužemberku. Anton Pečjak IZ Klečeia. Jože Tur k iz Visej-ca, Vinko Kovačič iz Leskovca, Alojz Podlogar iz Šentjanža, Rajko Kovačič s Potoka pri Trebnjem, ki opravljajo svojo vojaško obveznost v Bovcu, pozdravljajo vse slovenske fante v vrstah JLA in jim čestitajo za njihov praznik 22. december. Obenem pošiljajo prek našega Usta tople pozdrave svojcem ter fantom in dekletom iz naših krajev. Pozdrav iz Trebinja Preko domačega lista bi radi za dan JLA pozdravili in če-stitaLi našim fantom, ki so v vrstah Jugoslovanske armade. Starše, znance in mladino pa toplo pozdravljamo, želeč v letu 1062 še mnogo uspehov: Tone Čopič iz Brusnic. Jože Jarc iz Vel. Lipovca. Karel Maver iz Smihela, Miha Fifolt iz Dol. Polja. Janez Turk iz Pod-hoste, Alojz Kastelic s Hrastovega dola. Janez Slruna.i/. Kle-četa, Ivan Svetlin iz Cešče vasi, si — domači fantje, ki so pri Jože Gazvoda iz Mihovca in' Martin Koračin iz Koro*ke va-vojakih v Trebinju. 55.610 delovnih ur so prispevali vojaki in starešine novomeškega garnizona letos v dveh akcijah na področju sosedne Hrvaške. Sodelovali so v obsežnih pripravah na republiško proslavo dneva vstaje NRH, ki je bila letos na Petrovi gori, ter pri gradnji sodobne ceste skozi Hrvatsko Zagorje v Kumrovec. Vojaki in starešine novomeškega garnizona so sodelovali tudi pri graditvi na drugih področjih naše republike. Lani je skupina vojakov in starešin prispevala pri gradnji proge Šmartno—Grobelno na Štajerskem 18 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Miro Kugler: BORCI (visoki tisk, tempera — 1961) Beseda o revoluciji in rojstvu JLA V počastitev 20-letnice revolucije in praznika JLA je bla 17. decembra v Dolenjskih Toplicah slovesna akademija, ki jo je organizirala krajevna organizacija ZROP. O pomenu obeh praznikov je govoril tovariš Stravs. Po govoru so nastopili učenci osmega razreda topliške osemletke, ki so ze-Uo lepo recitirali pesmi t> NOB. — Po akademiji so se člani ZROP zbrali na predavanju. O atomski bombi in zaščiti zoper njo je' govoril oficir novomeške gar-nizije. Zatem je bila za udeležence zakuska v restavraciji Zdraviliškega doma. D. G. Vlado Lamut: PO POTEH GORJANSKEGA BATALJONA - Miklavž in Ko-, želje v ka (1961) PRVI DEL POROČILA Z OKRAJNE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE: Vsak občan naj aktivno soodloča in upravlja V petek, 15. decembra, se je v okrašeni dvorani DLP v Novem mestu začela letna konferenca Socialistične zveze našega okraja. Delegate in goste med katerimi sta bila razen predstavnikov JLA, kolektivov, članov delavskih svetov tudi tov. Franc Kimovec-2iga, podpredsednik GO SZDL Slovenije in tov. inž. Vitja Rode, predsednik okrajnega odbora SZDL Ljubljana, je pozdravil predsednik okrajnega odbora SZDL, tovariš Viktor Zupančič. Potem, ko so delegati izvolili delovno predsedstvo in druge organe, je prebral osnovno poročilo delegatom konference tovariš Zupančič, za njim pa je prebral poročilo nadzornega odbora Jože Plaveč. Takoj nato se je začela razprava po poročilih. Tovariš Lojze Stih iz Krškega je razpravljal o idejno vzgojnem delu v komuni, pri čemer je ugotovil, da to delo zaostaja za potrebami, ki jih razvoj danes postavlja pred proizvajalca in u-pravljavca. Najbolj zaostajajo delavci na kmetijskih posestvih in v gozdarstvu. »Kar ste v okraju dosegli, je plod vaših rok, vaših delovnih ljudi in na to ste lahko ponosni. Doseženi uspehi pa seveda spet kažejo pot naprej...« je med drugim v svojem govoru dejal tovariš FRANC KIMOVEC-2IGA. podpredsednik GO SZDL Slovenije Hvaležno področje dela so našle sekcije za zunanjepolitična vprašanja in prve sekcije za izobraževanje pri krajevnih organizacijah Socialistične zveze. Razmere v političnem delu v komuni kažejo potrebo, da pomagamo kadrom v osnovnih organizacijah kar največkrat in kar najbolj učinkovito z različnimi posvetovanji in seminarji. Tov. Ludvik Golob iz Novega mesta je govoril o nekaterih problemih v zvezi delitvijo dohogka in uve-Ijavljnjam novega gospodarskega sistema. Konkretno je navedel zanimive podatke za novomeško komuno, razpravljal je o vzgoji kadra m štipendiranju, o problemu obratnih sredstev, zelo konkretno pa je govoril tudi o spremljanju gospodarskega gibanja in evidenci v komuni. Kritično je ocenil resne pomanjkljivosti v statistični in bančni službi; podatki iz teh dveh področij komuni žal še ne služijo tako, kakor bi bilo koristno in nujno potrebno. Mar ni več kot čudno, da razmišljajo zdaj komune o tem, da bi si same postavile nove organe za ti dve javni službi? Statistika še ni to, kar komune od nje pričakujejo, prav tako pa tudi metodologija zbiranja podatkov prek NB še ni vključena v potrebe komun. Tov. Golob je razpravljal tudd o perečih problemih šolstva in zdravstva ter dejal, da sedanja materialna baza občine ne more biti edina osnova za finansiranje vseh družbenih 6lužb. 2e pri delitvi narodnega dohodka bi morali odprta vprašanja javnih služb docela drugače načenjati in reševati. Z zelo tehtno razpravo o nekaterih aktualnih problemih s področja šolstva je sodeloval na konferenci tov. Slavko Vute iz Novega mesta (njegovo razpravo bomo v kratkem v celoti objavili v našem listu!). Sledil mu je delegat Vlado Deržič, predsednik OK LMS, ki je razpravljal o številnih vprašanjih dela mladinskih organizacij v okraju, o vzgoji v vrstah LMS, o telesni kulturi, mladinskih akcijah in o kultumo-prosvetnem življenju mladine. Posebej je podčrtal pri tem idejno vzgojno delo, ki je značilnost mladinske organizacije. Po opoldanskem odmoru so delegati in gostje nadaljevali konferenco v dveh komisijah. Medtem ko o delu druge komisije poročamo danes obširneje, bomo razpravo iz prve komisije objavili 'prihodnji teden. Naj tu le omenimo, da so v drugi komisiji sodelovali naslednji delegati: Tone Počrvina, Franc Stajdohar, Vinko Jurkas, tov. Kure iz Črnomlja, Franc Košir, Janez Potočar, dr. Tatjana Hvala-Andrija-ševič, Ivan Kočcvar, Luka Dolenc, Gustav Avbar in Niko Belopavlovič. Ob 18. uri se je nadaljevala plenarna seja konference. Verifikacijska komisija je poročala, da se je udeležilo konference od 259 povabljenih izvoljenih delegatov SZDL in predstavnikov kolektivnih članov SZDL 218 tovarišev in tova-rišic, medtem ko jih je 28 opravičeno manjkalo, 13 pa se jih ni opravičilo. Kandidacijska komisija je zatem predlagala, da naj bi štel novi okrajni odbor Socialistične zveze 49 članov, nadzorni odbor pa 5 članov. V njenem imenu je tov. Roman Ogrin prebral imena kandtdatov za nove organe odborov SZDL in okrajnega odbora SZDL. V listu naj bi imele poslej vse komune okraja svoja stalna komun-ska glasila, prek katerih bi ljudski odbor ter politično vodstvo občine vsak teden sproti načrtno in vsestransko obveščala občane o vsem kar morajo vedeti, da bi lahko kvalificirano odločali, upravljali in resnično vodili svojo oblast. Sledile so volitve novega okrajnega odbora SZDL, po volitvah pa je Miro Gošnik prebral konferenci sklepe celodnevnega dela. V nadaljnji razpravi je spregovoril še tovariš Franc Ki-movec-Ziga; s prisrčnimi, toplimi besejdami je pozdravil aktiviste Socialistične zveze, se dotaknil nekaterih najvažnejših proble- Skupina gostov na okrajni konferenci SZDL: Franc Kotnik, Niko Belopavlovič in zastopniki gamizij JLA mov iz poročil in razprave delegatov ter razčlenil najpomembnejše pojave v sedanjem razvoju naše družbe. (Obširneje bomo o prispevku tov. Kimovca poročali v prihodnji številki.) Potem ko je volilna komisija sporočila konferenci izid volitev, se je v imenu novega odbora zahvalil delegatom in gostom za sodelovanje tovariš Viktor Zupančič. Toplo se je zahvalil tudi vsem dosedanjim članom okrajnega odbora SZDL, ki niso več v tem organu, še naprej pa bodo kot aktivisti SZDL kakor doslej pomagali pri delu naše politične organizaciji Konferenco je sklenil z m'' slijo: delajmo ustvarjalno in P0' žrtvovalno, napravimo vsft da bo sleherni naš občaij aktivno sodeloval v komuDJ in pri reševanju njeni" vedno večjih nalog v &*" ditvi socialistične družbe. Z razprave delegatov v drugi komisiji SLAVKO SMRDEL Delavskim univerzam kadre, sredstva in prostore Tovariš Slavko Smrdel iz Vidma-Krškega je razprav- storov kaj bogato uporabljajo, so največkrat neprezračene in neočiščene. Zaradi šolskega pouka v več izmenah za to ni časa. Velikim potrebam po izobraževanju bodo delavske univerze lahko zadostile le, če jim bo vsa družba pomagala odpraviti naštete težave. Izvršni odbor okrajnega odbora SZDL Takoj po zaključeni letni konferenci se je v dvorani sestal novoizvoljeni okrajni odbor SZDL na prvo sejo. Član okrajnega odbora SZDL tovariš Niko Belopavlovič je predlagal za člane izvršnega odbora okrajnega odbora Socialistične zveze devet tovarišev, ki so bili soglasno izvoljeni: predsednik — Viktor Zupančič, sekretar — Miro Gošnik, blagajničarka — /laika Legan; člani odbora: Vlado Deržič, predsednik OK LMS; Tone Gošnik, glavni urednik Dolenjskega lista; Ludvik Kebe, predsednik OSS; Ema Muser, članica OK ZKS; inž. Vilma Pirkovič, podpredsednica OLO. in Miloš Jančič, predsednik okrajnega odbora Zveze borcev. Tudi pedagoško svetovalno službo bo treba prilagoditi novim potrebam. Se vedno imamo okrajni zavod za pedagoško službo in dva medobčinska zavoda. Komune so že prevzele skrb za šolstvo, zato je okrajni zavod za pedagoško službo že stvar preteklosti. Šolska inšpektorska služba pa se naj hitreje iz-preminja v svetovalno, ki bo šolam posredovala nove, poglobljene metode poučevanja. Koristni bi bili pogost-nejši sestanki prosvetnih delavcev, na katerih bi se podrobneje pogovorili o posameznih problemih šolskega dela. MILKA SILA: to dosegli, moramo skrbnej« izbirati vodstva krajeva* organizacij in vanje vol' več žena in mladine. DUŠAN ZUPANC: Čas terja konkretno delo Tovariš Dušan Zupane * Novega mesta je razprav o delu krajevnih organ zaC'J v središčih. Čeprav je Soc a' listična, zveza že postala takšni, k niso kos nalo«anJj Radio, tisk, televizorji j, druga komunikacijska ste^ stva so že tako razširjena. so zahteve velike in nr>of ,( krajevne organizacije >v ^ delo kvalitetno izboU' Programi dela so prespi"* čas pa zahteva konkre programe in konkretno 0 krajevnih organizacij- ljal o Izobraževanju, ki ga opravljajo delavske univerze. Le-te imajo največ težav s kadri, s sredstvi in prostori. V večini univerz dela samo po en človek, ki ne more zadostiti velikim potrebam po ideološko-političnem, družbeno-ekonomskem, poljudnoznanstvenem in stro- Delegati volijo nov okrajni in nadzorni odbor Socialistične zveze okrajnega, vodstva SZDL, nakar sta v imenu obeh delovnih komisij poročala njuna predstavnika Tone Počrvina in Franc Molan. O stanju sredstev obveščanja v okraju in o novem konceptu okrajne-nega glasila SZDL je v nadaljnji 'razpravi poročal Tone Golnik; predlagal je, da bi s 1. januarjem 1962 postal Dolenjski l:st glasilo vseh občinskih kovnem izobraževanju. Sredstva univerz: samoprispevek ljudi, ki se izobražujejo, prispevki kolektivov in pomoč skupnosti, so dokaj pičla, vrhu vsega pa so univerze obremenjene z družbenimi dajatvami. To Je v precejšnji meri krivo, da marsikje gledamo izobraževanje skozi dinar. Šolske učilnice, ki Jih delavka univerza zaradi pomanjkanja primernejših pro- MILAN SMERDU: »0 šolanju prosvetnih delavcev ne more odločati samo ena komuna« Tovariš Milan Smerdu iz Novega mesta je načel problem, ki je nastal v našem okraju zaradi izpremenienc-ga načina šolanja prosvetnih delavcev. Učiteljišče v Novem mestu smo ukinili, na gimnaziji pa kot paralelko ustanovili ped'ipnški oddelek. O tem je odločala novomeška komuna, ki je postopala tako zarudi pomanjkanja sredstev. Pedagoška gimnazija kot paralelka gimnazije bi morda lahko zagotovila dovolj prosvetnih delavcev za potrebe novomeške komune, nikakor pa ne za potrebe vsega okraja. Lani je dalo novomeško učiteljišče 39 dip'omantov, klub temu pa Je letos v okraju 7 učiteljev manj kot lani. Iz našega področja prosvetni delavci še vedno beže, šti-pendiranej ostanejo le v pogodbenem razdobju; ko se pri nas nauče poučevati, odidejo drugam O problemu šolanja prosvetnih delavcev bi zato morale razpravljati vse komune. Ustanoviti bi morali samostojno pedagoško gimnazijo, sredstva zanjo pa bi morale prispevati vse komune. V ta namen b: kazalo ustanovit i medobčinski sklad. Krajevna organizacija naj mobilizira občane Tovarišica Milka Sila iz Metlike je, govoreč o krajevnih organizacijah Socialistične zveze, poudarila, da morajo le-te prerasti iz tolmača politike v ustvarjalca politike na svojem področju. Sekcije smo doslej največkrat ustanavljal na pobudood zgoraj, morale pa b reševati probleme, ki državljane žu-lijo. zatorej naj nastajajo na pobudo od spodaj in prebivalce mobilizacijsko združujejo. Krajevne organizacije in sekcije morajo odpraviti dve skupini državljanov: eno, ki odloča, n eno, ki posluša ln prikimuje, ter izpremetiltl prebivalce v družbeno aktivno celoto, ki bo preko SZDL neposredno delovala na vseh toriščih družbenega življenja. Da bi Člani novega okrajnega in nadzorne' ga odbora Socialistične zveze Inž. Tončka Avguštin, Niko Belopavlovič, Bablč, Tatjuna Belopavlovič. Dušan Brelih, v'"" Deržič. inž. Franc Klllpčič, Miro Gošnik, N» Z ustanovitvijo °bi " t«' zvez In okrajnih zvez * it-|i lesno kulturo smo ure^,ji) (Nadaljevanje na 5. 8 (Nadaljevanje s t. strani) le organizacijske naloge, vrsta problemov pa je še vedno nerešena. V okraju je salvo strokovnjakov za telesno vzgojo, ki poučujejo *Kam s premogom?« — O Perečih problemih rudnikov * okraju je zelo prepričljivo spravljal Franc Jurman Iz Krmelja 'tihiji ali pa znali prisluhniti Potrebam mladine. V telesno kulturo vložen denar ni zavržen, ampak je to kor stna '»vesticija. Letošnje delav-'ke športne igre so dokazale, [j* proizvajalci čutjo potre-00 po športnem udejstvova-*i", zato bi kazalo podobne '8re prirejali preko v.sega •«ta. Ker imamo zelo malo te-'esnovzgojnih strokovnjakov, ftc bi bilo odveč razmišljati 4 srednji šoli za telesno ^gojo. Naše šole so torišče ~* začetek telesnovzgojnega *ela, Pa bi zato morali zavo- di za pedagoško službo imeti svetovalce za telesno vzgojo Kljub obilici težav se mnogi tovariši s telesno kulturo resno ukvarjajo, razgovor, na katerega bi jih povabili občinski možje, pa bi gotovo delaval spodbudno. JANKO SAJE: Klubi: žarišče družabnosti Tovariš Janko Saje iz Novega mesta je razpravljal o mladinskih klubih. Klubi bodo postali žarišče družbenega življenja mladine, zato bo potrebna pri ustanavljanju mladinskih klubov pomoč vse družbe. Milka Sila: »Več žena in •Oladine v vodstvu krajevnih organizacij SZDL!« .25.300 otrok na 155 šolah; samo 76 šol ima zasilna Športna igrišča. V letih 1959 In 1980 smo za telesnovzgoj-ne objekte na vseh šolah porabili samo 1 milijon 561 .tisoč dinarjev; zelo malo je ffol s telovadnicami, telovadba društva pa imajo samo 8 telovadnic. Celo tako daleč smo že, da ponekod telovadnice »predelujemo« v Pisarne in gostilne .. V vseh društvih deluje 11 tissoč članov, več pa z osnovo, ki jo imajo, ne bo moč doseči. Množičnost telesne kulture je odvisna od tega, a'i bomo razvoj prepustili »Gasilski problemi so hkrati problemi vse družbe« je med drugim dejal tovariš Rudi Nanger RUDI NflNGEB: Za reorganizacijo gasilskih društev Tovariš Rudi Nanger iz Novega mesta je govoreč o prostovoljnem gas'ilstvu, poudaril, da bomo le z dosledno reorganizacijo te službe, ki za razvojem zaostaja, dosegli večjo mobilno pripravljenost in učinkovitost gasilcev. Majhna, za življenje nesposobna gas lska društva naj se združujejo v večje enote, vse izgovarjanje na preživele tradicije pa je odveč. Kadrovski sestav gasilskih društev ni samo stvar gasilskih vodstev, o njem naj razpravljajo Socialistična zveza, krajevne organizacije in vse prebivalstvo. LADO TRAMPU S: Najprej ustvariti in nato deliti! Tovariš Lado Trampuš iz Vidma-Krškcga je razpravljal o nekaterih posledicah noveoa gospodarskega sistema. Cisti dohodek kolektivov je letos precej večji, vendar ne smemo pozabiti, da je marsikje to bolj posledica novega sistema kot pa prizadevnosti kolektivov. Pravilniki o delitvi čistega dohodka bi morali zato bolj govoriti o tem, kako bo kolektiv dohodek ustvaril, kot pa o tem, kako ga bo delil. Z novim sistemom smo želeli okrepiti gospodarstvo, tega Ml Rled na u»ovno predsedstvo druge komisije na konfe-/*|c»; v tej komisiji je sodelovalo 128 delegatov In gostov, „ azpravl pa se je zvrstilo 16 dlskutantov. Od leve proti ""I: Franc Molan Iz Sevnice, Slavko Vute Iz Novega mesta in Marija Hrovat ii Cerkelj pa ne bomo dosegli, če bomo večji dohodek usmerjali bolj v osebne prejemke in manj v sklade. Kolektive lahko razdelimo v takšne, ki jih je novi sistem prizadel, in v takšne, ki jim je novi sistem povečal čisti dohodek Oboje pa lahko spet delimo v dobre in v slabe gospodarje. Ce bo družba kjerkoli skušala pomagati kolektivom, ki so v težavah, je treba najprej ugotoviti, zaradi česa so nastale, in pomoč odkloniti, če so težave posledica subjektivnih vzrokov. Če bi ravnali nasprotno, bi to pomenilo, da podrjujemo stari sistem. STANKO REBEBMIK: Kmetijstvo je na pravi poti Tovariš Stanko Rebernik iz Brežic je obširno razčlenil dosedanji razvoj kmetijstva in hkrati prikazal uspehe. Velike investicijske naložbe v kmetijstvo so se pokazale kot pravilne. Družbena kmetijska proizvodnja, ki je posebno razvila živinorejo, že zalaga tržišče z mlekom in mesom, pa tudi z žitom. Tudi pogodbena proizvodnja se je uspešno razvila, vendar je vse premalo narejenega za dolgoročno pogodbeno proizvodnjo, ki. bi prenesla tudi investicijska vlaganja. Z združitvijo kmetijskih zadrug so nastale močne kmetijske organizacije, ki so kos velikim nalogam. Kmetijske zadruge pa še vedno iščejo primernih oblik delavskega sa- Skupina delegatov in gostov na dopoldanskem skupnem zasedanju okrajne konference stanovanjskih skupnosti pri nas. Ta oblika samopomoči državljanov je v našem okraju slabo razvita. Nekaj stanovanjskih skupnosti sicer uspešno deluje, s pomočjo komun in gospodarskih organizacij so ustanovile razne servise, ukvarjajo pa se tudi z varstveno dejavnostjo. Socialistična zveza je stanovanjskim skupnostim doslej premalo pomagala, zato so le životarile. S prošnjami za sredstva in pomoč je težko prodreti brez politične podpore in brez sodelovanja organizacije, ki združuje državljane, katerim je pomoč stanovanjskih skupnosti namenjena. Vedno več, problemov otroškega varstva, zdravstvene in varstvene dejavnosti, ki bi jih lako reš li na -preprost način. Socialistična zveza naj zato v bodoče pri državljanih ustvarja Gostje na konferenci: podpredsednik OLO Silvo Gorenc, predsednik okrajnega odbora SZDL Ljubljana inž. Vitja Rode, podpredsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Franc Kimovec-Ziga. in inž. Jože Legan, organizacijski sekretar OK ZKŠ moupravljanja in družbenega upravljanja. Opaziti je težnja, da bi DS v zadrugah prerasli zadružne svete. Ne gre tajiti, da je družbena proizvodnja na obratih kmetijskih zadrug zelo pomembna, vendar bi bilo napačno v procesu podružabljanja kmetijske proizvodnje in socializacije vasi, ki sta še vedno v teku, pasivizirati kmetijskega proizvajalca zadružnika. Prav bi bilo, ko bi urejanju pravilnih odnosov v zadrugah posvetile več skrbi krajevne organizaeje In Socialistična zveza kot celota. REZKA ZAGORC: SZDL in stanovanjska skupnost Tovarišica Rezka Zagore Iz Vidma-Krškega je opisala razvoj stanovanjske skupnosti v Vidmu-Krškem in nato spregovorila o problemih mobilizacijsko pripravljenost za samopomoč v obliki stanovanjskih skupnosti. FRANC JURMAN; Perspektiva premogovnikov: težak problem Tovariš Franc Jurman iz Krmelja je razpravljal o problemu premogovnikov. Zaradi rastoče potrošnje ostalih energetskih virov upada potrošnja premoga lz premogovnikov na našem področju. To je posebno pri nas povzročilo vrsto težav, rudarski kolektivi pa pri tem niso krivi. Tovariš Jurman je poudaril, da bi morali ta težki problem rešiti brez odlašanja. Ugotoviti moramo, kakšna je perspektiva naših premogovnikov, in nato poiskati način za morebitno preusmeritev gospodarstva v panoge, za katere so najbolj ugodni pogoji. V ta namen bo treba izdelati urbanistično ureditev področij okoli premogovnikov. Podjetja naj se Slavko Smrdel iz Krškega je poročal o problemih izobraževanja, ki jih imajo delavske univerze lotijo tega v sodelovanju z občinami, če pa tudi tako ne bi šlo, naj to odločneje zahtevajo prebivalci. MILAN ŠEPETAVEC: Več komunalnih zbornic! Tovariš Milan Šepetavec iz Novega mesta je razpravljal o zbornicah. Ugotovil je, da v zvezi z izpremembami v družbenem razvoju ustanavljamo številne nove organe, obrtno komunalna zbornica pa je ostala neizpremenjena, ne zadošča več potrebam in le životari. Potrebe terjajo, da ustanovimo v vsaki občini samostojno obrtno komunalno zbornico ali pa več medobčinskih zbornic. BERNARD VINDIS: Plodovi konkretnega sodelovanja Tovariš Bernard VindiS iz Novega mesta je naštel več oblik tesnega sodelovanja med SZDL in Stanovanjsko skupnostjo Kandija v Novem mestu ter omenil več konkretnih akcij, ki so bile plod takšnega sodelovanja. JANEZ GARTNAR: širša merila pri dodeljevanju sredstev za kulturo Tovariš Janez Gartnar iz Trebnjega je govoril o kulturno - prosvetni dejavnosti. Poudaril je, da bo v bodoče treba bolj kot doslej razpravljati o kulturno-prosvetnem delu. v okviru komune. Programi dela naj bodo izraz želja in potreb prebivalcev. Administrativne načine in subjektivno odločanje pri dodeljevanju sredstev za kul-turno-prosvetno dejavnost bo treba odpraviti in o sredstvih za kulturo razpravljati v širšem krogu. IVAN GRASIČ: Topografija dogodkov iz NOB: pomoč pri vzgoji Tovariš Ivan Grašič iz Novega mesta je razpravljal o sodelovanju organizacij ZB in prosvetnih delavcev, ki bi. moralo biti še posebno tesno. rTaše področje je polno svetlih likov in dogodkov iz ljudske revolucije, ki marsikje tonejo v pozabo. Mlajše generacije učiteljev poznajo NOB zgolj iz knjig, zato bi lahko topografije dogodkov iz NOB, ki jih Zveza borcev ureja, posredovale prosvetnim delavcem mnogo junaških dejanj iz nedavne preteklosti, ki so se zgodila v bližnji okolici šole. Prosvetni delavci bi to uspešno uporabljali pri pouku. Izrazil je željo, naj bi pri izdelavi topografij, ki so zahtevno delo, Zvezi borcev pomagale tudi organizacije Socialistične zveze. DRUGI DEL POROČILA O OKRAJNI KONFERENCI SZDL bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili prihod« nji teden. Vsebovalo bo pregled poročila predsednika tovariša Viktorja Zupančiča, razpravo podpredsednika GO SZDL tovariša Franca Kimovca in opis razprave v prvi delovni komisiji na popoldanskem delu konference. BEGRAD: 6 milijonov za gradbeno mehanizacijo Odkar je črnomaljski BEGRAD pričel graditi večje stavbe, je mnogo laže dobiti delavce za gradbeništvo. Pretežni del težaških delavcev prihaja še vedno s področja Hrvaške, nemalo težav pa je, z njihovim prevozom. Odkar so nekaj siluarje/ izučili belgijske metode zidanja pri SGP Pionir, je nekoliko laže. Letos je pri BEGRADU v uku kar 20 vajenc-iv giadbene stroke in 5 iz drugih strok. Podjetje je dobro opremljeno z gradbenimi :troji letos so razen nnogih manjših gradbenih strojev kupili tudi 2 konzolni dvigali in eno veliko dvigalo SKIP, ki dvigne tovor 38 m visoko. V ta namen so potrošili cca 6,000.000 din. Ker so že lani zgradili samski blok in kupili nekaj gradbenih strojev, so letos tudi zato laže premostili po- 0b vsaki spremembi naslova nam sporočite svoj stari in novi naslov! manjkanje delavcev. Kolektiv se je nekajkrat odpovedal delu osebnih dohodkov, da bi omogočil nakup strojev. Čestitka za dan JLA Stane Novak in Alojz Rogelj, vojaka v Osijeku, toplo čestitata vsem pripadnikom naše slavne ljudsice armade za njihov praznik, domačim pa pošiljata lep pozdrav. Pozdrav z Reke Naša fanla, ki sta pri vojakih na Reki, topio pozdravljata vse Belokrar.jce, ki so v vrstah JLA. prebivalcem Adlešlčev ln Fučkovcev pa žeUta vso srečo v letu 19C2! Alojz Kralj in Franc Crnlc. Čestitke Titovih gardistov Dol'n'sH fantle, ki služijo vojaški rok v Beogradu, čestita.o za dm JLA vt>em fantom, ki so pri vojakih, pozdravljajo pa svoje domače, prijatelje ter znance in jim želijo v letu 1963 obilo sreče in zadovoljstva: Janez I.užar iz Trži.-;ča. J=ie BU-jak lz Kalo-Nakiega, Franc Bučar lz Kalc-Naklega. Jož« Mi-vrln lz Črnomlja ki Ivan Utlovč lz Tržifča. Doslej najuspešnejši ietien! Deset najboljših pošt v zadnjih 7. dnevih: Mirna, Urna psč, Jesenice na Dolenjskem, Brežice, Videm-Krško, Leskovec, Sevnica, Vinica pri Črnomlju, Metlika in Šentrupert — Bedo Mirna, Jesenice in Mirna peč dohitele Vinico? — Kaj pripravljajo druge pošte? Pridobili za domač: tednik v enem tednu 319 novih naročnikov niso mačje solze! Treba je pošteno in veliko govoriti ter prepričevati; toda gre, če se dela loti pravi človek. Vedela novica, da je bil teden od 13. do 19. decembra -doslej najuspešnejši v tkciji za pridobtev 2500 novih naročnikov, je bila dorežena v torek opoldne, ko so v naši upravi potegnili zadnjo crto pod rubriko: SKUPAJ VSEH NOVIH NAROČNIKOV: 894. Pa pojdimo po vrsti: poglejmo najprej, komu se moramo zahvaliti, da se je v zadnjem tednu na novo naročilo na Dolenjski list 319 novih bralcev in prijateljev okrajnega glasnika Socialist ićne zveze. Našteli jih bomo kar po vrsti; pošte, ki so pridobile manj kot deset novih naročnikov v zadnjih 7 dne v h, tu niso zajete. Pohvaliti pa je treba pošte, ki so dobile naslednje število novih bralcev: Mirna 39 Mirna peč 34 Jesenice na Dol. 30 Brežice 23 Videm-Krško 23 Leskovec 17 Sevnica 15 Vinica 12 Metlika 10 Šentrupert 10 Pismonoša Badmelič: že 100 novih naročnikov! Tovariš Adolf Rad-melič, pismonoša z Videč pri Črnomlja, je 12. decembra izpolnil obljubo: pridobil je stotega naročnika za naš domači tednik! Za požrtvovalno sodelovanje se tovarišu Rad-meličn javno zahvaljujemo, poslali pa smo mu tudi lepo knjižno darilo. Čeprav je bilo na Vinici in v njeni okolici it prej veliko naročnikov, je sedanji uspeh tovariša Radmeliča vreden ie posebne pohvale! Pregled novih naročnikov v zadnjem tednu nam pove za posamezne obč ne tole: BREZICE — 66, ČRNOMELJ — 25, METLIKA — 11, NOVO MESTO — 62, TREBNJE — 54, SEVNICA — 3L VIDEM-KRSKO — 61. Po treh tedn h letošnje akcije je tudi čas, da pogledamo skupne uspehe vseh naših pošt. Najbolje bo, da gremo kar po vrsti skozi vse občine: Občina BREŽICE: Pošta Artiče — 3, Bizeljsko — 4, Brežice — 49, Cerklje — 3, Dobova — 2, Globoko — 12, Jesenice na Dolenjskem — 83, Kapele — nič, Krška vas — nič, Pišece — 7, Stara vas — 4, Sromlje — nič Občina ČRNOMELJ: Pošta Adlešiči — 49, 'Črnomelj — 16, Dragatuš — 7, Semič — 6, Vinica — 117, Stari trg — 1. Občina METLIKA: Pošta Gradac — 4, Metlika — 13, Suhor — nič. Občina N0V0 MESTO: Pošta Bela cerkev — 4, Brusnice — 3, Dolenjske Toplice — nič, Mirna peč — 73, Novo messto — 38, Otočec — 6, Stopiče — nič, Straža — nič, Šentjernej — 8, Skocjan — 8, Smarjeta — 15, Uršna sela — 5, Dvor — 7, H nje — nič, Žužemberk — I. Občino SEVNICA: Pošta Blanca — 6, Boštanj — 7, Bučka — nič, Krmelj — 3, Loka — 1, Sevnica — 24, Studenec — 4, Šentjanž — 1, Tržišče — 5, Zabukovje — 13. Občina TREBNJE: Pošta Dobrnič — nič, Mirna — 95, Šentrupert — 10, Trebelno — 5, Trebnje — 8, Velika Loka — 5, Vel k i Gaber — 20, Mokronog — 2. Občina VDJEM-KRŠK0: Pošta Brestanica — 1, Koprivnica — 11, Senovo — 9, Leskovec — 37. Raka — nič, Videm-Krško — 31, Kostanjevica — 6, Podbočje — 1, Zdole — nič. Seštevek: spet 894 Ce seštejemo podatke vseh pošt o doslej na novo pridobljenih naročnikih, dobimo Uk'.e rezultat: Spodnje Posavje 327 »Stari« okraj 526 Razne pošte 34 Inozemstvo 7 Čigav bo moped in tranzistorja? •Gornji pregled kaže razveseljivo vnemo posameznih pošt, ki so se te prostovoljne naloge lotile res z zgledno prizadevnostjo. Naj omenimo na prvem mestu Vinico pri Črnomlju, ki je po- slala doslej skupno že 117 novih naročnikov. Neverjetno hitro ji sledi v korak pošta Mirna s 95 naročniki, močno pa se obema približujejo tudi Jesenice na Dolenjskem, ki so nam poslale že 83 novih naročnikov. Tiho, toda vztrajno dela tudi kolektiv pošte v Mirni peči, saj je poslal že kar 73 novih naročnikov, čeprav jih je imel že prej kar veliko. Nekatere pošte ,pa se še kar ne morejo ogreti za akcijo. Ctprav so m nili že dobri trije tedni, so nam nekatere pošte poslale šele po dva ali tri nove naročnike, pa imajo v svojem okolišu po več sto članov Socialistične zveze, ki domačega tednika še ne dobivajo ali pa ga, sploh še ne poznajo! Oč tek seveda ne gre takim poštam kot so Stopiče, Dolenjske Toplice in Straža v novomeški občini, saj ima vsaka po več kot 300 starih naročnikov! Uprava našega lista pričakuje v prihodnjih dneh in tednih največ novih naročnikov iz vseh krajev Spodnjega Posavja, koder je Tri četrt stoletja gramofona STARI VOL^IAK Pred 85 leti. 1876, je EJi* son izdelal prvo napravo za zapisovanje '.n reprodukcijo zvoka — fonograf. Bil je to valj, po katerem je igla zapisovala zvok Vendar je ta preprosta naprava bila prednik gramofona, ki ga je leta 1887 konstruiral Berliner. Berliner je iznašel ploščo, na katero je bilo mogoče »zapisati« veliko več glasbe kot na Edisonov valj. Seveda so biti ti prvi gramofoni v primeri z današnjimi precej preprosti in slabotnega glasu in jih je bilo treba vrteti z roko. Zmagoslavno pot v svet je začel pravzaprav šele električni gramofon, hkrati z izpopolnjeno tehniko snemanja in posredovanja glasu s plošče. Danes gramofonske plošče po svoji kakovost! in raznolikosti res lahko zadovoljijo že sleherni okus, zato ni čudno, da je gramofon postal važen činitelj v sodobnem zabavnem in kulturnem življenju. Nekdanje lesene gramofonske igle so nadomestile safirne, tehnika snemanja zvoka pa se je razvila malone do popolnosti. Stare plošče z 78 obrati na minuto so nadomestile mikro plošče s 45, 33 in 16 obrati. Dolenjskega lista še najmanj. Tu faka« na naročilo več tisoč čianov Socialistične zveze — treba je le stopiti do njih in jim domači tednik pravilno predstaviti. Upamo, da bodo vodstva pošt in posamezni uslužbenci PTT iz krajev, od koder smo zdaj dobili šele po dva ali tri naročnike oziroma celo nobenega, razumeli namen širjenja socialističnega tiska in poslej krepko poprijeli, da dohitijo zamujeno. Prezgodaj bi bilo seveda ugibati, čigav bo moped ali tranzistorja oziroma kam bo šlo sedem nagrad po 10.000 dinarjev. Vsak dan prinaša nova presenečenja. Vemo celo to, da so nekateri »izkušeni pismonoše« sklenili prav na tiho zbrati večje število novih naročn kov; v »primernem trenutku« bodo z njimi presenetili svoje pošte in našo upravo! V četrti teden akcije: »SE 2500 NOVIH NAROČNIKOV ZA DOLENJSKI LIST« stopamo z novimi obeti in pričakovanji. Vsi, ki se bodo na naš list naročili do 30. decembra, bodo dobili tudi lep stenski koledar in novoletno številko, polno presenečenj in lepega branja! Pohitite zato z naročanjem! Pridobite nam tudi vi vsaj enega novega naročnika!- Zares: ko bo v vsaki hiši na Dolenjskem, v Beli krajini in v Spodnjem Posavju DOLENJSKI LIST vsak četrtek red-en in pričakovan gost, bo naše glasilo zares množičen glasnik občinskih odborov in okrajnega odbora Socialistične zveze! Kaj imajo skupnega Eskimi in Makedonci Včasih najdemo enake običaje v krajih s povsem različnim podnebjem, med ljudstvi, ki v preteklosti niso imela nikakršnih stikov in še vedela niso drugo za drugega. Tak primer imamo med Eskimi in Makedonci. Ko Eskim vpreže v sani štiri al: šest psov, pusti pred vprego enega nevpreženega. Ta ve, da ga na koncu težke poti čaka obrok hrane. Vse Trebanjčane je prejšnji teden presenetila vest, da je končno le sklenjena pogodba za gradnjo osemletke v Trebnjem. Kmalu zatem se je na pobočju za upravnim poslopjem oglasil motor buldožerja, ki je začel rezati prve kubike zemlje. Dela za gradnjo nove šole v Trebnjem je prevzelo SGP »Pionir« in spomladi že lahko pričakujemo, da bodo temelji zabetonirani Zato teče, kolikor more hitro, vpreženi psi pa dirjajo ža njim. Enako so za časa tovornikov in karavan delali Makedonci, le da je bil pri njih vodnik — konj. Pred karavano so spustili neotovorjenega konja — »kalauza«, ki je dobro poznal pot, ubogal svojega gospodarja m določal večjo ali manjšo hitrost potovanja. Ko se je ustavil, so se ustavili vsi konji v karavani, k« je šel naprej, so mu ubogljivo sledili. Gorelo je 21 mesecev V Uzbekistanu (SZ) so končno le ukrotili velikanski pežar, ki je divjal skoraj dve leti. Goreli so izviri podzemskega plina. Plamen je bil visok 200 metrov. Jama. ki je nastala ob eksploziji plina, je široka 120 metrov in globoka 300 metrov. V boju z ognjeni, ta boj je trajal 21 mesecev, so nazadnje uporabili posebna, doslej neznana sredstva za gasitev in najmodernejše metode. Preprečujmo nesreče z redom in delovno disciplino! Razveseljn pa tudi Zjbljujoce številke s ceste šele tedaj, ko bi znali vsaj solidno krmariti po reki naraščajočega prometa, dasi-ravno je to, gledano s stališča pravega strokovnjaka, premalo. Sodobnega šoferja si namreč ne moremo misldti brez osnovnega znanja o motoroznanstvu in drugih podrobnostih o vozilu. Šoferjem kakor tudi drugim voznikom in pešcem manjka znanje o splošnem redu na cesti. Vsi se na cesti le preveč brezskrbno počutimo. Pretiramo prometne znake, izsiljujemo prednost in počenjamo vrsto drugih »neumnosti«, kar nas često spravlja v zagato. Avto-moto zveza, združenja šoferjev in avtomehanikov, ljudska tehnika in vrsta drugih organizacij, pa tudi množične organizacije so sicer prirejale tečaje, seminarje, nabijale gesla na oglasne ' deske, vzgajale mlade prometne miJičnike-pionirje ter vsepovsod pomagale z nasveti, toda zdi se, da je ta dejavnost in trud ostal brez koristi za nekatere državljane, saj še vedno slišimo: »Kaj mi mar, če se je kdo zaradi mene ponesrečil, zakaj pa ni bil bolj previden?- S takima izgovori se hočejo izogniti odgovornosti in se sklicujejo na »nevednost« in podobno. O bontonu na cestah, kot nekateri imenujejo red v cestnem prometu, bi morali ljudi seznanjati že z mladih nog. Tukaj lahko nedvomno veliko opravijo šole in ni bilo malo primerov, ko so učiteljiščnike vzgajali tudi za bodoče učitelje v prometni varnosti. Osnovno znanje o prometu lahko učenci dobi tudi v prometnih krožkih. Nemalo primerov, ko so učenci to dejavnost začeli gojiti na lastno pobudo, spoznavali so prometne znake, se seznanjali z drugimi predpisi in uspešno nastopali kot prometni miličniki. Ce bomo šli po tej poti, lahko pričakujemo, da bo le prišlo do reda na cestah. veniji so pripeljali tudi v tej komuni do 130 prometnih nesreč. Precejšen del nesreč se je pripetil na avtomobilski cesti (29), največ pa na cestah nižjega reda (III. red 93 nesreč). Smrtnih primerov je bilo 17, težko se je poškodovalo 93 ljudi, laže pa 77. Največ prometnih nesreč so povzročili vozniki osebnih avtomobilov (72), najmanj pa traktorista (7), medtem ko pride precejšnje število prekrškov na motorna kolesa (52), kolesarje (40), tovornjake (26) in pešce (21). V 94 primerih vozniki niso spoštovali prometnih predpisov, v 53 so prehitro vozili, v 22 primerih pa je prišlo do nesreče zaradi vinjenosti voznikov. Največ nesreč je bilo ob nedeljah, ponedeljkih in četrtkih. Tako smo z nekaj pri-' meri prikazali približno podobo javnega prometa oziroma nesreč na cestah v novomeški komuni, o kateri je na zadnji seji razpravljal tudi občinski ljudski odbor v Novem mestu. Posebna komisija, ki so jo ustanovili z namenom, da bi pomagala urejati res najbolj aktualne probleme na naših cestah, je že začela delati. Seveda bo morala k sodelovanju pritegniti kar največ državljanov, predvsem pa družbene in gospodarske organizacije, zlasti večja podjetja. Komisija se zavzema za poostreno kontrolo nad vozniki in za takojšen odvzem vozniškega dovoljenja vinjenim voznikom, kakor bo začelo veljati tudi v vsej ostali Sloveniji. V občani, predvsem v Novem mestu, je opaziti vsak dan množico kolesarjev, ki puščajo vozila povsod, samo ne tam, kjer bi jih morali. Zato se že razpravlja, da bi v Novem mestu na Prešernovem trgu postavili kolesarnico ter tako napravili red na Glavnem trgu in drugih prometnih ulicah. Geslo »Vzgajajmo otroke!- bo treba uveljaviti tudi v prometni vzgoji. Zato bi bilo dobro, če bi pouk o prometni vzgoji obvezno uvedli v vse šole. 13. Naslednjega jutra ga je prebudilo močno prhutanjc. Prestrašeno se je volčič ozrl okrog siin- in opazil dva velika jastreba, kako sta se spravljala na njegove mrtve bratce in sestrice. Kljuvala sta po njih in močno zamahovala s krili, da je šumelo kot v viharju. Ta prizor je malega volčiča bolj prestrašil kot vse doslej. Kot bi trenil, se je v silnem strahu zapodil iz nesrečnega kn;ja ln bežal, bežal, bežal, kar so ga nesle noge. Spotikal se je ob kanu nje. pla/.il skozi grmovje, trepetal ob vsakem neznanem glasu, dokler ni prispel v široko dolino. 14. Nenadoma se je dvignila pred njim iz goste trave postava velike volkulje. Bila je močno podobna njegovi materi, čeprav je bila drugačna. Tudi volkulja se je radovedno približala čudni stvarci, naš volčič pa se je v strahu preobrnil na hrbet in milo cvilil. Volčiča jc najprej mislila, da je našla kak plen in šele, ko je povohala, je čutila, da se je zmotila. To je bil vonj njenega lastnega rodu — in volkovi le zelo redko napadejo koga od svojih — razen če so silno lakotni in v stiski. Zato ga je pustila. 15. Tako kot je volčico najprej zamikalo, da bi najdenčka ubila, jo je ta želja minila, ko je zavohala, da je mlad volk. Tudi ona je imela približno enako velike mladiče in ga je zato samo radovedno ogledovala. V tem pa se je volkec nekoliko ojunačll in začel vohljati okrog njenega nosu. Volkulja je sicer nekoliko zarenčala, toda storila mu ni nič zalega. To je volkca opogumilo, da se jc je začel bnlj tesno dotikati — saj se je spominjal ob njej na blagodejno toploto svoje matere, ki jc že nekaj časa ni videl. 16. Pri tem p» i i !Cekaj- kar ( ga je silno razvef^ s^C'Bo je čutil namreč silen Sli,(1 liice % V'Uega dne / ni okusil niti kaP" & £»»lja pa, ki ga je našla, je .,i \ i.s svojimi ) še nespretnimi "fv0lćf.|O» bil njen I brlog kje daleč, *LV»I$8C*"I. Tako ) pa ga jć mleko tf1*^1 * Uo brloga, ki na srečo ni »u r ) KAKO JF V NOVOMEŠKI OBČINI? V mesecu prometne varnosti velja pregledati tudi stanje v novomeški občini. Tudi tu je bilo registriranih znatno več vozil kot prejš-nia leta (1256 vozi) dobili ixi smo B"?"? navili šoferiev. Isti vzroki kot v vsej Slo- Od tod in tam B Govoreče ceste na veliko projektirajo v Angliji. To so ceste, ki zaradi različnih površin na posameznih odsekih spremenijo zvok avtomobilskih koles in s tem opozorijo šoferja na ovinke in druge nevarnosti.. H Helikopter z dvema se-aežema, imenovan »Rotocar«, Nikar ne zamudite NOVOLETNE ŠTEVILKE »Dolenjskega lista«! Opozorite na domači pokrajinski tednik tudi vaše znance in prijatelje, ki ga morda še nimajo! PRIHODNJI TEDEN: - novoletna nagradna križanka! - velika nagradna slikovna uganka! - stenski koledar za 1962! - 24 strani branja in zabave! v Frie-da bo so dali v promet drlchshafnu. Sodijo, ta helikopter v prometu na kratke razdalje kmalu zamenjal avtomobil, tudi cena mu je ista kakor običajnemu osebnemu avtomobilu. , ■ Letalo, ki vzleti navpično in brez uporabe vzletne steze, preizkušajo v južni Franciji. ■ Japonci so najbolj navdušeni bralci časopisov na svetu. V tej deželi, ki ima okrog 90 milijonov prebivalcev, izhaja 95 dnevnikov v skupni nakladi 35 milijonov izvodov. V Tokiu, ki šteje 10 milijonov prebivalcev, prodajo vsak dan 12 milijonov izvodov. Največji japonski dnevnik je »Asahi« z dnevno naklado 4,500.000 izvodov. Pomožno srce za tri leta Neki 73-letni ženi v Londonu so vstavili v prsni koš aparat, ki je velik kot žepna ura. Ta aparat proizvaja električne impulze, ti pa regulirajo utripanje srca. Ko so se zdravniki odločili za to operacijo, je bilo stanje bolnice brezupno. »Pomožno srce« poganja majčkena baterija, ki se bo iztrošila v treh letih. Baterijo bodo potem lahko zamenjali. Njegovo pripovedovanje me pouči o načinu življenja v taborišču. Po 800 do 1000 ljudi živi natrpanih v enem prostoru. Na bornih ležiščih leže vzdolž in počez z nogami na glavah, vratovih in prsih. Po sili postajajo počasi iz ljudi poživinjena bitja, ki bijejo okrog sebe in brcajo, ki se grizejo med seboj in praskajo, da bi si šiloma priborili nekoliko prostora za nekaj pičlih ur spanja. Ob treh zjutraj je namreč spanja konec. Pazniki kriče bijejo z gumijevkami po kaznjencih in jih naženo iz barak. Zunaj se uboge kreature postavijo v vrste za najbolj nečloveško proceduro v taborišču — za apel. Kaznjenci stoje v peterostopih. »Uravnavanje« se začne, risar barake postavlja velike v prvo vrsto, za njo manjše, nato pristopi drug odličnik — sobni nadzornik in nažene velike v zadnje vrste ter jih pri tem bije s pestmi, mali pa morajo — v istih okoliščinah — v prvo vrsto. Nazadnje se pojavi dobro rejen in dobro oblečen nadzornik barake. V svoji sveže oprani in zlikani progasti obleki obstane pred vrsto kaznjencev ter motri linijo: Napoleon v kaznjenski obleki. Kaj ni napake? Seveda je! Z divjim tuljenjem se vrže na nekoga z očali tam v vrsti. Udarec s pestjo v brado vrže reveža v zadnjo vrsto. Čemu? Nihče tega ne ve. Pa tudi nihče o tem ne razmišlja. Tu smo v KZ in nikogar ni, ki bi razmišljal, kakšen smisel ima kako dejanje. Ure in ure gre tako brez spremembe. Petnajstkrat preštejejo vrste, petnajstkrat jih zamenjajo, spet štejejo od leve na desno, od desne na levo, pa spet nazaj. Kakor hitro ni vrsta kot ravnilo, morajo vsi stanovalci barake pol ure dvignjenih rok čepeti na tleh. Noge se tresejo od utrujenosti, telesa jim drgetajo od mraza, kajti v jutranjem mraku je v Auscvritzu celo poleti zelo hladno. Vsako jutro ob treh, poleti in pozimi, v dežju in snegu, se začne apel in traja do sedme ure, ko se prikaže poslovodja SS. Pazniki barak so večinoma poslušni sluge esesovcev. Skoro pred vsako barako je poklicni zločinec, ki se postavi v pozo »mirno« in javi esesovcu ob njegovem prihodu pripravljenost barake in število kaznjencev. Nato koraka esesovec ob vrsti, šteje in si številko zapiše v beležimo. V vsaki baraki je dnevno pet do šest, včasih celo do deset mrtvih. Ti se vedno prišle je jo k živim. Na koncu vrste morajo stati ob živih tudi mrtvi, ki jih drže pokonci kaznjenci. 2iv ali mrtev, število mora soglašati. Mrtvaška komanda ima toliko posla, da mineta navadno dva dneva, včasih celo trije,-preden se pojavi pokrit voz, ki ga vlečejo človeške pare in ki pobira mrtvece. Dokler jih ne odpeljejo in ne črtajo iz seznama barake, štejejo mrtve k številu in morajo vsak dan »nastopiti« v apelu. Vse, kar slišim tu, samo potrjuje pravilnost moje odločitve, da moram vzeti svojo usodo v lastne roke. Prisiljen sem bil prevzeti nalogo od dr. Mengeleja. Štejejo me kot zdravnika. 2e od prvega dne mi je bila prihranjena usoda ostalih kaznjencev v taborišču. S svojo civilno obleko sem ohranil svoje človeško dostojanstvo in danes spim v snažni sobici za zdravnike, v svoji postelji, v bolniški baraki štev. 12. Ura je sedem. Vstati! Zdravniki — med njimi tudi jaz — in bolniško osebje se moramo zvrstiti pred barako. V nekaj minutah nas preštejejo. Nato pridejo na vrsto bolniki in taki, ki so umrli ponoči, pa še leže med živimi. Med zajtrkom v naši sobici sem spoznal svoje kolege. Sef-zdravnik 12. bolniške barake je dr. Lewy, nekoč profesor na univerzi v Strassbourgu. Njegov namestnik je dr. Grosz, profesor na univerzi v Zagrebu. Oba sta internista in kot zdravnika znana po vsej Evropi. Tu v taborišču sta na svojo lastno tragedijo popolnoma pozabila. Samo pomagala bi rada, le pomagala, zdravila — kljub nezadostnim sredstvom, brez uspešnih zdravil, brez asepse in an t i se p se. V atmosferi, kjer se od lakote, umazanije, slabega ravnanja in težaškega dela zrušijo tudi najbolj zdravi v nekaj tednih, dajeta ta dva lep vzgled prave člo-večanske veličine. Nobenega ozira na svojo lastno nevarnost ne poznata, niti ne slabosti in izčrpanosti. Skupina šestih zdravnikov jima sledi v vsem brez pomisleka. Ljubeznivi in ustrežljivi mladi francoski in grški zdravniki so to. Že dolgo uživajo z žaganjem potreseni kruh iz moke divjega kostanja. Njihove starše, žene in otroke so že ob prihodu likvidirali — sežgali. Celo če so nekatere izmed njih dodelili desni skupini, je velika večina podlegla v treh ali štirih mesecih nečloveškemu trpljenju. Potem so izginili v nenasitnih krematorijih. Zdravniki nosijo pezo svoje brezupne usode. Za vse grozote vedo — in vendar skušajo z vso požrtvovalnostjo pomagati bolnikom. Bolnikom... Danes sem jih videl! Njihova shujšana telesa so skeleti, ki tehtajo le še 30 kg. Od lakote so strahotno napilinjeni, usta so jim v ranah, čez in čez pokrita z zoprnimi vnetji in gnojnimi krastami. Te rumenokožne sence, to so raši pucienti. Kako težko je tu pomagati! Jaz še nimam nobenega opravka. V spremstvu francoskega zdravnika pregledujem taborišče F. Majhno poslopje ob strani 12. barake takoj vzbudi mojo pozornost. Zgrajeno je iz lesenih plošč in ima le en prostor. V njem je dolga miza in stol, na katerem je skrinjica z instrumenti za seciranje, v^kotu posoda iz cinka. Kolega mi pojasni, da smo v sobi za seciranje, edini v vsem taborišču; sobe že dolgo niso uporabljali. Francoz tudi ne pozna nobenega strokovnjaka, ki bi znal secirati. Po njegovem mnenju ni izključeno, da namerava dr. Mengele spraviti sobo spet v obrat v zvezi z menoj. Nato odideva na prosto. S kolegom zreva prek bodeče žice. V taborišču preko so goli temnopolti otroci. Ženske udrtih lic v pisanih oblačilih in na pol goli moški čepe na tleh ali stoje naokoli in opazujejo otroke pri igranju. To je znamenito taborišče ciganov. OD 25. NOVEMBRA 0° T^RA 1961: 894 NOVIH flrtRlKOV V zadnjem tednu se JeH B) naročnikov našega lista povečalo za (feev. Posebej poročamo o najboljših u*J£ fejem tednu, medtem ko se je število naročnikov v zadnjih 3 tednih dvigni'0 . »L Posamezne občine so pri tem dosegle "^flteviike: BREZICE: cenikov ČRNOMELJ: '* *»čnikov METLIKA: *' *>čnikov NOVO MESTO: * cenikov SEVNICA ^ *«čnikov TREBNJE: 145 *Wnikov ' VIDEM-KRŠKO: * Vznikov Razne pošte v LRS' "* *»cnikov Inozemstvo: ' cinikov Večino novih naročn*0* 0 v tem tednu pridobili uslužbenci PTT fekaj pa tudi naši dosedanji naročnildi ™ ** publiki 55 smetnih. nesrt* na cesti, 1235 pa se jih )e laže ali teže poškodoval0. Kljub povečanemu prometu, saj pride vsako leW^ Slovenijo tudi okrog P0^ milijona tujih avtomobilo^' pa število nesreč na cesta" pada, ker je samo razveš** 1 jdvo. . Zaskrbljujoče so števil*? o prometnih prekrških: Kaže, da bo treba pos1^ mnogo ostreje ukrepa11 proti vsem, ki ne spoštujejo cestnega -bontona«. Najv^ nesreč in prekrškov še ve* dno povzročajo šoferji, k' ga radi pijejo, zato bo *•* čel veljati zakon, ki bo p"** povedal vožnjo z motorn"*1 vozilom vsem tistim, ko b°* -rfk]«"vi več kot 0.;, 'jfH^kohola. Neure-tfl i(tudi druga zako-i^tnem redu, kar DJl v nizkih kaz-jii ^ Prekrške. Me-$ . Por kršilca cest-V> i !*e prizadene ta-infj^ot to če mu na $ ^"nejo vozniško t«l l "i mora razen p« i* še visoko de- j» |,aino v Sloveniji f i "ovih šoferjev, ici( Voznikov ama-■fi f temi so mladi s« /»'žavljani, ki so pVJ s »srečo« pri-15-j vOzniškega izpi-f J^aJ° s kršitelji rf pometa največ l4?ll'Jujejo, da bi v "a cesto pustiti NESKLADNO GOSPODARJENJE V SEVNIŠKEM »JUGOTANINU«? Na zadnji seji zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora v Sevnici je bilo prebrano poročilo o poslovanju v gospodarskih organizacijah v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Nepričakovano pa se je zataknilo pri »Jugotaninu«. Odbornike je presenetilo poročilo o gospodarskem stanju v tem podjetju. V poročilu Je bilo navedeno, da je kolektiv -JU-gotanina« dosegel do 30. septembra svoje proizvodne obveznosti le s 50 odstotki. Plan dohodka je bil dosežen komaj s 34 odstotki, čisti dohodek pa je bU celo za 9 odstotkov manjši od lanskega. Kljub znižanju družbenih prispevkov za 107 milijonov 458.000 din niso povečali čistega dohodka. Zanimivo je, da ima podjetje komaj 9 milijonov 59.000 din čistega dohodka, letne obveznosti do anuitet pa znašajo 7 milijonov 502 tisoč dinarjev. Upoštevati je treba, da bo podjetje moralo osnovati še obvezni rezervni sklad in 20 odstotkov čistega dohodka od skladov odvesti republiki in občini. Toda kako bo s sredstvi za nadaljnje in-vesticijeT Trenutno kritično gospodarsko stanje v -Jugotaninu- bi moralo kolektiv zdramiti. Za-vedaU bi se moral družbene odgovornosti. Morda so člani kolektiva preveč videli sami sebe, kajti povečali so si osebne prejemke, da znaša letošnje povprečje 118 din za uro, medtem ko je lani bilo 95 din. Att je bila ta odločitev v kritičnem gospodarskem stanju podjetja upravičena? Zaradi izredno velike nabave surovin so se tudi obveznosti do dobaviteljev v tem razdobju povečale za 335 odstotkov. Nedavno smo se oglasili v »Jugotaninu« ln vprašali člane kolektiva oziroma organe družbenega upravljanja za tnnenje o gospodarskem stanju v podjetju. Zadevo pojasnjujejo takole: ■ inž. JOŽE ŠPAN, predsednik upravnega odbora podjetja: - Prav je, da je o stanju v našem podjetju sklepal zbor proizvajalcev ObLO. Vendar mi je zaL ker je v poročilu gospodarsko stanje v našem podjetju prikazano preveč dramatično. Mislim, da so podatki v poročilu precej netočni. Občutim tudi, da je med občino in kolektivom prešibka povezanost. Ne v opravičilo, temveč v pojasnilo zagovarjam padec proizvodnje in prodajo naših izdatkov. Tudi o povišanju osebnih dohodkov bom spregovoril. znano Je. da so cene uvoženega ekstraktnaga tanina znatno nižje od naših. Kupci pa kupujejo cenen proizvod. Rešitev je le v pocenitvi naJega proizvoda, ki pa Je spričo dejstva, da Izkoriščamo surovino — les samo s 6 odstotki, skoraj nemogoča. S predvideno gradnjo tovarne lesonitnih plošč bi surovino Izkoristili skoraj 100-odstotno ln- tako pocenili nas proizvod. Investicijska vsota gradnje te tovarne se giblje okoli dveh milijard dinarjev. Lastni sredstev pa lahko zberemo le okoli 150 milijonov dinarjev. Lani je tovarna izjemoma obratovala brez remonta; letos Je bil zato remont nujen ln je trajal kar 6 tednov. Remont smo morali zaradi nakopičenja s proizvodi celo podaljšati za 14 dni. Zaloge so znašale okrog 400 filter ton, kar znaša petino letne proizvodnje. Zaradi remonta je podjetje letos oškodovano z 3» delovnimi dnevi oz. za približno 80 milijonov dir.ar-jev. Ce upoštevamo te podatke, vidimo, da padec proizvodnje vendarle ni tolikšen. Menim, da je bil minimalni-porast osebnih dohodkov upravičen. Neglede na padec proizvodnje trdim, da so se člani kolektiva letos mnogo prizadevali doseči plan. To prizadevanje pa zaradi posebnih razlogov ni bilo tako uspešno. Od januarja do aprila Je bil dotok lesa nenormalen. Zaradi povišanja železniških tarif smo u-stavili nabavo kvalitetnega lesa lz Makedonije in se usmerili na bližnjo okolico. Ta les pa je glede tanina za 40 odstotkov slabši od makedonskega. Kolektiv se mora v danem primeru bolj truditi, če hoče lz slabše surovine čimveč do^ seči. In končno so se letos povišale tudj cene živil. ■ TONE RESNIK, predsednik sindikalne podružnice: — Prepričan sem, da bomo prebredli trenutno krizo. Storili bomo vse, kar je v naših močeh. Soglašam z izjavo predsednika upravnega odbora. ■ ŠTEFAN SENICA, sekretar osnovne organizacije ZK v podjetju: — Delavski svet, upravni odbor in organizacija ZK budno spremljajo razvoj podjetja. Do padca proizvodnje ln prodaje tanina je prišlo iz objektivnih razlogov. Povečali smo delovr.o silo za 4 odstotke zaradi tega, ker moramo v glavnem les lupiti za izdelavo sladkanega ekstraktnega tanina, po katerem Je letos povpraševanje na trgu. Z daljšim procesom dela se proizvodnja zmanjšuje za 10 odstotkov. Predstavniki političnih ln oblastnih vodstev v občini se v glavnem ne strinjajo s povečanjem osebnih dohodkov v -Jugotaninu«. Vsi so seveda za to, da bi le oživeli načrti za gradnjo obrata lesonitnih plošč. Načelnik oddelka za gospodarstvo pri ObLO Albin Košak primerja povišanje osebnih dohodkov v -Jugotaninu« s stanjem v rudniku Krmelj, kjer so se letos ob podobni kritični situaciji odločno odpovedali vsakemu povečanju osebnih dohodkov. Osebne dohodke "so celo znižali od lanskega mesečnega povprečja 24.000 din na letošnjih 18.000 din. Nadalje smatra, da bi morali zaloge lesa le postopoma dopolnjevati. Morda pa tudi še niso popolnoma izkoriščene vse notranje rezerve v podjetju, ki bi lahko pocenile prolzvodjo? Drago Kajtellc ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Indijski ministrski predsednik Nehru je izjavil, da je Indija začela oboroženo akcijo v portugalski koloniji Goi na indijskem ozemlju (sem sodita tudi ozemlji Daman in Diu), ko je spoznala, da nima druge možnosti. »Mi nismo radi začeli oborožene akcije, toda portugalska vlada nam ni pustila nobene druge izbire,« je poudaril indijski premier. Portugalce ni gnala v Indijo politična ambicija, ampak upanje na donosno trgovino z začimbami, ko so konec petnajstega stoletja prvič pristali na Malabarski obali. Od številnih naselij in trgovskih postojank so po 450 letih ostale še tri, izmed katerih je bila Goa največja in najpomembnejša. Sploh je značilno, da so vse portugalske kolonije, in sem sodita predvsem Angola in Mozambique v Afriki, zelo donosne za »matično« deželo, to je Portugalsko, ki bi sicer izkazovala vsako leto deficit, ko ne bi bilo diamantov iz Angole, manganove in železove rude iz Goe Kljub takemu izkoriščanju pa Salazarjev režim vneto zatrjuje vsem tistim, ki mu verjamejo, da ta ozemlja niso kolonije, ampak del matičnega ozemlja. Na tej osnovi je tudi Lizbona zahtevala sklicanje Varnostnega sveta, ki naj bi obravnaval indijsko »agresijo« v Goi. Zanimivo je, da se je zahodni tisk v bistvu pridružil tej obtožbi Indije, češ da je po nepotrebnem uporabila silo proti Portugalcem. Pozabljajo pa, da se je to zgodilo šele takrat, ko so se v resnici izjalovili vsi miroljubni poskusi indijske vlade, da bi končala še zadnjo tujo nadvlado na indijskem pod-kontinentu. čimbolj se ofenziva mednarodnih sil OZN v Katangi približuje zmagovitemu koncu, tembolj je čutiti pritisk nekaterih zahodnih sil, posebno Velike Britanije in Francije in njihovih zaveznikov v Afriki (opat Voulou, predsednik nekdanjega francoskega Konga), da bi OZN obstala na pol poti, kakor je storila že prej, in da bi čombejev režim dobil še enkrat možnost, da se izogne propadu. Po zaslugi odločnega stališča začasnega vršilca dolžnosti general- darmerijo. To sicer tudi doslej ni' bila nobena skrivnost, toda to so neizpodbitni dokazi. Ko propagandisti tujih finančnih interesov v Katangi govorijo, da mednarodne sile streljajo na vozila Rdečega križa, dobro vedo, da so čombe-jevci tisti, ki so in še uporabljajo vozila z oznako Rdečega križa, da bi presenetili vojake OZN. Isto velja za valjamo bakra, rudnike in druge naprave družbe Union Mini-ere. Čombejevci trdijo, da nameravajo mednarodne sile uničiti te na- Konec kolonije Goe nega sekretarja OZN U Tanta, ki ravna samo v skladu s pooblastili Varnostnega sveta, in njegovih namestnikov in poveljnikov v Kongu ir« Katangi bodo mednarodne sile do konca izvedle svoje vojaške operacije v Katangi. Dejansko so že strle glavni odpor Čombejeve žandarmerije, ki bi se bila že davno vdala, ko ne bi bilo belih oficirjev in raznih drugih pustolovcev na plačilnem seznamu družbe Union Miniere in drugih interesov. Ti se še mestoma upirajo, napadajo iz zasede iz raznih stanovanjskih hiš, hotelov in podobno. Mednarodne sile so opozorile vse stanovalce v takšnih hišah, da bodo morali vojaki OZN odgovoriti na ogenj posameznih ostrostrelcev, da bi zaščitili lastna življenja. Poveljstvo mednarodnih sil je zaplenilo dovolj dokaznega gradiva, ki govori o tem, kdo pravzaprav tiči za Čombejem in njegovo žan- prave, medtem ko obstajajo načrti, da bi te naprave sami uničili, krivdo pa naprtili mednarodnim silam. V mednarodnem okviru se na-daljujeo trenja med Britanijo in Francijo z ene strani in ZDA z druge strani, kar zadeva Katango. ZDA so namreč še vedno odločene podpirati U Tanta pri njegovi vojaški akciji v Katangi, čeprav je njihov veleposlanik v Leopoldvillu prispel te dni v Ndolo v Rodezijo, da bi »sondiral teren« za morebitni sestanek med predsednikom osrednje kongoške vlade Adulo in Čombejem. Vsekakor z vojaško zmago OZN v Katangi težav še ne bo konec. Potrebna bo politična rešitev, ki je danes še prav tako daleč, kot je bila prej. Toda ustvarjen bo vsaj nujen pogoj zanjo: odstranitev belih najemnikov iz političnega življenja v Katangi. Mizarstvo na Dvoru so preuredili Za preureditev delovnih prostorov je kolektiv Splošnega mizarstva na Dvoru pri 2užemberku potreboval o-krog' 10 milijonov dinarjev. 7,7 milijona dinarjev so imeli lastnih sredstev, milijon so si izposodili, ostale stroške pa bodo poravnali v bližnji prihodnosti. S prezida vanj em prostorov so dobili primernejšo delavnico, novo politlrnico in druge oddelke.- Razen tega so preuredili ln izpopolnili električne naprave. Pri vsem tem niso pozabili na hig en-ske prostore in garderobo, ki so dandanes že sestavni del vsakega podjetja. Temeljita preured te v in nekaj novih strojev so omogočili, da je podjetje v prvih mesecih letos začelo izdelovati nekatere nove predmete. Tako izdelujejo po naročilu tudi ladijsko pohištvo. Največ delajo za »Lesnino« iz Ljubljane in imajo 's tem podjetjem sklenjenih veliko pogodb že za več mesecev prihodnjega leta. Vojaki in starešine garnizona JLA iz Novega mesta so z raznimi oblikami sodelovali v socialistični izgradnji okoliša, v katerem enote garnizona žive, prispevali pri gradnji raznih objektov v letu 1960 77.680 prostovoljnih delovnih ur, v letu 1961 pa 71.423 prostovoljnih delovnih ur. Po zelo skromni oceni znaša skupna vrednost delovnih ur v obeh letih blizu 18 milijonov dinarjev. Dejanska vrednost dela, Id so ga vojaki in starešine opravili, pa je mnogo večja. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Na seji Zveznega izvršnega sveta v petek in soboto m sprejeli osnutek družbenega plana za leto 1962. Osnutek predvideva povečanje dinamike proizvodnje v prihodnjem letu: industrijske proizvodnje za 13 odstotkov ln kmetijske proizvodnje za 23 odstotkov oziroma na družbenih gospodarstvih za 30 odstotkov v primeri z letošnjim letom. Skladno s • tem povečanjem je predvideno naraščanje gospodarske dejavnosti tudi na drugih področjih. Narodni dohodek naj bi narasel za 16 odstotkov oziroma približno za 15 odstotkov na prebivalca. Celotne investicijske naložbe v obratna in osnovna sredstva naj bi narasle za 9 odstotkov, izvoz blaga in storitev za 18 odstotkov, obseg osebne potrošnje prebivalstva za 7,9 odstotka oziroma 6,8 odstotka na prebivalca, naložbe v osnovne sklade družbenega standarda za 12 odstotkov itd. • Predlog družbenega plana za leto 1962 so pred tem obravnavali tudi na seji predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Tu so poudarili, da je treba zagotoviti spodbudo za proizvodnjo in odkrivanje notranjih rezerv v kolektivih. V razpravi je med drugimi sodeloval tudi tovariš Stane Kavčič, predsednik Zveze sindikatov Slovenije, ki je na zaključku svoje razprave dejal: »Ce se želimo izogniti težavam, moramo zavzeti kurs stimuliranja proizvodnje in odkrivanja notranjih rezerv. Sindikati Slovenije predlagajo, da se sredstva za osebno potrošnjo v prihodnjem letu povečajo za 150 milijard din in da naj bodo ta sredstva spodbuda za večjo proizvodnjo in ekvivalent za kritje nesorazmerij v raznih panogah gospodarstva.« • Na zadnji seji je ZIS sklenil, naj bi s 1. januarjem 1962 povečali pokojnine in invalidske dodatke. Ta odločitev je v skladu ■ splošno politiko, da bi vsem državljanom zaradi večjih življenjskih stroškov povečali stalne mesečne dohodke. Ni pa še znano, za koliko se bodo povečale pokojnine ln invalidski dodatki. • V Kranju so organizirali teden tiska, ki naj bi pomenil začetek širše, stalne skrbi za razširitev in kvalitetno izboljšanje tiska. Na tiskovni konferenci, ki je bila po otvoritvi razstave, so poudarili, da je treba pri-vzgajati občanu potrebo po časopisu, ki je sodobno sredstvo, s katerim lahko pride po najkrajši poti do ustreznih informacij za upravljanje in življenje. Na razstavi vzbuja pozornost tisti del, ki razkriva velik razmah lokalnega časnika in preprostejših oblik obveščanja državljanov v Socialistični zvezi, OSNUTEK DRUŽBENEGA PLANA ZA 1962 SPREJET stanovanjski skupnosti itd. Teden tiska bodo organizirali tudi v Novi Gorici in kasneje, v Idriji. Organizatorji tedna tiska so občinske organizacije Socialistične zveze, ki s tem dokazujejo, kako cenijo velik pomen tiska kot svojevrstne tribune naprednih mnenj, oblikovalca pozitivnih stališč in socialistične zavesti. • Nedolgo tega je bila skupščina ustanoviteljev lista za krajevno samoupravo. Skupščine so se udeležili številni predstavniki ljudskih odborov, stanovanjskih oziroma krajevnih skupnosti, zbornic, političnih in družbenih organizacij ter društev. Sprejeli so predlog, da bi ustanovili pogodbeno skupnost vseh zainteresiranih. Sprejeli so tudi pravila pogodbene skupnosti in Izvolili njene organe. Odločili so se za delovni naslov lista -Občan«. Le-ta bo posredoval občanom In organom samoupravljanja gospodarsko, pravno, organi- zacijsko, kadrovsko In podobno problematiko, pobude, izkušnje, nasvete in orientacijo pri njihovem delu. • Ne seji Odbora za gospodarstvo Republiškega zbora Ljudske skupščine LR Slovenije so obravnavali informacijo o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah v letu 1961. Razpravljali so o napotkih, ki naj bi jih dala Ljudska skupščina — kako bi nove pravilnike v prihodnjem letu čim uspešneje izvajali oziroma izpopolnjevali. Ko bodo pravilniki sprejeti, namreč delo ne bo končano, temveč se bo šele prav začelo. Skrbeti bo treba, da se bo naprej razvijala in izopolnjevala notranja delitev dohodka, ki jo omogočajo samoupravni predpisi, skratka, da se bodo v gospodarskih organizacijah gradili taki odnosi, ki ustrezajo novemu gospodarskemu sistemu. — V času, ko to pišemo, zaseda Ljudska skupščina LR Slovenije, k| razpravlja o problematiki delitve dohodka in o drugih problemih. • V tem tednu so bile širom po Sloveniji slovesnosti' in prireditve v počastitev 20-let-nice ustanovitve JLA. Na Kojskcm so odkrili grobnico in spominsko ploščo 21 padlim borcem. V Trbovljah so vojaki iz vojašnice -Borisa Kidriča« v Ljubljani navdušili revir-čane z bogatim kulturnim sporedom pesmi, plesov in glasbe. V Skofji Loki so odkrili spominsko ploščo prvoborcu Rudolfu Robniku v tamkajšnji osemletki, ki se bo odslej imenovala po njem. Spominsko ploščo so odkrili tudi Maksu Kanalu na hiši v Hotavljah. V domu na Lubniku so odkrili spominsko ploščo padlim partizanom. Partizanske ln antifašl-•tične organizacije tržaškega ozemlja so priredile na voienskem strelišču skunno slovesnost ob oblotnM u-.mr"tve pro*"ašUtlčnih borcev. Podobnih prireditev je bilo v tem tednu še več. a V Franciji so organizirali »nacionalni dan akcije proU OAS ln za sklenitev miru v Alžiriji s pogajanji«. Pobudniki tc akcije proti desničarskemu terorizmu so predvsem delavski sindikati. ■ Predsednik ZDA je v dveh dneh obiskal Venezuelo in Kolumbijo. Ta teden pa se bo sestal z britanskim premierom Macmlllanom na Bermudib. Govorila bosta o vseh važnejših svetovnih vprašanjih in skušala doseči enotno stališče do njih, ker Je nedavni sestanek zahodnih zunanjih ministrov v Parizu pokazal huda nesoglasja v zahodnem taboru. ■ Izrealsko sodišče v Jeruzalemu je po branju obrazložitve obsodbe, Id j a trajala dva dni, obsodilo nacističnega vojnega zločinca Adolfa Elchmanna na smrt na vešaHh. ■ Med Albanijo ln ZSSR J« prišlo tudi uradno do prekinitve diplomatskih odnosov. '/■«' pred prekinitvijo, *e bolj pa :>» njej so se zvrstili napadi z ene ln druge strani. Moskovski obsodbi albanskega režima so »« pridružile tudi druge vzhodnoevropske države. LR Kitajska edina odkrito in odločno podpira stališče albanskih voditeljev, ki Jih razglasa za -prave marksiste«. ■ V Moskvi se Je končal V. kongres svetovne sindikalni federacije dela, ki Je sprejel nov akcijski program in izvolu* vodilne organe federacije. Novi predsednik federacije Je Italijan Renato Bitossl. ■ V Južnoafriški uniji *° ustanovili novo organizacijo '•* boj proti rasnenuu razlikovanju, ki se Imenuje -Jedro naroda«. Po vrsti sabotaž v gl»v" nlh mestih unije Je nova organizacija pozvala prebival''*?! naj Izvaja sabotaža v vseh vladnih ustanovah, predvsem v lisah, kjer posebno prihaja "° izraza rasno razlikovanje. ■ Letošnji Nobelov nagraj«" nec za mir Albert Liuhull se J° vrnil v Durban. Ob njegovi vrnitvi so liso.-i Afričonov prire^ rttJ HeuslngerJa, ki je zdaj šef »t« nega vojaškega sveta NAtp Vtashlngtonu. Hkrati Je oW» vila lisiiiu- in drugo doka'" gradivo, lz katerega Je raz vi no, da Je bil Heuslnger sc operativnega iuba Wehnnac' ta In Je med drugim PrJl>rf(0, načrt za napad na Jugoslavu- ZAKAJ MANJ SVETOV PRI 0L0? Okrajni ljudski odbor v Novem mestu je na zadnji seji 7. decembra razpravljal med drugim tudi o spremembah oz. doplnitvah Statuta novomeškega okraja. V zgoščenih zapisih smo o tem naše bralce že obvestili, zaradi važnosti sprememb in dopolnitev v statutu pa danes poročilo o teh vprašanjih razširjamo. Gre predvsem za to, da pojasnimo, zakaj bo poslej pri OLO manj svetov. Pri proučevanju svetov pri OLO je komisija za organizacijo in napredek poslovanja namreč izhajala iz dejstva, da je svetov preveč in da so nekateri tudi nedelav-ni. Pomanjkljivost svetov se je kazala zlasti v tem, da je več sorodnih svetov obravnavalo večkrat ista vprašanja, medtem ko drugi niso bili sposobni najti nove pro- Je gradnja novega hotela v Sevnici zares nujna? V petletnem perspektivnem planu občine v Sevnici je predvidena gradnja modernega hotela. Gradnja bi stala 150 milijonov dinarjev. 18. novembra so morali predstavniki občine in okraja na izvršnem svetu LRS zagovarjati investicijski program za gradnjo hotela. Na tem razgovoru pa se je izkazalo, da bi stroški za gradnjo hotela po predloženem načrtu znašali 332 milijonov dinarjev. Tega zneska pa občina spričo trenutnega gospodarskega stanja verjetno ne bi zmogla. Vprašanje je, če bi bdi hotel v Sevnici rentabilen. Ce gledamo s stališča utrditve gostinstva, potem bi morali najprej opremiti ln modernizirati obsoječe gostinske lokale, ki trenutno niso kraju v ponos. Sevm'ški grad je kulturnozgodovinska znamenitost in njegove vrednosti ni mogoče oceniti. Ker so v stavbi naseljene stranke, je ni moč vzdrževati in vidno propada. Z izselitvijo teh ljudi naj bi grad preuredili za restavracijo, ki bi imela tudi 10 do L5 postelj, knjižnico in morda še za majhen muzej. To bi brez dvoma stalo veliko manj kakor gradnja hotela, občina pa bi pridobila dragoceno turistično ln gostinsko postojanko. V take prostore, iz katerih Je lep razgled in ki so nekoliko odmaknjeni od mestnega vrveža, ljudje radi zahajajo. Pred leti je Ob 20-Ietnici JLA čestitajo Ob slavni obletnici ustanovitve naše JLA pozdravljamo vse pripadnike raznih enot naše ljudske armade in jim čer.tita-mo za 22. december. Bralcem našega priljubljenega domačega lista, domačim, dekletom ln fantom lz domačih krajev pa prisrčne novoletne čestitke! — Alojz Skedelj iz Gotne vasi, Jože Skufca iz Otočca, Franc Sri-bar iz Planine ln Albin Zak-šek iz Lokev. bilo več interesentov lz sosednje Hrvatske, ki so hoteli grad preurediti v počitniški dom, pa jim je bilo to onemogočeno. Za grad so se zanimali tudi iz Ljubljane. Te dni bo v Sevnici zbor volivcev, na katerem bodo med drugim razpravljali o gradnji hotela. Tu bodo izrekli zadnjo besedo. Ze sedaj pa prevladuje med ljudmi želja po preureditvi gradu in ureditvi turistično-gostinske postojanke, ki bi bila Spodnjemu Posavju v ponos. D. K. bleme in o njih samostojno razpravljati; pa tudi način sestave svetov je močno zaostal za komunalno ureditvijo. Novih šest svetov, ki bi se obdržali po odpravi sorodnih svetov, bo potem mnogo laže vsklajevalo in usmerjalo svoje delo. To bo zagotovljeno že s tem, da bo način volitev v svete tak, da bo vloga teh organov bolj samostojna in bodo lahko sveti trdneje povezani delovna območja komun. Ker bo delo zelo obsežno in težko, bodo lahko osnovali več stalnih ali občasnih komisij. Predlagani sveti (svet za splošno in notranjo politiko; za družbeni plan in finance; za prosveto in kulturo; za zdravstveno in socialno politiko; za gospodarstvo: za komunalne zadeve, urbanizem in turizem) bodo sestavljeni tako, da bo predsednika sveta imenoval OLO, dva člana bosta lz vrst odbornikov OLO, po enega člana bi izvolili pristojni občinski Okrajno društvo strojnih inženirjev in tehnikov je ustanovljeno Inženirji in tehniki strojniške stroke so 12. decembra v Novem mestu ustanovili svoje okrajno društvo. Strojniški strokovnjaki so se temeljito pogovorili o svojem delu in sprejeli obsežen program. Izvršni odbor društva bo takoj pričel ustanavljati strojniške sekcije v vseh občinskih UIT. Občasne komisije strojnih inženirjev in tehnikov bodo v vseh komunah sodelovale na sejah zborov proizvajalcev, kadar bodo le-ti razpravljali o rekon-shiilu-ijr.li in investicijah v industriji ali o problemih, ki zadevajo strojništvo. Društvo bo prav tako nudilo strokovno pomoč pri organizaciji proizvodnje v manjših podjetjih, inženirji in tehniki pa bodo v izobraževalnih centrih sodelovali pri izobraževanju delavcev Delovanje društva bo usmerjeno pred- vsem v pomoč komuni pri reševanju problemov strojniške stroke v gospodarstvu. sveti, druge člane svetov pa bodo zvolila vodstva družbenih in političnih organizacij. Skupaj bo torej v svetih 92 članov. Tako oblikovani sveti bodo nedvomno laže kos perečim vprašanjem, saj bodo imeli boljši pregled nad celotnim okrajem. Skrb za borce in invalide: na komune Komune bodo v prihodnjih treh mesecih skoraj v celoti prevzele službo za borce in invalide, ki je bila doslej v rokah okrajnih, republiških in zveznih organov. Sredstva v te namene bodo še vedno zagotovljena deloma iz centralnih skladov, deloma pa iz sredstev komun. Vendar ni vsebina prenosa teh služb na komune toliko v razdeljevanju sredstev kot v tem, da se skrb za invalide in borce funkcionalno prenese v komune. Le skozi komuno se bo dovolj približala ko-ristnikom. Vprašanje borcev in invalidov ni moč reševati samo z denarnimi nakaznicami, ampak mnogo širše: skozi skrb za stanovanja, za socialne in druge probleme borcev in invalidov. To pa je bilo doslej onemogočeno v nemajhni meri prav zato, ker smo skrb za borce in invalide uresničevali hkrati na več upravnih stopnjah. ZABELEŽENO Letos se zelo radi ustavljamo ob problemih delitve osebnih dohodkov. To ni slučaj, saj je prav delitev osebnih dohodkov glavna vsebina novega gospodarskega sistema. Z njo odpravljamo mezdno delo, delavec se z novim načinom delitve dohodka in osebnih dohodkov zrašča s proizvodnjo in gospodarstvom ter postaja gospodar in upravljavec. Ne dela več zgolj za svoje prejemke, v pod-IflO en jetju vidi svojo bodoč- II j G »W nost. Močnejše kot bo moja nrp- podjetje, bolj stalen in lllCJC fJIG večji bo njegov zaslu- if*ml?nv3 žet. Zato se iz mezdne- JCIUHvUV • ga delavca izpreminja v gospodarja. — Letos smo, odkar uvajamo novi gospodarski sistem, dosegli mnogo pozitivnega. Proizvodnja se povečuje, čedalje manj je nizkih prejemkov. To je posledica novega gospodarskega sistema in tega, ker smo uspešno rešili vrsto problemov, ki jih je novi sistem odprl. Bistra in deroča vođa pa dela tudi vrtince, ki dvigajo pesek in tu in tam skalijo gladino. Razen kolektivov, ki kot dobri gospodarji krepijo sklade, so tudi takšni, ki žele vse, kar ustvarjajo, porabiti za osebne dohodke. Takšna kratkovidna politika bo kmalu doživela polom. In še nekaj je: že dlje časa razpravljamo o posameznikih, ki si odrejajo stotisočake na mesec. Vedno pogosteje je slišati vprašanje: kje so meje prejemkov? — Kdo naj določi te meje? Mar nismo prav kolektivom prepustili meter in škarje za gospodarjenje? Mar naj krpamo novi gospodarski sistem s starimi administrativnimi merili? Ne in še enkrat ne! Nobena komuna, prav noben organ ne more določiti mej od zunaj! Vsak kolektiv jih mora najti sam! Brez pogledov nazaj in brez zgledovanja na sosednja podjetja, »kjer zaslužijo več«, bo treba jasno in odločno reči: tolikšen je lahko v našem kolektivu najnižji zaslužek in tolikšen najvišji! Industrija obutve izpolnila plan Kratenje osebne svobode? (D ©O, 9 (D (D O. (Đ Izdelali so pravilnik o delitvi čistega dohodka in pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Sindikalne grupe, ekonomske enote, skratka ves kolektiv je oba pravilnika temeljito pre-diskutiral. Približuje se prvo izplačilo osebnih dohodkov po novem pravilniku, toda vse kaže, da ga ne bo mogoče opraviti. — Računovodja je imel v zadnjih dveh mesecih 12 »plavih«. Opija se in po gostilnah izziva delavce: »Fantje kaj bo s pravilnikom?« Organi delavskega samoupravljanja so o primeru že nekajkrat razpravljali, vendar se računovodja sej ni udeležil, čeprav je bil posebej povabljen. Kolektiv je priredil uspelo proslavo dneva republike in vse udeležence pogostil, računovodja pa je medtem popival v gostinskem lokalu. Računovodski sektor ni ažuren, za izplačilo po novem pravilniku pa so potrebni mnogi podatki in ekonomske analize, ki jih lahko izdela samo računovodstvo. Ko so računovodjo nekoč opozorili, naj ne pije, ker z izostanki povzroča škodo kolektivu, je izjavil, da smatra to »za kratenje osebne svobode«... — Vsi, čakajo, kaj bo storil direktor. Nekaj sto delavcev bo zaradi »čakanja« morda prvega bridko razočaranih. Organi delavskega samoupravljanja so bili sposobni izpeljati težavno nalogo: izdelavo dveh pravilnikov, poskrbeli so tudi za to, da je ves kolektiv o pravilnikih temeljito razpravljal. Kaj jim res manjka srčnosti za odkrit pogovor s človekom, ki grozi s svojo malomarnostjo uničiti sadove dolgotrajnega kolektivnega dela? Prepričani smo, da bodo znali tudi to nalogo na primeren in dostojen način rešiti! V to smo prepričani toliko bolj, ker je za njimi nekaj 'to delavcev, škodljivec pa je en sam! Ali pa je kdo na Mirnimorda izjema? V predzadnji številki smo v sestavku »Pravilniki in komune« med drugim zapisali, da je Industrija obutve v Novem mestu »pred leti preusmerila proizvodnjo v izdelavo manj kvalitetne obutve«. Dvoumni izraz »manj kvalitetna obutev« je povzročil v kolektivu precej hude krvi, zato pojasnjujemo, da smo imeli namen povedati, da so preusmerili proizvodnjo v izdelavo cenene obutve, nikakor pa nismo nameravali reči, da so njihovi izdelki nekvalitetni. Konec novembra je kolektiv Industrije obutve v Novem mestu dosegel realizacijo 416 milijonov dinarjev ter se uvrstil med podjetja, ki so pred rokom uresničila letni proizvodni plan. Plansko nalogo: ustvariti 391 milijonov dinarjev proizvodnje do konec leta, so že v novembru prekoračili za dobrih 6 odstotkov. V enakem obdobju lanskega leta so naredili za 70 milijonov manj vrednosti, čeprav je v podjetju takrat delalo za 2.5 odstotka več delavcev. Storilnost je letos torej znatno narasla. Od leta 195S do leta 1961 se je pro- izvodnja nenehno povečevala, tako da so letos naredili dvakrat več obutve kot v letu 1H58. Osnovna sredstva v tovarni so vredna 64 milijonov dinarjev. Skoro polovico osnov, novnih sredstev je nakupil kolektiv v zadnjih treh letih z denarjem, ki ga je prigo-spodaril. V tem času so investirali v osnovna sredstva 31 milijonov 797 tisoč dinarjev. 31. decembra letos pa bo kolektivu ostalo samo še 2 milijona 298 tisoč dinarjev neplačanih obveznosti iz osnovnih sredstev. Na lastnih skladih imajo nekaj več kot 12 milijonov dinarjev. CV;nutek novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov so že pripravili Pretekli teden Je pričel razpravljati o njem kolektiv. V letu 1961 je bil najnižji osebni dohodek v kolektivu 11.665 dinarjev na mesec, najvišji pa 41.911 dinarjev. V novem pravilniku so racen količinskih meril določili tudi izkoriščanje strojnih zmogljivosti, prihra- 1 SVINJSKE KOŽE l/a * 200 din kg MAST OSTRGAJTE! odkupuj* KOTEKSi V Kairu so odprli razstavo Jugoslovanskega podjetja »Ju-goeksport«. Za razstavo in prikazane predmete je vedno večje zanimanje. Pred kratkim so v Mariboru začeli s prvimi pripravami za gradnjo največjega mostu v Sloveniji. Most čez Dravo bo dolg 293 ln širok 22 metrov. -Gradbena dela je prevzelo mariborsko podjetje »Tehnograd-nja«. Računajo, da bo objekt zgrajen do 1. januarja 1963.. Pred dnevi so spustili v pogon novo tovarno detergentov v Kruševcu. Proizvajala bo približno 6000 ton izdelkov na leto. Proizvodnja bo avtomaUzi-rona. Tovarna zaposluje nekaj več kot 140 delavcev. V Vojvodini bo znašala letošnja proizvodnja zemeljskega plina nad 200 tisoč kub. metrov. Nafte bodo v Istem obdobju načrpali okrog 200 tisoč ton. 1905 bodo na teh poljih načrpali že petkrat več nafte. V kratkem bo dograjen nov most čez Savo pri Slavonskem Brodu. Povezoval bo Slavonski ln Bosanski Brod. Železniški promet je po tem mostu že speljan, dograditi pa je treba še cestišče ln prehode za peš- ce. Novi most je dolg 496 metrov. Veljal je okrog 1 ta pol milijarde dinarjev. Strokovnjaki so ugotovili, da je v steblu sončnice veliko snovi, ki se dajo predelati v papir. V Vrbasu že gradijo tovarno, ki bo iz sončničnih stebel izdelala ovojni papir ta karton. Razen stebel sončnic bodo v tovarni predelovali tudi slamo, koruznico, sirkovo steb-lovje itd. Predvidevajo, da bo tovarna začela obratovati že prihodnje leto. Po prvih računih bodo naše republike drugo leto lahko izvozile za okrog 200 milijard dinarjev: za 162 milijard dinarjev industrijskih izdelkov, za 33,2 milijarde poljskih pridelkov in za okrog 4,3 milijarde dinarjev lesa. nek surovin in gospodarnost v posameznih oddelkih kot pomembna merila za izračun osebnih dohodkov. Pismo iz PoraSina Franjo Tomažič, vojak iz Pa-račtaa, nam je poslal takole pismo: — ze tretji mesec sem zdoma in služim vojaški rok v Srbiji. Tu sem dobil mnogo tovarišev ir. prijateljev in se imam kar dobro. Tudi Dolenjski list, na katerega sem slučajno naletel, mi Je postal zelo dober tovariš. Zadnjič sem bral v njem o dogodkih na Bučki. Kako vesel sem bil, ko sem v članku opazil ime svojih staršev ta mlajše sestre. Od takrat komaj čakam četrtka, da dobim .časopis. Razen mene ga prebirajo še ostali Slovenci, čeprav niso z" Uolehjskega. Vsem je list zelo všeč. Prosim, če bi lahko v časopisu objavili moje pozdrave vsem svojcem, mladini lz Bučke ir. vsem bralcem našega domačega Usta. Pripadnikom JLA pa čestitam za 22. december! Mornarjevi pozdravi Vinko Lakner, mornar v Kotoru, se ob 22. decembru spominja vseh svojih sotovariscv, ki so pri vojakih, ta jih iskreno pozdravljam. Staršem, sorodnikom in vsem znancem želim srečno novo letol Hortikulturno društvo v Novem mestu Novomeščane vabimo na ustanovni občni »bor nortikultur-nega društva v Novem mestu, ki bo 22. decembra ob 17. uri v sejni dvorani ObLO. Hortikultura Je dejavnost, ki razvija človekov odnos do narave. Društvo bo skrbelo za nasade, za estetsko ureditev krajev, za vzdrževanje okolice spomenikov, za boljšo ureditev pokopališč ln bo predvsem vzgajalo človeka v humanem odnosu do narave. Obsežne naloge bo novo društvo uresničevalo v sodelovanju s šolsko mladino, z DPM, ■ urbanisti, z Zavodom za zaščito spomenikov, ■ hišnimi sveti, ln z gostinskimi podjetji. Kako bi prebivalci najlaže ta najlepše uredili okolico, v kateri žive, pa bo pojasnjevalo s pomočjo predavanj In v neposrednih stikih z društvi ter podjetji. Ker se nase področje razvila v turistični predel. Je zunanja ureditev naših krajev zelo pomembna hkrati pa smo prepričani, da Je v našem mestu dovolj ljudi, ki tele, da bi bilo Novo mesto kar najlepše. Torej na svidenje v petek ob 17. urit »2ELEZNINA«: za Novo leto 5 odstotkov popusta! Trgovsko podjetje »ŽELEZNINA« v Novem mestu vam nudi v poslovalnicah • ŽELEZNINA - pri mostu # ŽELEZNINA - BARVE na Glavnem trgu 0 AVT0DELI - na Glavnem trgu od 26. decembra do vključno 31. decembra vse blago, razen motornih vozil, s posebnim 5-odstotnim novoletnim popustom. 5-odstotni popust velja za nakup blaga v gotovini ali pa s čeki (za potrošniška posojila). — Pri nakupu vseh rezervnih delov in vsega drobnega blaga v poslovalnici AVTODELI: 5 odstotkov popusta! V dneh izrednega nakupa bodo poslovalnice odprte vsak dan nepretrgoma od 7. do 19. ure, v nedeljo, 31. decembra, pa od 7. do 12. ure. Popust ne velja za gospodarske organizacije in ustanove. # POTROŠNIKI: izkoristite ugodno priložnost! • KUPUJTE BLAGO s popustom v poslovalnicah trgovskega podjetja »ŽELEZNINA« v Novem mestu! Pestra razprava o zdravstvu v občini Videm-n 14. decembra sta občinski zbor in zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora pod predsedstvom Staneta Nunčiča razpravljala na skupni seji o problematiki zdravstvene službe v občini. Poročilo o zdravstveni službi v občini, ki ga je dal upravnik občinskega zdravstvenega centra dr. Jože Cakš, je občinski ljudski odbor po daljši in živahni razpravi sprejel. Odborniki so predlagali, naj zdravstveni dom v Krškem čimprej namesti še nove zdravnike. Na območju občine, ki ima preko 26.000 prebivalcev, je samo 6 zdravnikov splošne prakse in pride torej na zdravnika 4 500 prebivalcev. Primanjkuje tudi ostalega zdravstvenega osebja, saj zmorejo zdravstveni domovi le tri medicinske sestre, 8 bolničark, 8 babic in 1 laboranta. Nič bolje ni v zobozdravstveni službi. Nameščenih je Seminar na Mirni 17. novembra se je na Mirni začel seminar za organe delavskega samoupravljanja, ki ga je organizirala občinska Delavska univerza v Trebnjem. Okrog 40 predstavnikov upravnih odborov in delavskih svetov iz vseh večjih podjetij trebanjske komune se zbere na Mirni enkrat na teden. Predavajo strokovnjaki delavske univerze »Boris Kidriča iz Ljubljane. Ng seminarju, ki se bo končal prve dni februarja prihodnjega leta, bodo obdelali deset tem. 5 zobnih terapevtov (2 honorarna), 4 zobni tehniki in 4 lnstrumentarke. To pa spričo številnih zobnih obolenj ne zadošča. V sedanjih prostorih zdravstvenega doma v Krškem je napredek zdravstvene službe nemogoč. Zato je razumljiva odločitev občinskih odbornikov, da se naj prihodnje leto prične graditi nov zdravstveni dom v Krškem. Načrti zanj so že izdelani in znaša predračun gradnje 60 do 70 milijonov dinarjev. V Vidmu-Krškem naj bi organizirali boljšo zdravstveno dežurno službo. V ta namen naj bi bila stalna dežurna služba v obratni ambulanti tovarne celuloze in papirja, ki bi bila v stalni povezavi z dežurstvom reševalne postaje. Odborniki so tudi zahtevali, naj se takoj napelje telefon v zdravniška stanovanja. Predlagano je bilo, naj se na Raki stalno namesti zdravnik, v Velikem Podlogu pa organizira splošno ambulanto (primeren prostor je v zadružnem domu), kjer naj bi zdravnik ordini-ral vsaj enkrat tedensko. Odborniki so sprejeli sklep da se kostanjeviška lekarna združi z lekarno v Krškem. Kostanjeviška lekarna posluje zaradi premajhnega prometa s precejšnjo izgubo, zato bo odslej v Kostanjevici le lekarniška postaja, ki jo bo matična lekarna iz Krškega dobro oskrbovala z zdravili. Ker so prostori v krški lekarni zastareli, jih je treba čimprej preurediti. Velik del razprave pa se je nanašal na probleme komunalne higiene, predvsem na preskrbo prebivalstva z dobro vodo. Voda iz vodovoda v Vidmu-Krškem je zelo slaba. Odborniki so predlagali, da se naj čimprej zagotovi zdrava in pitna voda. Potrebno je tudi popraviti napravo pri zajetju v Dobrovi, iz katerega dobivata vodo Senovo in Brestanica. V Kostanjevici, Podbočju in na Raki pa je treba urediti preskrbo prebivalstva z vodo. Odborniki so se zavzeli tudi za večjo higieno v prehrani, v industriji in šolstvu. Zlasti so odobrili delo leteče sanitarne kontrole, ki izvaja sanitarno nadzorstvo v času, ko jo najmanj pričakujejo. Do sedaj je v občini Videm-Krško leteča sanitarna kontrola opravila 15 pregledov, izrečenih pa'je bilo pet mandatnih kazni Odborniki so soglasno imenovali več direktorjev in upravnikov: tovariš Maks Richlv je bil imenovan za direktorja Valvasorjeve tiskarne v Krškem, Ludvik Selan za direktorja Splošnega kleparstva v Kostanjevici, dr. Tatjana Hvala-Andrija-ševič za upravnico Zdravstvenega doma v Krškem in dr. Franc Weitzer za upravnika obratne ambulante Tovarne celuloze in papirja na Vidmu. Ljudski odbor je v svet zavoda lekarne v Krškem imenoval sodnika Bojana Grčarja. Nadalje so bili v upravni odbor družbenega sklada za varstvo otrok imenovani: Rez: Pire, Vera Kovačič, Zinka Guček, Vida Rajgl in Slavko Sribar. Za upravi teljico osnovne šole v Črneči vasi pa je bila imenovana Marija Jenškovec. Ljudski odbor je imenoval v šolske odbore nove člane. Na ločenih sejah je bilo sprejetih več odlokov in priporočil. Odborniki so glasovali za ustanovitev medobčinskega sklada za vzdrževanje in gradnjo šol s sedežem v Novem mestu. Občinski ljudski odbor pa je pri tem postavil pogoj, da se vrstni red predvidenih gradenj šol v že izdelanem programu prilagodi zahtevam in potrebam občine Videm-Krško. Na seji je bilo prebrano poročilo o delu dolenjske Vodne skupnosti ln program za naslednje leto. Ker so odborniki smatrali, da so pogoji za ustanovitev samostojne občinske vodne skupnosti, so tudi zanjo glasovali. Zbor proizvajalcev pa je samostojno razpravljal o poročilu komisije za pregled pravilnkov o delitvi dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov. Drago Kastelic LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV ŠK0FJA LOKA Znižali smo cene elekromotorjev 4,2 kW in 5,2 kW '. boljšo organizacijo dela, z znižanjem režijskih stroškov in z večjo produktivnostjo dela smo uspeli znižati lastno in prodajno ceno elektromotorjev PZ 4, moč motorja: 4,2 kW ali 5,7 KS s 1400 o min.: Za izvršene dobave do 5 motorjev smo znižali ceno od 65.000 din na 58.000 din za motor, če pa vzame kupec več kot 5 motorjev, jih dobi že po 55.000 dinarjev. 17. 4, moč motorja: 5,2 k\V ali 7 KS s 1400 o/min.: Za izvršene dobave do 5 motorjev je etna znižana od 72.000 din na 66.000 din; pri dobavah nad 5 motorjev pa je znižana cena za motor na 62.000 dinarjev. Razen motorjev proizvajamo tudi ELEKTRIČNE BRUSILNE STROJE: EBS 1 — 0,4 kW 220 V EBS 2 — 0,6 kW 380 V EBS 1 — 0,8 kW 220 V EBS 2 — 1,21 kW 380 V EBS 4 — 3,3 kW s podstavkom Nase elektrostroje lahko dobite pri trgovskem podjetju »MLINAR« v Ljubljani ali tudi v prodajnem oddelku LTH, Škofje Loka, telefon 402. Ker so našteti elektromotorji namenjeni predvsem kmetijstvu, vam jih priporočamo! in ELEKTRIČNE POLIRNE STROJE: EPS 2 — 0,6 kW 380 V EPS 2 — 1,21 kW 380 V EPS 2/4 — 3,3/4,5 kW 1400—2800 o/min. s podstavkom. »Obiščem vas, dragi otroci!« Kajne, saj veste, kdo vas bo obiskal čez nekaj dni? Prav gotovo ga boste spoznali; ima dolgo belo brado, topel kožuh in kučmo, vedno je dobre volje, njegov nasmeh pa je namenjen vsakemu izmed vas. Spremljale ga bodo Snežinke in Meglice, gozdne živali in triglavske vile. Prišel bo obdan s tisočerimi lučicami, ki bodo žarele samo za vas, dragi otroci! Da, dedek Mraz je že sporočil, da gotovo pride. Kako veliko bo njegovo spremstvo, vam ne bomo prej povedali, to pa zato, da boste potem tembolj presenečeni. 26. decembra bo dedek Mraz najprej obiskal otroke na Malem Slatniku, kjer se bo ustavil že ob 15,30. Od tam se bo s spremstvom napotil proti Ratežu, kjer ga bodo pričakali ob 15,45, nato pa se bo odpeljal v Šentjernej, (ob 16,15). Ob 17. uri ga bodo že videli v Skocja- Za novo šolo v Brestanici Sedanja šola v Brestanici postaja spričo velikega števila učencev pretesna. Sto dve leti stari prostori so zastareli, zato je tudi pouk zelo težaven. Komaj učenci izpraznijo razred, ga že zasede druga iziTl^M in nato še tretja. V šoli je šest majhnih učilnic, v katerih se dnevno Izmenja 350 otrok. V občinskem petletnem družbenem planu je pred- videna gradnja nove šole v Brestanici. Vse kaže. da bodo z gradnjo pričeli že prihodnje leto. Nedavno je bil izvoljen odbor za gradnjo šole. Odbor bo vodil zbiralno akcijo v denarju in materialu in preskrbel načrte. Za gradnjo šole se zavzema večina prebivalstva iz Brestanice in bo zato po svojih močeh to gradnjo tudi podprlo. nu, ob 17.30 pa v Šmarjeti, od koder bo ob 18,15 prispel na Otočec in od tam ob 19-uri v Novo mesto. Čeprav bo precej utrujen, se bo odpravil na pot tudi naslednji dan in se ob 14. uri že ustavil med otrok; v Mirni peči. Po dveurni vožnji bo ob 16. uri dopotoval v Žužemberk, od tam pa ob 16.15 skozi Dvor proti Soteski, kamor bo prišel ob 16.30. Ko še ne bo pozabil otrok, ki mu bodo stiskali roke v Soteski, ga bodo v Dolenjskih Toplicah ob 17. uri že čakali tamkajšnji otroci. Verjemite, da bo že precej utrujen, ko bo ob 17,30 do-dotoval v Stražo in se od tam odpravil proti Novemu mestu, tako da ga bodo v Šmihelu videli že ob 18,15. Ne mislite, da bo pozabil na novomeške otroke! Ne, kar pridite, dragi otroci, v torek ob 19. uri in v sredo ob 19,30 na Glavni trg, pa boste videli, kaj vam bo povedal: »Veliko prijateljev že imam, zato bodite tudi vi moj; najdražji!« Samo dobro morate poslušati, pa boste slišali, koliko lepega in veselega ve dedek Mraz. Sicer pa naj nihče zamudi, da ne bi videl dobrega dedka Mraza, tistega z dolgo belo brado, s kožuhom in kučmo, vedno nasmejanega in veselega. Ce ga boste ubogali, vam bo razkazal veliko kraljestvo, ki mu vlada, in drobne Snežinke ter Meglice, gezdne živali in triglavske vile vas bodo pozdravljale, rekoč: »Veselite se z riitmi!« Otroci, ali ne bo lepo? REPUBLIŠKO KEGLJASKO PRVENSTVO V BORBENIH PARTIJAH: PIONIR drugi v Sloveniji! Z nestrpnostjo smo pričakovali poročil lz Maribora, kjer se je v nedeljo končalo republiško prvenstvo v borbenih partijah za leto 1961. Po prvi polovici je bil v vodstvu novomeški Pionir z rezultatom, ki ga je dosegel prejšnjo nedeljo (1644 kegljev). Vse sobotr.o in nedeljsko tekmovanje »e je odvijalo v znaku boja ekip, da bi prehitele Pionirja. V nedeljo se Je to skoraj posrečilo Portarju, ki jc zaostal za Pionirjem samo za sedem kegljev. Se bolj Je zaostal ljubljanski Gradiš, ki no ga tudi šteli za favorita. V nedeljo dopoldne sta se spoprijeli Ljubljana in Jesenice, ki imata v svoji sredi tudi dr/.avne reprez.cntante. Ekipi sta se stalno menjavali v vodstvu, zato je bila odločilna zadnja igra. Obe ekipi sta imeli možnost prehiteti Pionirja. To pa se Je posrečilo samo Ljubljani, predvsem zaradi tega. ker so v tretjem setu podrli 108 kegljev, kar je tudi neke vrste rekord seta. To Jim je zadoščali, da so posuli prvaki Slovenije za leto 1961. Jesenice pa" niso vzdržale finiša ln so zasedle sele četrto mesto. Novomeški Pionir je s tein osvojil drugo mesto v Sloveniji, kar je gotovo največji uspeh le ekipe ir. dolenjskih kegljačev. S tem se je Pionir uvrstil na prvo državno prvenstvu v borbenih igrah. (en) Za napredek namiznega tenisa Po lanskoletnem razmahu v nekaterih namlznoteni*klh sekcijah društva Partizan v-okraju je sedaj čutiti zastoj. Izjema Je le Novo mesto, kjer se jc položaj precej izboljšal ln bo tudi za naraščaj — z uvedbo pionirske r.amiznotenislcc šole — dobro poskrbljeno. Da bi položaj Izboljšali in obudili nokatore sekcije, ki trenutno še trdno spijo, je Koini-slja za namizni tenis pri AZTK Novo mesto sklenila sklicati posvet predstavnikov Partlza-nuvtli Uru.lev v okraju, v katerih gojijo namizni tenis. Posvet bo v soboto, M. decembra, ob 17. uri v telovadnici osnovne šole, udeležijo pa se naj ga predvsem aktivni igralci in vaditelji namiznega tenisa v društvih. Namen sestanka je poiskati vzroke za sedanje stanje sekcij, izmenjati Izkušnje ter pripravili plan dela In koledar tekmovanj za prihodnje obdobje. Vttc stroške nosi OZTK. PO pOJ v r tAl si bodo predstavniki društev I ah tro ogledali nilttliiiski medni'stiii dvoboj Novo mesto : Zašreb, v nedeljo dopoldnr pa brcdo prisostvovali seiiuii.i; |u za vadilelje, k| ga bo vodil zvfzul trener Tomislav Tereč k lz LJubljane. •" <■ f m V soboto: N0V0 MESTO - ZAGREBI Novomeškim ljubiteljem namiznega tenisa »c v solimo, dne 23. decembra, ob lil. uri zi večer v telovadnici osnovne šole obeta zanimivo srečanje v namiznem tenisu. V prijateljskem dvoboju se bosta pomerili mladinski kombinirani reprezentanci Zagreba in Novega mesta. Novomeška ekipa (vsako fce-stavljajo 3 mladinci in 2 mladinki) bo sestavljena na podlagi Izbirnega turnirja iz naslednjih Igralcev ln igralk: Turk, Somrak, Berger, Gunde, Mlk-6eva ln Turkova. fn» Športni dan na STS v Vidmu-Krškem V sredo, 16. decembra, je bil na STS v Vldmu-Krskeoi športni dan. Razredi so med seboj tekmovali v šahu. Nastopilo je deset moštev. Borbe so bile zanimive ln lepe: uczultail mo-itev: IV. S 36 točk. IV.a K 33, III. S in II. S po 29. 111.a E in II. K 23.3 točk Itd. Najboljši posamezniki: Jazbec in Vir.lar po 9,5 točke. SkantelJ ln Kozole po 0. Ucbek, Ferjnr.čič. Petim-flič. Černelič po 7 točk itd. Tekmovanje Je vodil inž. Jože Srn rdu. GIMNAZIJA BREZICE : TSS \ IIHM-KUSKO M:«3 (22:33) i Dne lt. decembra bo di.aki TSS v Brežicah s taimošnjiiHl gimnazijci Igrali košarko. Tok-Jva je bila v telovadnici. V •beli polčasih so bili gostje Boljši. Pri domačih se Je najbolj .i S a le. med gosli pa Kusič in Iskra v napadu ter Stebernjak v obrambi. Sodil je Vidmar iz Drežic. J. C. Strelci za dan armade Ze drugo leto Je bilo Izvršeno tekmovanje strelcev za dan armade. Tekmovanje prireja Borac — Novo mesto, teie.imje pa se za prehodni pokal, ki i-\ je lani osvojil Pionir. Letos je nastopilo devet ekip. Rezultati so bili slabši zaradi neprimerne svetlobe v dvorani Doma JLA. Ze drugič zaporedoma Je zmagal Pionir, pa tudi med posamezniki so najboljša mesta zasedli Plonirjcvl tekmovalci. Najboljši Je bil 2ldanek. Organizacija je bila dobra. Tehnični rezultati: 1. Pionir 893 krogov. 2. ONZ 921, 3. Borac 863. 4. Novoleks 033. 5. NO-voles 826. — Posamezniki: Zi-danek 179. Kos 174. Knap 171. Koplna (vsi I»ionlr) 169. Kotnik (ONZ) 164. (en) Lep uspeh pionirja Somraka v Kranju Kaže, da bo Marijan Somralc kmalu zamenjal Turka na lestvici najboljših Igralcev namiznega tenisa v okraju. To je dokazal že na več kvalitetnih turnirjih, predvsem pa preteklo soboto in r.edeljo v Kranju, ko se je z nekaterimi drugimi igralci novomeškega Partizana udeležil republiškega član&kega prven-stva za posameznike i«t dvojice. Pri članih sta nastopila Turk In Somrak, pri članicah pa Turkova ln Mikčeva. Po pričakovanju Je bil med novomeškimi udeleženci najboljši Somrak, ki se Je v tekmovanju mo>klh B razreda med 68 nastopajočimi uvrstil v' Sestnajstorlco najboljših na. Slovenskem. Kakor vsi novomeški Igralci Je imel tudi So-tnrak >lub žreb. Prvi šahovski turnir v Starem trgu ob Kolpi Dne 10. deei'mbrn so v S**" remju trBU ob Kolpi ortii:i->" prvi šahovski turnir. Zrnaca! Je Egon 1'eli'ie s 3 točkami, si •rtij« M mu: Vinko Kobe (h, Jurij suster (3,3), Peter Butala <:!.*><{ Pavel Kralj ('!). Peter Slrrk l'.W Zdrav ko Kobe (i). J. S. KAJ JE NOVEGA V ZILJAH? U Na zborih volivcev in sestankih družbenih ter političnih organizacij v Ziljah se je vselej vrinila v dnevni red točka, kako bi popravili dva dokaj strma klanca na okrajni cesti, ki pelje z Vinice skozi Zilje na Preloko v Adlešiče in dalje proti Črnomlju. Klanca ležita v Dol. Ziljah in imata na pretek ostrih ovinkov, šoferji, kolesarji in pešci so bili priča že marsikateri nesreči, ki se je pripetila prav zaradi nepreglednosti na teh mestih. Domačini so morali tod skoraj vedno voziti z dvojno vprego. Pred kratkim je uprava za ceste pri OLO Novo mesto le odobrila popravilo ceste. V ~1 Stavba nove bolnišnice v Novem mestu hitro raste. Pionirjevi gradbinci so od 17. avgusta, ko so pričeli, vgradili že 1.200 kubičnih metrov betona, 110 ton betonskega železa in 40 tisoč super votlakov, izkopali so 1200 kubičnih metrov kamna, 7000 kubičnih metrov zemlje in postavili 6000 kvadratnih metrov opažev. Prvi trakt je že pod streho, letos pa bodo pri gradnji kljub slabemu vremenu opravili za 80 milijonov din del. ta namen so tudi zbrali nekaj sredstev. Novo cestišče je zakoličeno in tudi delati so že začeli. Kakor že mnogokrat bodo Ziljani tudi tokrat prav gotovo pomagali s prostovoljnim delom in izkazali gostoljubje delovnemu osebju in vodstvu teh del. Nova cesta bo razveselila posebno šoloobvezne otroke iz Preloke in Zilj, ki hodijo tudi po osem kilometrov peš v viniško šolo. Ko bosta klanca popravljena, bo po tej cesti vozil tudi avtobus podjetja »Gorjanci«. Prevoz bo predvsem za šolske otroke. JIH Zaradi oddaljenosti transformatorske postaje je v Ziljah zelo slaba električna razsvetljava. Na nedavnem posvetovanju so vaščani sklenili, da bodo napeljavo preuredili in jo navezali na bližnji transformator v vasi Johi na Hrvaškem. Drogove bodo darovali prebivalci sa- Kratke iz Dolenjskih Toplic Za šivOjski tečaj v Dolenjskih Toplicah,, ki ga je na pobudo krajevne organizacije Socialistične zveze priredila tovarna šivalnih 6trojev »Mirna«, se je prijavilo 45 žena ln deklet. Teoretični del tečaja, ki se je pričel 12. decembra, bo trajal štirinajst dni, potem pa bo praktičen tečaj. Razen rednih predavanj o krojenju in šivanju bodo tečajnice poslušale še politična, gospodinjska, zdravstvena in splošno Izobraževalna predavanja. Ker se je za prvi tečaj prijavilo preveč deklet, bodo priredili še enega. Na zadnji seji odbora Turističnega društva v Dolenjskih Toplicah so ugotovili, da je društvo V pretekli sezoni uspešno poslovalo. Odbor se je ponovno zavzel za nastavitev u-službenca v turistični pisarni, ki jo bo seveda treba najprej urediti, ta pa bi imel dovolj Novomeška kronika Zagrebško pionirsko gledali. Iče je 18. decembra gostovalo v novomeškem Domu JLA. Uprizorilo Je igrici »Kragulj ni sam- in »Od ognja do zastave ter od zastave do zvezde«. Prireditev Je bila ob 20. uri. Posebne popoldanske predstave za mladino žal nI bilo. »Poznaš svojo armado?« je bil naslov prireditvi, ki so jo v okviru proslav .ob 20-letnlct JLA organizirali pripadniki novomeškega garnizona skupno z mladino včeraj ob 15.30 v Domu JLA. Mladinci, mladinke ln vojaki so odgovarjali na vprašanja iz navedene teme. Za trud, ki so ga nastopajoči vložili v študij gradiva, 6o bile razdeljene skromne nagrade. Danes bodo v počastitev dneva JLA naslednje prireditve: ob 17. url bodo vojaki ln mladina prižgali po okoliških hribih kresove, ob 20. uri pa bo v Domu JLA družabni večer, ki ga priredi novomeški garnizon za svoje predstavnike ter zastopnike javnega in kulturnega življenja. 2e prvi večer, ko je sneg obležal na cestah, so pionirji ln tudi večja mladina pridno delali drsalnice po vsem mestu. V nekaterih predelih so bili pločniki ln ceste tako gladki, da so se ljudje s težavo »prebijali«. Prenekateri je obležal v snegu kot žrtev nepridipravov. Lastniki hiš so po zakonu dolini posipati pločnike, v praksi pa se to redko Izvaja ali pa sploh ne. Dvodnevno posvetovanje članov ideoloških komisij pri občinskih mladinskih komitejih Je bilo preteklo soboto in nedeljo v Mladinskem klubu. Ob sodelovanju ideološke komisije okrajnega mladinskega komiteja so mladinci razpravljali o prvih uspehih po podobnem posvetovanju na Vlnomeru. -Šola za življenje« se je včeraj zvečer začela v gimr.azij- Volivci so razpravljali .-oročilo o reorganizaciji trgovine v občtr.l Novo mesto, predlog za reorganizacijo komunalne službe, teze za odlok o komur-alnl ureditvi, predlogi odlokov o občinski dokladl na dohodek lz kmetijstva, na dohodek od stavb, na dohodek od ostalih poklicev ln drugega premoženja, predlog odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku ter volitve članov šolskih odborov — vse to je bilo na dnevnem redu zadnjih zborov volivcev v Novem mestu. Ker je bilo obveščanje tokrat dobro, razen z lepaki so bili volivci o *borlh obveščeni tudi z listki, ki jih je po VBeh stavbah nalepila Socialistična zveza, je bila tudi udeležba slaba. Največ razprav Je bilo o reorganizaciji trgovine ln odtoka o komunalni ureditvi mesta. Volivci so enodušno poudarjali, da novomeška trgovina ne ustreza več potrebam. Ugotavljali so, da bo z nekaj redkimi Izjemami trgovine ?e vedno t&kšne kot pred 50 leU ln da je tega v veliki meri krivo nesposobno vodstvo v nekaterih trgovskih podjetjih. Precej razprav Je bilo tudi okoli zvonjenja, ki se Je zadnje čase močno • razpaslo. Volivci so zahtevali, naj ga ObLO omeji oziroma Prepove. K tcuam za sestavo odloka o komunalni ureditvi so volivci dali mnogo koristnih pripomb. Na koncu velja poudariti, da ni bilo doslej še nikoli v enem letu toliko zborov volivcev kot prav letos, kljub temu Pa so dnevni redi Se vedno preobsežni. Vse kaže, da bodo morali krajevni odbori in stanovanjske skupnosti sklicevati Posebne zbore volivcev za obravnavo drobnih perečih problemov. dela že samo s prijavami ln odjavami gostov, ki jih je vedno več. Razpisu nagrad v ' zvezi z olepšavo hiš v Dolenjskih To. pticah se je odzvala večina posestnikov in uredila hiše ter vrtove. Komisija, ki je pregledala naselje, je nagradila tri gospodinje, ki so se v tem času najbolj potrudile in vzorno u-redlle svoje domačije. Nagrade so bile 8000, 5000 ir. 3000 din, prejele pa so jih: Pavla Prši-na, Dol. Toplice 23, Mimica Strniša, Dol. Toplice 42, in Terezija Fabjan, Dol. Toplice 57. 40 odstotkov dohodkov od zdraviliških taks, pobranih letos, je odbor Turističnega društva v Dolenjskih Toplicah namenil za ureditev parkov. S" temi sredstvi bodo začeli ureje-vaU tudi camping, za katerega bodo prostor, določili ustrezni organi. Dne 18. decembra bo občni zbor Turističnega društva v Dolenjskih Toplicah. Nanj bodo povabili vse topli?ke gospodarje. Drago Gregorc mi in s prostovoljnim delom izkopali vse jame za napeljavo. Pričakujejo, da bo pri tem pomagal tudi obrat elektropodjetja v Črnomlju, ki naj bi nabavil predvsem žico. H Potujoči kino iz Črnomlja je pred kratkim gostoval tudi v Ziljah. Predvajali so otroški film »Čeveljčki na asfaltu«. Udeležba je bila zadovoljiva, kar je dokaz, da si kaj takega še želimo. Zaradi slabega električnega toka je bil film premalo ozvočen. Želimo, da bi v Ziljah predvajali tudi filme za odrasle. H Domača igralska družina se pripravlja na sprejem dedka Mraza z raznimi igricami. Za 8. marec bodo na-študirali daljšo igro. Sem ter tja po šmarjeti Pred praznikom novomeške občine so električarji iz Novega mesta v Smarjeti namestili sedem luči za javno razsvetljavo. Ljudje so bili ob tem dogodku prijetno presenečeni. V počastitev dneva republike je bila v Šmarjeti svečana akademija, ki jo je pripravila šolska mladina. V pestrem sporedu so nastopili mladinci in pionirji z recitacijami, s petjem, telovadnim nastopom in simboličnimi vajami. Na proslavi je bilo precej ljudi. V začetku decembra je bil v Smarjeti občni zbor krajevne organizacije Zveze vojaških vojnih invalidov. Pogovorili so se zlasti o vprašanju dodatkov za invalidnost, podpori vdovam iz NOB in o problemih, proti katerim se invalidi borijo v vsakdanjem življenju. V Šmarjeti je veliko organizacij, nimajo pa primernih prostorov. Lahko bi uporabljali gasilsko dvorano, vendar jo>je zelo težko ogreti. Soba družbenih organizacij pa je za masovne sestanke premajhna. Večkrat so sestanki v šoli, vendar so take stvari tam nezaželene. Šmarješki otroci so že veliko brali o herojih naše revolucije, vendar so imeli malo priložnosti, da bi katerega od njih tudi osebno spoznali. Zato jih je toliko bolj razveselil obisk narodnega heroja Staneta Semiča Dakija, ki se pred kratkim mudil v Šmarjeti. Otroci iz Smarjete in Gorenje vasi si takih srečanj še želijo. D. P. To in ono iz Sevnice skih prostorih. V prvem oddelku so mladinci m mladinke iz Industrije obutve in Novoteksa. Brigadirski večer je bil sinoči v gimnazijski telovadnici. Mladinci in mladinke so s* s pesmijo, z brigadirskim humorjem ln plesom ponovno spominjali skupnih naporov na mnogih zveznih in lokalnih akcijah. Kaj je dedek Mraz pripravil za novomeške otroke V soboto, 23. decembra in v ponedeljek, 25. decembra, bosta dve predstavi lutkovne igrice »Pavliha in vešča« v otroškem vrtcu (ob 15. uri in ob 16.30). V nedeljo, 24. decembra, bodo otroci lahko gledali lutkovno igrico »Težave Peteršiljčkove mame«, ki jo bodo ob 10. in 11. uri uprizorili v gimnaziji. V torek, 26. decembra in v sredo, 27. decembra, se bodo otroci ob sedmih zvečer zbrali na Glavnem trgu, kjer jih bo obiskal dedek Mraz. V četrtek, 28. decembra, pa bodo v Domu ljudske prosvete uprizorili pravljično igro "Novoletne sanje«; ob 13. m 15. uri bosta prireditvi za osnovno šolo, ob 16,30 pa za cicibane. To igrico-bodo v Prosvetnem domu uprizorili tudi v petek, 29. decembra, in sicer ob 11. in 13. uri za učence osnovne šole, ob 15. uri pa za cicibane. V soboto, 30. decembra, pa bo v Domu Jugoslovanske ljudske armade mladinska filmska predstava. Novo na Suhorju Zadnje dni novembra se je na Suhor preselila uprava lesno predelovalnega podjetja. V ta namen so na Suhorju zgradili nove upravne prostore, razen tega pa so preuredili obratne prostore. V podjetju je zaposlenih že okrog 80 delavcev, pričakujejo pa, da se jih bo v prihodnosti zaposlilo še več. 1. decembra je na Suhorju začel delati manjši obrat družbene prehrane. Obrat je uredilo Lesno predelovalno podjetje za svoje delavce. Okrog 20 delavcev dobi enolončnico za 60 dinarjev. tj Asfaltiranje ceste. Za asfaltiranje ceste od Sevnice do Šmarja bi potrebovali 32,000.000 dinarjev. Obč na bo s pomočjo podjetij zbrala okrog 16 milijonov. Računajo na pomoč okraja, da bi že spomladi lahko pričeli z asfaltiranjem ceste. B Novoletna nagrada tudi za onemogle. Svet za socialno skrbstvo ObLO je sklenil podeliti vsem socialnim pod-pirancem novoletno nagrado v v:šini njihovih podpor. ■ Zdravljenje alkoholikov. V sevniški občini je evidentiranih 67 alkoholikov. Računajo pa, da jih je več.ker ni še obiskano vse območje zaradi premajhnega števila socialnih delavcev in premajhne pomoči množičnih organizacij, zlasti sindikalne organizacije. Socialno skrbstvo ObLO je že lani razposlalo vsem sindikalnim podružnicam okrožnico za skupen boj proti alkoholizmu. Vendar na to okrožnico socialno skrbstvo ni prejelo odgovora, z izjemo sindikata Kopitarne in železniških delavcev. Tre- nutno se zdravi 8 alkoholikov. Občinski odbor SZDL je prejšnji mesec sklical posvetovanje, na katerem so se s predstavniki organizacij, društev In podjetij dogovorili za sodelovanje o zatiranju alkoholizma. Posvetovanja pa se neopravičeno niso udeležili predstavniki gostinskih podjetij. ■ Premalo učiteljev. V sevniški občini je 13 osnovnih šol, vajeniška in kmetijska šola ter 2 otroška vrtca, kjer poučuje 94 učn h moči. Potrebovali bi še 32 prosvetnih delavcev. B Prizadevni upokojenci. Na seji upravnega odbora društva upokojencev 11. decembra so razpravljali o poživitvi kulturnega življenja y Sevnici. Ker domača Svoboda ne zadovoljuje potrebam kulturnega življenja, so skleniti naštudirati igro. Ustanovili so odbor za izvedbo tega načrta, ki ga vodi predsednik društva Edi Colner. — Društvo upokojencev namerava zaprositi TVD Partizan, da bi za njegove člane enkrat mesečno predvajali film za polovično ceno. D. K. V Semiču predavanje o Afriki | V soboto, 23. decembra, bo v kino dvorani v Semiču predavanje o vtisih s popotovanja po afriških deželah-Ob 16. uri bo predavanje za otroke, ob 18. uri pa za odrasle. Na povabilo KUD Semič bo predaval novinar Ljubljanskega dnevnika Miran Ogrin, ki se je pred kratkim vrnil iz Afrike. Pre- TREBNJE: s planom pred volivce Na seji občinskega odbora SZDL v Trebnjem v drugi polovici decembra bodo razpravljali o družbenem planu. Takoj po seji se bodo odborniki Socialistične zveze pogovorili z odborniki ljudskega odbora o skupnem tolmačenju družbenega plana na zborih volivcev. Slab promet na sejmišču Zaradi izredno hladnega vremena in istočasnega sejma v Skocjanu je bil ponedeljkov živinski sejem v Novem mestu kaj slabo obiskan. Od 630 prašičev je bilo prodanih 418. Kupci so prišli večinoma iz okoliških vasi. Cene so bile od 4.000 do 16.500 dinarjev. KRMEU ( Potrošniki premoga! Občinski odbor Socialistične iveze je začel z združevanjem krajevnih organizacij. Krajevni organizaciji SZDL v Cešnjicah in Cužni vasi sta se združili s krajevno organizacijo na Trebnjem. Luko-vek z Dol Nemško vasjo, Svetinje pa z Dobrničem. Glede na nove naloge Socialistične zveze je bil ta organizacijski poseg v v samo-tarjenje nekaterih krajevnih organizacij opravičljiv. Krajevne organizacije Socialistične zveze v trebanjski komuni že sestavljajo delovne programe za prihodnjo sezono. V novembru bi prvi polovici decembra je delovne načrte izdelalo že osem krajevnih organizacij. ■ učenci trebanjske osemletke so imeli skupno proslavo KRMEU Kupujte najboljši in najcenejši slovenski lignit! Znižanje cen posameznih vrst od 150 do 370 din pri toni, razen tega znižani prevozni stroški! v počastitev dneva republike 28. novembra v prosvetnem domu. Na tej prireditvi so pionirji vitjih razredov sprejeli v svoje vrste cicibane iz prvega razreda. Pionirski znak In rdečo rutico je ta dan prejelo 57 prvošolcev. Po svečar.osU je bila zakuska, ki jo je 6 sredstvi Društva prijateljev mladine v Trebnjem pripravil gospodinjski krožek na šoli. Pionirji so v 6Vojl sredi pozdravili tudi predsednika ObLO in predsednika DPM. Zatem je lutkovna skupina uprizorila igrico »Morski pes v Temenici«, ki je mlade gledalce zelo navdušila. ■ 9. decembra so imeli učenci tišjih rezredov trebanjske 8-letke mladinsko konferenco. Pregledali so dejavnost med dvema konferencama m sprejeli nov delovni program. Spodbudno je zlasti to, da so kljub mladosU (povprečna starost 14 leti povsem samostojno raz. pravljali o raznih problemih. ■ Od 8. do 11 .decembra je bilo za vse učence trebanjske osemletke obvezno cepljenje proti tuberkulozi. ■ Pred kratkim so učenci osmega razreda odgovarjali na anketo, kateri poklic si bodo Izbrali po končanem obveznem šolanju. Anketa je obsegala 26 vprašanj. davanje bo spremljano t slikami. H Opremotehna iz Ljubljane je pred kratkim uvozila ročne motorne žage ameriške firme Remington. Nakupovalcl teh žag dobijo enoletno garancijo, kupijo pa jih lahko v skladišču Opremotehne na Smartinskl cesti v Ljubljani. Cena je od 140.000 do 202.000 dinarjev. Te žage so prav primerne za dela v dolenjskih gozdovih, zato naj si jih nabavijo tudi Belokranjci, saj prav v Bell krajini delavcev vedno primanjkuje. Frane Dergane KRATKE Z VINICE Pred kratkim je bila na Vinici seja upravnega in nadzornega odbora krajevne organizacije Socialistične zveze. Pogovorili so se o razvoju viniškega obrata »Belo-kranjke« in o drugih perečih vprašanjih. Seji je prisostvoval predsednik občinskega odbora SZDL v Črnomlju Franc Stajdohar. Na Vinici so začeli urejevati pot od mostu čez Kolpo do camplnga. Dostop do campmga bo potem možen z avtomobili. Kljub temu da Viničani že dolgo časa razpravljajo o brivsko-frizerskem podjetju, ki bi ga bilo treba urediti, se stvar še ni premaknila. To vprašanje naj bi rešilo črnomaljsko brivsko • frizersko podjetje. Rudnik Krmelj Dobra beseda za mlad no Birčne vasi Mladinski aktiv v Birčrii vasi obstaja že več let. Ze od vsega začetka pa so Imeli težave s prostori. Pred dobrim mesecem so mladinci dobili za sestanke kletne prostore v Golobov! hiši. S prostovoljnim delom ln z lastnimi sredstvi so uredili tla in stene lepo prepleskali. Izposodili so si gramofon n nekaj plošč, tako da Imajo zdaj dvakrat na teden ples. Za •azvedrilo ln izobraževanje je pripravljena knjižnica, ki ima dostojno število obiskov. Zimske večere si mladinci krajšajo budi s šahom. Letos so pripravili mladinci Bučne vasi tudi že več proslav. 29. novembra so lepo počastili dan republike. 6. decembra so videli film »Tihi ocean«, ki ga je predvajal Mladinski klub lz Novega mesta, 10. decembra pa so organizirali oddajo »Spoznavaj svet ln domovino!« To prireditev bodo še dvakrat ponovili. Pred kratkim so tekmovali z odbojkarji SGP »Pionir« ln zmagali. O mladini Birčne vasd se lahko slišijo samo pohvalne besede. Mladinci so hvaležni Golobov! mami, ki Jim je dala prostor za sestanke ln prireditve. T. Z. B Priprave za izdelavo osnutkov novega družbenega plana in proračuna so se že pričele. 20. decembra je bilo v Novem mestu prvo posvetovanje predsednikov občin, kjer so razpravljali o okvirih za njuno izdelavo. V občinskih in okrajnih proračunih se obeta nekaj novosti v partic paciji in pa zato, ker bodo nekatere doslej republiške in okrajne ustanove prenesene na nižje organe. To velja za okrožna gospodarska in za okrožna redna sodišča ter za javna tožilstva, ki se bodo odslej namesto iz republiškega proračuna vzdrževala iz okrajnega, okrajna sodišča pa bodo odslej vzdrževali občinski proračun:. B| Vprašanje finansiranja srednjega šolstva je rešeno tako, da bodo srednja kmetijska šola, srednja tehniška šola in ekonomska srednja šola finansirane neposredno iz okrajnega proračuna, izobraževalna središča za vajence trgovske in gostinske stroke ter obrtnih strok 25 do 35-odstotno iz občinskih družbenih skladov za šolstvo, preostanek sredstev pa bodo morale zagotoviti zbornice iz prispevkov podjetij. Gimnazije se bodo odslej fi-nansirale lz občinskih družbenih skladov za šolstvo področja, za katero delujejo, osemletke pa kot doslej iz občinskih družbenih skladov za šolstvo. Ne morete prodati vaših izdelkov? Morda trg še ne pozna vaših uslug, ki jih . lahko nudite potrošnikom? Vam morda naraščajo zaloge v skladišču? Potem se predstavite kupcem z OGLASOM v DOLENJSKEM LISTU! Več kot 80.000 bralcev bo spoznalo vaš kolektiv in vaše izdelke oz. usluge! V TEM TEDNU VAS ZANIMA NESREČE OPOZORILO Vse ceste v okraju' Novo mesto so zelo poledenele. Čeprav so posute s peskom, je še vedno nevarnost, da pride do nesreče. Oddelek za notranje zadeve v Novem mestu opozarja vse voznike motornih vozil, naj na vseh cestah, predvsem pa na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb, previdno vozijo. ZA PITANJE PRAŠIČEV ker pospešuje debeljenje! Proizvaja Drogerija, Ljubljana Četrtek, 21. dec.: Tomaž Petek, 22. dec.: Dan JLA Sobota, 23. dec.: Vlasta Nedelja, 24. dec.: Eva Ponedeljek, 25. dec.: Darko Torek, 26. dec.: Štefan Sreda, 27. dec.: Janez PRODAM vseljivo hišo z vrtom. Ogled 24. decembra v Krškem, Cotar. PRODAM malo rabljeno hrastovo pisalno mizo. Naslov v upravi usta (1349-61). PRODAM nove mlinske kamne, črne in bele. Ogled pri: Mi-klič, Vrhpeč, p. Mirna peč. KUPIM deteljo ali dobro seno. More, Novo mesto. mmm ZAHVALI Ob bridki izgubi nase drage mame, stare mame MARIJE KOVACIC se zahvaljujemo vsem sorod-nikern, sosedom in znancem, ki so jo spremili na njeni poslednji poti, ji darovali vence in jo počastili na kakršen koli način. Prav posebna hvala tov, Bobkovi, ki nam je stala ob strani v najhujših trenutkih in Megličevim za vso pomoč. Najlepša hvala župniku za spremstvo ter vsem ostalim za številno udeležbo na njeni poslednji poti. Vsem skuipaj Je enkrat najlepša hvala. Žalujoči: sinovi France, Tone in Peter z družinami, hčerke Angelca. Marija, Martina, Jožefa in Ivanka z možmi, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Groblje pri Novem mestu. Iskreno se zahvaljujem dr. Stalcarju, medicinski sestri Vidi, bolničarki Gelci, bolničarju Tončku in vsemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, po čigar skrbi in negi sem ostal pri življenju. Jože Kranjc, Gor. Radulje, Bučka. PREKLICI Preklicujsm izgubljeno zdravstveno izkaznico štev. 490779 na Ime: Danijel Vrhovnik, Gor. Brezovica 6, p. Šentjernej. Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico štev. 459290 na ime: vlado Kušič, Novo mesto, Kettejev drevored 12. Črnomelj: 22. in 24. decembra: nemški barvni film »Petrograj-ske noči«, 26. in 27. decembra: ameriški barvni film »Osamlje-r.i maščevalec«. Dol. Toplice: 23. in 24. decembra: ameriški film -Dobro jutro, gospodična Dev!«. Kostanjevica: 24. decembra: ameriški barvni film »Cajnica«. Metlika: 23. in 24. decembra: angleški barvni film -Doktor brez dela«, 27. decembra: »Mali človek«. SPORED RADIO LJUBLJANA Vsak dan: poročila ob 5.05, 6.00. 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30. 22.00, 23.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 22. DECEMBRA: 8.06 Popevke se vrstijo - 8.55 Pionirski tednik — U.15 Naš podlistek - Ignac Koprivoc: Kočevski proces - 12.05 Nekaj bo-senske folklore — 12.15 Radijska kmečka univ. — inž. Ivan Ku-kovec: Izkušnje pri napravi in vzgoji sadnih sokov — 14.06 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Glasbeni podlistek - 15.20 Majhna revija popevk in zabavnih melodij — 17.03 Parada pihal — 18.00 Aktualnosti doma ir. v svetu - 18.43 Iz naših kolektivov - 19.05 Majhni zabavni ansambli - 20.43 Štiri sto let klavirske glasbe — 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih — 22.15 Po svetu jazza — 23.35 Zaplešite z nami! SOBOTA, 23. DECEMBRA: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji - 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.26 Glasovi Balkana - 11.15 Angleščina za mladino - 12.05 Marija Gazvoda poje narodne pesmi — 12.15 Kmetijski nasveti — Miki Pucko: Tudi kmetijski proizvajalec naj ima pestro prehrano — 14.00 Pevka Lilljana Petrovič — 14.33 Nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Napotki za turiste — 17.05 Gremo v kino... 18.10 Slovenski oktet poje slovenske narodne pesmi — 18.45 Okno v »vet - 19.05 Domače viže v dve- ln tričetrtinskem taktu - 30.20 Zabavna radijska igra -Vozli inšpektorja Bralna« - 20.50 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 24. DECEMBRA: 8.00 Mladinska radijska Igra — 8.50 Vesela godala - 9.05 Pripravili smo posebej za vas — 9.40 Sest skladateljev — partizanov — 10.00 Se pomnite tovariši ... - 10.30 Koncertna matineja — 11.30 Reportaža: Očesna klinika — 12.05 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo -13.30 Za naSo vas - 14.15 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 16.00 Humoreska tega tedna — 17.10 Klavir v ritmu — 17.10 Radijska Igra: »Nenavadna prigoda goapoda Blcha- -18.30 Športno popoldne - 20.00 Izberite melodijo tedna I - 21.00 Parada velikih vlrtuozov - 23.05 Plesna glasba. PONEDELJEK, 25. DECEMBRA: 8.05 Drobni prizori lz Sneguročke - 8.55 Za mlade radovedneže - 11.00 Kmočka godba v gosteh - 12.13 Radijska kmečka univerza — prof. Edo Senegaonlk: Čebela v sodobnem kmetijstvu - 13.30 Začenja se čas novoletnih razglednic - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 17.05 55 minut za Uubitelle operne glasbe - 18.45 Radijska univerza: Odnos med delom in prostim časom - 19.03 Naši mladi izvajalci - 20.00 Izbrali smo za vas - 21.05 Simfonični koncert Slovenske filharmonije — 23.05 Popevke ln plesni ritmi. TOREK, 26. DECEMBRA: 8.25 Po svetu jih poznajo — 8,55 Radijska šola za nižjo stopnjo - 9.25 Dueti iz Pucoinijevih oper - 10.15 Izberite melodijo tedna! 12.15 Kmetijski nasveti - Jože Kregar: Nega sodobnih rastlin pozimi — 13.50 Delovni kolektivi za novo leto — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 15.20 Orkester stanlev Black - 17.05 Glasbene upodobitve slovenskih ljudskih likov — 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 19.05 Vrtimo vam ploščo za ploščo - 20.30 Radijska iqra: Mali očka Želva — 21.4đ Četrt ure s pevcem Ivom Robičeim — 23.05 Zaplešite z nami! SREDA, 27. DECEMBRA: 3.05 Plesr.l ritmi z. opernega in koncertnega odra — 8.35 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.23 Lepe melodije — 11.25 Iz oper, ki jih redko srečujemo - 12.03 Zadovoljni Kranjci s pevci — 12.15 Radijska kmečka univerza — lr.ž. Jože Ferčej: Raziskovanje o pitanju mladih govedi - 13.30 Kolektivi vam pošiljajo česut-ke za novo leto - 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.20 Koncert po željah poslušalcev - 17.05 Šoferjem na pot — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Naš varlete — 23.03 Jugoslovanski plesni ansambli In orkestri. ČETRTEK, 28. DECEMBRA: 8.06 Obisk pri jugoslovanskih skladateljih - 8.30 Veliki orkestri — 8 55 Radijska Sola za višjo stopnjo - 10.15 Novoletno voščilo - 13.05 Veneek narodnih -Za našo vasjo« — 12.13 Kmetijski nasveti - in?.. Jože Sparing: Nekaj poljedelske statistike ob koncu leta - 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja - 14.33 Na.šl poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Turistična oddaja — 17.05 Poje Ljubljanski oktet — 18.43 Kulturna kronika - 20.00 Četrtkov večer domačih pestili in nape-vov - 22.13 Nočni akordi - 23.27 Plesna glaflba. Novo mesto — »Krka«: od 23. do 26. decembra ameriški barvni film »Vrtoglavica«, od 26. do 28. decembra Jugoslovan, film »Sam«. Novo mesto - Dom JLA: od 22. do 24. decembra »Sedmo Simoadovo potovanje«, 26. in 26. decembra sovjetski film »Serjoža«. Semič: 24. decembra jugoslovanski film »Pop Čira in pop Spira«. Trebnje: 23. ir. 24. decembra: italijanski barvni film -Vojna in mir« — II. del. Predstava v soboto ob 19. in v nedeljo ob 14., 16., in 18.30. 27. decembra ruski film »Rodil se Je človek«. Predstava v sredo ob 19. uri. Sevnica: 23. in 24. decembra jugoslovanski film »Vlak brez voznega reda«, 27. decembra italijanski film »Lepa mlinarica«. •Vldem-Krsko: 23., 24. 12. švedski film »Mein- Kampf«, 27. in 28. decembra jugoslovanski film »Predsednik centerfor«. Žužemberk: 24. dec. ameriški barvni film »Gora«. VDDEM-KRSKO Novembra nI bilo rojstev izven bolnišnice. Poročili so se: Marijan Omer-zel, delavec iz Anovca, in Nada Černelič, hči posestnika iz Zdol; Vinko Pire, mizarski pomočnik, in- Marija Korošec, kuharica, oba iz Vidma-Krške-ga; Ivan Resnik, kolar iz Le-skovca, in Marija Habinc, uslužbenka iz Vidma-Krškega; Jože Lipoglavšek, klepar iz Kladja, in Antonija Fabjančič, uslužbenka lz Vidma-Krškega: Jožef Kodela, šofer iz Vidma-Krškega, in Ana Planine, dijakinja iz Anovca; Vinko Bosina. delavec iz Leskovca, in Jožefa Kolar, gospodinjska pomočnica iz Vidma-Krškega. Umrli so: Martin Božič, posestnik iz Kobil, star 60 let; Alojz Stokar, kolar iz Orehov-ca, star 70 let; Jožef Pavlic, upokojenec iz Zdol. star 67 let; Jože Ban, posestnik iz Raven, star 59 let: Marija Levičar, gospodinja iz Osredka, stara 51 let; Ana Prah. gospodinja, iz Spod. Starega gradu. f NOVO MESTO Od 11. do 18. decembra je bilo rojenih 30 dečkov in 14 deklic. Poročila sta se: Jože Arh, de-lacev lz Razbora, in Jožefa Gazvoda, delavka z Jezera. Umrli so: Rihard Gruden, cestar iz Semiča, star 44 let; Janez Drab, delavec iz Žužemberka, star 52 let; Janez Kora-čin, kmet z Dol. Kamene, star 81 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Soleč v Planine — deklico. Anica SlLpar.ovlč z Laz — deklico, Justina Jereb iz Sp. Vodal -dečka,' Katarina Zibert z Vinje-ga vrha — dečka. Anica Zavi-š-ek iz Sp. Pi.iavškega - dečka, Marija Trdič lz Pribincev — dečka, Nežka Jane iz Sevnice -dečka, Ana Hlebec iz. Boršla — dečka, Marija Dobravec iz Mokrega polja - deklico, Jožefa Pintar lz Cešnjevka - dčklico, Anica Praznik lz Grmovelj -dečka, Marija Muhič z. Malega Kala - dečka. Marija Vukajlc iz Otočca - dečka. Sliva Mliller s Stražjega vrha - deklico, Dtpaglca Radovan iz Pribišja -dečka. Nada Stih z Govejega dola — deklico, Ivana Sedlar lz Rodin — dečka, Terezija BašelJ iz Žužemberka — dečka. Jožica Kočevar iz Krlževske vasi — dečka, Dora Zunič iz Kar.iža-rice — deklico, Angela Golobic iz Balkovcev — dečka. Amalija Podržaj lz Skrlanč — deklico. Nežka KosmerlJ s Potovrha — dečka. Antonija Strojln z Vin-kovega vrha — dečka. -Emilija Tratar iz. Skrovnika — deklico, Ema Beličič iz Črnomlja — dečka. Frančiška Mežnar z Vel. Slatnika - dečka, Rozalija Rus iz Menlške vasi — dečka. Tončka Sašek iz Dol. Suhadola — deklico. Jožefa Grub.ir iz Gor. Vrhpolja - dečka. Iz brežiške porodnišnice Pretekla dva tedna so v brežiški porodnišnici rodile: Katarina Murko iz Dol. Skoplc — dečka. Ivanka Mervič iz Dro-žanja — dečka, Marinka Abrani OBJAVE — RAZPISI Prodaja osnovnih sredstev Kmetijska zadruga Žužemberk vab: na JAVNO DRAŽBO, ki bo 26. decembra 1961. Prodana bodo naslednja osnovna sredstva: 1. V Žužemberku bo dražba od T. do ll. ure za: prevozno motorno kosilnico »Biserka«, mlatllntco »Vesna« (pokvarjeno), več roftr.lh prevoznih Škropilnic, zapraSilke, čistilnike za žito, ' vprežne njivske brimo, dva mopeda, več pisalnih miz, ctva čevliarska šivalna stroja ln štedilnik. iz Curnovca — deklico. Marija Kunst iz Orešja — deklico, Rozalija Kos iz Jesenic na DoL — dečka, Terezija Ometvo iz Koprivnice — deklico, Katica Tomše iz Male doline - deklico, Marija Maraš iz Cerkelj — dečka, Marija Zupančič iz Mi-halovca — dečka, Marija Baškovič iz Skopic - deklico. Nada Filipčič iz Bojsnega — deklico, Stanka Molan iz Dolenje V£Si — deklico, Fanika Kostrevc iz Blatnega — dečka, Olga Ljub--šlr.a iz Bukovja — deklico, Marija Leskovšek iz Metnega vrha — deklico, Martina Podlogar iz Ljubljane — dečka, Branka Ni-količ iz Vidma-Krškega — dečka, Klara Simonišek iz Pečic — dečka, Mihaela Matijevič iz Bušeče vasi — deklico, Anica Drugov-ič iz Brezovega — dečka. Stanka Sluga iz Mosteca - deklico, Sonja Furlan iz Rigonc- — dečka, Frančiška Kcmočar iz Dvore — dečka, Vera Mam iz Biezovega — dečka, Fanika Otaševič s Čateža — dečka. Milka Gerjevič iz Sentlenarta — dečka, Danica Mirt iz Kladja — dečka, Marija Hotko iz Bojsnega - deklico, Nežika Omerzu lz Pisec - deklico, Magda Polovic iz Kočevja — dečka, Jožefa Sodeč iz Sobenje vasi — dečka, Jožefa Simšek iz Zurko-vega dola — deklico, Slavlca Debogovlč iz Kraja Dolnjega — deklico, Jožefa Lepšina iz Globokega - deklico, Terezija Kramer iz Dobove — deklico, Olga Strunjak iz Kraja Gornjega — d.ve deklici, Marija Vovk iz Brezovega — dečka, Marija Kertn iz Lomnega — deklico. Marija Bračun iz. "Zdol — dečka. Marija Velevski lz Vidma-Krškega — deklico. Zora Komar iz Senkovca — dečka, Ljudmila Krošelj lz Globokega — dečka. Anklca Petruša iz Ro-zge — deklico. PREKUCLJAJI PIJANEGA KOLESARJA Dne 29. novembra je Alojz Simec do 20. ure popival v veseli družbi v Adlešičih. Ko se je s kolesom vračal domov, se je med vožnjo trikrat prevrnil in se teže poškodoval. Prepeljali so ga v novomeško bolnišnico. PREHITEVANJE NA POLEDENELI CESTI Dne 13. decembra se je proti Ljubljani peljal z osebnim avtomobilom Lakota TripkovTič. Dohitel je tovornjak in ga hotel prehiteti. Prav takrat pa je iz druge smeri pripeljal neki tovornjak. Kq, je Tripkovič zmanjšal hitrost, je njegovo vozilo zaneslo po ledeni cesti. Avtomobil je treščil v vozilo,-ki ga je hotel Tripkovič prehiteti, pri čemer je bil voznik osebnega avtomobila hudo poškodovan. Zaradi nesreče je bilo za okrog 600.000 din škode. KRONI NOVOMEŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Jože. Gxšper-šič, mizar lz Irce vasi. Je padel z. mopeda in se poškodoval. Laketa Tripkovič, uslužbenec iz Ljubljane, se je na avtomobilski cesti zaletel z avtomobilom in si poškodoval koleno. Majda Barbo, hči kimeta z Gor. Kamene, st je z vrelo vodo opekla nogo. Ivan Frice, upokojenec z Bizeljskega, je padel po stopnicah ln si poškodoval novo. Mirko Fink, sin kleparja z Broda, je pri smučanju padel in si zlomil nogo. RozaUJa Gač-nlk. upokojenka lz Sevnice, je padla in si poškodovala roko. Brežiška kronika nesreč Pretekla dva tedna so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jožefo Viv*-netlč, gospodinjo iz Pavlove va- trcenje v megli Dne 8 .decembra je proti Gradcu potoval z vprežnim vozom kmet Milan Lovšin. Za njim se je z osebnim avtomobilom pripeljal Anton Muc. Prehitra vožnja in megla sta povzročili nesrečo, pri kateri je za 30 tisočakov Škode. VSE DOLŽNIKE za objavljene komercialne in druge oglase, čestitke, uradne objave, razpise in male oglase prosimo, da nam takoj poravnajo zapadle račune. Tiskarni v LJubljani moramo nujno poravnati večje obveznosti, gospodarske organizacije, ustanove, ObLO, kmetijske zadruge in drugi dolžniki pa nam dolgujejo s 30. novembrom nad 4,800.000 dinarjev. Prosimo vse dolžnike, da pred zaključkom leta poravnajo svoje obveznosti do Dolenjskega lista. SEMIČ Novembra je bila rojena ena deklica. Poročila sta se: Milo« Bukvić lz Beograda in Danica Kočevar s Sel pri Semiču. Umrli so; Janez Petrlc iz Crešnjevca. sbar 83 let: Anto.il Preskar s Krvavčjega vrlia, star 61 let, in Neža Slmonlč iz Br-srtovca, stara 74 let. si. Je ugriznil pes v nogo. Milan Zagore, mizarski vajenec iz Gor. prekope, je padel s kolesa ter si poskoduval glavo. Terezijo Pešec, gospodinjo iz Pri-lip. je nekdo obstrelll v nogo. Jože Baje, vajenec iz Brežic, si je pri padcu izpahnil desno ključnico. Jože Skoda, posestnik iz Drnovega, si je pri padcu z voza poškodoval glavo in. roko. Helena Meinarič, gospodinja iz Gaberja, je padla na dvorišču in si zlomila roko. Frančiška Skofljanc, gospodinja lz KrSke vasi, je na cesti padla in si zlomila nogo. Rozalija Fišer, gospodinja lz Brestanice, si je pri padcu na cesti zlomila roko. Eva ReSetar, gospodinja iz Laduča. je na dvorišču padla in si zlomila nogo. Frapeu Sintiču, sinu kmetu iz Vel. Mraševega, je konj prlza-de|al poškodbe po glavi. 2. V Majali bo dražba od 7. do ll. ure za: več vejalnlkov, zapraSilke, nahrbtne škropilnice, ročne prevozne škropilnice. Prednost nakupu imajo gospodarske in družbene organizacije do 11. ure, noto bodo kupovali lahko tudi privatniki. Vabilo na občni zbor DRUŠTVO EKONOMISTOV V NOVEJH MESTU vabi na občni zbor, ki bo v četrtek, 21. decembra, ob 18.30 v predavalnici Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela V Novem mestu, Ulica talcev, II. | itiuoiroj,>ju DOLENJSKI LIST LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnik, inž. Davorin Gros, inž Jože Legan, Franc Molan, prof. Ema Muser, Maka Pogačar, Miran Simič, prof. Tone Trdan. Janez Vitkovič in Viktor Zupančič UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Miloš Jakopec, Drago Kastelic in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 dinarjev — Letna naročnina 900 dinarjev, polletni' 450 dinarjev; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 1800 dinarjev — Tekoči račun pri podr. Narodne banke v Novem mestu 606-11-3-24 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 (vhod iz Dilančeve ulice) -Poštni predal: Novo mesto 33 - TELEFON št. 127 — Rokopisov In fotografij ne vračn«to — TISKA- Časopisno nodietje -DET.O« v T.iuhlian-