Leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za ■/« leta 00 din, za v« leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača ln toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
V
Časopis za trgovino• industrijo, obrt in denarništvo
Številka 82.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-62. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-6JL Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hrar nlcl v Ljubljani St. 11.953.
vsak ponedeljek,    sredo in petek
Ljubljana, ponedeljek 24. julija 1939
ran-) posamezni 4>CA V*Jnd številki din ■ “V
Dobave - licitacije
Direkcija drž. rudnika v Vrdniku
sprejema do 3. avgusta ponudbe za dobavo manesmanovih jeklenih cevi, do 17. avgusta za dobavo pisalnega stroja.
Direkcija drž. železnic v Ljubljani (gradbeni oddelek) sprejema do 29. julija ponudbe za dobavo stekel za brzinomere, vodokaznih cevk, mlečnih šip, šip signalnih rdečih, šip belih, obločnic. do 28. julija za dobavo raztirnikov s kontrolno ključavnico, žičnih povla-čilnikov, prerezljivih kretniških postavljalnih vzvodov, kretniških postajalnih naprav.
Mornarska komanda v Šibeniku sprejema do 31. julija ponudbe za dobavo raznega železnega materiala, raznega drugega materiala: kositra, svedrov, kože kravje, raznega stekla, stekla za okna, železne pločeivine, do 4. avgusta sprejema ponudbe za dobavo platna in vrvi, do 14. avgusta za dobavo električnega materiala, do 17. avgusta pa za dobavo desk.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 1. avgusta ponudbe za dobavo tkanine za zastave, bele in pisane, akumulatorjev, steklenic za kisik in specialnih ventilov za te steklenice, barv, do 2. avgusta sprejema ponudbe za dobavo vrvice, lepil za kavčuk, plavila za perilo, zemlje za deta-žiranje, priklopk bakelitnih, izolacijskega materiala, fero-molidbena, kupro-mangana, fero-kroma, fos-for-bakra, fero-silicija, sukanca itd.
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 7. avgusta ponudbe za dobavo kavčuka, kondenzatorjev za dinamo, do 9. avgusta za dobavo žarnic, prevodnih cevi, pasov, kavčukastih cevi itd.
Uprava Vojno-tehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju sprejema do 9. avgusta ponudbe za dobavo orodnega in kobaltnega jekla.
Centralna direkcija drž. rudn. podjetij v Sarajevu sprejema do 10. avgusta ponudbe za dobavo neprozorne tkanine za zastore.
1’omorsko-zrakoplovna šola Di-vulje sprejema do 13. avgusta ponudbe za dobavo orodja, strojev (meril, mikrometrov itd.).
Osrednje ravnateljstvo drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 17. avgusta ponudbe za dobavo strojnega olja.
LICITACIJE:
Pri Upravi drž. monopolov v Beogradu bo dne 9. avgusta ofert-na licitacija za dobavo pločevinastih spojk.
Pri Štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu bo dne 9. avgusta ofertna licitacija za dobavo raznih olj za avionske in druge motorje.
Pri Štabu drinske div. oblasti v Valjevu bo dne 12. avgusta licitacija za dobavo pšenice.
Pri strojnem oddelku Direkcije drž. žel. v Ljubljani bo dne 12. avgusta licitacija za dobavo glavnega maziva in plinskega olja, dne 10. avgusta za dobavo žice in elektrod za varjenje železa, dne 11. avgusta za dobavo verig.
Pri Upravi smodnišnice v Kamniku bodo naslednje ofertne licitacije: dne 18. avgusta za dobavo amonijeve »šalitre«, dne 21. avgusta za dobavo kartonskih škatel, 22. avgusta za dobavo papirja za zavijanje, 23. avgusta za dobavo kalijeve »šalitre«, 24. avgusta za dobavo olja za kamniktit, 25. avgusta za dobavo navadne smole,
28.	avgusta za dobavo gutaperke in 29. avgusta za dobavo trakaste-ea železa.
dvorairedna trgovska šola
Vpisovanj« v Državno dvorazred-no trgovsko šolo v Ljubljani. Vpis učenčev in učenk v I. in II. razred
bo 1., z. m 4. septembra 1939. od 8. do 12. ure. V i. razred se sprejemajo ucenci in učenke, ki so dovršili štiri razrede srednje šole z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z završnim izpitom in nimajo na dan vpisa več nego 17 let. Učenci(ke), ki
imajo na dan vpisa več nego 17, pa manj ko 19 let, se smejo vpisati samo z dovoljenjem banske uprave, ki si ga je treba preskrbeti med počitnicami. Sprejemajo se samo učenci(ke) iz teh okrajev: Ljubljana, Ljubljanska okolica, Logatec, Novo mesto. Kranj, Škofja Loka, Radovljica,” Kamnik, Litija, Krško, Kočevje in Laško. Učenci oz. učenke, ki žele vstopiti v I. razred, se morajo javiti osebno v spremstvu staršev dne 26., 28. ali 29. avgusta 1939. med 8. in 12. uro in predložiti z 10 din kolkovano prijavo za vpis, izpričevalo, rojstni list in davčno potrdilo. S srednjih šol se sprejemajo predvsem učenci oz. učenke z odličnim ali prav dobrim uspehom in vzornim vedenjem. Učenci oz. učenke meščan-
skih šol morajo predhodno napraviti dopolnilni izpit. Zato morajo vsi učenci oz. učenke, ki so dovršili meščansko šolo in se žele priglasiti za vpis v I. razred, vložiti prošnjo za pripustitev k polaganju dopolnilnega izpita in priložiti izpričevalo o zavržnem izpitu. Prošnjo je treba kolkovati s 30 din in jo vložiti dne 18. ali 19. avgusta 1939. Obenem je treba plačati takso za izpit din 160'—. V času od 21. do 25. avgusta 1939. se bodo vršili pismeni in ustni dopolnilni izpiti iz slovenščine, nemščine in matematike iz tiste snovi, ki se predela v prvih štirih razredih gimnazije. Po opravljenem dopolnilnem izpitu se bodo učenci oziroma učenke meščanskih šol priglasili za vpis v I. razred dne 26., 28. ali
29.	avgusta 1939. in predložili izpričevalo o završnem izpitu, na katerem bo potrdilo o opravljenem dopolnilnem izpitu, rojstni list, davčno potrdilo in prijavo za vpis, kolkovano z 10 din. Dne 30. avgusta 1939. bo konferenca o sprejemanju, kjer se bodo pregledale vse vložene prošnje absolventov oz. ab-solventinj nižje gimnazije in meščanske šole in bo odločeno, kdo se sprejme in kdo se odkloni. Dne 31. avg. 1939. ob 10. uri bo na razglasni deski objavljen seznam sprejetih, ki se morajo definitivno vpisati dne 1., 2. ali 4. septembra 1939. Tedaj bo treba izročiti dodatni kolek za prijavo za 40 din in plačati šolnino in vse drugo, kakor bo naznanjeno na razglasni deski.
Vprašanje tujega kapitala
Zagotovitev	primerne	divid	tujemu
Poročali smo že, da je devizni odbor načeloma sklenil, da se zagotove tujemu kapitalu, ki se investira pri nas v obliki svobodnih deviz, primerne dividende v devizah. Namen tega sklepa je, da se privabi v državo tuji kapital, ki ga mi še vedno potrebujemo za izkoriščanje naših naravnih bogastev. S tega stališča je tudi načelni sklep deviznega odbora pozdraviti in nedvomno je, da bo ta sklep dosegel tudi svoj namen. Nekateri tudi že poročajo, da je že sedaj znanih okoli 20 konkretnih primerov, ko bi tuji kapitalisti bili pripravljeni investirati pri nas svoj denar, če se jim zagotovi primerno obrestovanje in jim da jamstvo, da bi mogli te devize tudi izvoziti iz države. Kot primerne obresti smatrajo ti kapitalisti 6odstotne obresti. Da ni tako obrestovanje pretirano, je pač treba priznati takoj. Zato tudi ni vzroka za ugovarjanje, če bi se v teh mejah izvedel sklep deviznega odbora in privabil tuji kapital v našo državo.
Smatramo pa za potrebno, da bi se pri tej priliki temeljito proučilo vse vprašanje tujega kapitala pri nas. Predvsem se mora podčrtati ena zahteva. Ce se dovoli tujim kapitalistom izvoz čistega dobička v devizah, potem absolutno ne gre, da se jim dajejo še druge ugodnosti. Tako nikakor ne gre, da se dovoli tujemu kapitalu že carine prost uvoz strojev, da se oprašča raznih taks in davščin, da se mu dajo še drugi privilegiji, ker se na tak način jemlje vsa konkurenčna sposobnost domačim podjetjem. Tujemu kapitalu naj se prizna le to, da ima od svojega kapitala pri nas primeren dobiček, kajti drugega namena tudi nimajo investicije tujega kapitala pri nas. Zato je potrebno, da se vse pogodbe s tujimi podjetji, ki dajejo tujim podjetjem še posebne pravice, pregledajo in spremene v tem smislu, da se zagotovi tujemu kapitalu primerno obrestovanje — in nič več!
2e celo pa ne gre, da bi pomenile investicije tujega kapitala tudi povečanje števila tujih nameščencev pri nas. Zlasti pa se mora nehati sedanja praksa, da so vsi vodilni uradniki tujih podjetij tujci, naši ljudje pa nameščenci na nižjih in slabo plačanih mestih. Tega zapostavljanja naših ljudi nikakor ne smemo več trpeti. Mi dajemo tujemu kapitalu primeren čisti dobiček, kajti edino zaradi tega čistega dobička so izvršene tudi vse investicije tujega kapitala, kaj več pa mu ni treba dati in
mu tudi ne bi smeli dati. Kajti s tujim kapitalom pri nas ustanovljena podjetja ne smejo postati nobene gospodarske trdnjave tujcev, temveč morajo to biti podjetja, ki služijo našim gospodarskim in nacionalnim potrebam. Od našega naroda imajo ta podjetja svoj čisti dobiček, zato naj tudi služijo našemu narodu!
Pa še na nekaj drugega je treba paziti! Tuj kapital naj ustanavlja pri nas podjetja, ki jih še nimamo ali ki jih nimamo v zadostni meri, nikakor pa ne bi smeli dopustiti, da bi ustanavljal konkurenčna podjetja našim domačim ljudem. Ne potrebujemo prav nobenega tujega kapitala, da bi ustanavljal pri nas nove usnjarne, nove tvornice za čevlje, nova lesna podjetja in podobno, kjer že domača podjetja krijejo vso domačo potrošnjo. Tuji kapital ne sme postati vzrok nadprodukcije in zastoja domače podjetnosti. Zato bi se smelo zajamčiti obrestovanje v devizah le tujemu kapitalu, ki se investira tako, kakor je v skladu s potrebami našega gospodarstva. Ne sme služiti nova koncesija tujemu kapitalu v to, da se odpirajo
tujemu kapitalu vrata na stežaj, temveč tudi koncesije tujim kapitalistom morejo na vse zadnje služiti našemu gospodarstvu.
Pri tej priliki bi bilo dobro, da se pregledajo tudi vse pogodbe, ki so jih sklenila razna tuja podjetja z našo državo, če namreč v resnici spoštujejo sklenjene pogodbe. Znano je, da nekatera tuja podjetja teh pogodb ne drže. Da bi se sedaj takšna podjetja honorirala z zajamčenjem izvoza deviz, je vendar malo preveč.
Gledati pa je tudi na to, da tuja podjetja spoštujejo vsa naša zakonska določila o zaščiti delavcev, a njih socialnih pravicah in podjetje, ki tega ne bi storilo, tudi ne bi smelo imeti pravice do izvoza deviz.
Mi potrebujemo tuji kapital in zato mu tudi moramo zajamčiti primeren dobiček. Ne sme pa tuji kapital postati naš gospodar, temveč se mora podrediti našim gospodarskim in nacionalnim interesom. Samo takšen tuji kapital potrebujemo in samo takšnemu se sme dati jamstvo izvoza deviz. Tuji kapital pa, ki hoče še kaj več, ta ni v našem interesu, tega ne potrebujemo.
Vprašanje prodaje soli
O tem vprašanju pišejo beograjske »Trgovačke novine« naslednje:
»Med vprašanji, ki jih postavlja trgovski stan, je eno, ki je latentno in ki postane vsakih pet let akutno: to je vprašanje soli. Koliko krika, koliko intervencij, predstavk in prošenj okoli tega najneobhodnejšega dela ljudske prehrane, okoli enega najvažnejših gospodarskih predmetov!
V najkrajšem času bodo razposlani prospekti za licitacijo o izdaji v zakup pravice veleprodaje soli. Po poteku vsake take dobe, pred vsako novo izdajo te važne koncesije čaka na tisoče trgovcev s strahom in upom na novo rešitev tega vprašanja pri nas.
Sol je to, kar je najbolj temeljno v vsakdanjem življenju in zato je potrebno, da se z vso resnostjo in z najboljšimi namerami potrudimo, da bi ta predmet na najbolj posrečen način kanalizirali od producenta do potrošnika. Ali kakor za nalašč je ravno tu največ zamer in največ besed. Namesto, da bi Jz tega napravili vprašanje ne samo našega gospodarskega, temveč tudi kulturnega prestiža naše
zajednice, izkoriščamo ta element naše prehrane kot najbolj lukra-tivno sredstvo za špekulacije. Se več! Za špekulacije, ki niso vedno niti korektne in dostikrat pridejo v ostro nasprotje z zakoni.
Veliko odgovornost imajo oni, ki rešujejo to vprašanje, velika more biti njih zasluga, a še večja njih krivda. Ne gre tu le za velikega in malega trgovca, ne samo za najbolj revnega in najbolj bogatega potrošnika, temveč gre tudi za našo živinorejo, v kateri ima sol znatno vlogo in gre tudi za našo industrijo.
Pred reševanjem tega problema, pred izdajo odloka o novi koncesiji, bi se morali položiti na mizo odločujočim vsi kupi pritožb, prošenj in raznih predstavk o soli. Ta kup krikov bi moral biti predmet njih najbolj resnih študij, bi jim moral biti učitelj.
Razni očitki so že bili izrečeni proti reševanju tega vprašanja od zedinjenja pa do danes. Nočemo se spuščati v mnoge dokazane in nedokazane napake, nočemo se pustiti zavesti od bulvarskega žigosanju nepravilnosti in krivičnosti.
Mi tu izrekamo samo svoje upanje, da bo vendar enkrat vsega tega konec in da postane vendar enkrat sol predmet, ki ga ne bo trgovec več sovražil kot nekaj vsiljenega, od česar ima le škodo.
Odprimo oči, spoznajmo svoje napake in rešimo se vsake sebičnosti, pa bo izginil velik nedosta-rek v oni organizaciji našega gospodarstva, ki bi nam morala služiti kot vzor in kot legitimacija pred nami samimi in tujino!«
Prava	b
Brezplačna nakazila za pasivne kraje naj sc odpravijo.
Trgovinski minister Tomič je v daljšem odgovoru Združenju trgovcev v Sarajevu na razna njegova vprašanja odgovoril med drugim, da bo 30. julija v Beogradu širša konferenca za izpremembe in dopolnitve sedanjega obrtnega in trgovinskega zakona. Nadalje je minister Tomič v svojem pismu naglasil, da je odločno za to, da se brezplačna nakazila za prehrano pasivnih krajev ne izdajajo več, namesto tega pa naj se dovolijo pasivnim krajem krediti za javna dela. Minister Tomič pravi končno, da s tem svojim predlogom še ni na ministrskem svetu prodrl, da pa vendarle upa v končni uspeh tega svojega predloga, ker je stvarno zelo utemeljen.
Vsa gospodarska javnost bo ministru Tomiču globoko hvaležna, če bo to izvedel, kajti potem bo konec vseh zlorab, ki so danes zvezane z izdajanjem koruze in žita za prehrano v pasivnih krajih. Hkrati pa bo ustreženo tudi stari in nadvse upravičeni zahtevi trgovstva. Upamo zato, da ne bo ostalo le pri obljubi!
Zakaj se je povečala cena papirja
Cene papirja so se v naši državi po doseženem sporazumu z nemškimi papirnicami zvišale za 10 °/o. O vzrokih zvišanja je dal kartel naslednje pojasnilo: Kartel papirja je moral lansko leto dvakrat znižati cene papirju, ker ga je na to prisilil dumping, ki ga je izvajala nemška papirna industrija na našem trgu. To znižanje pa ni bilo objavljeno v javnosti. Celuloza je lani veljala okoli 14 mark za 100 kg z 12 %> vode. Danes velja celuloza 18 mark za 100 kg z 12 %> vode. Celuloza je torej letos dražja za 4 marke ali za 22'22 "/c. Letos se je posrečilo kartelu, da je dosegel sporazum z nemškimi papirnicami o cenah, konting udih in drugih pogojih prodaje papirja. Takoj nato je Nemčija dvignila ceno papirja, da je danes nemški papir na našem trgu dražji od domačega. Poleg tega se je izkazala potreba po diferenciranju con za papir velike in manjše teže, ker se papir prodaja po teži, ne pa po površini. Predelava oz. proizvodnja papirja je temeljila na teži ter so bili produkcijski stroški isti za papir, čegar teža je za kvadratni meter znašala 100 g kakor za papir s težo 60 g za m2. Delovna sila, pogonska sila, surovina in delovni čas so za lažji papir isti ko za težji in zato mora kupoc lažjega papirja nekaj več plačati. Uporaba papirja se namreč ne vrši po teži, temveč po površini papirja.
Boli nai skrbi železnica za živinske transporie
Obiave Mariborskega tedna
Malokatera pokrajina združuje v sebi toliko naravnih krasot in prirodnih bogastev, kakor slovenski severovzhod z Mariborom kot svojim naravnim središčem. Ob Muri so največja slovenska žitna polja, v Slovenskih goricah raste najboljše vino in najplemenitejše sadje, Dravsko in Ptujsko polje dajeta velik pridelek krompirja in čebule, Pohorje in Kozjak pa skrivata velika lesna bogastva ter kamnolome granita in marmorja. Po sredi se vije mogočna Drava in po mestih in trgih ob njej stoje velike tekstilne, kemične, kovinske, lesne in druge industrije z največjo slovensko elektrarno na Fali. Produkte vse te pokrajine in njeno gospodarsko, kulturno in narodno življenje bo pokazal na najnazornejši način s svojimi velikimi razstavami in prireditvami letošnji VIII. Mariborski teden od 5. do 13. avgusta. Za zunanje obiskovalce je dovoljena polovična voznina po vseh državnih železnicah.
Kam na počitnice, kam na dopust? To je vprašanje, na katero si težko odgovori, kdor bi imel v kratkem času in poceni rad čim več koristi od svojega oddiha. Kdor pa hoče združiti zabavo s poukom, veselo družbo z izleti v samoto, kopanje s planinstvom in uživati pri tem še najboljša vina in najboljše sadje, ta ne bo v zadregi. Vse to mu more nuditi samo obisk Maribora za časa VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta s polovično voznino na vseh državnih železnicah od 1. do 17. avgusta. Mariborski teden je vsako leto največja gospodarska in kulturna revija v slovenskem Podravju.
Vsem in vse! Trgovcem in obrtnikom kupčijo, kulturnim delavcem pouk, veseljakom zabavo, prijateljem vina najboljšo kapljico in sploh vsem vse nudi le letošnji VIII. Mariborski teden od 5. do 13. avgusta s svojimi velikimi gospodarskimi in kulturnimi razstavami, športnimi, gledališkimi, koncertnimi, zabavnimi in drugimi prireditvami, zlasti pa s svojim grandioznim festivalom slovenskih narodnih običajev v soboto 5. in v nedeljo 6. avgusta.
Kakor vsako leto, tako bodo pokazali mariborski in okoliški obrtniki tudi na letošnji obrtni razstavi VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta, kaj vse zmore njihova mizarska, čevljarska, tor-barska, krojaška, ključavničarska in vsa ostala umetnost. Zato bo ta razstava dostojna revija znanja in naporov našega slovenskega sodobnega rokodelstva.
Pred trgovinskimi pogajanji z Italijo
Na zadnji seji Stalne delegacije lesnega gospodarstva se je razpravljalo predvsem o zvišanju našega lesnega izvoza v Italijo, ki ga zahteva Italija. Kakor smo že poročali, so izjavili zastopniki naših lesnih organizacij, da temu zvišanju ne nasprotujejo, če bo Italija izkoristila tudi one kontingente, ki jih dosedaj ni izkoriščala v celoti (za rezano bukovino, hrastovi-no, jasenovino, brestovino, drva In oglje).
Nadalje pa so zastopniki našega lesnega gospodarstva zahtevali, da se že v naprej zagotovi dobro funkcioniranje klirinškega plačil nega prometa, da ne bi večji izvoz povzročil novih klirinških tozkoč.
Na seji se je nadalje govorilo tudi o ustanovitvi italijanske družbe za uvoz lesa v Italijo. Skupno bo ustanovljenih 5 družb, od katerih bo ena v Trstu. Naša Stalna delegacija je izrekla željo, da se v Rim sporoči, da bi 3e mešanje v zasebno trgovino smatralo za neprijazno dejanje, ki more našim trgovinskim odnošajem z Italijo samo škodovati. Končno se je na
Zakai
V zadnjem času se izvaža živina, zlasti pa prašiči, v velikanskih količinah v Nemčijo. Vsak dan gre skozi Maribor tudi po več vlakov živine. V sedanjih dneh silne vročine trpi seveda tudi živina od vročine. Posebno hudo trpi živina, ker železniška uprava premalo skrbi za transporte živine. Zato ni nič čudnega, če mnogo živali med vožnjo tudi pogine. Samo po sebi se razume, da izvoznik pazi na to, da živina dobro prestane transport, kajti nihče ni tako prizadet, kakor izvoznik, če živina pogine.
V zadnjih dneh pa se je zgodilo, da so morali en dan v Mariboru vreči iz vagonov 184 poginjenih svinj. To nesrečo, katero pa izvoznik prav gotovo ni povzročil, ker pomeni taka nesreča ravno za njega največji udarec, je porabil mariborski dopisnik »Slovenca« za naslednje »globokoumno« razmotrivanje:
»Prevoz živine v takšni vročini ni samo največje mučenje živali, temveč se dela s tem tudi ogromna škoda na narodnem premoženju, pa bi bilo prav na mestu, če bi oblasti postopale proti trgovcem, ki ne poskrbijo, da bi bile živali med prevozom vsaj nekajkrat napojene z vodo.«
Res ne vemo, zakaj nekateri mislijo, da morajo pisati o stvareh, ki jih ne razumejo. Vendar pa mislimo, da le ni težko uganiti, da ni trgovcem vseeno, če njih živali poginejo ali ne in da zato gotovo store vse, kar je v njih moči, da pride živina zdrava na trg, ker le takšna ima tudi dobro ceno. Zato bi se vsak pameten človek najprej dobro informiral, preden napade trgovce, če si seveda noče nakopati blamaže. Mariborski dopisnik pa te skrbi očividno ni imel in zato je kar brez preudarka mahnil po trgovcih — v resnici pa le po sebi, ker je dokazal, da stvari ne pozna. In tako je moral ljubljanski dnevnik drug dan polomijo svojega dopisnika popraviti in objaviti naslednje pojasnilo trgovca-izvoznika. Pojasnilo
e glasi. enkrat
184 poginjenih svinj!
21. t. m. ste poročali v Vašem
c.	listu iz Maribora o veliki škodi, ki je zadela jugoslovanske izvoznike živine s poginom 184 svinj. Prav je, da ste opozorili javnost, s kako velikim rizikom je zvezana izvozna trgovina z živino, kajti ljudje le preradi gledajo na to trgovino kot na najdonosnejši pridobitni posel. Krivico pa ste storili že itak težko prizadetim izvoznikom, ko kličete oblasti na postopek proti njim, ker da ne poskrbijo, da bi bile živali med prevozom vsaj nekajkrat napojene. Vzrok takšnim katastrofam je namreč popolnoma drugje.
Strokovnjaku je znano, da trpijo živali zaradi vročine najmanj med vožnjo, ker so stalno na prepihu, največ pa na postajah pri daljših postankih, ko stojijo vagoni z živino po več ur na pekočem soncu. Večina izvoznih držav ima zato na vseh večjih kolodvorih hidrante in priprave za polivanje živine in vagonov, ki je pač edino učinkovito sredstvo proti poginu živali zaradi vročine, pri nas — jih pa nimamo! Na tem dejstvu se razbijeta tudi največja ambicija in najbolj zagrizena skrb izvoznika, ki že itak radi varovanja svojih lastnih koristi stori vse, kar more, da zmanjša riziko pogina živali med transportom. Madžarska ima n. pr.
seji govorilo še o povečanju našega lesnega izvoza v Anglijo, Palestino in Egipt ter o vpo.-tavitvi rednih pomorskih zvez s temi državami.
je poginilo
na vseh večjih železniških postajah takšne priprave za polivanje svinj. Ker gredo transporti naših svinj za Nemčijo in za češki protektorat tudi preko Madžarske, se je v istem tednu zgodilo, da ni bilo takšnih množinskih poginov živali pri transportih, ki so tran-zitirali Madžarsko preko Subotice, dočim je bila posledica pomanjkanja naprav za polivanje katastrofalna pri transportih živali preko Maribora. Izvoznik pri najboljši volji in skrbi, ki mu je gotovo ne manjka, ne more ukreniti med transportom ničesar, kar bi mu zmanjšalo riziko pogina, če nima primernih sredstev, ki bi se jih mogel poslužiti.
Obnova
Miliiardne
Takoj po demobilizaciji španske vojske, ki se je začela v maju, je proglasil general Franco splošno delovno dolžnost vseh Špancev od 18. do 50 leta. Uvedba delovne dolžnosti naj bi pomenila začetek obnove Španije. 2e dva meseca prej pa se je ustanovil kreditni zavod za obnovo Španije in koncem maja je začel ta zavod tudi že poslovati. Obnova Španije sama pa naj bi se izvedla predvsem z ozirom na njene obrambne in nacionalne potrebe, v drugi vrsti pa naj bi se zlasti pospeševalo povečanje industrijske, rudarske in kmetijske proizvodnje. Nemški in italijanski primer sta veljala kot vzor.
Ze sredi maja so naročile španske železnice 750 lokomotiv, od katerih naj bi bilo prvih 150 lokomotiv gotovih v 20 mesecih. To naročilo je bilo nujno potrebno, ker se je število lokomotiv za časa državljanske vojne silno zmanjšalo. Pred državljansko vojno je imela Španija 3000 lokomotiv, po državljanski vojni pa le še 1700, od katerih pa je treba 700 prav temeljito popraviti. Poleg tega pa hoče vlada povečati tudi železniško omrežje ter je bil v ta namen ustanovljen poseben železniški svet. Nadalje hoče vlada tudi zelo modernizirati cestno omrežje ter je bil v ta namen izdelan načrt cestnih del v višini 3 milijard pe-zet. Napravilo naj bi se 12.625 km novih cest, 31.000 km starih cest pa naj bi se razširilo.
Da more industrija zmagati vsa ta dela, so potrebni tudi novi železni plavži. Prvi novi plavž je bil otvorjen v Bilbau istočasno z oddajo naročil za nove lokomotive. Sedaj se grade še trije drugi plavži, od katerih bi vsak imel kapaciteto 1600 ton dnevno. Večina teh plavžev bo kmalu gotova.
Španija potrebuje na leto pol milijona ton dušika za umetna gnojila, sama pa izdela le 20.000 ton letno. Sedaj je bila postavljena v Valladolidu nova tvornica za dušik z letno kapaciteto 40 do 50 tisoč ton. General Franco pa namerava poslati v Nemčijo tudi večje število kemikov in postaviti več kemičnih laboratorijev, da bi se Španija čim prej osamosvojila od uvoza tujih kemičnih izdelkov. Avtarkija je tudi v Španiji glavno načelo.
Zelo si prizadeva španska vlada, da bi zvišala proizvodnjo španskih avtomobilskih tvornic. V ta namen namerava zgraditi v severni Španiji veliko avtomobilsko tvornico. V provinciji Asturiji nameravajo postaviti drugo avtomobilsko tvornico, ki naj bi tudi izdelovala motorje za letala. Pri tem naj bi se zlasti uporabljale plemenite kovine, ki jih ima Asturija.
Novi milijardni investicijski program pa predvideva tudi velika
sviniJ
Zato je v prvi vrsti dolžnost železniške uprave, ki ima od teh transportov zelo lep dohodek, da poskrbi, da se ti transporti vršijo v okolnostih, ki zmanjšujejo riziko pogina in mučenja živali zaradi žeje na minimum, če ga že ne morejo čisto izključiti. V prvi vrsti je potrebno, da opremi železniška uprava z napravami za polivanje vse večje postaje, kjer se transporti za več ur ustavljajo! Hkrati pa naj tudi poskrbi za čim hitrejši prevoz živine in s tem za skrajšanje vožnje na minimum!«
Mislimo, da je ta odgovor tako jasen, da ne potrebuje nobenega dostavka!
Spaniie
vodna dela za umetno namakanje pokrajin. S temi deli naj bi se povečala kmetijska proizvodnja na površini 1 milijona hektarjev. Ta dela bi se izvršila v krajih, skozi katere tečejo reke Tajo, Duero, Ebro, Gvadajana in Gvadalkvivir. Tudi pogozdovalna dela so predvidena.
Vlada namerava začeti akcijo za sezidavo velikega števila delavskih stanovanjskih hiš. V začetku 1. 1939. je govoril general Franco, da bo sezidanih 100.000 delavskili stanovanjskih hiš. Gre torej za dela velikega obsega in ponekod so se te delavske hiše že začele zidati. Tako zlasti v južni Španiji, pa tudi v Bilbau, Oviedu in drugih mestih, ki so posebno trpela v vojni.
Končno naj §e omenimo tekstilno industrijo, ki ima svoj glavni
sedež v Barceloni in Kataloniji. Med vojno je bila ena desetina teh tovarn razdejana oz. poškodovana. Da bi vse te tovarne mogle zopet čimprej obratovati, je vlada uvozila potrebne surovine, zlasti bombaž ter ga razdelila med tovarne Barcelone oz. Katalonije.
Ce bo mogoče vsa ta predvidena dela tudi po načrtu izvršiti, seveda še ni gotovo, ker zahtevajo ta dela velikanska finančna sredstva, ki jih španska vlada še nima. Morda je to tudi eden razlogov, da je general Franco izjavil, da ostane Španija nevtralna. Na vsak način pa je gotovo, da bodo obnovitvena dela v Španiji zelo povečala španski uvoz lesa in drugega stavbenega materiala in da bi bilo zato nujno potrebno, če bi čimprej sklenili s Španijo dobro trgovinsko pogodbo. Druge države si že prizadevajo, da izkoristijo špansko konjunkturo, ni treba, da bi mi to ugodno priliko za povečanje svojega izvoza čisto zamudili.
Politične vesti
O splošni evropski politični^ situaciji se širijo v zadnjem času najrazličnejše vesti, od katerih so nekatere kar fantastične. Tako pišejo neki listi, da je pripravljena Nemčija na miren način rešiti vprašanje Gdanska. Drugi listi pišejo, da je Anglija pripravljena začeti z Nemčijo pogajanja o kolonijah, če se Nemčija razoroži. V tem primeru da bi bila pripravljena dati Nemčiji tudi 1 milijardo funtov pcjojila. Vse te vesti so bile večinoma že takoj demantirane. Nastale pa so zaradi bivanja nemškega državnega tajnika za trgovino dr. Wohltatha v Londonu. Ta pa ni prišel v London zaradi političnih vprašanj, temveč zaradi rešitve vprašanja izseljevanja Zidov iz Nemčije. Nemčija bi namreč bila baje pripravljena dovoliti sudetskim Židom, da pri izseljevanju iz Nemčije vzamejo s seboj 75% svojega premoženja, če bi angleška vlada dala Nemčiji onih 16 milijonov funtov, ki bi jih morala do-
biti češkoslovaška. Ni pa še gotovo niti to, če bo to vprašanje rešeno ugodno.
Tudi o pogajanjih v Moskvi se
širijo najrazličnejše vesti. Tako poročajo neki listi, da hočejo sovjeti pri moskovskih pogajanjih doseči to, da bi se v Franciji zopet instalirala vlada ljudske fronte pod Blumom in da bi v Angliji zamenjal Chamberlaina Churchill. Nadalje da hočejo sovjeti doseči pristanek Anglije, da si morejo osvojiti baltiške države. Najmanj, kar se mora reči o teh vesteh je, da so silno pretirane.
V Moskvi sta se Molotov in Pa-
tjomkin znova sestala z zastopniki Francije in Anglije. O sestanku pa ni bilo izdano nobeno sporočilo.
Pri pogajanjih angleškega veleposlanika Craiggieja z japonskim zunanjim ministrom Arito je bil baje dosežen sporazum, ker je angleška vlada pristala na to, da se v zvezi s tiencinskim vprašanjem razpravlja tudi o drugih političnih vprašanjih na Daljnem vzhodu. Nekateri listi poročajo, da je prišlo pri teh pogajanjih do sporazuma in da je Anglija pristala na to, da ne bo več podpirala Kitajske, zlasti pa ne kitajske valute. Treba pa je še počakati, če bo ta vest tudi potrjena.
Proti pričakovanju je bil dosežen pri tokijskih pogajanjih načelni sporazum med Anglijo in Japonsko. Britanska vlada priznava sedanje dejansko stanje ter priznava tudi potrebo, da nič ne stori, kar bi bilo v korist Kitajske in v škodo Japonske. Sele po tem angleškem priznanju se bo začelo razpravljati o tiencinskem vprašanju.
Popuščanje Anglije se v vseh listih živahno komentira. Nemški listi niso zadovoljni, ker bo sedaj imela Anglija bolj svobodne roke v Evropi. Italijanski listi pa pišejo, da je Anglija morala odnehati, ker je angleška admiraliteta spoznala, da se ne more resno upreti Japonski. Prestiž Anglije na Daljnem vzhodu je dobil po mnenju italijanskih listov največji udarec.
Angleška vlada je končno pristala na to, da more Poljska del angleškega posojila uporabiti tudi za nakup orožja v drugih državah, in to zlasti v Ameriki, ker ji Anglija ne more dobaviti vsega onega orožja, ki ga Poljska potrebuje. Nadalje bo dobila Poljska del posojila v zlatu, da z njim okrepi svojo valuto.
Prihod dr. Beneša v London je v zvezi s konferenco emigrantov iz bivše češkoslovaške, ki bo te dni v Londonu. Konference se ne bodo udeležili le zastopniki Čehov in Slovakov, temveč tudi levičarskih organizacij sudetskih Nemcev in Madžarov.
Slovaški parlament je soglasno sprejel novo slovaško ustavo. Po njej je Slovaška republika, kateri načeluje na sedem let izvoljeni predsednik republike. Ta ima precejšne pravice, med drugim tudi pravico veta proti sklepom parlamenta. Parlament šteje 80 poslancev, ki se izvolijo na pet let. Poslanci se volijo na podlagi enake, direktne in splošne volivne pravice. Poleg parlamenta predvideva ustava še državni svet. šest članov tega sveta imenuje predsednik republike, deset članov da Hlinkina stranka, vsaka narodnostna manjšina pa ima tudi po_ enega člana. Ustava določa končno, da je državna ureditev stanovska ter predvideva sedem stanovskih organizacij. Narodne manjšine imajo tiste pravice, kakor jih imajo Slovaki v državi dotične narodnosti.
Madžarski zunanji minister grof Czaky je v nekem interviewu ostro obsodil protinemško propagando, ki jo skušajo v zadnjem času nekateri uveljaviti v madžarski družbi. Izjavil je, da bo vlada z vsemi sredstvi zatrla to propagando, ki škoduje dobrim odnošajem med Nemčijo in Madžarsko.
Francoske in angleške vojne ladje obiščejo v kratkem grške otoke, v začetku avgusta pa bo imela grška vojna mornarica svoje manevre.
O razkolu v Francovem taboru poročajo listi. Začela se je odločilna borba med monarhisti in falan-gisti za končno nadoblast.
Boji na mandžursko-mongolski meji so mnogo bolj resni, kakor pa se je prvotno mislilo. Tako poroča agencija »Radio«, da je bilo udeleženih v teh bojih na obeh straneh po več deset tisoč vojakov. Japonci so morali poslati na pomoč svojim četam več divizij. Poveljstvo nad mandžursko-japonskimi četami na mongolski meji je prevzel general Sugijama, poveljstvo japonske vojske na Kitajskem pa vojni minister general Itagaki.
Moskovska vlada je imenovala za vrhovnega poveljnika vseh sovjetskih čet na mongolsko-mandžur-ski meji pomočnika narodnega komisarja za vojsko Kuvika. To imenovanje jasno kaže, kako velik pomen pripisuje sovjetska vlada bojem ob mongolski meji.
investicije
Denarstvo
Po padcu dr. Nedeljkoviča
Odkar je padel dr. Nedeljkovič kot generalni direktor Poštne hranilnice, objavljajo jugoslovanski listi vedno več odkritij o njegovem delovanju. Tako poročajo o njegovih intervencijah na borzi, ko je z denarjem Poštne hranilnice dvigal tečaje, kar je onim, ki so bili v ozkih stikih z njim, prineslo lepe dobičke. Na ta način je velika >spretnost« nekaterih beograjskih borzijancev silno banalno pojasnjena. Listi pa poročajo tudi o dragih potovanjih dr. Nedeljkoviča ter tudi o drugih njegovih izkoriščanjih Poštne hranilnice. Tudi o veliki palači Poštne hranilnice v Beogradu, ki je veljala nič manj ko 100 milijonov din, se marsikaj govori. Skratka, grehi prihajajo na dan v prav nerazveseljivi množini.
Tasti pri tem poudarjajo, da prej, dokler je bil na vladi dr. Milan Stojadinovič,
Nimamo nobenega posebnega veselja za objavljanje odkritij takrat, kadar pade tisti, ki je zlorabe zakrivil.
Delajte za napredek trgovskih organizacij!
	14. 7.	21. 7.
2'5% vojna škoda	466'50	46650
7% investicijsko	100-	100"50
4% agrarne	62-25	62-
6% begluške	87'25	87-
6% dalmatinske	85 —	84-
6% gozdne	82-50	81’50
7% Blair	94-50	94 —
8% Blair	101 —	100-25
7% Seligman	100-50	100’50
7% stabilizacijsko	100 —	100 —
Tečaji delnic so	ostali	nespre-
menjem.		
Angleški funt je bil ves teden		
po 258"—. Klirinška marka je bila		
ves teden po 14'30, grški boni so		
popustili na 30 do 30'50.		
Efektivne valute	so imele dne	
21. julija naslednje tečaje:		romun-
ski lej 28 (samo ponudba), bolgarski lev 47 (samo povpraševanje), madžarski peng 880, grška drahma 47.
*
Trgovinski minister Tomič je
odredil, da se prične takoj zbirati gradivo za novi zakon o bankah.
Narodna banka je izdala več navodil o uporabi dinarskih terjatev tujcev. Navodila priobčimo prihodnjič.
Efektivni borzi v Madridu in Barceloni sta začeli v omejenem obsegu poslovati. Borznim sestankom javnost še- ne sme prisostvovati. Obe borzi delata samo dva dni na teden.
Kitajski dolar je znova padel za 20%. Zaradi tega so vse cene silno poskočile ter je nastala velika draginja.
Razsodba državnega sveta
Če kljub temu vsa ta odkritja omenjamo, potem le iz razloga, da opozorimo na nujno potrebo, da se v prihodnje takšne zlorabe one-1 tožeča družba prijavila kot osnovo mogočijo. Imamo vendar pri Pošt-1 za odmero prispevkov za zaslu-
Neko industrijsko podjetje je imelo določeno tarifo delavskih mezd za osemurno dnevno delo ter z določilom, da se za nadurno delo plača 50 odstotni dodatek k osnovni tarifi. Z ozirom na organizacijo obratovanja pa je podjetje zaposlovalo svoje delavce nad osem ur ter jim za to delo tudi izplačevalo dogovorjene dodatke. Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev pa je podjetje prijavljalo samo zaslužek delavcev za osemurno delo ter po tem zaslužku tudi plačevalo prispevke za OUZD. Ko je urad vse to ugotovil, je podjetju predpisal v plačilo razliko za nadurno delo v višini 16.748 din. Proti temu se je podjetje pritožilo, ker pa je bila njegova pritožba odbita, se j'e pritožilo na državni svet, ki pa je z razsodbo št. 10167/39 pritožbo zavrnil iz naslednjih razlogov:
»Iz aktov o tem predmetu ter iz navedb tožbe je razvidno, da je
jene plače). Po § 21. istega zakona pa služi zagotovljena mezda vsa kega mezdnega razreda kot podlaga za odmero prispevka in podpor. Z ozirom na to, kar je bilo prej navedeno, ni bil torej redni delovni čas nameščencev osemurni, temveč višji ter bi zato morala tožeča družba plačati prispevek
po dejanskem zaslužku nameščenca, ker je bil ta zaslužek stalen in določen za daljšo dobo. Ker na ta način določeni zaslužek ni v skladu z 9. mezdnim razredom, po katerem je plačevala družba prispevek, temveč 10. mezdni razred, je zato tožeča družba tudi dolžna, da plača razliko, ki je na ta način nastala.
Vprašanje je torej bilo v tem, če se pri določevanju višine zaslužka zaradi odmere prispevka za zavarovanje upošteva samo o-snovni zaslužek za normalno trajanje dela ali pa se morajo vračunati tudi posebne nagrade za čezmerno delo. V § 22. zakona o zavarovanju delavcev je predvideno, da se morajo vzeti v račun vsi prejemki, do katerih ima nameščenec po službeni pogodbi za določeni delovni čas pravico. Ker je v prej navedenem primeru z ozirom na organizacijo obratovanja v podjetju bilo nadurno delo redno, nameščenec pa je imel po službeni pogodbi pravico na posebno nagrado za to delo, potem velja ta nagrada kot redna, do katere ima nameščenec pravico. Zato se tudi mora ta nagrada vzeti v račun pri določevanju višine zaslužka.
Rdeči	kri
ni hranilnici tudi nadzorni odbor, ki dobiva tudi lepe tantieme, a njegovo delovanje menda ni posebno intenzivno. Zato bi bilo dobro, da bi se organizacija Poštne hranilnice spremenila in da bi se pritegnili k njeni upravi tudi gospodarski ljudje. Birokratizem se tudi v Poštni hranilnici nikakor ni izkazal.
Nazadovanje tečajev vrednostnih papirjev
Karakteristika zadnjega tedna na beograjski borzi je v padcu tečajev državnih vrednostnih papirjev. Cela vrsta znanih borznih hosistov zadnji teden ni nastopala na borzi. Če je to v zvezi s padcem dr. Nedeljkoviča, o tem se ne poroča.
Padec tečajev pa ni velik, nekateri tečaji pa so se celo mogli vzdržati, kakor je razvidno iz spodnjih številk:
žek delavcev za osemurno delo. Za nadurno delo ko tudi za delo ob nedeljah pa plačuje družba 50 odstotni dodatek k osnovni tarifi. Z ozirom na to so bili vsi delavci prijavljeni z zaslužkom, ki odgovarja 9. mezdnemu razredu.
Iz plačilnih seznamov pa se vidi, da se v posameznih oddelkih tovarne ni delalo po osem ur na dan, temveč več. To pa zato, ker je uvedena v teh oddelkih 12urna izmenjava z odmorom 24 ur. Nadalje se je ugotovilo, da se je v nekaterih oddelkih tako delalo stalno, v nekaterih pa dalj časa. Po § 22. zakona o zavarovanju delavcev pa se morajo pri določevanju velikosti zaslužka v smislu zakona vzeti v račun vsi prejemki, do katerih ima delavec po službeni pogodbi za določeno delovno dobo pravico (mezda, plača, stanarina, draginjske doklade, rodbinske doklade in podobno, v kolikor vplivajo na višino dogovor-
V zgodovini nastopajo včasih trenutki, ki narodnim organizacijam nalagajo prav posebne dolžnosti. V vrsto teh organizacij spada brez dvoma Rdeči križ, ki deluje v miru in v vojni v blagor ljudstva. Danes je tak čas, ko si moramo prizadevati, da je naša prva državna človekoljubna ustanova na vse pripravljena.
Kaj je Rdeči križ?
Na to vprašanje ne moremo primerneje odgovoriti, kakor z besedami nedavne spomenice holandskega Rdečega križa, iz katere navajamo te lepe misli:
»Jaz sem Rdeči križ. Ustanovila me je človeška dobrosrčnost. Moj namen je dobrota, ljubezen, usmiljenje. Jaz sem angel varuh človeštva. Ne poznam nobenega razločka med plemeni, narodi, verstvi Sejem samo seme plemenite čednosti — nesebičnosti! Moj smoter je, da napravim ljudi dobre. Moje delo ne pozna počitka. Hodim po svetlobi, ne bojim se teme in ne skrbč me ovire in težave. Odklanjam vojno. Bojevnikom lajšam rane. Prinašam jim tolažbo. Skrbim za padle v vojni. Pomagam ranjenim. Povijam rane in blažim jim bolečine. Pokopavam mrtve junake in varujem njihove grobo ve. Hodim po vseh domovih. Bivam v bolnišnicah. Nobena nevarnost me ne odvrača pred nalezljivimi boleznimi. Obiskujem bolni ke. Pomagam invalidom in tola-
žim vse druge nesrečnike. Prijatelj sem in dobrotnik vseh narodov. Moja pomoč sega preko morja do najbolj oddaljenih krajev Pomagam vsem narodom, ki so trpeli v vojni. Vsi narodi me spoštujejo. Pod mojo zastavo se zbirajo milijoni ljudi, pripravljeni za vsako žrtev, varuh sem človečan-stva. Moje znamenje je križ, znamenje Odrešenika sveta, simbol ljubezni. Jaz sem Rdeči križ. Pri stopite v moje vrste vsi, ki imate dušo in plemenito srce! Tako naj Vam Bog pomaga k Tako bi mogel delati tudi naš Rdeči križ, če bi se ga oklenil ves narod, da ga naredi za resnično narodno organizacijo.
Kaj pričakuje Rdeči križ danes od Tebe?
Rdeči križ danes prosi vse do moljubne rojake, ki jih ne veže vojaška dolžnost, — posebno na še žene in dekleta —, da se pri glasč pri odboru Rdečega križa v svojem kraju za prostovoljno službo v primeru elementarne nesre če, epidemije, posebno pa za pri mer vojne. Take vrste službe bi bile: upravno-računsko delo v bol nišnicah, ambulantah, postajah za prvo pomoč in drugih napravah Rdečega križa, dalje za razna druga dela pri omenjenih ustanovah, kakor za kuhanje, pranje, snaže nje in službo v skladiščih, za iz delovanje perila, za sprejemanje in oskrbo beguncev, za zbiran
darov v denarju, v pridelkih in izdelkih itd.
Pridi, vsako dobro delo je plemenito, dvakrat plemenito, če je storjeno iz ljubezni revežu, siroti, bolniku, ranjencu, beguncu.
Priglasi se pri odboru Rdečega križa v svojem kraju takoj! Vsaka pomoč nam je dobrodošla!
Ti, ki moreš Rdeči križ tudi gmotno podpreti, postani njegov redni član in plačuj mesečno za njegove plemenite svrhe po 2 din. Kdor more več žrtvovati, naj nakloni Rdečemu križu prostovoljne prispevke na naš račun št. 11.862 pri Poštni hranilnici v Ljubljani. Ce nisi premožen, pristopi kot podporni član z mesečnim prispevkom 50 par. Ako naj Rdeči križ izpolnjuje svoje dolžnosti, mora imeti na razpolago zadostna denarna sredstva!
Današnji čas mora vzbuditi v vsem narodu zavest, da je treba vse sile žrtvovati organizaciji, ki deluje v korist vsega naroda!
Dravski banovinski odbor društva Rdečega križa kraljevino Jugoslavije.
Zunanja trgovina
Naša delegacija za zasedanje italijansko-jugoslovanskega stalnega gospodarskega odbora je pod
vodstvom pomočnika trg. ministrstva dr. Obradoviča odpotovala v Italijo.
Po poročilu Narodne banke o
razdelitvi vplačil v Berlinu po kli-rlngu z Nemčijo za to tromesečje znašajo ta 30'5 milijona mark. Ker odpade od te vsote na les 9%, moremo izvoziti v tem tromesečju v Nemčijo lesa za 2,749.400 mark.
Dunajski listi poročajo, da bo mogla Jugoslavija letos izvoziti v Nemčijo okoli 3000 vagonov sadja.
Nemške oblasti so dovolile za zgodnje češplje naši državi kontingent v vrednosti 200.000 mark. Cene in razdelitev kontingentov se bodo objavile kasneje.
Neka jugoslovanska firma je sklenila, da ustanovi na Slovaškem v mestu Zohor tovarno sadnih konserv.
Slovaško - madžarska trgovinska pogajanja so bila pretrgana, ker se je na Slovaškem začela zopet protimadžarska propaganda.
Proizvodnja železa in jekla v Čcško-moravskem protektoratu se je v juniju nekoliko zmanjšala. Tako je padla proizvodnja železa od 98.708 na 93.838 ton, proizvodnja jekla pa od 138.027 na 134.538 ton.
Slovaška vlada je pristala na to,
da se ustanovi pri trgovinski zbornici v Bratislavi trgovinski zavod, ki bo opravljal iste posle ko izvozni zavodi v drugih državah.
Indeks na debelo se je v Italiji zvišal od 96-7 na 98T, indeks cen za surovine pa celo od 926 na 94'7. Indeks cen življenjskih potrebščin se je na splošno dvignil od 102-7 na 103'7% ter je v primeri z lani večji za 5%.
Med Francijo in Nemčijo je bila sklenjena nova trgovinska pogodba, ki zajamčuje Franciji večje dobave nemškega koksa, Nemčiji pa večje količine francoskega železa in lesa. S pogodbo se je Franciji tudi posrečilo, da je otajala nekatere svoje zamTzle terjatve v Nemčiji.
Grobelnik Gustav:
Kulturne funkcije trgovine
Kdor pozna zgodovino trgovine in kulturno zgodovino narodov, bo priznal velik vpliv trgovine na kulturni razvoj človeštva. Na drugi strani pa so razna tehnična in znanstvena odkritja ugodno delovala na razvoj trgovine. Dovolj bo, ako opozorimo na parnik, železnico, telefon, brzojav, aeroplan in druge iznajdbe. Kulturnejši narodi prinašajo med kulturno nižje stoječe narode stroje, orodje in sploh vse plodove znanosti in u-metnosti, a domovini vračajo, kar so tam videli in slišali. Temelje vseh velikih preokretov je često najti ravno v trgovini.
V glavnem ima trgovina naslednje kulturne funkcije:
1.	Pospešuje moralo in poštenje po znanem načelu poštenja, vere in zaupanja. Dr. Franz Pollitzer meni, da razen pogojev, ki jih za opravljanje trgovinskega obrta predpisuje obče državljansko in
obrtno pravo, sam trgovinski promet zahteva od trgovca še določena moralna (etična) svojstva, ki jih mora imeti vsak trgovec. Ta moralna svojstva niso potrebna za pravno kvalifikacijo trgovca, vendar jih uvažuje tudi trgovinski zakon. Trgovec se pri opravljanju svojega trgovinskega obrta ne sme vesti zgolj kot homo oeconomicus, kajti socialna funkcija trgovine zahteva od njega, da se vede tudi kot homo eticus. (Prim. Sladovič, Trgovačko pravo, Zagreb.) Temeljne kreposti, katere od trgovca zahteva trgovinski promet: resnicoljubnost, poštenost, točnost itd. predstavljajo temelje za vsak, posebno za poslovni promet med ljudmi. Na teh moralnih svoj3tvih trgovca slone medsebojni odnošaji trgovcev; na zaupanju je izgrajeno trgovinsko pravo; resnica in poštenost pa ščitijo norme trgovinskega zakona o trgov, knjigah, o
tvrdki, o registru in dr. Po pravici smatra Josip Kohler, da po-edini instituti prometnega prava tem uspešneje napredujejo in se izpopolnjujejo, čim bolj se neguje in razvija znano načelo dobre vere in zaupanja. To načelo daje prometu humani značaj, kar karakte-rizira pravo kulturo v nasprotju z moralno gnilobo, ki okužuje promet, ako ga neprestano ne sveži duh dobre vere. To velja predvsem za dovoljeno in lojalno konkurenco v trgovinskem prometu.
2.	Pospešuje prosveto. Zgodovina uči, da so bili trgovci eni prvih pionirjev kulture. S svojim blagom je trgovec prinašal znake kulture v najbolj zapuščene kraje. Krčil je in še krči pot onim ljudem, ki prinašajo vero, običaje, znanost in umetnost svoje domovine. Trgovina je bila prva, ki je živo propagirala učenje tujih jezikov in s tem največ doprinesla k spoznavanju tuje literature. Da je trgovec, zlasti izvoznik, sposoben za veletrgovino, mora posedovati veliko znanje in predizobraz-1
bo, kajti premagati mora vse tež-koče trgovinske tehnike, a razen tega se mora znajti v vseh gospodarskih, političnih in pravnih od-nošajih, ki vplivajo na mednarodno trgovino. (Prim. Karlovič, Tehnika medjunar. trgovine, Zagreb.)
3. Pospešuje uresničenje teženj k svetovnemu miru. Za živahen trgovinski promet med narodi je namreč brezpogojno potreben mir. (Prim. Panameriško konferenco v Limi v decembru preteklega leta, kjer je prišla soglasno do izraza težnja po organizaciji miru in obnovi gospodarskega liberalizma v svetu.) V mednarodnem gospodarskem življenju naj bi se ustvaril sistem, ki bo slonel na enakopravnosti vseh narodov in držav in ki bo stremel za tem, da se odstranijo vse ovire za mednarodno izmenjavo blaga. Radi tega
4. zbližuje narode. Iz tega ozira ji pripada kozmopolitski značaj, ker teži k nacionalnemu in mednarodnemu edinstvu, ter
5. vpliva na mednarodno unili-
kacijo prava, posebno na unifikacijo iz področja gospodarskega prava. Tako so, kakor je znano, doseženi zadovoljivi uspehi glede unifikacije transportnega, meničnega in čekovnega prava. Znana je med drugim tendenca, da se unificira pomorsko trgov, pravo; v tem pogledu obstojijo že mednarodne konvencije o pomoči in reševanju na morju, o brodolomih, haška pravila o tovornih ladjah. Prav tako obstoji težnja, da se unificira trgovinsko pravo vseh kulturnih držav. Svetovna unifikacija trgovinskega prava bi povzročila povsem drugačno situacijo za mednarodno trgovino, ker bi odpravila negotovost, ki jo povzroča nepoznavanje trgovinskega prava v drugih državah.
Danes je že očitno, da je država spoznala veliko važnost trgovine; toda morala bi storiti še mnogo tega, da povzdigne in pospeši blagodejni razvoj trgovine — ta steber vsake močne, zadovoljne in napredne države.
Festival slovanskih narodnih običajev v Mariboru
Prirejanje festivalov se je v zadnjih letih močno razširilo po vseh kulturnih državah, in med temi festivali so mnogoštevilni tudi prikazi narodnih običajev, ki marsikje polagoma izginjajo in bi bili sicer kmalu popolnoma pozabljeni. Največji tak festival narodnih običajev je pa doživela letos Švica ob priliki znamenite pokrajinske razstave v Curihu. Obiskalo ga je naravnost ogromno število domačinov in tujcev. To je pač najlepši dokaz, kakšno zanimanje vzbujajo take prireditve drugod. Prav tako zanimiv kakor ta omenjeni švicarski, za nas pa vsekakor še veliko večjega pomena, bo tudi festival slovenskih narodnih običajev, ki ga bomo doživeli v Mariboru dne
5.	in 6. avgusta ob letošnjem VIII. Mariborskem tednu. Na njem bodo nastopile skupine iz raznih delov Slovenije s plesanjem belo-krajinskih kol, prleškim gostovanjem, pogrebom Kurenta itd. Vsi ti nastopi bodo skrbno pripravljeni po strokovnjakih in izvedeni v pristnih narodnih nošah. Festival bo zato zanimivost, kakršne v takem obsegu še nismo doživeli. Za obisk festivala velja kakor za obisk ostalih prireditev VIII. Mariborskega tedna od 1. do 17. avgusta polovična voznina po vseh naših državnih železnicah.
Za 50 °/o večji uvoz avtomobilov iz Nemčije
Po uradnih podatkih je Jugoslavija lani uvozila iz Nemčije 3.030 osebnih in 1325 tovornih avtomobilov, 2.356 potniških in 821 tovornih avtomobilov v 1. 1937. Po vrednosti se je uvoz avtomobilov iz Nemčije zvišal za 50' °/o. Nemčija je s tem prišla med državami izvoznicami na prvo mesto, dočim so 1.1967. bile U. S. A. še na prvem mestu.
Da se je uvoz avtomobilov v tej meri povečal, je samo zasluga deviznega odbora, ki je dosledno odklanjal devizna dovoljenja za uvoz avtomobilov iz neklirinških držav.
Nove knjige
štvo in mučeniško borbo bolgarskega naroda za svojo svobodo. Posebno dobrodošlo je to delo sedaj, ko so obiski naših ljudi na Bolgarskem na dnevnem redu. Vsak, kdor potuje na Bolgarsko, naj si najprej prečita to znamenito delo bolgarskega pisatelja in
potem bo z večjim zanimanjem potoval po Bolgarski. Roman sam je pisan mojstrsko in napeto, da ne bo nihče odložil knjige, dokler romana ne prečita do konca.
Oprema knjige je vzorna, cena zmerna, vrok več, da si vsak nabavi to lepo knjigo.
Državna	troš
električni
*
Upoštevanje gubitka električnega toka
V zadnjem času so nastopili v industrijskih podjetjih primeri, da so službo vršeči organi finančne kontrole podjetjem, ki so jim doslej priznavali 20% gubitek električnega toka v smislu točke 10. oziroma 11. člena 105.a trošarin-škega pravilnika, kratkomalo izjavili, da jim ta odbitek ne pri-sloji in da morajo zaradi tega plačevati državno trošarino od celotnega električnega toka brez odbitka.
Ta sprememba v naziranju glede 20% gubitka izvira iz članka nekega finančnega preglednika v »Finansijski kontroli«, kjer pisec razlaga po največ svoje osebno mnenje. V ostalem pa bazirajo njegova izvajanja na tozadevnih predpisih, ki veljajo v Ostmarki
(bivši Avstriji) in ki v marsičem niso v skladu z našimi tozadevnimi zakonskimi določili.
Elektrarnam, to je podjetjem, ki uporabljajo električni tok, grozi tnkaj nova, docela neupravičena obremenitev produkcije, če bi se tako tolmačenje predpisov uveljavljalo tudi pri nas. Podjetja naj torej pazijo, da se to ne bo prakticiralo.
Zaradi tega opozarjamo naša podjetja, da se seznanijo z našimi veljavnimi predpisi o pobiranju državne trošarine na električni tok, ki so v celoti in s potrebnim komentarjem vsebovani v pravkar izdani Suščevi knjigi »Trošarine, državne, banovinske, občinske«. Knjiga se naroča v knjižni založbi tiskarne »Merkur«
d.	d. v Ljubljani, Gregorčičeva 23.
Povpraševanja po našem blagu
v tuiini
Dr. Prvislav Vajsenberger: Pred obnovom naših pri-vrednih odnosa sa špani-jom
V pravem času, ko je vprašanje obnovitve naših trgovinskih odno-šajev s Španijo ne le aktualno, temveč naravnost nujno, je izdal dr. Prvislav Vajsenberger študijo o naši dosedanji trgovini v Španiji. Iz podatkov, ki jih objavlja, se vidi, da so se naši trgovinski od-nošaji v Španiji zelo ugodno razvijali in dosegli 1. 1931. izvoz v vrednosti nad 68 milijonov din. Kasneje je sicer izvoz padel, toda znašal je vedno nad 50 milijonov dinarjev. Bil pa bi večji, če bi imeli boljšo trgovinsko pogodbo. To pa smo sklenili tik pred izbruhom državljanske vojne in se zato tudi ni mogla izkoristiti. Knjižici je dodanih tudi več člankov, ki jih je objavil avtor v 1. 1933. in 1934. v Glasniku Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Ce je bil njih ponatis umesten, je vprašanje, ker v 5 letih so se razmere bistveno spremenile.
Vsekakor pa daje delo dr. Vaj-senbergerja dobro osnovo za štu-dijj naših trgovinskih odnošajev s Španijo.
Ivan Vazov: Pod tujim jarmom
V založbi Jugoslovanske knjigarne in v odličnem prevodu Fr. Bevka je izšlo sedaj klasično bolgarsko delo Ivana Vazova. Založ nica zasluži vse priznanje, da je izdala to veliko bolgarsko delo, ki na tako diven način opisuje juna-
321 — Aleksandrija:	koruzno
slamo in bučne pečke išče zastopniška firma.
822 — Casablanca: ponuja se zastopnik za pomorski in španski Maroko, ev. tudi za ostalo Afriko za steklenino, suhe češplje, suhomesnato blago in za industrijske izdelke razen tekstilnih.
323 — Montevideo: ponuja se zastopnik za oljčno olje, lipovo cvetje in druge izvozne predmete.
324 — Basel: volna.
325 — Sousse (Tunis): suha perutnina in steklo za svetilke.
326 — Nicosia-Ciper: ponuja se zastopnik za bombažno blago, u-metno svilo in steklenino.
327 — Marseille: lipovo cvetje.
328 — New York City: neka tvrdka hoče zastopati jugoslovan-
A. Šarabon
LJUBLJANA
Ovoz kolonljalne robe Veletrgovin^špeco^
Hlini ta d I S a v e
Glavna zaloga rudnin* skih voda
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA
Telefon št. 26-66 Ustanovljeno leta 1886
*	barva,	plesira	in
Ze r 24 urah
itd. Skrobi in svetlobna srajce, ovrat aike in manšete. Pere. suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbiirgova ni. 3 Telefon št. 22 72.
ske tvornice, ki izdelujejo razne predmete.
329 — Hamburg: sadne, perutninske in mesne konserve.
330 — Casablanca: ponuja se zastopnik za steklenino, aluminij, klej iz kosti v ploščah, zrnih in prahu.
330 — Hamburg: vrvi iz konoplje in jute.
331: — Liverpool: zemlja za beljenje, mlečni prašek, mesne in
perutninske konserve.
332 — London: čebula v prahu, paradižniki v dozah po 5 kg.
334 — Stuttgart: odpadki iz predilnic bombaža, sortirani odpadki trikotaže, bombaževine iz konfekcijskih tovarn ter perila, lan in njegovi odpadki, konoplja in odpadki.
335 — Motreal: našim industrijskim podjetjem se ponuja zastopnik za tamkajšni trg.
336 — Rotterdam: jabolka in češplje.
337 — Praga: cunje vseh vrst, odpadki jute iz tkalnic preprog, odpadki iz predilnic ter tovarn za trikotažo.
338 — Elst (Holandska): jabolka in češplje.
339 — Overochia (Holandska) ^ jabolka in češplje.
340 — Casablanca: fižol.
341 — Ada (donavska banovina): zastopnik, ki odide v Palestino, kjer je živel že pet let, išče zvezo z našimi izvozniki, ki se zanimajo za palestinski ali za egipt-ski trg.
342 — Bossum (Holandska): rude, kemični proizvodi (tvrdka dopisuje v francoskem jeziku).
343 — Capetown (Južno-afriška unija): nasoljene sardine v sodih (firma dopisuje v angleščini).
344 — Dar es Salaam (Tagan-jika): rezan bukov, hrastov, javorov in jelov les, parketi, furnirji, vezane plošče, železniški pragi, telegrafski drogi (angleška kore spondenca).
345 — Durban (Južno-afriška unija): nasoljene sardine v sodih (angleška korespondenca).
346 — East London (Južno-afri-ška unija): parketi.
347 — Zanzibar: jelov les, ve zane plošče in parketi.
348 — Capetown: nasoljene sardine v sodih.
349 — Port Elisabeth (Južno afriška unija): parketi.
Doma in po svetu
Nj. Vel. kralj Peter II. je prišel iz Dalmacije na Bled. Potoval je skozi Zagreb. Tako v Splitu ko tudi v Zagrebu, zlasti pa še na Bledu, je prebivalstvo mladega kralja navdušeno pozdravljalo, želimo našemu kralju, da bi mu poteklo bivanje v Sloveniji čim prijetneje.
Kraljevič Tomislav je bil v Londonu operiran. Operacija se je posrečila.
Kongres Kristusa Kralja se začne v torek v Ljubljani. Papež je določil kot svojega legata poljskega kardinala Hlonda, vlado pa bodo zastopali ministri: doktor Ružič, dr. Krek, Snoj in Maštrovič. Kakor kažejo vsa poročila, bo udeležba zelo velika in tudi mnogo tujcev je prijavljenih. Glavna kongresna dneva bosta sobota in nedelja. Višek verskih manifestacij pa veliki sprevod v nedeljo ter nato zaključni blagoslov na stadionu.
»Nova riječ« piše o sporazumu ter podaja celoten historiat o poteku pogajanja za sporazum. Navaja tudi »Slovenca«, ki je pred kratkim pisal, da je sporazum tik pred uresničenjem. »Nova riječ« piše, da mora nasprotno konstati-rati, da je predsednik vlade Cvetkovič v Vrnjački banji, dr. Maček pa v Kupincu. Kolikor je »Nova riječ« informirana, urejajo sedaj ves material za sporazum strokovnjaki in šele potem, ko bodo ti dovršili svoje delo, bo padla odločitev.
Ministrski svet je odobril predlog prosvetnega ministra, da se najame pri Drž. hip. banki posojilo v višini 175 milijonov din za potrebe vseh treh univerz ter za druge prosvetne namene, zlasti tudi za dovršitev neverjetno drage palače državne tiskarne v Beogradu. Od teh 175 milijonov je določenih za zagrebško univerzo celih 30'8 milijona din in zagrebški listi so zaradi tega zelo nezadovoljni. Koliko pa je določenih za ljubljansko univerzo?
Glasilo slavonskih Nemcev »Sla-vonischer Volksbote« v Osijeku jadikuje, da je dosedaj v savski banovini dovoljenih 67 nemških oddelkov na ljudskih šolah da pa je na razpolago samo 7 učiteljev, ki popolnoma obvladajo nemščino. Pomanjkanje nemških učiteljev da se občuti v vsej državi in učiteljišča ne morejo dati toliko novih, učiteljev, kakor bi bilo potrebno. Ali morda to pomanjkanje učiteljev ne dokazuje, da se je dovolilo preveč nemških oddelkov?
Poštni minister Altiparmakovič e izjavil, da bo poštno ministrstvo porabilo za Južno Srbijo 150 mili-;onov din. Med drugim bo s tem denarjem postavljena radijska postaja v Skoplju in več poštnih poslopij. Mnenja smo, da bi bilo mnogo bolj nujno, da dobe vsa poštna ravnateljstva zadostno število poštnega osebja, da se že enkrat neha poštna mizerija, ki je najhujša baš v krajin, ki dajejo postni upravi največ dohodkov. To velja zlasti za Slovenijo, nato pa za Hrvatsko.
Kraljev meč si je že petič priborila vrsta Ljubljanskega Sokola.
Predsednik francoske vlade je sprejel jugoslovanskega poslanika dr. Puriča, ki je nato imel daljšo konferenco z romunskim poslanikom dr. Tatareskom.
Za predsednika Jugoslovanske akademije v Zagrebu je bil izvoljen dr. Bazala. Njegovo izvolitev so sedaj kraljevski namestniki potrdili.
Sklenjena je bila kolektivna pogodba med lastniki ladij in strokovno zvezo mornarjev. Pogajanja so se začela 13. t. m. Po novi pogodbi se mornarjem zvišajo plače za 5 do 10%.
V Slavonskem Brodu so bile izvršene prve domače lokomotive, ki so se na poskusni vožnji zelo dobro obnesle.
Z novo uredbo se je zvišal kontingent sladkorja, ki se more uvoziti v našo državo carine prosto od 600 na 1200 vagonov.
Nemško - jugoslovansko filmsko podjetje pod imenom »Tesla film« je bilo ustanovljeno v Beogradu. Pri podjetju je udeležena cela vrsta nemških filmskih družb. Osnovni kapital novega podjetja je bil prvotno določen na 1 milijon dinarjev, ker pa je bila ta glavnica takoj podpisana, je bila kasneje zvišana na 2 milijona dinarjev.
Zagreb potroši na dan okoli pol milijona hektolitrov vode ali 227 litrov na prebivalca. Toliko potroši vode tudi Beograd, razlika pa je v tem, da je s pol milijona hektolitrov kapaciteta beograjskega vodovoda izčrpana, dočim v Zagrebu ni. Zato trpi tudi sedaj Beograd zaradi pomanjkanja vode.
Zaradi vročine in velikega pomanjkanja vode je umrlo v Beo gradu več ljudi.
I Zadnja povodenj v Karlovcu je
Tako dober tek vzboja
naravna Rogaška slatina, da
so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301etni vo ni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevelik tek.
napravila škode za 22 milijonov dinarjev.
Romunski kralj Karol se je odpeljal na svoji jahti skozi Dardanele ter bo obiskal Grčijo in Turčijo.
Predsednik bolgarskega sobranja Mušanov je imel daljšo konferenco z britanskim finančnim strokovnjakom Fredericom Leith-Rossom.
Za izvedbo agrarne reforme v Siciliji je določil Mussolini 5 milijard lir, ki se bodo izplačale v 18 mesecih.
Turčija ima v normalnih časih 180.000 mož redne vojske. Danes ima pod orožjem 300.000 mož. V dveh dneh more to armado zvišati na 600.000 mož, če pa izvede splošno mobilizacijo, bi mogla postaviti 2 milijona mož. Opreme pa ima za samo 1 milijon vojakov.
Parlament v Washingtonu je z 243 glasovi proti 133 sprejel zakonski načrt, s katerim se prepoveduje državnim uradnikom udeležba v volivni borbi. Tudi v vodstvu političnih strank ne smejo biti državni uradniki.
Iz Gdanska poročajo, da so prišle v mesto nove nemške čete ter da so začeli v mestu kopati rove proti tankom v smeri proti Poljski.
Iz češko-Moravske se demantira vest nekega angleškega lista, da bodo Čehom zaplenjeni njih radijski aparati.
Angleški general Bart, ki je bil v svetovni vojni šef britanske vojne misije na Latiškem, je prišel v Rigo na povabilo latiške vlade.
V Rusiji so začeli izvajati Stalinov načrt za povečanje ruske vojne mornarice. V kratkem bodo začeli delati 72 podmornic in 2 veliki oklopnici po 35.000 ton.
Veliki italijanski mornariški manevri bodo letos od 23. do 30. julija srednjem delu Sredozemskega morja.
Sovjetska vlada namerava baje ukiniti vse tuje koncesije na Sa-halinu.
Drugi polet angleških bombnikov čez Francijo se je izvršil brez najmanjšega incidenta.
»Službeni list«
kr. banske uprave za dravsko banovino z dne 22. julija objavlja: Ukaz o otvoritvi poslaništva kralj. Jugoslavije v Rigi — Uredbo z zakonsko močjo o pomožnih letališčih — Pravilnik o pobiranju doplačila za naravne in umetne rudninske vode — Avtentični tolmačenji posameznih določb o likvidaciji kmetskih dolgov — Telefonski promet s Češko - moravskim protektoratom.
Radio Ljubljana
Torek 25. julija. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi
— 13.20: Radijski orkester — 14.00: Napovedi —	19.00:	Poročila	—
19.30: Deset minut zabave — 19.40: Nac. ura — 20.00: Plošče — 20.10: Karitativno in socialno delo med narodom (prof. E. Bojc) — 20.30: Korošci pojo (plošče) — 21.00: Prenos iz Milana: Umberto Giordano: Siberia, opera; vmes napovedi in poročila.
Sreda 26. julija. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi
— 13.20:	Šramel	»škrjanček« —
14.00: Napovedi — 18.30: Mladinska ura — 18.45: A. Dvorak: Ru-salka, fantazija po operi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Rezervirano — 19.40: Nac. ura — 20.00:
SaintSaens: Ples okostnjakov (plošče) — 20.10: Pred četrt stoletja se je začela svetovna vojna (Lirii Kočevar) - 20.30: Klavirski kon-ogrfc (prof T»ipovžsk)	21.15. R3.**
diiski orkester — 22.00: Napovedi, noro čila — 22.1,5: Radijskiork^
3 hiše z lepim posestvom — zelo ugoden prostor za trgovino in gostilno pri kolodvoru v Višnji gori — proda Kmetska posojilnica v Ljubljani.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.