O avtorju Matej Ogrin, rojen leta 1975, je leta 2002 diplomiral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Podiplomski študij je končal leta 2007 z doktorsko disertacijo Proučevanje prometnega onesnaževanja ozračja z metodo difuzivnih vzorčevalnikov. Zaposlen je na Odd- elku za geografijo kot asistent s področja fizične geografije, pokrajinske ekologije in geografije prometa. Znanja in prakse okoljevarstvenih vsebin je dopolnjeval z delom v mednarodni Prometno onesnaževanje organizaciji CIPRA, ki se ukvarja z varstvom in trajnostnim razvojem alpskega sveta ter z okoljskim osveščanjem in trajnostno prometno politiko. ozračja z dušikovim dioksidom v Ljubljani Poudarki iz recenzije Dr. Matej Ogrin je znotraj geografskega koncepta in kon- teksta prikazal hierarhično strukturiran metodološki pris- top za sistematično znanstveno in strokovno spoznavanje stopnje odvisnosti in časovnega ter prostorskega poteka koncentracij dušikovega dioksida, ki ga povzročajo prometni tokovi. Knjiga prinaša nova spoznanja o tistih prostorskih razmerjih, ki so pomembna za členitev in kategorizacijo prostora ob cestah z vidika prometnih emisij, in so zato ena temeljnih strokovnih izhodišč za oblikovanje kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje stanja na področju pro- metnega onesnaževanja ozračja. dr. Andrej Černe Matej Ogrin GeograFF Monografije iz serije GeograFF predstavljajo izvirne raziskovalne dosežke in rezultate znanstvenega ter strokovnega dela sodelavcev GeograFF Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 1 Namenjene so strokovni javnosti, študentom, učiteljem geografije in vsem, ki jih zanimajo poglobljene razlage aktualnih prostorskih 1 procesov, problemov in izzivov. GeograFF UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN Prometno onesna@evanje ozra^ja z du[ikovim dioksidom v ljubljani Matej Ogrin Ljubljana, 2018 Urednika zbirke: Metka [pes in Darko Ogrin Recenzent: Andrej ^erne Kartograf: Jaka Ortar Fotografa: Matej Ogrin, Jaka Ortar Prevajalka: Katja Vrta~nik Garbas Lektorica: Milena Sev{ek Poto~nik Published by/Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts), zanjo Roman Kuhar, dean of the Faculty of Arts/ dekan Filozofske fakultete Issued by/Izdal: Department of Geography/Oddelek za geografijo Design and layout/Oblikovanje in prelom: Tiskarna Oman First edition/Digital edition; Prva izdaja/e-izdaja Publication is free of charge. /Publikacija je brezplačna. Publication is available on/Publikacija je dostopna na: https://e-knjige.ff.uni-lj.si DOI: 10.4312/9789610600497 © University of Ljubljana, Faculty of Arts, 2018/Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2018 All rights reserved./Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna objava, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=294003968 ISBN 978-961-06-0048-0 (epub) ISBN 978-961-06-0049-7 (pdf) UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN KAZALO VSEBINE 1 UVOD 1 UVOD 37 2 CESTNI PROMET V LJUBLJANI 2 49 3 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA V LJUBLJANI 3 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA 8 15 3.1 @VEPLOV DIOKSID 9 16 3.2 TRDI DELCI 3.2 TRDI DELCI 9 17 3.3 OZON PRI TLEH − O3 (TROPOSFERSKI OZON) 3.3 OZON PRI TLEH – O3 (TROPOSFERSKI OZON) 12 20 3.3.1 Koncentracije ozona 3.3. Koncentracije ozona 2 2 3.4 BENZEN 16 26 3.5 DU[IKOVI OKSIDI (NOx) 18 28 4 MERITVE KONCENTRACIJ DU[IKOVEGA DIOKSIDA Z METODO 4 MERITVE KONCENTRACIJ DU[IKOVEGA DIOKSIDA Z METODO DIFUZIVNIH VZOR^EVALNIKOV DIFUZIVNIH VZOR^EVALNIKOV 19 31 4.1 METODOLOGIJA PROU^EVANJA PROMETNEGA ONESNA@EVANJA 4.1 METODOLOGIJA PROU^EVANJA PROMETNEGA ONESNA@EVANJA OZRA^JA Z DIFUZIVNIMI VZOR^EVALNIKI OZRA^JA Z DIFUZIVNIMI VZOR^EVALNIKI 19 31 4.2 IDENTIFIKACIJA IN DOLO^ANJE NAPAK MERITEV 4.2 IDENTIFIKACIJA IN DOLO^ANJE NAPAK MERITEV 21 33 5 METEOROLO[KE RAZMERE V LJUBLJANI V ^ASU MERITEV 5 METEOROLO[KE RAZMERE V LJUBLJANI V ^ASU MERITEV 24 37 5.1 VREME MED POLETNO KAMPANJO 5.1 VREME MED POLETNO KAMPANJO (od 25. avgusta do 14. septembra 2005) (od 25. avgusta do 14. septembra 2005) 24 37 5.2 VREME MED ZIMSKO KAMPANJO 5.2 VREME MED ZIMSKO KAMPANJO (od 24. januarja do 7. februarja 2006) (od 24. januarja do 7. februarja 2006) 29 41 6 ONESNA@ENOST ZRAKA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI V 6 ONESNA@ENOST ZRAKA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI V OBODOBJU AVGUST 2005 – FEBRUAR 2006 OBDOBJU AVGUST 2005 – FEBRUAR 2006 32 45 6.1 DELITEV MERILNIH MEST GLEDE NA LASTNOSTI PROSTORA 6.1 DELITEV MERILNIH MEST GLEDE NA LASTNOSTI PROSTORA 33 46 6.1.1 Cestni koridor 6.. Cestni koridor 33 47 6.1.2 Obcestni prostor zunaj cestnih koridorjev 6..2 Obcestni prostor zunaj cestnih koridorjev 34 48 6.1.3 Urbano ozadje 6..3 Urbano ozadje 35 49 6.2 MEJNE VREDNOSTI ZA DU[IKOV DIOKSID 6.2 MEJNE VREDNOSTI ZA DU[IKOV DIOKSID 36 51 6.3 KONCENTRACIJE DU[IKOVEGA DIOKSIDA 6.3 KONCENTRACIJE DU[IKOVEGA DIOKSIDA V V ^ASU MERILNIH KAMPANJ ^ASU MERILNIH KAMPANJ 37 53 6.3. Koncentracije du{ikovega dioksida v cestnem koridorju 6.3. Koncentracije du{ikovega dioksida v cestnem koridorju 37 53 6.3.2 Koncentracije du{ikovega dioksida ob cestah brez strnjene pozidave v 6.3.2 Koncentracije du{ikovega dioksida ob cestah brez strnjene pozidave v neposredni okolici (merilna mesta ob cestah zunaj cestnega koridorja) neposredni okolici (merilna mesta ob cestah zunaj cestnega koridorja) 4 56 6.3.3 Koncentracije du{ikovega dioksida v urbanem ozadju 6.3.3 Koncentracije du{ikovega dioksida v urbanem ozadju 43 59 6.4 PRE^NI PROFILI KONCENTRACIJ DU[IKOVEGA DIOKSIDA 6.4 PRE^NI PROFILI KONCENTRACIJ DU[IKOVEGA DIOKSIDA 46 61 6.4. Koncentracije du{ikovega dioksida na profilu Gri~ 6.4. Koncentracije du{ikovega dioksida na profilu Gri~ 46 62 6.4.2 Koncentracije du{ikovega dioksida na profilu [martno 6.4.2 Koncentracije du{ikovega dioksida na profilu [martno 47 63 6.4.3 Koncentracije du{ikovega dioksida na profilu Kranj 6.4.3 Koncentracije du{ikovega dioksida na profilu Kranj 49 64 6.4.4 Koncentracije du{ikovega dioksida na profilu Blagovica 6.4.4 Koncentracije du{ikovega dioksida na profilu Blagovica 50 65 6.4.5 Koncentracije du{ikovega dioksida na profilu Podmilj 6.4.5 Koncentracije du{ikovega dioksida na profilu Podmilj 5 66 6.4.6 Koncentracije du{ikovega dioksida na 6.4.6 Koncentracije du{ikovega dioksida na profilu Cankarjeva – ^opova 67 mestnem profilu Cankarjeva – ^opova 6.5 UGOTOVITVE O PRE^NIH PROFILIH KONCENTRACIJ 52 6.5 UGOTOVITVE O PRE^NIH PROFILIH KONCENTRACIJ DU[IKOVEGA DIOKSIDA 71 7 DU[IKOVEGA DIOKSIDA 55 SKLEPNE MISLI O ONESNA@ENOSTI ZRAKA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM, 7 SKLEPNE MISLI O ONESNA@ENOSTI ZRAKA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM, OZONOM IN BENZENOM V LJUBLJANI IN PREDLOGI ZA IZBOLJ[ANJE OZONOM IN BENZENOM V LJUBLJANI IN PREDLOGI ZA IZBOLJ[ANJE STANJA 73 STANJA 7.1 KATEGORIZACIJA PROSTORA OB CESTAH GLEDE NA KAKOVOST 56 7.1 KATEGORIZACIJA PROSTORA OB CESTAH GLEDE NA KAKOVOST ZRAKA ZRAKA KOT POSLEDICA PROMETNIH EMISIJ 77 8 KOT POSLEDICA PROMETNIH EMISIJ VIRI IN LITERATURA 59 80 8 VIRI IN LITERATURA 9 SEZNAM PREGLEDNIC 61 82 9 SEZNAM PREGLEDNIC 10 SEZNAM SLIK 63 84 10 SEZNAM SLIK 11 STVARNO KAZALO 65 87 STVARNO KAZALO 67 5 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI 6 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN 1 UVOD Cestni promet v mestih je obseèn in vse bolj zapleten sistem, ki zahteva ustrezno na~rtovanje, upravljanje in nenehen razvoj. Mesto s svojimi mesto-tvornimi in mesto- slùnimi funkcijami v sistemu ureditve regije oziroma dràve predstavlja gravitacijsko jedro, ki dnevno pritegne prebivalstvo iz {ir{e okolice. Zlasti to velja za prestolnice in druga ve~ja mesta. Z zgo{~evanjem in neprestanim nara{~anjem cestnega prometa v ve~ini evropskih mest so se za~ele pojavljati tudi teàve, povezane z zastoji. Poleg zmanj{ane preto~nosti cest, kar povzro~a ekonomsko {kodo, je nara{~anje prometnih obremenitev mo~no povezano z nara{~anjem cestnega onesnaèvanja ozra~ja. Ker so mesta obmo~ja koncentracije prebivalstva, so tudi obmo~ja, kjer gostota cestnega prometa in spremljajo~e infrastrukture mo~no naraste, pove~ajo pa se tudi okoljski pritiski. V ve~ini evropskih mest se danes sre~ujejo s teàvami zaradi preobremenjenosti cest in vsaj lokalno tudi s pove~animi koncentracijami onesnaìl, ki jih povzro~a promet. Tudi Ljubljana se sre~uje s podobnimi teàvami, saj prometne obremenitve nara{~ajo è ve~ kot 5 let, avto pa je v tem ~asu postal prevladujo~e prevozno sredstvo. Delo predstavlja problematiko prometnega obremenjevanja ozra~ja v Ljubljani. Ve~inoma se ukvarja s koncentracijami du{ikovega dioksida, deloma pa se posve~a tudi drugim onesnaìlom, na primer delcem, ozonu in benzenu. Kakovost zraka je v mestih vse bolj odvisna tudi od prometne politike, pri ~emer ne smemo pozabiti geografske lege mesta. Ljubljana leì v neprevetreni kotlini, s pogostim temperaturnim obratom in pojavom mestnega toplotnega otoka, kar je zelo pomembno pri obravnavanju okoljskih pritiskov, ume{~anju in dimenzioniranju virov ter ocenjevanju samo~istilnih sposobnosti ozra~ja. V preteklosti so se tako v Ljubljani, kot tudi marsikje drugje v kotlinah in dolinah Slovenije, soo~ali z veliko onesnaènostjo zraka zaradi uporabe trdih goriv z visoko vsebnostjòvepla, npr. v individualnih kuri{~ih ter v termoelektrarnah, toplarnah in tudi èlezarnah. Problem so strokovnjaki v sodelovanju s politiko u~inkovito re{ili z menjavo energentov, povezavo gospodinjstev na skupno ogrevanje ter dvigovanjem dimnikov ve~jih virov nad vi{ino najpogostej{ega temperaturnega obrata. Dve desetletji pozneje smo pred podobnim izzivom, le da je tokrat vir precej bolj razpr{en, tudi mobilen. Promet je glavni onesnaèvalec ozra~ja ne le v lokalnem ali regionalnem, temve~ tudi v globalnem merilu, saj predstavlja okoli 30 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. Vse bolj postaja jasno, da bo treba prometno onesnaèvanje ozra~ja re{iti zelo kmalu, pa ~eprav do danes prav veliko zgodb o uspehu {e ne poznamo. Napredek tehnike sicer omogo~a vse manj{e emisijske faktorje novih vozil, a neprestana rast cestnega prometa skupnih prometnih emisij ne manj{a, njihov relativni delè pa celo pove~uje. V publikaciji je izpostavljen le del prometnega onesnaèvanja, saj se posveti predvsem du{ikovemu dioksidu, v manj{i meri pa tudi ozonu in benzenu. Pozornost namenja prostorskemu vidiku onesnaèvanja, kar se kaè v izboru in velikem {tevilu merilnih mest, ki so bila podlaga za podatke o onesnaènosti zraka. Upo{tevana je tudi velika pestrost mestnega prostora, kjer so razli~ne gostote prometa in razli~na gostota 7 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI stavb, ki lahko pomembno vplivajo na samo~istilne sposobnosti zraka v mestnih predelih. Ta pristop je v Ljubljani nov, zato so rezultati {e toliko bolj zanimivi. Meritve in ugotovitve so rezultat sodelovanja Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani in Agencije Republike Slovenije za okolje, ki sta za Mestno ob~ino Ljubljana opravila to {tudijo. Poleg tega pa so predstavljene {e ugotovitve, do katerih je pri{el avtor v svojem petletnem raziskovanju. Predstavljen je tudi seznam mogo~ih re{itev, ki bi prepre~ile oziroma zmanj{ale nadaljnje onesnaèvanje in izbolj{ale kakovost zraka tam, kjer koncentracije è presegajo mejne vrednosti oziroma so jim zelo blizu. 8 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN 2 CESTNI PROMET V LJUBLJANI Ljubljana je najve~je slovensko mesto, hkrati pa tudi finan~no, administrativno, gospodarsko, prometno in demografsko sredi{~e Slovenije. To pomeni, da se {tevilni tokovi v Ljubljani prepletajo in zdruùjejo, prav tako pa tam tudi nastajajo. [tevilo prebivalstva se v Ljubljani v zadnjih letih sicer nekoliko zmanj{uje, vendar le zato, ker se ljudje selijo na obrobje mesta, pogosto è zunaj obmo~ja mestne ob~ine Ljubljana (MOL). Kljub temu vsi navedeni dejavniki mo~no zaznamujejo promet mesta. ^e k temu dodamo {e neustrezen javni mestni potni{ki in zelo slab medkrajevni javni promet, je razumljivo, da je osebni avtomobil izrazito prevladujo~e prevozno sredstvo. V Ljubljani, ki je najve~je zaposlitveno sredi{~e v dràvi, je ve~ kot 70 000 delovnih mest, temu pa dodajmo {e 47 000 {tudentov, od katerih jih 79 odstotkov prihaja iz drugih ob~in (Bajt, 2006). [tevilo avtomobilov v Ljubljani nara{~a skozi vse povojno obdobje. Od leta 996, ko je bila ustanovljena mestna ob~ina, je {tevilo motornih vozil naraslo s 35 567 na 57 28 leta 2004 (Statisti~ni letopis Ljubljane, 2005). Ob zadnjem popisu leta 2002 je ìvelo v MOL 265 88 prebivalcev, registriranih pa je bilo 54 838 motornih vozil, od tega 27 969 osebnih vozil (Statisti~ni letopis Ljubljane, 2005). To pomeni 48 vozil na 000 prebivalcev oziroma 2, prebivalca na osebno vozilo. Kljub rahlemu upadu prebivalstva je za Ljubljano zna~ilen porast {tevila dnevno prevoènih kilometrov, nara{~a tudi lastni{tvo avtomobilov, ve~ja pa je tudi dnevna migracija (Plut, 2007). V MOL se okoli 65 odstotkov vseh potovanj opravi z avtomobilom, med regijo in mestom pa ta odstotek naraste na okoli 90 odstotkov. Znotraj MOL je slika dnevnih potovanj nekoliko druga~na, saj je okoli 55 odstotkov dnevnih potovanj opravljenih z avtomobilom, na drugem mestu je pe{a~enje (9 odstotkov), nato uporaba javnega potni{kega prometa (4 odstotkov), 0 odstotkov Ljubljan~anov pa za notranje migracije uporablja kolo (Bajt, 2006). Znotraj MOL vsak dan poteka priblìno ,2 milijona potovanj, od tega jih 70 odstotkov opravijo Ljubljan~ani, 30 odstotkov pa drugi. V Ljubljano naj bi po razli~nih ocenah dnevno potovalo od 90 000 do 20 000 ljudi, od tega priblìno dve tretjini z avtom (Strategija trajnostnega razvoja …, 200; Lej ga, tramvaj …, 2002; Pichler Milanovi}, 2005 − povzeto po Dekleva, 2000). Infrastruktura za mirujo~i promet ne more sprejeti vseh vozil, saj je evidentiranih le 3 26 javnih in zasebnih parkiri{~. Sem spadajo parkirna mesta na cesti, parkirna mesta Slovenskih èleznic, parkiri{~a, ki jih upravlja Javno podjetje Parkiri{~a, parkiri{~a v parkirno-garànih hi{ah in zasebne garaè ter parkirna mesta (Moìna, 2005). ^e upo{tevamo {e parkirna mesta pred stanovanjskimi soseskami, je bilo konec devetdesetih let vsega skupaj v MOL 28 000 parkirnih mest (Prostorski plan MOL − Zasnove …, 2000). Ve~ina dnevnih migrantov, ki pridejo v mesto z avtomobilom, torej parkira na neurejenih parkiri{~ih, veliko jih parkira tudi nezakonito. Mestni potni{ki promet (LPP) deluje na 2 progah in je v zadnjih letih doìvel nekaj sprememb, za~el se je prilagajati potrebam me{~anov, kar je po dolgih letih prvi pozitivni premik na podro~ju javnega prometa v Ljubljani. Dostopnost postajali{~ LPP je è desetletja ugodna. ^e upo{tevamo razdaljo 500 m od postajali{~a, ìvi 94 odstotkov prebivalstva znotraj te 9 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI razdalje, nekaj pa je {e nepokritih obmo~ij, kot npr. Kozarje, Glince in Zgornji Ka{elj (Bajt, 2006). Glavna teàva LPP je zelo majhna potovalna hitrost avtobusov, ki je le 7 km/h in je tudi v konicah za 0 km/h nìja od hitrosti osebnih vozil (Bajt, 2006). Pozitivna sprememba leta 2008 je poskusna {iritev mreè LPP do Brezovice, vendar je smiselna le, ~e bo tudi ostala. V letu 2008 so cene parkiranja v MOL od 0,6 do en evro na uro, odvisno od lege parkirnega mesta glede na sredi{~e mesta, medtem ko je cenik vònje z LPP s pla~ilom ètona 0,8 evra na vònjo. Cenovno razmerje med avtomobilskim obiskom mesta in obiskom z LPP je {e vedno v prid avtomobila, kar ovira krepitev LPP v Ljubljani. [tevilo potnikov, ki jih prepeljejo mestni avtobusi, upada è dve desetletji, v zadnjih letih pa se padec po~asi umirja. Leta 986 se je z mestnim avtobusom v Ljubljani prepeljalo okoli 50 milijonov potnikov, leta 996 le {e okoli 0 milijonov (Prispevek …, 997), leta 2004 okoli 93 milijonov (Bajt 2006), 2005 pa le {e okoli 90 milijonov (Ljubljana, glavno mesto, 2006). Za ljubljansko urbano regijo, ki zdruùje ve~ ob~in okoli MOL, lahko re~emo, da tudi èlezni{ki potni{ki promet {e zdale~ ne zadovoljuje vseh potreb. @elezni{ki promet je razvit v smeri proti Kamniku, Litiji, Grosupljem, Logatcu in Kranju. Izrazito razpr{ena poselitev, ki se razra{~a z novej{imi gradnjami stanovanjskih sosesk in nakupovalnih sredi{~ na robu Ljubljane, pa {e krepi uporabo osebnega avtomobila. Zato so prometni zastoji v Ljubljani precej pogosti, temu primerno pa je tudi prometno obremenjevanje. Na obrobju mesta poteka tudi mestna obvoznica, tako imenovani »mestni obro~«, ki je tudi kriì{~e slovenskega avtocestnega krià. Tam se zdruìjo prometni tokovi petega evropskega prometnega koridorja, ki ~ez Slovenijo poteka od severovzhoda proti jugozahodu (in obratno) in dela desetega evropskega prometnega koridorja, ki skozi Karavan{ki predor poteka proti jugovzhodu v smeri Zagreba in naprej na Balkan. Tako se v Ljubljani soo~amo z lokalnimi, regionalnimi in evropskimi prometnimi tokovi, ki tedaj, ko konice sou~inkujejo, privedejo do zastojev in velike prometne gne~e. Zastoje je od druge polovice leta 2008 verjetno za nekaj let zmanj{al [entvi{ki predor. Na cesti pride do zastoja, ko je doseèna kriti~na gostota prometa za to cesto. Takrat se hitrost prometa hitro zmanj{a in cesta postane manj preto~na. Vendar se onesnaèvanje ozra~ja ne zmanj{a sorazmerno z manj{o preto~nostjo prometa, saj promet na cesti ves ~as poteka in motorji ves ~as delujejo. Tako na mestnih cestah in ulicah, kjer so prometne obremenitve sicer precej manj{e, ne prihaja do sorazmerno manj{ih izpustov, saj ceste velik del ~asa zasedajo vozila, ki vozijo po~asi ali pa stojijo pred semaforji. Dodaten dejavnik, ki pove~a izpuste v mestih, je na~in vònje, saj mestna vònja pomeni veliko zaviranj in pospe{evanj. Obraba pnevmatik in zavor ter obraba cesti{~a so pomemben vir lebde~ih delcev v zraku, pove~ana poraba goriva ob pospe{evanju pa pove~a izpuste du{ikovih oksidov in ogljikovodikov. Res pa je, da pri nizkih obratih motorji porabijo manj goriva in da prihaja do druga~ne sestave izpu{nih plinov. Pri stoje~ih ali po~asi voze~ih motorjih je na primer v izpuhih precej ve~ ogljikovega monoksida, pri hitri vònji pa ve~ du{ikovih oksidov. Pomembna je tudi sestava prometa oziroma sestava voznega parka. Za mestni promet velja, da je v izraziti prevladi promet z osebnimi vozili. V preglednicah in 2 so obremenitve na nekaterih mestnih cestah v ~asu zimskih meritev. 0 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN Preglednica 1: Promet na nekaterih ve~jih cestah v Ljubljani. Odsek PLDP Leto podatka Celov{ka cesta (center Mercator) 58972 2004 Celov{ka cesta (podvoz) 4843 2004 Dunajska cesta (podvoz) 4275 . 6. 2004−. 6. 2005* Trà{ka cesta (Vi~) 32627 2004 Tivolska cesta (Toba~na tovarna) 3555 2004 [martinska cesta (Emona) 2925 2004 Drenikova cesta (podvoz) 26837 2004 [martinska cesta (Zmaj) 26720 2004 Zalo{ka cesta (Toplarna) 2630 2004 Dunajska cesta (Stoìce) 2202 2004 Poljanska cesta (Ro{ka) 265 2004 Kajuhova cesta (jug) 9789 2004 Nem{ka cesta 8882 2004 Slovenska cesta ([umi) 8052 2004 Barjanska cesta 7797 2004 Litijska cesta (Fuìne) 4876 2003 Hladnikova cesta (Livada) 3485 . 6. 2004−. 6. 2005* Ve~na pot (Brdo) 649 2004 Tacenska cesta (Sava) 385 2004 Zalo{ka cesta (silos) 070 25. 5. 2003−30. 3. 2004* Erjav~eva cesta (podvoz) 9729 . 6. 2004−. 6. 2005* Cesta v Mestni log 9057 . 6. 2004−. 6. 2005* Dolenjska cesta (Galjevica) 886 2003 Poljanska cesta (zahod) 8628 27. 8. 2003−30. 3. 2004* Iànska cesta 7629 . 6. 2004−. 6. 2005* Ciril-Metodov trg 4366 2004 Vir: MOL. Prometne obremenitve so zelo visoke le na odsekih vpadnic (Celov{ka cesta, Dunajska cesta, Trà{ka cesta, [martinska cesta in Zalo{ka) ter na povezovalnih cestah, ki povezujejo vpadnice (Tivolska cesta, Drenikova cesta). Nad 30 000 vozil pomeni è precej velike obremenitve, v to kategorijo pa spada pet od 26 odsekov. Ve~ina odsekov pomembnej{ih cest v Ljubljani pa ima obremenitve od 0 000 do 30 000 vozil na dan. Vendar pa je zelo pomembna tudi hitrost vozil, ki je pri mestni vònji zelo majhna, kar pripomore k manj{i preto~nosti cest in ve~jemu onesnaèvanju mestnega ozra~ja. Tako so obremenitve mestnih cest z nizkimi hitrostmi in podeèlskih cest z ve~jimi hitrostmi neprimerljive. PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI Preglednica 2: Deleòsebnih vozil in vseh vrst tovornjakov ter avtobusov na nekaterih cestah v Ljubljani. Odstotek Odstotek osebnih tovornjakov vseh avtomobilov vrst in avtobusov Drenikova cesta (podvoz) 99 Slovenska cesta (Drama) 94 6 Trà{ka cesta (Dolgi most) 96 4 Zalo{ka cesta (toplarna) 97 3 Celov{ka cesta (podvoz pri Tivoliju) 96 4 [martinska cesta (Emona) 97 3 Dunajska cesta (podvoz pri Gospodarskem razstavi{~u) 96 4 Deleòsebnih avtomobilov je v mestu zelo velik, od 94 do 99 odstotkov, kar za vònjo v mestu ni presenetljivo, saj je vònja tovornih vozil marsikje prepovedana ali omejena. Od ve~jih vozil le avtobusi LPP predstavljajo kategorijo, ki imajo poleg osebnih avtomobilov {e pomemben delè. Njihov delè je nekoliko ve~ji predvsem na Celov{ki, Dunajski in Zalo{ki cesti, ki spadajo med glavne ceste, po katerih poteka tudi javni potni{ki promet. Ljubljana ima zvezdasto strukturo prometnega omrèja, glavne vpadnice pa obdaja mestni avtocestni obro~, notranji mestni obro~ pa v celoti {e ni zgrajen. V to strukturo je zelo dobro vpeta mreà avtobusnih prog in postajali{~, ki prostorsko dobro sluì gosto poseljenemu mestnemu obmo~ju, obmo~ij s slab{im dostopom do postajali{~ je le malo. To so novej{e soseske, za katere nikakor ne moremo re~i, da so sledile merilu dostopnosti z javnim potni{kim prometom (na primer soseska v Mostecu in {tevilne gradnje v ^rni vasi), enako velja za ve~ja nakupovalna sredi{~a (na primer BTC ali nakupovalno sredi{~e Rudnik). Javni promet se tem prostorskim spremembam le v posameznih primerih in zelo po~asi prilagaja s spreminjanjem prog, kar le {e dodatno krepi è tako veliko odvisnost od avtomobila. Zvezdasta struktura, v kateri nekatere vpadnice vodijo prav v mestno sredi{~e, v konicah z okrepljenim tokom vozil proti sredi{~u mesta povzro~a velike prometne zastoje, ki jih Ljubljana doìvlja zelo pogosto. Ker veliko prometa kon~a v mestnem sredi{~u, je to vsakodnevno preplavljeno s plo~evino, mirujo~i promet pa spada med glavne teàve ljubljanskega prometa. Politika parkiranja {e vedno spodbuja parkiranje v mestnem sredi{~u. To kaè nizka cena pla~ljivih parkirnih mest in kar nekaj parkirnih hi{ v sredi{~u. Kot, da to ni dovolj, mestne oblasti razmi{ljajo o novi parkirni hi{i v sredi{~u mesta. Mònost parkiranja v sredi{~u mesta pomeni vònjo v sredi{~e in s tem {e naprej vsakodnevne obremenitve na vpadnicah, ki ob prometnih konicah è zdaj presegajo zmogljivosti teh cest. Ve~ino avtomobilskega prometa, namenjenega v mestno sredi{~e, bi morali ustaviti è na obrobju mesta in potnike preusmeriti na javni promet. Tako bi sprostili preobremenjene ceste in hkrati zmanj{ali prometno obremenjevanje okolja, {tevilne parkirne povr{ine v mestu pa bi lahko dobile drug 2 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN zna~aj. Prometne tokove iz regije v Ljubljano pa je treba ustaviti {e veliko prej in ljudem zagotoviti u~inkovit ter hiter dostop v mesto z javnim prometom. Javni promet v MOL po desetletjih mirovanja uvaja prve spremembe, nujno pa bi moral biti {e bolj prilagodljiv. Tako avtobusi {e vedno nimajo mònosti, da bi sprejemali kolesarje, na avtobusnih postajah pa tudi ni kolesarskih parkiri{~. Frekvenca voènj na nekaterih progah je {e vedno premajhna, cene pa vse manj konkuren~ne. Rumeni pasovi so ob~utno prekratki in vse bolj prazni avtobusi stojijo v gne~i med osebnimi vozili z enim ali dvema potnikoma. @e ve~ let je v na~rtu tudi enotna vozovnica za sredstva javnega prometa v Sloveniji, a do danes {e ni bila uvedena. V {tevilnih naseljih na mestnem obrobju {e vedno ni zagotovljena osnovna infrastruktura za pe{ce in kolesarje, kot sta plo~nik in kolesarski pas na vozi{~u ali celo kolesarska steza. Gradnje plo~nikov in kolesarskih stez so sicer vse pogostej{e, a {e vedno preredke, brez celovitega koncepta, velik problem pa ostaja nepovezanost. Glede na tènjo poseljevanja obrobja mesta lahko pri~akujemo, da bo javni promet v mestu {e naprej izgubljal pomen, ~e ne bo pri{lo do njegove korenite prenove. To pa vodi v nadaljevanje prometnih zastojev in prevlado osebnega avtomobila. Izrazita prevlada avtomobilskega prevoza in mo~na podhranjenost javnega prevoza s sinergijskimi u~inki zgo{~anja prometa v sredi{~u avtocestnega krià, ki poteka prek ljubljanskega obro~a, neizogibno vodita v velike prometne obremenitve okolja, zlasti porabo prostora, hrup in onesnaèvanje ozra~ja. Kakovost zraka zaradi prometnega onesnaèvanja v Ljubljani postaja resen problem, saj je prometno onesnaèvanje v mestih tihi ubijalec. V Evropi prometnemu onesnaèvanju pripisujejo od 40 do30 tiso~ `rtev letno, v Franciji in Avstriji pa zaradi onesnaènega zraka umre dvakrat toliko ljudi kot zaradi prometnih nesre~ (Otorepec, 2008). Vendar pa je prometno onesnaèvanje zapleten proces, zato moramo vsako onesnaìlo obravnavati posebej, na koncu pa {e medsebojne reakcije teh snovi, pri ~emer so pomembne tudi razmere v ozra~ju. 3 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI 4 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN 3 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA V LJUBLJANI Skladno z nara{~ajo~imi prometnimi obremenitvami v Ljubljani nara{~a tudi prometno onesnaèvanje okolja. Ljubljana leì na jugovzhodnem robu Alp, dobro za{~itena pred zahodnimi vetrovi, ki pogosto pihajo v mestih severno in zahodno od Alp. Dodatno k majhni prevetrenosti vpliva lega na jùnem delu Ljubljanske kotline, na nadmorski vi{ini okoli 300 metrov, ki jo na jugu, vzhodu in zahodu zapirajo hribovja z nadmorsko vi{ino od 500 do 00 metrov, na severu pa se orografske ovire vzpnejo prek 2500 metrov. Lega na dnu kotline je povezana tudi s pojavom toplotnega obrata, saj se hladen zrak v no~eh z radiacijskim tipom vremena z okoli{kih pobo~ij steka na dno kotline, od koder ne more iztekati, zato za~ne nastajati jezero hladnega zraka. Jezero hladnega zraka tako pogosto oblikuje zaporno plast hladnej{ega in gostej{ega zraka nad mestom, ki navadno sega do relativne vi{ine okoli 300 metrov, nad njim pa je topel zrak. Zlasti pozimi je to jezero hladnega zraka lahko tako trdovratno, da ostane ve~ dni in prepre~i vstop vetru do dna. Ta pojav slabi prevetrenost v zimskem ~asu, hkrati pa mo~no vpliva na zadrèvanje onesnaìl v plasti hladnega zraka pri tleh in s tem na kakovost zraka v mestu. Prometno onesnaèvanje ozra~ja se za~ne z izpustom (emisijo) izpu{nih plinov v ozra~je. Ti plini so posledica izgorevanja goriv v motorjih vozil. Poleg plinov se v zrak spro{~ajo tudi delci, ki niso nujno povezani z izgorevanjem goriv, pa~ pa tudi z obrabo delov vozil (pnevmatik, zavor ipd.) in dviganjem prahu ter soli s cesti{~. Po izpustih v zrak se te snovi v ozra~ju {irijo in onesnaùjejo zrak na {ir{em obmo~ju. V zraku se zadrìjo razli~no dolgo, od nekaj ur do ve~ tednov. Snovi, ki v zraku ostanejo kratek ~as, so na primer ve~ji delci in neobstojni plini. Ve~ji delci se hitro usedejo na tla, neobstojni plini, kot je na primer du{ikov monoksid, pa hitro reagirajo z drugimi plini v zraku. Druge snovi lahko ostanejo precej dlje, kot na primer ogljikov dioksid ali zelo majhni lebde~i delci (Ogrin, 2007). Na kakovost zraka vplivajo izpusti (emisije) onesnaìl in njihov prenos v prostoru, na kar vplivata molekularna difuzija in predvsem turbulentna (vrtin~na) difuzija, ki je priblìno 0 000-krat mo~nej{a od molekularne (Petkov{ek, Vrhovec, 2000). Tako ima pomembno vlogo tudi prevetrenost obmo~ja in ponekod, npr. v majhnih, zaprtih kotlinah in dolinah, so lahko è majhni izpusti (emisije) dovolj veliki, da so koncentracije (imisije) visoke. V tem je tudi razlika med zimskimi in poletnimi meteorolo{ki stanji v Ljubljani, saj je ozra~je poleti precej bolj prevetreno in preme{ano kot pozimi, zato so koncentracije onesnaìl (razen ozona) pozimi navadno vi{je. Glavni krivec izpustov du{ikovih oksidov v Ljubljani je promet. Leta 2004 so izpusti du{ikovih oksidov zna{ali 5300 ton, od leta 200 pa je opazen rahel upad, vendar je manj{i od pri~akovanega glede na obnavljanje voznega parka v Ljubljani. Razlog je v pove~anju deleà dizelskih motornih vozil (Loose in drugi, 2006). Izpusti trdih delcev so se v Ljubljani po letu 993 zmanj{ali zaradi dograditve elektrofiltrov na dimniku TE- 5 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI TOL. Vendar pa imajo zdaj vse ve~ji pomen in vpliv trdni delci iz prometa. V obdobju 999−2004 je delè prometa pri celotni emisiji delcev narasel s 47 kar na 74 odstotkov, pri~akuje pa se, da se bodo razmere do obveznega uvajanja filtrov za trdne delce v EU {e poslab{ale, kar naj bi se zgodilo leta 200 (Loose in drugi, 2006). Kakovost zraka v Ljubljani spremljata z meritvami Mestna ob~ina Ljubljana v okviru okoljskega merilnega sistema (OMS) in Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). ARSO opravlja meritve v okviru dràvne mreè, ki obsega enajst samodejnih merilnih postaj. V Ljubljani ta slùba stalne meritve opravlja na merilnem mestu za Beìgradom, kjer je tudi sedeÀRSO. Poleg tega ob~asno opravlja meritve z mobilno postajo, ki jo seli na razli~ne lokacije in tam meri kakovost zraka kraj{i ~as. MOL opravlja svoje meritve kakovosti zraka, in sicer v sredi{~u mesta, na lokaciji Figovec, ob enem najbolj obremenjenih mestnih kriì{~. Merilne metode niso enake in tako dobljeni podatki neposredno niso primerljivi. ARSO meri s to~kovnim zajemom zraka, kar pomeni, da meri kakovost zraka v eni to~ki. Merilna postaja MOL pa meri opti~no vzdol` 200- metrske ~rte (Planin{ek, 2006). 3.1 @VEPLOV DIOKSID Kakovost zraka v Ljubljani se v zadnjih desetletjih spreminja tako glede prevladujo~ih onesnaìl kot prevladujo~ih virov. Za obdobje do devetdesetih let 20. stoletja je veljalo, da je v Ljubljani najve~ji problem onesnaèvanje z `veplovim dioksidom, ki je bil posledica uporabe visokòveplenih goriv v individualnih kuri{~ih in toplarnah. Mnogi se {e danes spominjamo neskon~ne sivine mrzlih meglenih dni z vonjem pòveplu, ki smo jim bili pri~a od novembra do februarja. Zaradi lege v kotlini in zgo{~evanja prebivalstva ter {tevilnih gospodarskih dejavnosti se je Ljubljana v sedemdesetih letih 20. stoletja uvr{~ala med mesta z najbolj onesnaènim zrakom v Sloveniji ([pes in drugi, 2000). Konec {estdesetih let so bile povpre~ne koncentracijèveplovega dioksida okoli 250 μg/m3, v osemdesetih okoli 00 μg/m3, v devetdesetih okoli 50 μg/m3, po letu 2000 pa le {e okoli 0 μg/m3 (Plut, 2007). Za obdobje do prve polovice devetdesetih let je tudi zna~ilno, da so koncentracije tega onesnaìla v Ljubljani presegle dopustne vrednosti (Plut, 2007). Danes prisotnost `veplovega dioksida v ozra~ju ne predstavlja ve~ resne grònje kakovosti zraka v Ljubljana in tudi {tevilo meglenih dni se je glede na obdobje pred letom 990 zmanj{alo za priblìno eno tretjino. Prehod na ogrevanje z zemeljskim plinom in kurilnim oljem ter {irjenje sistemov daljinskega ogrevanja sta povzro~ila izrazit upad koncentracij `veplovega dioksida, vse pomembnej{e pa je postajalo prometno onesnaèvanje, ki danes prevladuje. Onesnaèvanje ozra~ja z `veplovim dioksidom so zamenjale teàve z drugimi onesnaìli, predvsem du{ikovimi oksidi, ozonom in vse bolj tudi z delci ter ogljikovodiki. 6 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN 3.2 TRDI DELCI Atmosferski delci oziroma aerosoli so me{anica organskih in anorganskih sestavin. Del delcev prihaja v ozra~je iz virov na povr{ini (primarni delci), medtem ko so drugi posledica razli~nih pretvorb v ozra~ju (sekundarni delci). Delci so lahko naravnega izvora (cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih poàrov, meteorski prah, vulkanski pepel) ali antropogenega izvora (energetski objekti v naj{ir{em pomenu, industrija, promet, poljedelstvo). Delci pomembno vplivajo na zdravje ljudi, na klimo, vidnost itn. Delimo jih tudi na delce PM0 in delce PM2,5. V Uredbi òveplovem dioksidu, du{ikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Uradni list RS, {t. 52) so delci PM0 definirani kot delci v zraku, ki jih prepu{~a filter s 50-odstotno neprepustnostjo za delce z aerodinamskim premerom 0 μm. Delci PM2,5 pa so delci, ki jih prepu{~a filter s 50-odstotno neprepustnostjo za delce z aerodinamskim premerom 2,5 μm. V tej uredbi so postavljene zahteve za monitoring delcev za ugotovitev stanja in uvedbo nujnih ukrepov (Projekt SILAQ, 2008). Podro~je delcev PM0 opredeljuje Uredba òveplovem dioksidu, du{ikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Uradni list RS, {t. 52/2002) in Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, {t. 36/2007). Zakonsko predpisana 24-urna mejna vrednost za delce PM0 je 50 μg/m3, ki je lahko preseèna 35-krat v koledarskem letu. Sprejemljivo preseganje mejnih vrednosti je vsako leto manj{e in ga od leta 2005 ni ve~. V 8. ~lenu Uredbe o ukrepih za ohranjanje in izbolj{anje kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, {t. 52/02) je navedeno: »Na poselitvenem obmo~ju ali drugem obmo~ju, kjer je zrak ~ezmerno onesnaèn, je treba z ukrepi za izbolj{anje kakovosti zraka zagotoviti, da se ravni onesnaènosti snovi iz priloge 3 zniàjo do predpisanih mejnih vrednosti do roka, dolo~enega s predpisi.« Preglednica 3: Mejne vrednosti za delce. Dan Leto 50 (MV)4 40 (MV) 20 (SOP)4 0 (SOP) 30 (ZOP)4 4 (ZOP) 4 Vrednost je lahko preseèna 35-krat v enem letu. Vir: Uredba òveplovem …. UL RS 52/2002. Preglednica 4: Sprejemljivo preseganje za delce. 2000 2001 2002 2003 2004 SP (dan) 25 20 5 0 5 SP (leto) 8 6 5 3 2 Vir: Uredba òveplovem …. UL RS 52/2002. 7 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI Zgornji ocenjevalni prag je zàveplov dioksid, du{ikove okside, delce in svinec predpisana raven onesnaènosti, pod katero se za ocenjevanje onesnaènosti lahko uporabljajo kombinacije meritev ter modelnih izra~unov in drugih metod ocenjevanja (Uradni list RS, {t. 52/2002). Spodnji ocenjevalni prag je zàveplov dioksid, du{ikove okside, delce in svinec predpisana raven onesnaènosti, pod katero se za ocenjevanje onesnaènosti lahko uporabljajo zgolj modelni izra~uni in druge metode ocenjevanja (Uradni list RS, {t. 52/2002). ^eprav v preteklih desetletjih onesnaèvanju z delci niso namenjali ve~je pozornosti, se je izkazalo, da je prevelika koli~ina delcev v zraku za zdravje nevarna. Ve~ji delci se ob vdihavanju ustavijo na poti do plju~, manj{i pa lahko nemoteno prodrejo in tam {kodljivo delujejo na ~love{ki organizem. Njihova velikost in {kodljivost pa sta odvisni tudi od sestave. Onesnaènost zraka s trdimi delci postaja najve~ji problem prometnega onesnaèvanja v ve~ini evropskih mest, tudi v Ljubljani. MOL je za~el neprekinjene meritve PM0 {ele ob koncu leta 2005, vendar so rezultati teh in prej{njih kratkotrajnih meritev pokazali na zelo pogosto preseganje mejne vrednosti 40 μg/m3. Januarja 2006 so pri Figovcu izmerili povpre~no koncentracijo 87 μg/m3, februarja 65 μg/m3, marca 5 μg/m3, aprila 40 μg/m3 in maja 43 μg/m3 (Loose in drugi, 2006). Povpre~ne koncentracije delcev PM0 so bile za Beìgradom med 36 in 46 μg/m3, torej okoli mejne vrednosti. Bolj kot povpre~ne koncentracije delcev PM0 skrbi {tevilo dni s preseganjem mejne vrednosti, ki je dovoljeno v 35 dneh, v Ljubljani pa je teh dni precej ve~. Preglednica 5: Povpre~ne koncentracije delcev v Ljubljani za Beìgradom. 2002 2003 2004 2005 2006 Ljubljana Beìgrad 42 46 4 37 36 Vir: ARSO. Preglednica 6: [tevilo dni, ko so bile preseène mejne vrednosti delcev PM10 na merilnem mestu Ljubljana Beìgrad. 2002 2003 2004 2005 2006 Ljubljana Beìgrad 83 6 87 7 5 Vir: ARSO. Tako kot pri drugih onesnaìlih, ki jih povzro~a promet, je tudi pri delcih zelo pomembna lokacija merilnega mesta, ki mo~no vpliva na vrednost meritev. Merilna mesta, ki so dale~ od virov onesnaèvanja in jim pravimo tudi merilna mesta v ozadju, izmerijo bistveno manj{e vrednosti kot merilna mesta ob cestah ali blizu drugih virov (npr. parkiri{~, garà, industrije). Zato je za podrobno prostorsko informacijo treba imeti dovolj gosto mreò meritev, kar pa se za dalj{a obdobja zaradi finan~nih omejitev ne dogaja. Tako so uporabne tudi kratkotrajne merilne kampanje z gostej{o mreò meritev, ki kaèjo na raznolikost onesnaènja v prostoru, pa ~eprav v kraj{em obdobju. 8 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN Za ugotavljanje prometne onesnaènosti z delci sta bili opravljeni dve merilni kampanji v okviru projekta SILAQ, ki ga je v Sloveniji vodila ARSO. Od 7. marca do . aprila in od 20. maja do . julija 2003 so bile opravljene meritve na naslednjih merilnih mestih: • Ljubljana Beìgrad (mestno okolje − ozadje), • Ljubljana – Figovec (mestno okolje − prometno), • Ljubljana Moste (predmestno okolje − ozadje), • Domàle (mestno okolje − prometno), • Iskrba pri Ko~evski Reki (podeèlsko okolje − ozadje). Preglednica 7: Koncentracije delcev med 17. marcem in 1. aprilom 2003 ter med 20. majem in 1. julijem 2003. Pozimi Poleti PM0 PM2,5 PM0 PM2,5 dolìna vzor~enja 9 9 7 7 Ljubljana Beìgrad povpre~na koncentracija 52 36 35 20 dolìna vzor~enja 7 7 8 4 Ljubljana – Figovec povpre~na koncentracija 78 4 57 40 dolìna vzor~enja 8 2 8 Ljubljana Moste povpre~na koncentracija 54 2 50 33 dolìna vzor~enja 5 5 6 6 Domàle povpre~na koncentracija 64 67 40 dolìna vzor~enja 7 5 48 5 Iskrba povpre~na koncentracija 23 9 25 6 Vir: Projekt SILAQ, ARSO. Ugotovitve {tudije so (SILAQ, 2008): • Da je najve~ji vir delcev emisija iz prometa, kar potrjuje ocene mnogih, da je cestni promet resna grònja zdravju povsod tam, kjer ga je veliko. • Izmerjene koncentracije delcev so bile najvi{je na merilnih mestih, ki so bila locirana tik ob prometni cesti (Ljubljana – Figovec, Domàle). Na teh merilnih mestih prevladujejo predvsem grobi delci, ki jih promet povzro~a z mehanskimi u~inki. Sem spadajo delci pnevmatik, ki se s ~asom odrgnejo in obrabijo, delci zavornih plo{~, ponovno dvignjen prah s cest, pozimi sol in podobno. • Koncentracije delcev PM0 in PM2,5 so bistveno vi{je v zimskem obdobju, izjema je bilo le merilno mesto Iskrba. To pomeni, da je ozra~je pozimi 9 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI zaradi ve~je stabilnosti prizemne plasti in slab{ega me{anja {e bolj ranljivo, izpostavljenost ljudi v mestih pa ve~ja. • Na merilnem mestu v podeèlskem okolju − ozadju (Iskrba) so koncentracije PM0 in PM2,5 nekoliko vi{je v poletnem ~asu. • Delci predstavljajo velik problem predvsem v mestnih sredi{~ih, kjer sta vzrok promet in industrija. Po {tudijah, ki so bile opravljene, imajo delci negativen vpliv na zdravje ljudi, ker prodrejo globoko v plju~a. Nekateri fini delci so tudi kancerogeni, kar je seveda odvisno od kemijske sestave (tèke kovine, organske spojine). • Problem je zelo majhno {tevilo meritev, ki so bile opravljene v zimski in poletni kampanji. Na podlagi dalj{ega niza meritev bi strokovno làje ovrednotili dobljene rezultate. V Sloveniji nam manjka dolgotrajnih meritev v gosti prostorski mreì, ki bi prinesle zanesljivej{e podatke o onesnaènosti zraka z delci. 3.3 OZON PRI TLEH − O3 (TROPOSFERSKI OZON) V mestih se je s pojavom mnoì~nega prometa in fotokemi~nega smoga pojavil problem troposferskega ozona ali ozona pri tleh. Tega ozona ne smemo zamenjati z ozonom v stratosferi na vi{ini priblìno 30−50 kilometrov, ki ga v zadnjem ~asu poznamo tudi v povezavi s pojavom ozonske luknje. V vi{inah je teàva, da je ozona premalo, saj nas {~iti pred ultravijoli~nim àrki, pri tleh pa je zaradi reakcij v fotokemi~nem smogu ob prisotnosti Son~evega sevanja v ve~ji meri, kot je to v ~istem ozra~ju, za~el nastajati ozon in ga je marsikje ob~asno preve~. Ozon je ~loveku {kodljiv, saj povzro~a draènje in vnetje dihalnih organov, sluznice in o~i. Uredba o ozonu v zunanjem zraku (Uradni list RS, {t. 8/03) predpisuje za varovanje zdravja opozorilno in alarmno urno koncentracijo ter ciljno vrednost najvi{je 8-urne dnevne koncentracije, za za{~ito vegetacije pa je dolo~ena mejna vrednost faktorja AOT40, dokler vegetacija traja. AOT40 je parameter, ki se izraà v (μg/m3).h in se za dolo~eno obdobje izra~una kot vsota razlike med urno koncentracijo in vrednostjo 80 μg/m3 urnih koncentracij, ki presegajo 80 μg/m3 in so izmerjene med 8. in 20. uro. Vrednost 80 μg/m3 (40 ppb) je izbrana kot vrednost za varstvo rastlin, zato se nana{a na vegetacijsko obdobje in svetli del dneva. 20 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN Preglednica 8: Mejne vrednosti za ozon. Parameter Ciljna vrednost za leto 2010 20 μg/m3 ne sme biti . Ciljna vrednost za najve~ja osemurna srednja preseènih ve~ kot v 25 varovanje zdravja ljudi vrednost dneh koledarskega leta, izra~unano kot povpre~je v obdobju treh let 2. Ciljna vrednost za AOT 40, izra~unan iz 8.000 (μg/m3).h kot varstvo rastlin. enournih vrednosti v povpre~je v petletnem obdobju od maja do julija obdobju Vrednost je lahko preseèna 25-krat v enem letu (cilj za leto 200). Vir: Uredba o ozonu …. UL RS 8/2003. 3.3.1 Koncentracije ozona V Ljubljani je od devetdesetih let 20. stoletja zlasti poleti vse ve~ji problem tudi troposferski ozon (O3), pravimo mu tudi ozon pri tleh. Zanj je zna~ilno, da koncentracije od leta 990 dosegajo vrednosti okoli 40 μg/m3. Onesnaènost z ozonom je zelo odvisna tudi od vremena, saj nastaja v vro~em in son~nem vremenu. Zato ne presene~a, da je v rekordno vro~em in son~nem poletju 2003 povpre~na letna koncentracija ozona dosegla najve~jo vrednost, in sicer 48 μg/m3 (Plut, 2007). Pri ozonu v niìnah sicer niso problem povpre~ne letne koncentracije, saj nastaja podnevi in ve~inoma poleti oziroma v topli polovici leta. Nevarnej{e so nekajurne visoke koncentracije sredi dneva, ko je veliko ljudi na prostem. Tako {tevilo dni, ko se je pojavila osemurna koncentracija ozona nad 0 μg/m3, od leta do leta zelo niha. Vendar ima tudi onesnaènje z ozonom prostorske zakonitosti. Zlasti v urbanih sredi{~ih, blizu cest in drugih virov du{ikovih oksidov, du{ikov monoksid razkraja ozon, zato tam dolgotrajnih visokih koncentracij ozona navadno ne izmerimo. V urbanem ozadju, stran od virov du{ikovega monoksida, pa se ozon lahko zadrì precej dlje. Zato je razporeditev merilnih mest za ozon v urbanem prostoru zelo pomembna. 2 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI slika 1: [tevilo dni s preseèno ciljno vrednostjo za ozon (120 μg/m3). Avtor: M. Ogrin. Vir podatkov: ARSO. Preglednica 9: [tevilo dni s preseèno ciljno vrednostjo za ozon (120 μg/m3). 2003 2004 2005 2006 Krvavec, 70 m 45 77 87 84 Iskrba, 540 m 94 38 60 66 Ljubljana Beìgrad, 298 m 8 32 38 47 Mejna vrednost 25 25 25 25 Vir: ARSO. Preglednica 10: Vrednosti AOT40 za ozon. 2002 2003 2004 2005 2006 Krvavec 8807 8807 5460 6050 7924 Iskrba 6723 6723 36629 447 50772 Ljubljana Beìgrad 5978 5978 28600 32868 39679 Mejna vrednost 20000 20000 20000 20000 20000 Vir: ARSO. 22 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN Zaskrbljujo~e je {tevilo dni s preseganjem ciljne vrednosti, ki v Ljubljani pomembno presega dovoljeno mejno vrednost. V {e veliko ve~ji meri pa je to prisotno v vi{jih legah in dale~ od virov fotokemi~nega smoga, kjer so procesi razkrajanja ozona precej po~asnej{i, kar je lepo vidno iz podatkov merilnih postaj Krvavec in Iskrba. K sre~i na nadmorski vi{ini Krvavca stalnih naselij ni in je izpostavljenost ljudi na teh obmo~jih zelo majhna, kar pa ne velja za nadmorsko vi{ino Iskrbe in Ljubljane. Vrednosti AOT40 so bile mo~no preseène povsod, tako v Ljubljani kot na Iskrbi in Krvavcu, kar opozarja na {kodljive vplive na gozdove. Meritve troposferskega ozona v gosti mreì z uporabo difuzivnih vzor~evalnikov je v okviru projekta AIRPECO opravila tudi ARSO. V enodnevnih meritvah 6. julija 2003 se je v son~nem poletnem dnevu pokazal vpliv tega dne prevladujo~ega jugozahodnega vetra, ki je zrak z ozonom vred potisnil od Ljubljane na severovzhod. Vrednosti so ve~inoma presegle 20 μg/m3, lokalno tudi 30 μg/m3, veter pa jih je odnesel proti severovzhodu. Interpretacija enodnevnih meritev sluì le informativno in je ne moremo primerjati z osemurno mejno vrednostjo, ki je v enem letu lahko preseèna 25-krat. Vsekakor pa kaè na problemati~nost onesnaènja s troposferskim ozonom v Ljubljani poleti, kar ob~utijo tudi nekateri prebivalci mesta, ko jih v lepem son~nem poletnem vremenu sredi dneva pe~ejo o~i. slika 2: Koncentracije ozona v Ljubljani 16. julija 2003. Vir: ^emas, 2004, str. 5. 23 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI Preglednica 11: Povpre~ne koncentracije ozona v Ljubljani med 25. avgustom in 14. septembrom 2005. Merilno mesto Koncentracija (μg/m3) Tip merilnega mesta ^opova ulica ( m)* 20 cestni koridor Cankarjeva ulica ( m)* 23 cestni koridor Vi~, Rutarjeva ulica 24 urbano ozadje severna obvoznica 25 navadno Avtobusna postaja Ljubljana 26 navadno Biotehni{ka fakulteta 27 urbano ozadje Figovec 27 navadno Jur~kova cesta 28 urbano ozadje Cankarjeva cesta (30 m)* 29 urbano ozadje – koridor [i{ka, Andrea{eva ulica 29 urbano ozadje [i{ka, Smrekarjeva ulica 29 urbano ozadje ^opova ulica (50 m)* 34 urbano ozadje – koridor ARSO, Beìgrad 34 urbano ozadje Beìgrad 34 urbano ozadje Moste, Roj~eva 36 urbano ozadje *V oklepaju je oddaljenost od Slovenske ceste. Merilna mesta ob cestah (sodijo v tip merilnega mesta: navadno) smo postavili na obeh straneh ceste. Izmerjene koncentracije ozona na merilnih mestih v Ljubljani v poletni kampanji leta 2005 niso bile zelo visoke, kar je razumljivo, saj imamo opravka s povpre~nimi dnevnimi vrednostmi. Mejne vrednosti, ki jih navajamo na za~etku poglavja, se nana{ajo na najvi{je osemurne dnevne vrednosti ali pa vrednosti za dalj{e obdobje. Te pa niso primerljive s povpre~nimi vrednostmi skozi obdobje merjenja, saj v no~nih urah ozon ne nastaja, tisti, ki je nastal v prej{njem dnevu, pa se ve~inoma razkroji. Zanimiv je vrstni red merilnih mest po onesnaènosti, saj so na zadnjem mestu po kakovosti zraka merilna mesta, ki ne leìjo blizu cest. To je posebnost ozona v primerjavi z drugimi onesnaìli. Na prvem mestu so merilna mesta urbanega ozadja, med z ozonom najmanj obremenjene predele pa spadajo obmo~ja, ki so v neposredni bliìni virov prometnega onesnaèvanja ali pa so pod njihovim velikim vplivom. To so merilna mesta cestnega koridorja in navadna merilna mesta. Med njimi je le eno mesto iz urbanega ozadja. [est z ozonom najbolj onesnaènih merilnih mest spada v urbano ozadje. Vzrok za to razporeditev, ki je ravno obratna kot pri meritvah du{ikovega 24 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN dioksida, je v kemijskih zakonitostih, ki dolo~ajo potek reakcij med onesnaìli. Ozon je drugotno onesnaìlo, kar pomeni, da nastane iz reakcij med primarnimi onesnaìli. Gre za zmes ogljikovodikov, du{ikovih oksidov in drugih spojin. Pravimo jim tudi predhodniki ozona in so navedeni v Uredbi o ozonu v zunanjem zraku. Pod vplivom son~ne svetlobe reagirajo v zmes spojin, ki jih zaobjamemo s pojmom fotokemi~ni smog. Eden najpomembnej{ih produktov je tudi ozon, za njegov nastanek pa je zelo pomembno, da je v okolici na voljo dovolj du{ikovega dioksida in drugih predhodnikov ozona. Nasprotno pa koncentracijo ozona zmanj{uje prisotnost du{ikovega monoksida, saj reaktiven in neobstojen du{ikov monoksid prek reakcije NO + O3 ➔ NO2 + O2 zmanj{uje koncentracijo ozona. To je tudi razlog, da v neposredni okolici cest in drugih virov du{ikovega monoksida koncentracije ozona niso zelo visoke, saj ta povzro~i njegov razpad. Na obmo~jih, kjer je du{ikovega monoksida manj, pa poteka razpad ozona po~asneje. V na{em primeru so to obmo~ja urbanega ozadja, kjer ve~jih cest ali drugih virov du{ikovega monoksida ni, zato lahko ozon tam obstane dlje ~asa. To je tudi eden glavnih problemov, s katerim s sre~ujejo strokovnjaki, ki se ukvarjajo z onesnaènjem zaradi ozona. Njegove koncentracije so navadno najve~je dale~ od virov njegovih predhodnikov, kot so ceste in industrijski ali termoenergetski objekti. Pogosto se visoke koncentracije pojavijo v stanovanjskih soseskah in drugih predelih, kjer ni velikih virov onesnaènja zraka. ^e primerjamo koncentracije ozona na merilnih mestih ob cestah s stalnim merilnim mestom ARSO Beìgrad vidimo, da so koncentracije ob cestah ve~inoma nìje, kar je skladno s pri~akovanji. slika 3: Povpre~ne koncentracije ozona v Ljubljani med 25. avgustom in 14. septembrom 2005. Vir: Ogrin in drugi, 2006. 25 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI 3.4 BENZEN Onesnaèvanje z ogljikovodiki kot so benzen, toluen in ksilen, postaja v mestih resen problem, zlasti zaradi zelo {kodljivih vplivov in dokazane rakotvornosti benzena. Benzen je dobro topilo za ma{~obe, uporablja se kot dodatek k pogonskemu gorivu za motorje in kot topilo. Je brezbarven in brez vonja ter zelo strupen. Poleg naravnih virov so v mestih pomembni vir benzena bencinski servisi. Po Uredbi o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Uradni list RS, {t. 52/02) je le za benzen predpisana letna mejna vrednost koncentracije za varovanje zdravja. Preglednica 12: Mejna vrednost in sprejemljivo preseganje za benzen. ^asovni interval Mejna Sprejemljivo merjenja koncentracija preseganje 90 % Letna mejna Vsakega . januarja, za~en{i koncentracija s . . 2002, se zmanj{a za za varovaje koledarsko leto 5 μg/m3 0 %, tako da je sprejemljivo zdravja ljudi preseganje . januarja 200 enako 0 %. Vir: Uredba òveplovem …. UL RS 52/2002. Preglednica 13: Zgornji in spodnji ocenjevalni prag za benzen. Zgornji ocenjevalni prag 70 % mejne vrednosti (3,5 μg/m3) Spodnji ocenjevalni prag 40 % mejne vrednosti (2 μg/m3) Vir: Uredba òveplovem …. UL RS 52/2002. Preglednica o mejnih vrednostih nam pove, da je za leto 2006, v katerem je potekala merilna kampanja za benzen, veljalo sprejemljivo preseganje za 40 odstotkov, kar pomeni, da je v tem letu mejna koncentracija za varovanje zdravja ljudi zna{ala 7 μg/m3. Dalj{e meritve v Ljubljani {e niso na voljo. Nekajletne meritve OMS MOL kaèjo, da so koncentracije benzena na merilnem mestu Figovec med 2 in 4 μg/m3, mejna vrednost pa je 5 μg/m3 (Loose in drugi, 2006). Do podobnih rezultatov so pri{li tudi z meritvami osebne izpostavljenosti ljudi benzenu, ki jih je opravila ARSO in so potekale en dan, in sicer 27. maja 2003. V okviru te raziskave so pri{li do pomembnih razlik med razli~nimi skupinami glede na na~in mobilnosti, kar zgovorno kaè slika 4. 26 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN slika 4: Koncentracije benzena, ki so jim bile izpostavljene razli~ne skupine ljudi glede na na~in mobilnosti in glede na kadilce in nekadilce. Vir: ^emas, 2004, str. 7. Med ciljnimi skupinami glede na mobilnost so bili pe{ci in kolesarji najmanj izpostavljeni benzenu, najbolj pa osebe v avtu. Pri tem je pomembno poudariti, da kolesarji in pe{ci med vònjo oziroma hojo po mestu i{~ejo manj prometne ulice in blìnjice tudi tam, kjer ni prometa, na primer skozi parke. ^e pa se kolesar vozi po glavnih cestah ali na njihovem robu po kolesarski stezi, je izpostavljen prakti~no enakim koncentracijam kot osebe v motornih vozilih, oziroma na kolesarskih stezah toliko manj, kolikor dlje od cesti{~a te potekajo. Tudi plo~niki ob vpadnicah in avtobusne postaje sodijo med obmo~ja z visokimi koncentracijami. 27 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI Preglednica 14: Koncentracije benzena med 28. februarjem in 14. marcem 2006. Merilno mesto Koncentracije (μg/m3) Tip merilnega mesta Slovenska cesta (glavna po{ta) 7,2 cestni koridor Filozofska fakulteta 6,8 cestni koridor Slovenska cesta (A-Banka) 6,4 cestni koridor A{ker~eva cesta () 6,0 cestni koridor Slovenska cesta (Kongresni trg) 5,8 cestni koridor A{ker~eva cesta (2) 5,4 cestni koridor Dunajska cesta (podvoz) 5,8 navadno [martinska cesta (Kajuhova ulica) 5,6 navadno Zalo{ka cesta (bolni{nica) 4,7 navadno Figovec 4,7 navadno Celov{ka cesta (kino [i{ka) 3,9 navadno jùna obvoznica (bencinska ~rpalka Barje) 3, navadno Vi~ (Rutarjeva ulica) 3,9 urbano ozadje Beìgrad (ARSO) 3,7 urbano ozadje *V cestnem koridorju so vrednosti dobljene iz parov merilnih mest, to pomeni iz povpre~ja dveh vzor~evalnikov na vsaki strani ceste, sicer pa so meritve potekale le z enim vzor~evalnikom na merilnem mestu. Na osmih merilnih mestih so koncentracije benzena ob meritvah pozimi 2006 presegle 5 μg/m3. Meritve so trajale le dva tedna in bi jih za letne vrednosti morali nujno nadaljevati tudi poleti. Vseeno pa lahko sklepamo, da je prisotnost benzena ob Slovenski cesti v Ljubljani zaradi velike prometne obremenjenosti problemati~na in zdravju {kodljiva. 3.5 DU[IKOVI OKSIDI (NOx) K du{ikovim oksidom spadata du{ikov monoksid (NO) in du{ikov dioksid (NO2). Ve~ina izpustov du{ikovih oksidov iz prometa je v obliki neobstojnega du{ikovega monoksida, ki v ozra~ju zelo hitro reagira s kisikom in preide v du{ikov dioksid, ki je obstojnej{i. Nad mesti, kjer so koncentracije du{ikovih oksidov visoke, se oblikuje zna~ilen rde~kast odtenek ozra~ja, viden na primer pozimi, ko je Sonce nizko nad obzorjem. Koncentracija du{ikovih oksidov je mo~no odvisna od lokacije meritev, oziroma od oddaljenosti od virov. Enako velja tudi za razmerje med du{ikovim oksidom in dioksidom. Pri du{ikovih oksidih velja, da je razmerje med NO in NO2 z oddaljevanjem od vira vse bolj v korist slednjega. Povpre~ne koncentracije du{ikovih oksidov v Ljubljani od leta 990 kaèjo manj{i upad oziroma stabilizacijo v drugi polovici devetdesetih let, nato pa spet porast po letu 2000 (Plut, 2007). Meritve du{ikovega dioksida OMS MOL pri Figovcu so 28 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN leta 200 pokazale 42 μg/m3, leta 2002 56 μg/m3, leta 2003 pa so prvi~ izmerili vi{je koncentracije du{ikovega dioksida (59 μg/m3) od takrat dovoljenih 54 μg/m3. V letih 2004 in 2005 je ta vrednost ostala nespremenjena (Loose in drugi, 2006). Odmik od dovoljenih vrednosti pa je vse ve~ji, saj se normativ po~asi blià ciljni vrednosti 40 μg/m3, ki jo bo dosegel leta 200. Tudi pri obravnavanju onesnaènosti z du{ikovim dioksidom v mestih naletimo na problem raznolikosti prostora in mnoìce virov, ki povzro~ijo, da se koncentracije na kratke razdalje lahko hitro spreminjajo. Zato je treba mreò meritev dopolniti z ob~asnimi meritvami v gosti mreì. Prve take meritve so bile izvedene v projektu AIRPECO, ki jih je v sodelovanju s Centrom JRC iz Ispre opravila ARSO. Rezultati merilnih kampanj maja 2003 in februarja 2004 so pokazali, da je v Ljubljani onesnaènost z du{ikovim dioksidom lahko problemati~na, saj so povpre~ne koncentracije, prera~unane na letno raven, previsoke. slika 5: Koncentracije du{ikovega dioksida v Ljubljani; prera~un na letno raven s pomo~jo samodejnih meritev. Vir: ^emas, 2004, str. 4. 29 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI 30 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN 4 MERITVE KONCENTRACIJ DU[IKOVEGA DIOKSIDA Z METODO DIFUZIVNIH VZOR^EVALNIKOV K raznolikosti mestnega prostora in razli~ni onesnaènosti zraka pomembno pripomore tudi zapletena mestna topografija, ki omejuje {irjenje onesnaènja na vse smeri enako, hkrati pa vpliva na prevetrenost mestnih predelov in s tem na samo~istilne sposobnosti. Zato je zelo primerna uporaba difuzivnih vzor~evalnikov, saj kljub nekaterim slabostim metode njihove prednosti prevladajo. 4.1 METODOLOGIJA PROU^EVANJA PROMETNEGA ONESNA@EVANJA OZRA^JA Z DIFUZIVNIMI VZOR^EVALNIKI Difuzivni vzor~evalniki merijo prisotnost dolo~enih snovi v zraku z metodo pasivnega vzor~enja, zato jim re~emo tudi pasivni vzor~evalniki. To pomeni, da vanje zraka ne dovajamo aktivno (ne potrebujemo ~rpalke), pa~ pa so izpostavljeni zunanjim razmeram. Stopnja vzor~enja je nadzorovana s stopnjo difuzije onesnaìla v vzor~evalniku, dolo~a pa jo Fickov zakon difuzije, kar pojasni ime difuzivni vzor~evalniki (Cox, 2003). Poznamo ve~ vrst difuzivnih vzor~evalnikov, mi smo uporabili Palmesove, ki se uporabljajo pogosto in so bili prvi~ uporabljeni in opisani leta 976 (Palmes in drugi, 976). Gre za 7, cm dolgo cevko z notranjim presekom 0,7 cm2, ki ima na zaprtem koncu kovinsko mreìco (membrano), premazano z reagentom. Za merjenje koncentracij du{ikovega dioksida se uporablja tri-etanol amin (TEA). Na enem koncu je cevka zaprta, na drugem pa odprta. Med vzor~enjem sluì ta odprtina neprestanemu stiku z zunanjim zrakom. Onesnaìlo v cevki z molekularno difuzijo po~asi prehaja proti membrani. Ko molekula du{ikovega dioksida pride v stik s TEA, se pretvori v nitrit, ki ostane na membrani. Tako je teoreti~no koncentracija du{ikovega dioksida v neposredni bliìni membrane vedno enaka ni~. Torej se v cevki vzor~evalnika vedno, ko je koncentracija du{ikovega dioksida v zunanjem zraku razli~na od ni~, vzpostavi gradient koncentracije, ki povzro~i tok molekul du{ikovega dioksida proti membrani z reagentom. Po koncu vzor~enja gredo membrane v kemijsko analizo, pri kateri se s primerno kemijsko analitsko metodo dolo~ita masa in posledi~no tudi povpre~na koncentracija onesnaìla (na primer du{ikovega dioksida). Za làjo predstavo bi lahko dejali, da deluje membrana kot limanice z vabo. Molekule po~asi prehajajo k membrani, ko pa se je dotaknejo, se nanjo ujamejo. Metoda merjenja z difuzivnimi vzor~evalniki ima kar nekaj izrazitih prednosti, pa tudi nekaj slabosti. Dobre lastnosti so prilagodljivost, cena in prakti~nost. Merilne kampanje lahko pogosto ponavljamo, merilna mesta pa sproti izbiramo. Vzor~evalniki so lahki, majhni in ob ustrezni negi vzdr`ljivi. V enem dnevu jih lahko izpostavimo tudi ve~ 00, kar mo~no pove~a kakovost prostorske informacije o onesnaènosti zraka, ki jo dobimo. Cena nakupa in analize je razmeroma nizka, v primerjavi s samodejnimi 3 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI merilniki pa zelo nizka, kar omogo~a làjo ponovljivost in ve~jo uporabnost. Lahko jo uporabljamo tako v kombinaciji s samodejnimi merilniki kot samostojno. Pomembna slabost te metode je manj{a zanesljivost, saj je ocena napake to~nosti do 30 odstotkov (na primer Cox, 2003; Bush in drugi, 200), vendar obstajajo metode, s katerimi se lahko ta nezanesljivost precej zmanj{a. Mi smo uporabili metodo korekcije z meritvami na referen~ni samodejni merilni postaji. Druga slabost te metode je, da nam daje samo informacijo o povpre~ni onesnaènosti, ne pa tudi informacije o posameznih najve~jih urnih oziroma dnevnih vrednostih (na primer Ayers in drugi, 998; Bush in drugi, 999). Z urnimi in dnevnimi vrednostmi je povezana zakonodaja, ki dolo~a mejne vrednosti. Metoda tudi ni primerna za spremljanje kakovosti zraka v realnem ~asu, saj so rezultati dobljeni z zamikom, {ele po kon~ani kemijski analizi vzor~evalnikov. Zato s to metodo ne moremo spremljati trenutnega stanja ozra~ja. Merjenje z difuzivnimi vzor~evalniki je tudi manj primerno za kraj{e obdobje, sploh tam, kjer so koncentracije merjenih onesnaìl nizke, saj se na membranah vzor~evalnika nabere premajhna koli~ina produkta reagenta in onesnaìla. Za kakovostne rezultate mora biti koli~ina mase na membrani ve~ja, kot je stopnja zaznavanja v analitski metodi. Prav tako ni dobro vzor~iti dalj{a obdobja, pri ~emer je dolìna tega obdobja odvisna od koncentracije onesnaìla v zraku in hitrosti nasi~enja reagenta na membrani vzor~evalnika. Ta lahko nemoteno sprejema le dolo~eno koli~ino onesnaìla, dokler ves reagent ne reagira. Vzor~enje, oziroma opravljanje meritev je tehni~no preprosto opravilo. Ob za~etku postopka, ko vzor~evalnike izpostavimo zunanjemu zraku, snamemo pokrov~ek s tistega konca cevke, ki je namenjen vhodu zraka. Ko vzor~enje prenehamo, to odprtino spet hermeti~no zapremo ter vzor~evalnike oddamo v kemijsko analizo, pri kateri analizirajo maso produkta med reagentom in onesnaìlom na membrani. Pri meritvah du{ikovega dioksida je to nitrit. Primeren postopek analize je lahko ionska kromatografija (Vinjarnoorl in drugi, 98). Vrednosti analize so podane v gostotah, danes pa je namesto gostote è uveljavljen izraz koncentracija. Enote so μg/m3 oziroma mikrogrami na kubi~ni meter zraka. slika 6: Palmesov difuzivni vzor~evalnik. 32 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN slika 7: Palmesovi difuzivni vzor~evalniki pripeti na ograji ob avtocesti. 4.2 IDENTIFIKACIJA IN DOLO^ANJE NAPAK MERITEV Meritve z difuzivnimi vzor~evalniki so lahko obremenjene z napakami, ki so lahko tudi nepojasnjenega izvora. Vseeno je z izvedbo meritev mogo~e vplivati tudi na napako. Zato smo meritve ve~inoma opravljali s tremi vzor~evalniki. Kot vrednost, ki smo jo pripisali posameznemu merilnemu mestu, smo od treh vrednosti vzeli povpre~no vrednost dveh blìnjih, tretjo pa smo izlo~ili. Za meritve onesnaènosti zraka z difuzivnimi vzor~evalniki so potrebne tudi analize »slepih vrednosti« (na primer Bush, 200; Gilbert in drugi, 2003; Cox, 2003). Dajo nam tako imenovano ni~elno ali izhodi{~no vrednost. To je tista vrednost, ki jo dobimo s kemijsko analizo vzor~evalnikov, ~eprav jih ne izpostavimo. Poleg merilnih mest na prostem smo imeli nekaj vzor~evalnikov ob vsaki kampanji ves ~as zaprtih. Z vrednostmi, ki so jih pokazali, smo ugotovili, koliko du{ikovega dioksida je bilo na membrani, preden so vzor~evalniki za~eli meriti. ^e je dobljena vrednost razli~na od ni~, jo od{tejemo od kon~ne koncentracije, saj se ta del onesnaìla ni nabral med meritvami. Kljub nekaterim raziskavam (na primer Bush, 200), ki so vsaj deloma pokazale kakovostno ujemanje meritev vzor~evalnikov s samodejnimi merilniki koncentracije du{ikovega dioksida, smo se odlo~ili, da bomo rezultate popravili s faktorjem korekcije. 33 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI Ob vsaki merilni kampanji smo postavili merilne vzor~evalnike tudi na samodejno merilno postajo (SMP) ARSO, ki meri kakovost zraka in s tem tudi koncentracijo du{ikovega dioksida. Vse SMP ARSO merijo po referen~ni metodi in privzeli smo, da so vrednosti SMP to~ne. Tako smo dobili primerjavo zanesljivosti izmerjenih koncentracij s samodejnimi meritvami. Ker so te meritve v splo{nem zanesljivej{e, smo vrednosti, izmerjene z vzor~evalniki na mestu SMP ARSO, vedno popravili na vrednost SMP. Enak faktor korekcije smo potem vzeli tudi za vse druge izmerjene vrednosti. Predpostavljali smo, da so bile zunanje razmere, ki vplivajo na izmerjene vrednosti pri vzor~evalnikih (vetrovnost, temperatura, padavine), med merilno kampanjo na vseh merilnih mestih podobne. Preglednica 15: Korekcijski faktorji pri merilnih kampanjah. Korekcijski faktor Poletna kampanja v letu 2005 0,824 Zimska kampanja v letu 2006 ,26 Vzor~evalniki imajo omejen rok uporabe, ki je odvisen od mnogih dejavnikov. Bush s sodelavci (200) navaja, da dalj{a obdobja izpostavitve lahko povzro~ijo nìje koncentracije. V primerjavi obdobij izpostavitve vzor~evalnikov na 4 mestih v vzhodnem Londonu je dobil zanimive rezultate. [tiritedenske koncentracije so bile opazno nìje od dvotedenskih, zlasti v poletnih mesecih. To naj bi bila posledica razpada TEA pod vplivom svetlobe, kar naj bi se bolj dogajalo v toplej{ih in son~nih poletnih mesecih. Za {estmese~no obdobje so {tiritedenski vzorci dali 8 odstotkov nìje vrednosti kot dvotedenski (Bush in drugi, 200). Na{ preizkus nasi~enosti je pokazal, da za obdobje treh tednov meritev z vzor~evalniki pri danih obremenitvah cest in danih vremenskih razmerah ni znakov, da bi se membrane è nasitile z du{ikovim dioksidom oziroma nitritom, ki nastane kot produkt reakcije med du{ikovim dioksidom in TEA. K napakam pri uporabi vzor~evalnikov pomembno prispeva tudi turbulenca vetra, ki ob vdoru v cevko vzor~evalnika zmanj{a njegovo efektivno dolìno oziroma zmanj{a dolìno poti laminarnega toka k membrani. To povzro~i precenitev koncentracij, ki jih izra~unamo na podlagi mase absorbiranega nitrita in dolìne vzor~evalnika. To lahko prepre~imo na ve~ na~inov: • vzor~evalnike za{~itimo z zaklonom ali pa na odprto stran vzor~evalnika namestimo difuzivno membrano, ki prepu{~a zrak, hkrati pa prepre~uje turbulenten tok v vzor~evalniku ter ga priblià laminarnemu. Tako turbulenci vetra prepre~imo vstop v vzor~evalnik. Lahko pa storimo kar oboje (Ayers, 998); • vzor~evalnike izpostavljamo tam, kjer ni mo~nega vetra: to so zaprti prostori ali zunaj, kjer ni mo~nih vetrov. Med na{imi meritvami so bili vzor~evalniki postavljeni v zaklonih. Vzor~evalnike moramo {~ititi tudi pred dèjem, ker membrana, ki je premazana s tri-etanol aminom, ne sme biti omo~ena, saj je sicer neuporabna. Za{~ito pred dèjem lahko doseèmo tudi 34 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN brez zaklonov, ~e vzor~evalnike obrnemo z odprtino navzdol, {e najbolje pa je, da so postavljeni navpi~no z odprtino na spodnjem delu. Zakloni {~itijo vzor~evalnike tudi pred neposrednim soncem in tako zavirajo razpad TEA. Med merilnimi kampanjami smo vzor~evalnike vedno postavili v zaklone, uporabljali pa smo dve vrsti zaklonov. Sprva samo kvadraste, v katerih so bili vzor~evalniki priblìno v vodoravni legi, vendar smo pazili, da so bili z odprtim koncem obrnjeni rahlo navzdol, da jih deèvnica ni zalila. V poznej{ih kampanjah smo uporabili tudi ovalne zaklone, kjer so bili vzor~evalniki postavljeni priblìno navpi~no. V obeh primerih so bili vzor~evalniki za{~iteni pred neposrednim Son~evim sevanjem in pred vdorom deèvnice. Prav tako so zakloni vzor~evalnike nekoliko za{~itili pred vdorom turbulence. Vreme pomembno vpliva na koncentracije onesnaìl v zraku, saj jih z vetrom lahko u~inkovito red~i, s padavinami pa izpira. Nasprotno pa dolgotrajno suho, mirno in stabilno vreme, zlasti ~e je prisoten tudi toplotni obrat, prispeva k vi{jim koncentracijam onesnaìl blizu virov. Zato je treba meritve izvajati v razli~nih letnih ~asih in ob razli~nih tipih vremena, ki so sicer zna~ilni za neko obmo~je. slika 8: Kvadrasti zaklon pripet na stebru ì~nate ograje ob avtocesti. 35 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI slika 9: Ovalni zaklon na semaforju Slovenske ceste. 36 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN 5 METEOROLO[KE RAZMERE V LJUBLJANI V ^ASU MERITEV 5.1 VREME MED POLETNO KAMPANJO (od 25. avgusta do 14. septembra 2005) Poletna kampanja je trajala od 25. avgusta do 4. septembra 2005. V tem ~asu so bile opravljene meritve du{ikovega dioksida (NO2) in ozona (O3) na obmo~ju znotraj mestnega avtocestnega obro~a. Meteorolo{ke razmere so poleg velikosti emisij in topografije okolice klju~en dejavnik, ki vpliva na razred~enje in {irjenje onesnaìl v zraku. Za opis vremena nam sluìjo podatki meteorolo{ke postaje Ljubljana Beìgrad in deloma tudi Ljubljana Figovec. Vreme je bilo med poletno kampanjo precej podobno celotnemu poletju 2005, kar pomeni dokaj nestanovitno, z ob~asnimi padavinami in brez prave poletne vro~ine. slika 10: Temperaturne razmere v Ljubljani med poletno kampanjo od 25. avgusta do 14. septembra 2005. C)o t ( 25.8. 26.8. 27.8. 28.8. 29.8. 30.8. 31.8. 10.9. 11.9. 12.9. 13.9. 14.9. Avtor: M. Ogrin. Vir podatkov: MOL in ARSO. 37 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI Povpre~na temperatura zraka v Ljubljani je bila v tem obdobju za Beìgradom 8,7 ˚C, najvi{ja 28,6 ˚C in najnìja , ˚C. Pri Figovcu je bila najvi{ja temperatura 32,2 ˚C, povpre~na 20,3 ˚C, najnìja pa 2, ˚C. Primerjava temperatur zraka pokaè nekatere razlike. Lepo je vidna razlika med temperaturami v mestnem jedru (postaja Figovec) in na robu mestnega jedra (postaja Beìgrad). Vse vrednosti pri Figovcu so vi{je, povpre~na dnevna temperatura v opazovanem obdobju (razen 3. in 4. septembra, ko ni podatkov) je pri Figovcu za ,4 ˚C vi{ja kot za Beìgradom. Razlike na sliki 0 so posledica mestnega toplotnega otoka, ki se oblikuje nad mestnim sredi{~em (Jernej, 2000). To povzro~a postopen padec temperatur od sredi{~a proti okolici, ta padec pa je prekinjen z manj{imi, gosteje pozidanimi jedri, kjer so temperature spet nekoliko vi{je. V Ljubljani je toplotni otok bolj podoben toplotnemu arhipelagu oziroma skupini manj{ih to~k, ki se koncentrirajo okoli osrednjega jedra, ki se nahaja ravno v okolici Figovca in po Slovenski cesti proti jugu. Temperaturne razmere ne vplivajo neposredno na kakovost zraka, pa~ pa posredno, saj oblikujejo v mirnem, anticiklonalnem vremenu posebno vetrovno cirkulacijo nad mestom, ko se zrak iz hladnej{ih delov premika proti toplej{im, tam pa se zaradi stekanja dviga. V splo{nem v Ljubljani velja, da se v mirnem, anticiklonalnem vremenu zrak pri tleh iz okolice premika proti mestnemu jedru. Nad mestnim sredi{~em se zrak dviga in v vi{jih legah razteka v okolico. V Ljubljani se tak{ne razmere preko celega leta pojavljajo okoli tri ~etrtine ~asa. Poleti je tega manj, pozimi pa ve~. slika 11: Padavine v Ljubljani med poletno kampanjo od 25. avgusta do 14. septembra 2005. 80 70 67,1 60 50 40 padavine (mm) 30 21,2 20 14,5 11,8 10 6,6 5,8 4,2 0,1 0,3 0,7 0 25. 8. 26. 8. 27. 8. 28. 8. 29. 8. 30. 8. 31. 8. 1. 9. 2. 9. 3. 9. 4. 9. 5. 9. 6. 9. 7. 9. 8. 9. 9. 9. 10. 9. 11. 9. 12. 9. 13. 9. 14. 9. Avtor: M. Ogrin. Vir podatkov: ARSO. 38 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN V celotnem obdobju je v Ljubljani padlo 32,3 mm padavin v sedmih padavinskih dneh (to so dnevi, ko je padlo ve~ kot mm padavin). V ~asu meritev se dalj{e stabilno obdobje vremena ni oblikovalo. Najdalj{e obdobje brez padavin v Ljubljani v je bilo tem ~asu {tiri dni, pojavilo pa se je dvakrat. Padavine so se pojavile v 0 dneh, od tega je v treh dneh padla le simboli~na vrednost padavin oziroma manj kot mm. Najve~ padavin je padlo 3. septembra, in sicer 67 mm. Ve~ina padavin je bila v obliki ploh ali neviht, torej je {lo za kraj{e nalive. Celodnevnega dèja ni bilo, v petih dneh se je pojavil le nekajurni dè. Padavinsko vreme, ki je posledica dinami~nega, nestabilnega vremena, vpliva na zmanj{anje koncentracij z izpiranjem onesnaìl iz ozra~ja. Mo~nej{e in dolgotrajnej{e padavine izpirajo hitreje kot {ibke, vendar pa neposrednega izpiranja nismo ugotavljali. Vetrovne razmere so pomembne z vidika me{anja ozra~ja in s tem ~i{~enja zraka ob cestah. Veter prometne izpuste preme{a z okoli{kim zrakom in prena{a onesnaìla stran od vira. Posledi~no torej zmanj{a koncentracije v obmo~ju blizu prometnic in jih nekoliko pove~a v obmo~jih, ki so bolj oddaljena. Vremenske razmere se po razli~nih predelih Ljubljane nekoliko spreminjajo, delimo pa jih lahko na razmere v jasnem, mirnem vremenu in na razmere v obla~nem in vetrovnem (advektivnem) vremenu. Tok zraka, ki je posledica u~inka delovanja mestnega toplotnega otoka, odvaja zrak iz parka Tivoli na vse strani, z Ljubljanskega barja na sever proti mestu in tudi s savskih teras na jug. Na nekaterih obmo~jih so razlike onesnaènosti zraka na majhnih razdaljah lahko tudi posledica lokalnega kroènja, ki je posledica toplotnega otoka. V na{em primeru je predvsem pomembno spreminjanje vetrovnih razmer na razli~nih delih mesta. Spremembe smeri in hitrosti vetra pri tleh so tudi posledica heterogene mestne topografije, ki jo sestavljajo {tevilne stavbe, ceste, ulice in drugi objekti, pa tudi vzpetine Rònik, Grajski hrib in Golovec. slika 12: Relativna pogostnost vetra (v %) na postajah Beìgrad in Figovec v Ljubljani med poletno kampanjo od 25. avgusta do 14. septembra 2005. Avtor: M. Ogrin. Vir podatkov: MOL in ARSO. 39 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI Preglednica 16: Relativna pogostnost vetra (v %) na postajah Beìgrad in Figovec v Ljubljani med poletno kampanjo od 25. avgusta do 14. septembra 2005. S SV V JV J JZ Z SZ Beìgrad 6,0 24,8 5,9 9,7 7,6 6,4 4,9 4,6 Figovec 7,3 ,5 7, 4,9 9,3 7,8 26,5 5,6 Vir: MOL in ARSO. Podatki o vetru nam kaèjo, da je bil med meritvami poletne kampanje za Beìgradom najpogosteje prisoten severovzhodni veter, ki je pihal skoraj ~etrtino ~asa, sledijo pa mu jugozahodni, severni in vzhodni veter, ki so bili prisotni okoli 6 odstotkov ~asa. Jugovzhodnik je pihal skoraj eno desetino ~asa, jùni veter 7,6 odstotkov ~asa, najmanj pa sta bila prisotna zahodnik in severozahodnik, ki sta pihala skoraj 5 odstotkov ~asa. Pri Figovcu je najpogosteje pihal veter zahodne smeri, in sicer kar 26,5 odstotka ~asa meritev. Sledita mu jùni in jugovzhodni veter z 9,3 oziroma 4,9 odstotka, najredkeje pa je pihal severozahodni veter, in sicer le 5,6 odstotka ~asa. Zaradi heterogene topografije se vetru pri tleh na kratkih razdaljah hitro spreminjata smer in hitrost, kar je zlasti o~itno v uli~nih in cestnih koridorjih, ki dovoljujejo le pretok zraka v smeri njihove lege. To je o~itno pri vetrovni roì Figovca, kjer sta najpogostej{i smeri vetra zahod in jug. Z obeh smeri je merilno mesto odprto. Severovzhodna smer, ki je najpogosteje prisotna na merilnem mestu za Beìgradom, ki je le ,4 km oddaljeno od Figovca, je z ,5 odstotka pojavljanja pri Figovcu {ele na ~etrtem mestu. Velika pogostnost zahodnega vetra pri Figovcu je gotovo posledica hladnej{ega parka Tivoli, ki leì priblìno 300 metrov zahodneje. Zaradi è omenjenega u~inka toplotnega otoka nad mestnim jedrom hladen zrak predvsem pono~i po~asi polzi proti pregretemu mestnemu jedru, kjer je postaja Figovec. slika 13: Povpre~na hitrost vetra (v m/s) na postajah Beìgrad in Figovec v Ljubljani med poletno kampanjo od 25. avgusta do 14. septembra 2005. Avtor: M. Ogrin. Vir podatkov: MOL in ARSO. 40 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN Preglednica 17: Povpre~na hitrost vetra (v m/s) na postajah Beìgrad in Figovec v Ljubljani med poletno kampanjo od 25. avgusta do 14. septembra 2005. S SV V JV J JZ Z SZ Beìgrad 0,8 0,8 , , ,3 2, ,3 ,0 Figovec 0,4 0,6 0,7 ,0 0,9 0,4 0,6 0,4 Vir: MOL in ARSO. V povpre~ju je bil najmo~nej{i veter za Beìgradom jugozahodnik z 2, m/s, naj{ibkej{a pa sta bila severni in severovzhodni veter s povpre~no hitrostjo 0,8 m/s. Razlike zna{ajo le ,3 m/s. Pri Figovcu so bile povpre~ne hitrosti vetra {e nìje, najmo~nej{i pa je bil jugovzhodni veter s hitrostjo ,0 m/s. Kar tri smeri so imele najnìjo povpre~no hitrost, ki je zna{ala 0,4 m/s. To so bili severni, severozahodni in jugozahodni veter. Mestna pozidava, ki je pri Figovcu gostej{a in vi{ja kot za Beìgradom, o~itno vpliva na modifikacijo vetra pri tleh. Preglednica 7 kaè, da je pri sedmih od osmih smeri vetra povpre~na hitrost vi{ja na postaji za Beìgradom, le pri jugovzhodniku sta vrednosti skoraj izena~eni. Ve~ja prevetrenost postaje Beìgrad je posledica ve~je odprtosti, pa tudi lege glede na toplotni otok. Veter je pri Figovcu {ibkej{i, druga~ne pa so tudi smeri. Prevladujo~i smeri sta jùna in zahodna, medtem ko sta za Beìgradom severovzhodna in jugozahodna. Jùna smer je pri Figovcu posledica usmeritve koridorja Slovenske ceste, zahodna pa vpliva toplotnega otoka mesta. Vetrovne razmere med poletno kampanjo nam potrjujejo dejstvo, da je Ljubljana neprevetreno mesto. Lahko re~emo, da je mestno jedro zaradi gostej{e in vi{je pozidave precej manj prevetreno kot njegova okolica, kar se pozna tudi pri {irjenju in red~enju onesnaènja s cest v okolico. Manj{e red~enje povzro~a vi{je koncentracije v zraku neposredno ob prometnicah, kar posledi~no pomeni slab{o kakovost zraka. 5.2 VREME MED ZIMSKO KAMPANJO (od 24. januarja do 7. februarja 2006) Zimska kampanja merjenja du{ikovega dioksida je trajala od 24. januarja do 7. februarja 2006. Vremenske razmere med zimsko kampanjo so bile tipi~no zimske. Stabilno in mrzlo zimsko vreme z neznatnimi padavinami je trajalo skozi vso kampanjo. 24. in 25. januarja je bilo vreme jasno in zelo mrzlo, severovzhodni veter je slabel. 25. januarja se je od severa postopno poobla~ilo in za~elo se je obdobje ve~inoma obla~nega vremena. Dotekal je toplej{i zrak, ob~asno so se pojavljale rahle padavine, sprva kot rahel sneg, nato kot rosenje ali rahel dè. Padavin je bilo zelo malo. Od 30. januarja do 4. februarja je nad Ljubljano ve~ino ~asa vztrajala megla ali nizka obla~nost, temperature so postopno padale. Le ob~asno je za nekaj ur posijalo tudi sonce. 5., 6., in sprva {e 7. februarja je bilo pretèno jasno in mrzlo vreme, 5. februarja je pihal rahel do zmeren severovzhodni veter, ki je v naslednjih dneh slabel. 7. februarja dopoldne, ko se je merilna kampanja kon~ala, se je od severa postopno poobla~ilo. 4 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI Povpre~na temperatura zraka v tem obdobju je bila za Beìgradom −3,5 ˚C, pri Figovcu pa −2,7 ˚C. Razlika je posledica lege v centru mesta, kjer je toplotni otok izrazitej{i kot za Beìgradom. Za Beìgradom je bila najvi{ja dnevna temperatura 3, najnìja pa −5,8 ˚C. Pri Figovcu je bila najvi{ja temperatura 3,8 ˚C, najnìja pa −3,8 ˚C. Tudi med zimsko kampanjo je o~iten vpliv toplotnega otoka mesta z vi{jimi temperaturami v sredi{~u mesta. V celotnem obdobju je za Beìgradom padlo le 0,4 mm padavin, kar pomeni, da padavin prakti~no ni bilo. slika 14: Povpre~ne dnevne temperature v Ljubljani med zimsko kampanjo od 24. januarja do 7. februarja 2006. C)o t ( Avtor: M. Ogrin. Vir podatkov: MOL in ARSO. slika 15: Relativna pogostnost vetra (v %) na postajah Beìgrad in Figovec v Ljubljani med zimsko kampanjo za du{ikov dioksid od 24. januarja do 7. februarja 2006. Avtor: M. Ogrin. Vir podatkov: MOL in ARSO. 42 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN Preglednica 18: Relativna pogostnost vetra (v %) med zimsko kampanjo za du{ikov dioksid na postajah Figovec in Beìgrad od 24. januarja do 7. februarja 2006. S SV V JV J JZ Z SZ Beìgrad 2,5 23,8 3,5 ,3 9,0 5,8 2, 3, Figovec 5,6 7,5 2,2 2,5 2,9 4,9 35,6 4,6 Vir: MOL in ARSO. Vetrovna roà obeh postaj na sliki 5 nam kaè razli~no podobo. Merilna postaja Figovec nam da bolj uporabne vetrovne podatke za cestni koridor vzdol` Slovenske ceste. Zaradi goste in visoke pozidave v neposredni okolici so vetrovne razmere pri Figovcu specifi~ne in jih do neke mere lahko prenesemo na druga merilna mesta vzdol` tega koridorja. Merilna postaja Beìgrad pa nam da bolj{o splo{no sliko kroènja zraka nad mestom, kadar u~inka toplotnega otoka ni. Z njo tudi ne moremo pojasnjevati razmer na posameznih merilnih mestih. Pri Figovcu je najpogosteje pihal zahodnik, ki se je pojavljal v 35,6 odstotkih celotnega obdobja. Glede na to, da v celotnem obdobju merilne kampanje nad Slovenijo zahodne cirkulacije ni bilo, lahko podobno kot v poletnem obdobju pogosto zahodno smer vetra pojasnimo z lokalno cirkulacijo dotekanja zraka iz hladnej{ega mestnega parka Tivoli, ki leì priblìno 300 metrov zahodneje. Podobno lahko pri~akujemo povsod vzdol` cestnega koridorja, kjer pravokotno na Slovensko cesto proti Tivoliju potekajo ulice (kot so npr. Beethovnova, Cankarjeva, [tefanova ...) Vidimo torej, da je zahodna smer posledica lokalnega kroènja zraka in ne splo{nega toka zraka nad celotnim mestom. Drugi najpogostej{i veter je bil pri Figovcu jugovzhodnik, ki je pihal 2,5 odstotkov ~asa. To ni glavna smer poteka koridorja, ki poteka v prevladujo~i smeri sever–jug, pa~ pa je to smer, iz katere vodi k merilnemu mestu Figovec Dalmatinova ulica. Glede na dejstvo, da je med merilno kampanjo pogosto nad Ljubljano pihal veter vzhodnega kvadranta, je povsem mogo~e, da velik delè jugovzhodne smeri predstavlja ta veter. To trditev nam poleg splo{nega meteorolo{kega stanja potrjuje tudi vetrovna roà postaje Beìgrad, kjer so smeri vzhodnega kvadranta (SV, V, JV) prisotne 48,6 odstotkov ~asa. Ve~ kot 0 odstotkov ~asa in sicer 2,9, je pihal samo {e jùni veter, kar je glavna smer mestnega koridorja. Za Beìgradom je bila jùna smer prisotna v 9 odstotkih ~asa. Za Beìgradom je najpogosteje pihal severovzhodni veter (23,8 odstotkov), le malo manj pa severni (2,5 odstotkov), vzhodni in severozahodni veter sta bila prisotna priblìno 3 odstotkov ~asa. Vidimo, da je veter vzhodnega kvadranta pihal 48,6 odstotka ~asa, veter severnega kvadranta pa kar 58,9 odstotka, kar je v skladu s splo{nim meteorolo{kim stanjem. 43 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI slika 16: Povpre~na hitrost vetra (v m/s) med zimsko kampanjo za du{ikov dioksid na postajah Figovec in Beìgrad od 24. januarja do 7. februarja 2006. Avtor: M. Ogrin. Vir podatkov: MOL in ARSO. Preglednica 19: Povpre~na hitrost vetra med zimsko kampanjo za du{ikov dioksid na postajah Figovec in Beìgrad od 24. januarja do 7. februarja 2006. S SV V JV J JZ SZ Z Beìgrad 0,9 0,9 ,5 ,5 ,0 0,6 0,9 0,8 Figovec 0,6 0,7 0,8 ,5 ,0 0,5 0,7 0,4 Vir: MOL in ARSO. Vreme v zimski merilni kampanji za du{ikov dioksid je bilo torej stabilno, suho in mrzlo. Prevladoval je ob~asen in rahel veter severnih in vzhodnih smeri, tako da so bile hitrosti majhne, v povpre~ju okoli m/s. Dokaj pogosto se je pojavljal tudi toplotni obrat. Ti pogoji so ustvarili tipi~no zimsko meteorolo{ko stanje, ko je me{anje prizemne plasti zraka slabo, kar pomembno vpliva na slab{o kakovost zraka v mestu. Tak tip vremena je v Ljubljanski kotlini pozimi pogost, kar pove~a pomembnost rezultatov zimske merilne kampanje. 44 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN 6 ONESNA@ENOST ZRAKA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI V OBODOBJU AVGUST 2005 – FEBRUAR 2006 Pri ugotavljanju vpliva prometnega onesnaèvanja ozra~ja v Ljubljani nas je zelo zanimal prostorski vidik. Raznolikost prostora je prakti~no nemogo~e povsem zaobjeti v tipih prostora, vseeno pa smo za mestni prostor glede na bliìno ceste in oblikovanost tal dolo~ili tri tipe. Po teh tipih smo imenovali tudi merilna mesta in jih navajamo za zimsko in poletno kampanjo skupaj. Kot sintezo meritev poletne in zimske kampanje smo ocenili letne onesnaènosti zraka z du{ikovim dioksidom na merilnih mestih, kjer sta potekali zimska in poletna kampanja. Ocena temelji na izra~unu letnih koncentracij, izmerjenih s samodejno merilno napravo ARSO za Beìgradom. Za to lokacijo, kjer je bilo tudi merilno mesto z difuzivnimi vzor~evalniki, imamo na voljo povpre~no letno koncentracijo od . julija 2005 do . julija 2006. Ta termin smo vzeli zato, ker sta v njem vklju~eni obe merilni kampanji. Oceno smo izra~unali po naslednji metodi: Za obe kampanji smo izra~unali razmerje med samodejno merilno postajo ARSO in med vsemi preostalimi merilnimi mesti, kjer smo merili z vzor~evalniki. Vrednosti koncentracij iz vzor~evalnikov, ki smo jih primerjali, so bile è normirane. Tako smo ugotovili za vsako merilno mesto, v kolik{nem razmerju glede na merilno mesto ARSO so bile koncentracije du{ikovega dioksida med poletno in zimsko merilno kampanjo. V nabor so torej pri{la le tista merilna mesta, kjer se je meritev opravljala v obeh kampanjah, kar pomeni 44 merilnih mest. Uporabili smo poletno in zimsko razmerje. Pokazalo se je, da se razmerja med letom ne ohranjajo in da se lahko pomembno razlikujejo. To pomeni, da je bolje uporabiti oba faktorja, zimskega in poletnega. Skupni faktor smo izra~unali glede na ~as trajanja kampanje, kjer smo ustrezno obteìli poletni in zimski faktor. Ker je poletna kampanja trajala tri tedne, zimska pa dva, smo skupni faktor izra~unali po naslednji formuli: Fi = 0,6 * Fi + 0,4 * Fi , sk pol zim kjer je: Fi skupni faktor za i-to merilno mesto, sk Fi poletni faktor za i-to merilno mesto, pol Fi zimski faktor za i-to merilno mesto. zim Oceno povpre~ne letne onesnaènosti za vsako merilno mesto smo izra~unali: Ki = Fi * K letna sk ARSO letna, kjer sta Ki letna koncentracija du{ikovega dioksida za i-to merilno mesto in letna K povpre~na letna koncentracija du{ikovega dioksida na merilnem mestu ARSO letna ARSO. 45 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI slika 17: Merilna mesta, kjer so potekale meritve vsaj enega onesnaìla. 6.1 DELITEV MERILNIH MEST GLEDE NA LASTNOSTI PROSTORA Vsa merilna mesta poletne in zimske kampanje so bila znotraj obro~a ljubljanske obvoznice, razdelili pa smo jih v naslednje skupine: • navadna merilna mesta ob cestah (N), • merilna mesta cestnega koridorja (CK), • merilna mesta pre~nega profila glede na glavno cesto (Pp), • merilna mesta urbanega ozadja (UO). 46 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN 6.1.1 Cestni koridor Merilna mesta cestnega koridorja so name{~ena ob vozi{~u, kjer je okolica ceste gosto pozidana in tako cestna povr{ina tvori koridor, v katerem so prezra~evalne lastnosti bistveno omejene. To ustvarja ve~je koncentracije onesnaìl, ki jih povzro~a promet. Tak koridor imamo v Ljubljani na primer vzdol` Slovenske ceste, na A{ker~evi cesti ali pa na Poljanski cesti od kriì{~a s Kopitarjevo do kriì{~a z Rozmanovo cesto. Za take koridorje je zaradi navedenih lastnosti zna~ilno, da so koncentracije onesnaìl bistveno vi{je kot bi sklepali na prometno obremenjenost, zaradi tega so to obmo~ja najbolj onesnaènega zraka. [e bolj zaprti kot cestni koridorji so predori, galerije, dalj{i podvozi in podobni objekti. Vendar pa za nobenega od na{tetih objektov ne velja, da ga mnoì~no uporabljajo ljudje, razen kadar se vozijo skoznje. Cestni koridorji so pozidani s stavbami, v katerih so stanovanjski ali delovni prostori, sem spadajo tudi {ole, fakultete, zdravstvene in druge ustanove. Okna teh prostorov so obrnjena tudi na cesti{~e in zrak prodira v te prostore bodisi z zra~enjem bodisi z nenehnim prodiranjem zraka skozi majhne odprtine ob oknih, saj velika ve~ina oken ni povsem neprodu{nih. Cestni koridorji so pogosto edina pot tudi pe{cem in kolesarjem, v mestih mnoìce pe{cev vsak dan hodijo ravno po takih koridorjih. Tu vozi tudi javni promet, na njih so postajali{~a, na katerih v vozila LPP vstopajo in izstopajo potniki, ob cestah pa je tudi veliko lokalov, trgovin in drugih to~k, ki zagotavljajo mestno ìvljenje. V Ljubljani poznamo kar nekaj takih cest, ki so prometno pomembne, so visoko obzidane, hkrati pa jih kot dnevne pe{poti uporablja mnoìca ljudi. To so na primer Slovenska, A{ker~eva, Gosposvetska in Poljanska cesta, Wolfova in Stritarjeva ulica ter {e nekatere druge. Slovenska cesta je po {tevilu pe{cev gotovo najbolj obljuden del Ljubljane in tudi Slovenije, saj sta na njej dve glavni postajali{~i mestnega potni{kega prometa, in sicer Bavarski dvor in Nama oziroma Po{ta. Koncentracija trgovin (Nama, Maksimarket …), izhodi{~e za obisk starega mesta in Pre{ernovega trga, bliìna Univerze, parlamenta in Cankarjevega doma, vse to so dodatni razlogi, ki pripomorejo k mnoì~nemu dnevnemu obisku Slovenske ceste. Razumljivo je, da so vsi ljudje, ki vsakodnevno hodijo po Slovenski cesti, izpostavljeni koncentracijam, ki jih vsebuje onesnaèn zrak. Enako velja tudi za voznike in potnike v mestnem prometu, ki pogosto ~akajo v zastoju ali po~asnem prometu, ki poteka v delovnih urah dneva po tej cesti. Med poletno kampanjo je po tej cesti na odseku od [ubi~eve ceste do A{ker~eve ceste vozilo okoli 354 000 vozil, kar je 743 vozil na uro. Na letni stopnji zna{a povpre~ni letni dnevni promet (PLDP) 8 052 vozil, kar sicer te ceste ne uvr{~a med najbolj obremenjene odseke, kot so Celov{ka in Dunajska cesta ali obro~ Ljubljanske obvoznice. Vendar pa ima promet na Slovenski cesti precej manj{o hitrost, zato se vozila na njej zadrùjejo v povpre~ju precej dlje, saj ima na 200 metrov dolgem odseku kar semaforjev. 47 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI slika 18: Cestni koridor na Slovenski cesti. Kjer se odpre na eno stran, je zaznaven padec koncentracij onesnaìl. ^e je odprti prostor posledica stika s cesto, kot so Gosposvetska, Dalmatinova, A{ker~eva in Zoisova, je padec koncentracij manj{i. 6.1.2 Obcestni prostor zunaj cestnih koridorjev Merilna mesta ob cestah, ki niso izpostavljena posebnemu zgo{~anju koncentracij zaradi specifi~ne topografije neposredne okolice, smo poimenovali navadna merilna mesta ali merilna mesta zunaj cestnega koridorja. Izpu{ni plini imajo praviloma dovolj prostora za red~enje, padec koncentracij z oddaljenostjo od ceste je znaten. Vrednosti kaèjo prometno onesnaènost, ki je pretèno posledica prometnih obremenitev in manj posebnosti merilnega mesta. Idealen predstavnik takega merilnega mesta je merilno mesto ob edini cesti na prostrani ravnini. Merilnih mest, ki bi ustrezala taki definiciji, v mestih prakti~no ni. Zato smo to ime uporabili za vsa merilna mesta ob cestah, ki niso v cestnem koridorju ali ne pripadajo urbanemu ozadju. 48 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN slika 19: Ob Trà{ki cesti pri Dolgem Mostu je pozidava dovolj razred~ena in oddaljena od ceste, da ne prihaja do posebnega u~inka cestnega koridorja. Merilno mesto uvr{~amo v obcestni prostor zunaj koridorjev ali med navadna merilna mesta. 6.1.3 Urbano ozadje Beseda ozadje nam, kot è ime pove, predstavlja manj onesnaèn prostor oziroma prostor, ki je oddaljen od ve~jih virov onesnaèvanja. V mestih mu pravimo urbano ozadje, saj je {e vedno del mestnega prostora in pod vplivom mestnega ozra~ja. Nad mestom se pogosto pojavi mr~ast pokrov, ki mu lahko re~emo tudi mestni smog. Povsod pod tem pokrovom je zrak nekoliko bolj onesnaèn kot zunaj njega. Nekateri avtorji delijo ozadje na ve~ vrst, mi pa se bomo omejili le na urbano ozadje, ki je sestavni del mestnega prostora, in ozadje, ki je è del podeèlja. Merilna mesta urbanega ozadja nam kaèjo stopnjo onesnaènosti na lokacijah, ki so od glavnih prometnic dovolj oddaljene, da jih neposreden vpliv prometnega onesnaèvanja ne doseè. Predstavljajo stalno stopnjo onesnaènosti z onesnaìli, ki jih povzro~ajo glavni viri, kot so promet, energetika, industrija itn. Pri du{ikovem dioksidu so te koncentracije zaradi disperzije onesnaìla manj{e od tistih blizu prometnic. Za koncentracijo v urbanem ozadju velja, da se med dnevom malo spreminja. Z njo 49 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI lahko ugotovimo tudi neposreden vpliv cest na kakovost zraka v neposredni okolici. ^e od izmerjenih koncentracij ob cestah (pod pogojem, da v bliìni ni drugih ve~jih virov) od{tejemo koncentracijo ozadja, dobimo koncentracijo, h kateri prispeva samo onesnaènje najblìjega vira. Vsaka izmerjena koncentracija na obmo~ju mesta torej vsebuje prispevek urbanega ozadja in prispevek najblìjega vira. Teh je lahko tudi ve~. Ve~ja kot je razlika med koncentracijo urbanega ozadja in izmerjeno koncentracijo, ve~ji je prispevek blìnjih virov. Pri ozonu je slika obrnjena, saj koncentracije ozadja pogosto presegajo tiste ob cestah. Merilna mesta urbanega ozadja so navadno v stanovanjskih soseskah, parkih, stranskih ulicah ali drugih lokacijah, ki so dovolj oddaljene od ve~jih cest. Zadovoljiva je è razdalja nad 00 metrov, odvisno tudi od topografije in velikosti vira. Prav lastnost urbanega ozadja, da ga poseljuje ve~ina mestnega prebivalstva, mo~no pove~a pomembnost tega obmo~ja. slika 20: Merilno mesto urbanega ozadja na Rutarjevi ulici na Vi~u. Na onesnaèvanje z du{ikovim dioksidom ima promet po mestnih ulicah majhen vpliv. Upo{tevati pa je treba tudi individualna kuri{~a (zlasti na plin) in pa seveda {ir{e onesnaènje zraka nad mestom. 50 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN 6.2 MEJNE VREDNOSTI ZA DU[IKOV DIOKSID Meritve kampanj, ki smo jih opravili za ugotavljanje onesnaènosti z du{ikovim dioksidom, nam dajejo le informacijo o povpre~ni onesnaènosti, ki pa jo je treba primerjati tudi z uzakonjenimi mejnimi vrednostmi za vrednotenje izmerjenih koncentracij. Na podlagi prvega in drugega odstavka 27. ~lena in tretjega odstavka 69. ~lena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, {t. 32/93, 44/95 − odl. US, /96, 9/99 − odl. US, Zakon o ohranjanju narave, {t. 56/99, Zakon o javnih skladih, {t. 22/00) velja v Sloveniji Uredba òveplovem dioksidu, du{ikovih oksidih in delcih v zunanjem zraku, ki dolo~a mejne vrednosti za du{ikov dioksid (preglednica 20). Preglednica 20: Zakonodaja v RS dolo~a naslednje mejne vrednosti in sprejemljivo preseganje za du{ikove okside: ^asovni Rok za interval Mejna Sprejemljivo doseganje merjenja vrednost preseganje mejne vrednosti 40 %; vsakega . 200 μg/m3 januarja, za~en{i Urna mejna NO je lahko s . . 2002, 2 koncentracija preseèna se zmanj{a za za varovanje ura najve~ 8-krat 0 %, tako da . januar 2005 zdravja ljudi v koledarskem je sprejemljivo letu preseganje . januarja 2005 enako 0 % 45 %; vsakega . januarja, za~en{i Letna mejna s . . 2002, koncentracija koledarsko se zmanj{a za za varovanje leto 40 μg/m3 NO . januar 200 2 5 %, tako da ljudi je sprejemljivo preseganje . januarja 200 enako 0 % Mejna koncentracija koledarsko za varstvo leto in zimski ni sprejemljivega dan uveljavitve rastlin v ~as od . 30 μg/m3 NO2 preseganja te uredbe naravnem oktobra do okolju 3. marca Vir: Uredba òveplovem …. UL RS 52/2002. 5 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI Sprejemljivo preseganje mejne vrednosti (v nadaljevanju sprejemljivo preseganje) je v odstotkih izraèna vrednost, za katero lahko raven onesnaènosti v ~asovno omejenem obdobju presega mejno vrednost. Za leto 2005, ko je potekala poletna kampanja, je sprejemljivo preseganje letne koncentracije du{ikovega dioksida za zdravje ljudi zna{alo 25 odstotkov, to pomeni letno mejno koncentracijo 50 μg/m3, leta 2006 pa je letna mejna koncentracija padla na 48 μg/m3. Preglednica 21: Ocenjevalni prag za koncentracijo du{ikovega dioksida. Urna mejna Letna mejna Letna mejna koncentracija za koncentracija koncentracija za varovanje zdravja ljudi za varovanje varstvo rastlin v (NO zdravja ljudi naravnem okolju 2) (NO2) (NO2) 70 % mejne vrednosti, Zgornji tako da 40 μg/m3 ni bilo 80 % mejne 80 % mejne ocenjevalni preseènih ve~ kot 8-krat vrednosti (32 vrednosti (24 prag v katerem koli koledarskem letu preteklega petletnega μg/m3) μg/m3) obdobja 50 % mejne vrednosti, Spodnji tako da 00 μg/m3 ni bilo 65 % mejne 65 % mejne ocenjevalni preseènih ve~ kot 8-krat vrednosti (26 vrednosti (9,5 prag v katerem koli koledarskem letu preteklega petletnega μg/m3) μg/m3) obdobja Vir: Uredba òveplovem …. UL RS 52/2002. Zgornji ocenjevalni prag je zàveplov dioksid, du{ikove okside, delce in svinec predpisana raven onesnaènosti, pod katero se za ocenjevanje onesnaènosti lahko uporabljajo kombinacije meritve ter modelnih izra~unov in drugih metod ocenjevanja (Uradni list RS, {t. 52/2002). Spodnji ocenjevalni prag je zàveplov dioksid, du{ikove okside, delce in svinec predpisana raven onesnaènosti, pod katero se za ocenjevanje onesnaènosti lahko uporabljajo zgolj modelni izra~uni in druge metode ocenjevanja (Uradni list RS, {t. 52/2002). 52 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN 6.3 KONCENTRACIJE DU[IKOVEGA DIOKSIDA V ^ASU MERILNIH KAMPANJ Meritve du{ikovega dioksida so potekale v poletni kampanji na 44 merilnih mestih, v zimski pa smo jo raz{irili na 80 merilnih mest. Poletna kampanja je trajala od 25. avgusta do 4. septembra 2005, zimska pa od 24. januarja do 7. februarja 2006. 6.3.1 Koncentracije du{ikovega dioksida v cestnem koridorju V cestnem koridorju smo v poletni kampanji opravili meritve na 20 merilnih mestih. Po dve merilni mesti, vsako na eni strani ceste, sta sestavljali merilni par. Koncentracije obeh merilnih mest smo se{teli in delili z dve, tako da smo dobili povpre~no onesnaènost zraka z du{ikovim dioksidom na tem delu ceste. S povpre~no vrednostjo smo se izognili vplivom vetra in neenakomernemu {irjenju onesnaènja na eno od strani. Preglednica 22: Vrednosti merilnih parov v cestnem koridorju poleti (od 25. avgusta do 14. septembra 2005) in pozimi (od 24. januarja do 7. februarja 2006) ter njihove razlike. Porast Merilni par Koncentracija Koncentracija poleti (μg/m pozimi 3) pozimi (μg/m3) (μg/m3) Slovenska cesta (glavna po{ta) 83 83 0 Poljanska cesta 80 03 23 Slovenska cesta (A-Banka) 79 85 6 Slovenska cesta (Bavarski dvor) 70 87 7 Slovenska cesta (Drama) 68 66 −2 Slovenska cesta (Kazina) 65 6 −4 Slovenska cesta ([estica) 64 70 6 A{ker~eva cesta (Filozofska fakulteta) 62 6 − Slovenska cesta (Metalka) 54 58 4 Slovenska cesta (Ur{ulinski samostan) 52 59 7 Zahodna obvoznica / 54 / Gosposvetska cesta (II) / 60 / Gosposvetska (III) / 62 / A{ker~eva cesta (I) / 53 / A{ker~eva cesta (II) / 52 / A{ker~eva cesta (III) / 53 / 53 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI Najbolj onesnaèn zrak v cestnem koridorju je bil med poletno kampanjo pri glavni po{ti na Slovenski cesti (83 μg/m3), najmanj pa pri Ur{ulinskem samostanu (52 μg/m3). Zanimivo je, da je kljub precej manj{emu prometu, ki se odvija po Poljanski cesti, merilno mesto na najbolj zaprtem delu obremenjeno z 80 μg/m3, kar ga uvr{~a na drugo mesto med vsemi merilnimi mesti. Povpre~na onesnaènost merilnega mesta cestnega koridorja zna{a 67 μg/m3, kar presega letno mejno dovoljeno koncentracijo s sprejemljivim tveganjem za leto 2006, ki zna{a 48 μg/m3. V zimskih meritvah je najve~jo onesnaènost izkazalo merilno mesto na Poljanski cesti, ki je celo preseglo mejo 00 μg/m3. Na drugem mestu je bil Bavarski dvor, na tretjem A-Banka in {ele na ~etrtem glavna po{ta (vsi na Slovenski cesti), kjer je bila koncentracija du{ikovega dioksida enaka kot poleti. V povpre~ju so zimske koncentracije 5 μg/m3 ali 7 odstotkov vi{je. Merilna mesta cestnega koridorja so tista, ki v povpre~ju izkazujejo najve~je koncentracije du{ikovega dioksida, saj majhna prostornina, ki je na voljo emisijam, omogo~a porast koncentracij, kakovost zraka pa poslab{uje {e slaba prevetrenost. Na vseh merilnih mestih so bile izmerjene koncentracije previsoke glede na mejno letno koncentracijo, ki je za leto 2006 zna{ala 48 μg/m3, kar je jasen pokazatelj kakovosti zraka na teh obmo~jih. Ne glede na pri~akovane vi{je koncentracije pozimi in nekoliko nìje poleti, je pomemben tudi podatek o letni koncentraciji, saj predstavlja tisto povpre~no vrednost onesnaènosti, ki je lahko prisotna tudi v vmesnem ~asu, ko je povpre~na onesnaènost nekje med zimsko in poletno. Poleti je veliko ljudi na po~itnicah, zato je prometa manj, tudi ozra~je je zaradi mo~nega Son~evega sevanja bolj labilno, pozimi pa so prometni izpusti nekoliko ve~ji zaradi ve~je porabe goriva, saj se motorji po~asneje ogrejejo in tudi ozra~je je stabilnej{e. Preglednica 23: Ocena letne onesnaènosti v cestnem koridorju v obdobju poletje 2005 – poletje 2006. Merilno mesto Letna koncentracija (μg/m3) Poljanska cesta 83 Slovenska cesta (glavna po{ta) 80 Slovenska cesta (A-Banka) 78 Slovenska cesta (Bavarski dvor) 72 Slovenska cesta (Drama) 65 Slovenska cesta (Kazina) 62 Slovenska cesta ([estica) 63 Slovenska cesta (Filozofska fakulteta) 60 Slovenska cesta (Metalka) 53 Slovenska cesta (Ur{ulinski samostan) 5 54 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN slika 21: Povpre~ne koncentracije du{ikovega dioksida v cestnem koridorju Slo– venske ceste: a) poleti - od 25. avgusta do 14. septembra 2005, b) pozimi – od 24. januarja do 7. februarja 2006 in c) na letni ravni – poletje 2005 – poletje 2006 ({irina Slovenske ceste ni v merilu). a b c Slika 2 nam pokaè spreminjanje povpre~ne koncentracije du{ikovega dioksida vzdol` cestnega koridorja na Slovenski cesti poleti, pozimi in na letni ravni. Razlike so majhne, vrednosti pa zelo visoke. Poleti so bile nekoliko ve~je koncentracije izmerjene pri glavni po{ti, pozimi pa v okolici Bavarskega dvora. V obeh letnih ~asih in tudi na letni ravni pa so koncentracije mo~no pove~ane zlasti v okolici po{te in na Bavarskem dvoru, kjer zna{ajo od 70 do 00 μg/m3. Drugje so koncentracije nad 40 μg/m3, kar je ciljna vrednost za leto 200. 55 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI slika 22: Meritve so pokazale, da je cestni koridor na za~etku Poljanske ceste kljub delni omejitvi prometa mo~no onesnaèn z du{ikovim dioksidom, saj je od vseh merilnih mest v raziskavi dosegel najvi{je povpre~ne koncentracije. K temu mo~no pripomore zelo majhen in zaprt prostor ob cesti, ki omogo~a u~inkovito zadrèvanje onesnaìl. 6.3.2 Koncentracije du{ikovega dioksida ob cestah brez strnjene pozidave v neposredni okolici (merilna mesta ob cestah zunaj cestnega koridorja) Merilna mesta ob cestah zunaj cestnega koridorja niso izpostavljena posebnemu zgo{~evanju koncentracij zaradi specifi~ne topografije neposredne okolice, zato lahko tam pri~akujemo nìje koncentracije kot v cestnih koridorjih. Vrednosti kaèjo prometno onesnaènost, ki je pretèno posledica prometnih obremenitev in manj posebnosti okolice merilnega mesta. 56 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN Preglednica 24: Primerjava koncentracij du{ikovega dioksida na merilnih parih ob cestah zunaj cestnega koridorja med poletno kampanjo (od 25. avgusta do 14. septembra 2005) in zimsko kampanjo (od 24. januarja do 7. februarja 2006). Merilni par Koncentracije Koncentracije Porast pozimi poleti (μg/m3) pozimi (μg/m3) (μg/m3) Celov{ka cesta 66 59 −7 Avtobusna postaja Ljubljana 59 64 5 Predor (Kopitarjeva ulica) 57 53 −4 Dunajska cesta 46 43 −3 Drenikova cesta / 69 / Jùna obvoznica / 66 / Dalmatinova ulica I / 65 / Dalmatinova ulica II / 47 / Dalmatinova ulica III / 50 / [martinska cesta / 54 / Zalo{ka cesta (Fuìne) / 52 / Zalo{ka cesta (bolni{nica) / 50 / Trà{ka cesta / 64 / Severna obvoznica / 6 / Celov{ka cesta (kino [i{ka) / 39 / V poletni kampanji smo merili na {tirih mestih, v zimski pa na 5. Najve~je koncentracije du{ikovega dioksida so bile poleti izmerjene na merilnem paru ob Celov{ki cesti (66 μg/m3), najmanj{e pa ob Dunajski (46 μg/m3). Pozimi je bila najve~ja koncentracija du{ikovega dioksida izmerjena na Drenikovi cesti, zna{ala pa je 69 μg/m3. ^e primerjamo poletne in zimske koncentracije na istih lokacijah, vidimo, da je povpre~en porast pozimi negativen, kar pomeni, da so bile poleti koncentracije v povpre~ju celo nekoliko vi{je (za 2 μg/m3). Razlika sicer ni velika, vseeno pa bi pozimi pri~akovali porast koncentracij. Razlog, da koncentracije du{ikovega dioksida pozimi niso vi{je od poletnih, je po na{em mnenju posledica dalj{ega reakcijskega ~asa oksidacije iz du{ikovega monoksida v du{ikov dioksid. Rezultati v preglednici 25 nam potrjujejo predvidevanja, da so koncentracije ob cestah brez strnjene pozidave kljub enakim ali ve~jim prometnim obremenitvam nìje od tistih v mestnem koridorju. Razlike med merilnimi mesti so manj{e kot pri cestnih koridorjih, vendar je bilo {tevilo mest ob prometnicah premajhno, da bi lahko na podlagi teh ugotovitev sklepali bolj zanesljive ugotovitve. Povpre~ja, tako poletna kot zimska, so bila ve~inoma nad letno mejno vrednostjo s sprejemljivim preseganjem (za leto 2005 50 μg/m3, za leto 2006 48 μg/m3). V poletni kampanji je le na Dunajski cesti pri kriì{~u z Linhartovo koncentracija zna{ala manj od dopustne, pozimi pa poleg lokacije Dunajska (prestavljena na podvoz pod èlezni{ko progo) {e na Dalmatinovi ulici II (pri Evropa centru) in na Celov{ki cesti pri Kinu [i{ka. 57 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI Preglednica 25: Ocena letne onesnaènosti ob cestah zunaj cestnega koridorja za obdobje poletje 2005 – poletje 2006. Merilni par Letna koncentracija (μg/m3) Celov{ka cesta 62 Avtobusna postaja Ljubljana 58 Predor − Kopitarjeva ulica 54 Dunajska cesta 44 Enako kot v cestnem koridorju smo tudi zunaj koridorjev ocenili letno onesnaènost z du{ikovim dioksidom, ~eprav je merilnih mest, kjer so meritve potekale pozimi in poleti, precej manj. Ta nam pokaè, da je raven koncentracij podobna in niha od 44 μg/m3 do 62 μg/m3. Najbolj onesnaèn zrak med temi merilnimi pari je bil ob Celov{ki cesti, ob podvozu, najmanj pa ob Dunajski, kjer se je lokacija merjenja spremenila za priblìno 300 metrov (od kriì{~a z Linhartovo k podvozu pod èleznico). Povpre~na onesnaènost zna{a 55 μg/m3, vsa mesta razen ob Dunajski pa presegajo mejo 50 ali 48 μg/m3, ki je leta 2005 oziroma 2006 veljala kot dopustna meja onesnaènosti z du{ikovim dioksidom. slika 23: Merilno mesto pred predorom pod Ljubljanskim gradom smo uvrstili med navadna merilna mesta, ~eprav je mesto specifi~no, saj predor predstavlja pove~an vir onesnaìl. 58 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN 6.3.3 Koncentracije du{ikovega dioksida v urbanem ozadju Merilna mesta urbanega ozadja so najmanj onesnaèna obmo~ja, saj niso v neposredni bliìni ve~jih cest in drugih virov. Predstavljajo razmere v stanovanjskih soseskah, parkih, obmo~jih brez ve~jega motornega prometa itn. Gre tudi za obmo~ja, kjer ljudje v mestih preìvljajo prosti ~as, se rekreirajo, sprehajajo hi{ne ljubljen~ke in se druìjo. Koncentracije na teh mestih niso samo posledica prometa, pa~ pa na kakovost zraka na teh obmo~jih znatno vplivajo tudi drugi viri. V stanovanjskih soseskah z individualnimi kuri{~i prevladuje ogrevanje, sicer pa so pomembne tudi industrija in toplarne. Preglednica 26: Primerjava koncentracij du{ikovega dioksida na merilnih mestih urbanega ozadja med poletno kampanjo (od 25. avgusta do 14. septembra 2005) in zimsko merilno kampanjo (od 24. januarja do 7. februarja 2006). Merilno mesto Koncentracija Koncentracija Porast poleti (μg/m3) pozimi (μg/m3) pozimi Tivoli / 54 / Vi~ − Rutarjeva ulica 30 52 22 ARSO − Beìgrad 2 5 30 Rudnik − Jur~kova ulica 28 43 5 Vi~ − Biotehni{ka fakulteta 9 42 23 [i{ka − Smrekarjeva ulica 26 33 7 Moste − Roj~eva ulica 32 30 −2 [i{ka – Andrea{eva ulica 3 29 −2 Beìgrad − Ptujska ulica 28 28 0 V poletni kampanji je povpre~na koncentracija na teh mestih zna{ala 27 μg/m3, razpon pa je od 9 μg/m3 pri Biotehni{ki fakulteti do 32 μg/m3 na Roj~evi ulici v Mostah. Zimske koncentracije so precej vi{je, saj zna{a povpre~je zimskih meritev na istih lokacijah 39 μg/m3. Najvi{ja koncentracija je bila izmerjena na merilnem mestu v parku Tivoli, kar je nepri~akovano glede na to, da gre za parkovno povr{ino. Zelo podobni koncentraciji sta bili izmerjeni tudi na merilnih mestih Vi~ − Rutarjeva ulica in ARSO − Beìgrad (52 in 5 μg/m3). Razpon vseh meritev je med 54 in 28 μg/m3, povpre~na vrednost pa zna{a 40 μg/m3, kar je 8 μg/m3 pod mejno letno koncentracijo za leto 2006, dosega pa ravno dovoljeno raven onesnaènja brez sprejemljivega preseganja, ki jo bomo dosegli leta 200. Najnìje vrednosti so bile izmerjene na merilnih mestih Beìgrad – Ptujska ulica (28 μg/m3) in [i{ka − Andrea{eva ulica (29 μg/m3). 59 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI Preglednica 27: Ocena letne onesnaènosti v urbanem ozadju za obdobje poletje 2005 – poletje 2006. Merilno mesto Koncentracija (μg/m3) Vi~ – Rutarjeva ulica 34 Moste – Roj~eva ulica 3 Rudnik − Jur~kova ulica 30 [i{ka – Smrekarjeva ulica 30 ARSO − Beìgrad 28 Beìgrad – Ptujska ulica 27 [i{ka − Andrea{eva ulica 27 Vi~ – Biotehni{ka fakulteta 23 ^eprav gre za najmanj onesnaèna obmo~ja, so obmo~ja urbanega ozadja pomembna zaradi prosto~asnih dejavnosti me{~anov. Onesnaènost je tu tudi bolj stalna, podatek o letni onesnaènosti pa za vse uporabnike tega prostora zelo pomemben. Ocena letne onesnaènosti v urbanem ozadju je pokazala dokaj enotno stopnjo onesnaènosti, pri kateri je sedem merilnih mest v intervalu 7 μg/m3 (27−34 μg/m3). Le najmanj onesnaèno merilno mesto Vi~ – Biotehni{ka fakulteta je imelo {e 4 μg/m3 nìjo koncentracijo. Vse vrednosti so bile pod dopustno mejo onesnaènosti. slika 24 (str. 58 in 59): Koncentracije du{ikovega dioksida v Ljubljani: a) poleti (od 25. avgusta do 14. septembra 2005), b) pozimi (od 24. januarja do 7. februarja 2006) in c) na letni ravni (poletje 2005 – poletje 2006). a b 60 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN c 6.4 PRE^NI PROFILI KONCENTRACIJ DU[IKOVEGA DIOKSIDA Pri pre~nih profilih koncentracij ne gre za poseben tip prostora, pa~ pa za na~in postavljanja merilnih mest. Ta so postavljena pre~no na potek ceste, ki je glavni vir onesnaèvanja ozra~ja v okolici. Koncentracije pre~nih profilov smo merili v ve~ merilnih kampanjah. Tako lahko precej natan~no ugotovimo vpliv prometnega onesnaèvanja (v na{em primeru z du{ikovim dioksidom) na neposredno okolico. Taka informacija je zelo pomembna pri vrednotenju vplivov prometa na pokrajino, pa tudi na ìvljenje ljudi ob cestah. Zelo pogosto se pri ume{~anju predvsem ve~jih cest v prostor {tevilne lokalne skupnosti zoperstavijo njihovemu poteku skozi naselja ravno zaradi predvidenih negativnih vplivov ceste na okolje in s tem na kakovost bivanja. Lahko pa se na neki cesti promet s ~asom bistveno pove~a, kar sorazmerno pove~a tudi prometni vpliv na okolje. Vpliv prometnega onesnaèvanja okolice ceste pa ima tudi ekonomski vpliv, saj vpliva na ceno zemlji{~. Bliìna ve~je ceste namre~ è dolgo ni ve~ le pozitivni dejavnik, ki omogo~a navezavo novih dejavnosti v bliìni te prometnice, pa~ pa je tudi dejavnik, ki odbija kupce od èlje po nakupu, saj nih~e no~e ìveti v onesnaènem zraku in hrupu. Tako se ekonomski vpliv kaè v niànju cene zemlji{~a. 6 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI 6.4.1 Koncentracije du{ikovega dioksida na profilu Gri~ Merilna mesta profila Gri~ so potekala pre~no na zahodno ljubljansko obvoznico ob po~ivali{~u pri kraju Gri~. Poleg tega, da je del mestnega obro~a, ta avtocestni odsek prevzame tudi velik del tranzitnih obremenitev slovenskega avtocestnega krià in je za krakom severne ljubljanske obvoznice najbolj obremenjen cestni odsek v Sloveniji. Prostor, kjer smo postavili merilna mesta, je Vi{ko polje, ki se razprostira na obe strani. Neposredna okolica ni poseljena. Povpre~ni letni promet na tem odseku leta 2004 je bil 65 452 vozil dnevno, kar uvr{~a ta odsek med tri najbolj obremenjene cestne odseke v Sloveniji (Prometne obremenitve 2004). slika 25: Onesnaènost zraka z du{ikovim dioksidom ob zahodni obvoznici med 3. in 8. majem 2004. Sprememba koncentracije z oddaljevanjem od ceste na profilu Gri~ ni bila tipi~na. Na obeh straneh se je z oddaljevanjem pokazal celo rahel porast koncentracij, ki je segel na zahodni strani le do druge merilne to~ke. Spremembe koncentracij so bile zelo majhne in znotraj napake meritev. 62 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN 6.4.2 Koncentracije du{ikovega dioksida na profilu [martno Profil [martno je vseboval niz {estih merilnih mest ob gorenjski avtocesti Ljubljana– Podtabor, v bliìni reke Save na levem bregu najnìje savske terase v naselju [martno pod [marno goro, ki predstavlja severno mejo MOL. Terase so del Ljubljanskega polja, torej gre za ve~inoma raven relief, ki se proti severu postopno dviga s terasami, proti jugu pa preide v strugo reke Save. Prevladujo~a smer teras je smer toka reke Save, avtocesta pa poteka v pre~ni smeri na terase, kar pomeni, da je bil profil postavljen v smeri poteka terase, dovolj dale~ od jeè (priblìno 470 m) ali struge (priblìno 200 m). slika 26: Potek koncentracij du{ikovega dioksida v povpre~nem pre~nem profilu [martno. Izra~unan je na podlagi {tirih merilnih kampanj v letih 2004 in 2005. S povpre~nim profilom [martno smo posku{ali dobiti povpre~no onesnaènost, ki je dobljena iz {tirih kampanj v letih 2004 in 2005. Vodoravne ~rtkane ~rte nam pokaèjo mejne vrednosti za leto 2005, 200 in mejno vrednost za varstvo rastlin. Slednja je bila preseèna znotraj 20-metrskega pasu ceste na zahodu in 6-metrskega pasu na vzhodu. Ciljna vrednost za 200 je bila preseèna znotraj petmetrskega pasu na vzhodni strani, na zahodni pa vzor~evalnikov ni bilo tako blizu ceste. Povpre~ne vrednosti pa niso dosegle mejne koncentracije za leto 2005. Vpliv avtoceste na kakovost prostora zaradi onesnaèvanja zraka z du{ikovim dioksidom je bil zunaj 20-metrskega pasu na obeh straneh cesti{~a {e v mejah dovoljenega. Ker so avtoceste ograjene z ì~nato ograjo, ki omejuje razli~no {irok prostor okoli ceste, je tako tudi fizi~no prepre~ena uporaba tega prostora. Tudi v praksi v 20-metrskem pasu okoli avtoceste redko poteka aktivna raba prostora, kot je poselitev ali kak{na druga dejavnost. Pogosto se zunaj ograje, ki omejuje ta prostor, opravlja kmetijska dejavnost, zato je s tega vidika pomembneje ugotavljati vpliv onesnaènja zraka zaradi varstva rastlin, ki zahteva tudi nìje koncentracije. 63 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI slika 27: Povpre~na onesnaènost zraka z du{ikovim dioksidom ob avtocesti Lju– bljana–Podtabor v [martnem pod [marno goro kot posledica prometa. Izra~unana je na podlagi {tirih merilnih kampanj v letih 2004 in 2005. Slika 27 prikaè onesnaènost zraka z du{ikovim dioksidom v okolici avtoceste, ki z oddaljevanjem od cesti{~a hitro pada. Karta ne upo{teva drugih virov, razen na ravni »pojemajo~ega« ozadja. ^e je v {ir{i okolici prisoten drug vir, je lahko koncentracija na ve~ji oddaljenosti od ceste (zunaj obmo~ja meritev) vi{ja, kot je prikazana na karti. 6.4.3 Koncentracije du{ikovega dioksida na profilu Kranj Merilna mesta v profilu Kranj so potekala ob regionalni cesti Ljubljana−Kranj pri naselju Meja. Vzhodni in severni krak nista bila postavljena na istem mestu glede na cesto, pa~ pa se je zahodni krak nahajal priblìno 360 metrov severneje, to je v smeri proti Kranju. [ir{a okolica merilnih mest je ve~inoma raven prostor Sor{kega polja, cesta pa je edini pravi vir du{ikovega dioksida v okolici, saj poselitve ob cesti na tem odseku skorajda ni. 64 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN slika 28: Povpre~na onesnaènost zraka z du{ikovim dioksidom ob cesti Ljubljana– Kranj kot posledica prometa. Izra~unana je na podlagi treh merilnih kampanj v letih 2004 in 2005. Povpre~ni profil treh kampanj v Kranju je pokazal nizke koncentracije na vseh merilnih mestih in celo nekoliko nìje koncentracije na mestih blìje cesti kot na tistih, ki so od ceste bolj oddaljena. Vendar pa so bile te razlike zelo majhne in so prej rezultat slu~ajnih napak, kot pa manj onesnaènega zraka. Vsekakor pa je o~itno, da so bile glede na obremenitve ceste, ki je med merjenjem zna{ala od okoli 2 000 do 3 000 vozil dnevno (Prometne obremenitve 2004), merilna mesta predale~ od cesti{~a, da bi zaznala porast koncentracij ob cesti. Lahko re~emo, da na razdalji 40 metrov na zahodni strani in 20 metrov na vzhodni zrak v povpre~ju ni kazal neposrednega vpliva cestnega onesnaèvanja. 6.4.4 Koncentracije du{ikovega dioksida na profilu Blagovica Profile koncentracij du{ikovega dioksida v Blagovici smo merili na dnu ozke doline ^rnega grabna. V Blagovici se dolina sicer nekoliko raz{iri, tako da ne moremo govoriti, da cesta poteka v kanjonu, ki bi bistveno omejeval disperzijo onesnaìl. Gotovo pa se ob jasnem in mirnem vremenu, zlasti v hladnej{i polovici leta, poleti pa pono~i, oblikuje dolinsko stekanje zraka s pobo~ij proti dnu in po dolini navzdol. Zadrèvanje hladnej{ega zraka pri tleh pa zlasti pozimi lahko povzro~i pove~ane koncentracije onesnaìl med trajanjem temperaturnega obrata. Med kampanjo, ki je potekala poleti 2004, so bile inverzije kratkotrajne in so na povpre~no koncentracijo vplivale le deloma. Povpre~ni profil Blagovica nam pokaè bolj izrazit padec koncentracij z razdaljo kot 65 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI pri profilu Kranj, a je bila tudi razmestitev merilnih mest druga~na. Ve~je so bile tudi obremenitve, saj je promet med meritvami zna{al od 22 600 do 25 300 vozil dnevno in tudi okolica je bolj zaprta (Prometne obremenitve 2004, Prometne obremenitve 2005, Arhiv DRSC). Ker med dvema to~kama na vsaki strani nismo za~rtali krivulje ali ravne ~rte, tèko ocenjujemo spreminjanje koncentracij z razdaljo. Povpre~ne koncentracije merilnih mest ob cesti na razdalji 0 metrov niso presegle mejnih vrednosti niti za leto 200, torej so bile tudi pod mejnimi za leto 2005, ko smo meritve kon~ali. Blìje cesti so bile koncentracije vi{je in so v ozkem pasu ob cesti zelo verjetno presegle vsaj mejno vrednost za leto 200. Ve~jo teàvo predstavlja mejna vrednost za varstvo rastlin. Ugotavljamo, da je bila na obeh straneh ceste ta preseèna v 20- do 30-metrskem pasu ob cesti{~u. To je problemati~no zaradi kmetijske rabe tal, saj pa{niki ali travniki segajo vse do ceste. slika 29: Povpre~na onesnaènost zraka z du{ikovim dioksidom v Blagovici, ob stari cesti Ljubljana–Celje. Izra~unana je na podlagi treh merilnih kampanj v letih 2004 in 2005. 6.4.5 Koncentracije du{ikovega dioksida na profilu Podmilj Profil Podmilj je drugi profil, smo ga postavili v dolini ^rnega grabna, ob potoku Radomlja. Nahajal se je priblìno dva kilometra po dolini navzgor oziroma vzhodneje od profila Blagovica. Tu pride do zoènja doline v obliki {ir{ega koridorja. Na jùni strani ceste je prostora samo {e za potok in strmo gozdnato pobo~je, na severni strani pa je ravnega prostora nekoliko ve~. Tam je vrtnarija Kropiv{ek. Po dolini poteka glavna cesta Ljubljana–Celje, ki je bila v obdobju meritev v letih 2004 in 2005 {e vedno 66 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN najpomembnej{a cestna povezava med Ljubljansko kotlino in [tajersko. Povpre~ni letni dnevni promet po tej cesti je leta 2004 zna{al 22 585 vozil dnevno (Prometne obremenitve 2004), kar uvr{~a odsek v kategorijo bolj obremenjenih cest. Pomemben je tudi podatek, da je kar 25 odstotkov teh vozil spadalo v kategorijo tovornjakov ali avtobusov (Prometne obremenitve 2004). Zaradi pomanjkanja prostora smo opravili meritve samo na severni strani ceste, in sicer na dveh merilnih mestih na razdalji pet in 45 metrov od ceste. Le nekaj metrov za drugim merilnim mestom se je kon~ala ravnina na dnu doline. Povpre~ne koncentracije treh kampanj nam pokaèjo, da je bila na petmetrski razdalji kakovost zraka vpra{ljiva tudi za zdravje ~loveka, saj je zna{ala 47 μg/m3, kar je bilo leta 2005 sicer μg/m3 pod mejno vrednostjo, a je kakovost zraka vseeno slaba. Razmeroma velike koncentracije na tem odseku, ki so primerljive tudi s tistimi v Blagovici, smo izmerili tudi na bolj oddaljenem merilnem mestu, saj je bila koncentracija na 45-metrski oddaljenosti le μg/m3 pod mejno vrednostjo za varstvo rastlin. Dno severnega dela ozke doline ^rnega grabna na tem mestu pa pripada zasebni vrtnariji. slika 30: Povpre~na onesnaènost zraka z du{ikovim dioksidom v Podmilju, ob stari cesti Ljubljana–Celje. Izra~unana je na podlagi treh merilnih kampanj v letih 2004 in 2005. 6.4.6 Koncentracije du{ikovega dioksida na mestnem profilu Cankarjeva – ^opova Meritve koncentracij v profilu Cankarjeva – ^opova so potekale od Cankarjeve ulice prek Slovenske ceste po ^opovi ulici proti Tromostovju v sredi{~u Ljubljane. Obe ulici sta v 67 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI Ljubljani eno glavnih obmo~ij za pe{ce, kar {e posebej velja za ^opovo. Na stiku obeh ulic s Slovensko cesto je poleg Bavarskega dvora najpomembnej{a postaja mestnega potni{kega prometa (postajali{~i Po{ta in Nama), kjer najve~ potnikov vstopa in izstopa. Po ^opovi ulici motorni promet ne poteka, zato je zelo primerna za ugotavljanje padca koncentracije z oddaljevanjem od Slovenske ceste. Kon~a se s Pre{ernovim trgom, kjer je v ~asu meritev potekal omejen promet iz Wolfove ulice prek Tromostovja. To nekoliko popa~i padec koncentracij proti koncu ^opove ulice, a je bil zaradi odprtosti trga ta vpliv majhen. Cankarjeva ulica ima druga~no prometno ureditev. Na prvem odseku, dolgem priblìno 00 metrov, je sprehajalna cona, po kateri je dovoljena le dostava. Naprej pa je promet dovoljen. Kriàta jo Beethovnova in Zupan~i~eva ulica, ki sta prav tako prometni, kon~a pa se s Pre{ernovo cesto. Padec koncentracij s Slovenske ceste z oddaljevanjem od nje lahko popa~i promet po Beethovnovi in Zupan~i~evi, ki se kriàta s Cankarjevo. Na drugem delu Cankarjeve ulice pa je mogo~ tudi vpliv Pre{ernove ceste. slika 31: Potek koncentracij du{ikovega dioksida v povpre~nem profilu Cankarjeva – ^opova. Izra~unan je na podlagi dveh merilnih kampanj v letih 2005 in 2006. Meritve na profilu Cankarjeva − ^opova so nam pokazale presenetljive rezultate, saj je bila onesnaènost zraka v obmo~ju za pe{ce ob cesti visoka in v delu tudi previsoka glede na mejne vrednosti. Neposredno ob cesti so koncentracije zna{ale celo med 68 in 80 μg/m3. Po ^opovi ulici je koncentracija padala hitreje in na drugem merilnem mestu od treh (oddaljenost 70 m) je padla pod 39 μg/m3. Naprej po ulici proti Pre{ernovemu trgu koncentracija ni ve~ bistveno padala. Dosegla je raven urbanega ozadja, ki se je tedaj {e »hranilo« tudi z izpusti prometa, ki je potekal po Pre{ernovem trgu. Na Cankarjevi ulici so bile poleti za~etne koncentracije sicer malenkost nìje, a je bil nato padec koncentracije z oddaljevanjem od Slovenske ceste manj{i kot na ^opovi. Na Cankarjevi ulici se je poznal vpliv prometa, ki poteka na delih te ceste, zato je bil tudi padec koncentracij po~asnej{i. Poletna in zimska krivulja se opazno razlikujeta. Proti Pre{ernovi cesti vpliv 68 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN te ceste nara{~a, saj po njej poteka kar gost dvosmerni promet, blizu pa je tudi Tivolska cesta, ki je z okoli 30 000 vozili PLDP {e bolj prometna (Arhiv MOL). Na ^opovi ulici sta obe krivulji zelo podobni. ^e bi bile poletne koncentracije vse leto, bi bila dopustna letna koncentracija na ^opovi ulici preseèna znotraj 50-metrskega pasu od Slovenske ceste, na Cankarjevi pa znotraj priblìno 85-metrskega pasu. ^e pa upo{tevamo zimsko koncentracijo, bi na ^opovi ulici izmerili previsoke koncentracije znotraj 54-metrskega pasu, na Cankarjevi pa vsaj znotraj 8-metrskega pasu. Ker sta obe ulici za pe{ce zelo pomembni oziroma bi za ^opovo ulico lahko celo rekli, da je ena najbolj obiskanih ulic v Ljubljani in tudi v Sloveniji, so ti podatki toliko bolj pomembni. Povpre~en profil nam pokaè, da je bil zrak v povpre~ju prekomerno onesnaèn znotraj 0-metrskega pasu na Cankarjevi in znotraj 52-metrskega pasu na ^opovi ulici. Povpre~ne koncentracije ob cesti pa so bile med 70 in 80 μg/m3. Sliki 32 in 33 nazorno kaèta izmerjene koncentracije in vpliv Slovenske ceste v obmo~je za pe{ce. Le temno zelena barva spada v obmo~je pod mejno letno vrednostjo za 200. Pozimi so bile koncentracije {e vi{je, zlasti pri cesti, njihov vpliv pa se pozna tudi drugje. Upravi~eno se lahko vpra{amo, kako je z drugimi ulicami, ki vodijo s Slovenske ceste. Kljub temu, da na drugih, podobno speljanih ulicah nismo merili, bi bil potek koncentracij zelo verjetno podoben. Poleg tega so tu {e ceste, kjer prav tako te~e promet, kot sta Dalmatinova in Gosposvetska, na katerih se vpliv onesnaèvanja s Slovenske ceste zdruì z lastnim onesnaèvanjem. Raznolik prostor v mestnem jedru vsebuje tudi atrije in druge zaprte prostore, ki so lo~eni od koridorja in drugih cest. Kolik{ne so koncentracije du{ikovega dioksida tam, ne vemo zagotovo, ker meritev nismo opravili, vendar pa ne morejo biti nìje, kot so vrednosti urbanega ozadja. Glede na visoke koncentracije v koridorju bi bilo zanimivo vedeti tudi, kolik{ne so koncentracije v notranjih prostorih, ki se vsaj deloma zra~ijo z zrakom iz koridorja. V mestih je zanimivo tudi spreminjanje koncentracij z vi{ino, saj {tevilni ìvijo ali so zaposleni v stolpnicah nad cestami. Dviganje zraka nad mestnim jedrom, ki je posledica stekanja zaradi u~inka toplotnega otoka, gotovo vpliva na prenos onesnaìl v vi{je plasti. Na vsa ta in podobna vpra{anja bomo lahko odgovorili, ko bodo opravljene meritve v teh delih raznolikega mestnega prostora. Prav za take meritve je uporaba difuzivnih vzor~evalnikov zelo primerna. 69 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI slika 32: Onesnaènost zraka z du{ikovim dioksidom na Cankarjevi in ^opovi ulici med 25. avgustom in 14. septembrom 2005. *[irina Cankarjeve in ^opove ulice ni v merilu. slika 33: Onesnaènost zraka z du{ikovim dioksidom na Cankarjevi in ^opovi ulici med 24. januarjem in 7. februarjem 2006. *[irina Cankarjeve in ^opove ulice ni v merilu. 70 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN 6.5 UGOTOVITVE O PRE^NIH PROFILIH KONCENTRACIJ DU[IKOVEGA DIOKSIDA Za zahodno obvoznico velja, da je drugi najbolj obremenjen odsek ljubljanske obvoznice in je s tem drugi najbolj obremenjen cestni odsek v Sloveniji. Velika onesnaènost je segla tudi do razdalje okoli 80 metrov od ceste. To je lahko opozorilo, da je ob takih prometnih obremenitvah smiselno opraviti ve~ meritev in raz{iriti njihov pas, kar pomeni tudi ve~ merilnih mest na vsaki strani ceste. Za vse druge profile, z izjemo profila Cankarjeva – ^opova v sredi{~u Ljubljane, lahko re~emo, da ob obremenitvah do 30 000 vozil dnevno zunaj 80-metrskega pasu nismo izmerili povpre~nih koncentracij profilov, vi{jih od 30 μg/m3. Ta vrednost predstavlja mejo za varstvo rastlin. Mejna vrednost za varovanje zdravja ljudi, ki pada proti 40 μg/m3 in jo bo leta 200 tudi dosegla, pa v povpre~nih profilih ni bila preseèna zunaj priblìno 0-metrskega pasu. Izjema je seveda mestni profil Cankarjeva – ^opova. V Sloveniji {tejemo promet na 02 {tevnih mestih v sklopu dràvne mreè, kar pomeni, da v to skupino niso v{teta {tevna mesta v mestih. Od tega je na 44 izmerjen ve~ji povpre~ni letni dnevni promet kot 30 000 vozil (Prometne obremenitve 2005). Vsako {tevno mesto predstavlja nek odsek ceste, kar pomeni, da ima kar 977 od 02 odsekov (96 odstotkov) dràvnih cest, kjer poteka {tetje prometa, nìji dnevni promet od 30 000 vozil. Iz tega lahko sklepamo, da velika ve~ina slovenskih cest, kjer pozidava ne omejuje prostega me{anja tik ob cesti, z du{ikovim dioksidom ne obremenjuje prekomerno okolja zunaj 0-metrskega pasu za ljudi in zunaj 45-metrskega pasu za rastline. Vendar nas taka interpretacija prostorske onesnaènosti ne sme zavesti, saj ve~ina mestnih cest ni zajetih v to skupino. Kajti v mestih, kjer je pozidava gosta, promet pa praviloma najgostej{i, prihaja do u~inka zgo{~evanja emisij in koncentracij. Poleg pozidave je velika teàva tudi zelo po~asna vònja oziroma prometni zastoji. To ob razmeroma nizkih prometnih obremenitvah lahko pomeni ve~je izpuste, kajti prìgano vozilo, ki stoji pred semaforjem ali se po pol`je premika v koloni, prav tako povzro~a emisije. [e bolj se u~inek zgo{~evanja onesnaìl pozna, ~e upo{tevamo, da tam, kjer so gosto pozidana obmo~ja, prebivajo ali se dnevno gibljejo ljudje. Visoke koncentracije v 0- ali 20-metrskem pasu ob avtocesti imajo manj{i neposredni negativni u~inek na ljudi kot enaka ali celo òja obmo~ja v mestih in drugih poseljenih obmo~jih, kjer ta prostor vsak dan in mnoì~no uporabljamo ljudje. V mestih lahko è majhne obremenitve povzro~ijo ve~je poslab{anje kakovosti zraka. To nam kaèjo meritve profila na Cankarjevi in ^opovi ulici v Ljubljani, kjer so koncentracije zelo visoke (najvi{je) in znotraj 52-metrskega pasu na eni oziroma 0-metrskega pasu na drugi strani previsoke. In to kljub temu, da je na teh ulicah obmo~je za pe{ce. Ne smemo pa pozabiti, da je tudi vozi{~e prostor, ki ga uporabljamo ljudje. In povsod tam, kjer prihaja do visokih koncentracij, prihaja tudi do mnoì~ne uporabe vozi{~, saj prav mnoì~na raba povzro~i visoke koncentracije. Med vònjo smo vsi, ki se vozimo po cesti, izpostavljeni koncentracijam na cesti{~u. Zlasti ~e vònja traja dlje, kar potrjujejo tudi ugotovitve projekta PEOPLE, ki ga je v sodelovanju z in{titutom JRC iz ISPRE izvedla ARSO (Evaluation of…, 2005), in se nana{ajo na izpostavljanje ljudi onesnaìlom iz prometa v mestih. Problem so tudi kolesarske steze neposredno ob cestah ali kar na cesti{~u. Za kolesarjenje po cesti{~u velja, da 7 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI so kolesarji izpostavljeni enakim koncentracijam onesnaìl kot vozniki, za kolesarje, ki vozijo po kolesarski stezi znotraj 0-metrskega pasu ob cesti, kot na primer ob Celov{ki cesti ali pa ob Zalo{ki in Trà{ki, pa tudi ni dosti bolje. Kolesarjenje po mestu je zdravo, ~e uporabljamo manj prometna obmo~ja, ki so tudi varnej{a. Izpostavljenost ljudi onesnaìlom iz zraka dobimo, ~e se{tejemo delne izpostavljenosti, ki smo jim izpostavljeni med dnevom, ko se gibljemo v razli~nih okoljih. Mnogi ve~ino ~asa preìvijo v slùbi ali v {oli, zato je kakovost zraka v teh okoljih zelo pomembna. ^e so te stavbe v neposredni bliìni cest, je zra~enje prostorov skozi okna, ki so obrnjena neposredno k cesti{~u, lahko vpra{ljivo. V Ljubljani je takih stavb kar nekaj. Ob vpadnicah so bivalni prostori, ponekod celo gradijo nove, ob A{ker~evi cesti so {ole, fakultete, tudi zdravstveni dom, ob Slovenski cesti je celo eden bolj{ih hotelov v mestu in tako naprej. Pogosto druge re{itve kot odpiranje oken nad cestami ni, saj teh stavb ob gradnji niso ustrezno orientirali, pa tudi prometno onesnaèvanje ozra~ja je bilo tedaj manj{e ali manj poznano. 72 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN 7 SKLEPNE MISLI O ONESNA@ENOSTI ZRAKA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM, OZONOM IN BENZENOM V LJUBLJANI IN PREDLOGI ZA IZBOLJ[ANJE STANJA Meritve du{ikovega dioksida v Ljubljani so pokazale, da so vrednosti v cestnem koridorju Slovenske in Poljanske ceste najve~je, v ~asu meritev med 50 in 03 μg/m3. Koncentracije so bile zelo visoke, tudi ~e jih prera~unamo na letno raven. To bi moralo biti resno opozorilo mestu in dràvi, pa tudi vsem, ki ta prostor pogosto uporabljamo. Ob~utljivej{e skupine ljudi, kot so na primer majhni otroci in starej{i, pa so {e posebej ranljive. Merilna mesta ob cestah, kjer ni zgo{~ene pozidave, so bila na drugem mestu po onesnaènosti, njihove vrednosti pa so bile priblìno od 40 do 70 μg/m3. V urbanem ozadju je bila stopnja onesnaènosti ozra~ja z du{ikovim dioksidom najmanj{a, prav tako je najmanj{i tudi delè prometnega onesnaèvanja, saj so ve~je ceste dovolj oddaljene. Ali lahko re~emo, da je zrak v Ljubljani prekomerno onesnaèn z du{ikovim dioksidom? Za {tevilna obmo~ja to àl velja, seveda pa ne za vsa. [tudija je pokazala, kje so koncentracije problemati~ne in tudi kje ne, vendar pa vseh obmo~ij mesta, ki je, kot smo è zapisali, zelo raznoliko, nismo pokrili. Natan~en vpogled v stanje onesnaènosti z du{ikovim dioksidom po vsem mestu bi dobili le, ~e bi v gosti mreì meritev pokrili celotno obmo~je mesta. Koncentracije ozona so bile v bliìni cest razmeroma majhne, ker so tam velike emisije du{ikovega monoksida. Tam tudi v prihodnje ni pri~akovati dolgotrajnih visokih koncentracij ozona. Ve~jo teàvo predstavljajo obmo~ja urbanega ozadja, saj so meritve nakazale najve~je koncentracije ozona ravno v teh predelih, kjer je tudi poselitev najve~ja. Neposrednih primerjav z referen~nimi vrednostmi zaradi narave meritev, ki so dale le povpre~ne vrednosti, nismo mogli narediti. So pa predhodne meritve è nakazale, da je Ljubljana poleti pogosto z ozonom prekomerno onesnaèna. Ker promet na na{ih cestah nara{~a in ker uvajanje ~istej{ih vozil {e ni prineslo vidnega izbolj{anja, lahko podobne teàve pri~akujemo tudi {e v prihodnjih letih, ~e mesto ne bo za~elo izvajati u~inkovite prometne politike, ki bo mesto razbremenila prometa. Pri razporeditvi onesnaènosti z benzenom smo dobili podobno stanje kot pri onesnaènosti z du{ikovim dioksidom, najbolj so namre~ izpostavljena obmo~ja, ki so tudi najblìje cestam oziroma so v cestnem koridorju. Zimske koncentracije niso presegle zakonsko dolo~enih letnih vrednosti, razen na eni lokaciji v cestnem koridorju, vendar je zelo verjetno, da bi na letni ravni tudi ta vrednost padla pod to mejo. Benzen je zelo strupen in spada v skupino ogljikovodikov, katerih meritve so zaenkrat precej okrnjene, ~eprav v obmo~jih mnoì~nega prometa ne bi smelo biti tako. Kaj nam povedo predstavljene {tevilke in analize? Predvsem to, da je zrak v mestnem sredi{~u ob prometnih cestah in v cestnih koridorjih preve~ onesnaèn. Vzrok za tako veliko onesnaènje zraka so predvsem izpusti iz prometa. Iz slovenske in evropske zakonodaje sledi, da bomo morali pripraviti na~rte in programe za izbolj{anje kakovosti zraka. Stroka je è nakazala {tevilne mogo~e in povsem izvedljive re{itve. Zdaj je na potezi politika, ki sprejema odlo~itve. Vseeno pa lahko opozorimo na nekatere re{itve, 73 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI ki bi v sorazmerno kratkem ~asu in z malo finan~nih sredstev, torej zelo u~inkovito, prinesle zadovoljiv rezultat. Re{itev za bolj{i zrak v mestnem sredi{~u je zmanj{anje izpustov onesnaìl oziroma prometa v mestnem sredi{~u. Razbremenitev osebnega prometa je mogo~e uresni~iti s primerno cenovno politiko v javnem prevozu, na primer s skupnimi vozovnicami za mestni in primestni promet, uvedbo enotne vozovnice za ve~ prog in vrst javnega prevoza, gradnjo parkiri{~ na obrobju mesta in uvedbo tako imenovanega Park&Ride (parkiraj in se pelji z avtobusom) sistema po vsej Ljubljani. Prav tako je smiselno razbremeniti sredi{~e mesta s preusmeritvijo mestnih avtobusov, saj ni treba, da ve~ina avtobusov vozi skozi mestno jedro. Nekaj takih ukrepov smo v zadnjem ~asu sicer è doìveli, kar je sicer majhen korak, a v pravo smer. V ta namen predlagamo tudi uvedbo radialnih in tangencialnih prog, s katerimi bi lahko z enega na drugi konec mesta pri{li tudi mimo mestnega jedra po mnogo manj obremenjenih cestah, s ~imer bi se gotovo skraj{al tudi ~as vònje. Na avtobusnih postajah je treba urediti parkiri{~a za kolesa, na avtobusih pa prostor zanje, tako kot se to dogaja marsikje v tujini. S tem bi pove~ali dostopnost javnega prometa, ne da bi {irili mreò prog in postajali{~, kar je pogosto predrago. K bolj{i kakovosti zraka lahko pripomore tudi uporaba ~istej{ih goriv ali uporaba zemeljskega plina, ki povzro~ajo manj{e emisije {kodljivih snovi. Ve~ino teh goriv je z razumnimi stro{ki predelave vozil mogo~e uporabljati v sedanjih motorjih z notranjim izgorevanjem. Kon~ni cilj so vozila brez {kodljivih emisij, na primer vozila na elektri~ni pogon, ki so posebej primerna za mestni promet. S tem v zvezi je bilo v Ljubljani narejenih è ve~ {tudij za uporabo tirnih vozil. Poleg omenjenih bi mestne oblasti lahko uresni~ile {e nekatere druge ukrepe, ki zmanj{ujejo promet v mestnem sredi{~u. Na primer ve~ povr{in za kolesarske steze, ve~ rumenih prog za LPP na vseh vpadnicah z ve~ pasovi, ulice zaprte za motorni promet, prepoved vònje za ve~je onesnaèvalce ali zara~unavanje vstopa v mestno sredi{~e z avtomobilom, kot je to è praksa v nekaterih drugih evropskih mestih. Zelo zanimiv na~in re{evanja prometnih zastojev imajo v nekaterih predelih ZDA in nekaterih mestih v Evropi, kjer imajo posebne pasove za javni prevoz in tista osebna vozila, ki prevaàjo ve~ kot enega potnika. Pri nas bi lahko za to uporabili podalj{ane rumene pasove LPP. V tujini so se kot alternativa avtobusnemu in èlezni{kemu prevozu pojavila vozila na tirnicah, ki lahko prepeljejo nekaj ljudi med razli~nimi postajami brez vmesnega postanka. Tak sistem je centralno voden, zato promet poteka teko~e, brez zastojev in vmesnih postaj. Tako se bistveno pove~a preto~nost in zmanj{a ~as vònje. Tudi stro{ki postavitve sistema so manj{i od infrastrukture za mestno èleznico (tramvaj). Glede na velike stro{ke, ki jih zahteva popolna prenova prometnega sistema, ki ne bi ve~ onesnaèval zraka oziroma bi bilo onesnaèvanje bistveno manj{e kot danes, pa se bo treba temu cilju priblièvati po korakih, z izbolj{evanjem sedanjih sistemov. K temu spadajo tudi nekateri ukrepi mestne prometne politike. 74 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN V nekaj letih bi morali celotno mestno politiko na podro~ju urejanja in upravljanja prometa spremeniti v smeri trajnostnih re{itev, ki v {tevilnih evropskih prestolnicah è dolgo niso ve~ samo ideje. Vònja z avtom neposredno do vrat je v gosto pozidanem in dnevno mo~no obljudenem sredi{~u mesta nadstandard, ki ga je treba ustrezno pla~ati. Z uvedbo sistema pla~ljivih voènj v sredi{~e mesta so v Londonu dosegli ob~uten upad prometa osebnih vozil v enem letu. Podobne re{itve uvajajo ali pa o njih razmi{ljajo tudi v nekaterih skandinavskih mestih. Prav tako je na vònjo po mestnem jedru treba gledati tudi z vidika osebne solidarnosti. Ob~utljivost mestnega ozra~ja se kaè z manj{o prevetrenostjo in zato manj{imi samo~istilnimi sposobnostmi zaradi mestne topografije. Poleg tega ne smemo pozabiti, da Ljubljana leì v kotlini, po drugi strani pa je zaradi mnoìce ljudi in koncentracije prometa pritisk na prizemni del ozra~ja bistveno ve~ji. Razumljivo je, da vzorec mobilnosti z obrobja mesta in podeèlja v mestnem jedru ne pride v po{tev. To je è ve~ let samo po sebi umevno pri cenah in izrabi prostora, saj so cene prostora v sredi{~u mesta bistveno ve~je kot v okolici, poraba prostora na prebivalca pa je zato v mestih manj{a kot na podeèlju. Ta vidik je treba upo{tevati tudi pri prometnem onesnaèvanju zraka, kar pomeni, da je sprejemljivo prometno onesnaèvanje ozra~ja na osebo v mestu bistveno manj{e kot zunaj njega. V urbanih obmo~jih ti pogledi niso novi, pri ogrevanju so normativi glede goriv, ki sluìjo kakovosti zraka, znani è vrsto let. To bi tudi pomenilo, da je treba mestno prometno politiko voditi tako, da bo ve~ji del prometa, ki je namenjen v mesto, ostal na obrobju. Znotraj mestnega obro~a bi morala ve~ji del dnevnih migracij prevzeti javni in tudi nemotorizirani promet, kot sta kolesarjenje in hoja. Javni promet mora biti usmerjen k hitremu, varnemu in udobnemu prevozu potnikov, dolgoro~no bi moral biti cilj LPP prevzem ve~jega dela notranjih migracij. Glede dostave dobrin in storitev v mesto je na obrobju treba zagotoviti enega ali ve~ logisti~nih centrov, ki bodo usmerjali dinamiko in koli~ino prevozov v mestno sredi{~e, saj dostavna vozila, kot so kombiji in lahki ter srednji tovornjaki, zaradi ve~jih emisijskih faktorjev povzro~ajo ve~ji del emisij, kot je njihov delè v povpre~nih dnevnih obremenitvah. Promet v mestu se u~inkovito zmanj{a tudi s trajnostnimi prometnimi na~rti podjetij in drugih ustanov, ki na obmo~ju mesta zaposlujejo veliko ljudi. Gre za to, da te ustanove aktivno podpirajo trajnostno mobilnost lastnih delavcev in tudi omogo~ajo po svojih mo~eh, da je te mobilnosti ~im ve~. Podjetja z ve~ zaposlenimi ali skupine podjetij na nekem obmo~ju, ki ni dostopno z javnim prometom, tako lahko prispevajo sredstva, ki jih ponudnik prevoza potrebuje, da uvede novo postajali{~e, morda podalj{a progo ali izbolj{a vozni red. Lahko tudi prispevajo k ureditvi kolesarske steze do teh ustanov ali celo pe{poti. Svojim zaposlenim omogo~ijo infrastrukturo za kolesa, morda tudi prostore za preobla~enje in prhanje, saj po dalj{ih vònjah v toplem vremenu kolesarji na delo pogosto prispejo preznojeni. Vsem, ki dokaèjo, da na delo pridejo z javnim prometom, kolesom ali morda tudi pe{, lahko podjetja pripi{ejo nagrado v obliki mese~nega izpla~ila. Taka nagrada ima ekonomski vzrok. Manj delavcev z avtomobilom pomeni manj stro{kov z urejanjem parkiri{~ in tudi manj stro{kov, ki pokrijejo pla~ilo parkirnin v parkirnih hi{ah ali na pla~ljivih parkiri{~ih. In kar je tudi pomembno, kolesarjenje in hoja sta za mnoge pogosto edini na~in dnevne rekreacije. Tako se pove~a kondicija in izbolj{ata zdravje ter po~utje, kar ima vse merljive ekonomske u~inke. Seveda marsikje {e vedno niso izpolnjeni osnovni pogoji, predvsem dostopnost s sredstvi javnega prometa, vendar je dejstvo, da so spremembe v mobilnosti nujne in ~im dlje odla{amo, tèji in dràji bodo prvi ukrepi. Tudi v prometno naprednih skandinavskih mestih so neko~ morali narediti prvi korak. 75 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI V mestnem sredi{~u bi morali privzeti vzorce prometne ureditve, kot jo poznajo na primer na Danskem. Ljubljana je majhna, ravna in ve~ino leta povsem ugodna za kolesarjenje. Kolesarji bi po {tevilnih mestnih cestah morali imeti prednost pred osebnimi vozili, saj mestu bolj koristijo kot avtomobili. Tu mislimo predvsem na intervale zelenih lu~i, ki bi bili za kolesarje dalj{i kot za avtomobile, in na prednost za kolesarje v prometu na kriì{~ih, kjer se sekata kolesarska steza in navadna cesta. Na obi~ajno parkirno mesto lahko parkiramo {tiri do {est koles, kar pomeni, da bi marsikje lahko re{ili teàve s parkiranjem. Podobno bi v mestnem sredi{~u, na primer po Slovenski cesti, prednost pred avtomobili lahko imeli pe{ci, interval zelene lu~i naj bi bil zanje dalj{i kot za motorni promet ali vsaj primerljivo dolg. Tako bi odvrnili {tevilne, ki se vozijo skozi mestno sredi{~e, ~eprav se njihova pot tam ne za~ne niti ne kon~a. Taki ukrepi postopno uvajajo umirjanje prometa v mestnih sredi{~ih, ves ~as pa je treba intenzivno vlagati v razvoj modernih, u~inkovitih in udobnih javnih prometnih sistemov, ki so sposobni nadomestiti individualni osebni prevoz. [ele ko so ti sistemi dovolj razviti, je zara~unavanje vstopa v mesto z osebnim avtomobilom primerno in navadno povzro~i precej manj{i odpor kot sicer. Dràvni tranzit in regionalni promet v smereh severovzhod−jugozahod in severozahod– jugovzhod, ki sta prevladujo~i prometni osi Slovenije, poteka tudi po ljubljanskem obro~u. Toplotni otok, ki se v lepem in mirnem vremenu oblikuje nad mestom predvsem pono~i, povzro~i tok zraka iz okolice proti sredi{~u. To pomeni tudi prenos onesnaìl z obvoznice proti mestu, kar nakazuje, da je treba mestno prometno politiko usklajevati tudi na dràvni ravni in tovorni prevoz ~im ve~ preusmeriti na tire. Ideja o alpski borzi za tovorni promet, s katero bi dolo~ili kvote cestnih prevozov ~ez alpske deèle, je lahko re{itev. Tako bi, podobno kot pri trgovanju s kvotami ogljikovega dioksida, lahko trgovali z dovolilnicami za cestni tovorni promet v primerih, ko bi posamezne dràve presegle dolo~eno kvoto. To bi ceno cestnega tovornega prevoza dvignilo, kar bi pove~alo konkuren~nost èleznice in vse prevoznike spodbujalo k ve~ji u~inkovitosti. Dolgoro~no bi lahko èleznica, po zgledu [vice in Avstrije, prevzela tudi pomemben del dnevnih migracij med ve~jimi mesti v Sloveniji. S tem imamo v mislih predvsem hitre, goste in cenovno konkuren~ne povezave Ljubljane s Kranjem, Jesenicami, [kofjo Loko, Kamnikom, Celjem, Zagorjem, Mariborom, Velenjem, Novim mestom, Mursko Soboto in Ko~evjem. Dnevne migracije iz Ljubljane v ta mesta ali iz njih se bodo v prihodnosti gotovo {e pove~evale, cestna infrastruktura glavnega mesta pa zaradi prostorskih omejitev ne bo sposobna prevzeti tega pove~anja, kot è zdaj ne zmore prevzeti sedanjih obremenitev. Ne smemo pa zanemariti niti povezav med drugimi ve~jimi kraji. Ko govorimo o prometni obremenjenosti Ljubljane, se moramo vpra{ati po izvoru ve~ine migracij. Cilj bi moral biti, da bi ljudje, ki se vozijo v Ljubljano iz drugih mest ali iz nekoliko bolj oddaljenega podeèlja, svoja vozila pustili ~im blìje svojemu domu, ne pa na pragu Ljubljane. V potni{kih centrih, na primer v Domàlah, Kamniku, Ivan~ni Gorici in {e marsikje drugje, bi moral javni promet prevzeti dnevne migracije proti prestolnici. V tem primeru bi bil najbolj u~inkovit tirni promet. Gradnja dodatnih pasov na ljubljanskem obro~u in izgradnja {entvi{kega predora kratkoro~no pomenita sprostitev prometa, ki z Gorenjske prihaja v Ljubljano in obratno, ne pa tudi bistven padec onesnaèvanja, saj bo onesnaèvanja kratkoro~no manj le zaradi manj{ega {tevila zastojev. Dolgoro~no pa bo predor pritegnil {e ve~ tranzitnega prometa, ve~je obremenitve in slab{e stanje okolja. [e slab{e so razmere na {tajerskem 76 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN kraku avtoceste, ki je star le nekaj let in se è zdaj du{i pod zastoji ob jutranji konici in le malo manj ob popoldanski. Ker cestni promet nara{~a, bo ta krak v nekaj letih verjetno pogosto povsem zasi~en, nemotena komunikacija med Ljubljansko kotlino in [tajersko pa bo mogo~a le po stari cesti. Pri osve{~anju bi se morali v promociji trajnostnega prometa povezati z zdravstvenimi slùbami, ki znajo ustrezno ovrednotiti {kodljive vplive onesnaènega zraka na ljudi. Bolj kot globalni u~inki onesnaèvanja okolja, ki so sicer zelo pomembni, a posameznika najve~krat ne prepri~ajo, so pri promociji trajnostnega na~ina prevoza pomembni u~inki, ki jih ima onesnaèn zrak na zdravje vseh ljudi v mestu. Le malo ljudi ve, da v Evropi vsako leto umre ve~ ljudi zaradi prometnega onesnaèvanja kot zaradi prometnih nesre~. 7.1 KATEGORIZACIJA PROSTORA OB CESTAH GLEDE NA KAKOVOST ZRAKA KOT POSLEDICA PROMETNIH EMISIJ Na podlagi meritev in tipov prostora smo dolo~ili razrede onesnaènosti z du{ikovim dioksidom, da bi dolo~ili stopnjo povpre~ne onesnaènosti s tem onesnaìlom. Za cestni koridor in odprt prostor ob cestah velja, da je to petmetrski pas ob cestah. Dolo~ili smo razrede onesnaènosti, in sicer: • majhna onesnaènost: do 20 μg/m3, • zmerna onesnaènost: 20–40 μg/m3, • velika onesnaènost: 40–60 μg/m3 in • zelo velika onesnaènost: nad 60 μg/m3. Upo{tevali smo ciljno vrednost, oziroma letno mejno koncentracijo za varovanje zdravja ljudi, brez sprejemljivega preseganja. Taka bo za~ela veljati leta 200, zato bo kategorizacija uporabna tudi po tem letu, ko se mejna koncentracija naj ne bi ve~ spreminjala iz leta v leto. 77 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI Preglednica 28: Razredi onesnaènosti zraka z du{ikovim dioksidom zaradi prometnega onesnaèvanja. Stopnja onesnaènosti zraka zaradi vpliva prometnega onesnaèvanja Koncentracija NO2 (μg/m3) majhna onesnaènost do 20 zmerna onesnaènost 20–40 velika onesnaènost 40–60 zelo velika onesnaènost nad 60 Nato pa smo za tipe prostora dolo~ili stopnjo povpre~ne onesnaènosti zraka z du{ikovim dioksidom glede na prometno obremenitev in meritve. Preglednica 29: Stopnja onesnaènosti v odvisnosti od prometnih obremenitev v petmetrskem pasu ob cesti za tipa cestni koridor in odprt prostor ob cestah, kjer smo opravljali meritve. Za ozadje in urbano ozadje velja le v splo{nem oziroma je glede na nedolo~ljivost oddaljenosti prostora od ceste stopnja onesnaènosti majhna ali nedolo~ljiva. Prometna obremenjenost majhna zmerna velika zelo velika (3000– (10 000– (25 000– (nad 40 000 10 000 vozil) 25 000 vozil) 40 000 vozil) vozil) CESTNI velika do zelo zelo zelo KORIDOR velika velika velika zelo velika ODPRT majhna do zmerna do velika do PROSTOR zelo OB CESTI velika zmerna velika zelo velika URBANO OZADJE majhna nedolo~ljiva nedolo~ljiva nedolo~ljiva OZADJE majhna majhna majhna majhna V cestnem koridorju se è majhen dnevni promet, na primer pod 0 000 vozil, lahko odraà kot zelo velika, v najbolj{em primeru pa velika onesnaènost z du{ikovim dioksidom. K temu pripomore tudi po~asna vònja s pogostimi ustavljanji v mestni vònji. Ve~je obremenjenosti pa vodijo v zelo veliko onesnaènost. Torej je edina re{itev za take koridorje ukinitev motornega prometa. Da omejitev prometa ne pomaga, nam dokazuje primer Poljanske ceste v Ljubljani, kjer je promet omejen, pa smo tam vseeno namerili najvi{je koncentracije. Re{itev za take ceste bi bila vozila javnega prometa na elektri~ni pogon. 78 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN Za ceste zunaj koridorjev postane onesnaènost problemati~na pri cestah, po katerih dnevno vozi ve~ kot 0 000 vozil, ko pa dnevni promet preseè 25 000 vozil, se koncentracije v petmetrskem pasu ob cestah è dvignejo nad dopustno raven. To je problem pri vpadnicah in drugih cestah, kjer sta neposredno ob cesti{~u urejena plo~nik in kolesarska steza. Sicer pa v ve~ini naselij v Sloveniji ceste svoje okolice ne onesnaùjejo tako mo~no, da bi povpre~ne dnevne koncentracije du{ikovega dioksida pomenile grònjo zdravju. V kraj{ih odsekih dneva, ko so prometne konice, pa izpostavljenost lahko postane velika, saj moramo upo{tevati, da povpre~ne koncentracije upo{tevajo tudi no~ni ~as, ko je prometa bistveno manj. V urbanem ozadju vpliva enega vira ne moremo neposredno dolo~iti, dejstvo pa je, da v mestih promet prispeva najve~ji delè k izpustom du{ikovih oksidov. Je pa zelo odvisno od lokacije, saj se onesnaènost v urbanem ozadju razlikuje med posameznimi lokacijami. Zagotovo najmanj onesnaèna obmo~ja z du{ikovim dioksidom najdemo dale~ stran od mest in drugih ve~jih naselij ter od ve~jih cest ali drugih pomembnej{ih virov. Tam {e lahko brez skrbi zadihamo s polnimi plju~i in pri tem ne tvegamo ve~je izpostavljenosti du{ikovemu dioksidu. 79 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI 8 VIRI IN LITERATURA Arhiv DRSC, podatki o prometnih obremenitvah, ki jih je posredoval A. [vigelj. Arhiv MOL, zbirka podatkov o prometnih obremenitvah cest MOL, ki jih je posredoval M. Bajt. Ayers, G. P., Keywood, M. D., Gillett, R., Manins, P. C., Malfroy, H., Bradsley T., 998. Validation of passive diffusion samplers for SO and NO . Atmospheric Environment 32, str. 3587–3592. 2 2 ^emas, D., 2004. Preliminarno poro~ilo projektov AIRPECO in PEOPLE. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, str. 8, URL: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%2 0in%20publikacije/AIRPECOinPEOPLEporocilo.pdf. Bajt, M., 2006. Mobilnost v Ljubljani – izzivi in prilònosti. V: Cestni promet in okolje v mestu Ljubljana, CIPRA Slovenija, Ljubljana, str. 26–36. Bush, T., Smith, S., Stevenson, K., Moorcroft, S., 200. Validation of nitrogen dioxide diffusion tube methodology in the UK. Atmospheric Environment, 34, str. 289–296. Cox, M. R., 2003. The use of passive sampling to monitor forest exposure to O , NO and SO : a 3 2 2 review and some case studies. Environmental pollution 26, 2003, str. 30–3. Evaluation of Air Quality in Ljubljana (poro~ilo o projektu AIRPECO and PEOPLE). JRC, ARSO, IVZ: Air Quality, Human Exposure and Health Impact Assessment of Air Pollution in Slovenia, 2005, EUR 2649 EN. Gilbert, N. L, Woodhouse, S., Stieb, D., Brook, R., 2003. Ambient nitrogen dioxide and distance from a major highway. The Science of the Total Environment 32, 2003, str. 43–46. Jernej, S., 2000: Analiza klime mesta Ljubljana: z dodatkom aplikacij za uporabo klimatskih izhodi{~ pri na~rtovanju rabe prostora. Gradec, In{titut za geografijo Karl-Franzens Univerze, 252 strani. Lej ga, tramvaj, 2002. Zavod za urbanizem MOL, Ljubljana, 8 strani. Ljubljana, glavno mesto. 2006. Oddelek za informatiko – Slùba za mestno statistiko in analize, Ljubljana, str. . Loose, A., Jazbin{ek - Ser{en, N., Piltaver, A, 2006. Onesnaènje zraka v Ljubljani. V: Cestni promet in okolje v mestu Ljubljana, CIPRA Slovenija, Ljubljana, str. 42–5. Moìna, F., 2005. Mirujo~i promet v Ljubljani. V: Trajnostna prometna politika v Sloveniji, CIPRA Slovenija, str. 53–64. Ogrin, D., ^emas, D., Ogrin, M., Planin{ek, A., 2006. Prometno onesnaèvanje ozra~ja v Ljubljani znotraj avtocestnega obro~a. Kon~no poro~ilo raziskovalnega projekta. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Ljubljana, 73 strani. Ogrin, M., 2007. Prou~evanje {irjenja prometnega onesnaèvanja v pokrajini z metodo difuzivnih vzor~evalnikov. Doktorska disertacija. Oddelek za geografijo FF, Ljubljana, 99 strani. Otorepec, P. 2008. Posvet Ali {e lahko zadihamo s polnimi plju~i. Ljubljana, september 2008. 80 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN Palmes, E. D., Gunnison, A. F., Di Mattio, J., Tomaczyk, C., 976. Personal sampler for nitrogen dioxide. American Industrial Hygiene Association Journal 37, str. 570–577. Planin{ek, A. 2006. Onesnaènost zraka zaradi prometa v Ljubljani – trendi in potrebni ukrepi za izbolj{anje stanja. V: Cestni promet in okolje v mestu Ljubljana, CIPRA Slovenija, Ljubljana, str. 5–64. [pes, M., Lampi~, B., Smrekar, A., 2000. Izstopajo~i okoljski problemi v Ljubljani. V: Geografija Ljubljane, Oddelek za geografijo FF, Ljubljana, str. 5–82. Plut, D., 2007. Ljubljana iz izzivi sonaravnega razvoja. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Ljubljana, 83 strani. Petkov{ek, Z., Vrhovec, T., 2000. Zrak in onesnaènost . Meteorologija. Visoka {ola za zdravstvo, 87 strani. Pichler Milanovi}, N., 2005. Ljubljana: From »Beloved« City of the Nation to Central European »Capital«. Transformation of Cities in Central and Eastern Europe: Towards Globalisation, United Nations University Press, str. 38–363. Prispevek k pripravi lokalne Agende 2 mesta Ljubljane in doseganja ciljev Heidelber{ke deklaracije ùpanov. 997. Ljubljana: Holding mesta Ljubljane. Projekt SILAQ – Meritve PM0 in PM2,5 delcev, Agencije Republike Slovenije za okolje, Poro~ilo o projektu. 2008. URL: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20pu blikacije/silaq.pdf (citirano 6. 8. 2008). Program varstva okolja za Mestno ob~ino Ljubljana – delovna verzija. 2005. Oikos, Domàle, 28 strani. Prometne obremenitve 2004. Direkcija Republike Slovenije za ceste (podatki o obremenitvah prometa na dràvnih cestah v Sloveniji). URL: http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/pdf_ datoteke/Prometne_obremenitve_2004_preglednica.PDF (citirano 6. 6. 2007). Prometne obremenitve 2005. Direkcija Republike Slovenije za ceste (podatki o obremenitvah prometa na dràvnih cestah v Sloveniji). URL: http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/Stetje_ prometa/Prometne_obremenitve_2005.PDF (citirano 6. 6. 2007). Prostorski plan MOL – zasnova prostorskega razvoja (gradivo za razpravo). 200. MOL – Oddelek za urbanizem, Ljubljana, 6 strani. Statisti~ni letopis Ljubljane, 2005. MOL – Center za informatiko, Slùba za mestno statistiko in analiza, Ljubljana, 272 strani. Strategija trajnostnega razvoja mesta Ljubljana – predlog strategije, 200. Oddelek za urbanizem in okolje MOL, Ljubljana, 92 strani. Uradni list RS, {t. 8/2003. Uredba o ozonu v zunanjem zraku. (UL RS 8/2003) URL: http://www.uradni-list.si//objava.jsp?urlid= 20038&stevilka=283 citirano 4. . 2008) Uredba òveplovem dioksidu, du{ikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (UL RS 52/2002, priloga in priloga 2). URL: http://www.uradni-list.si/_pdf/2002/Ur/u2002052.pdf (citirano 22. 5. 2007). Vinjarnoorl, D. V., Ling, Ch. S., 98. Personal monitoring method for nitrogen dioxide and sulphur dioxide with solid sorbent sampling and ion chromatographic determination. Analytical Chemistry 53, str. 689–69. 8 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI 9 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Promet na nekaterih ve~jih cestah v Ljubljani. Preglednica 2: Deleòsebnih vozil in vseh vrst tovornjakov ter avtobusov na nekaterih cestah v Ljubljani. 2 Preglednica 3: Mejne vrednosti za delce. 7 Preglednica 4: Sprejemljivo preseganje za delce. 7 Preglednica 5: Povpre~ne koncentracije delcev v Ljubljani za Beìgradom. 8 Preglednica 6: [tevilo dni, ko so bile preseène mejne vrednosti delcev PM0 na merilnem mestu Ljubljana Beìgrad. 8 Preglednica 7: Koncentracije delcev med 7. marcem in . aprilom 2003 ter med 20. majem in . julijem 2003. 9 Preglednica 8: Mejne vrednosti za ozon. 2 Preglednica 9: [tevilo dni s preseèno ciljno vrednostjo za ozon (20 μg/m3). 22 Preglednica 10: Vrednosti AOT40 za ozon. 22 Preglednica 11: Povpre~ne koncentracije ozona v Ljubljani med 25. avgustom in 4. septembrom 2005. 24 Preglednica 12: Mejna vrednost in sprejemljivo preseganje za benzen. 26 Preglednica 13: Zgornji in spodnji ocenjevalni prag za benzen. 26 Preglednica 14: Koncentracije benzena med 28. februarjem in 4. marcem 2006. 28 Preglednica 15: Korekcijski faktorji pri merilnih kampanjah. 34 Preglednica 16: Relativna pogostnost vetra (v %) na postajah Beìgrad in Figovec v Ljubljani med poletno kampanjo od 25. avgusta do 4. septembra 2005. 40 Preglednica 17: Povpre~na hitrost vetra (v m/s) na postajah Beìgrad in Figovec v Ljubljani med poletno kampanjo od 25. avgusta do 4. septembra 2005. 4 Preglednica 18: Relativna pogostnost vetra (v %) med zimsko kampanjo za du{ikov dioksid na postajah Figovec in Beìgrad od 24. januarja do 7. februarja 2006. 43 Preglednica 19: Povpre~na hitrost vetra med zimsko kampanjo za du{ikov dioksid na postajah Figovec in Beìgrad od 24. januarja do 7. februarja 2006. 44 Preglednica 20: Zakonodaja v RS dolo~a naslednje mejne vrednosti in sprejemljivo preseganje za du{ikove okside: 5 Preglednica 21: Ocenjevalni prag za koncentracijo du{ikovega dioksida. 52 82 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN Preglednica 22: Vrednosti merilnih parov v cestnem koridorju poleti (od 25. avgusta do 4. septembra 2005) in pozimi (od 24. januarja do 7. februarja 2006) ter njihove razlike. 53 Preglednica 23: Ocena letne onesnaènosti v cestnem koridorju v obdobju poletje 2005 – poletje 2006. 54 Preglednica 24: Primerjava koncentracij du{ikovega dioksida na merilnih parih ob cestah zunaj cestnega koridorja med poletno kampanjo (od 25. avgusta do 4. septembra 2005) in zimsko kampanjo (od 24. januarja do 7. februarja 2006). 57 Preglednica 25: Ocena letne onesnaènosti ob cestah zunaj cestnega koridorja za obdobje poletje 2005 – poletje 2006. 58 Preglednica 26: Primerjava koncentracij du{ikovega dioksida na merilnih mestih urbanega ozadja med poletno kampanjo (od 25. avgusta do 4. septembra 2005) in zimsko merilno kampanjo (od 24. januarja do 7. februarja 2006). 59 Preglednica 27: Ocena letne onesnaènosti v urbanem ozadju za obdobje poletje 2005 – poletje 2006. 60 Preglednica 28: Razredi onesnaènosti zraka z du{ikovim dioksidom zaradi prometnega onesnaèvanja. 78 Preglednica 29: Stopnja onesnaènosti v odvisnosti od prometnih obremenitev v petmetrskem pasu ob cesti za tipa cestni koridor in odprt prostor ob cestah, kjer smo opravljali meritve. 78 83 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI 10 SEZNAM SLIK slika 1: [tevilo dni s preseèno ciljno vrednostjo za ozon (20 μg/m3). 22 slika 2: Koncentracije ozona v Ljubljani 6. julija 2003. 23 slika 3: Povpre~ne koncentracije ozona v Ljubljani med 25. avgustom in 4. septembrom 2005. 25 slika 4: Koncentracije benzena, ki so jim bile izpostavljene razli~ne skupine ljudi glede na na~in mobilnosti in glede na kadilce in nekadilce. 27 slika 5: Koncentracije du{ikovega dioksida v Ljubljani; prera~un na letno raven s pomo~jo samodejnih meritev. 29 slika 6: Palmesov difuzivni vzor~evalnik. 32 slika 7: Palmesovi difuzivni vzor~evalniki pripeti na ograji ob avtocesti. 33 slika 8: Kvadrasti zaklon pripet na stebru ì~nate ograje ob avtocesti. 35 slika 9: Ovalni zaklon na semaforju Slovenske ceste. 36 slika 10: Temperaturne razmere v Ljubljani med poletno kampanjo od 25. avgusta do 4. septembra 2005. 37 slika 11: Padavine v Ljubljani med poletno kampanjo od 25. avgusta do 4. septembra 2005. 38 slika 12: Relativna pogostnost vetra (v %) na postajah Beìgrad in Figovec v Ljubljani med poletno kampanjo od 25. avgusta do 4. septembra 2005. 39 slika 13: Povpre~na hitrost vetra (v m/s) na postajah Beìgrad in Figovec v Ljubljani med poletno kampanjo od 25. avgusta do 4. septembra 2005. 40 slika 14: Povpre~ne dnevne temperature v Ljubljani med zimsko kampanjo od 24. januarja do 7. februarja 2006. 42 slika 15: Relativna pogostnost vetra (v %) na postajah Beìgrad in Figovec v Ljubljani med zimsko kampanjo za du{ikov dioksid od 24. januarja do 7. februarja 2006. 42 slika 16: Povpre~na hitrost vetra (v m/s) med zimsko kampanjo za du{ikov dioksid na postajah Figovec in Beìgrad od 24. januarja do 7. februarja 2006. 44 slika 17: Merilna mesta, kjer so potekale meritve vsaj enega onesnaìla. 46 slika 18: Cestni koridor na Slovenski cesti. 48 slika 19: Ob Trà{ki cesti pri Dolgem mostu je pozidava dovolj razred~ena in oddaljena od ceste, da ne prihaja do posebnega u~inka cestnega koridorja. 49 84 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN slika 20: Merilno mesto urbanega ozadja na Rutarjevi ulici na Vi~u. 50 slika 21: Povpre~ne koncentracije du{ikovega dioksida v cestnem koridorju Slovenske ceste. 55 slika 22: Meritve so pokazale, da je cestni koridor na za~etku Poljanske ceste kljub delni omejitvi prometa mo~no onesnaèn z du{ikovim dioksidom, saj je od vseh merilnih mest v raziskavi dosegel najvi{je povpre~ne koncentracije. 56 slika 23: Merilno mesto pred predorom pod Ljubljanskim gradom smo uvrstili med navadna merilna mesta, ~eprav je mesto specifi~no, saj predor predstavlja pove~an vir onesnaìl. 58 slika 24: Koncentracije du{ikovega dioksida v Ljubljani. 60, 6 slika 25: Onesnaènost zraka z du{ikovim dioksidom ob zahodni obvoznici med 3. in 8. majem 2004. 62 slika 26: Potek koncentracij du{ikovega dioksida v povpre~nem pre~nem profilu [martno. 63 slika 27: Povpre~na onesnaènost zraka z du{ikovim dioksidom ob avtocesti Ljubljana–Podtabor v [martnem pod [marno goro kot posledica prometa. 64 slika 28: Povpre~na onesnaènost zraka z du{ikovim dioksidom ob cesti Ljubljana–Kranj kot posledica prometa. 65 slika 29: Povpre~na onesnaènost zraka z du{ikovim dioksidom v Blagovici, ob stari cesti Ljubljana–Celje. 66 slika 30: Povpre~na onesnaènost zraka z du{ikovim dioksidom v Podmilju, ob stari cesti Ljubljana–Celje. 67 slika 31: Potek koncentracij du{ikovega dioksida v povpre~nem profilu Cankarjeva – ^opova. 68 slika 32: Onesnaènost zraka z du{ikovim dioksidom na Cankarjevi in ^opovi ulici med 25. avgustom in 4. septembrom 2005. 70 slika 33: Onesnaènost zraka z du{ikovim dioksidom na Cankarjevi in ^opovi ulici med 24. januarjem in 7. februarjem 2006. 70 85 PROMETNO ONESNA@EVANJE OZRA^JA Z DU[IKOVIM DIOKSIDOM V LJUBLJANI 86 UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA - ODDELEK ZA GEOGRAFIJO - MATEJ OGRIN STVARNO KAZALO Alpe 5 AOT40 20, 22, 23 cestni promet 7, 9, 9, 77 ciljna vrednost za varovanje zdravja ljudi 2 ciljna vrednost za varstvo rastlin 2 cvetni prah 7 delci 5, 6, 7, 8, 9, 20 difuzija 5, 3 difuzivni vzor~evalnik 23, 3, 32, 33, 45 disperzija 49 dizelski motor 5 dolina ^rnega grabna 65, 66, 67 enotna vozovnica 3 Fickov zakon difuzije 3 fotokemi~ni smog 20, 23, 25 javni promet 47, 75, 76 jezero hladnega zraka 5 kolesarska steza 3, 76, 79 kolesarski pas na vozi{~u 3 ksilen 26 laminaren tok 34 megleni dan 6 mestna obvoznica 0 mestni smog 49 mestni toplotni otok 38, 4, 42, 76 meteorski prah 7 molekularna difuzija 5 morska sol 7 OMS MOL 6, 26, 28 ozon pri tleh 20, 2 ozonska luknja 20 Palmesov difuzivni vzor~evalnik 3, 32, 33 povpre~ni letni dnevni promet , 47, 69 prah 5, 7, 9 predhodniki ozona 25 projekt AIRPECO 23, 29 projekt PEOPLE 7 projekt SILAQ 7, 9 radiacijski tip vremena 5 rumeni pas 3, 74 spodnji ocenjevalni prag 8, 26, 52 toplarna 7, , 2, 6 toplotni obrat 5, 35, 44 trajnostni prometni na~rt 75 tri-etanol amin 3, 34 troposferski ozon 20, 2 turbulentna difuzija 5 vulkanski pepel 7 zemeljski plin 74 zgornji ocenjevalni prag 8, 26, 52 87 O avtorju Matej Ogrin, rojen leta 1975, je leta 2002 diplomiral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Podiplomski študij je končal leta 2007 z doktorsko disertacijo Proučevanje prometnega onesnaževanja ozračja z metodo difuzivnih vzorčevalnikov. Zaposlen je na Odd- elku za geografijo kot asistent s področja fizične geografije, pokrajinske ekologije in geografije prometa. Znanja in prakse okoljevarstvenih vsebin je dopolnjeval z delom v mednarodni Prometno onesnaževanje organizaciji CIPRA, ki se ukvarja z varstvom in trajnostnim razvojem alpskega sveta ter z okoljskim osveščanjem in trajnostno prometno politiko. ozračja z dušikovim dioksidom v Ljubljani Poudarki iz recenzije Dr. Matej Ogrin je znotraj geografskega koncepta in kon- teksta prikazal hierarhično strukturiran metodološki pris- top za sistematično znanstveno in strokovno spoznavanje stopnje odvisnosti in časovnega ter prostorskega poteka koncentracij dušikovega dioksida, ki ga povzročajo prometni tokovi. Knjiga prinaša nova spoznanja o tistih prostorskih razmerjih, ki so pomembna za členitev in kategorizacijo prostora ob cestah z vidika prometnih emisij, in so zato ena temeljnih strokovnih izhodišč za oblikovanje kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje stanja na področju pro- metnega onesnaževanja ozračja. dr. Andrej Černe Matej Ogrin GeograFF Monografije iz serije GeograFF predstavljajo izvirne raziskovalne dosežke in rezultate znanstvenega ter strokovnega dela sodelavcev GeograFF Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 1 Namenjene so strokovni javnosti, študentom, učiteljem geografije in vsem, ki jih zanimajo poglobljene razlage aktualnih prostorskih 1 procesov, problemov in izzivov. GeograFF