Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 14. — Naročnina znnša mesečno po pošti 5 din, v Celjn z dostavo nit dom po raznašalcih 5.50 din, za ino/.emstvo 10 din — Uredniötvo: Celje, Strossinayerjcva iiliea štev. 1, pritličjc, dcsno"; uprava: levo — Telefon Stev. 65 — Itačun pri poStnem čekov- nem zavodu v Lijubljani Stcv. 10.C6G leto XXII. Celie. petek 16. avgusta 1940 Štev. 34. Grobelnik Gustav, cand. ing. econ. Ekonomsko- politični odnosi Rusiie do Jugo- vzfiodne Evrope Prostor, ki ga zavzema današnja Ru- sija preko Sibirije do Tihega oceana, pa od Centralne Azije do Pamirja, bi po svojem obsegu in odnosu do ostalega sveta lahko primerjalJ s pribliano enako obsežnimi simbiozami v svetovnem go- spodarstvu v kakršnih so Severna in Južna Amerika, ali pa Evropa in Afrika. Toda evropski del ogromne ruske plo- šče je vendar gospodarsko in geopolitič- no navezan na Črno morje, zakaj pot na Vzhod ji zapira Japonska, pot na Zapad pa ji je zaprla nemška okupa- cäja Danske in Norveške, dočim služi izhodišče v Severno Ledeno morje le potrebam severo-zapadne Rusije. Toda tudi Črno morje je zaprto z Bosporjem in Dardanelami, ki so v turški posesti; velikcga pomena teh morskih ožin Rusi nikdar niso pozabili: bili so bitke, napovedovali vojne, sklepali zveze in po- godbe, vedno v cilju osvojiti ni Darda- nele in približati se Balkanu ter napra- viti iz njega postojanko proti vsaki drugi državi, ki bi silila k Bosporju. 2e svoj čas so ruski ljudski komisarji za zunanje zadeve naglašali, da gre sko- raj 3/4 ruske trgovine skozi te morske ožine, da gre ves izvoz ruske nafte čez Črno morje, a skozi Dardanele skoraj ves izvoz kovin in uralskih rud. Znanl so bivši Litvinovi »Moskovski protokoli«, sklenjeni s Poljsko in Ru- munijo ter vzpastavitev najboljših od- nošajev s Turčijo. Danes je rusko politiko za ekonom- sko-politični vpliv na Balkanu oziroma jugovzhodni Evropi pospešil sedanji mednarcdni položaj, ki daje Rusiji mož- nost uresničiti njene težnje z najmanj- šimi žrtvami. Tako je smatrati tudi zo- petno pridobitev Besarabijc. Posnema- joč po dnevnem časopisju, veže Rusija vprašanje Besarabije z vprašanjem iz- ročitve severnega dela Bukovhle, ki je zaradi svoje skupnosti vezan z Ukraji- no. Ta izročitev je tem bolj upravičena, ker bo to vsaj nekoliko nadomestilo škodo, ki jo je Rusiji povzročilo vec kot dvajsetletno rumunsko gospodar- stvo v Besarabiji, ki je imelo za posle- dico prisiljeni beg njenih prebivalcev, padec industrije in poljedelstva ter za- stoj v duhovni kulturi prebivalstva. Toda razen tega je ta odstopitev za- gotovila Rusiji vso kontrolo nad ustjem Donave in ji zato ni potrebna še kon- trola nad slabimi rumunskimi prista- nišči, s katerimi razpolaga besarabska obala, zakaj že samoi z onim ji je omo- gočena nadmoč in kontrola vsega pro- meta na Donavi in Črnem morju skozi katerega se — kakor rečeno — prevaža v širni svet 70% vsega ruskega blaga. Iz istih ozirov je razumljiva ruska protekcija Bolgarije in položaj Turčije, ki se bo morala prej ali slej v rusko ko- rist odpovedati vlogi čuvaria angleških interesov na Dardanelah ... In še nekaj! Današnja evropska voj- na je tudi spremenila odnose v gospcv darstvu jugovzhodnih evropskih držav, katerih ekonomska politika je bila usmerjena večinoma k Zapadu, bilo v eno, bilo v največ dve državi zapadne Evrope. Danes so ti odnosi izpremenje- ni, zakaj vojna je onemogočila vzdrže- vanje ten enostranskih ekonomsko - političnih vezi. Države jugovzhodne Evrope so prisiljene poiskati si nova tržišča. In kakor so države jugovzhodne Evrope večinoma agrarnega značaja, tako bi le Rusija kot nevojujoča a ve- lika industrijska država prišla v postev za trgovinski promet s poedinimi jugo- vzhodnimi državami. Razen tega razpo- laga Rusija tudi z ogromno količino surovin, katerih danes več ali manj primanjkuje državam evropskcga jugc- vzhoda, oziroma jim jih ni mogoče do- baviti s tržišč zapadne' Evrope in nje- Vedno huiši napadi na Angliio Hude borbe nad Rokavskim prelivom — Masprofujoča si poroeila — Napefl odnošaji med Italijo In Grčigo — Pofo- pifev grške fcrfžarfte — VpraSanjfe Dobrudže dokonino urejeno — Napetost na Daljnem vzfiodu Borba nad Rokavskih prelivom in nad južno angleško obalo postaja čedalje srditejša in strahotnejša. Angleška po- ročila poročajo o velikih izgubah nem- škega letalstva in zmagovitih poletih angleških letal nad nemška imlustrijska mcsta. Nemška poročlla pa priobčujejo- vesti, ki govore le o nemških zmagah. All se jc usodna in odločilna borba za Anglijo že ziičela, ali so pojačani zračni napadi uvod v to največjo borbo v zgo- dovini, ali pa so podvzeti z namonom, da prikrijejo prave namene nemškega vojaškega vodstva, jc danes še težko reči. V odnosih med Italijo in Grško je ne- nadno nastopila tcžka napetost. Kot po- ~ vod se navaja umor nekega albanskega veljaka na grški meji. Gre očividno za več, ker se je za incident zanimal že ru- ski zunanji minister Molotov in ncmški poslanik. Neznana podmornica jo torpe- dirala grško križarko »Helli«, ki se je potopila. Križarka, ki je bila zasidrana pred otokom Tinos, da sodehije pri cer- kveni svecanosti, je bila druga največja grška vojna lad ja. En mornar je bil ubit, 29 pa je bilo ranjenih. Posadlia je stela 232 mož, ki so se mogli rešiti. Med Bolgarsko in Rumunijo bo z od- stopitvijo južne Dobruče mejni spor do- koneno urejen. Težje se razvija borba , za Scdmograško. Rumunija hočc rešiti j kar najvee ter pri svojih prizadeva- njih poskuša podčrtati svojo ulogo kot obrambno proti ruskemu prodiranju na Balkan in svoje protislovansko stališče, da bi tako pri Nemčiji in Italiji dosegla več razumevanja in opore. Napetost med Japonsko in Veliko Britanijo na Daljnjem. Vzhodu dobiva vedno ostrejše in nepomirljivejše oblike. Istočasno se poostrujejo tudi odnošaji med Ameriko in Japonsko. Amerikansko časopisje zahteva odločnejšega nastopa proti rastoei japonski imperialistični politiki v Aziji in na Tihem Oceanu. Ameriška vlatla je začela z ostrimi ukrepi borbo proti »peti koloni«. Oboro- žitveni ]>rogram se ]>ospešeno izvaja. V tej zvezi se je pojavil tudi spor za fran- cosko Indokino, ki bi si jo Japonska ra- da prisvojila. Tej nameri so se uprle Amerika in Anglija kakor tudi poveljni- ki francoskib kopnih in pomorskih sil v Indokini brez ozira na stališče sedanje francoske vlade. Rusija stoji rezer\irano ob strani, podpira pa kakor doslej Kino v tijeni borbi proti Japonski. Govor ru- skega zunanjega ministry Molotova je naravno vzbudil veliko pozornost vsega sveta. Z njim so zadovoljni Nemci in Ita'.ijani. Angleški tisk pa podčrtava zlasti oni del Molotovega zunanjepoli- tičnega govora, ki napoveduje, da bo vojna dolgotrajna, da se bo še verjetno razsirila in da se mora Rusija z vsemi močmi pripraviti za vse slučaje. Pömemben iubilei Meseca julija 1910. leta se je vrailo v Sofiji nekoliko vseslovanskih kongresov. Kongresu slovanskih novinarjev je sle- dil kongres slovanskih zdravnikov. na- ravoslovcev in pravnikov. Zatem je bil zbor bolgarskih Junakov ob udeiežbi sokolstva vseh slovanskih narodov. Naj- važnejši pa je bil pripravljalni kongres za vseslovansko razstavo in za osnova- nje velike Slovanske banke. Ta kongres je trajal teden dni ob sodelovanju 500 delcgatov vseh slovanskih držav in na- rodov. Bilo je 135 Rusov, 94 Srbov, 30 Hrvätov, 15 Slovencev, 92 Čehov, 18 Slovakov, 5 Poljakov. Bolgarov je bilo nad 100. Kongresu je predsedoval dr. Karel Kramaf iz Prage, ki je podčrtal velik njegov značaj z ozirom na medna- rodno situacijo, ki je nastala po anek- siji Bosne in Hercegovine. Poleg ofici- elnih razprav in sprejetih resolucij jo bilo na tem slovanskem kongresu tudi več zaupnih sej srbskih, hrvatskih, slo- venskih, črnogorskih in bolgarskih de- legatov, na katerih se je obravnavalo vprašanje zbližanja jugoslovenskih na- rodov. Tu in na bodočem slovan. novi- narskem kon.grcsu v Beogradu 1. 1911. je bil položen prvi temelj za poznejši skupni nastop Srbije, Črne Gore in Bol- garske proti Turčiji. Kongres je mani- nih bližnjih gospodarskih področij; Ru- sija bi mogla izpolniti tudi to potrebo. Odtod torej ekojnomsko-politicna pre onentacija poedinih držav jugovzhodne Evrope k Sovjetski Uniji. Prva je bila Bolgarija, ki je menjala kuro svoje zu- nanje trgovine. V onakem smislu so prilagodile svoje zunanje trgovinske od- nose tudi druge države jugovzhodnega dela Evrope, med njimi tudi naäa kra- ljevina. Po doseženem sporazumu trgovinski promet med Jugoslavijo in Rusijo po obsegu ni velik, vcčjega ga bo> napravil le čas; zato pa je on velik po pomenu, zakaj osnova je za nove ekonomskc in politične smernice Rusije in Jugoslavije v tem delu Evrope; to nam namreč za- gotavljaja zadnje Molotove besede ... festiral življenjsko silo slovanskega po- kreta v okrepitvi bratstva Južnih Slova- nov in povezanosti na severne Slovane in Ruse. Blagodejne posledice sofijskega kongresa so bile ogromne, brez njega ne bi bilo ruske pomoči Srbiji 1. 1914. Nastala je svobodna Češkoslovaška, Pcljska in zedinjena Jugoslavia. Prav je, da se v današnjih časih veli- kih preizkušenj spominjamo tega jubi- leja z živo vero v veliko slovansko mi- sel, ki ni umrla, ki v trpljenju nanovo vstaja in nam vsem gradi lepšo bodoč- nost. Mlajši rod bo oprt na izkustva, ki nam jih je dalo realno življenje, nada- ljeval delo in utrjeval temelje, ki bodo v bodoče odbijali bolj uspešno navale na nas vse in zavračali vsa pogubonos- na medsebojna trenja, katerim smo če- sto podlegali in tako samo hlapčevali tujemu gospodarju. "" Politika Oajfe našim manjšinam Isfe pravice! Pod naslovom »Dajte našim manjši- nam iste pravice« prinaša zadnja šte- vilka »Ravnopravnosti«, beograjskega mesečnika za narodno obrambo, članek, ki zasluži, da ga v celoti ponatisnemo. Predsednik kr. vlade Dragiša Cvctko- vič je pred nedavnim sprejel voditelja madžarske manjšine dr. J. Varadyja. Dr. Varady je razložil ministrskemu predsedniku želje jugoslovenskih Mad- žarov. Po neki izjavi dr. Varadya čas- nikarjem zahtevajo Madžari dovoljenje za ustanovitev osrednje kulturne orga- nizacije — »Madžarske kulturne zveze« po zgledu »Švabsko-nemške prosvetne zveze« v Novem Sadu. Madžari so v za- četku maja predložili v notranjem mini- strstvu pravila »Madžarske kulturne zveze« v odobritev. Znano je, da je kulturno delo Mad- žarov v Jugoslaviji zelo razvito. Razen kakšnih 125 prosvetnih društev deluje- jo razni madžarski klubi in mnogo ver- sko-prosvetnih organizacij. Madžari bi zdaj radi vse te svoje prosvetne organi- zacije združili v osrednjo politično-kul- turno ustanovo, ki bi po svojih krajev- nih skupinah mogla voditi vse politično in prosvetno življenje Madžarov v naši državi. Madžari zatem zahtevajo ublažitev do- ločb glede omejitve prometa z nepre- mičninami. Dr. Varady se je tudi pri- tožil proti postopanju šolskih oblasti po nckaterih krajih, ki dela jo težave onim staršem, ki bi radi vpisali svoje otroke v madžarsko šolo, a katerih imena so slovanska. Po navedbah dr. Varadya še obstoji po nekaterih krajih analiza imen, čeprav je prosvetno ministrstvo izdalo določbe, da imajo starši pravico vpisati svoje otroke v katero kali šolo hočejo. Madžari končno zahtevajo, naj se na madžarskih gimnazijah v Subotici in Senti postavi več madžarskih profe- sorjev. Mi smo svoje načelno stališče pri re- seven ju manjšinskih vprašanj že več- krat poudarili: Dajtc našim manjšinam v tujini samo to>, kar imajo tuje manj- šine pri nas! Razen kakšnih 10.000 Sr- bov na Madžarskem, ki imajo konfesio- nalne osnovne sole in lastno duhovščino, 165.000 Jugoslovenov ne uživa nobenih pravic! Oni nimajo niti osnovnih šol, niti gimnazij, niti učiteljišč, niti pravih kulturnih organizacij, niti časopisov, medtem ko Madžari vse to pri nas imajo! Kaj mislite 7 Stopamo v dobo velikih preureditev na vseh poljih gospodarskega, kultur- nega in socialnega življenja. Za bližnjo bodočnost se nam napavedujejo velike gospodarske reforme, ki naj prinesejo tudi pri nas ureditev in omogočijo delo in zaposlitev širokim plastem naroda. Naš minister prosvete je z uredbo pred- pisal nov učni načrt. za srednje sole. Uvaja se več pouka nemščine, nanovo pa dobimo tudi še italijanski jezik kot obvezen predmet na večjih zavodih. V prenatrpanih šolah z zadovoljivim šte- vDom učnih moči in precanovanim uč- nim redom gremo v novo šolsko leto. Ko smo že v znamenju časa odgovarja- jočih reform, mislimo^ da bi pri nas v Jugoslaviji ne bilo od škode, ako bi se na naših srednjih šolah poučeval jezik največjega slovanskega naroda — ru- ščina. Ali mislite, da se pri nas tudi o tem resno razmišlja, naravno bi bilo in poitrebno in prav bi bilo. Narod tako misli! Uredba o pouku nemščine in iašiine ne velja za banovino Hrvatsko Uredba, s katero uvaja minister pro- svete spremembo v učnem načrtu sred- njih šol v pogledu pouka nemškega in italijanskega jezika, nima na Hrvatskem obvezne moči. Ban Hrvatske bo proučil umestnost te najnovejše šolske reforme, nakar bo za območje banovine Hrvatske izdal primerno rešenje. Maše narodno gospodarstvo Pogajanja Nemcev s sindikatom, ki ima večino, delnic rudnika v Boru, so bila v Parizu tako končana, da prevza- mejo Nemci kontrolo nad tem važnim. rudnikom. Naravno bi pač bilo, ako bor- ski rudnik, ki je pri nas v Jugoslaviji, menjal lastnike, da bi imela naša država in naši jugoslovenski delničarji prven- stveno pravico odkupa in prevzema rud- nika, ki bi šele tako postal resnično naš. Tako je po vsem svetu bilo in je. Zamenjava čevljev za deco Vsled pomanjkanja usnja so v Nem- čiji uvedli zamenjavo otroških čevljev. Pri otrocih se dogaja, da jim postanejo čevlji pretesni še predno so raztrgani. Sedaj zamenjavajo po občinah manjie čevlje za večje, da se tako odpomore pomanjkanju in privede tudi to v racio- nalno štednjo in polno izkoriščanje. Spremembe praškin ulic Časopisi nadaljujejo z objavo preime- novanja praških ulic v posameznih delih mesta Prage, ki naj odgovarjajo današ- njim razmeram. V Pragi IX so na ta način dobile nova imena ulice čeških mož Jungmana, Havlička, pisatelja Ne- rude, zgodovinarja Palackyja, skladate- Stran 2. »NOVA DOB A« 16. VIII. 1940 Štev. 34. lja Smetane, pisatelja Jana, Komenske- ; ga, Zengerja in slikarja Manesai. V Pragi X so spremenjena imena ulic : Jungmana, političnega voditelja Riegra in pisatelja Šafarika, Sokolska, Jirsiko va in Podjebradova. Romunska državna mladina Organizacija osnovana od kralja Ka- rola, šteje 4.000.000 mladih članov. Na svojem velikem zborovanju, ki se ga je udeležil tudi prestolonaslednik, je bila recitirana pesem, posvečena Bosarabiji, o kateri pravi, da je to zemlja, ki se je okopala v krvi in solzah, ki bo pa na- zaj zavojevana, ker taka ie dedščina ru- munske mladine! Dotnaie vesfi -— Prosvetni minister je odredil, da se uvede z namenom še večje okrepitve kulturnih zvez z Nemčijo nemščina kot obvezni predmet. Na klasičnih gimnazi- jah, realnih ghnnazijah, realkah, učite- Ijiščih in meščanskih šolah se bo nem- žčina poučevala tako, kakor se je dose- daj poučevala francoščina. Francoščina pa se bo v bodoče poučevala tako, ka- kor se je dosedaj nemščina. Italijan- ščina se uvede kot obvezen predmet za- radi poinanjkanja učnih moči zaenkrat samo na moški in ženski realni gimna- ziji v Ljubljani, Mariboru, Celju, No- vem Sadu, Kragujevcu, Skoplju, Sara- jevu in Kotorju. — Ruski delegati na grobu kralja Aleksandra. Člani sovjetske trgovinske delegacije so se v nedeljo odpeljali na Avalo, kjer so položili venec na spo- menik Neznanega vojaka. Pomočnik tr- govinskega ministra dr. Sava Obradovič jim je v restavraciji na Avali priredil kosilo. Popoldne so se odpeljali preko Topole na Oplenac. Poklonili so se na grobu kralja Aleksandra in položili nanj lep venec. Nato so si ogledali kripto in cerkev. — Dve važni navodili k urwibi o var- čevanju « živili. V uredbi o varčevanju z živili so nastale važne izpremembe. Ban dravske banovine je podpisal navo- dilo vsem sreskim načelstvom in mest- nim poglavarstvom, s katerim se po- oblaščajo, da morejo odrediti v krajih, kjer pade na brezmesni dan sejem ali cerkven praznik, da se brezmesni dan preloži na naslednji dan v tednu. Drugo navodilo se nanasa na zakol živine v sili. Upravne oblasti I. stopnje naj smatra- jo, da je podan dejanski stan zakola v sili tudi v primeru, kjer za pravilno vzrejo teličke ni zadosti krme ali pro- stora v hlevu in kjer se temu nedostat- ku brez težke škode za lastnika telička ne da odpomoči s prodajo starejše ži- vine ali teličke drugemu rejcu. Ako po- trdi pristojno občinsko poglavarstvo, da ima lastnik teličke samo eno kravo in da teličke ne more prodati drugemu rejcu, naj izdajajo obča upravna obla- stva I. stopnje dovoljenja za zakol brez nadaljnjega raziskovanja dejanskega stana. Potrdila in dovoljenja v smislu tega navodila se izdajajo brezplačno. — Brezmesni dnevi. Minister trgovine je predpisal za našo državo 3 brezmesne dni — za banovino Hrvatsko pa je ban odredil samo dva brezmesna dneva. Tudi v Italiji so imeli doslej 3 brezmesne dni, odslej pa se bo smelo meso proda- jati samo ob sobotah in ponedeljkih. Naj se s tern tolažijo tisti, ki so ne- voljni zaradi naših »brezmesnih« dni. — Gospa Katinka Petovarjeva i. V Ivanjkovcih pri Ormožu je umrla po- sestnica in trgovka gospa Katinka Pe- tovarjeva, rojena Rajh, soproga znane- ga narodnega in gospodarskega delavca g. Lovra Petovarja. Pokojnica je bila vzorna in vzgledna gospodinja ter odloč- na in neustrašena narodna žena, kar je izpričala v težkih letih preizkušnje, ko so med vojno avstrijske oblasti njenega moža spravile V graške ječe kot enega izmed tistih, ki so bili tedanjim avstrij- skim oblastnikom odločno na poti. Po- kojna gospa Katinka je vzgojila v na- rodnem in naprednem duhu štiri sinove in tri hčerke, ki so v cast narodni hiši Petovarjevi. Pokojna gospa, ki je vodila s svojo nedosegljivo ljubeznivostjo in naravno gostoljubnostjo Petovarjev dom v Ivanjkovcih, ni imela sovražni- kov. Veličastno spremstvo na njeni zad- nji poti na Svetinjsko pokopališče je bilo mogočno počaščenje njenega spo- mina in njenega plodonosnega življenj- skega dela. Po žalostinki se je ob od- prtem grobu poslovil od nje v lepih be- sedah v imenu Sokola in gasilske čete domačin g. Ivan Kociper. Časten spo- min pokojni g03pej Katinki, žalujoči rodbini naše globoko sočustvovanje! CeliemokoHca c Zamude avtobusov na progi Maribor — Celje« Mariborski avtobusi začenjajo s svojimi zamudami delati konkurenco železnici. Red je lepa stvar, ne škodila bi avtobusnemu podjetju, potujoče ob- činstvo pa bi se tudi ne pritoževalo. Začetnih zamud že pri odhodu v Mari- boru bi ne bilo treba med vožnjo proti Celju brezuspešno zmanjševati z divjim dirkanjem proti Konjicam in proti Ce- lju. Treba je pač tudi vedeti, da je državna cesta odprta vsemu prometu in tudi takim, ki hodijo v vročini in prahu peš po »beli cesarski cesti«. Zato pa upravičeno zahtevamo, da se tudi to ve- liko avtobusno podjetje drži voznega reda, kakor ga ima odobrenega. Na tern voznem redu je tudi določen čas odhoda iz Maribora. V soboto od 20.—24. ob lepem vremenu koncert vojaške godbe v hotclu »UNION« v Celju c Kako jo vbilo nekdaj. V izvestju celj- ske gimnazije čitam imena: Siglinda, Li- seldte, Ingeborg, Kurt, Izolda, Elfrida, Volfgang, Hildegarda, Gertruda, Ger- hard. Nam niso mnogo znana imena ten svetnikov. Spomnili pa smo se ob čita- nju teh krstnih imen, kako so nas nek- daj na naših tleh in na zavodih, ki so bili za nas, prekrstili brez vprašanja in brez pristanka iz Janezov, Jurjev, Fran- cev Jernejev itd. v Johanne, George, Franze, Bartholomeje itd. Pa smo da- nes mi na glasu, da delamo nasilje, nek- daj pa je bilo vse prav ... c Vedno je pač nekdo kriv! Ni še dol- go od tega, ko se je na nekem službencm mestu v Celju reklo, da je SK Celje in Sokol kriv, da se ne začne z gradnjo ju- stične palace na Glaziji v Celju, zakar da je že vse pripravljeno in je baje tudi že denar na razpolago. Te dni pa čita- mo, da je kriv g. Franjo Dolžan, da OUZD še ne gradi svojega prepctrebne- ga poslopja, in da je seveda tudi gosp. Dolžan kriv, da ne pridejo zidarji do za- sužka. Javnost je pač že tudi pozabila, da je mestna ootina že pred leti od- stopila OUZD stavbišče na najlepšem prostoru v Celju, pa očividno ni bilo preveč interesa in vneme, da poslopja še danes ni. Kdo je vendar tedaj zakri- vil, da ni delavstvo prišlo pri gradnji do zaslužka. G. Dolžan je pač tudi celj- ski davkoplačevalec, ki je z nameravano gradnjo prizidka ogrožen v svoji eksi- stenci in ima menda vendar še pravico, da se zakonitim potom bori za svoj ob- j stoj. Tako mestna občina kakor OUZD i bi pri svojih sklepih in ukrepih naj tudi j to upoštevala. Pa se še vprašamo, ko i govorimo o krivdi in kriveih, kdo je j kriv, da že šesto leto čakamo na dogra- ! ditev planinskega doma pod Tovstom, kdo je kriv, da še ni razpisana oddaja regulacijskih del na Savinji! Povsod bi bilo i dela i zaslužka. c Popravni izpiti in vpisovanje na drž. reaUii gimnaziji s klasičnimi vzporodni- canii v Celju. Popravni izpiti za redne učence in privatiste bodo 28. in 29. av- gusta, popravni nižji tečajni izpiti in pismeni višji tečajni izpiti 30. avgusta CENJENO OBČ1NSTVO obveščam, da seni prevze/a staroznano, na novo preurejeno gostilno „PRI ANGELU" Celje, Prešernova ul. 20. Otvorilev qostilne bo v soboto 17. t. m. ob 20. K obilni udeležbi vabi Roza JavorSek. in ustni višji tečajni izpiti 31. avgusta, vsakokrat od 8. dalje. Sprejemni izpiti bodo 27. avgusta. Podrobnejši razpored izpitov bo razglašen na deski v veži. Vpisovanje ob pričetku novega šolskega leta 1940-41 bo vsakokrat od 8. do 11. po sledečem vrstnem redu: 2. septembra za 1. razred, 3. septembra za 2. do 8. razreda in 4. septembra za učence z dru- gih zavodov. K vpisovanju mora prinesti vsak učenec in vsaka učenka zadnje šol- sko izpričevalo in potrdilo o predpisa- nem davku, učenci z drugih zavodov pa tudi še krstni list. c Gospod Franjo Natek t. V sredo ob 2. zjutraj je preminil po daljši bolezni v starosti 71 let Franjo Natek, poštni ravnatelj v pokoju. Skromnost in od- ločna narodna zavednost sta dičili tega moža, ki je bil v celjski javnosti zelo priljubljen. Doma je bil iz St. Jurija ob Taboru. V Celje jo prišel kot poštni KINO METROPOL CELJE IIIRIIII ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ BO ¦¦¦¦¦¦ Danes zadnjikrat veseli nadvse zabavni film Horajža velja! Gustav Fröhlich, Maria Andergast, _______Theo Lingen in Rudolf Carl v uspelih vlogah 17. — 19. avg. V francoskem jeziku SER6E3 P9N3IN Sijajen dekor filma, povsem nov način režije, odlična glasba, vse to so odlike tega reprezentativnega in odličnega dela ! Inscetjacija je živa, originalna in podana z dovrSenim ritmom. V glavni vlogi: Knex I. Trubeckoj, Pierre Renoir. Francoise Rosay V nedeljo ob 10. in 14. matineja: „Špijonaia » Atriki" uradnik leta 1900, kjer je služboval, po- zneje kot ravnatelj do 1926. leta. Od leta 1928. je bil predsednik upravnega odbora podružnice Hranilnice dravske banovine v Celju. Za svoje vestno služ- bovanje in vsestransko udejstvovanje je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje. Blagega pokojnika bomo ohranili v častnem spominu, pre- ostalim naše iskreno sožalje. c Smrtna kosa. V Vojniku pri Celju je umrl v visoki starosti 81 let upoko- jeni šolski ravnatelj g. Josip Košutnik. Po rodu Slovenec je že za časa Avstrije skladno s tedanjo. avstrijsko narodnost- no in šolsko politiko v naših krajih pre- šel v tabor naših narodnih nasprotni- kov. Kot tak je postal nadučitelj na slovenski ljudski šoli v Vojniku. Ta sola je bila v tedanjih časih iz Gradca obrav- navana kot »nemška posest«, ki je do- bila šele v Jugoslaviji narodnega upra- vitelja. Naj počiva v miru! c Žetev smrti. V celjski bolnici so umrli: 36-letni poscstnik Anton Skok iz Breznega pri Vitanju. 151etni Jože Pin tar dninar iz Hrenove pri Novi cerkvi. Ivan Špoglič 50-letni kočar iz Podgorja pri Frankolovem. V Cankarjevi ulici je umrla v 84 letu vdova po železniškem nadrevidentu Antonija Štehlikova. V bolnici je umrl 3-letni Pavel Božnik iz Hrenove pri Novi cerkvi na Obrežni ce- sti 34 je v starosti 34 let umrl krojaški mojster Alnksander Drager. c Otvoritev nove planlnske poti na Ojstrico. V nedeljo 1. septembra bo otvorjena nova, tako imenovana Kopin- škova pot na Ojstrico. Ta dan bo pot blagoslovljena in se bo brala tudi maša vrh Ojstrice. Vsa prireditev bo združena s večjo planinsko slavnostjo na katero opozarjamo vse ljubitelje naših planin. Več bomo poročali o tej poti v prihodnji številki našega lista. c Odlikovan je bil z redom sv. Save V. stopnje tajnik sreskega načelstva g. Franc Kocjan v Celju. V službi vestne mu in ljubeznivemu uradniku k odliko- vanju iskreno čestitamo! Kronist: Gorenisko pismo 1. Kranj Sedim na balkonu čedne vile v Vir- mašah, prijazni vasici, oddaljeni 10 mi- nut od škosjeloškega kolodvora, sredi vaškega parka. Vas prepregajo lepe ozke ceste, ki vodijo k ponosnim kmeti- jam z bogatimi sadonosniki. Vines stoji skromna delavska hisa, ki ji gospodari mož-zidar, gospodinji pa žena-šivilja. Vzgojila sta troje otrok. Obe hčerki sta učiteljici, mlajši sin pa zdravnik. Zelo hvale vreden primer odlične vzgoje nepremožne zakonske dvojice. Prvi izlet iz Hafnerjevega hotela ob škofjeloški železniški postaji, kjer je služboval tudi nekdanji žalski postaje- načelnik, pokojni Sen., je veljal obisku starodavnega Kranja pa tudi lepo nego- vanima grobovoma pesnikov dr. France- ta Prešerna in pesnika Simona Jenka, ki je umrl 18. oktobra 1869. in sam — kakor Prešeren — napisal stihe za po- slednji svoj dom: Ko jaz v gomili črni bom počival I zelen man poraste nad menoj, Veselih časov srečo bo užival, Imel bo jasne dneve narod moj. Naj bi le te preroške besede veljale za vedno! Pesnik Simon Jenko si pač ni mislil nikoli, da bo imel skupno s svojim bratom skladateljem Davorinom Jenkom 50 let po svoji smrti delež na državni himni kraljevine Jugoslavije. 2. Škof ja Loka Pot me je vodila tudi v rojstni kraj bratov slikarjev Šubicev in pokoj- nega ravnatelja ljubljanske srednje tehnične sole Ivana Šubica, ki ga imam kot nadzornika obrtnih šol v najlepšem spominu, v prijazno Škofjo Loko, kjer je vabil veliki zvon. Stopil sem na trg sv. Jakoba. Takoj sem uganil, da je da- nes dan farnega patrona — proščenje. Ta dan je v Zalcu šentjakobski sejem. Stopim v župno cerkev in sedem v klop. Mimo mene hiti okrog 30 pevcev in pevk na kor. Ko pristopi številna du- hovščina k oltarju, zadonijo mogočne orgle s kora v fortissimu. Med mašo je krasno pel mešan zbor, cigar petje je prišlo v akustični cerkvi do polnega iz- raza. V hišo meščana, posestnika in me- sarja g. Matevža Hafnerja v Škofji Loki, cigar ded je bil lastnik posled- njega doma dr. Ivana Tavčarja na Vi- sokem, je prišlo ob prodaji mnogo vred- nostnega starinskega pohištva z Viso- kega. Hafnerjevemu domu je veljal moj obisk. V veliki sobi v prvem nadstropju mi je domači sin, slušatelj ljubljanske teh- nične fakultete, razkazal umetnine. Tu je kmečka peč, kopija iz 1. 1735., sten- ska ura, nekdaj last uršulinskega samo- stana v Škofji Loki, dragocena pisalna miza z vloženimi slikami in ornamenti v rokokoju iz leta 1750. Stranski predali so brez ključev, le v tabernaklju je ta- jen vzvod, ki odpre vse predale na levo in na desno naenkrat. Za to pisalno mizo se je zanimal tudi že Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Miza ni na prodaj, če- tudi so nudili zanjo že 50.000 din. Poleg stoji omara s predali, tudi z bogatimi vložki iz 1. 1750. V kotu je majhen ta- bernakelj-oltarček iz 1. 1700., poleg nje- ga pa stara skrinja iz leta 1700. Še sta- re jša skrinja s krasnimi rezbarijami je iz 1. 1665. Steno krasi 15 kositrnih krož- nikov raznih velikosti; tudi ti so z Viso- kega. Sredi te znamenite sobe stoji ve- lika miza s tipičnimi slovenskimi kmeč- kimi stoli. Na steni visi slika železniš- kega mostu, ki veže mesto Dunaj preko Dunava z okrajem Floridsdorfom. Ta most je delo Hafnerjevega brata inže- njerja, ki živi kot upokojenec na Dunaju. Mladi visokošolec me je še peljal v sosedno hišo sestre g. Matevža Hafner- ja, ugledne ge. Ane Hafnerjeve, ki me je zelo prijazno sprejela in mi tolmačila svoje starine, ki so prav tako z Viso- kega. Na steni visi na steklu slikana Rebeka. Na drugi steni pa sta krasna portreta zadnjih Kalanov (mož in žena) posestnikov na Visokem, delo slikarja Jurija Šubica. Poleg visi v olju slikan dom Visoških gospodov, delo slikarja Bozovičarja, zraven pa fotografija treh Šubicev, bratov slikarjev in mladega Ivana Šubica, ki počiva danes v svojem rojstnem kraju na idiličnem škofjeloš- kem pokopališču. Zanimiva je skrinja nekdanjih cchov iz leta 1600. Večja skrinja z Visokega s krasnimi rezbari- jami ima letnico 1686. Ga. Hafnerjeva mi je tudi pokazala oljnato sliko »Brezmadežno spočetje« in končno še na hodniku že vso preperelo oljnato sliko sv. Lucije, ki je bila tudi nekoč v škofjeloškem uršulinskem sa- mostanu, Ta slika me je spominjala na »zdravnico oči« sv. Lucijo, ki je na stranskem oltarju sv. Lucije krasila bivšo žalsko župno cerkev. Da zna ga. Hafnerjeva ceniti vred- nost teh starinskih dragocenosti, kaže njena izjava, da ni denarja, s katerim bi ji mogel kdo plačati to bogastvo. 3. V Poljanski dolini Fant, ki šele 26 let tepta rodno gru- do, je nenadno podedoval lepo premo- ženje. Prva skrb mu je bila, da si nabavi 1 avto, ki ga kot preprost obrtnik prej Stew 34. »NOVA DOB A« 16. VIII. 1940 Stran S. c Hmeljska sezona je tu. Na praznik dne 15. t. m. so začeli prihajati v Celje prvi obiravci hmelja. So večinoma žen- ske. Na dolgih senenih vozeh so jih hmeljarji vozili v Savinjsko dolino. Hmeij kaže lepo, ni pa še dozorel. Z obiranjem bodo še malo počakali, zato pa hite spravljati pod streho otavo, ki je gosta in lepa. V predelih doline, kjer je bila toča, pa je slika hmeljskih na- sadov žalostna. Vse pričakuje za letoš- nji Savinjski hmelj dobrih cen. c Mramor se je v velikem številu po- javil po kmetskih nasadih ter preti po- vzročiti po istih precejšnjo škodo. Ne- varnega škodljivca bi bilo treba zati- rati, potrebno pa bi tudi bilo dati naše- mu kmetu potrebna navodila za pokon- čavanje nevarnega škodljivca. c Mestno poglavarstvo v Celju raz- glaša, da so v sobijit. 47 razgrnjeni od 18. 8. do 25. 8. t. 1. tabelarni zapisniki o odpisu davka vsled škodo po toči. j Prizadeti posestniki bodo o tej priliki lahko naročali razna semena po znižani ceni. c Vpis v šolo za telesno vzgojo. Vse kandidate, ki se žele vpisati v šolo za telesno vzgojo opozarjamo, da morajo vložiti pravilno kolkovane prošnje na rektorat sole najkasneje do 1. septem- bra 1940, s priložitvijo vseh zahtevanih dokumentov. c Zahvala. Četniki celjskega okrožja } se zahvaljujejo vsem, ki so se minulo nedeljo udeležili v tako velikem številu prvega izleta na Anski vrh. Posebno zahvalo izrekamo narodnim društvom, gg. oficirjem in podoficirjem. Ponovno se je izkazalo, da prišepetavanja in intervencije na gotovih mestih nič ne pomagajo, zato upravičeno pričakujemo, da se slične metode v bodoče opustijo. c Tri obsodbe po zakonu o zaščiti dr- žave. Celjsko okrožno sodišče je v petek obsodilo 54-letnega sobnega slikarja An- tona Fumiča iz Bukovca v banovini Hr- vatski po čl. 3. zakona o zaščiti države na 13 mescev robije, 46-letnega posest- nika Vinka Kodriča iz Zetal po čl. 3. zakona o zaščiti države na 6 mescev strogega zapora in 34-letnega, v Limbuš pristojnega rudarja Karla Prmeka po čl. 4. zakona o zaščiti države na 3 me- seee strogega zapora. c Marija Kodrbiova podlegla poškod- bairu Kakor smo poročali se je vrgla 54- letna dninarica Marija Kodrinova iz Arje vasi pri Petrovčah v nedeljo 28. julija blizu Levca pri Celju pod savinj- ski potniški vlak. Kolesa so ji odrezala obe nogi ter ji prizadejala tudi poškod- be po glavi in rokah. Kodrinovo so pre- peljali v celjsko bolnico, kjer pa je se- daj podJegla težkim poškodbam. c Borza dela. Po stanju 10. t. m. je bilo pri tukajšnji ekspozituri borze dela prijavljenih 271 brezposelnih in sicer 143 moški in 128 žensk. Dne 31. VII. pa je bilo 259 in sicer 137 moških in 122 žensk brez posla. c Šoierski izpiti za mesto Celje in Laški okraj bodo 23. t. m. pri predstoj- ništvu mestne policije v Celju. Kandi- dati naj pravočasno vložijo tozadevne prošnje. c Ob proslavi 10-letnice TK Skale na Okrešlju sta bila rešena dva planinca z Mrzle gore. Savinjska podružnica TK Skale je proslavila v nedeljo 11. t. m. ¦ na Okrešlju svojo lOletnico obstoja. Na i Okrešlju se je zbralo ta danmnogo pla- I nincev iz Celja, Savinjske doline in od j drugod. Zjutraj je bila najprej maša za umrle planince, nato je otvoril proslavo g. Rupnik iz Celja in pozdravil vse ude- ležence. Sledili so pozdravni govori predsednika matice TK Skale iz Ljub- j Ijane g. univ. prof. inž. Matije Žumra, ' predsednika Savinjske podružnice SPD g. dr. Milka Hrašovca in tajnika g. Zemljiča iz Celja, ustanovitelja Savinj- ske podružnice TK Skale ravnatelja g. inž. Lojzeta Žumra iz Nazarij in dru- gih. G. Rupnik je podal kratek histori- jat desetletnega delovanja kluba in omenil vse lepe in težke dni v dobi klu bovega delovanja. Zborovalci so se še j oddolžili spominu mrtvih članov in pla- j nincev. Vsej proslavi pa je dal poseben pečat razburljiv dogodek, ki bi kmalu zahteval dve novi žrtvi planin in sicer v steni Mrzle gore. Ze v soboto zvečer so prvi planinci, ki so dospeli na pro- slavo in so se nahajali v okolici doma na Okrešlju, začuli iz sten Mrzle gore klice na pomoč. »Skalaši« in planinci so se takoj odzvali z znamenji. Zaradi j slabega vremena in temne noči je bilo reševanje še isti večer nemogoče pač pa sc se takoj zgodaj zjutraj podale štiri reševalne skupine v razne smeri od ko- der so prihajali klici. Skupine so vodili znani plezalci Andrino Kopinšek, Lojze Krajger, Branko Diehl in Miloš Žekar. Zjutraj je bilo ugotovljeno, da se naha- jata v steni dva planinca, ki se ne mo- reta premakniti z nevarnega mesta v skalovju. Oddelek, ki ga je vodil g. Ze- kar se je najprej približal kraju, kjer sta se nahajala planinca Ivan Umek iz Celja, kinooperater in gdč. Valentina Srakarjeva iz Ljubljane. Reševalci so ju s pomočjo vrvi srečno rešili iz težke situacije in ju prepeljali v kočo. Bila sta oba izčrpana in obenem 3rečna, da sta se po prizadevanju požrtvovalnih reševalcev nepoškodovana vrnila. Tako so savinjski planinci baš na dan svoje- ga prvega jubileja izpolnili eno izmed svojih človeških nalog, kar jim je bilo ob proslavi v toliko večje zadoščenje. c JNesreča na Mariborski cesti. Ko se je peljal 45-letni delovodja Vid Cepin iz Sp. Hudinje v torek opoldne v mesto je srečal pri želez. prelazu avtomehanika Ožaka, ki je hotel istočasno prehiteti spredaj vozeči voz. Pri tern pa je avto- mobilist zaradi ozke ceste zadel ob kolo tako, da se je Cepin prevrnil ter precej poškodoval po glavi in telesu, da so ga morali pripeljati v bolnico. c Avto so ulcradli in ga razbili. V po- nedeljek zvečer 3e je pripeljal neki in- dustrijalec iz Laškega s svojim 72.000 din vrednim BMW avtomobilom h kino predstavi v Celje. Za čas predstave je pustil avto v Vodnikovi ucili. Ko se je vrnil, je opazil, da ni več nikjer avto- mobila. Policija, ki je bila obveščena o tern, je takoj pričela s poizvedovanjem in res našla avto zjutraj v Strossmayer- ni pogrešal. Dal nam ga je na razpo- . lago in odpeljali smo se v Poljansko dolino. Iz Škof je Loke vodi krasna cesta mi- mo Visokega, ki sem si ga predstavljal na griču. Stoji pa v dolini ob romantic- j nem vznožju smrekovega gozda ob topli Sori in je lepo viden s ceste: lepa eno- nadstropna hiša z gospodarskim poslop- jem. V bližini, sredi gozda, stoji kapeli- ca, poslednje počivališče dr. Ivana Tav- čarja in njegove soproge, dvorne dame Franje Tavčarjeve, ki je na Visokem sprejemala tudi najvišje dvorne goste. Pot vodi dalje proti Poljanam in Go- renji vasi. Povsod velika živahnost. Sre- čuješ in dohitevaš velike avtomobile, ob cestah je polno vidnih in nevidnih zna- kov bližnje meje. Cilj 40 km dolge vožnje so bile Ziri. Lepa, dolga, bogata vas, po večini eno- nadstropne hiše s krasno župno cerkvi- jo. Tukaj je stal prvi Sokolski dom Slovenije. Vaško blagostanje — vaščani imajo 10 luksuznih avtomobilov — je pospešila čevljarska obrt. Nove hiše so bile pozidane šele okrog leta 1910., ko je bila ta obrt v Zireh na vrhuncu. Peljali smo se še iz vasi dalje do ob- mejnega kamna, kjer smo obrnili avto, ki je pri tern »prestopil« nevtralni pas. Na povratku smo se ustavili na lepem ! vrtu, kjer nam je zvočnik ob 19. nazna- J nil Ijubljanske in solnograške novice. Letoviščarji so tu že bolj redki. Gostom zelo dišijo poljanske postrvi in to ne samo ob brezmesnih dnevih. Ko je že legla noč, smo prispeli v Škofjo Loko. Oglasili smo se v restav- raciji g. Josipa Audiča, ki je nekoč kot odličen komik nastopal na žalskih odrskih deskah. Po treh urah roman- tične vožnjc po divni Poljanski dolini, smo se vračali v Virmaše k večerji. 4. Bre/je — Tržič Prihodnji dan je deževalo. Vožnja je bila neprijetna in brez razgleda. Brzeli smo skozi Kranj po asfaltirani cesti. Po Bredini zaobljubi v romarski cer- kvi na Brezju smo krenili skozi Begun je po planinski cesti v Tržič na kratek ¦obiskj( Tako so minili kratki dnevi tarn, kjer je romanje in preseljevanje, prevažanje in razkladanje od jutra do večera. Da bi nam bil vsem že kmalu vrnjen notra- nji mir, ki si ga vsi tako iz srca želimo! Pred dopustom si preskrbite pisem- ski papir, nalivna percsa in albume pri tvrdki Karl Goricar vdv. Celje, Kralja Petra cesta 9. jevi ulici, in sicer v razbitem stanju. Gotovo se je dotični, ki je avto ukradel kam zaletel ter ga pustil v razbitem sta- nju na cesti. c Zaradi uboja obsojen na 2 in pol leti robije. Štefan Kračun, star 56 let je junija letošnjega leta v prepiru blizu neke vinske kleti v Črešnjicah pri Ko- njicah udaril s kolom po glavi Antona Stebleta tako močno, da je ta kmalu na to podlegel poškodbam. Kračun se je pred sodiščem zagovarjal, da je hotel braniti svojega brata, katerega je hotel Steble udariti. Otroški voziček kolo ali šivalni stroj najhitreje in najbo- lje kupite, prodate ali zamenjate v trgo- vini Josip Uršič, Celje, Narodni dom. c Zdi'avnisko dežurno službo za člane OUZD bo imcl v nedeljo 18. t. m. g. dr. Franc Premšak, Cankarjeva cesta 6. lolfolsfvo Ustanovitev Saviniskega Sokola Ustanovitev Sokola v Mozirju je v tesni zvezi s poznejšim rojstvom »Celj- skega Sokola«. Ker se slednji nahaja še v jubilejnih mesecih. priobčujemo važ- nejše podatke o postanku »Savinjskega Sokola« iz zanimive knjige prof, brata Janka Orožna »Zgodovina Celjskega Sokola«. V Savinjski dolini je vzklila sokolska ideja leta 1882. To leto se je ustanovil v Mozirju »Savinjski Sokol«. Med leto- viščarji, ki so prihajali v Mozirje, je bil zlasti pomemben zagrebški primarij dr. Josip Fan, rojak iz Braslovč, ki je tudi svojim znancem in bolnikom priporočal ta lepi kraj za letovišče. Dr. Fon je bil med ustanovitelji »Hrvatskega Sokola« v Zagrebu. Leta 1877. je bil izvoljen za starešino »Hrvatskega Sokola«. Prav tako je rad prihajal v Mozirje na letovišče Vekoslav Legat, eden izmed ustanoviteljev ^Ljubljanskega Sokola«. Dr. Fon in Legat sta navdušila mozir3ke domoljube za sokolsko idejo. Območje novega sokolskega društva se je razte- zalo na vso Savinjsko in Paško dolino, vključena sta bila tudi Celje in Šoštanj. Deloma takoj, deloma tekom prvih let je pristopilo k »Savinjskemu Sokolu« več Celjanov: dr. Josip Sernec, Mihael Vošnjak, dr. Ljudevit Filipič, dr. Stefan Kočevar, Janez Likar, Josip Kronvogel, dr. Tomaž Horvat, Dragotin Vanič, I. Domitrovič in dijaka Hugon Kartin in Dragotin Lopan. Janez Likar je bil dru- štveni zastopnik v Celju. Ob ustanovitvi »Savinjskega Sokola« je bila manjša slavnost, ki so se je ude ležili tudi nekateri Celjani. Sijajna slovesnost se je vršila v početku juni- ja 1884 o priliki blagoslovitve sokolske zastave. Vekoslav Legat je po nalogu Mozirčanov naročil zastavo v Pragi. Stari Mozirčani še dandanes s ponosom poudarjajo, da je imela nad sokolskim grbom krono, ki je bila slična srbski. Nekdo je o njej obvestil namestnijo, ali Mozirčani so še o pravem času zve- deli za ovadbo ter so skrili krono. Po prevratu so jo zopet pripeli na zastavo, ki jo vidimo na sliki. K blagoslovitvi je prispelo okrog 400 Sokolov v kroju; bili so iz Zagreba, Trsta in Ljubljane. Zastavo je nosil neki orjak iz Luč, blagoslovil jo je bra- slovški dekan Bohinc, kumica pa ji je bila gospa Vasičeva, soproga lastnika Gornjega Lanovža pri Celju. Slavnostni govor jc govoril mozirski župan in prvi starosta Joža Lipold. Na slavnost je prišlo tudi okrog 20 pevcev celjske Na- rodne čitalnice, ki so nastopili pod vod- stvom svojega tedanjega pevovodje So- chorja, organista mestne župne cerkve. »Savinjski Sokol« je prav častno vršil svojo dolžnost. S svojimi izleti in vese- licami, na katerih se je redno tudi telo- vadilo, je mnogo pripomogel k povzdigu in okrepitvi narodne zavesti. Upal si je celo v Šoštanj, od koder so njegovi čla- ni prinesli v Mozirje kot trofejo policij- sko sabljo in kapo. Izza leta 1888. je »Savinjslci Sokoi« vršil devet let tudi posle požarne brambe. Takšni so bili torej početki našega sokolovanja. Uvodoma navedena knjiga nudi obilo zanimivega o takratnih tu- kajšnjih prilikah in o razvoju našega Sokola. «Naj bi si knjigo naročil vsak clan in članica. Stane v platno vezana s poštnino 53 din in se naroča pri So- kolskem društvu Celje-matici. Sokolsko društvo Celie-matica Drohne vests iz društva Godbeni odsek želi pomnožiti svoj or- kester, da bi bili uspehi njegovih nasto- pov še večji." Vsled tega se je obrnil na brate in sestre, ki obvladajo kak in- strument, da bi sodelovali. V svojem znanju se bodo izpopolnjevali, imeli pa bodo v prvi vrsti tudi prijetno razve- drilo. Prišli bodo v društvo, ki vse pre- veva ljubezen do glasbe, do umetnosti, ki tako blagodejno upliva na razpolo- ženje poedinca in skupnosti, do znano- sti, ki že sama po sebi spaja vse, kar je enakih misli. V današnjih razburka- nih časih, ko nas tlačijo moreče skrbi, radi iščemo prilike, da bi za uro pozabili na vsakdanje tegobe. Naše društvo na članih in članicah, sposobnih za godbo, ni revno, saj jih sami dosti po- znamo, ki so se s tern ali onim instru- mentom že izkazali. Zato je škoda, da bi poedinci in poedinke zanemarjali svoje sposobnosti in je ne darovali skupni do- bri stvari. Koliko je bratov in sester, ki bi iz srca radi podprli društveni or- kester, a jim ni bila sreča naklonjena, da bi jih obdarila z glasbeno sposob- nostjo. Vsi, ki se čutite sposobne, obo- gatite naš orkester, pridite, da se v iz- vrševanju hvalevredne naloge razvedrite Brate in sestre, ki so svoječasno pri- nesli legitimacije v pregled, ali ki so jim bile izstavljene nove in jih še niso dvignili, prosimo da pridejo po nje ob sredah po 19. uri v društveno pisarno v mestni osnovni šoli. Uprava ne more le- gitimacij dostaviti poedincem, zato pro- simo, da se prizadeti potrudijo sami po nje. Župnega tečaja iz obrambnosti so se udeležili iz našega društva 4 naraščaj- niki in dva člana. V tečaju pridobljeno znanje jim bo dobro došlo zlasti, ko bodo poklicani v redno kadrovsko služ- bo in prosili za skrajšanje kadrovskega roka. V Beogradu se je pričela 5. avgusta savezna prosvetna sola, ki bo trajala do 18. avgusta. Udcleženci bodo med tern obiskali znamenitosti v okolici ter Avalo in Oplenac. Iz našega društva obiskuje šolo brat Božo Zemljič. Darilo. Gosp. dr. Alojz Goričan, od- vetnik v Celju, je izročil društvu iz neke kazenske zadeve lOOdin. Hvala! Darilo. Namesto venca na grob go- spe Katice Petovarjeve je daroval brat Drago Sirec socialnemu skladu Matka Šmida pri Sokolskem druŠtvu Celje- matici 100 din. Hvala lepa! Sah Sedemnajsti nacionalni amaterski šahovski tutnSr v Cefjif V soboto 10. t. m. zvečer se je pričel v vrtni dvoran i hotela »Evrope« v zvezi s proslavo 20-letnice celjskega šahov- skega kluba 17. nacionalni amaterski šahovski turnir. Otvoritev je bila ob navzočnosti raznih šahovskih mojstrov, zastopnika mestne občine, tajnika Ju- goslovenske šahovske zveze g. Magdiča ter zastopnikov tiska. Predsednik CŠK prof. Graser je pozdravil vse navzoče, ki so prišli v Celje, zibelko jugosloven- ske šahovske zveze. V svojem govoru se je spomnil tudi ustanoviteljev CŠK dr. Antona Schwaba, vladnega svetnika Li- leka, Logarja in Emila Kramerja. Za njim je govoril tajnik JŠZ g. Magdič, ki je omenjal zasluge CŠK za jugoslo- venski šahovski pokret. Obenem z usta- Stran 4. »NOVA DOBA« 16. VIII. 1940 Štev. 34. novitvijo JŠZ, ki je bila 1921. leta v Celju se je vršil tudi takrat prvi ama- terski nacionalni turnir, na katerem je bil zmagovalec dr. Erdeli. Spominjal se je tudi dela in zaslug prof. Vagaje in dr. Schwaba, ki je bil prvi predsednik CŠK. Nato so bili poslani pozdravi po- krovitelju turnirja, predsedniku eastne- ga odbora Stjepanu Ciriču, ministru dr. Andresu kot predsedniku Hrvatske ša- hovske zveze, prof. Antonu Bajcu kct predsedniku Slovenske šahovske zveze ter dr. Kulašu kot predsedniku Srbske šahovske zveze. Govorili so še: zastop- nik celjskega župana g. Lečnik, Bihler za amaterski klub v Zagrebu ter moj- ster Lešnik in Šubarič v imenu igralcev. Sledilo je žrebanje, ki je dalo nasled- nji vrstni red: 1. Mišura (ŠK »Vidmar«, Maribor), 2. Medan (Beograjski ŠK), 3. Grašer (CŠK), 4. Marek (LŠK), 5. Šmi- govc (CŠK), 6. Gottlieb (Amaterski ŠK Zagreb), 7. Pavič (Grafični ŠK, Zagreb) 8. Šiška (Centr. ŠK, Ljubljana), 9. Pav- lovic (Beograjski ŠK), 10. Mlinar (LOK), 11. Majstorovic (Čakovački ŠK) 12. Sorli (Centr. ŠK, Ljubljana), 13. Popovič (ŠK Split), 14. Žuk (ŠK Sisak), 15. Šubarič (gK Zemun), 16. Berner (Ruski ŠK, Beograd),. 17.- Jerman (Amaterski ŠK, Zagreb) in 18. Grašic (Grafični ŠK, Zagreb). Tekmovanje se vrši dnevno od 19.30 dalje. Prekinjene partije pa se odigra- vajo dopoldne. Dosedaj so bili doseženi naslednji rezultati: I. kolo: Savič: Šorli 0:1, Mcdan:Jer- man 0:1, Gräser :Berner 0:1, Pavlovic: Mlinar pol:pol, Šmigovc:Žuk 1:0, Mišu- ra:Drašič 1:0, Gottlieb :Popovič 1:0, Šiška:Majstorovic polrpol, Marek :Šuba- rič prekinjena. II. kolo: Šorli:Šiška remis, Grašič: Mlinar 1:0, Popovič:Savic 1:0, Majsto- rovic :Pavlovič 1:0, Zuk:Gottlieb remis, Jerman : Gräser 1 : 0, Šmigovc : Öubaric remis, Berner :Marek 1:0, Meden:Mišura remis. III. kolo: Marek : Jerman remis, Me- dan : Qrasic 0:1, Mišura : Grašer 1:0, Mlinar : Majstorovic remis, Savič : Zuk 1:0, Šorli : Pavlovic 1:0, Šubarič : Gott- lieb remis, Berner : Šmigovc 1:0, Ši- ška : Popovič remis. IV. kolo: Šorli : Mlinar 1:0, Drašič : Majstorovic remis, Pavlovič : Popovič remis, Žuk : Šiska 0:1, Savic : Šubarič 0:1, Berner : Gottlieb remis, Mišura : Marek 0:1, Graser : Medan remis, Jer- man : Šmigovc 1:0. V. kolo: Gottlieb : Jerman remis, Smi- govc : Mišura 1:0, Graser : Drašič 0:1, Marek : Medan remis, Pavlovic : Zuk 1:0, Mlinar : Popovič 1:0, Savič : Ber- ner remis, Šiška : Šubarič 0:1. VI. kolo: Šubarič : Pavlovič 1:0, Ma- rek : Graser 1:0, Zuk : Mlinar 0:1, Jer- man : Savič 1:0, Mišura : Gottlieb 1:0, Šmigovc : Medan 0:1, Berner : Šiška remis. Stan je po VI. !:olu: Šubarič, Jerman 5, Berner 4 in pol, Sorli 3 in pol (2), Grašič 3 in pol (1), Mišura 3 in pol, Šiška, Gottlieb, Marek, Mlinar 3, Maj- storovic 2 in pol (1), Šmigovc, Medan 2 in pol, Popovic 2 (1), Pavlič 2, Savic 1 in pol, Graser, 2uk pol. Sport * ISSK Maribor:SK Cclje. V nedeljo 18. t. m. ob 17. bo na Glaziji prijatelj- ska tekma med prvim moštvom ISSK Maribora in SK Celja. S to tekmo bo SK Celje otvorilo nogometno sezono in se pričel pripravljati za jesensko pr- venstveno tekmovanje, ki se bo prieelo v začetku prihodnjega meseca. Mostvo Marib ora je priznana enajstorica, ki goji lep nogomet in je dosegla posebno v zadnjem času izredno lepe uspehe. Gotovo bo nedeljska tekma zelo zani- miva, nakar opozarjamo vse ljubitelje nogometa. Predtekmo bosta odigrali moStvi SK Štor in SK Celja II. Prva tekma se bo pričela ob 15.30. * Planina:SK Celje 61:43. Preteklo nedeljo je bil na Glaziji. zanimiv junior ski dvoboj med atleti ljubljanske Pla- nine in SK Celja. Po zanimivi borbi so v tem dvoboju zmagali odlični atleti Pla- nine z 18 točkami razlike. Doseženi so bili prav dobri rezultati. * Slovensko plavalno prvemstvo je bilo preteklo soboto in nedeljo v Ma- riboru. Prvenstvo si je osvojila Ijub- ljanska Ilirija pred MPK, Muro in Bratstvom. Naslov najboljšega maribor- skega plavalca si je pridobil Celjan Ljubo Knop ter je tudi prejel v znak priznanja lepo darilo. * Slovensko kolesarsko prvenstvo je bilO' tudi preteklo nedeljo na progi Ljub- ljana — Celje in nazaj. Izmed 9 tekmo- valcev je prvi dospel na eilj Ivan Pe- ternelj (Hermes), ki si je tudi priboril naslov slovenskega prvaka. V juniorski skupini pa si je priboril naslov Slavko Kosi (Edinstvo). * Ruski nogometaši v Sofiji. Po tri- umfalnem sprejemu, ki so ga bili deležni ruski nogometaši po Sofijskih ulicah, so v nedeljo nastopili na stadionu »Junak« proti .tamkajšnjemu klubu »Slaviji« ter zmagali z rezuitatom 6:1. Izkazali so se j kot odlični nogometaši ter so jim bile v prenapolnjenem stadionu prirejene po- novne ovaeije. Iz obeinsfva Nova pridobifev za Celje V severni smeri podaljšani Zrinjskega ulici so namestili štiri klopi, pripravne za solnčenje, ker v bližini ni večjih dre- ves, ki bi prostor zasenčile. Mogoče je, da se je ta namestitev izvršila pomoto- ma, ker po pešpoti pač ni take frekven- ce sprehajaleev, da bi tarn počivali. Pri- kladnejša za mnoge utrujene obiskoval- ce okoliškega pokopališča bi bila po- stavitev klopi nasproti okoliške sole v Komenskega ulici. Tarn je dovolj sence. Tudi za čakajoče šolarie ter za starše bi bila primerna namestitev klopi v tej ulici. Pred mestno solo bi bile za čaka- joče rodbinske člane na svojo deco take klopi tudi prej potrebne, kakor pa za stanovalce uradniških hiš v Jenkovi uli- ci, kjer obstojajo velika dvorišča in vrtovi za sončenje in senčenje po mili volji. Ali so te klopi namenjene za sestanke pohajäcev? Potem svetujemo, da se v bližini čim preje namesti tudi stražnica, ker se sicer le redko pojavi v tem oko- lišu stražnik in še to le slučajno. Iz naših fcraiev Laško 1 Se o zadnjem požaru v Laškem. Ka- kor smo že v prejšnji številki poročali, je na Podgörici pogorelo gospodarsko poslopje g. Urankarja. Takoj po pozivu na pomoč s strani domačih, je prieelo biti plat zvona in se je oglasil gasilski alarm. Pri naši gasilski četi pa smo opazili neke nedostatke, ki nikakor niso na .mestu. Prizorišče požara je bilo na vzvišenem mestu ter so vzeli s seboj namesto boljših cevi slabše, ki niso de- lovale. Tudi motorka sama ni delovala brezhibno. Prav tako so šele na licu mesta iskali primerno črpanje vode, naj- prej pri Cerovšku, ki je še sam vedno brez vode, nato pa okrog domačc hiše. Domačini so sicer pridno nosili vodo s Škafi, a so bili izmetni curki preslabi. Morali so seveda po boljše cevi in jih napeljati naravnost v strugo Savinje. Da v višjih mestnih legah ni vode vedno na razpolago, bi morali vedeti že itak vnaprej iz izkušenj. Naši gasilci imajo vedno vaje v centru mesta, kjer je ra- ven teren, dovolj vode, v bližini doma, orodja itd. Nikdar pa še niso imcli vaj na oddaljenih, višje ležečih točkah izven mestnega okoliša, kjer je nevarnost jpo- žara z ozirom na lesene stavbe, seno, listnjake itd. vedno večja, kot pa v me- stu samem. AH ni čudno, da so na borih 600 m daljave rabili kar 35 minut, pre- den so sploh prišli do stika z vodo? Izgubljali so čas z nadomeščanjem sla- bih cevi, iskanjem vode itd. Baš pod Starim gradom imalmo leto za letom požare, a se niso na tem mestu imeli nikdar nobenih vaj. Takih vaj naj bi gasilci absolvirali več na leto, posebno v polaganju in sklopu cevi od Savinje pa do his na Podgorici. Nujno je, da si četa nabavi močne žaromete, brez ka- terih je gašenje skrajno otežkočeno. Potrebna je tudi večkratna preizkušnja motorke, da je v potrebi brezhibna. Mi pišemo te vrstice s tovariškim čutom ter le želimo večje discipline v gasilski služ- bi in ljubezni do bližnjega. 1 Gradili bodo dom, ki bo še večji, kot ,je Sokolski... Pred dnevi smo čitali na občinski deski razglas, da bo imela ko- misija ogled stare Fretzejeve šupe, ki jo je svoj čas kupila Slomškova Stavb- na zadruga za zidavo istoimenskega do- ma. Tudi na račun davkoplačevalcev iz Laškega bo šla "vsota 100.000 din v te namene. Baš sedaj so časi kakor nalašč > za gradnjo takih domov in je dsnarja ; gotovo v izobilju, Ker je pa na dnevnem • redu tudi gradnja javnega stranišča, pri čakujemo da bodo tudi za to pravočasno poskrbeli, ker so take zgradbe baš ob večjih otvoritvah nujno potrebne. Tu- di plošča na Zikovci bo šele sedaj prišla do pravega izraza. Čudno se nam pa le zdi, v kake namene bodo porabili bivšo Caslovo parcelo, ki jo je na dokaj ču- den način daroval za zidavo Prosvetnega doma, ki bo pa sedaj stal čisto na dru- ! gem koncu mesta. Kakor slišimo, jo j bodo dobili tisti, ki so že od zgoraj j prejeli kar 200 miliionov brez agrarne ] reforme. Ker se dohodki z bliskovito na- i glico menjajo, se gospodom mudi, da hitro spravijo svoj hram pod varno streho, ker ne vedo, kaj bo jutri. In če se bo ladja potopila, kdo bo kriv? Reši se, kdor se še more! 1 Občinstvu v vednost! Naši obrtniški pomočniki so po hudi borbi vendarle iz vojevali v delovnih obratih zakoniti de- lovni in odmorni čas, ki jim je zajam- čen po državni socialni zakonodaji. De- jansko je bilo dosedaj po teh obratih drugače. Novi obratovalni čas je sedaj tale: v brivnicah: ob torkih, sredah, če- trtkih in petkih od 7.—12. in od 14. do 19. Ob sobotah od 7. do 12.30 in od 14. do 20. Ob nedeljah in praznikih od 6. do 12. Ob ponedeljkih pa samo od 7. do 10. Po zakonu velja za pomočnike dnevno 10-urni delavnik odnosno teden- sko 60 ur. Če seštejemo gprnji delovni čas, je tudi še ta predolg za pol ure ter ni treba pomočnikom ob sobotah biti v brivnicah do 12.30 temveč samo do 12. siccr lahko zahtevajo za ta čas nadurno plačilo. Za trgovine velja naslednji de- lovni čas: Ob vseh delavnikih od 7. do 12. in od 14. do 19., ob nedeljah pa samo od 7. do 9. V teku je še borba za dosego drugih blagodati našc državne zakonodaje, za katero pomočniki niso niti vedeli. 1 Vsej laŠki javnosti! Kakor je gotovo vsem že znano, priredi domače pevsko tavlnitka posöiilnica v Žalcu REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO 2AVEZ0 — USTANOVLJENA LETA 1881 NudI popolno varnost za vloge na hranllne knjižice In v tekoö6m raöunu ter jih obrestujo najugodneje HMELJARJII Nalagajte denar pri domačem zavodu! Račun PoStne hranilnloe 5t. 10.964 Brzojavi: nPoso]ilnica" Telefon št. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delavnikih od 8. do 12. in od 15. do 17. Zamisel onega činitelja, ki je to ak- cijo izvedel, ni utemeljena. Potrebe ni. . Tudi sicer se ne more osporavati, da ni estetično lice okoliša po postavitvi na- ! vedenih klopi pokvarjeno. Prizadeti faktorji si naj od bliže ogledajo ta j monstrum ter presodijo, če obstoja , sploh taka nujna potreba za nave- j dene klopi. V pozitivnem primeru pa se I naj takoj tudi zasade tarn dovolj velika i drevesa, da se počivajoči obvarujejo solnčarice. Opazovaiec. Goipod arifvo, = Donos letošnje žetve. Zveza zemljo- f radničkih zadrug v Novem Sadu je skli- j cala konferenco kmetijskih predstavni- | kov, na kateri so obravnavali vprašanja, | ki so tesno v zvezi z letošnjo žetvijo. i Konferenca je ugotovila, da je donos { pšenice letos zelo slab in zaostaja na- j pram lanskemu za 40%. Kvalitativno in j po teži pa celo za 70—76%. Opaža se, I da prihaja na trg prav malo žita, ker pridelovalci smatrajo, da so cene, ki jih določa uredba, prenizke. Vse to so prav neugodni izgledi zlasti še za nas v Slo- veniji. ki je navezana na uvoz moke iz žitnih predelov države. Že danes je pri nas za revne delavske in nameščenske sloje življenje vsled narasle draginje nevzdržno. Kaka zima se nam obeta, ako ne bodo odgovorni činitelji pravo- časno umeli urediti razmerja med za- služki in izdatki za najširše sloje naroda! društvo »Hum« v soboto dne 17. t. m. ob pol 9. zvečer v dvorani Sokolskega doma v Lašk,em jubilejni vokalni kon- cert s pestrim sporedom narodnih in umetnih pesmi, ki bodo nudile nenava- den užitek od začetka do konca koncer- ta. Ker so melodije mnogih pesmi tudi iz vrst ostalih slovanskih narodov, bo- ste gotovo na.polnili dvorano, da ob tej priliki skupno občutimo lepoto slovan- ske pesmi. Pričakujemo številen odziv tudi iz ostalih krajev. Skupno bo nasto- pilo 32 pevcev in pevk. Večinc pesmi občinstvo še ni slišalo. Nekatere izmed njih imajo izrazit efekt, da nikomur ne bo žal, da je posetil koncert. Vabila so bila razposlana vaem in vsakomur. V soboto vsi v Sokolski dom! Naj živi slovanska pesem! 1 Fi-5 nagradnem streljanju na gasil- ski veselici preteklo nedeljo je dobil 1. nagrado g. Majcen s 52 tockami; drugo pa g. Benedek s 51 točkami. 1 Prejeli smo seznam dosedanjega Članstva društva »Hum«, katerega pa žal radi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. K sobotnemu koncertu pa že- limo čimveč U3peha in še večji razmah društva. — Uredništvo. 1 Kino Laško bo predvajal v petek 16. t. m. ob 20.30, v nedeljo 18. t. m. ob 17. in 20.30 ter V ponedeljek 19. t. m. veliko slovansko filmsko delo v slo- vaškem jeziku »Hajduk Janošik«. — Tednik. Zalec ž Zvočni kino Žalec. V soboto 17. ob 20.30 in v nedeljo 18. ob 16., 18.45'in 20.45 velezabavna češka opereta »Veseli Bohemi«. Velefilm veselja, petja in glasbe. V glavnih vlogah Jarmila Kširo-. va, Han Vivota, J. Kreuzmann in ' A. Novotny. UradnicO-pripraunicc s zaključno trgovsko Solo, trg. aka- demijo ali abiturijentskim tečajcm sprejme bančno podjetjc v Celju. Za- željena 'praksa v odvetniški ali kaki drurji pisarni. Ponudbe na upravo lista do 24. 8. 19^0. pod»Bančnopodjctje«. Vajenec za mizarsko obrt se sprejme. Celje, Prešernova 11. Za dva dijaka iščem stanovanje s souporabo klavirja. Po- nudbe na upravo lista pod »Snažno«. Enodružin§ka liisst z vrtom, elektriko, vodovodoin, se pro da v Celju, Prečna ul. 7. Lepo 3-sobno stanonanjc parketirano — kuhinja in pritikline — odd am v Celju, Miklošičeva ulica 3. 3 prazne sobe zracne, parketirane odd am. Celje, Miklo- šičeva ulica 3. Dvosobno stanovanje iščem s 1. septembrom. Naslov v upr. lista. UeiteljsKäi družina išče v okolici Celja — najrajši v smeri proti Teharju — skromno stanovan/e. Ponudbe na upravo lista pod »1. September«. Lepa stavbna parcela po novem regulacijskem naCrtu ob Kre- kovi cesti se takoj ugodno proda. Po- jasnila pri g. Kopušarju, Kr. Petra c. 22/1. Oglašuite! Vodovode Rleparska delai Strelovocie Vam naredi solidno in po konkureninl cenl, ravno tako tudi izvrSuje vsa popra^ila Dolžan Celje, Za Rresijo 4 Telefon 2H5 \ Zahtevajte ponudbe in proraiune 1 | Fratifo Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Kado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju