O o h G iv > v- 0SREONJ 1 4 J I IN I; PRIIViukSKI dnevnik Mostnina plačana v gotovim A An >. At)b- postale i gmppo Cena 4UU lir Leto XXXVI. Št. 282 (10.802) TRST, petek, 5. decembra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi FORLANI, R0GN0NI IN LAG0RI0 TRDIJO, DA UČINKOVITEJŠI POSEGI NISO BILI MOGOČI V parlamentarni razpravi o potresu strnjene vrste strank vladne večine Prikrite kritike Pertinijeve poslanice - Gerardo Bianco: Jug je naš in nikomur ne bo uspelo, da nam ga odvzame KD napada tisk in televizij j - Odločne kritike komunistov - Vsedržavni svet KD ne bo izvolil novega predsednika RIM — «Opustošeno področje prekriti z vojaškimi uniformami,» *• k bil ukaz obrambnega ministra v ponedeljek popoldan, dan po Potresu. Ko je Lagorio med včerajšnjo parlamentarno razpravo opozoril to «geslo», se je maloštevilnim poslancem in mnogim časnikarjem v dvorani palače Montecitorio zdelo, da gre za šaljivko, pa čeprav »enamemo. že to samo po sebi daje razumeti, kakšno je bilo vzdušje ®>ed včerajšnjim zasedanjem, ki je trajalo ves dan: nobene dejanske ®4Petosti, nobene dramatičnosti, ki bi bila primerna glede na dimenzije '»gedije, ki je pustošila v južni oaiiji, nobene prave volje do raz-Pfave o načinu, kako je vlada orga-Pjjirala pomoč. Forlani in njegovi •jdnistri so se strnili, oprostili vla-. in štiri stranke, ki jo sestavlja-J vsakršne odgovornosti ter napadalno obtoževali vse ostale (opozi-časopise, posredno celo predsednika Pertinija), da »špekulirajo* J® “običajnih težavah«, ki nastajajo nujnem primeru, kakršen je bil Prajšnji teden. Razprava se je začela s posegoma notranjega ministra Rognonija in obrambnega ministra Legoria. »Takoj smo se zavedali, da gre za katastrofo,* jr dejal Rognoni, ki je navedel vrsto podatkov, vendar ni niti z besedico omenil «kritičnega» dogodka, katerega protagonist je bil sam (svojega odstopa, ki ga je sicer nato umaknil, po televizijski poslanici predsednika republike). Vendar pa je celoten Rognonijev poseg izzvenel kot indirektna, a odločna polemika s Pertinijem. Po njegovih besedah sodeč, je vlada u-krepala z največjo hitrostjo. Prva Obupani klic Juga Neapelj — S prizadetih obmo- strejo take primere, ki mečejo čij Kampanije in Bazilikate prihaja obupani klic na pomoč, a tokrat ne zaradi rušilne' moči narave, temveč zaradi nedopustnih Primerov izrabljanja potresa v Pridobitniške in zločinske namene. župani porušenih občin so že z grenkobo prekrstili tragedijo v 'Potres po italijansko«. Varnost- slabo luč na vse prebivalstvo prizadetih krajev in dajejo izkrivljeno sliko stvarnosti italijanskega Juga. Medtem se bo danes sestala vlada, da sprejme nadaljnje pobude za prve posege in obnovo prizadetih območij. Izredni komisar Zamberletti je včeraj posred- ne sile so ojačile nadzorstvo nad no priznal, da je propadel njegov Prizadetimi kraji, a še vedno .iim načrt o izselitvi prebivalstva v ne uspe zajeziti primerov «šakal- hotele, da pa že misli, kako bi stva« in nasilnega prisvajanja po- preživele namestil v neoddana •Poči. Zdrave sile Juga pozivajo stanovanja in v tako imenovane oblasti, naj z vso odločnostjo «druge hiše«. pomoč je prispela v Avellino štiri ali pet ur po potresu, je razložil minister, ki pa ni pojasnil, kdaj je prišla pomoč na najbolj prizadeta območja in kolikšna je bila ta pomoč. Ali niso upoštevali zakona o civilni zaščiti, ki ga je vlada spravila v predal? Rognoni je dejal, da je bilo «treba upoštevati izkušnje iz Furlanije*. Lagorio je takoj nato nekajkrat avtokritično namignil na opravljeno delo, vendar pa se ni odpovedal odločni obrambi vlade in vladnih strank. Kar pa zadeva ministrskega predsednika For-lanija je le-ta polemiziral z »napadi na vlado in na njene ministre* ter je zavrnil vsako polemično interpretacijo Pertinijeve poslanice. Sicer pa je za resnično samoobrambo vodilnih krogov poskrbel v razpravi predsednik demokristjan-ske skupine Gerardo Bianco, ki ni skrival nesposobnosti in zamud pri pomoči prizadetim, je pa razložil, da «tista območja Juga niso imobil-na ozemlja, ampak vitalna središča razvoja in sprememb, za katere je dala pobudo KD». In prav tako je, skoraj z jasnimi besedami dejal vsem: roke dol, tu gre za «našo stvar«, kdor nam jo hoče odvzeti, naj se zaveda, da tega nikakor ne nameravamo dopustiti. Seveda, jasno je, da se krščanska demokracija takoj združi, kadar poskuša kdo o-grožati »tkivo*, iz katerega je sestavljena njena oblast. Prav včeraj je skupina demckristjanskih poslancev, pripadnikov vseh struj, predložila parlamentarno vprašanje z zahtevo, naj se v praksi obnovi cenzura televizijskih dnevnikov, radijskih poročil in časopisov, ki so «z izkrivljanjem dogodkov spravili v slabo luč« krščansko demokracijo v poskusu, da bi »izkoreninili • -iz tistih področij politično predstavništvo demokratičnih katoličanov*. Številni izmed podpisnikov tega vprašanja so podpisali tudi poziv za moralizacijo političnega življenja, ki je v prejšnjih dneh dvigni' preceji prahu. Tako kot je bila KD enotna, ko je bilo treba oprostiti v preiskovalni komisiji fanfanijevca Gioio, sicilskega politika, ki je trgoval z japonskimi trajekti, je tudi tokrat stranka dokazala svojo Kompaktnost in cilj moralizatorjev se je izkazal kot povsem instrumentalen in povsem propagandističen. Ob včerajšnji parlamentarni razpravi je treba še zabeležiti odločnost posega komunista Napolitana, ki je ponovil, da ni mogoče vladati s to krščansko demokracijo, s ti stimi, «ki nočejo prenehati s pod kupovanjem in s klientelami«. Zabeležiti je treba tudi mil poseg so cialista Casalinuova, ki je v kratkih besedah oprostil vse, Pertinija in Rognonija, Lagoria in preživele prebivalce, vojsko in karabinjerje. Medtem pa so v krščanski demokraciji sklenili, da bo ostal Forlani »zamrznjen« na predsedstvu strankinega vsedržavnega sveta vsaj še za nekaj časa. Vse torej kaže, da na zasedanju, ki je sklicano za jutri, ne bodo sklenili ničesar. Možno je torej, da bodo so glasno odobrili splošno resolucijo, vsa odprta vprašanja pa odložili na boljše čase. Vendar pa je premirje v ■ »vojni« med strankinimi strujami le navidezno. R. G. Irak v defenzivi TEHERAN, BAGDAD — V vojnih poročilih iz Teherana in Bagdada obe državi navajata svoje zmage na iransko - baški fronti. Sodeč po dopisih zahodnih tiskovnih a-pobuda vedno bolj rokah iranske armade, ki že izvaja diverzantski akcije na iraškem o-zemlju. Bagdad je torej v defenzivi, kar negativno vpliva na moralo vojske. Premier SaTarneiro umrl v letalski nesreči LIZBONA — Predsednik portugalske vlade Francisco Sa’Cameiro je sinoči izgubil življenje v letalski nesreči. Malo letalo z osmimi osebami na krovu je strmoglavilo takoj po vzletu z lizbonskega letališča. Vsi potniki in člani posadke so izgubili življenje, med njimi tudi obrambni minister Adelino da Costa in posebni Sa'Cameirov tajnik. ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA ZKJ V BEOGRADU Načela gospodarskega razvoja Jugoslavije v letih 1981 - 85 Referat A. Marinca o osnovnih smernicah gospodarske stabilizacije - F. Popit: slovensko združeno delo odgovorno za lasten razvoj in tudi za enakomeren razvoj vse Jugoslavije BEOGRAD — CK ZKJ je včeraj preučil idejnopolitična vprašanja družbenogospodarskega razvoja Jugoslavije v obdobju od leta 1981 do 1985, naloge ZK in drugih socialističnih sil. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o delu predsedstva CK ZKJ v obdobju od lanskega do letošnjega oktobra. Sejo je odprl predsednik predsedstva CK ZKJ Lazar Mojsov. Referat o prvi točki dnevnega reda pa je podal član predsedstva CK ZKJ Andrej Marinc.---------------- »Plansko obdobje do leta 1985 je treba razumeti kot obdobje gospodarske stabilizacije. Visoko inflacijo in druge probleme v reprodukciji moramo premostiti z bolj uspešnim gospodarjenjem, to pa zahteva temeljito spremembo našega celotnega obnašanja,« je dejal Andrej Marinc. Glede možnosti razvoja je treba na prvo mesto postaviti osnove socialistične samoupravne ureditve, ki smo jih ustvarili z novo ustavo. Moramo se zavedati, je dejal Marinc, da so vsi ostanki odtujenega odločanja o dohodku in družbeni reprodukciji in materialno nerazčišče ni odnosi v naši državi potencialni vir sporov v medrepubliških in mednarodnostmi! odnosih. Boj za krepitev položaja delavca pri odločanju o dohodku in družbeni reprodukciji v celoti, za dohodkovne odnose, dosledno uporabo načel svobodne menjave dela, delitve po delu in rezultatih del, ostaja naša največja naloga tudi v prihodnjem obdobju. To je tudi bistvo uresničevanja politike gospodarske stabilizacije na trajnih temeljih. Zaskrbljujoče je, da organi, odgovorni za stanje gospodarstva in razvoj ekonomskih odnosov s tujino, niso prižgali rdeče luči že pred leti, ko je bilo jasno, da takratna gibanja vodijo v sedanje razmere. Položaj lahko in moramo spreme niti samo z radikalnimi ukrepi, ki bodo odprli proces, da delavec raz- gencij pa je pobuda vedno bolj v niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiHiuiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitnuiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiin VELIKA ZASKRBLJENOST ZARADI RAZVOJA DOGAJANJ Nfl POLJSKEM MNOŽIČNA PRISOTNOST ČET SZ ZA MEJO MOČAN PSIHOLOŠKI PRITISK NA POLJAKE Dramatični poziv prvega sekretarja PZDP Kanie: «Ne zavržimo zadnjega velikega upanja» - Večkrat poudarjena zavzetost za povezavo s socialističnimi sosedi Dopisnik DELA za Primorski dnevnik VARŠAVA — «Usoda naroda in države je postavljena pod vprašaj! Podaljševanje nemirov je privedlo našo domovino do skrajnih meja gospodarskega in moralnega uničenja. Ostra politična kriza še naprej traja. Njene posledice lahko ogrozijo naše osnovne nacionalne interese*. S temi besedami se je začel poseben poziv CK poljske združene delavske partije državljanom. Tekst poziva so včeraj zjutraj prebrali med vsemi radijskimi poročili, obja- i,..................................iiiiimi.iiMiiiiMiiiiiimiiiimiiuiiMimiimiitniiHiiimmiiii.■■■.imuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiumiuiiitiHiinaiiiiiiiiiiin PO IZPRIČEVANJU SKESANEGA TERORISTA MICHELEJA VISCARDIJA Z drzno akcijo po vsej Italiji policija aretirala 28 pripadnikov «Prima linea» Odkrili so še enajst brlogov teroristov ter štiri skladišča orožja - Zaplenili so pomembne dokumente RIM — Agenti Digosa in tajne službe Ucigos so z včerajšnjo df*no akcijo posegli v samo srce rdečega ter»n^a* ^£rili 'Tatinsko organizacijo »Prima linea*. Aretirali so 28 oseb, o««”11 -naS Ikrivatč to J4 arzenale orožja ter -Pj-jj««*— J£m Streliva, samokresov, brzostrelk in drugega materiala, mtd katerim toili pomembne dokumente terori-•Rične organizacije. “Gre za najpomembnejšo akcijo v Zgodovini italijanskega povojnega te-jtorizma«, pravi notranji minister •tognoni, ki je z velikim zadovoljstvom ocenil zadnji trud policijske s'užbe. Ti spodbudni rezultati pa h*So prišli kar sami od sebe. Po-'?d za akcijo je dal Michele Viscar-?•• skesani terorist skupine «Pnma *inea», ki je v preteklem mesecu Podrobno povedal sodnikom vse, kar tou je bilo znano v zvezi s to pre-Vl'atniško organizacijo, v kateri je Uktivno deloval že od njene ustanovitve, to je celih pet let. Viscardi ni bil le član PL, obrabe [ja njegov račun pričajo, da bil pravi killer skupine. Pravica g® dolži umora sodnikov Emilia A-tessandrinija in Guida Gallija, u-toora funkcionarja tovarne Icmesa Williama Waccherja ter umora Car-toineja Civitateja, ki je v svojem baru padel pod streli le nekaj tednov P° umoru teroristov Barbare Azza-toni in Mattea Caggegija. Čeprav je Viscardi imel policijo vedno za pe-I- mi, je ^j uspelo priti na njegovo sled šele pred poldrugim mesecem, ko ga je aretirala v Sorrentu. Od tu so ga odpeljali v zapor v Bergamo kjer mu bodo že v kratkem sodili. Torej je bil skrajni cas, da je zaigral svojo zadnjo karto in, upajoč na olajševalne okoliščine pn procesu, pričel sodelovati s preiskovalci, Razčiščevalna akcija agentov Di-gosa in Ucigosa, ki je se v teku, zadeva v bistvu vso Italijo, od Mi-lana, Bergama, Turina, Genove. Coma in Bologne pa do Firenc, Rima, Frosinoneja, Neaplja in Ta-ranta. Največ oseb so aretirali v Rimu, kar enajst, med katerimi tudi Roberta Rossa, sedanjega voditelja organizacije «Prima linea«, ki je prevzel «vodstvo» za Mariom Morettijem. , . Roberto Rosso, star 31 let in študent na milanski univerzi matematičnih ved, je že vrsto let znan preiskovalnim sodnikom. Njegovo ime je prišlo v javnost lani, ko je državno pravdništvo iz Turina izdalo kar tri zaporne naloge za prav tako tri umore, ki so jih zakrivili pripadniki organizacije PL. Gre za umor Civitateja, Ghigliena in Gallija. Do včeraj pa je bil Rosso, kljub preiskavam, vedno na svobodi. V Rimu, kjer je v zadnjem času baje tudi stanoval, so ga a-retirali skupaj z ostalimi petimi pajdaši in zaplenili veliko količino razstreliva, samokresov in izstrelkov. V Firencah pa so agenti odkrili dva brloga teroristov z ustreznim arzenalom orožja ter aretirali devet oseb, med katerimi tudi Su-sanno Ronconi, Čira Longa, Guida Manina in Albo Donato Magna- Požar pri New Yorku terjal 26 življenj NEW YORK — V požaru, ki je izbruhnil v nekem hotelu v Ilarrisonu, nedaleč od Nevv Yorka, je izgubilo življenje 26 oseb, 30 pa jih je bilo ranje nih. Požar je izbruhnil zaradi kratkega stika v enem izmed kompjuterjev, ki so jih razstav ijali v hotelski veži. Kratek stik je povzročil verižno reakci jo v vseh razstavljenih napra vah in eksplozije. Precej mrt vih in ranjenih je bilo tudi za radi panike, ko so si ljudje sku šali brezglavo rešiti življenje. VARŠAVA — Na Poljskem ip tudi v tujini vlada velika zaskrbljenost, kako bo poljski združeni delavski partiji uspelo normalizirati položaj v državi in kakšne bodo reakcije poljskih zaveznikov. Med vestmi, ki vzbujajo zaskrbljene' je 'udi izjava direktorja tiskovnega urada prf CK PZDP Jožefa Klase, ki na včerajšnjem srečanju z novinarji ni zanikal možnosti, da bi poljska partija v skrajnem primeru vzhodne zaveznike zaprosila za bratsko pomoč, obenem pa je tudi izrazil prepričanje, da bodo poljski komunisti sposobni sami rešiti pereča notranja vprašanja. Predstavnik poveljstva severnoatlantskega pakta v Bruslju pa je izjavil, da so Vzhodna Nemčija, Sovjetska zveza in Češkoslovaška zbrale ob meji s Poljsko približno 450.000 vojakov, ki so pripravljeni, da takoj vkorakajo v Poljsko. V diplomatskih krogih v Bruslju sicer prevladuje prepričanje, da SZ ne namerava napasti Poljske to da z mobilizacijo sil ob meji izvaja le psihološki pritisk na Poljake. vil pa ga je tudi včerajšnji tisk skupaj s sklepom sedmega plenuma o nalogah partije' in govorom prvega sekretarja CK PZDP Stanisla-wa Kanie na koncu plenarne seje centralnega komiteja. «Vse Poljake je prevzela globoka bojazen za u-sodo domovine za obvarovanje težko pridobljenih sadov po drugi svetovni vojni, za jutrišnji dan poljskih družin,* je rečeno v pozivu CK PZDP. Partijsko vodstvo poziva vse ljudi, ki realistično razmišljajo naj se zberejo okrog «skupne usmeritve razuma in odgovornostih, ki ju je začrtal šesti plenum in potrdila zadnja seja centralnega komiteja. «Ne zavržimo zadnjega velikega u-panjalh, poziva partija. «Upanja za obnovo lahko uresničujemo samo na temeljih socializma. Razvoj nacionalne oblasti in garancije neodvisnosti lahko krepimo samo v okvirih socialistične države.* Sedmi plenum je potrdil privrženost usmeritvi politične obnove in doslednjega uresničevanja zahtev delavskega razreda, kmetov, inteligence in vseh družbenih sredin. «.Partija se še naprej zavzema za razširitev sodelovanja, v interesu domovine in naroda med državo in katoliško cerkvijo.» Vendar vse te spremembe ne morejo biti izkoriščene proti socialistični državi in njenim sistemskim osnovam. V dokumentu je partija tudi opozorila, da na Poljskem delujejo osebnosti s kontrarevolucionarnimi interesi. «Ne moremo dopustiti, da ti sejejo anarhijo in kaos*. Partijsko vodstvo je opozorilo, da stavke trajajo že več kot pet mesecev, da se gospodarski položaj stalno slabša in da je opazna težnja k izzivanju družbenih nemirov. Državljani naj bi vložili večje delovne napore za normalizacijo položaja v državi. Partija tudi poziva, naj se še enkrat dokaže zavzetost za povezavo s socialističnimi sosedi. Različno od prejšnjega, šestega plenuma, so na zadnji seji CK PZ DP najavili energičen boj proti protisocialističnim silam, proti canarhi-stičnim težnjam» v nekaterih sredinah in skupinah neodvisnega samoupravnega sindikata «Solidar-nost». V sklepih o nalogah partije v boju za socialistični značaj družbene obnotie in v sklepnem govoru Stanislava Kanie je kritično ocenjen položaj v partijskih organizacijah in je navedena zahteva, mj se člani jasneje opredeljujejo. V boju za notranjo krepitev partije sta poudarjeni predvsem dve negativni težnji; idejno kapitulanstvo (podleganje desničarskim, psevdorevolucio-narnim silam) in konzervativizem. Ko je Stanislav Kanih pojasnjeval, kaj pomeni «kurz socialistične obnove», je dejal: »Kot sam naziv kaže, ne govorimo o novem kurzu, ampak o obnavljanju temeljnih ni, ženo Roberta Rossa. V Genovi so aretirali igralca Adalberta Rossettija, v Neaplju pa Maurizio Sachetti ter zaplenili izredno pomemben arhiv dokumentov, baje i-deološko gradivo teroristične organizacije PL, »kar je nedvomno rešilo marsikatero nedolžno življenje že obsojenih oseb«, kot pravijo preiskovalci v Bergamu. Končana napetost med Sirijo in Jordanijo? BEJRUT — Saudski Arabiji je uspela posredovalna misija med Da maskom in Amanom. Sirski predsednik Asad .je včeraj izjavil, da je pripravljen umakniti svoje čete 3 sirsko-jordanske meje. Besedni pro pagandni dvoboj med obema državama se je polegel. Jordanija je baje pristala, da ne bo V bodoče podpirala sirskih muslimanskih in-tegralistov v boju proti Asadovemu režimu. Še vedno pa je nerešen problem razhajanja obeh držav do oalestinskega vprašanja in odnosov do Izraela. Kljub zagotovilom A-mana so v Siriji prepričani, da bo prej ali slej hašemitski suveren pristal na ločena pogajanja z Izraelom, vrednot socializma, vračanju k i-deološkim vrednotam leninizma v življenju naše partije, usmerjenosti na razvoj socialistične demokracije, povezanosti s spoštovanjem zakonitosti in krepitvijo discipline. 1-stočasno je to kurz krepitve položaja delavskega razreda v življenju partije in države, krepitev vodilne vloge partije, modernizacija upravljanja in vodenja gospodarstva in socialistične države». Pri uresničevanju takega kurza, je poudaril voditelj poljske partije, «nam ne bo primanjkovalo potrpežljivosti v prepričevanju javnosti in delavcev, v iskanju sporazumov z njimi*. Partija bo ustvarila pogoje za konstruktivno aktivnost delavcev, članov «Solidarnosti* v interesu obrambe delavskih pravic. Stanislaiu Kania je samokritično ocenil delo vodstva, katerega prizadevanja niso izboljšala obstoječih gospodarskih in drugih težav. Med drugim je tudi ugotovil, da so k takemu položaju precej prispevali tudi pojavi zlonamernega ustvarjanja kaosa in zloraba stavke kot načina pritiska. «Veliko je pojavov samovolje, ki vodijo v anarhijo, javno ali socialistične delovanje, torej tudi v kontrarevolucijo. Nestabilnost položaja zaostruje tudi delovanje nasprotnikov socializma. Kania je nato povzel misel po- znanega disidenta Jacka Kurona, ki je primerjal neodvisne sindikate v državno-partijskejn sistemu z vlaki, ki ne spoštujejo voznega reda. To pa lahko privede do hudiH 'nesreč. Kania se je nato vprašal, če se aktivisti »Solidarnosti» dejansko zavedajo svojih odgovornosti in je dodal: tNaš glas naj bo glas streznitve in opomina.» Poziv prvega sekretarja CK PZ DP za boj proti anarhiji in protisocialističnim silam so že včeraj zjutraj podprli partijski aktivisti v Varšavi, Krakoum in drugih mestih. Udeleženci teh skupščin so izglasovali resolucije, v katerih pozivajo vse napredne sile v obrambo poljskih nacionalnih interesov. Stanislav; Kania je posredno odgovoril tudi m zaskrbljenost svetovne javnosti in je dejal, da so poljski prijatelji upravičeno zaskrbljeni nad položajem v njegovi državi. Izjavil je tudi, da je prejel pismi sovjetskega voditelja Leonida Brežje-va in vzhodnonemškega voditelja Ericha Honeckerja, ki sta mu ponudila gospodarsko pomoč. Poudaril je, da poljska partija ceni gospodarsko pomoč prijateljskih držav, obenem pa je izrazil prepričanje, da je Poljska sposobna, sama rešiti svoje notranje probleme in obnoviti avtoriteto partije. ILIJA MARINKOVIČ uuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiuiiiiiiiiiiimiiHimiiiiiiiMiHHitiimiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiN« PRIHODNJI TEDEN Nfl BRDU PRI KRANJU Znanstveni posvet o zaščiti manjšin Udeležili se ga bodo predstavniki številnih znanstvenih ustanov jz Jugoslavije in iz zamejstva ter predstavniki zveznega sekretariata za zunanje zadeve LJUBLJANA — Na Brdu pri Kranju bo prihodnji teden dvodnevno znanstveno posvetovanje o položaju in zaščiti manjšin v sistemu Organizacije združenih narodov. Udeležili se ga bodo predstavniki številnih znanstvenih ustanov iz vse Jugoslavije, povabljeni so še predstavniki znanstvenih ustanov iz zamejstva, poleg tega pa bodo pri posvetovanju sodelovali tudi predstavniki zveznega sekretariata za zunanje zadeve. To bo torej priložnost za soočanje znanstvenih dognanj diplomatsko prakso in praktično zunanjo politiko. Doslej je svoje sodelovanje prijavilo 70 udeležencev. Kot je znano je Jugoslavija v zadnjih desetih letih svoja praktična prizadevanja za ureditev položaja in zaščito manjšin znotraj svojega ozemlja in glede pripadnikov svojih narodov v sosednjih deželah razširila tudi v mednarodne organizacije. Ena najprimernejših organizacij za reševanje teh vprašanj je vsekakor OZN, ki je razvila cel sistem zaščite človekovih pravic. Vendar je treba ugotoviti, da je vprašanjem nacionalnih in jezikovnih manjšin za zdaj odmerjena premajhna pozornost, in to seveda spričo reševanja drugih perečih človekovih pravic, ki jih omejujejo rasno razlikovanje, apartheid itd. Zaenkrat se v siste- mu OZN samo deset določb nanaša na nacionalne in jezikovne manjšine. Zanimivo je tudi, da je prav v zadnjem času v vrsti držav naraslo zanimanje za reševanje tovrstnih vprašanj, kar se izpričuje tudi v odločitvi komisije za človekove pravice leta 1978, da bo na vsakem zasedanju samostojno obravnavala vprašanja narodnostnih, etničnih, jezikovnih in verskih manjšin. V tovrstna prizadevanja gre uvrstiti tudi napovedano jugoslovansko znanstveno posvetovanje. Njegov namen je, da bi prispevalo k okrepitvi mednarodnega sodelovanja na tem področju, da bi na enem mestu zbrali vse dosedanje izkušnje in določbe, da bi pozvati vse članice OZN, naj vestno in popolno izpolnjujejo svoje obveznosti glede manjšin in slednjič, da bi nakazati in oblikovali nove formule in rešitve, ki še niso zajete v zakonski zaščiti. Osrednja pozornost bo namenjena gradivu, ki ga je Jugoslavija pripravila za naslednje zasedanje komisije OZN za človekove pravice, nravzaprav predlogu deklaracije o pravicah narod nih, etničnih, jezikovnih in verskih manjšin. Hkrati bo gradivo s posvetovanja služilo tudi kot teoretična podlaga za nadaljnjo akcijo Jugoslavije v zvezi z zaščito manjšin v okviru OZN. J. P, polaga z dohodkom, dinarskim in deviznim, odloča glede zadolževanja, odplačil, da za dohodek postane osnovni motiv gospodarjenja, da tržišče oziroma ekonomske zakonitosti in svetovna produktivnost odločneje vplivajo preko realnega tečaja na naše gospodarjenje in da spremenimo tisto, kar se je resnično pokazalo kot slabo ati neuresničljivo. Izvoz blaga in storitev je treba smatrati za pogoj našega razvoja, je poudaril Andrej Marinc. Večji izvoz nam je potreben, predvsem zaradi razvoja interesov in ciljev in ne samo zaradi zagotavljanja deviz za uvoz. Andrej Marinc je zatem govoril o življenjski ravni in jo ocenil, da je ta v preteklem srednjeročnem načrtu beležila relativno dinamično rast. Zaradi odločnejšega izvajanja stabilizacijskih ukrepov letos, pa c z je ta rast upočasnila. V prihodnjem obdobju moramo zagotoviti večjo usklajenost gospodarskega in socialnega razvoja, kar pom:ni zagotavljanje določene rasti standarda, vendar na realnih osnovah, vsekakor pa doslednega uresničevanja ciljev družbenoekonomskega razvoja in politike gospodarske stabilizacije ne moremo snovati na nizki življenjski ravni, na omejitvah in prepovedih. Prav tako tudi ne smemo dovoliti, da bi standard šel mimo realnih možnosti, neodvisno cd produktivnosti dela in doseženega dohodka. ZK kot dejavnik družbe in odgovoren dejavnik kontinuitete revolucije in razvoja ureditve socialističnega samoupravljanja in posebej njegova vodstva, se morajo ubraniti cd prakticizma in še posebej od odločanja, ki je izven delegatskega sistema in združenega dela. Komunisti bodo tudi nosilci boja proti ver-balizmu, oportunističnemu obnašanju in nedoslednosti, kar je opaziti Pri vseh subjektivnih dejavnikih, pa tudi v ZK. Treba je zaostriti odgovornost komunistov, posebej na vodilnih delovnih mestih, v samoupravnih organih, delegatskih skupščinah in drugih inštitucijah političnega sistema na vseh ravneh. Vse to je bistven predpogoj za odpravo razhajanja med prakso in idejnopolitičnimi opredelitvami, je še dejal član predsedstva CK ZKJ Andrej Marinc v uvodnem referatu. V razpravo je med drugim posegel tudi predsedrc CK ZKS France Popit. «Razmere v družbeni reprodukciji in proizvodni' ne dopuščajo, da bi še naprej ohraniti prisiljeno gospodarsko rast z nepokritimi sredstvi in posojili iz tujine, je med drugi! i dejal. »Zastavljenih ciljev družbenega razvoja ne moremo uresničevati z zapiranjem republiških gospodarstev. Nasprotno, treba je zagotoviti vse pogoje in možnosti, da se združeno delo brez kakršnih koti posrednikov vse bolj povezuje na dohodkovnih temeljih in skupnih interesih razvoja na celotnem enotnem jugoslovanskem tržišču. Na ta pa-čin bomo zagotovili trajne pogoja tudi za hitrejši razvoj danes gospodarsko še nezadostno razvitih republik in pokrajine Kosovo, kar je skupen interes in odgovornost vseh delovnih ljudi ter vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. To tudi pomeni, da je tudi slovensko združeno delo odgovorno tgko za lasten razvoj, kot za enakomeren razvoj vse Jugoslavije. Zato se zavzemamo za samoupravno preobrazbo skiada za financiranje razvoja nezadostno razvitih republik in pokrajine Kosovo in to tako. da bi to predvsem spodbujalo samoupravno združevanje sredstev OZD iz razvitih in manj razvitih republik in pokrajin, in da bi sredstva sklada usmerili tildi v zadovoljevanje potreb v energiji, surovinah m razvoj predelovalne industrije in drugih dejavnosti. Ih obratno, da bi združenemu delu in manj razvitim republikam in pokra'ini Kosovo omogočili, da se na temelju lastnega interesa, posebno na področju izvoza, bolj čvrsto povezujejo i združenim delom v razvitih republikah. Na teh načelih mr/a temeljiti tudi družbeni načrt Jugoslavije. Moramo doseči, da družbeni dogovori na ravni federacij o temeljih plana izražajo stvarne skupne interese in potrebe združenega deia. za kar bo združeno de'o prevzeto konkretne ma'erialne in gmotne obveznosti.* (dd) Dokončno potrdili sklep o izgonu palestinskih županov TEL AVIV — Izraelsko vrhovno sodišče je zavrnilo priziv palestinskih županov Hebrona in Halhula, Fahda Kavašmeha in Mohameda Milhema, proti sklgpu vojaških o-blasti. da ju izženeio z zasedene Cisjordanije. Vrhovno sodišče pa je obenem pozvalo vlado, naj še enkrat prouči politično umestnost takega izgona. V ZVEZI S POMOČJO POTRESENCEM NA JUGU NOVA PREMIERA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA Sindikat uslužbencev tržaške občine Ženski na podeželju drevi v Kulturnem domu ostro obsodil ravnanje upraviteljev Pogovor z mladim režiserjem Borisom Kobalom Občinski odbor bojkotiral prostovoljno odpravo občinskega osebja kljub temu da je skupščina za njeno uresničitev odobrila nakazilo 5 milijonov Ur Na Tržaškem se nadaljuje člove koljubna akcija za pomoč potresen-cem na Jugu. Žal pa se je okrog solidarnostne tekme tudi pri nas, kakor v vsedržavnem merilu, zaiskrila polemika. Kot je razvidno iz odprtega pisma, ki ga je naslovil uslužbancem tržaške občinske uprave pokrajinski koordinacijski odbor deželne zveze nameščencev državne in poldržavne uprave ter krajevnih in zdravstvenih ustanov FP-CGIL, nosi krivdo za to občinski odbor Liste za Trst. Za kaj gre? Skupina občinskih uslužbencev je brž po potresu sklenila pristopiti k pobudi enotne sindikalne zveze CG IL - CISL UIL in sestaviti samostojno avtokolon^ s prostovoljci in ZBIRNA MESTA tA POMOČ PRIZADETIM PO POTRESU Denarne prispevke za žrtve potresa v južni Italiji zbirajo na naslednjih mestih: — Primorski dnevnik, Ul. Mon-tecchi 6 — Zveza slovenskih kulturnih društev — Ul. sv. Frančiška 20 — Slovensko deželno gospodarsko združenje — Ul. Cice-rone 8 — Kmečka zveza — Ul. Cice-rone 8 — KD Lipa — Bazoviški dom od 19. do 20. — KD Prosek - Kontovel — So-ščeva hiša od 18. do 20. — KD Vesna Križ, Dom Alberta Sirka od 18. do 23. — KD F. Prešeren — gledališče v Boljuncu, od 18. do 20. Organizacije in društva, ki se od'oči.jo za zbiranje denarnih prispevkov na svojih sedežih, prosimo, da nam to javijo, da jih vkHučimo v seznam zbirnih središč. na Jug uradno avtokolono, ki jo sestavljajo, kakor izrecno poudarja odprto pismo, po večini uslužbenci ACEGA in ACT. Sindikat pripominja, da je torej prav lahko ločiti ljuljko od plevela, torej dejansko dobro voljo od praznega besedičenja. V Rossettijevem gledališču bo drevi dvodelna kulturno - zabavna prireditev v organizaciji italijanskega Stalnega gledališča, deželnega sedeža RAI, Glasbene matice, kon servatorija Tartini, Rdečega križa in še drugih ustanov ter organizacij. Ves inkaso pojde potresencem. Predstavnik tržaške občine bo v odmoru podelil priznanje uslužbencem RK Vincenzu Candelliju, Pierpaolu Degrassiju in Lucianu Malusaju (katerim smo predvčerajšnjim posvetili daljši sestavek) za njihovo nesebično pomoč preživelim v pokrajini Salerno. Lasten prispevek nesrečnikom Juga dajo tudi likovniki iz vse Furlanije - Julijske krajine, in to v obliki slik, kipov in jedkanic, ki jih bodo oddali na dražbi ter izkupiček namenili za pomoč potresencem. Dražba bo jutri, 6. t.m., ob 17. uri v tiskovnem krožku na Korzu št. 12. Dela, ki jih podarijo v ta namen, lahko slikarji in kiparji izročijo v krožku danes med 9.30 in 12. ter 16. in 19, uro, jutri pa le med 9.30 in 12. uro. Po vsej deželi se zbirajo mladi kmetovalci, da izoblikujejo množično prostovoljno skupnost, ki pojde v Bazilikato in Kampanijo pomagat prizadetim kmetom pri delu na zemlji in pri iskanju morebiti porazgubljene živine. Nadaljujejo se tudi pošiljke stanovanjskih prikolic. V tržaški pokrajini jih je bilo do sinoči nabranih 288 in 228 tudi že odposlanih. Mimo uradne deželne pomoči Jugu pristopita k ustreznim pobudam tudi finančna družba Friulia in sorodna družba Friulia-Lis. Obe sta že ob priliki potresa leta 1976 mnogo storili za obnovo tovarn in drugih proizvodnih obratov v Furlaniji -Julijski krajini, zato hočeta nabrana izkustva uporabiti tudi v Bazilikah in Kampaniji. iiiiliiiiiliiliiiiniHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiuii OB 25-LETNICI NEPREKINJENEGA DELOVANJA Neprecenljiva vloga Tržaške knjigarne pri osveščanju slovenskega človeka Kratka zgodovina slovenskih knjigarn v mestu - Tržaška knjigarna kot pomembno kulturno središče - Danes čakajo na dokončno ureditev prostorov tehnično opremo, ki naj bi nemudo ma krenila na prizorišče tragedije. Občinski svet je danes teden sprejel resolucijo nekaterih svetovalskih skupin ter sklenil nakazati odpravi 5 milijonov lir prispevka. Toda občinski odbor prispevka ni hotel podeliti, kot tudi v ničemer ni prispeval k organizacijski plati p>bude in stvarno preprečil, bi 25 "oseo-f- meri temi so (jilj Zdravniki, pčfrtožno zdravstveno osebje, tehnič ni izvedenci, šoferji in^jpfecializj-rani delavci — odpotovalo na Jug pomagat preživelim. Tam bi ostali 15 dni. Tajništvo CGIL na tržaški občini in omenjeni prostovoljci — je rečeno v odprtem pismu — vidijo v takšnem ukrepanju občinskega odbora dokaz, da krajevni upravitelji nočejo podpreti nobene pobude, ki ne bi nosila njihovega pečata; z druge strani pa se na vse vetrove hvalijo, ker so pretekle dni poslali SPD Tabor z Opčin sporoča, da poteka zbiranje izključno denarnih prispevkov za pomoč prizadeti južni Italiji v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah še danes, 5. decembra od 17. do 19. ure. Zbrana sredstva bodo posredovali osrednji sin dikalni organizaciji. Včeraj je poteklo petindvajset let, odkar je v Ul. sv. Frančiška začela poslovati Tržaška knjigarna, ki je pomenila pred četrt stoletja in pomeni še danes novo oziroma že u-staljeno kvaliteto kulturnega življenja našega človeka. Leta 1955 je torej začela delovati nova slovenska ustanova v samem centru mesta, katere pomen ne gre opisovati, saj je sam po sebi na dlani, Pred ustanovitvijo Tržaške knjigarne je v zamejstvu delovala samo Katoliška knjigama v Gorici, v Trstu pa knjigarna Štoka, ki je še pred vojno imela na pultu slovenske knjige, kar je bilo za tedanji čas izrednega ~ nato ustanovili na K< dentistične kroge bodla v oči. Križev pot prodaje slovenske knjige v Trstu se je tako nadaljeval, čeprav so po letu 1946 ustanovili Gregorčičevo založbo, ki je izdajala in naročala slovenske knjige. Leta 1948 je prišel iz Gorice v Trst Stanko Lupine, ki je s svojo sposobnostjo in izkušnjo popestril celotno dejavnost in že takrat so začeli misliti na knjigarno, ki bi bila v centra mesta. No, po dolgih peripetijah so končno oblasti izdale licenco za slovensko knjigarno v mestu, ki pa je morala biti še brez imena — oziroma se je imenovala no italijanskem priimku neke osebe, k! je knugarni «posodil* voje ime. In končno so tržaški Slovenci dočakali svojo knjigarno, ki še danes igra izjemno važno vlogo pri osveščanju in krepitvi narodne zavesti našega človeka. NA DVODNEVNEM SREČANJU QUADRIG0NA Predstavniki štirih dežel o prostorskem načrtovanju Srečali so se zastopniki F-JK, Koroške, SR Slovenije in SR Hrvatske - Proučili tudi vprašanja turizma Včeraj popoldne se je v Nabrežini začelo deveto srečanje CJuadrigo-na, to je enotnega koordinacijskega odbora za prostorsko načrtova nje in za turizem, ki ga sestavljajo predstavniki avtonomne dežele FJK. Koroške, SR Slovenije in SR Hrvatske. Odbor je bil ustanovljen leta 1969 in se je od takrat že večkrat sestal, zadnjič lansko leto v Opatiji. Ta organizem proučuje vprašanja prostorskega načrtovanja in turizma v štirih deželah, posebno pozornost pa posveča vprašanjem obmejnih dežel in turističnega prome ta. Gre torej za važna vprašanja posebno zaradi pogostih in stalnih izmenjav o zakonodaji prostorskega načrtovanja in o vseh tistih vprašanjih, ki se nanašajo na obmejno problematiko. Zgovoren dokaz tega sodelovanja je uresničitev in izdaja »turistične karte* o vseh štirih deželah, ki jo dopolnjuje vrsta podatkov o glavnih turističnih za nimivostih; sklep za izdajo te kar te je bil sprejet pred letom dni v Opatiji, v tem obdobju pa je bil ob skupnem sodelovanju docela u-resničen. »Turistična karta* je v glavnem tudi štrument, ki ga lah ko uporabijo prostorski načrtovalci iz omenjenih dežel. Pozdrave avtonomne dežele F JK je na srečanju prinesel deželni odbornik za krajevne ustanove, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo Tri-pani, ki je med drugim obudil dosedanje etape sodelovanja med šti rimi deželami, ki se je začelo pred mtIMiK VKSTl NA ZADNJI STKANI desetimi leti na področju prostorskega in urbanega načrtovanja in turizma. Odnosi se niso razvili samo na ravni javnih inštitucij, pač pa so se okrepili in obogatili tudi s stalnim izmenjavanjem idej in izkušenj. Ko je govoril o bodočih ciljih, je odbornik Tripani dejal, da so se splošni evropski interesi pomaknili proti Sredozemlju. Poudaril je tudi, da tesni odnosi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo ter odnosi z avstrijsko republiko dajejo dobro upati za dosego tesnejšega sodelovanja med temi državami, katerega glavni namen je uresničitev varne in vphvne Evrope. Koordinacijski odbor se bo znova sestal danes dopoldne: na zasedanju bodo razpravljali in poročali o zaključkih, do katerih so prišle skupine izvedencev, ki so za sedale včeraj popoldne. Včeraj sončno in mrzlo vreme Po slabem vremenu, ki je predvčerajšnjim zajelo naše kraje, je včeraj zopet posijalo sonce. Na Kra su, kjer j* zapadlo približno 5 cm snega, je bilo še včeraj yse belo. Kljub sončnemu vremenu pa je včeraj temperatura zdrknila pod ničlo in je mraz šel kar za nohte. Stanje na cestah je bilo dobro, saj so bile vse ceste prevozne; edino na Trbiški cesti je v jutranjih urah zaradi poledice prišlo do zastojev v prometu. Takojšnje posipavanje s peskom in soljenje pa je omogočilo, da je promet stekel še pred poldnevom. Včeraj smo posedeli v tesni sobici, v nekakšnem prvem nadstropju Tr žaške knjigarne s sedanjo upravnico Silvano Valoppi ter se z njo pogovorili o uspehih in neuspehih poslovanja in o petindvajsetletnem delu knjigarne, ki je danes komaj podobna taki ustanovi, saj je utesnjena in ne ustreza svoji vlogi, ker se popravila in razširitev poslopja že I pretek, predolgo vlečejo. knjižnega kluba Svet knjige, ki že dve leti deluje v Tržaški knjigarni. Pa tudi italijanski kupci radi prihajajo v knjigarno in se zanimajo prvenstveno za slovnice slovenskega jezika, ki so jim namenjene, za gorske Vidiče, zemljevide itd. . . radi pa kupijo tudi kak tipičen slovenski spominček, ki jih je v knjigami na Začetki obratovanja Tržaške knjigarne so biti seveda skromni, čeprav je bilo poslopje zelo dobro u-•cejeno in med lepšimi tovrstnimi v Trstu. V knjigarni so bili takrat tarcji vsehmogučiji groženj in na lAftlTieta/ ko so fašisti celo za- žigalno petardo, ki pa se na srečo ni vnela. Pravo pomlad pa je Tržaška knjigama doživela leta 1968, ko so pridobili še nekatere prostore. Skratka, počasno a vztrajno napredovanje. V tem letu se je močno razširil tudi knjižni fond in s tem se je celotna dejavnost knjigarne razbohotila: začeli so prirejati slikarske razstave naših zamejskih umetnikov, predstavitve knjig in njih avtorjev. Tržaška knjigama je tako postala pravo kulturno središče, zbirališče naših umetnikov in navadnih ljudi, skratka, stičišče vseh Slovencev, ne glede na njihovo politično pripadnost in ideologijo. Tak značaj je knjigama vse skozi ohranjala, čeprav danes, zaradi preureditve prrstorov, je ta dejavnost okrnjena. Tržaška knjigama pa je svojo funkcijo upravičila tudi s prirejanjem knjižnih razstav po naših šolah, v društvih, na kulturnih srečanjih in mednarodnih manifestacijah, bila pa je tudi založnik nekaterih knjig, predvsem učbenikov. Naša knjigarna je tudi edina mestna knjigama, ki prodaja knjige na debelo, to se pravi, da oskrbuje s slovensko knjigo knjigarne izven naše pokrajine in tudi dežele. Torej, izjemno široka in razvejanja dejavnost: naj zadošča le še en podatek, in sicer, da je Tržaška knjigama po svojem fondu knjig in metraturi med osmimi največjimi slovenskimi knjigarnami sploh. O obisku nam je upravnica Va-loppijeva (prvi upravnik je bil Zdravko Pregare) povedala, da je v začetku 70. let močno narasel in je stalno naraščal do približno leta 1977, ko so se slovenske knjige moč no podražile in niso bil^ več za vsak žep. Obiskovalci in klienti Tržaške knjigarne se zanimajo in kupujejo piedvsem knjige o slovenski zgodovini, o NOB, radi sežejo tudi po slovenski književnosti, predvsem klasični, največ pa seveda kupujejo zamejske avtorje. Manj zanimanja je za prevodno literaturo. Močan odmev je imela tudi ustanovitev Žal je obisk v zadnjem času spet upadel in to ne samo zaradi dragih knjig, ampak predvsem zato, ker so sedanji prostori negostoljubni in odvračajo odjemalce. Knjigarna, kot smo že na začetku povedali, še vedno .ni uje jena, nastanjena je na dvorišču, kar ji seveda ni v prid. Ob koncu tega pregleda delovanja in nekoliko poenostavljene zgodovine Tržaške knjigarne pa moramo izreči upanje, da bi bili novi prostori v najkrajšem času nared in da bi Tržaška knjigama spet imela tisto svojo neprecenljivo funkcijo za slovenskega cioveka in obdržala vlogo posredovalca slovenske kulture italijansko govorečemu prebivalstvu. (mč) Valdes v Prebenegu Sinoči je bil gost kulturnega društva nJože Rapotec» iz Prebenega znani pantomimik Andres Valdes. Valdesova predstava je bila v društvenih prostorih, ugledali pa so si jo predvsem mlajši Prebenežani, saj je bil umetnikov program v glavnem prikrojen zanje. Temu pri- boriš Kobal, absolvent AGRFT na oddelku za režijo, se že dolgo ukvarja s teatrom. V okviru svoje diplomske naloge je na akademiji režiral Ruzantejevo La Moscheta. V našem gledališču je že nekajkrat nastopal, bil je tudi asistent pri nekaterih režijah, tokrat pa se je pri nas kot režiser prvič spoprijel s samostojnim delom. Vprašali smo ga, kako je tekst Dacie Maraini sprejel in kaj ga je najbolj sililo k delu? — Ko sprejmeš režijo, si zmeraj postavljen pred dejstvo, da tekst, pa naj si bo dober ali slab. realiziraš na odru. Mene je v to delo sililo prepričanje, da je bila uvrstitev tega teksta v naš' repertoar popolnoma utemeljena in povsem pozitivna. Prav je, da se na odru prikažejo najbolj pereči problemi naše stvarnosti, prav je, da iasno spregovorimo tudi o najbolj delikat nih trenutkih realnega, vsakdanje ga življenja. S to predstavo si nle dališče odpira nove možnosti delovanja tako na malem odru kot pri izbiri repertoarnih del. Omenjeni razlogi so me navajali k temu, da sem se z vso resnostjo lotil teksta in da sem skupno z dramaturgom, igralkama in vsem osebjem vložil veliko truda, da bi bila uprizoritev dobra. Katerim trenutkom 'VV1'^»retllsfavi si posvetil največjp pozornost in kateri problemi so v tvojem delu dobili naivec teže? — ✓ tekstu se z veliko naglico prepletajo najrazličnejši argumenti, vsi prežeti z grozljivimi občutji, na kopičenimi v besedilo, tako da jim komaj lahko slediš. Med temi real nimi problemi pa se skriva tudi veliko vsakdanjih banalnosti. Ne smemo namreč pozabiti, da sta naš; protagonistki provincialki, ki sta v svojih pogledih marsikdaj zelo ozki. Sam sem skušal v njunem nastopu poudariti poetičen trenutek sreča nja vso liričnost tega stika, tudi fizičnega, med ženskama, ki nista imeli možnosti poznati človeške topline, ki nista nikoli doživljali nežnosti in bližine sočloveka. To je motiv, ki ima skozi vso predstavo določeno težo. Magda je frustrira no bitje, negotovo in polno kom III lllllll III tltllllllll It IM IIIIIIIIIIIIIIMMt MIMI I MIHI II Mili MIH IIIMIIKI lil tllllllltlllllMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIlIlllllllUI V PROSTORIH TTZ «Ž1GA ZOIS» Prihodnji teden seminar o narkomaniji med mladino Na pobudo komisije za zdravstvo pri šolskem skrbništvu v Trstu bo od 9. do 12. t.m. v prostorih Trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois* II. seminar o preventivni dejav nosti proti narkomaniji. Seminarja se bodo lahko udeležili starši in učno osebje slovenskih nižjih in višjih srednjih šol. Ker je število razpoložljivih mest omejeno, s: mora jo zainteresirani na tečaj vpisati; vpisovanja sprejemajo ravnateljstva posameznih šol Program se minarja bo naslednji: 9. decembra bosta predavanji prof. Egidija Košute »Beg iz resničnosti vzpodbuja k uživanju mamil* in prof. Alojza Zupancicha »Izkušnje in razglablja- meren je bil tudi odziv; na koncu:| pleksov. Tudi Valerija ni za vse predstave so Valdesa nagradili s popolnoma dovzetna, vendar je ona toplim in dolgotrajnim ploskanjem. \ tista, ki odpira nekatere kočljive ......... Slovenski študenti se pripravljajo na skorajšnje volitve na univerzi Tudi letos bodo Slovenci podprli Listo demokratične enotnosti kaže, da se bodo predstavniki Mladinskega odbora pri Slovenski kul-turno-gospodarški zvezi in predstavniki Mladinske komisije pri Slovenski skupnosti tudi letos priključili napredni listi, v okviru katere se bodo na volitvah predstavili tudi mladi komunisti in socialisti ter gibanje grških študentov. Program, ki ga je lani predstavila Lista demokratične enotnosti, se sklicuje na sodelovanje med napredno slovensko in italijansko mladino ter ostro obsoja nacionalistične sile, ki hočejo ovirati sodelovanje med obema narodnosti ma ter povezavo med Trstom in sosednjo Slovenijo. Obenem se lista zavzema za demokratično univerzitetno reformo ter za plodno sodelovanje med študenti in učnim o-sebjem. Ustanovitelji napredne liste so že sklicali skupen sestanek, kjer bodo razpravljali o novem programu in o možnostih za poživitev gibanja naprednih študentov na tržaškem vseučilišču. V decembru se bodo sestali tudi kolektivi slovenskih študentov na posameznih fakultetah, da bi skupno preučili možnost imenovanja slovenskih kandidatov. Potreba po slovenskem predstavniku v fakultetnem svetu je posebno občutena na filozofski fakulteti, ki že več let sodeluje s sorodno fakulteto v Ljubljani. Doslej so stiki potekali predvsem na ravni učnega osebja, želja študentov obeh fakultet pa je, da bi se tudi mladi množično udeležili seminarjev in ostalih pobud v okviru večletnega sodelovanja. O možnosti predstavitve slovenskega kandidata je govor tudi na drugih fakultetah, predstavniki slovenskih študentov pa so podčrtali potrebo, da bi naša narodnostna skupnost tudi letos predstavila svojega kandidata, ki bi v okviru napredne liste kandidiral za izvolitev v upravni svet univerze. —sp— probleme, ki Magdo prisili, da se z njimi sooča. Obe se stalno srečujeta s svojo preteklostjo in iščeta v njej trenutke, ki so odločilno vplivali na njun sedanji položaj. Ta preteklost je meni v predstavi služila le kot informacija za publiko in skušal sem jo predstaviti kot odtujevalen trenutek. Kako se ti kot moški in režiser soočaš s feminizmom, kaj lahko to gibanje pomeni oziroma, kam kažejo, po tvojem mnenju, smernice njegovega razvoja. — Feminizem se mi zdi izbruh, ventil, ki omogoča sprostitev mnogih napetosti in ki od leta 196S da Ije vse močneje pritiska na am-bient, kjer nastaja, in na družbo, v kateri se razvija. Veliko je bilo v feminizmu pozitivnega: odpiranje ženskih problemov, odkrivanje tabujev, soočenje s listo stvarnostjo, ki so jo dolga leta hote prezirali. To gibanje se sedaj vse bolj nagi ba k ekstremističnim posegom na raznih področjih, na političnem, socialnem, kulturnem. Tudi feministična literatura ubira marsikdaj poti ekstremistične miselnosti, sam pa sem nasprotnik vsakega ekstremizma. saj je to večkrat le forma, lupina. Če se bomo ustavili pri formi, pa gotovo ne bomo obrnili sve ta. Čisto razumljivo je, da se feministično gibanje. odkrito in odloč no postavlja proti maškilizmu, proti tistemu svetu, ki je od zmeraj imel oblast v rokah. Mislim pa, da se v okviru tega gibanja problemi marsikdaj površno obravnavajo, da pogostoma manjka trezen in dovzeten pristop k vsakdanji stvarnosti. Tega se zadnje čase zavedajo tudi ženske. Sam sem pred začetkom svojega dela z mnogimi govoril. Vse so za to, da se njihovi problemi upoštevajo, da se o njih novo-ri, da se jim daje vsa važnost, vendar je večina od njih proti frontalnemu in nasilnemu boju z vsem, kar jim stoji nasproti. Pretežko je v nekai letih podreti vse tisto, kar je družba gradila dva tisoč let. Po mojem mnenju bo še dolgo trajalo, preden bodo lahko ženske dosegle vse to, kar jim s človeškega in vsakega drugega vidika pripada. Franka Ferletič Študentsko gibanje na tržaški u-niverzi je zadnje tedne ponovno zaživelo: na vseh fakultetah se namreč študenti pripravljajo na volitve za imenovanje študentskih predstavnikov v univerzitetne organe. Kot je znano bi morale volitve biti že 9., 10. in 11. decembra, na zahtevo študentov in univerzitetnega upravnega sveta pa so bile prenešene na februar. Volilni rok, ki ga je nepričakovano določilo pristojno ministrstvo, je namreč iznenadil tako študentske predstavnike kot upravne organe, na zahtevo študentov, predvsem predstavnikov nepredne Liste demokratične enotnosti, pa je rektor tržaškega vseučilišča prof. De Ferra prenesel rok za predložitev kandidatnih list. Kar se tiče slovenskih študentov. nje o problematiki neprilagodljivih mladoletnikov*; naslednjega dne bosta na vrsti predavanji prof. Vinka Skalarja »Problematika kajenja, alkoholizma in narkomanije pri mladini v današnji družbi* ter prof. Mmtine Tomori Žmunc »Preventivna dejavnost proti narkomaniji mladih v šoli, družini in družbi*; 11. decembra bosta govorila dr. H. Jogan na trmo »Problematika narkomanije v današnji družbi* in D. Sedmak o narkomaniji, kajenju in alkoholizmu pri mladini v naši pokrajini, V petek, 12. decembra, pa bo na vrs _ Publikacija je torej zelo koristna in dobrodošla ter jo bomo na naši polici dodali podobnim publikacijam — aktom prejšnjih srednjeevropskih srečanj. Nekaj pa ms moti in ker menimo, da gre za nehoteno napako, smo prepričani, da jo bodo ob priliki nadaljnjih podobnih publikacij popravili. V knjigi so razni posegi (štejemo medte tudi tiste ob otvoritvi nekaterih, razstav) napisani v italijanskem, nemškem, slovenskem in srbohrvaškem jeziku. 19 tekstov je v italijanščini, 16 v nemščini, dva v slovenščini, dva v srbohrvaščini. V italijanščini ali nemščini so tudi posegi gostov iz Češkoslovaške ali Madžarske ali drugih držav. Ni pa nikjer nujnega obvestila v raznih jezikih, kaj je kdo govoril. Bralec, ki bo dobil v roke to knjigo in ki ne pozm npr. nemškega, slovenskega ali srbohrvaškega jezika, ne bo vedel o čem so ti poročevalci govorili, kajti tudi v kazalu so nasloni predavanj napisani tako, kot m čelu vsakega poglavja, vsak v svojem in samo tem jeziku. Skratka, ob koncu vsakega poročila bi morali uredniki te koristne publikacije dodati vsaj nekaj vrstic o avtorju poročila in kratki povzetek vsebine v vsaj nekaj drugih jezikih. Tako delajo vse tuje znanstvene publikacije. Italijanski bralec, ki ne zm slovenščine, ne bo namreč vedel kaj je mpisal Josip Tavčar o zgodovini slovenskega gledališča v Trstu, tisti ki ne zna nemščine ne bo vedel, da je Walter Zettel mpisal razpravo o gledališkem življenju v Gorici. Dodajmo, da poleg že omenjenega Tavčarjevega poročila o slovenskem gledališču v Trstu, je Emil Frelih takrat poročal o vezeh slovenskega gledališča z gledališči drugih narodov, da je Lucifero Martini poročal o zgodovini italijanskega gledališča m Reki. da je Luka Pavlovi! orisal gledališko realnost v Bosni in Hervegovini, da je Miodrag Ku-jundžič poročal o gledališkem festivalu Slerijino pozor je in o sodobni jvanslovanski dramaturgiji. (mw) Koncerti Učiteljica Paola Masetti uči gojenke in gojence oblikovati glino nosti so zelo različne, celo takšne, da za posamezne primerke lahko govorimo že o umetnosti.* «Proizvodnja» te šole je zelo pestra. Na obširnih policah so učenci pustili številne izdelke, ki sodijo v zanimivo šolsko razstavo. Tako je mogoče videti krožnike, steklenice, anfore.. podobe itd. Glinasti predmet najprej naravno posušijo, potem pa še v razbeljeni peči. Tako pripravljenega pobarvajo in prekrijejo s steklenim premazom, da postane trši in odpornejši. Učiteljica nam je povedala, da so s to tehniko, ko je bil njen oče še živ, izdelali figuro na partizanskem spomeniku v Casseglianu. Kako daleč so že v tej stroki, govorijo tudi keramični napisi ulic v občinskem središču. V naših krajih, kjer keramičar-stvo nima tradicij, so te stvari nekaj izjemnega. V italijanskih mestih, kjer je ta obrt doma, pa je to nekaj vsakdanjega. V Šempetru ob Soči keramika postaja uporabni predmet zato, ker se je pokojni Masetti te obrti naučil v Assisiju ter jo presadil k nam Ker živimo v hudi gospodarski in zlasti zaposlitveni krizi, nas je zanimalo, če je izučitev keramičar-skega poklica lahko donosna. «Poznam nekatere osebe, naše u čenče, ki so si s keramičarstvom začeli služiti kruh — je povedala učiteljica. Obrtniški izdelki so vse kaj drugega kot industrijski: unikati so. zato imajo višjo ceno. .1 ustanovitvijo zadruge, ali s kakšno drugačno obliko prodaje, bi se na še blago, ko bomo petmesečni tečaj sklenili, dobro prodajalo.* . Kot primer nam je učiteljica pokazala kavni servis, ki je govoril o človekovi udeležbi v njegom nastajanju, dokazoval .je njegovo ustvarjalno prizadevnost. To je bil samo en primer. Takšnih bi lahko našteli še in še. «Naj vam na koncu povem še to, da mi je v posebno zadoščenje, da so prav včeraj našo šolo sklenili poimenovati po mojem pokojnem očetu. V tem vidim priznanje njegovemu delu, ki ga je opravljal s tolikšnim navdušenjem, da je tudi ves svoj inventar podaril šoli, samo da bi keramičarstvo v tem kraju pognalo korenine.* POZIV PREFEKTURE Na Jugu potrebujejo stanovanjske prikolice Prefektura se toplo zahvaljuje vsem, ki so se odzvali globoko humanitarnemu pozivu ter so posodili svoje stanovanjske prikolice, da bi olajšali življenje tolikih prebivalcev Bazilikate in Kampanije, ki jih je prizadejal katastrofalni potres. Vse stanovanjske prikolice so pripadniki cestne policije, vojske in mehanizirane brigade Gorizia nemu- doma odpeljali na kraje nesreče. Prefektura pa poziva še ostale lastnike prikolic, naj jih začasno prostovoljno posodijo, da bi dosegli pokrajinski kontingent in tako preprečili prisilno zasego. Prefektura k temu obvestilu dodaja, da je_ izredni komisar za potresno področje določil najemnino za izposojene stanovanjske prikolic?. Razstave V goriški galeriji La Bottega razstavlja priznani slovenski slikar in grafik Vladimir Makuc. V galeriji D Torchio odpre jutri ob 18.30 razstavo svojih del goriški slikar Egidio Calabrese. Predavanja V .gbčinfki palači v Fari bo jutri ob 20.30 na pobudo domačega glasbenega društva, koncert, na katerem nastopijo klarinetistka Cynthia Wright in vokalna skupina goriške glasbene šole. Kino filtrira VERDI 17.00-22.00 «Mia moglie č una strega*. R. Pozzetto in E. Giorgi. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 «La locandiera*. A. Celentano, P. Villaggio in C. Mori. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Le pomo e-sperienze di Luca e Fani*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 «L*impero colpisce ancora*. PRINCIPE 17.30-22.00 «Zucchero, miele e peperoncino*. A« iyi (iorica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Ubij me nežno*. V dvorani zavoda Lenassi v Gori-1 Slovenski film. ci bo drevi, ob 20.30, na pobudo | SVOBODA 18.00-20.00 «Afrika ex-pokrajinskega koordinacijskega od- press*. Italijanski film. bora žensk, predavanje o nasilju nad ženskami. Predavala bosta odv. Ne-reo Battello, ki je svojčas tudi branil mladenk^ iz Foljana, ki sta jo posilila dva moška iz Bologne in evropska parlamentarka Vera Squar-cialupi. DESKLE 19.30 «Mlada žena*. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in nonoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 29-72. Agricola ’80 r SEJEM KMETIJSKIH STROJEV IN PRIDELKOV TEKMOVALNA IN PRODAJNA RAZSTAVA DVORIŠČNIH 2IVALI SREČANJA TEKMOVANJA ■ ATRAKCIJI 29. november — 8. december 1980 URNIK: od 9. do 17. ure /'^T\ ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, ' \ OBRT IN KMETI ISTVO GORICA gotizici esposizioni j yi<( Bil Klil 1 f> • Tel 0481 M3440 TAJNIŠTVO IN OLAVNA DIREKCIJA SEJEMSKIH PRIREDITEV GORICA VIDEM EIREN/E LlGNA orgalfi OBIŠČITE SEJEM! 5. decembra 1980 r Ženska in njena stvarnost Prijateljstvo med ženskami v boju za lastno osvoboditev Zanikanje feminističnih teženj po odklanjanju moškega sveta Kolikokrat na dan izrečemo besede prijateljstvo, prijatelj, prijateljica? Te besede uporabljamo in izrabljamo neštetokrat v našem življenju. Vendar prijateljstvo, kot tudi ljubezen, je izredno in hkrati povsem vsakdanje čustvo. In prijateljstvo med ženskami? Ali res obstaja prijateljstvo med ženskami. prijateljska solidarnost? V preteklosti je prijateljstvo med ženskami bilo skoraj zmeraj onemogočeno, med ženskami je bila vedno prisotna moška figura. ki je prijateljsko vez onemogočala. Ženske so se namreč čutile manj vredne od moškega in so tekmovale med seboj, katera si bo pridobila naklonjenost nekega moškega, njegovo ljubezen. S temi naj bi ženska postala večvredna in bi se uveljavila pred nasprotnicami. ženske so med seboj vedno tekmovale in zato, če je ip obstajalo prijateljstvo, je to večkrat propadlo in se spremenilo v ljubosumnost in kompetieijo. Z druge strani tudi moški niso marali, da bi njihove ženske imele razen njih tudi druge prijatelje in prijateljice, moški je moral biti edini interes in edina skrb. Zato je ženska zapustila svoj svet in zaživela v svetu moškega, ki si ga je izbrala S tem, da je dobila nekoga, v tem primeru moža, zaročenca ali enostavno ljubimca, pa se je neka ženska tudi čutila več vredna od ostalih, ki meške figure zraven sebe niso imele in sp je tako tudi oddaljila od svoje skupnosti. To se sicer dogaja tudi dandanes, vendar ni več tako izrazito kot nekoč. V zadnjih letih se je ženska stvarnost zelo spremenila in zato živi ženska na drugačen način tudi prijateljstvo. V ženskah je dozorela zavest njihove biti in začele so misliti tudi nase, se posvečati samim sebi in graditi svojo osebnost, da ne bj bile več le okrasek moškemu. Na ta način so odkrile pravi pomen prijateljstva in so odnosi med ženskami postali bolj iskreni in globlji. V odkrivanju lastnega sveta so ženske zašle tudi v skrajnost, odtod odklanjanje moškega sveta. Z odkritjem svojega sveta in svoje dimenzije so ženske odkrile tudi, da v ženski, bhžinj. (majo vččje možnosti, da se uveljavijo in razvijejo. Morda je logično, da se ženske med sabo boUše,razumejo, ker imajo iste probleme in čutiio stvari na podoben način, .ampak tudi zato ker je moški večkrat dušil žensko osebnost in hotel u veka viti svojo. Tu pa nastane vprašanje, kaj je pravo pri 'ar telistvo. prava ljubezen. Iskren odnos te vedno obogati, medtem ko 'e bil odnos meti žensko in moškim enostranski. Ena oseba je jemala in ena je sta>no da>ala, o-bičajno je bi'a to ženska. Takega odnosa pa ne moremo imenovati ljubezen ali prijateljstvo. Ženska je bila najprej hči, potem sestra, mati in žena, nikoli pa le ženska, samostojno bitje. Tudi poeti so jo idealizirali ali jo podcenjevali in ce'o zaničevali. Idealizirali so jo zaradi njene lepote, če pa je izrazila kako svojo potrebo ali stališče, j? večkrat ta figura padla. Ženska je bila torej angel ali demon, le človek ne. Tudi zato je bilo važno odkritje iskrenega prijateljskega odnosa z drugo žensko, lahko je bila končno človek, normalno bitje, ne zaničevano, ne idealizirano ■ Nekoč so bila ženska čustva že prej določane dolžnosti. Morala je ljubiti moža in otroke in zaradi tega ni mogla imeti osebnih prijateljstev. Moški so zaslužili in s tem ja bila njihova dolžnost do družine opravljena. Ženske pa. so družini posvečale ves svoj čas, pozornosti in čustva. Zdaj pa je ženska dosti bolj samostojna, tudi ekonomsko, z možem in otroki ima bolj enakopraven odnos. Končno so morda moški spoznali, da žen- ska potrebuje svoje življenje kot oni sami, potrebuje ljubezen in prijateljstva v isti meri kot moški. Neka ženska revija trdi, da je prijateljstvo med ženskami nemogoče, češ da je zanje moški tako potreben in tako bistvenega pomena, da se morajo zanj odreči tudi prijateljici. Med dvema prijateljicama namreč nastanejo vedno problemi, če ima ena fanta in druga ne. Ta revija torej, ki naj bi pisala za ženske, ne priznava ženske samostojnosti in zrelosti, ženska je ostala še zmeraj le — razvito — moško rebro, brez svoje lastne volje in zavesti. In kako naj bi torej neki — izrastek — čutil potrebo po svojem življenju in svojem svetu, ko so vse njegove težnje usmerjene k — originalu? Velikokrat sem izgubila prijateljico, ki si je našla fanta, zato ker je bila ljubosumna in se je bala, da ji ga hočem — ukrasti — aii enostavno zato ker je svoje interese prilagodila interesom svojega fanta. Zgubila sem prijateljico, namesto da bi si pridobila prijatelja. In tako bi morala vendar poslušati nasvete starih ljudi. Morala bi izpovedati prijateljici le to, kar je zame prijetnega, da mi bo zavidala, in držati zase vse neprijetnosti, da se ne bo veselila nad mojimj nesrečami. ' In ne bi smela se navezati na neko prijateljico, sicer k- bom našla —- ta pravega — bom trpela, ker se bova morali ločiti. In če ga bo našla ona, bom jaz ostala sama. Kaže pa, da je nov odnos, ki se razvija med ženskami in še posebno med mladimi dekleti dosti bolj iskren in globlji kot nekoč, nekatera dekleta trdijo celo, da je globlji od moškega. Neko dekle mi je reklo, da dve ženski oz. dekleti lahko veže tudi nežnost, neka fizična bližina, ki pa si je moški ne smejo dovoliti. Med ženskami se torej rojeva solidarnost in sicer ne tista solidarnost, ki nastopa proti moškemu, ampak osebna, čustvena, kulturna solidarnost, zaradi katere te bližina neke prijateljice obogati. Prijateljica ne predstavlja več torej le mladostni greh, ko čakaš na fanta, kateri zaupaš le svoje ljubezenske in srčne,bolestiiitijihrapeuei; nja. Prijateljstvo Bje vnaprej'osta-1-ne in se še razvije, kot,del ženskega življenja in, njenih, interesov, ki pa ne obsegajo več le kuhinjskih recep oy in skrivnostnih metod pranja otroških plenic. Na takšna ženska prijateljstva smo bili navajeni vse do sedaj. Prijateljstvo med ženskami pomeni solidarnost v rasti,'V uveljavljanju svoje osebnosti in v zahtevah po svojih pravicah. V vsem tem pa ne sme bili na novo oblikovana kompeticij« do moškega in odklanjanje moškega sveta, kar je prišlo do izraza s skrajnim feminizmom. Prijateljstvo med ženskami naj bi jih .torej obogatilo, da bi laiiko resnično dosegle en°k"praven odnos z moškim. Torej ne proti moškemu, a za moškega, da živimo z njim v razumevanju. Prevečkrat so ženske zahtevale namesto enakopravnosti e-nakost. Vendar m ški, in ženske si niso enaki, ne po telesni zgradbi in spolnosti, ne po čustvovanju in čutenju. Moški in ženski spol sta nasprotna in zato komplementarna, zato se privlačujeta in.se potrebujeta za skupno rast in dozorevanje. Zato je prijateljstvo med ženskami ena stopnja ženskega razvoja, da sama dozori do tiste zavesti, ki ji je bila v preteklosti vedno odklonjena in prepovedana. Prijateljstvo je potrebno vsakomur. Ženskam morda še več, da med seboj ustvarimo solidarnost, ki je v preteklosti nikoli ni bilo med nami, ker zgodovina, ki jo je ustvaril moški, nam ni dala priložnosti. da bi si jo ustvarile in dokazale. Ženske, prijateljice in tovarišice, skupaj v dobrem in slabem in ne več le v pričakovanju na moškega. Vse te misli so prišle na dan in dozorele med razgovorom z mojimi sošolkami in prijateljicami. (bg) Prejšnjo soboto so se v openskem prosvetnem domu predstavili slovenski taborniki z lutkovno igrico A. Gerlovič «Jurčeb in trije razbojniki*. Prireditev je bila v znaku proslave jugoslovanskega državnega praznika in na predvečer občnega zbora Rodu Modrega vala. Taborniki so pripravili lutke ob pomoči Nori Jeri-čeve, režija Olge Lupinčeve, likovno vodstvo Magde Tavčarjeve, tehnična oprema in pomoč PD «Tabor» za DIJAŠKO MANCO ■MIIIIIIIIIMIIIlIlIllliniimilllHHIIIIIIlIllliiiiiiiiiiiMMIMlU,,,1,111,ll|lll,,|lmlllII|ll»ll»lllnlll|lll||llllMl«mHMl»ll1UMUM«im»MIH«»IIIIIIIMf«IIIIIMIIllllllllllllll»l«II»ll|M*««»MI»llllllllllll»IIIIIIMI»IMIIIIIIIim*lll»llimmimi|» OB RAZSTAVI KITAJSKIH VEZENIN V MUZEJU NEEVROPSKIH KULTUR V GORIČANAH V srednjeveškem dvorcu pri Medvodah prikaz tritisočletne umetnosti kitajskih žena Goričane v zgodovini: od oglejskega patriarhata do etnografskega muzeja - 60 vezenin: nema, toda zgovorna priča zgodovine velikega naroda Ljubiteljem stare kitajske umetnosti se je te dni v muzeju neevropskih kultur v dvorcu Goričane pri Medvodah ponudila priložnost, da so se ob znani stalni kitajski zbirki, ki jo hrani ta muzej, seznanili še z bogato umetnostjo kitajskega veza. Razstavno gradivo je uredila dr. Pavla Štrukelj, ki je obiskovalcem pripravila tudi presenečenje z dragocenim katalogom, iz katerega lahko po-bliže spoznamo bogato, tisočletno tradicijo, ki pa je še vedno živa, saj se popotniki velikanske kitajske dežele lahko na vsakem koraku z njo tudi srečajo. Ker pa je Kitajska daleč in le malokomur dosegljiva, potem vas vabimo da se ob obisku Ljubljane potrudite in skočite še do nekaj kilometrov oddaljenih Medvod, do dvorca, v katerem si boste lahko do prihodnje nedelje ogledali čudovite kitajske vezenine. Če pa jih boste zamudili, potem pa vam ostanejo na razpolago stalne muzejske zbirke, ki so nekaj edinstvenega ne le za Slovenijo, marveč tudi za Jugoslavijo,''pit-, tudi za marsikatero drugo evropsko deželo. * Miižčj1 V Goričanah ima najsta-rejše' etnološke zbirke ž drugih celin, prenesene v preteklosti v Jugoslavijo in je sploh prvi muzej v Jugoslaviji, ki je namenjen samo tujim kulturam. Goričanski dvorec, ki predstavlja klasični čas ljubljanske baročne arhitekture in je že sam po sebi vreden ogleda je znan tudi po četrti partijski konferenci Komunistične stranke Slovenije ki se je za čudo odvija- SANMAR1NSKI TOLARJI la v njem pred 46 leti, ko je pravzaprav ta dvorec služil poletni rezidenci ljubljanskih škofov. Kdor bo brskal po bogati zgodovini go-ričanskega dvorca, bo naletel na podatek, da je oglejski patriarh Ulrik potrdil darilne listine svojih prednikov, ki so zaselek in pristavo Goričane volili stiškemu samostanu. Najlepšo reprezentančno podobo je dvorec dobil v času, ko je mesto ljubljanskega škofa zasedel Ernst Amadeus Attems iz ugledne furlanske grofovske rodbine, ki je velik del svojih dni prebil na cesarskem Dunaju. Vsa dela je zaupal ljubljanskemu mojstru Candidu Zulianiju in v takšni baročni arhitektonski podobi ga vidite še danes, škofa Attemsa graščina ni dolgo razveseljevala, ker je že leta 1757 nenadoma u-mrl, še manj pa njegovih naslednikov, ki so z njo podedovali tudi drago vzdrževanje. Zanimivo, da so vse tri stalne zbirke poklonili slovenskemu Etnografskemu muzeju, ki je v .Go-feta od- evropskdt kultur, zasebni-', Tako je bila lastnica kitajske.' Skušek, katere oče je živel kot cesarski dvorni, arhitekt v Pekingu in se je zelo zanimal za klasično kitajško umetnost in zgodovino. Ko se je hčerka poročila s Slovencem Skuškom, ji je oče podaril vse zbrane umetnine, ki jih je po smrti (1963) poklonila slovenskemu etnografskemu muzeju. Druga stalna razstava v muzeju Republika San Marino bo izdala ob priložnosti uMillesimo 1980» dva zlata kovanca z zakonitim obtoč niin tečajem. Gre za kovanca v vrednosti enega tolarja («1 sondo«) ter za drugega v vrednosti dveh tolarjev. Kovanca bosta imela naslednje značilnosti: «1 scudo«: 917 premil s premerom 16 mm in težo 3 g; kovanec «2 scudi«: 917 premil s premerom 22 mm in težo 6 g. Kovance bo izdelala rimska državna kovnica ter bodo veljali po zakonskih predpisih 40 tisoč lir za vsak tolar. Prodajali jih bodo, seveda po naročilih, v okusnih škatlicah po 200 tisoč lir vsaka. Škatlica bo vsebovala en kovanec po en tolar in en kovanec po 2 olarja Goričane predstavlja ljudstvo u-metnost Indonezije. Zbirko sta muzeju darovala Vera in dr. Aleš Bebler, ki sta v diplomatski službi živela nekaj let na otoku Java ter v tem času preučevala otoške kulture in na številnih potovanjih zbirala izvirne izdelke otoške ljudske umetnosti. Posebej dragocena sta zbirka indonezijskih tkanin, o-blačil. ogrinjal in indonezijsko lutkovno gledališče. Najmlajša zbirka je iz Mehike: leta 1978 sta jo muzeju podarila Vera in Ignac Golob. Ob vrnitvi v domovino sta zakonca Goiob poklonila številne izdelke klasične umetnosti prvotnih prebivalcev Mehike in ljudske umetnosti iz več zveznih držav republike Mehike. Toda sedaj imamo na razpolago kitajske vezenine in nič čudnega ni, da so te dni v Goričanah najpogostejše obiskovalke, saj je bogata umetnost kitajskega veza že od nekdaj vznemirjala ženske po vsem svetu. Dr. Pavla Štrukelj uvodoma navaja, da se vsa kitajska zgodovina prealfita ;'.z jsmakftp svil^-.fflPPipoBa^^; nih svilenih piti. tri -tisoč leti naj bi •života.-oasarieav-ki je začela na Kitajskem gojiti sviloprgjko in naučila kitajsko ljudstvo, kako se prede in tke svi la in kako je mogoče izdelati iz svilenih niti oblačila. V Pekingu še stoji svetišče, posvečeno cesaričinemu spominu: v njem so namreč stoletja dolgo darovali murvi ne liste na oltar in prosili božanstvo za varstvo pri gojenju svi-loprejk. Izdelovanje svile je bilo delo žensk, ki je bilo znano žg v času dinastije Chou. Ugotovljeno je tudi da je Kitajska prva začela krasiti tkano svilo. O dovršeni umetnosti vezenja o-blačil in drugih tkanin na Kitajskem je mogoče trditi, da se je razvila že pred približno 3.000 leti. Ohranjena vezena ženska oblačila, ki so bila izkopana iz groba Mavvangdui, datirajo 2,100 let nazaj. , V naslednjih stoletjih je dobivala umetnost vezpnja vedno večjo priljubljenost med kitajskim ljudstvom: razvijale so se tudi bolj in bolj zamotane tehnike vezenja. Starodavna umetnost vezenja se je še posebno ohranila pri ljudstvih Miao, Chuang in Uighur. Pomembna središča in zelo znana v najnovejši preteklosti so v Hunanu, Guangdonu in Si-chuanu. Iz teh krajev smo na razstavi tudi opazili veliko dragocenih primerkov vezenin, ki so zrla v obiskovalce in iz vitrin. Najprej nas je presenetila kitajska motivika: rože, ptiči, otroci, mlada dekleta, pokrajinske slike. Tako kot v preteklosti se tudi da- z razstavnih sten nes v kitajskih vezeninah vidijo prizadevanja umetnika, da izrazi prav dih življenja svoje dežele, svojega ljudstva, da ustvari v vezenini vtis izredne dinamičnosti, pa najsi gre pri tem za prikaz bajke ali pa za današnje življenje. Tako' smo v izredno prefinjenih podobah iz svile, volne, bombaža ali celo iz najlona našli sodobno podobo Kitajske, realistično podobo življenja, kjer pa ne manjka domišljije umetnika. Ta domišljija se kaže enkrat v barvi, s katero hoče izraziti svoje razpoloženje, ali pa v risbi, v katero se bodo zapletli tisočeri vbodi. Ti prefinjeni vbodi, ki so se izpopolnjevali skozi tisočletja, vse do današnjin dni, skušajo sedaj vtkati še nove tematike, ki so slikovno bolj ilustrativne kot domišljijske, vendar je tehnika izdelave takšna, da moraš stopiti zelo blizu vsaki vezenini, saj je vsaka zase na videz slikarska u-metnina. Obiskovalke so se seveda skušale dokopati vhodom. ki so omogočili tako perfekcijo vsake podobe, ki je bila :ruzstavliena, pa naj je bila to vezena- slika, volneni gobelin, ali ročno vezenie. «V današnjem času« pravi dr. Štrekljeva «je na Kitajskem zelo razširjena uporaba ravnil) vbodov tako imenovane neenakomerne dolžine, ki oblikujejo in ustvarjajo tako sestavo vezenja kot ga kaže slikarstvo z oljnimi barvami. Na Kitajskem je zelo upoštevano in cenjeno obojestransko vezenje, to pomeni, da morajo biti vbodi izredno dovršeni na obeh straneh blaga,« V preteklih dvajsetih letih se je na Kitajskem razvila' tehnika vezenja in različnih vzorcev do take mere, da je prekosila raven te umetnosti, iti so jo ustvarili predniki v preteklosti. Slavni so danes tudi izdelovalci preprog in raznih pregrinjal, ki imajo lepe vzorce, harmonične barve in vsebujejo poseben ljudski stil vezenja in tkanja. V Medvodah smo si ogledali 60 kitajskih vezenin, če bi me vprašali katera je bila najlepša bi se težko odločila', saj so nežne/ roke kitajskih deklet in žena vnesle znanja in toliko ljubezni v vsakega izmed izdelkov, ki so bili pred nami, da je izbirati skoraj nemogoče. Pa vendar me je za vedno očarala vezenina pod številko 27. Bila je to vezena slika iz Jiang-suja; na njej je mlada mačka lovila metulja, ki se je zapletel v cvet. Toliko nežnosti' v upodobije*-nem motivu in hkrati toliko življenja vpetega v harmonijo barv in razpoloženja lahko nudi le slikar velikega imena. D. M. Vladimir Gradnik Primorski prostovoljci v obrambi severne meje 31 1918-1919 )b 60-letnici Im jev — Srečanje veteranov v Novi Gorici 1. 10. 1978 Na) navedemo še to, da je v bojih na Koroškem padlo -trog 140 borcev. Med njimi je bile oficirjev, 17 podofi- cirjev in 110 vojakov. Tu niso zajeti ranjenci in tisti, ki so umrli v zaledju. Statistika je v tem pogledu pomanjkljiva, vsekakor pa je skupno število žrtev večje. SORODNOST NOB IN BOJA ZA SEVERNO MEJO Če se ozremo v preteklost in primerjamo NOB in boj za severno mejo, nam ne bo težko odkriti medsebojne podobnosti in tudi določene istovetnosti. Poskušali bomo to prav na kratko omeniti: — V prvem in drugem boju je bil sovražnik in agresor nemški in italijanski imperializem. — Taki, vojaški, politični in ekonomski agresiji so se v obeh bojih uprle patriotsko navdahnjene narodne mn<>-žice, ki so se prostovoljno borile do končne zmage. — V obeh bojih sta odlično vodilno vlogo igrali dve osebnosti. V prvem komunistična partija z maršalom Titom na čelu, na severni meji pa general Maister. Jasno je, da se genialnost in zasluge maršala Tita ne dajo z drugimi primerjati. — Titovi partizani, kakor tudi Maistrovi prostovoljci, so bili v začetku materialno slabo opremljeni in številčno šibkejši od sovražnika, vendar so uspešno vztrajali. — Značilno je tudi vedenje dotedanjih državnih vladajočih krogov. Tako imenovana narodna vlada Slovenije v Ljubljani je pokazala malo zanimanja za boj prostovoljcev pod vodstvom generala Maistra in mu dala prav malo pomoči. Njegove namene je celo ovirala in ga končno odstranila. Zato nosi veliko odgovornost za jzgube. Tudi bivša jugoslovanska vlada, ki je po zlomu armade in države zbežala v London, je z vsemi silami in političnimi mahinacijami pri zaveznikih delovala proti NOB Predsedstvo zbora ob 60-letnici v Novi Gorici in njenemu vodstvu, pri tem je podpirala izdajalsko dejavnost domačih odpadnikov. Torej, obe vladi, bivša ljubljanska in jugoslovanska, sta v najbolj kritičnih časih omalovaževali želje ljudstva ter lastnim stranskim intpresofn. In končno so tucji zavezniki na mirovnih konferencah po prvi in drugi vojni prezrli obljube, ki so jih dali med bojevanjem. Na eni ip drugi mirovni, konferenci 'so nam odtrgali primorske ip koroške slovenske kraje tako, da so prirodne in narodnostne meje potegnili v korist njihovih nedavnih vojnih sovražnikov. KONEC ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Obletnice 13.00 Hišna beležnica 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK ' 13.25 Vremenske razmere Danes v parlamentu 14.10 Šolska vzgoja: Jezik za vsakogar: RUŠČINA 14.40 Koncert Stephena Schlaksa 15.00 Iz evrovizije: Tenis: ČSSR - ITALIJA 19.00 Risanka 19.20 Dogodivščine Davida Bal-fourja — TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Ping pong 21.30 John Wayne: MIREN ČLOVEK - film Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 10.55 Iz evrovizije: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU 12.30 Pazimo na zdravje , 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 šolska vzgoja: Skozi moderno umetnost 1-1.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 TIGROVE BRIGADE TV film 15.30 Dnevnik 2 — Replay 16.30 Tolpa petih — TV film 17.00 Dnevni 2 — Flash 17.05 Popoldan — H. del 18.00 Šolska vzgoja: Vse je glasba 18.30 Iz, parlamenta Dnevnik 2 — VEČERNE ŠPORTNE VESTI 18 50 Dober večer s. .. planetom Toto 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Poco a poco, 2. nadalj. 21.40 človek in ide.ie 20. stoletja 22.40 Sereno varialoile quiz Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Gledališče akrobatov 19.35 Tujci v Perugii 20.05 Šolska vzgoja 20.40 «Tre pecore viziose«, komedija v 3 dejanjih 22.40'DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano 8.55 - 14.55 TV V ŠOLI: TV koledar. Poštni nabiralnik, Ruščina;-.Bnčrgi ja vetra, Angleščina, Namesto odmora, Risanka:'. / "• " 10.55 SMUK ZA 'M'OŠKE '5.55 Poročila '6.00 SMUK ZA MOŠKE 17.05 Pravljica iz lutkarjevega vozička 17.30 PAN TAU. češka otroška serija 18.00 Drnači ansambli: ANSAMBEL SLOVENIJA '8.30 Obzornik 18.40 V kraljestvu Zlatoroga, Triglavski narodni Dark Slovenci že od nekdaj ljubimo naravne lepote svoje domovine. smo ponosni nanje, jih redi razkazujemo tujcem, mnogi pa resnično uživamo ob njih. Malce drugače je. če pogledamo, kako valujemo svoje naravno bogastvo, bodisi s pisanimi zakoni,, predpisi, odloki... še bolj pa v praksi. Pisano podobo Slovenije, kjer se malone na vsakih 50 km spremeni razčlenjenost pokrajine, rastlinje, arhitektonska narava naselij in etnografske značilnosti, smo do danes zavarovali samo z enim narodnim parkom. Gotovo bi jih morali imeti več, in to ne samo na papirju, predvsem v odnosu, občutju, ki je v nas samih. Kajti tak odnos in občutje za lepoto, je več kot le varovanje lepega, je hkrati tudi varovanje narave hi vseh njenih dobrin za današnjega in bodočega človeka. Ob razpravah o narodnih parkih in zavarovanih predelih pri nas, ki potekajo te mesece, najbrž ne bo odveč, če se jim z oddajo V kraljestvu Zlatoroga pridružimo še mi s filmsko sliko. 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 KAR BO, PA BO, zabavno-glasbena oddaja Serija Kar bo, pa bo se po treh letih poslavlja z ljubljanskih pa tudi jugoslovanskih ekranov. V zadnji oddaji bodo prepevali: Mladinski pevski zbor osnovne šole Kremelj, ki ga vodi Andrej Grabar, skupina Pepel in kri, Neca Falk, Vera Kapetanovič, Branka Kfa ner, Ditka Haberl, skupina Prizma in Hazard, dixielan« ansamble Jožeta Pivška in. trobentač solist Petar Tigrih. Nastopile bodo še plesne skupine, gostje in tudi ru brika stop-pops ne bo manjkala. 21.10 V znamenju 21.25 Washington za zaprtimi vrati. TV nadalj. 22.55 Nočni kino: OBSEDNO STANJE, novozelandski film Koper 16.30 SVETOVNI POKAL V SMUČANJU 17.30 Ponovitev filma 19.00 Aktualna tema 19.30 Otroški kotiček 20.00 Risanke in Dve minuti 20.15 TV dnevnik — Stičišče 20.30 DEKLE, TAKO KOT DEŽ, film 22.05 TV dnevnik — Danes 22.15 Ekonomske informacije 22.30 TV film iz serije: «SHAFT» 23.20 Baletna oddaja - Zagreb 17.45 Otroška oddaja 18.15 Beseda mladih 18.45 Žepni kabaret 19.30 TV, DNEVNIK 20.00 KAR BO, PA BO, zabavno-glasbena oddala 21.00 EDWARD IN GOSPA SIMP SON — serijski film ŠVICA 18.00 Oddaja za najmlajše 18 05 Otroški program 18 25 Program za mladino 18.50 Star blazers 21.40 Musič circus 22.40 KOJAK - TV film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro juro po naše; 8.10 Jutranji alinahah: Stanje slovenskih šol v zamejstvu od leta 1945 do 1951/52 ; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski kom /ert: Za ljubitelje operne gjasbe; L1.30 Beležka — Folklorni odmevi; 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka?; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Alojz Rebula: «Duh Velikih jezer« — 6. del; 15 00 Doba kantavtorjev ■ 16.00 •xMesečnik«, variete igralcev Slovenskega stalnega gledališča v Trstu; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 «Sv. Miklavž na radiu« — radijska pravljica. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Solisti klasičnih inštrumentov; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje Edvin Fliser; 9.32 Lucia-novi dopisniki: 10.00 Z nami je...; JO 32,Mozaik, glasba in nasveti: 11.00 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Izbrali smo za vas; 15.00 Samoupravljavec; 15.00 Italijanski zbori; 15.45 Poje Toto Co-tugno; 16,00 Kultura in družba; 16.32 Crash; 16.55 Izletnik; 17.00 Glasba, šport, zanimivosti; 18.12 15. minut s Timi.jem Buekleyem; 18 32 Petkov koncert. V KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro julro; 6.05 Obvestila in reklame; 6.37 Kino-spored; 7.15 Najava sporeda: 7.30 Zaključek; 13.00 Pregled dogodkov, najava sporeda; 13.05 Jugoslovanska pop scena; 13.40 Svirac s vira. kolo igra — spored pesmi in plesov narodov JueoslavUe; 14.00 S polnimi jadri; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 14.30 Glasba pp željah; 16.00 Kulturni relief; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zborovska sk'adba na vaš telefonski klic >— 25-888; 16.30 Primorski dnevnik: 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00. 8.00, 10 00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 17.00, 19.00 Foročila'; 6.00 Glasbeno prebujenje; 7.25 Kakšna glasba!; 8.50 Glasbena oddaja; 9.00 Radio anch’io; 11.0« Sexy West; 12 03 Vi in jaz; 13.25 Poštna kočija; 13 ,J0 Ulica Asiago Tenda: 14.03 Rdeči nageljni; 14.30 šolska vzgo;a; 17.03 Rally; 15.30 Popol dai.ska srečama; 16.00 Misli King Konga; 17.03 Patchwork; 18.30 Ra dijska priredba; 19.30 Glasbeni program; 19.35 Šolska vzgoja; 20.00 Radijska drama. . RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30. 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 8.45 Dnevi; 9.05 Ra dijska priredba; 9.32 - 10.12 Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 Hit Parade; 13.41 Glasba in kino; 15 00 - 15.42 Radio 2 - 3131. II. del; 16.32 Disco club; 17 32 Skupi l.a MT'T, Glasbene ure: 18 32 Žen ska, cesarstvo: Marija Terezija iz Avstrije; 19.05 Glasbena oddaja; 19.57 Spazio X, glasba za vse o kuse; 22.00 Ncčni čas. LJUBLJANA 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12 00, 14.00, 19.00, Poročila: 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših spore (lov; 8.08 Z glasbo v dober dan, 8.30 Glasbena pravljica; 8.55 L otroškega albuma Sergeja Prokof jeva; 9.0Ž Z radiom na poti; 9.40 Turistični narotki; 10.05 Rezervi rano za. . .; 11.35 Znano in prttjub l eno; 12.10 Iz g'asbene tradicije jugoslovanskih narodov in narod nos ti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12 40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Obvestila in za bavna Jasba; 13.30 Priporočajo vam. . 13.50 človek in zdravje; 14.05 «Jesenski ognji. . 14.25 Na- ši poslušalci čestitalo in pozdrav ljajo; 15.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Napotki za turiste; 15.35 Za bavna glasba; 15 50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17 00 Studio ob 17. uri; 18 00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi; 18.30 S knjižnega trga; 18.55 Minut za EP; 19.35 Lahko noč, o tro:i!; 19.45 Minule z ansamblom VilBa Petriča; 20.00 Uganite, pa vam zfigramo.. .; "1.05 Oddaja o morju in pomorščaki!); 22.25 Iz naših sporedov: 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Li rični utrinki: 23.10 Petkov glasbe ni mozaik; 00 05 - 4 30 Nočni program — glasba. SMUČANJE V ' RORT ŠPORT ŠPORT KRITERIJ PRVEGA SNEGA VELESLALOM DOBILA EPRLEJEVA V KOMBINACIJI PRVA NADIGOVA V Švicarka vodi tudi na lestvici za svetovni pokal - Italijanke le delno zadovoljile - Jugoslovanke sredi lestvice VAL D1SERE - Zahodna Nemka frene Epple je osvojila mednarod-ženski veleslalom v Val d’Iseru, veljavnem za svetovni pokal, Švicarja Marie - Therese Nadig pa si £ zagotovila kombinacijo «Kriteri-te prvega snega*. Tekmovanje samo sicer ni prineslo kakih senzacionalnih presenečaj, vendar pa tudi ni potekalo Povsem po pričakovanjih poznavalcev tega športa. Precej več so si Pred startom obetali, zlasti v italijanskem taboru, od «roza plazu*, ** te pa le delno izpolnil napovedi 'zvedencev. V celoti pa lahko rečemo, da je tekmovanje potekalo v znamenju dokajšnje izenačenosti med tekmovalkami posameznih držav, saj so se v prvo deseterico uvrstile predstavnice kar sedmih različnih reprezentanc. Zanimivo je, da je enako sorazmerje sil tudi v drugi de-čterici, kjer ima svoje predstavnice prav tako sedem držav. Včerajšnji veleslalom je torej po-tedil predvidevanja smučarskih strokovnjakov, da bo letos v ženskem delu svetovnega pokala kate-hkoli tekmovalki težko zmagovati, ®očno pa si bo povečala možnosti jte končno zmago v tem tekmovanju 'sta smučarka, ki si bo sposobna Ugotoviti tudi nekaj kombinacij. Prav to pa je včeraj uspelo Švicarki Nadig, ki je tako nastopila Pvakrat. točke pa .je osvajala trikrat ter je zdaj tudi na prvem mestu lestvice za svetovni pokal. Jugoslovanke so vozile dokaj do-“r°. toda konkurenca je letos tako kuda, da se z doseženimi časi niso teogle uvrstiti na vidnejša mesta. . ajboliša je bila Leskovškova, ki imela 7”25 zaostanka za zmago-yalko in je zasedla 35. mesto, 47. jte bila Blažičeva, 54. Pabarčeva, ‘J- Mavčeva. ostale pa so odstopile. Lestvica veleslaloma je bila * J- Epple (ZRN) “• Pelen (Fr.) Kinshofer (ZRN) Serrat (Fr.) ”■ Nadig (Švi.) McKinney (ZDA) l P. Wenzel (Lih.) 1« £ni (It ) }®- E. Hess (Šv.) JL Ouario (It.) §| Giordani (It.) KOMBINACIJA L Nadig (švi.) ,t.ne,x Epple (ZRN) -vi . “■ Kinshoffer (ZRN) L Pelen (Fr.) 5. Serrat (Fr.) 2T6”92 2’17”49 217”72 2’18”G1 2'18”98 2’19”30 2’19"50 2‘19”97 2'20”10 2'20”43 2’21”79 11,64 13.86 26.74 28,76 36,23 Lestvica svetovnega pokala L Marie - Therese Nadig (Šv.) 61 jj- Irene Epple (ZRN) 60 »■ Christa Kinshoffer (ZRN) 36 j- Ferrine Pelen (Fr.) 32 k' Katy Kreiner (Kan.) 27 ®- Lea Soelkner (Av.) Fabienne Serrat (Fr.) ®- Zoe Haas (Švi.) 20 Erika Hess (Šv.) 19 tO. Petra Wenzel (Lih.) 15 x panes je na vrsti moški smuk. včeraj je bil na poskusnih vožnjah •tejhitrejši Kanadčan Read pred Švicarjem Burglerjem in Avstrijcem ”tereitherjem. V zelo dobri formi je tudi Makejev (SZ). Irene Epple med včerajšnjo vožnjo v veleslalomu (Telefoto AP) NOGOMET JUTRI GRČIJA - ITALIJA «Azzarii» odp&tmali Bettega še ni mm d Juventusovega nogometaša bi moral zamenjati Altoklli RIM — Po lažjem treningu v Fregeneju so včeraj popoldne italijanski nogometni reprezentanti odpotovali v Atene, kjer bedo jutri i-grali kvalifikacijsko srečanje za SP proti Grčiji. Danes bodo «az-zurri* trenirali na igrišču Pana-thinaikosa, kjer bedo jutri igrali proti Grkom. Vzdušje v italijanskem taboru pred odhodom v Atene je bilo dokaj sproščeno. Vsi nogometaši in trener Enzo Bearzot pa se zavedajo, da jih v Atenah čaka izredno težka naloga. Po nepričakovani zmagi v gosteh proti Danski so se tudi Grkom «odprla vrata* za Španijo in zato bodo jutri proti «azzur-rom* igrali na vse, da osvojijo najmanj neodločen izid. Zveznega trenerja Bearzota edino zaskrblja poškodba Roberta Bette-ge. Juventusov nogometaš si je med prijateljsko tekmo v sredo poškodoval koleno in tudi včeraj ni bilo še jasno, če bo Bettega do jutri nared. Po današnjem treningu bosta dr. Vecchiet in Bearzot lahko ugotovila, če je Bettega nared za jutrišnji spopad. V primeru, da bi se Juventusov TENIS FINALE DAVISOVEGA POKALA Z žrebom v glavnem zadovoljni tako Italijani kot Čehoslovaki Danes najprej Panafta-Smid, nato Barazzutti-Lendl - Srečanje po TV PRAGA — Žreb je zadovoljil oboje, Italijane in Čehoslovake: v prvem dnevu finala Davisovega pokala se bosta namreč danes srečala najprej Panatta in Šmid, nato pa Barazzutti in Lendl, jutri bodo na vrsti dvojice (Panatta - Bertolucci in Lendl - Šmid), v nedeljo pa Barazzutti - Šmid, v zadnjem in morda cdlcčilnem dvoboju pa se bosta pomerila . Panatta in Lendl. V italijanskem taboru so vseskozi poudarjali, da bi jim najbolj odgovarjalo, če bi prvi stopil na igrišče Panatta proti Šmidu. Računajo namreč, da ima-Panatta,.veliko več možnosti,-proti '§t(Hdu''igot -proti, .Lendlu. (Tako bi se prvi daflnkončai pri neodločenem rezultatu 1:1, -saj- je malo verjetno, da bi Barazzutti presenetil Lendla. S takim izidom bi lahko mirneje čakali na srečanje dvojic, v katerem je italijanski nar veliko bolj uigran kot češkoslovaški, saj sta Lendl in Šmid le nekajkrat nastopila skupaj. Tako bi se vse odločalo v nedeljo. Kot smo omenili, so z žrebom zadovoljni tudi domačini, vendar z majhno razliko: želeli so, da bi se najprej pomerila Lendl in Barazzutti. Tako bi Šmid proti Panatti zaigral veliko bolj sproščeno in lahko tudi pripravil presenečenje, če bi domačini že po prvem dnevu vodili z 2:0, bi si v valu navdušenja in zanosa lahko zagotovili odlo- Komentar Mirka Novosela Doslej dokaj poprečna igra Zagrebška Cibona in beograjski Partizan sta tudi v sredo, v sedmem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige zanesljivo premagala reski Kvarner oz. ljubljansko Iskro Olimpijo m sta tako še nepremagana na vrhu lestvice. Eno od ten dveh moštev pa bo doživelo prvi poraz 20. decembra, ko bo v Zagrebu na sporedu derbi vsega prvega kola med Cibono in Partizanom. Vrh lestvice je torej. ^rezerviran* za dve ekipi, nedvomno zanimivejša pa je borba na dnu raz-Vredelnice. . . j Po sedmem kolu naj bi bili glavni kandidati, a . zapustijo skupino najboljših: Kvarner, Jugoplast ka n BudučnosL Sniirovi vn levem podvigu na Reki proti Kvarneru nepnea kovano doma izgubil z Radničkim L MK, jutri pa jih čaka nova m SSS«: srečanje , Citao. Hmiv* <“«*"“ smzsslv** Pa jeP da je Radnički L MK v Splitu osvojil nedvomno več «kot dve toč!«* Budučnost je v tem kolu prijetno presenetila in Premagala Rabotnički. Titograjčani so se po ^jW***£*%j^ Prvi ligi. Že igrajo enakovredno z nekaterimi moštvi. Vseeno pa mi simo, da to le ni dovolj za obstanek med In nazadnje še o Kvarneru. Rečani, resnici na ljubo, v Zagrebu niso razočarali. Občasno so pokazali kakovostno igro, spravdi so tudi nekajkrat Cibono v težave. Po mojem mnenju st ne zasluzijo ut?rzfrz2S$i' «- «. - <*>. <** "*$ * napak v igri skoraj vseh moštev. Košarkarji so net°čn’ PI* Pa tudi obrambe pešajo, pravega «košarkarskega užitka» doslej m bilo skoraj na nikakršnem srečamu. Prvenstvo pa ostaja zantrnivo zaradi dvoboja za vrh med Partizanom in Cibono in velike izenačenosti na dnu razpredelnice. S tem pa seveda ljubitelji košarke P Jugoslaviji ne morejo biti zadovohni. Jugoslavija je osvojila zlato Bna. olimpijskih igrah, jugoslovanski navijači torej upravičeno Pričakujejo tudi kakovostno igro. ki je doslej gotovo m bilo. IZIDI 7. KOLA V BEOGRADU: Partizan - Iskra Olimpija Ljubljana 113:99 V SARAJEVU: Bosna - Crvena zvezda Beograd 97:.M V ZAGREBU: Cibona - Kvarner Reka 1~;‘25 . V SPLITU: Jugoplastika - Radnički LMK Beograd 83..)7 V ŠIBENIKU: Šibenka - Zadar . ■ V TITOGRADU: Budučnost - Rabotnički Skopje 82.7b LESTVICA Gihnnn in Partizan 14' Zadar in Crvena zvezda 8; Iskra Olimpija. Siben^VabSki Bama.in Radnički LMK 6; Jugoplastika in Budučnost 4: Kvarner 2 točki. PRIHODNJE KOLO (Jutri, 6.12.) Radnički LMK - Zadar; Rabotnički - Šibenka; Crvena zvezda -Budučnost; Iskra Olimpija - Bosna; Kvarner - Partizan, Jugoplastika - Cibona. čilno točko tudi v igri dvojic, česar se Italijani najbolj boje. Spored zadnjega dne pa bolj odgovarja Čehoslovakom. Na vsak način so to le ugibanja in želje. V italijanskem taboru so namreč prepričani, da Češkoslovaška z gotovostjo računa na dve točki Lendla, vse ostalo pa je precej v dvomu. Glede na to, kar je Šmid pokazal zadnje dni, pa bi taka o-cena znala biti tudi preuranjena. Šmid je namreč v izredno dobri formi, kar je pokazal tudi na treningu proti Lendlu, katerega je spravil v velike:težave. Tudi, na dvoboj čaka bolj mimo kot njegov mlajši tovarišr- katerega hudo bremeni vloga- favorita, saj od njega domače občinstvo pričakuje samo zmago: »Prvič- v življenju se mi dogaja, da sem zgubil spanec*, je Lendl izjavil v intervjuju za dnevnik Češkoslovasky šport. »Vseskozi sanjam, da igram izredno pomembno srečanje. To me muči kot mora, in j»noči se večkrat nenadoma pre bujam iz sna. Kje so razlogi za tak nemir? Predvsem v dejstvu, da i-gramo doma, kjer vsi hočejo, da postanemo prvaki. Tako je breme še večje.* Lendl ni preveč zadovoljen niti z igriščem. Ponoči so sicer popravili plastično maso, s katero so prekrili teren in na kateri so komaj zaznavne izboklinice motile pri odbitih žogah. «Igrišče je sicer dobro*, je pripomnil Lendl «vendar se žoge ne odbijajo preveč hitro in bi raje igral na cementu.* Današnji dve srečanji bo prenašala tudi italijanska televizija, in sicer za prvem sporedu s pričetkom ob 15. uri. lekcij in bo od 19.30 do 21.30 v telovadnici Lucchini pri Sv. Alojziju. Kot je znano, bodo odslej dobili izkaznico trenerja le tisti tečajni ki. ki se bodo udeležili tečaja za sodnike in trenerje in bodo tudi sodili določeno število tekem. Predavatelja bosta dr. Garano in Alle-gretto. nogometaš moral odreči jutrišnji tekmi, bi ga zaman:al Inierjev strelec Altdbelli. Italijanska reprezentanca bi morala - tako delno spremeniti s.voj način igranja v napadu, saj Bettega nf igral v vlogi pravega napadalca, medtem ko je AltcbeFi,pravi napadalec. Sicer na ,se igra cazzurrov* bistveno ne bo spremenila, saj bo veznim igralcem lahko pomagal Bruno Conti. Za ostala mesta ' v reprezentanci pa je že vse odločeno in jutrišnja postava »azzurrov* bo torej naslednja: Zcff, Gentile, Cabrini, Marini, COllcvaii, Scirea, Bruno Centi, Tar-delli, Graziani, Antognoni, Bettega (AltobeUi). Iz Bearzotovih izjav je bilo tudi jasno, da v vsakem primeru Bet-tege ne bi zamenjal Pruzzo. (bi) Suspendirani reprezentanti včeraj se vrnili v Poljsko RIM — Štirje poljski nogometni reprezentanti, ki so bili suspendirani zaradi znane zadeve glede »solidarnosti z vratarjem Mlynarczy-kom», so se včeraj vrnili .v domovino. Poleg Mlynarczyka so se tako morali vrniti še Boniek, Zmuda in Terlecki. Ostali poljski reprezentanti, ki so prej napovedali, da se bodo pridružili protestu štirih suspendiran-cev, so se skesali in bodo danes odpotovali na Malto, Zvezni trener Kulesza pa ima seveda pri sestavi reprezentance dokajšnje težave. Kulesza je. namreč ostal poleg štirih suspendiranih nogometašev še brez treh drugih igralcev, ki so zboleli za gripo. ODBOJKA LETOS V ŽENSKI C - 2 LIGI Tri slovenske šesterke: Breg, Sloga in Kontovel Mnenja trenerjev Jurkiča, Peterlina in Pertota ANCONA — Prijateljsko nogometno tekmo med Anconitano in Ascoli-jem v okviru akcije za pomoč prizadetim s potresnega področja so včeraj preložili na poznejši datum zaradi snega. V mednarodnem nogometnem kvalifikacijskem srečanju za svetovno prvenstvo je na afriškem nodroč.ju Zambija premagala Maroko z 2:0. Poraz Jaušovčeve SYDNEY — Na mednarodnem e-niškem turnirju v Sydheyu se Mariborčanka Mirna Jaušovec ni uspela uvrstiti v četrtfinale. Po izredno napetem dvoboju je namreč v treh setih zgubila proti Čehoslova kinii Martini Navratilovi z 2:6. 6:3 in 6:7, KOŠARKA Začetek tečaja za sodnike-trenerje V organizaciji italijanske košarkarske zveze se bo 10. decembra pričel tečaj za sodnike-trenerje Tečaj bo obsegal od osem do deset Tardelli, Pruzzo, Cabrini in Maldini pred odhodom v Atene (Foto AP) Odbojkarska zveza je letos nekoliko spremenLa ligaški sistem v nižjih kategorijam Do iani so namreč za C-ligo prišle prva. druga in tretja divizija. Letos pa so uvodu C-2, O ligo in prvo divizijo. Prvenstva začenjajo prav v teh dneh. V soboto bedo na primer začeli boji tudi v ženski C-2 ligi, kjer je zamejska odbojka zastopana s tremi ekipami, saj bodo tu igrah Breg, Kontovel in Sloga. Poleg naših zastopnikov bodo nastopali še Virtus Volley iz Risana, tržaška Juha in CUS, Cellinia iz Mania-ga in Intrepida iz Mariana, ki so že lani igrah v prvi diviziji z našimi zastopniki. Poleg teh pa še Ri-vignano, Vivil iz Ville Vicentine, Fontanafredda in Libertas iz Gorice. Ekip je torej dvanajst, kar pomeni, da bo prvenstvo dolgo in zahtevno. O naših treh ekipah smo se pomenili kar z njihovimi trenerji. Slogo še vedno trenira Ivan Peterlin, do spremembe pa je prišlo pri Bregu in Kontovelu. Brežanke po nekajletni odsotnosti spet trenira Učo Jurkič. Kontovelke pa Damjan Per-tot. Najprej smo jih vprašali naj nam kai povedo o svoji ekipi. PETERLIN: »V primerjavi z lan- sko sezono je pri Slogi prišlo do sprememb. šesterko je zapustila Čukova, tako da sem moral nekoliko spremeniti sestavo ekipe. Igralke so mlade, imajo pa za sabo že nekaj prvenstev, tako da kljub njihovim mladim letom o njih res ne morem trditi, da sg novinke. Miličeva in Guličeva, ki sta lani prestopili v prvo ekipo, bosta letos seveda imeli veliko. odgovornejšo nalogo kot v lanski sezoni. Omeniti moram še, da računam tudi na občasno pomoč Dragice Hrovatin.* Učo Jurkič lani sicer ni treniral Brega, ekipa pa je v bistvu enaka lanskoletni. V Bregove vrste se je po nekajletni odsotnosti vrnila Karmen Sancin. Precej spremenjena pa je ekipa Kontovela. Denis Daneu je namreč nehala z igranjem, Jana Ban pa še ni popolnoma okrevala po lanskoletni poškodbi rame. Kako so se naše ekipe pripravile na prvenstvo? JURKIČ: »S treniranjem sem začel septembra. Trenerske posle sem najprej sprejel začasno, ker bi Breg moral imeti drugega trenerja. Ker pa do tega ni prišlo, sem ostal jaz. Treniramo samo dvakrat tedensko, ker bi večkrat glede drugih obvez- iiiiiiiiimtiifiuiiiiuiiiiiiiiiiiliiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHUiiuuiniiiiiiiiiiiiiiiHKiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiMniiiiM ODBOJKA V ZENSKI D LICI Bor in Sloga v skupini ki zajema Trst in Gorico V soboto, 6. decembra, se bo začelo prvenstvo v novoustanovljeni ženski D ligi. V skupini, ki zajema Trst in Gorico, bodo nastopali Juha, Inter 1904, Solaris, Volky Club in 01ympic iz Trsta, Lucinico iz Gorice, Pieris, AUSA PAV iz Cer-vignana in pa Sloga in Bor. Borov-ke so že lani nastopale v drugi diviziji, Slogašice pa so si to pravico priborile s premočno zmago v tretji diviziji. Naši ekipi sta si med seboj precej različni. Sloga bo nastopala z isto postavo kot v lanski sezoni, pri Boru pa je prišlo do sprememb. Kot nam je povedala Borova trenerka Norci Vodopivec, so od lanskoletne ekipe ostale le štiri igralke, ker so ostale pristopil?’«- 'prVo moštvo. Poleg teh štirih' igralk bodo nastopale še Sonja • Furlanih, ki je s to ekipo igrala že lani ter Sonja Jazbec in Norci Vodopivec. Tem bodo stale ob strani še nekatere najmlajše igralke iz tretje ekipe. O pripravah ekip sta nam trenerja povedala naslednje: »S pipravami smo začeli 10. avgusta, je dejal Drasič, ko smo šli na desetdnevne priprave v Rovinj. Priprave so igralkam seveda zelo koristile.. Odtlej treniramo redno trikrat tedensko in mislim, da je ekipa na prvenstvo D - lige dobro pripravljena. Igralke pa so zelo mlade, zato mislim, da bo naš glavni problem prav njihova neizkušenost.* S pripravami pri Boru je bilo nekoliko drugače. Vodopivec: «Ekipa je malo trenirala. Mislili smo, da se bo prvenstvo začelo januarja in smo s pripravami začeti šele novembra. Zato sem morala seveda svoj program nekoliko spremeniti, vendar mislim, da pri njegovi izvedbi ne bo večjih težav. Zdaj treniramo dvakrat tedensko in mislim, da je to za naše prvenstvo dovolj.* Kaj pa cilji v prvenstvu? Vodopivec: «Nasprotnikov ne poznam, zato bi težko dala katerokoli napoved. Moj cilj bo vsekakor ta da mlajše odbojkarice čimveč igrajo.* Drasič: »Moj cilj je dobra uvrstitev nekaj kmalu pod vrhom lestvice.* Omeniti moramo še, da igra ista ekipa Sloge tudi v prvenstvu mla-drok An .deklic.. -Cilj ,,v mladinskem prvenstvu ,jg, v glavnem ta, da odigrajo Slogašice čimveč tekem, v prvenstvu deklič, pa starta Sloga na pokrajinski naslov. (INKA) KOŠARKA DISCIPLINSKI UKREPI Trener Dado Lombardi izključen za eno kolo RIM — Temperamentni trener tržaškega Hurlinghama Lombardi je bil izključen za eno kolo in tako ne bo mogel v nedeljo voditi svojega moštva v važnem derbiju z goriškim Tai Ginsengom. Prepoved igranja za eno kolo pa je dobil košarkar Antoninija Franceschini. ■iimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiniiiiiHimiNiiMfiiiiiitii D. Jerkovič: Italija in Jugoslavija gresta v Španijo OPATIJA^— Dražen Jerkovič, e-den najboljših srednjih napadalcev Zagreba in državne reprezentance v 60. letih, je še vedno živo vključen v jugoslovansko nogometno stvarnost, saj je trenutno zadolžen kot tehnični svetovalec državne re prezentance. Srečah smo ga na o-patijski rivieri, kjer je bil na krajšem oddihu, in beseda je seveda nanesla tudi na nogomet in danes najbolj aktualno temo, kvalifikacije za nastop na svetovnem prven stvu, še zlasti na 5. skupino, v ka teri igrata tudi Italija in Jugosla vija. Prav jutri bo na sporedu eno najvažnejših srečanj te skupine, Italija - Grčija. «To bo izenačeno, težko sreča nje,* je začel naš pogodor Jerko vič: «V zadnjem času sem iz taktičnih razlogOv sledil obema eki- pama. Nogomet je v Grčiji v naglem vzponu, vendar ima Italija še vedno dobro enajsterico, čeprav na zadnjem srečanju v Turinu pro ti Jugoslaviji ni pokazala tistega nogometnega spektakla kot pred leti. Grški selektor Panogulias. če prav nekoliko diplomatsko, pa zatrjuje, da je njegova ekipa spo sobna premagati Italijo... — In tvoje mnenje...? «Menim. da Italija ne bo zapu stila Grčije poražena. Domačini lah ko računajo na kakega posameznika, ki izstopa nad ostalimi, vendar nimajo še pravega ogrodja, kolektivne igre. Nasprotno pa imajo «azzurri» soliden organik, na katerem lahko gradijo igro in še zlasti protinapad. To velja do neke mere tudi za tekmo, ki smo jo odigral: v Turinu...* NOGOMET PRVENSTVA MLADINSKIH KATEGORIJ JUTRI REDNA IN ZAOSTALA KOLA Medtem ko je v prejšnjem kolu nogometna zveza predčasno prekinila vsa mladinska prvenstva zaradi slabega vremena, bodo danes ponovno stopili na igrišče kadeti. V tem prvenstvu namreč zastopa slovenske barve ekipa Brega, ki bo igrala v gosteh proti Portualeju Ponovno bodo stopili na igrišče tudi cicibani in mlajši cicibani, ki bodo jutri odigrali zaostala srečanja 4. kola, v ponedeljek pa zaostala srečanja 5. kola. Prvenstvo naraščajnikov, najmlajših in začetnikov pa ima v nedeljo kolo počitka in se bodo nadaljevala šele 14.12.1980. Med haj-mlajšimi-bo v nedeljo odigralo zaostalo srečanje 6. kola le Zarja, ki se bo spoprijela v Križu z Olimpijo. V nedeljo bo namreč tržaška reprezentanca naraščajnikov odigrala srečanje s tržiško, v ponedeljek pa z goriško reprezentanco. 14. decembra se bodo nadaljevala prvenstva naraščajnikov, ki bodo odigrali srečanja 6. kola. Najmlajši začetniki pa bodo normalno nadaljevali prvenstvo, saj bo na sporedu 12. oziroma 11. kblo. KADETI 12. kolo (6J2.1980): Edife Adriatica - Costalunga; Rosandra Su-percaffe; Stock - Libertas; Zaule -Fortitudo; San Marca - Rosandra; Portuale - Breg; Opicina prosta. NAJMLAJŠI Skupina B (7.12 1980): Olimpia Zarja (v Križu ob 10.30). ZAČETNIKI Skupina A (6.12.1980 zaostala srečanja 4. kolaj: Fortitudo A Zaule A; Chiarbola Portuale B; Breg -Rosandra (v Dolini ob 14.45); Son-cini B - Ponziana A; Domio - Mug gesana. Skupina C: Opicina - Zaule B; Li bertas - Esperia S. Giovanni B; Primorje - Giarizzole (na Proseku ob 15.30); San Vito - S. Andrea. Skupina A (8.12.1980 zaostala sre- čanja 5. kola): Muggesana - Costa-lui.ga; Ponziana A - Domio, Rosandra - Soncini B; Portuale B Breg (igrišče Fulgor ob 10. uri); Zaule A - Chiarbola. Skupina C: CGS - S. Andrea; Giarizzole - San Luigi For You; E-speria S. Giovanni - Primorje (pri Sv. Ivanu ob 10.45); Zaule B - Libertas, Opicina - San Vito. CICIBANI (6.12.1980 zaostala srečanja 4. kola): Fortitudo - Cave; Chiarbola -S. Luigi For You, Breg Giarizzole (v Dolini ob 15.30); Soncini - CGS; Domio - Campanelle; S. Andrea -Esperia S. Giovanni. MLAJŠI CICIBANI (8 12.1980 zaostala srečanja 5, kola): Campanelle - S. Andrea; CGS - Domio; Giarizzole - Soncini; S-Luigi For You - Breg (igrišče Mon-tebello ob 10. uri): Cave - Chiar bela; Esperia S. Giovanni - Forti tudo. H. V. — O tej tekmi, kot dobro veš, v Jugoslaviji ni manjkalo polemik. Zanimalo bi nas tvoje stališče. tSkušal bom bili čimbolj objektiven. Naši najboljši igralci so ali v tujini ali pri vojakih, sedanja reprezentanca pa je v bistvu trenirala skupaj le nekaj dni. medtem ko je večina naših nasprotnikov skupaj vsaj šest let! Če bi Halil-hodžič zaigral od vsega začetka in če bi imeli dve bolj prodorni krili, ne verjamem, da bi zapustili Co-munale poraženi z 2:0...* — Zlasti Halilhodžie je bil v sre dišču polemik po srečanju... «To je dober igralec, tega se ne more zanikati, vendar tudi nekoli ko muhast. Še zlasti se ne morem strinjati s tem. kar je počel po tekmi, ko se je javno zahvalil Milja-niču za... miloščino (zaigral ie le nekaj minut v finalu drugega polčasa) z upanjem, da ga ne pokliče več v reprezentanco.* — Meniš, da bi v bodoče ogrodje reprezentance morale tvoriti ekipe, ki so trenutno Dri vrhu...? »^Nekateri so pravili, da bi bili morali, konkretno proti Italiji, upo rabiti več igralcev Crvene zvezde, trenutno naše najboljše enajsterice. V prihodnje bi morali selektorji naše reprezentance, in pri tem mo ram biti avtokritičen. vzpostaviti bolj tvorneiše in trajneše stike s posameznimi klubi, društvi, tre nerji...* — Kakšne so konkretne možnosti Italije in Jugoslavije? *Italija in Jugoslavija sta najbolj ši enajsterici v peti skupini in b’ si morali, po mojem mnen-u, tudi zagotoviti pot v Španijo. 7, nekaj sreče in z globoko selektivnim de lom do leta 1982 bi se morali tudi dobro odrezati*, je Jerkovič zakliu čil naš razgovor. E. OPASSI Pričel se je tečaj plavanja v Novi Gorici V organizaciji ZSŠDI se je v sredo pričel v novogoriškem bazenu hotela Argonavti plavalni tečaj za otroke osnovne šole z Goriškega. ZSŠDI organizira že vrsto let po- dobno pomembno pobudo v bazenu v Lipici za tržaške otroke, letos pa je uspelo to razširiti tudi na Goriško. Tečaj plavanja, katerega obiskuje približno dvajset otrok, vodita dva novogoriška učitelja plavanja in sicer Karel Vončina in Nada Vončina. Tečaj bo vsako sredo popoldan in bo vseboval 10 lekcij. Predvidene pa so pri tem tudi nekatere spremembe v zvezi s starostno strukturo otrok. Prihodnja vadba tečaja pa bo vsekakor v sredo, 10. decembra, po predvidenem urniku. Vse ostale informacije zainteresirani jih lahko dobijo na uradu ZSŠ Dl v Gorici (Ul. Malta 2 — telefon 84-644). NA STADIONU «1. MAJ* V kratkem otvoritev nove Borove dvorane V tem tednu se je v Trstu sestal Borov pripravljalni odbor za slovesno otvoritev nove montažne dvorane, ki so jo postavili na stadionu «1. maj*. Sama slovesnost bo sicer po obsegu skromna, borovci pa so povabili nanjo svoje številne prijatelje in predstavnike oblasti ter raznih ustanov z obeh strani meje. Dvorano (ki jo sicer že nekaj tednov tekmovalci zaradi prostorske stiske uporabljajo za vadbo in nastope) bodo predali njenemu namenu v soboto, 13. t.m., ko bo v glavnem opremljena z vsem potrebnim tudi v notranjosti. KOŠARKA PRIJATELJSKA TEKMA Inter Milje — Bor 114:76 (62:36) BOR: Kozlovič 6, Župančič 12. Gombač, Furlani 2, Maver 10, P. Furlan 2, Sancin 12. Poljšak 4, Volk 2, Langan 26, Košuta. Borovi kadeti so v Miljah odigrali prijateljsko tekmo z Interjem. Neizkušeni borovci so se potrudili in predvsem v drugem polčasu predvajali hitro in zanimivo košar ko. Najbolje so se izkazali Langan. Župančič in Maver. (B. Bajc) nosti ne mogel. Z delom igralk sem več kot zadovoljen, saj je prisotnost na treningih skoraj vedno stoodstotna in zaslužijo zato igralke vso pohvalo. Temu primeren je seveda tudi njihov napredek, ki je že viden.* Tudi Peterlin je z delom in resnostjo svojih varovank zadovoljen. Pripravo so začeli sredi septembra, poleg treningov so opravili tudi e-najst prijateljskih tekem. Glavna težava je zelo mrzla telovadnica pri Banih, v kateri se igralke večkrat zelo težko sprostijo. Še največje težave so imeli pri Kontovelu. *Treniramo sicer trikrat tedensko od 15. septembra», nam je povedal PERTOT. «vendar smo dobili prose-ško telovadnico šele 10. novembra. Zato smo morali trenirati v majhni dvorani na Kontovelu, ki pa nikakor ni primerna za ustrezno vadbo. Tako smo s pripravami v precejšnjem zaostanku in priznati moram, da so te priprave ene najslabših v moji trenerski karieri. Poleg vsega moram še poudariti, da mlajše igralke jemljejo treninge absolutno premalo resno in neodgovorno.* Kaj pa cilji v prvenstvu? Peterlin meni, da bi morala Sloga osvojiti mesto pri vrhu lestvice, seveda če bodo igralke zdržale zlasti psihični stres in skozi vso sezono igrale tako, kot so dejansko sposobne. Breg in Kontovel se bosta po mnenju svojih trenerjev borila za obstanek v ligi. Tako Jurkič kot Pertot sta tui’i mnenja, da bodo letošnja nova pravila o manj strogem sojenju negativno vplivala na naše ekipe, ki so tehnično sicer dobre, manjka pa jim zagrizenost, katere imajv, v izobilju ekipe iz FurlanUe. Ob koncu smo trenerje še vprašali, kdo je favorit za napredovanje in kako se bosta odrezali ostali dve slovenski ekipi. JURKIČ:»Ekip ne poznam, slišal pa sem, da se je zelo ojačil tržaški CUS, ki je zato verjetno favorit. Kontovela letos nisem videl, o Slogi pa lahko rečem, da igra po mojem mnenju bolje kot v lanski sezoni in :e tudi med kandidati za zelo visoko uvrstitev. PERTOT: «Ekipe iz Furlanije so zame prava neznanka, vsako leto pa so zelo borbene. Favorit za prvo mesto je CUS, od slovenskih šesterk pa je najboljša Sloga. PETERLIN: «Furlanskih in gori-ških ekip ne poznam, ker pride v teh vsako leto do sprememb. Kontovel je po mojem mnenju slabši od lani, saj se mu bo zlasti poznala odsotnost DanCvove. Breg ima letos odličnega''trenerja, kar pomeni, da bo ekipa taktično dobro pripravljena in bi morala zasesti mesto na prvi polovici lestvice. Po mojem mnen:u je favorit za napredovanje tržaški CUS. (TNKA) NAMIZNI TENIS Tretja zmaga Krasa Promocijsko prvenstvo v moški konkurenci se nadaljuje s ponovno zmago ekipe Krasa, ki je letošnja treria zaporedna zmaga. Tokrat so se naši fantje spoprijeli s slabšo ekipo, saj si nasprotniki niso u-speli priboriti niti enega seta. V ekipo je bil vključen nov igralec Ivan Bosticco, zato da bi imel možnost nabiranja novih izkušenj, pa tudi zato, da bi pokazal trenerju napredek za zeleno mizo, kar mu je tudi uspelo. Izid tekmovanja: Kras - Tennis tavolo Trst 5:0; Ca-stellani - Iellara 2:0: Bosticco -Tal-legno 2:0; Luciano Colja - Cavallini 2:0; Castellani - Tallegno 2:0; Luciano Colja - Iellara 2:0. * # # Dekleta Krasa so zabeležile nepričakovano zmago tudi v promocijskem prvenstvu proti ekipi iz Be-gliana, kateri pripada državna ped-prvakinja v kategoriji deklic Donda. Kljub temu, da jc ta mlade, tekmovalka nadigrala tako škrkovo kot Furlanovo, jim to ni zadostovalo. Naša ekipa je pokazala večjo homogenost, igra dvojic škrkove in Puričeve je bila odločujoča. Furlan in Škrk pa sta zabeležili vsaka po eno zmago v tekmovanju posameznic, kar je zadostovalo za končen rezultat v korist Krasa. IZID Kras - Begliano 3:2. Furlan -Dcnda 0:2; Škrk - Cosolo 2:0; Škrk - Purič- Donda - Cosolo 2:1; Škrk -Donda 0:2 (18:19) Furlan - Cosolo 2:0 (18:18). S. M. OBVESTILA SPDT obvešča, da je odhod avtobusov za smučarske tečaje v nedeljo, 7. decembra, točno ob 6.30 izpred sodne palače (Fcro Ulpiaao) v Trstu in ob 6. uri v Boljuncu. * « ♦ ŠD Juventina iz Štandreža obvešča, da se je pričel trening, odbojke za dekleta, stara od 13. do 16. let. Vadba je vsako sredo in četrtek ob 18. uri v prostorih štandreške telovadnice. V teku je (udi vadba odbojke za dečke od 13. do 16. leta. Pričetek ob 18. uri v isti telovadnici. * * » ŠD Kontovel obvešča, da je organiziralo točaj rekreacijske telovadbe za odrasle. V prvem turnusu so predvidene specifične predsmučarske vaje. Kdor se želi prijaviti, naj prid* s športno opremo danes, 5. t.m., ob 21. uri v dvorano na Kontovel, kjer bo že prvi trening. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številko 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80.00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 222.07 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 min) 22.600 lir Finančni 800. legalni 700, osmrtnice 300. sozal|0 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseoa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juli|sKe krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih deze v Italiji pri SPI. i i član italiiansk«tjn Izdaja ZTT zveze časopisnih JHu in tiska Trsr založnikov FIEG 5. deCembrO 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel STROKOVNI SIMPOZIJ IZVEDENCEV IZ 9 DEŽEL IN 4 DRŽAV VLOGA KRAJEVNIH BANK ZA RAZVOJ DELOVNE SKUPNOSTI «ALPE-ADRIA* Včeraj pozdrav predsednika Berninija in štiri osnovna poročila, danes poglobitev v delovnih komisijah in razpravah POSEG DELEGATA SFRJ NA MADRIDSKI KONFERENCI (Od našega poročevalca) VERONA — Skupnost Alpe - A-dria je zgodovinska družbeno - gospodarska stvarnost ki so ji zato odprte široke perspektive razvoja pri sodelovanju v osrčju Evrope, je naglasil njen začasni predsednik prof. Carlo Bernini, (ki je tudi * predsednik dežele Veneto) ob odprtju strokovnega simpozija o «Vlogi krajevnih bank za razvoj dežel delovne skupnosti Alpe - Adria* v konferenčni dvorani veronske Trgovinske zbornice. V prizadevanjih za usklajevanje javnih in zasebnih pobud pri uresničevanju gospodarskega in družbenega razvoja tega širokega območja in za pospeševanje kulturne izmenjave, ne smejo razlike med članicami predstavljati nepremagljive zavore ampak nasprotno dragocen izviren prispevek k povezovanju državnih tvorb in mednarodnih organizmov, katerim pripadajo. Devet dežel, ki so pred dvema letoma ustanovile delovno skupnost <'Alpe - Adria*, pripada namreč štirim državam: Italiji (Veneto in Furlanija - Julijska krajina) in Nemčiji (Bavarska), ki sta vključeni v zahodni tabor, ter nevtralni Avstriji (Koroška, štajerska, Salzburška in Zgornja Avstrija) in neuvrščeni Jugoslaviji (Slovenija in Hrvatska), v kratkem se jim bo pa pridružila še dežela Tridentinska -Južna Tirolska. Različna državna pripadnost in notranja ureditev nista doslej skupnosti ovirali pri skupnem nastavljanju temeljnih vprašanj, ki se odvija v štirih stalnih komisijah (prostorska ureditev, prometne infrastrukture, gospodarstvo, kultura) in je že obrodilo nekaj sadov, kot protokol o sodelovanji na področju raziskovanja med vsemi univerzami skupnosti, ki so ga pred kratkim podpisali v Zagrebu. Včerajšnje srečanje spada prav gotovo k stvarnejšim pristopom k uresničevanju skupnih smotrov, zlasti ng področju trgovinske izmenjave, naložb in finansiranja velikih načrtov. Vprašanje odnosov med bančnim sistemom, ki razpolaga s finančnimi sredstvi za izvajanje večjih, zlasti infrastrukturnih pobud, in vodstvom javnoupravnih deležb članic, ki sprejema politične odločitve, je povsgm jasno temeljnega pomena pri uresničevanju vsakega večjega načrta. Od tod pomembnost simpozi a in zanimanje, ki vlada ne le v bančnih krogih, za njegov potek in zaključke, čeprav si ni mogoče utvar;ati, da bi bile že vse rešitve na dlani po tem prvem dvodnevnem srečanju bančnih zavodov devetih dežel. Včerajšnje zasedanje je bilo namenjeno štirim temeljnim poročilom, ki so jih podali prorektor beneške univerze pnf. Alfredo Gua-rini, podpredsednik poslovnega odbora Ljubljanske banke inženir Boris Mikoš, ravnatelj Bayerische Landesbank dr. Guenther Prgchtel in predsednik odseka za finance pri Trgovinski zbornici Zgornje Avstrije dr. Anton Hahnl, po pozdravih, ki so jih izrekli Jovanka Pa jur, svetnik pri izvršnem svetu skup- ščine Socialistične republike Hrvat-ske, Uroš Markič, svetnik pri izvršnem svetu skupščine Socialistične republike Slovenije, zastopniki Bavarske in Zgornje Avstrije ter bančnih in gospodarskih ustanov Veneta. Poročilom so sledili z velikim zanimanjem strokovnjaki in bančni upravitelji ter politične o-blasti iz vseh devetih dežel, med katerimi naj omenimo pomočnika republiškega sekretarja za finance Socialistične republike Slovenije I-gorja Vandota podravnatelja Tržaške kreditne banke Adrija, Semena, podpredsednika Tržaške hranilnice Arduina Colomba ter zastopnike številnih jugoslovanskih bank. Profesor Guarini jc v svojem poročilu v bistvu kritično obravnaval dosedanje odnose med italijanskim bančnim sistemom in krajevnimi javnimi upravami in je poudaril potrebo, da delovna skupnost Alpe -Adria predhodno določi sklop izvedljivih pobuci ter opredeli nato delež posameznih deželnih vlad in vlo- go krajevnih bank. Inženir Mikoš je podal najprej pregled bančnega sistema in prerez gospodarskega u-stroja v SFRJ, nakar je nakazal temeljna načela stabilizacijske politike ter načel vprašanja možnosti sodelovanja med bankami pri kreditiranju industrijske kooperacije in koprodukcije ter pri formiranju mešanih podjetij, kar bi odločno prispevalo k razvoju industrijske kooperacije med dvema ali več zainteresiranimi gospodarstvi. Dr. Pre chtel in dr. Hahnl sta v bistvu prikazala delovanje bavarskeg oziroma avstrijskega bančnega sistema in razmerje s politično upravno o-blastjo. Simpozij se nadaljuje danes s poglobitvijo postavljenih tem v okviru štirih delovnih skupin, ki jim načelujejo sinočnji poročevalci. Že dopoldne bodo zaključke seminarskega dela podali na plenarnem zasedanju, nakar se bo začela razprava, ki bo trajala še popoldne. LUCIJAN VOLK Poziv k ustavitvi oboroževalne tekme Opozorilo na sedanji nevaren razvoj vojaških razmer v Evropi MADRID — Sedanji nevaren razvoj vojaških razmer v Evropi, ki vsebuje neposredna tveganja za njeno varnost, je mogoče preprečiti samo z ustavitvijo oboroževalne tekme in z začetkom procesa e-vropske razorožitve, je izjavil predstavnik Jugoslavije Milutin čivič na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju v Madridu. Jugoslovanska delegacija meni, da so v splošni razpravi že opozorili na ta tveganja in da je bilo i-zraženo mnenje vseh držav udeleženk KEVS, da je začetek procesa evropske razorožitve najboljša alternativa ohranitvi miru in varnosti v Evropi. Zato se Jugoslavija zavzema za sprejetje sklepa 0 razorožitvi v Evropi. čivič je dejal, da j. KEVS pravi okvir za spodbuditev večstranskih prizadevanj, katerih cilj je evropska razorožitev. V tej zvezi Jugoslavija ocenjuje, da obstoji splošna politična volja za zaustavitev tekme v oboroževanju in za začetek pogovorov o razorožitvi v Evropi. Jugoslavija tudi meni, da vzajem- ■itiifiiiiiiiiiiiiiiinHitttiiiiiiinuiiuiimiMTiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiin KONČAN POSVET 0 SODELOVANJU MED PODJETJI ITALIJE IN JUGOSLAVIJE Italijanske kroge seznanjati s premiki na tržišču v SFRJ To delo bo opravljala posebna novoustanovljena mešana komisija V kratkem vrsta zasedanj stalnih italijansko-jugoslovanskih komisij (Od našega poročevalca) MILAN — Kljub izčrpnim poročilom, ki so jih v prvem delu zasedanja podali jugoslovanski strokovnjaki, je razprava na tukajšnjem posvetu o problemih dolgoročnega industrijsko - tehničnega sodelovanja skupnih vlaganj'kapitate Zmožnosti skupnega nastopanja na raznih področjih gospodarskega udejstvovanja — posvet je organizirala mešana italijansko - jugoslovanska trgovinska zbornica — pokazala, da obstajajo v italijanskih poslovnih krogih še številni dvomi in nejasnosti. Zlasti mala in srednja industrijska podjetja, ki predstavljajo kakor znano glavni nosilni steber italijanske gospodarske strukture, niso dovolj informirana o možnostih aktivnega sodelovanja z Jugoslavijo in ne razpolagajo z aparatom, ki bi lahko sledil novim dogajanjem v ustrezni jugoslovanski zakonodaji. Sama mešana zbornica pa tudi na primer stalni urad italijanskega zavoda za zunanjo trgovino ICE v Zagrebu nista doslej v zadostni meri izpolnila raznih informativnih vrzeli. Posledica vsega tega je, da odpade danes na višje oblike gospodarske kooperacije le 15 do 20 od sto vse blagovne menjave med Italijo in Jugoslavijo in da imajo pri tem mala in srednja industrijska podjetja le neznaten delež. titimmtiMiiiiiiiitiiiiiiiKuiiiiiMiiiii zahteval je politično zatočišči POLJSKI DRŽAVLJAN PREUSMERIL LETALO Prisilil je pilota, da pristane na ameriškem vojaškem letališču Tempelhof pri Zahodnem Berlinu ZAHODNI BERLIN — Poljsko potniško letalo družbe «LOT» je včeraj zjutraj ob 8.39 pristalo na ameriškem vojaškem letališču Tempelhof v Berlinu. Vest so kasneje po trdile tako ameriške vojaške oblasti kot tudi poljska letalska družba. Dvomotornik vrste «antonov 24» je sovjetske izdelave. Lahko prevaža 40 oseb, na krovu pa je bilo le 20 potnikov, štirje člani posadke in preusmerjevalec s poljskim državljanstvom. l:i je zaprosil nemške o-b asti za politično zatočišče. Iz preiskave, ki so jo nemudoma uvedle nemške oblasti, izhaja, da je preusmerjevalec baje z bombo v roki zahteval od pilota naj pristane na letališču Tempelhof. Kaže. da so, kljub grožnjam člani posadke preko radi/skih signalov zabeležili nadzornikom poletov izsiljevanje, ki je bilo v teku. Na letališču je tako zračnega gusarja pričakala policija, ki ga je 1 ’ez posebnih teža" aretiral, saj se je možakar kar sam predal berlinskim policijskim oblastem. Člane posadke in potnike pa so odvedli v urade ameriškega letalskega vojaštva, ki jih bodo kot priče zaslišali za morebitne podrobnosti. Že danes bo lahko vseh 24 oseb, po opravljenih formalnostih, nemoteno zapustilo nemška tla, pre-usmerjevalcu pa bodo verjetno sodile nemške sodne oblasti. Opazovalci beležijo, da sta v zad njih letih že dva zračna gusarja preusmerila poljski letali v Zahodni Berlin. Obakrat j* šlo m vzhodno- nemška državljana, ki sta prosila za politično zatočišče na zahodnih tleh; v obeh primerih so zahodnonem-ške oblasti pristale na njihovo zahtevo. Dvodnevni simpozij o Pyhrnski avtocesti ZAGREB — V glavnem mestu Hrvaške se je včeraj začel dvodnevni mednarodni simpozij o Pvhrn-ski avtocesti, eni od najpomembnejših evropskih prometnic, ki povezuje severozahodno in srednjo Evropo z jugovzhodno in Bližnjim vzhodom. Od Nurnberga preko Gradca in Maribora do Zagreba bodo zdaj gradili okoli 200 kilometrov te sodobne ceste, kar je za 30 odstotkov njene skupne dolžine. Na območju Jugoslavije so do zdaj glavno pozornost namenili podaljšanju te ceste od Zagreba proti Beo gradu in naprej proti Grčiji, kjer so do zdaj zgradili 311 kilometrov sodobne štiripasovne ceste. Okoli 300 udeležencev simpozija je med drugim poudarilo nujnost finančne udeležbe tudi drugih držav, ki v veliki meri izkoriščajo tranzitni promet, (dd) Da bi odpravili te pomanjkljivosti je bil včeraj ob koncu dvodnevnega posveta na milanski trgovinski zbornici načelno sprejet sklep o ustanovitvi mešane delovne skupine, ki naj poskrbi za to, da bodo v prihodnje italijanski poslovni krogi pravočasno in kolikor mogoče podrob-no seznanim z dogajanji m spremembami na tržišču SFRJ. Jugoslovanski predstavniki so v tej zveži omenili tildi fnbžnošt poglabljanja teh problemov z neposrednimi obiski strokovnih delegacij v Jugoslavijo: ta praksa je namreč malo razvita pri italijanskih poslovnih ljudeh, medtem ko prihajajo nasprotno v Jugoslavijo vsako leto številna gospodarska odposlanstva iz drugih razvitih držav. Med včerajšnjo razpravo je bila med drugim dana informacija, da bodo prav v prihodnjih dneh ponovno vzpostavljeni novi stiki med obema državama na raznih mešanih komisij. Tako bo 9. decembra zasedala v Vidmu mešana komisija za izvajanje videmskega sporazuma, 15. decembra bosta v Rimu zasedali kar dve komisiji, (in sicer komisija za vodno gospodarstvo in komisija za kreditna vprašanja; v času od 2. do 6. februarja pa bo v Beogradu zasedala komisija za splo šno gospodarsko sodelovanje med državama, ki deluje na ministrski ravni. Mešana trgovinska zbornica pa ima v programu novo srečanje v Milanu spomladi prihodnjega leta. Posebno zanimanje med prisotnimi gospodarstveniki je vzbudil poseg tržaškega trgovca dr. Latcovi-cha, ki je nastopil v imenu uvozno • izvoznega konzorcija Friulgiulia. Dejal je, da se je konzorcij že pred časom usmeril na tehnično - industrijsko sodelovanje z jugoslovanskimi podjetji 'in sicer zlasti kar zadeva proizvodnjo likerjev, sadnih sokov, industrijske opreme, pohištva. plastičnih mas, zdravstvenih in tiskarskih naprav. Konzorcij je danes na tem, da konkretizira prve tri poskuse takšnega sodelovanja. Za lažje vzpostavljenje zahtevnejših lin trajnejših oblik kooperacije je govornik omenil možnost, da bi del valutnega kontingenta, ki je določen po tržaškem avtonomnem računu namenili izrecno industrijskemu sodelovanju. Članom jugoslovanskega odposlanstva, ki ga je vodil predsednik jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice iz Beograda inž. Ivo Gude-ljevič so italijanski gospodarstveniki postavili številna podrobna vprašanja, opozorili pa so tudi na težave, ob katere zadevajo po uvedbi jugoslovanskih omejitev nediskrimini-ranega uvoza. Nekatere kritike so bile izrečene tudi na račun jugoslovanske birokracije, ki naj bi skušala kolikor mogoče poenostaviti postopke in pospešiti tempo poslovanja, zlasti ob upoštevanju novega dejavnika, ki ga predstavlja pogodba o sodelovanju med EGS in Jugoslavijo. Ob koncu so na posvetu prebrali pozdravni brzojavki, ki sta ju prisotnim operaterjem iz Italije in Jugoslavije poslala jugoslovanski ambasador v Rimu Marko Kosin in italijanski minister za zunanjo trgovino Enrico Manca. ELIO FORNAZARIČ VICENZA — Preiskovalni sodnik iz Vicenze Rodighiero je včeraj zaplenil zasebno letalo in ,jahto znanega krajevnega industrialca Ne-rea Bressana. Bressana, Izgnanec napadel belgijsko veleposlaništvo RIM — Včeraj dopoldne je 46-let-ni Giuseppe Lucigni vdrl v belgijsko veleposlaništvo v Rimu oborožen s puško. Iz še nepojasnjenih vzrokov je streljal proti 35-letnemu uradniku Leopoldu Paulu Carrwynu, ki ga je težje ranil v prsi in desno ramo. Ko so drugi uslužbenci veleposlaništva slišali strel so takoj poklicali na pomoč policijo, ki je nemudoma obkolila veleposlaništvo. Lucianjja so pozvali, naj se preda in ta naj bi baje to tudi sprejel. Vendar prav v trenutku, ko bi moral odložiti orožje naj bi se premislil in streljal. Policija je takoj odgovorila in v spopadu je napadalec izgubil življenje. Luciani se je baje poskušal maščevati, ker so ga belgijske oblasti pred nekaj meseci izgnale iz države, kjer je dvajset let delal v neki slaščičarni. Tržačanka in Britanka izginili pri Anconi ANCONA — V soboto zvečer sta v bližini Ancone izginili 40-letna Britanka Jannette May. ki je poročena z direktorjem neke večje britanske trgovske hiše in 39-letna tr-žačanka Gabriella Guerin, ki se je pred leti preselila v Ronchis dl La-tisana. Po možu, ki je umrl v prometni nesreči pred dvema letoma, si je Guerinova pridobila veliko posestvo v Furlaniji. ne obtožbe o odgovornosti za sedanjo oboroževalno tekmo niso prava pot za iskanje prave formule o e-vropski konferenci o razorožitvi. Sedanja vojaška stvarnost v Evropi je težka dediščina in posledica njene vojaško - blokovske razdelitve, je še dejal Milutin čivič. (dd) «Boljše življenje» Fulvia Tomizze izšlo v hrvaščini ZAGREB — V Društvu književnikov Hrvaške so danes predstavili novo (drugo) kolo biblioteke zlstra skozi stoletja», ki jo skupno izdajajo tčakavski sabor» ter «lstarska naklada* iz Pulja, rOtokar Kerše-vam, «Liburnija* in «Edit» z Reke. O petih novih knjigah je govoril urednik «Istre skozi stoletja» Žva-na Crnja, novinarjem pa sta se predstavila tudi dva avtorja - Istrana: italijanski prozaist Fulvio Tomizza in hrvatski pesnik in feljtonist Milan Rakovac. V «Istri skozi stoletja», ki ima ambicijo, da obnovi in ponovno ovrednoti književno in miselno bogastvo Istre, je Fulvio Tomizza (rojen leta 1935 v zaselku Juričcmi občine Ma-terada) zastopan z romanom «Boljše življenje», ki je bil prvič natisnjen v italijanščini pred tremi leti. Roman je v izvirniku doživel več izdaj in naklado več kot pol milijona primerkov. Preveden je v nemščino, poljščino in slovenščino, v hrvaščino pa ga je prevedel Milan Rakovac. Knjiga M. Rakovca tPriko Učke» je sestavljena iz dveh delov. V prvem so čakavski stihi, v drugem pa feljtoni in potopisi. V ediciji je objavljeno tudi filozofsko delo Frana Petriča (živel je v 16. stoletju) «10 dialogov o zgodovinii», fci ga je prevedel Krešimir Cvrljak, roman Evgenija Kumičiča «Gosvodja Sabina» in kapitalno dela Mije Mirkoviča «Matija Vlačič -llirik*. Fulvio Tomizza in Milan Rakovac bosta tudi gosta rerumirane zagrebške tribune «Književni petek*. JOSIP PAVIČ IČ LJUB LANA — Član politbiroja in sekretar CK Bolgarske KP Alek-sandar Lilov, ki je na krajšem delovnem obisku v Sloveniji, je včeraj obiskal tovarno športne opreme Elan v Begunjah in tovarno čipk in vezenin nr. Bledu. Predstavniki obeh delovnih organizacij so gosta seznanili s sistemom delavskega samoupravljala, proizvodnimi programi Elana in Vezenine ter z možnostmi za sodelovanje teh dveh delovnih kolektivov z Bolgarskimi delovnimi organizacijami, dd) AOSTA — Sodišče v Aosti je včeraj obsodilo tri švicarske šoferje tovornjakov na plačilo 27 milijard lir globe. Pred tremi leti so jih namreč finančni stražniki zalotili z 200.000 kilogrami pretihotapljenih cigaret. Vsi trije mimo živijo v Švici in se bodo verjetno požvižgali na obsodbo. NEOBIČAJNA ODLOČNOST AMERIŠKIH FUNKCIONARJEV WA$HINGTON OPOZARJA MOSKVO NAJ SE NE DOTIKA POLJAKOV Vojaška intervencija bi imela «najhujše možne posledice« za odnose med Zahodom in Vzhodom - Pentagon in Bela hiša opozarjata na nevarne premike ob poljskih mejah Dopisnik DELA Primorski dnevnik NEW YORK — Iz dneva v dan se večajo in zaostrujejo ameriška opozorila Moskvi, naj se ne dotika Poljakov. Predsinočnjvn je o Poljski spregovoril tudi Jimmy Carter. Uradno sporočilo Bele hiše govori o vojaških premikih ob poljskih me j ah kot o dogodkih «brez preceden-sa» in o sovjetskih ocenah poljskih dogodkov kot o uvodu za intervencijo, ki bi imela nnajhujše možne posledice» za odnose med Zahodom in Vzhodom kot tudi za dvostranske ameriško-sovjeiske odnose. Pred sporočilom Bele hiše so po ponedeljkovem pozivu sovjetskemu veleposlaniku, da se v «sta(e de-partmentu» seznani z ameriškimi opozorili, številni funkcionarji sedanje in bodoče administracije spre- jeli odločna stališča do poljskih dogajanj. S tem se sam po sebi ustvarja vtis, da Washington verjame v možnost sovjetskega vojaškega po sega v razplet poljskih dogajanj, kljub temu da Pentagon in funkcionarji administracije še vedno trdijo, da ne vidijo dokončnih aokazov invazije, vidijo pa vse razloge, ki odvračajo tako možnost. Komentatorji predsinočnjega sporočila Bele hiše trdijo, da zahteva Washington «od vseh strpnost». Podčrtujejo tudi tisti del sporočila, ki prikazuje, da Amerika nima nobenega interesa, da bi se vmešala v poljski zaplet in skupno z zahodnoevropskimi zavezniki, «pa tudi s SZ». dokazuje ta namen z nudenjem gospodarske pomoči Poljski., Neki funkcionar Bele hiše tako «sirpnost» in «realizem» priporoča tudi vsem notranjim silam na Poljskem. Medtem pa ameriško vohunstvo, ki so ga za časa invazije v Češko- fituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiHiintiiiiiiiiitiiiiimiiniiniiiiiiiiiiiuiMiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiini IZJAVA PREDSTAVNIKA JUGOSLAVIJE V OZN Podpora prizadevanjem palestinskega ljudstva Miljan Komatina je poudaril, da gre za problem z globalnim ozadjem m za načela, ki so temelj sodobnih mednarodnih odnosov NEW YORK - «Jugoslavija je vedno podpirala prizadevanja palestinskega ljudstva, da uresniči svojo narodnostno osvoboditev in ustanovi lastno državo. Tudi v prihodnje bomo podpirali ta prizadevanja, ker smo prepričani, da je to v interesu svobode vseh narodov in miru v svetu, je izjavil stalni predstavnik SFRJ v OZN veleposlanik Miljan Komatina. V govoru v razpravi o palestinskem vprašanju v generalni skupščini je Komatina poudaril, da gre za problem z globalnim ozadjem in za načela, ki so temelj sodobnih mednarodnih odnosov ter nenadomestljiv delavnik miru in stabilnosti v svetu. Koraki, ki ne upoštevajo neodtujljive pravice palestinskega ljudstva, da samo odloči o svoji u-sodi, samo zaostrujejo celotne od noše na bližnjem vzhodu. Komatina je tudi opozoril, da sta izredno zasedanje generalne skupščine in razprava na sedanjem zasedanju podčrtala nujnost rešitve palestinskega problema. Poudaril je tudi, da izraelska politika zavračanja sklepov svetovne organizacije pomeni oviro za politično miroljubno rešitev krize in povečuje globalno odgovornost Izraela in vseh, ki ga podpirajo pri tej politiki. Zadnji čas je, da vsi spoznajo, na narodne osvoboditve palestinskega ljudstva ni mogoče preprečiti s si- lo in da karkoli trajnega na Bližnjem vzhodu ni mogoče doseči brez priznanja PLO kot nosilca suverenosti in narodnostne identitete palestinskega ljudstva in kot enakopravne udeleženke pri reševanju tega problema, (dd) Slabo vreme v Jugoslaviji LJUBLJANA — V noči od srede' na četrtek je v vsej Sloveniji močno snežilo, predvsem na jugovzhodu republike. Zapadlo je od 3 do 20 cm snega, ki je na številnih krajih o-viral promet. Kljub sneženju so bile vse glavne ceste prevozne, vendar z ustrezno opremo. Na Postojnskem je padlo okoli 20 cm snega in je bila obvezna zimska oprema prav tako kot na Dolenjskem in v širši okolici Kočevja in Slovenj Gradca. Na Goriškem in .tudi drugod na Primorskem je močna burja nanašala sneg na cestišča. Popoldne se je v vsej Sloveniji vreme izboljšalo. Dosti težje pa je bilo stanje v ostalih jugoslovanskih republikah, kjer so bila nekatera letališča spričo ledenega dežja ali slabe vidljivosti zaprta; v Bosni je ponekod takorekoč čez noč padlo več kot meter snega. Včeraj zjutraj je začelo snežiti celo v Dalmaciji in sicer v Splitu, Šibeniku, Zadru in na otoku Braču, (jp) slovaško ostro kritizirali, ker 1 •sštiri tedne izgubilo sile varšavskega pakla», obširno poroča. o premikih sovjetskih čet ob poljskih me-jah. Kot posebno nevaren znak razlagajo nedavni premik sovjetih tankovske divizije blizu Szczecztna. Vojaški izvedenci navajajo tud*?* razlogov, ki opravičujejo, tidui Bele hiše, da so vojaški prem*" «brez precedensa». Med drugim a' meriško vohunstvo trdi da so vzpostavili neposredne telekomunikacij' ske veze med sovjetskimi četami n Poljskem in Moskvo. V Washingt°' nu trdijo, da so v NDR prepovedali vstop tujcem v 60 milj 0^"° pas pred poljsko mejo (namesto milj kot je bilo to do sedaj). Pentagon pa opozarja na dejstvo, da, kot kaže, pripravljajo v Nemški demokratični republiki vojaške vaje, a o njih niso predhodno obvesti1 zahodnih držav, kot to predvideva helsinška listina. Med drugim Pen' tagon zatrjuje, da so ukazali sovjetskim četam na zahodnih mejan najvišjo stopnjo pripravljenosti■ , Kot zadnje Pentagon trdi, da P" ti premiki omogočajo sovjetskim četam, da bodo «v primeru potre' be» «čez teden dni sposobne vkorakati v Poljsko». Glede končnih ciljev teh prem** kov pa, kot kaže, besni v orr,er!" škem vrhu pravi spor. Po izjavah funkcionarjev bi lahko ugotavljalt, da prevladuje ocena, ki razlaga premike kot poskus, da se «fwC kom pokaže, v kakšnih mednarod■ nih pogojih morajo odločati o svoji usodi*. Po prevladujočih amerv ških ocenah pa je glavni cilj *P.sl' hološko* vplivati na razne skupit1" na Poljskem. Ameriški funkcionarji pa naštevajo tudi najrazličnejše razloge, ki odsvetujejo Moskvi neposreden pv seg na Poljskem. Ameriški suvanji minister Muskie je na predvčerajšnjem poslovilnem sestanku v klubu tujega tiska v Washingt°~ nu naštel naslednje razloge: dokončno zrušenje odnosov z zahodno Evropo." in Ameriko, hudo breme vzdrževanja gospodarsko propadi* in finančno prezadolžene države m ne nazadnje krvni davek. Muskie, ki je po poreklu Poljak trdi: «1 em kako bi Poljaki m kaj takega odgovorili.* Razni izvedenci trdijo, da je sovjetska intervencija možna samo v «skrajnem primeru», ko bo Moskva ugotovila, da poljska partija nekontrolirano izgublja oblast iz svo. m rok. Ugotavljajo tudi bistvene razlike med dogajanji na češkoslovaškem leta 1968: v Pragi je bil osnovni problem prevlada «neortodok-snihv sil v samem češkoslovaškem partijskem vrhu. medtem ko je treba na Pol iškem prepričati delavce ne samo, da se vrnejo v tovarne. a celo, da delajo. Zakai torej nove in vse bolj ostre ameriške reakcije? V ameriški prestolnici zatr ujejo. da je treba Moskvo opozoriti, da ZDA niso brez vlade, kljub temu da sedanii predsednik odhaja, bodoči pa bo prevzel oblast šele 20. januarja. DRAGIŠA BOŠKOVIČ POROČILO POKRAJINSKEGA IZVRŠNEGA ODSORA TRŽAŠKI DNEVNIK ZA PREHOD IZ NIŽJE V VIŠJO DELOVNO KATEGORIJO Slovenci naj se množično udeležijo notranjih natečajev poštne uprave Preveriti treba, ali kandidati v okoliških občinah res obvladajo slovenščino Poštno ravnateljstvo je razpisalo vrsto notranjih natečajev za službeno napredovanje. Natečaji so torej namenjeni izključno tistim, ki so na pošti že zaposleni, ne pa tudi novim močem, ki bi spričo nezadostnega števila poštnih usluž bencev v vsedržavnem merilu bile še kako potrebne. Rok za vložitev ustreznih prošenj zapade v sredo, 10. decembra. Razpis natečajev nam daje povod za razmislek v dveh smereh: kakšen je v danih razmerah položaj poštnih nameščencev slovenske narodnosti in kako kaže takšne nate čaje oceniti iz sindikalnega zornega kota. V sklopu poštne uprave na Tržaškem službuje kar precej Slovencev. Tu so pismonoše, razdeljevalci brzojavov in raznih posebnih pošiljk, kurirji idr., pa tudi uradniki. Nobena skrivnost ni, da je največ naših ljudi zgoščenih v tako imenovanih množičnih operativnih službah in da se njihovo število redči premo sorazmerno z višanjem hierarhične lestvice, se pravi z vzpe nianjem prek višjih kategorij do vrha. Izvzeti moramo seveda načel nike. oziroma načelnice nekaterih poštnih uradov v okolici in splošno v slovenskih občinah. To je drugo vprašanje, ki je po vezano z zakonskimi predpisi, po katerih morajo takšna mesta zase sti osebe, ki obvladajo slovenščino, je pa hkrati vprašanje, ki še m bi lo zadovoljivo rešeno. Ne samo. obstaja celo stvarna nevarnost, da ob priiiki uvodoma omenjenih natečajev italijanski uslužbenci napredujejo v višjo kategorijo na škodo slovenskih, in to kljub dejstvu, da še besedice ne znajo po naše. Primer nam prihaja iz Devina: k natečaju naj bi se prijavila uslužbenka, ki slovenščine ne pozna in ki je v prošnji navedla, da slovenšči no obvlada. Vprašujemo poštno ravnateljstvo, če .je s tem seznanjeno in če namerava v tem in morebitnih drugih podobnih primerili u strežno ukrepati. Iz sindikalnega vidika pa so taki natečaji sploh škodljivi. V krogih sindikata FIP - CGIL smo zvedeli, da zmagovalci natečajev nimajo prav nobenega jamstva, da ostanejo na zdajšnjem službenem mestu, če to želijo, ampak jili utegne u prava premestiti iz enega konca tržaške pokrajine na drugi konec. 2 druge strani natečaji ne zagotavljajo dotičnemu, da bo za stvarno opravljeno delo prejel plačo, ki mo pritiče, oziroma, da bo vpisan v zadevno kategorijo. Že zdaj se nam reč prepogosto dogaja, da so usluž benei, ki opravljajo povsem enako ali sorodno delo, razdeljeni na več kategorij. Nazadnje pa je s takimi natečaji tako, da bodo zmagovalci napredovali, vsi drugi pa bodo morali na napredovanje čakati, v nedogled. ('/. ; Sindikat FIP - CGIL obtožuje pošt no upravo, da hoče znova zbirokratizirati celoviti mehanizem o u-rejanju organika, potem ko ga je bilo mogoče v smislu delovne pogodbe in po zaslugi sindikalistov izboljšati; z drugimi besedami to pomeni, da bi se morali še zaostri ti pojavi, kot so brezobzirne diskriminacije in oklientelištično» premeščanje uslužbencev na ugodnejša službena mesta; ti pojavi ustvarja jo med zaposlenimi slabo kri in zavist ter, skratka, med njimi sejejo razdor. Ker pa napovedanih natečajev ni mogoče preprečiti, je sindikat FIP CGIL predložil poštnemu ravnateljstvu lastne predloge za boljšo in bolj demokratično delitev dela ter ureditev kategorij. Tako med drugim predlog, da postane prehod v višjo kategorijo mogoč tudi brez natečaja ter vsekakor brez pomoči «stricev» in da igra pri tem' odlo čilno vlogo delovni staž. Z druge strani je nujno treba zenotiti tiste kategorije, v katerih so danes lju dje, ki opravljajo enake ali podob ne službene dolžnosti. Nazadnje ne moremo mimo Drino-ročila vsem slovenskim uslužbencem poštne uprave, naj se čim mno žičneje udeležijo natečajev za na predovanje. Prav bi bilo nač, da bi Slovenci imeli svoje ljudi tudi na vodilnih potožajih. če in kier je to le mogoče. Če že imamo toliko dolž nosti, potem nai se spoštujejo tudi naše pravice, (dg) SSK O STALIŠČU KD DO GLOBALNE ZAŠČITE Pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti nam je poslal v objavo naslednje tiskovno poročilo: «Zadnja redna seja pokrajinskega izvršnega odbora Slovenske skupnosti je bila posvečena raznim tekočim zadevam, kot so delovanje njenih predstavnikov v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu, ter razpim šolskim problemom s posebnim ozirom na še nerešeno vpraša nje zasedbe telovadnice na slovenski osnovni šoli na Katinari po italijanskem razredu. Izvršni odbor SSk je nadalje oce nil nedavno srečanje s predstavniki tovarniškega sveta tovarne Velikih motorjev pri Boljuncu, na ka terem so prišli na dan problemi, ki doslej niso bili dobro znani širši javnosti, zlasti glede načina vode nja in programiranja proizvodnje. Izvršni odbor je tovarniškemu svetu Velikih motorjev zagotovil svojo solidarnost v prizadevanjih, da sc določeni problemi čimprej razčistijo tako na politični kot sindikalni ravni. Izvršni odbor SSk se je na isti seji zaustavil tudi ob zadnjem stališču tržaške KD do vprašanja zakonske zaščite slovenske manjšine, kakor je -prikazano v zadevnem lepaku, nalepljenem po tržaškem mestu. Tržaško vodstvo KD v tem svojem zunanjem dokumentu odločno zavrača zakonski predlog tržaške poslanke Gruber Bencove, češ da uvaja še hujši bilingvizem kot osnu tek senatorke Gerbčeve (proti kateremu se je, kot znano, silovito zagnalo glasilo Liste za Trst), prednost pri nastavljanju uradnikov z znanjem slovenščine ter da določa politično predstavništvo manjšin tudi v državnem parlamentu! Ne glede na politično dialektiko med tukajšnjo KD in Listo za Trst v boju za volivce, takšno politično žongliranje meče dokaj čudno luc na stranko, ki bi prva morala zagovarjali pravice manjšin, ne P8 napadati predloge in pobude drugih strank glede njihove zaščite. Iz tega je razvidno, ua ovire za izgl8" sovanje pravičnega zaščitnega zakona za Slovence v naši deželi pri' hajajo prav iz tržaških krogov, med' tem ko je zadnji čas zaznati odgovornejše zadržanje iste stranke relativne večine na ravni njenega deželnega vodstva*. Sindikat bolniških uslužbencev na avcdal A protestne akcije Sindikalna zveza uslužbencev v bolnicah FLO (CGIL, CISL, UIL) že dalj časa zahteva od deže ne uprave, da splošnim bolničarjem omogoči obiskovan e tečajev za prekvalifikacijo. Tečaji tra a’o tri leta in lahko zagotovijo bolnicam strokovno še bolj podkovano osebje-Teda deželni odbor se še vedno ni odzval zahtevi, meseci minevajo in zdravstvena reforma ostaja na papirju. Sindikalisti so z druge strani posredovali pri deželnem odborniku za zdravstvo, da poskrbi za izvajanje delovne pogodbe in tudi v tem primeru ni bilo zadovoljivega odziva. Zaradi tega je izvršni odbor Fr,O napovedal vrsto protestnih akcij, katerih narave pa ni še opredelil v pričakovanju, da se deželni odbor in odbornik za zdravstvo vendarle še enkrat in tokrat tvorno soočita s to problematiko.