------    232    ------
Dopisi,
Iz Gorice 16. julija. {Javna preskušnja v tukajsnem deželnem zavodu gorisko-isterskih gluhonemov) bode izjemno letos 28. dan t. m. namesti prve dni septembra. Izpraševalo se bode od 9. do 12. ure dopoldne. Vabimo uljudno one, kojim je kaj mar za tak ljudoljubni zavod, tisti dan v Gorico; — naj bi se prepričali o zmožnosti gluhonemov (gluhomutcev) in zastavili svojo veljavno besedo, kjer bi treba bilo, da se ustanovi enak zavod. Na Kranjskem bil bi gotovo velika dobrota. *)
*) Za ljudomili zavod iskreno zavzetega gosp. učitelja Ivana Bostjančiča prosimo lepo, naj „Novicam" blagovoli poročati o tej koristni napravi, kajti treba je dandanes, da se v časnikih razglasa, na kar naj se pozornost sveta obrača.                        Vred.
------    233    ------
Iz Gorice 17. jul. *) — Za mesto Gorico sta bila v četrtek 14. t. m. izvoljena Franc grof Coro-nini, kandidat obeh strank, vladine (zmerne) in skrajne italijanske (ali, kakor jej zdaj pravijo, gimnastikarjev, to je, societa di gimnastica) — in dr. J. Maurovich, kand. „dobromislečih" nasproti skrajnikom, ki so na vse kriplje delali za dr. Rismondo-a, ravnatelja „gim-nastike". Oba izvoljenca sta nova poslanca. — V Lahih, v Cervinjanu je zmogel voditelj kupčijskega ministerstva De Pretiš (prejšnji), v Kar min u pravnik in posestnik Nik. Bernardelli (nov). — V To-minu je za vseh 5 slovenskih trgov izvoljen Izidor Pagliaruzzi (prejšnji), (grof Pace je dobil 15 glasov). Kupčij ska zbornica je izvolila svojega predsednika Hektorja barona Ritterja Zahonskega in advokata dr. Deperis-a (oba že poslanca v poprejšnjih sejnih dobah). Jutri bode volilo laško veliko posestvo, v sredo pa naše slovensko. Kandidatje „Soče" so: dr. Ton kli, dr. Ž igon in župan D o lijak, veliki posestnik v Solkanu. Njim nasproti hočejo nekteri neslovenski veliki posestniki (in takih je 60—70) imeti neutralne poslance, kteri pa niso nikomur všeč. Odločna za slovensko stran goriškega zbora bode volitev velikega posestva.
Iz Gorice. (Popravek.) V cenjenem Vašem listu bral sem dopis od 10. dne t. m. iz Kastva. V njem se naznanja, da sta v Kastvu izvoljena poslanca gg. Ru-beša in Marot — Slovenca oba. Ta novica je mene zelo razveselila, ker ta dva moža sta poštena narodnjaka. Al čudno mi je, kako je mogel dopisnik napisati , da sta ona Slovenca. To ni res: ona sta Hrvata in od Hrvatov večidel izvoljena. To vam naznanjam za voljo istine. Ne mislite s tem, da sem Bog zna kakošen separatist. Ne! Jaz sem Hrvat in ljubim kakor vse Slovene tako tudi Slovence, vendar ne bi rad, da se v Vašem listu ne bere popolna istina.
Iz Primorskega. (Volitve mest, trgov in obrtnij-skih krajev v Istri in Gorici) so se izvršile takole: V Gorici (mestu) je izvoljen grof Franc Coronini in dr. Maurovich, mestni zdravnik (oba nova), — v Rovinji dr. M. Compitelli, — v Kormin-Gradiski N. Benardelli (nov), — v Matavuni-Bujah J. A. F leg o, — v Losinji dr. Fr. Vidulich, — v Tominu Izidor pl. Pagliaruzzi. Od kupčijske zbornice goriške je izvoljen baron Hekt. Ritter in dr. J. Deperis, — od kupčijske zbornice v Rovinji dr. J. Basilisco in dr. Fr. Benier.
Iz Dalmacije. (Volitve za deželni zbor) so bile za narodno stran srečne; izvoljenih je 24 Slovanov, 19 pa je hudih Lahonov ali z drugo besedo ustavnežev. VeČina je tedaj narodna v deželnem zboru; al deželni odbor bode imel 2 Slovana, ki ju volijo poslanci selških občin in ves zbor, 2 pa bosta Lahona, ki ju volijo poslanci mest in velikega posestva. Po takem, če vlada iz narodne večine ne izvoli deželnega glavarja, nastane čudna prikazen, da deželni zbor bode po večini slovansk, deželni odbor pa po večini lahonsk. Kmalu se bode videlo, ali bode vlada v Dalmaciji še tudi vprihodnje po naročji nosila Laha. V Avstriji je vse mogoče.
Iz Koroškega. — „Svoboda" v Avstriji bode skor tako redka kakor „tičje mleko". Kdor tega ne verjame, naj sliši razpor med škofom in bivšim deželnim glavarjem Kiibekom. Baron Kubek je namreč izvedel, da neki ukaz škofa lavantinskega duhovnom živo priporoča napravo ljudskih bukvamic; knjige iz teh bukvarnic  naj   se za mali denar izposojajo farmanom,
*) Uoidan prejeli prekasno; skladamo se z Vašo željo.
Vred.
in za skupljeni denar naj se kupijo nove knjižice. Deželni glavar pa je zavohal v tacih bukvarnicah „po~ moček za hujskanje klerikalne stranke" („Agitations-mittei der klerikalen Partei") in je ukazal okrajnim glavarstvom, da „po postavi" postopajo zoper taka buk-višča. In res neka zastarala policijska postava ukazuje, da posojilne bukvarnice smejo biti le ondi, kjer so okrajna glavarstva. — Te stare postave dandanes ni hotel priznati škof in se je pritožil pri ministerstvu notranjih oprav na Dunaji. Ministerstvo pa je zavrglo pritožbo in odločilo, da take bukvarnice glede na obrt-nijsko postavo (!!) morajo dovoljene biti od vlade in ne smejo biti nikjer, kjer jih vlada ni dovolila. — Morebiti, da pridemo še tako daleč, da vsak, kdor bode kako svojo knjigo komu izposodil, bode glede a a „obrtnijsko postavo" moral za to gosposkino dovoljenje imeti!
Iz Kočevja. (Se malo ilustracije k volitvam.) Kar se je vže bralo v slovenskih in nemških časnikih o ko-čevskej surovosti, neotesanosti, zarobljenosti, to vse je še premalo. Misliti si morate vse to še v višej stopinji, potlej imate slabo podobo liberalnega masla nemčurske kočevske kulture. Psoval se je vsak pošten naroden mož, posebno pa so metali svoje nesramne pušice na duhovnike, ki jim niso nikoli nič zalega storili. Posebno se je v tej reči skazoval neki možicelj iz Kočevja, ki se mu Braune pravi in ki menda ne zna dosti druzega kakor zemlje peči. Ta je v svojej nemškej jezi mirno gredočega kaplana od stare Cerkve celo kamnjeval. Sila surovo, prav tolovajsko se je tudi obnašal neki Peče od Stare Cerkve, ki je vse duhovne s „šufti", „ hlapci" in še grjimi psovkami pital. Tudi se je neki Ferderber po domače Harde prav odlikoval v zasramovanji poštenjakov. Se v svojej krčmi ni ljudem dal miru; rekel je, kar sem sam čul: ,,Kdor ni „verfassungstreu", naj odlazi v Ribnico v krčmo!" Ali ni iz tacega obnašanja prav očitno, da so nemški Kočevarji v pravej omiki vsaj še 300 let za vrlimi Slovenci, ki so se pri volitvi zmerno in možato obnašali« Njihova hoja v ,>rajh" jim ne slači divjosti prirojene. Vsega tega so pa krivi oni liberaluhi, ki se jih tudi tukaj ne manjka. Ti nimajo nobene vere, za blagor ljudstva jim ni nič mar, v politiki pa so komaj abce-darji. In take baze ljudje hočejo voditi nevedno ljudstvo! Le zapeljujejo ga na krive poti, da se zgubi. — Zdaj pa še g. Fladungu neko dogodbo, da se bo malo jical. Župnik Borovški se je pritožil, da ljudje ne bodo prišli iz Borovca v Kočevje volit, ker jim pot veliko stroškov prizadene. Al glejte Fladungove rado-darnosti! 3 stot. moke in 1 stot. soli pošlje ubogim Bo-rovčanom, da so potlej osoljenih žganjcev siti prišli volit v Kočevje ona dva moža, ktera jim je Pladung^ zapovedal. Gosp. Fladunga vprašamo: s čegavimi novci ste poslano moko in sol kupili??! — Zagrizeni nemčur Tratnik, ki je že iz Trebnega marsikomu v želodcu, je v Dragi, kakor sem zanesljivo čul, ljudi begal z obljubami, če kočevske „liberalce" volijo. Ali ste se obnašali po Potockega povelji, gospodine?! Marsikaj bi vedel še povedati, al naj zadostuje to. Drugi pot Vam naznanim, kako „rakovo pot" napreduje šolstvo v novi liberalni eri.
Iz Kočevja 17. jul. — Da birokracija rada ovira, Vam zopet morem spričati z dogodbo, o kteri ne dvomim, da resnična, ker gre od ust do ust med Kosteljci. Učitelj pri Fari, želeč, da bi se pojmi umnega gospodarstva čedalje bolj širili med našimi kmeti, je naše c. kr. okrajno glavarstvo vprašal: ali sme napraviti za odraščene fante in može ob nedeljah in praznikih šolo, v kteri bi jih učil kmetom potrebnih vednosti?  In odgovor je dobil od g. Fladunga,   da ne,
------   234    ------
in zakaj ne? — zato neki ne, ker nima spričala za kmetijstvo in tudi v Beču še ni bil v kmetiški šoli. Nikakor ne tajimo, da taka spričala niso brez vrednosti al čudno, jako čudno je to, da učitelji po kmetih morajo in morejo otroke učiti sadjereje, sviloreje, čbelarstva in tudi kmetijstva sploh, odrašenim pa ne bi mogli istih naukov razkladati z obilnimi pomočki, ki jih imamo v dobrih slovenskih knjigah in kmetijskih časnikih! Gosp. Fladung-a bi le vprašali, ali v6: koliko učiteljev v ljudskih šolah ima spričala iz kmetijstva, in koliko se je djanskega kmetijstva izučil tak, kdor ima tako spričalo? In vendar vlada ukazuje večidel vsem, da učijo sadjerejo itd. Vprašali bi dalje gosp. Fladunga: ali misli, da se drevesa cepijo drugače, da gosenice se levijo drugače, da čbele rojijo drugače, kedar se to razlaga odraščenim, a ne mladini? Birokracija, to vemo, že najde svoje razloge, s kterimi opravičuje kar stori, nam drugim prostim ljudem pa braniti ne more, da si mislimo, da o takih prepovedih nedeljskega kmetijskega šolstva — zajec tiči za drugim grmom in ta grm je pošast „narodnega rogovilstva"! Da bi senčilo v nemškem jeziku, Bog vedi, ali ne bi bil učitelj jako sposoben za to, kar je prosil ne za svoj dobiček, ampak na korist našim kmetom, domačemu kmetijstvu.
Iz Krasa. Da bi se na Krasu zopet zaredil les, je ministerstvo kmetijstva odobrilo neki načrt, po kte-rem naj se čez 13 štirjaških milj z 252 katasterskimi soseskami razširi zasajenega gozdnega in druzega drevja. Že letos se ima to zasajanje začeti, in vsako leto na 756 oralih dovršiti, zato se bosta vzela 2 milijona po 2 ali 3 leta starih gozdnih dreves, zraven tega pa še en milijon sadnih in murbovih dreves, ki se bodo jemale iz drevesnic gore Sermino, Rodika in Gorice. V petdesetih letih nadjajo se to velikansko, koristno delo dovršiti.   Bog daj!
Iz Št. Ruperta na Doleiiskem. — Strašen oginj je 12. dne t. m. razsajal tukaj. Zgorelo je 29 hiš in skor ravno toliko gospodarskih poslopij, i6 konj, 13 prešičev in ena telica, razen vsega tega pa veliko žita in send! Vsa škoda se ceni na 50.000 gold. Ko blisk je skakal ognjeni petelin od strehe do strehe, in ker so bili ljudje na polji, bilo je tudi pomoči malo. Žali-bog, da je tudi malo gospodarjev zavarovanih! Nesreča je tedaj strašna in siromaki potrebujejo zdatne in nagle podpore.  Usmilite se jih! *)
Dolsko 14. julija. J. V. — Včeraj popoldne je toča tukaj pri sv. Heleni veliko škode naredila, v Dolu, Ihanu in sv. Jakobu pa še več. Toliko je je bilo, da je v nekterih krajih vse belo bilo.
Iz Ljubljane. (Telegram iz Dunaja), ki nam je včeraj došel, nam naznanja zel6 važno novico, da v nedeljo in pondeljek se je ondi na vabilo prof. dr. Maas-sen-a zbralo mnogo poslancev konservativne in državo-pravne opozicije iz nemških in slovanskih dežel in da so sklenili skupni program prihodnjemu postopanju v deželnih zborih. — Niso nam še znani sklepi te konferencije, a to še zdaj lahko rečemo, da „z a dovolj na in krepka Avstrija" gotovo je pošteni njeni cilj in konec bil. Izmed kranjskih poslancev so se udeležili tega shoda dr. Costa, Svetec, grof Bar bo in V. C. Zupan.
— Postavi, ki ju je po vladinem predlogu sklenil lanski deželni zbor, eno za varstvo kmetijstvu koristnih tičev, drugo za brambo kmetijstva proti škodi gosenic, kebrov in druzega škodljivega  mrčesa,   ste  potrjeni  po  ces.   sklepu
*) „Noviceu bodo rade sprejemale  milodare in jih brž odrajtali na pravo mesto.                                                                       Vred.
od 17. junija 1. 1« — To je vendar čudno, da c. kr. ministerstvo pri teh postavah, ki varujete koristne tiče in branite naše polje gosenic in kebrov, brž prvikrat ni imelo nobenega pomisleka priporočati ju v potrjenje, — one postave pa še zmiraj odbija, ki varujejo narodne pravice ljudstva slovenskega pred nem-škutarskim gosenicam in kebrom v šolah in pisarnicah, čeravno je te postave deželni zbor že trikrat sklenil.
—   (F seji pomnoženega odbora družbe kmetijske), ktera je v nedeljo bila pod predsedstvom pl. Wurz-bacha in pri kteri je bil pričujoč c. kr. vladini svetovalec g. Roth, je tajnik dr. Jan. Bleiweis poročal o denarni podpori, ktero je si. ministerstvo kmetijski družbi podelilo za letošnje leto, in sicer 300 gold. za potovajočega učitelja kmetijstva, — za darila dobrim gnojiščem 300 gld., — za razdelitev kmetijskega orodja 400 gold., — za napravo drevesnic 800 gold., — za darila sadjerejcem in vrtnarjem 200 gold., — za nakup ruskega lanenega semena in orodja za predivstvo 300* gold., — za nakup plemenskih bikov in za darila (premije) goveji živini 5000 gold., — za nakup žlahnih ov&c in prešičev 1000 gold., — za povzdigo čbelarstva 150 gold., — za pospeh gozdarstva 500 gold., — za zemljiščino statistiko 1000 gold. — Razen te podpore, ki jo zagotovlja dopis si. ministerstva od 2. dne t. m.r je pa družbi že popred bilo zagotovljenih 5000 gld. za vino- in sadjerejsko šolo Slapško v Vipavi, 500 gld. za živinorejsko knjigo, 1000 gold. za povzdigo planinskega gospodarstva. Za osnovo kmetijske učilnice ne more ministerstvo za letos nič dati, ker so mu pošli denarji, odločno namenjeni kmetijskemu poduku; za prihodnje leto zagotovlja podporo za ustanovljenje te učilnice. — Tudi je ministerstvo družbi kmetijski poslalo 500 gold. in 5 medalij , naj jih izroči tukajšnji vrtnarski družbi. Kako pa se bode po predpisih ministerstva obrnila podpora, ki jo je dobila družba kmetijska za letošnje leto za mnogovrstne namene, to bodo prihodnjič dotični odseki nasvetovali. V današnji seji je bilo le zarad nakupa plemenskih bikov to sklenjeno, da se okoli 2000 gold. obrne za nakup mirico-dolskih (Miirzthaler), okoli 1000 gld. pa belan s ki h (Mollthaler) bikov; nakupovanje unih na Stajarskem sta prevzela gospoda Zevnik inLasnik, teh pa na Koroškem gosp. Solmajer. Pincgavskih in Mariahofenskih se letos ne bode nič kupilo, ker so kmalu celo pretežki za sedanji kranjski rod. Misli se, da s tem denarjem se nakupi kakih 20 bikov; — oglasilo se je pa 74 gospodarjev za-nje. — Dr. Orel je, kot prvomestnik 3. odseka, poročal o gospodarjih, ki so se oglasili za premije za orehe; po pravilih bode to sporočilo prevdaril še ves odsek, in v prihodnji seji bode dr. Orel stavil konečne predloge pomnoženemu odboru.
—   (Precastiti gosp. Miroslav pl. Premerstein), novi kanonik ljubljanski, je bil 14. dne t. m. vmesten.
—  (Iz Pongraceve kosarne na spodnjih Poljanah) se imajo do nedelje izseliti vojaki, le topničarska šola da ostane v tem poslopji. Tako se za gotovo pripoveduje po mestu, s tem dostavkom, da bode se tu skladalo za vojsko (komu?) nakupovano žito.
—   (Ljubljanski magistrat) je ravnokar razpisal službe na mestni ljudski šoli, in sicer dvoje po 600 gld. oziroma 500 gld., dvoje pa za podučitelja po 400 gld. Prošnje za te službe se oddajajo do 15. avgusta 1. 1. Prosilec mora priložiti krstni list, šolska spričala, spričala sposobnosti učiteljske, spodobne obnaše in znanja obeh deželnih jezikov. Tako stoji v razglasu „Laib. Ztg.". — Sicer pa grč glede* na odstavljenega g. Svetca in g. Rozmana glas skrivnostni, da vsak prosilec mora priložiti tudi — revers, da pri mestnih volitvah bode glasoval  za  10 izmed  30  sedaj  na  „rotovžu" sedečih
-----    235   -----
mož,  pri volitvah  za deželni  zbor pa za dr. Suppan-a in dr. Kaltenegger-ja.
—  {Strah pred Ditte$~om)} ki so ga „Novice" v zadnjem listu razodele, ko se je izvedelo, da gre g. Lesjak na studenec njegove učenosti napajat se (,,Laib. Zeitg." je tolažila ta strah, rekši, da g. Lesjak ne gre samo na Dunaj Dittes-a poslušat), upravičuje „Vater-land", ki v enem svojih poslednjih listih pripoveduje, da politične kazine in ž njimi vred katoliško ljudstvo na Dunaji protestujejo skupno zoper veri nevarne napade Dittes-ove in zahtevajo, naj se nemudoma odstavi od vodstva pripravniških šol na Dunaji. Ali bodo ti protesti in peticije svoj namen dosegle ali ne, ne vemo; to pa vemo, da se pravi katolicizmu v obraz biti, ako se na učilišče, kjer se izrejajo učitelji ljudskih šol, za vodjo in s plačo 3500 gold. pokliče nemšk tujec, luteran in človek, kije v učiteljskem zboru nasvetoval sledeči predlog: „v ljudski šoli naj se verski nauk po svoji vredbi in izpeljavi popolnoma prepusti učitelj stvu, starišem pa je prostovoljno, da se njihovi otroci tega nauka udeležujejo ali ne; dokler pa to do izpeljave ne pride, naj se popolnoma izključi verski nauk iz šole". — Ravnokar pa slišimo, da jo je gosp. Lesjak že domu pripihal iz Dunaja. Pač naglo se je seznanil z dunajsko pripravljalnico. Jako bi nam ustregel, ako bi blagovolil bodi-si v „Novicah" ali „Tri-glavu", in če tudi v „Tagblattu" naznaniti nam dobro--dejni vspeh svojega kratkega potovanja.
—- V zadnjem občnem zboru kranjskega društva v pomoč vdovam, sirotam in onemoglim učiteljem, sprejeta pravila je c. k. vlada potrdila.
—  (Sokolov izlet.) V nedeljov24. dan t. m. popoldne napravi „Sokol" izlet čez Stepanovas, Bizovik, sv. Urh v Velče. Vso pot spremljevala bo društvo novo uniformirana Sokolova godba. Sokolovci v polni društveni obleki (s čikoži) se zbero ob pol dveh popoldne v čitalnici. Sokolov prapor bo pri tem izletu prvikrat okinčan s trakom, kterega so društvu poklonile Ipavske domorodke 29. dan u. m. če bo 24. dan t. m. neugodno vreme, je izlet preložen na drugo nedeljo 31. dne t. m.