Posamezna številka l din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon St. 73.
Leto XXIII. Št. 29.
Kranj, 22. julija 1939
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40-- din, polletno 20'- din, četrtletno 10-- din.
Slovenska katoliška prosveta
Ena Izmed najznačilnejših pozitivnih lastnosti slovenskega naroda je, da se rad izobražuje, da teži za napredkom, za večjo stopnjo pro-svete in omike, da je ukaželjen in v tej Želji po pridobivanju novega znanja tudi dosega lepe uspehe. V težnji po večji duhovni izobrazbi, po razširitvi duševnega obzorja z ruzlič-ihii g edišč in vidikov je naš narod iznajdljiv ter uspešno tekmuje z velikimi evropskimi kulturnimi narodi tako v praktičnem znanstvenem udejstvovanju, kot v teoretičnih, abstraktnih učenjaških študijah in naukih.
Zato predhodna izvajanja lahko zaključimo s smelo trditvijo, da je narodni genij malega — v tem primeru našega, slovenskega — naroda večji, kot genij velikega iz prastare kulture vzraslega in vzniklega naroda, ker relativno ustvarja več in večje duševne vrednote in proizvode svojega uma in duha, kot pa 40, ali 60 milijonski narod. Pri malem narodu so na delu vse narodove sile in plasti, so mobilizirane prav vse celice in edinice narodovega organizma. Tako in samo tako morejo mali narodi uspešno tekmovati, ali pa tudi sodelovati z velikimi, bodisi v gospodarstvu, v političnem udejstvovanju, ali v znanosti in vedi.
Lepa knjiga je bila našemu narodu poleg šole vedno dobra prijateljica. Ozrimo se za eno ali dve generaciji nazaj v tisto dobo, ko je pričela prihajati v slovensko hišo Mohorjeva knjiga, ki je učila in zabavala naše ljudstvo. Narod je takoj spoznal plemeniti namen izdajateljev Mohorjeve knjige in se je tega knjižnega daru oklenil z vso dušo. V tistih časih so bile šole po deželi še redko posejane. Enkrat ali dvakrat na teden je g. župnik v žup-nišču zbral otroke, jih učil krščanskega nauka, nekoliko branja in pisanja. Sole so se nahajale tedaj le v mestih, na kmetih je bil domači župnik edini izobraženec.
In vendar, odkod je našel takorekoč neuki in nepismeni narod toliko znanja, da je bral Mohorjevo knjigo in molitvenike in drugo čtivo. Iz neke prirojene inteligence so se ljudje naučili brati in za silo pisati drug od drugega, od staršev, od bratov aH sester, brez posebnih šol, učiteljev in učiteljic. Ze pred 50 ali 60 leti je bilo na kmetih malo analfa-betov, kaj šele danes, ko se procent približuje ničli.
In zopet par desetletij pozneje pa vse do danes vidimo, kako glasno je narod zahteval šole, zahteval je slovenske gimnazije, zahteval je svojo domačo slovensko univerzo, slovenske knjige in učila, slovensko uredništvo in učiteljstvo, dokler ni v novi državi Jugoslaviji uresničil svojih sanj in ciljev. Predaleč bi zušli, če bi opisovali vse te podrolme borbe, delo, pridobitve, ki danes stavljajo slovenski narod v kulturnem pogledu ob bok velikim sosednjim narodom.
Slovenska prosveta, slovenska kultura je bila vedno v zvezi s katolištvom. Katoliški duhovniki so bili v času - ko je primanjkovalo slovenske laične inteligence, ali pa je bila narodno nezavedna in mlačna — ustanovitelji, pionirji in nosilci slovenske prosvete in kulture. Kot so bili duhovniki, kot smo že preje rekli, prvi učitelji na kmetih, tako so bili zopet prvi voditelji, ko se je pričelo pri nas buditi prosvetno delo, ki se je iz malih po-četkov razraslo v današnjo mogočno stavbo in organizacijo ..Prosvetne zveze" z vsemi odseki, pododseki, oddelki in krožki.
Navdušenje za prosvetno delo je zajelo vso deželo, širi se od vasi do vasi, prepreglo je vse fare, mestu, trge in gorska naselja. Kako ogromno, neprecenljivo je prosvetno in kulturno delo, katerega opravijo našu prosvetna društva z vsemi svojimi telovadnimi, pevskimi, dramatičnimi in podobnimi odseki. Kuko velika je požrtvovalnost naših fantov in deklet, pa najsi bodo to kmečki sinovi, ali delavci in delavke, ali pu meščani, dijaki, izobraženci, ko v zimskih mescih, večer za večerom prebijejo v prosvetnih domovih in telovadnicah,  ko  se  pripravljajo za telovadni
Kristus Kralj in nas narod
Po smrti kralja Salomona, skupnega vladarju vseh izraelskih rodov 1. 929 pr. Kr. se je, država razdelila v dve kraljestvi, severno ali Izraelovo ter južno ali Judov o kraljestvo. Severno je obstalo samo okrog 200 let (920--722). Najslabši krulj tega Izraelovega kraljestva je bil Ahah, kije pod vplivom svoje poganske žene Jezu.jele uvedel malikovauje in postavil 450 poganskih duhovnikov, ki so častili malika Baaia. Prerok Elija hoče kralja in ljudstvo spreobrniti. Zato stopi pred kralja in mu predlaga, naj Bog razsodi o pravi veri na gori i Karmelu. Kralj v to privoli in zbere ljudstvo in malikovalske duhovnike. Tedaj reče Elija pred vsem ljudstvom: „Kako dolgo senate na dve strani? Ce je Gospod (Jahve) Bo?, hodite za njim; če pa Baal, hodite zn tem!" (5 Kralj 18, 21). Nuto so Baalovi duhovniki pripravili daritev in enako tudi prerok Elija, ognja pa niso podtaknili, kajti Elija je dejal: ..Kateri bog bo uslišal po ognju (in poslal ogenj, da použije darove), tu bodi Bog!' (5 Kralj 18. 42). Baalovi duhovniki niso mogli priklicati ognja z nebes. Ko pa je Elija molil k Bogu in prosil za ogenj, je pudel ogenj in použil daritev." Ko je vse ljudstvo to videlo, je padlo na obraz in reklo: „Gospod (Jahve) sam je Bog, Gospod (Jahve) sam je Bog!" (Kralj 18, 39).
Tako je prerok Elija prepričal ljudstvo s kraljem vred, da je njihov Bog pravi Bog in da so maiiki nič vredni. S tem je tudi dokazal, kako nespametno je njihovo šepanje na dve strani, njihovo omahovanje med pravim Bogom in ničnimi maiiki.
Kongres Kristusa Kralja hoče tudi naše ljudstvo, naš narod navdušiti, da se oklene samo Kristusa Kralja, da ne šepa več na dve strani, da ne oiffahuje med Kristusom in Be-lialom t. j. hudim duhom, ničvrednostjo, ina-likovanjem verskih zmot, prevar in pregreh.
Naš narod je že ponovno javno izjavil, da noče šepati na dve strani, da noče omahovati med Bogom in Beliulom. Posebno slovesno je to storil na V. katoliškem shodu v Ljubljani dne 26. avgusta 1923. Po sv. maši na Kongresnem trgu je škof dr. A. B. Jeglič pred krasno Groharjevo sliko Srca Jezusovega glasno molil posvetitev slovenskega naroda presv. Srcu Kristusa Kraija in vsa množica na polnem Kongresnem trgu je za njim ponavljala. V tej posvetilni molitvi je slovenski narod icpoveđel;
„Presveto Srce Jezusovo. .. tebe proglasimo za Kralja... Po tvoji dobroti so naši pradedje v davnih vekih stopili v tvojo cerkev. Tvo-ia ljubezen je z božjo vero narod krepila in tolažila. In iz studenca tvoje milosti narod vsekdar zajemlje moč, da se rešuje nizkih strasti in vzdiguje k lepoti poštenja. Sprejmi našo nepreklicno zvezo: odpovemo se vsemu, kar obsoja tvoja pravičnost, ljubimo vse, kar je ljubo tebi, obžalujemo vse, kar je tebe ža-
lilo. Kraljuj nami Kraljuj našemu razumu z resnico svetega evangelija, kraljuj naši volji z lepoto kreposti, kraljuj našemu srcu z lepoto svoje božje ljubezni ... Tvoji smo, tvoji hočemo biti, Sprejmi za svoje vse naše družine, naše občine, vse pokrajine, vso domovino: posvečen bodi tebi ves narod!"
Na mednarodnem kongresu Kristusa Kralja hočejo zastopniki raznih narodov slaviti Kristusa Kralja, njegovo moč in njegovo oblast, ter iskati pota, da bi v tej dobi, ko pluskajo tudi ob naš čolniček našega naroda valovi brozhoštva, zakraljeval Kristus v naših dušah, v naših družinah, v naših občinah in pokrajinah, v vsej naši domovini, v vsem našem zasebnem in javnem življenju, v vsem našem kulturnem in socialnem delovanju. Kristus naj bo naš Kralj, ki se ga držimo v naših mislih, naših željah, naših dejanjih vselej in povsod. Kristus in samo Kristus bodi naše geslo! Nanj hočemo misliti, zanj hočemo delati, zaradi njega se žrtvovati, ker tako on hoče.
V našem mišljenju, življenju in delovanju ne sme biti nič šepanja na dve strani, nič omahovanja med Kristusom in Belialom. Ne smemo biti taki, kakor tisti pastirčki, ki so imeli na paši lep ogenj: preden pa so odšli zvečer domov, so vrgli od ognja goreč ogorek proč za hudega duha, da bi še tudi ta imel svoj ogenj. To je podoba sodobnega polovičarstva.
'iz tega polovičarstva, iz tega šepanja na dve strani, se norčujejo celo moderni pogani. Ti ne verujejo v Boga in se re drže v ničemer božjih zapovedi, so celi, zavedni in dosledni pogani. Sodobne katoličane pa imenujejo še-pajoče katoličane, ker šepajo na dve strani, omahujejo med Kristusom in poganstvom. S krstnim listom in morebiti tudi z usti, molitvijo, obiskovanjem cerkva, izpovedujejo vero v Boga, v Kristusa, s svojimi deli ga pa tajijo, živijo kot pogani, moleč malike poganske javnosti, pregrešnih strasti, oderuškega zatiranja svojega bližnjega.
Kongres Kristusa Kralja hoče odpraviti tako nedoslednost, tako neodločnost, tako površnost, tako šepanje na dve strani. Pri mednarodnem evharističnem kongresu v Rimu 1. 1922 je pri slovesni procesiji strumno korakala tudi mla-deniška organizacija z zastavo na kateri je bil napis: „Christo o morte" — Kristus ali smrt! To jim je pomenilo: raje umreti kot Kristusa zatajiti.
Tako odločnost hoče učiti kongres Kristusa Kralja. „Kristus ali smrt" naj bi imel za geslo vsak človek, vsaka družina, vsako društvo, vsaka šola, vsaka občina, vsaka pokrajina, ves narod, da bi vsa domovina lahko ne samo z usti, ampak tudi z dejanji vedno in povsod izpovedovala: ..Kristus kraljuj, Kristus zmaguj, v hostiji sveti nam gospoduj!"
nastop, za akademijo, za igro, za pevski koncert.
In ko se spomladi odpro letna telovadiiča in pride čas večjih zunanjih nastopov, ki se kar vrste nedeljo za nedeljo, zdaj tu, zdaj tam, koliko je zopet dela, priprav in truda, pa tudi kakšno navdušenje vlada povsod, čeprav je vse to delo neplačano. Vsako poletje se poleg obstoječih odpirajo in blagoslavljajo novi prosvetni domovi — žarišča in ognjišča krščanske, slovenske prosvete in omike — praznujejo se z vso slovesnostjo jubilejne obletnice ..Prosvetnih društev", vršijo se prosvetni tabori in televadni nastopi, katere vsako leto opravijo vsa društva in odseki, poleg udeležbe in nastopov na velikih prosvetnih in mladinskih prireditvah (primerjaj lanske mladinske dneve v Ljubljani in letošnje v Mariboru). Blagoslavljajo se novi prapori, odpirajo nova telovadišča in polagajo temeljni kamni zu novo prosvetno delo.
Kako lepa, ogromna in  impozantna  bi bilu slika, če bi mogli zajeti vse to podrobno prosvetno, duševno in telesno — vzgojno delo naše, navdušene mladine t eno samo mogočno in j vidno enoto.
Slovenska katoliška prosveta je kakor lep, bujno vzrastel šopek domačih rož, ki obetajo veliko cvetja, je kakor mlado drevo v pomladi, ko cvete in zeleni in prinaša obilo sadu; je kakor njiva polna brstečega klasja, ki kaže obilno žetev.
Odkar je slovenski katoliški prosveti po pre-stanih letih strahote, mraku in preganjanja, jirizadejanega od zločinske roke, zopet odprl vrata v svetlo bodočnost njen varuh in čuvar, slovenski voditelj in predsednik senata g. dr. Korošec, se prosveta najlepše razvija in uspešno rasie v naše veselje, čast in ponos. Skoro v vsaki fari, ali večji vasi, mestu in trgu se danes poleg cerkve in šole ponosno dvigajo kvišku lepi, moderni, ljudski proveti namenjeni prosvetni domovi. V. njih pa se vadi, veziva in uri ter izobražuje slovenska katoliška mladina, ki svoje življenje, svoje delo in znanje ter trud posveča Bogu, kralju in domovini, ki !).> pripravljena braniti svojo vero, svoj rod In svoj dom. Na tej poti, pri teh .smernicah slovenske katoliške prosvete, draga mladina, vztrajaj vse dotlej, da bodo uresničeni vsi tvoji ideali, »motri in upi, sg.
Kranjska dekanija na kongresu- K K
Reditelji kranjske dekauije na kongresu Kristusa Kralja odhajamo iz Kranja v soboto 29. julija ob 6. uri zjutraj. Pri tem vlaku bomo imeli rezervirane 3 vagone. Oskrbite si pri vašem reditel jske-m vodstvu takoj železniško karto in legitimacijo obr. K 14. kar stane dan 7.50. Železniška karta velja tudi /.a pov-ratek.
Vsa druga navodila, po katerih se točno ravnajte, dobite pri vašem rediteljskem vodstvu. Živel Kristus Kralj!
Za rediteljski zbor kranjske dekanije: K. Ham.
Vse žnpne nrade naše dekanije prosimo, da
najkasneje do torka 25. t. m. prijavijo število mladine, ki se bo 29. julija udeležila kongresa Kristusa Kralja. Da zamoremo pravočasno pri kranjski železniški postaji za naše mlade udeležence preskrbeti zadostno Ištevilo vagonov ali pa posebni vlak, nujno prosimo, da pohitite s prijavami. Voditelji mladine naj pravočasno okrbijo izletniško skupno vozovnico in od šolskega vodstva potrebno potrdilo.
Gorenjska mladina izstopa v Ljubljani na gorenjskem kolodvoru in gre v spremstvu svojih voditeljev in rediteljev na stadion. Vrača se iz Ljubljane ravnotako iz gofpnJSKr^a kolodvora. Za odhod iz Kranja je predviden vlak, ki odhaja ob 6.38 zjutraj. Za povratek pa vlak, ki odhaja iz Ljubljane-Siška ob 14.40.
• Fantom in dekletom v krojih! Noben kroj naj ne ostane doma! Kroji bodo tvorili v procesiji posebno skupino. Držite se n« vodil rediteljev!
Čctrtinska vožnja! Odobrena je čefrtinska vožnja na državnih železnicah udeležencem mednarodnega kongresa Kristusa Kralja iz naše države in inozemstva, ki bo v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939.
Udeleženci kupijo polovično karto do Ljubljane obenem z železniško legitimacijo K 14. ki jim veljata za brezplačen povratek. Popust velja za odhod od 23. do 30. julija, zs povratek pa od 30. julija do 2. avgusta t. 1. v vseh razredih brzih in potniških vlakov.
Da bi se čimbolj omilil naval, vam priporočamo, da nabavite vozovnice pri „Putnika" že dan — dva pred vašim odhodom. Za šolsko mladino, ki ima v spremstvu svojih učitljev pravico na četrtinsko vožnjo, se prav tako dobe pri „Putniku" skupinske vozne karte v obe smeri, na katero ugodnost že danes opozarjamo ugl. učiteljstvo.
Kranjski mladini. Za vso mladino, ki se udeleži kongresa, bc v petek popoldne ob 5. v župni cerkvi sv. spoved, da bodo mogli otroci hiti v soboto na Stadionu pri skupnem otroškem obhajilu. V Ljubljani ne bo prilike za spoved. V petek po osmi maši naj se katehetu pred župno cerkvijo prijavijo otroci, ki še niso prijavljeni. Prav tako naj takrat povedo tisti, ki so se že prijavili, pa ne nameravajo iti na kongres. To je potrebno radi četrtinske vožnje.
Članom Prosvetnega društva! V procesiji se priključite skupini za društveno zastavo. Po možnosti naj bo čim več narodnih noš, ki naj gredo pri Prosvetnem društvu!
Vsem pripravljalnim odborom, žnpnim uradom. Vse krajevne pripravljalne odbore ali župne urade, ki še niso odposlali rdečih dopisnic lepo prosimo, da jih najkasneje do 24. t. m. odpošljejo in s tem omogočijo stanovanjskemu odseku, da bo moge! pravočasno pripraviti in priskrbeti zadostno število prenočišč. V slučaju, da iz vaše župnije v kongresnih dneh nihče prenočišča ne bo potreboval, vrnite dopisnice prazne!
Cetrtinska vožnja za kongres Kristusa Kralja odobrena.
Belgrad, 20. julija. Namestnik prometnega ministra dr. Kulenović je z odlokom št. 68.306, z dne 19. t. m. odobril četrtinsko vožnjo za VSE udeležence kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani.
STRAN 2
GORENJEC«
Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani
Spored kongresa
Torek, 25. julija. Predmet: Zahteva čas« — krščanski preporod. Ob 18. uri: Otvoritev kongresa v stilnici .Pridi sv. DHih". Otvoritveni govor predsednika, kongresov Kristusa Kralje, škofa dr. Gre-gorija Rozmana. Blagoslov.
Ob 20. uri: Slovesna otvoritev kongresnih zborovanj v Unionu. Govori kanonik dr. Friderik Mack, Luxemburg (francosko in nemško). — Salvadore Cimera Neapelj: „sv. Frančišek, glasnik Kristusa Kralja" (italijansko).
Sreda, 26. julija.
Ob 7. uri: V stolnici maša s pridigo v francoskem jeziku.
Od 9. do 12 ure: I. študijsko Thorovanje v Unionu: »Bistvo in cilj verskega preporoda". Referent: Župnik dr. Laros, Koblenz, Stol zenfels, (nemško). Koreferent: Dr. Viktor Korošec, univ. prof. Ljubljana (slovensko). Razgovor po jezikovnih skupinah.
Od 15. do 18. ure: II. študijsko zborovanje v Unionu: „Sredstva in pota verskega preporoda". Referent: P. Galileo Venturini. Bini (italijansko). Koreferenti: Generalni vikar Karel Quenet, Pariz (francosko), dr. Andrej Ri-chard, Pariz (francosko).
Ob 19.30 uri: Večerne pobožnosti po cerkvah.
Ob 20.30 nri: V dvorani Trgovskega doma, kjer je razstava o komunistični propagandi v Španiji, govori kanonik dr. Anton Sancho, Ma-llorca:  ..Živel  Kristus Kralj!" (francosko). Četrtek, 27. julija. Predmet zborovanja: Nravni preporod.
Ob 7. uri: V stolnici maša s pridigo v češkem jeziku.
Od 9. do 12. ure: III. študijsko zborovanje v Unionu: „Vzgoja novega nravnega rodu". Referent: pomožni škof Rogerij Beaussard, Pariz (francosko). Koreferenti: Direktnr Tadej Stehlin, Pforzheim (nemško).
Od 16. do 18. ure: IV. študijsko zborovanje v Unionu: „Kršćanska vest v javnem življenju". Referent dr. Josip Ujčič, Beograd (hrvatsko). Koreferent: P. Ledit, S. J. Rim (italijansko).
Ob 19.30 uri: Večerne pobožnosti po cerkvah.
Ob 20.30 uri: Koncert slovenske nabožne pesmi v frančiškanski cerkvi. Priredi glasbeno društvo -Ljubljana".
Petek, 28. julija. • Predmet zborovanja:  Svet za Kristusa!
Ob 7. uri: V stolnici maša s pridigo v italijanskem jeziku.
Od 9. do 12. ure: V. študijsko zborovanje » Unionu: „Laik v cerkvi". Referent: Univer. prof. dr. Svvizavvski, Lwov (poljsko), llnnz Wirtz, Luzern (nemško).
Od 14. do 16. ure: VI. študijsko zborovanje v Unionu: »Sodelovanje laikov pri verskem preporodu". Referent: P. Bangha, S. J. Budimpešta (nemško). Koreferent: Dr. Zitko Stanislav, odvetnik, Ljubljana slovensko).
Ob 16.42 uri: Na glavnem kolodvoru sprejem papeževega legata    Njeg. Eminence kardinala
dr. Avgusta Hlonda, nadškofa gnezenjsko-po-znaujskega, primasa Poljske. Ob 20. uri: Slavnostno zborovanje v Unionu.
Sobota, 29. julija.
Ob 8. uri: Mladinska pobožnost na Stadionu.
Ob 9. uri: Zborovanje K A za inteligenco v Delavski zbornici.
Ob 10. uri: Zborovanja narodnostnih skupin po raznih dvoranah.
Ob 15.30 uri: Sklepno študijsko zborovanje v Unionu. Poročilo o delu študijskih dni,, objava in sprejetje resolucij.
Ob 19.30 uri: „Igra o božjem kraljestvu" na Stadionu.
Po zaključku igre na Stadionu pete litanije Matere božje.
Nedelja, 30. julija.
Polnočnice po cerkvah.
Ob 9. uri: Na Stadionu pontifikalna maša s pridigo.
Ob 14. uri: Sprevod katoliških organizacij na Stadion. Poziv zastopnikov narodov na bratsko sodelovanje v kraljestvu Kristusovem. Prenos Najsvetejšega iz župne cerkve sv. Ci rila in Metoda na Stadion. Pete litanije Srca Jezusovega, posvetitev, zahvalna pesem, blagoslov in Povsod Boga.
Druge prireditve ob času kongresa.
1. Razstava o komunistični propagandi v Španiji v dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica.
2. Razstava sodobne cerkvene umetnosti pri Uršulinkah.
3. Dluhovni koncert v cerkvi sv. Petra. Prireja radiofonska oddajna postaja v Ljubljani.
Mladina na kongres!
Ker je mladini na kongresu določen poseben dan in sicer sobota 29. julija dopoldne, mora biti njena udeležba kur se da mogočna. Na vseh svetovnih kongresih katoliške misli je bil do sedaj mladinski nastop najprisrčnej-ša, pa obenem najlepša slika. Tudi ljubljanski svetovni kongres mora javno vsem nasprotnikom pokazati, da je slovenska mladina, mladina Kristusa Kralja in nikogar drugega. Z mladinskim nastopom pa moramo navdušiti ♦udi zbrane vernike, da bodo tega dne odhajali iz Stadiona s toplo zavestjo: Naši trudi in napori za katoliški preporod sveta niso zaman. Mladina stoji za nami in bo naše delo z vsem navdušenjem nadaljevala!
Zato prosimo in zopet prosimo: prijavljajte mladino! Vsak otrok, ki mu boste omogočili, da bo videl Ljubljano v kongresnih dneh, vam bo iz srca hvaležen! Vse prijave pošiljajte na knezoškofijski ordinariat v Ljubljani.
Kongresne knjižice in znaki.
Kongresne knjižice in znaki so zunaj. Razpošiljati smo jih začeli vsem župnijskim pripravljalnim odborom. Knjižice so dvoje vrste: rdeče stanejo z znakom vred 8.— dinarjev in bo edino s te vrste knjižic mogoč dostop na Stadion k igri „Igri o božjem kraljestvu". Druge vrste knjižic, ki so modre barve velja z znukom vred 5.— dinarjev. Z njo dostop k
igri ne bo mogoč, pač pa k vsem drugim prireditvam, ki se bodo izvajale na Stadionu.
Kdor bo torej hotel na kongres naj si takoj oskrbi kongresno knjižico in znak, da ne bo gnječe zadnje dni pred kongresom. Segajte po njih pri svojih župnijskih pripravljalnih odborih! Knjižico potrebujete tudi za znižano voznino na železnici.
Vsem župnijskim pripravljalnim odborom smo razposlali večje število kongresnih knjižic in znakov. Prosimo, lepo prosimo, da takoj začnete z razprodajo. Obdržite samo toliko knjižic in znakov, kolikor jih potrebujete za prodajo. Vse drugo takoj vrnite. Drugače nam ho znakov in knjižic zmanjkalo.
Župnijske organizacije naj začno misliti, na kakšen poseben način se bodo udeležili njihovi člani končnega sprevoda na glavni kongresni dan v nedeljo 30. julija.
Narodne nose na kongres. Vsaka velika verska prireditev naj nosi ludi zunanji izraz ljudi in kraja, kjer se vrši. Pestrost narodnih noš bo najlepše to poudarila tudi na mednarodnem kongresu Kristusa Kralja. Zato naj pride v Ljubljano, kdor le more v narodni noši. Pokažimo tujcem svojo edinstveno nošo!
Narodna noša pa mora biti prava in pristna, ne le kakšna zmedena ponaredba. Zato se prej poučite, kako je z vašo narodno nošo! Kongres je verska svečanost. Zato je potrebno vedeti 1 tudi tistim, ki bodo v narodni noši, da se za j tako prireditev spodobi le mirno, zbrano, resno vedenje. Nikakih navlak in pridatkov (vivček, malha, pastirska palica), ki k narodni noši bistveno ne spadajo.
Esperantisli  in  kongres   Kristusa Kralja.
Na pobudo Jugoslov. kat. esperantske lige, se pripravljajo tudi esperantisti na kongres KK. Predsednik lige g. Golobic je imei vsak zadnji petek v mescu deset minut trajajoče predavanje o kongresu v esperantskem jeziku. Radio postaja je prejela zahvalne dopise iz štirih država. (Francije, Madžarske, Nemčije in Švedske).
Esperantisti bodo radevolje prihiteli v Ljub-j lje.no, da se udeleže kongresa Kristusa Kralja, ker tudi oni hočejo sodelovati, tudi oni se hočejo boriti pod zastavo Kristusovo in doprinesti svoje k umiritvi nemirnega sveta, v to svrho j'm dobro služi mednarodni jezik esperanto, ki jim omogoča zvezo s vsem svetom.
Pozivamo jugoslovanske esperantiste. da se mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v velikem številu udeleže.
Naši misijonarji in kongres. Slovenski misijonar Valentin Poznič, ki ■' veliko požrtvovalnostjo iii uspehi deluje za razširjenje božjega kraljestvu na zemlji med pogani v Južni .Afriki, nam piše, kako mogočno ga je vest o našem kongresu razveselila. Govori dalje o veliki ideji kongresa, ki naj prinese krščanski preporod sveta in razširi, utrdi in poveča Kristusovo kraljestvo na zemlji. Mi tu v Evropi, se ne zavedamo, kakšnega pome-| na je širjenje kraljestva Kristusvega med pogani.
Poročila o kongresu iz našte države. Na glavno kongresno pisarno je dospelo pismo djakovskega škofa prevzv. gospod« dr. Antona Akšamoviea, ki nam sporoča, da se bo kongresa v Ljubljani osebno udeležil. Obenem z njim bodo prišli na kongres čč. gg. msgr. Josip Sokol, kanonik in generalni vi-kat, veliki prepozit dr. Andrej Spiletak. kanonik msgr. Ivan Sečkar in katehet Štefan Baiter-lein. Prevzvišeni g. škof bo za kongresa bival v Stični pri oo. cistcrcijancih, ki mu radevolje nudijo svojo znano gostoljubonost.
Pripravite kresove!
V petek 28. juliju, ko bo v Ljubljano prišel sam zastopnik sv. očeta, Njeg. Eminenca kardinal dr. Avgust Hlond, primas poljski, se bodo začeli najbolj slovesni dnevi kongresa Kristusa Kralja. Te dneve bomo o/nanili na najbolj slovesen slovenski način — s kresovi. Toplo prosimo vse farne organizacije po vseh slovenskih župnijah obeh slovenskih škofij, nuj si štejejo v največjo čast, da smejo v petek j 28 julija pripraviti kres. Kresove, prosimo, za-žgite po Ave Mariji na kakšnem zelo vidnem mestu. Z zažiganjem kresov naj bo po možnosti združeno pritrkovanje v župnih, pa tudi po vseh podružničnih cerkvah. Kako boste kres pripravili, to je stvar tistih, ki bodo to častno nalogo prevzeli. Pripravite ga tako, kakor se vam zdi, da bo najbolj slovesno. Kakor so v turških časih kresovi klicali naše ljudstvo na obrambo križa pred polumescem, tako bodo v petek 28. julija zvečer klicali kresovi ves naš narod, ves svet v boj za Kristusa in njegovo Cerkev. Kresovi bodo oznanili po vsej Sloveniji, da so se v naši Ljubljani začeli veličastni dnevi miru in Kristusovega bratstva med narodi,
Veliko zanimanje za kongres       doma in po svetu.
Sv. oče se zanima za naš kongres.
Pater Ledit, urednik lista „I.ettres de Rome", v katerem redno poroča o delovanju brezbožnikov, pride na kongres in pripelje s seboj ..špansko razstavo", to je razstavo o komunistični propagandi, ki jo je nabral v Španiji, kamor je šel proučevati počenjanje komunistov. Nedavno je bil v avdienci pri sv. očetu. In zdaj sporoča, da se sv. oče Pij XII. za naš kongres zelo zanima. Govorila sta o tem in onem, posebno pa je sv. oče vpraševal, kdaj bi bil najprimernejši čas, da pošlje kongresu svoj pozdrav.
Nadškof iz Beograda dr. Josip Ujčič se bo kongresa tudi udeležil z drugimi jugoslovanskimi škofi. Na kongresu bo govoril v četrtek 27 julija o temi: ..Krščanska vest v javnem življenju." G. nadškof se že mudi v Kranju.
Prezv. gospod nadškof sarajevski dr. Sarić nam piše, da se kongresa zaradi vizitacije v svoji nadškofiji sicer osebno ne bo udeležil, poslal pa bo nanj kot svojega zastopnika pomožnega škofa prezv. gospoda dr. Smilj.ma Ce-kado. Dalje sporoča g. nadškof, da se bo iz njegove nadškofije kongresa udeležilo več odličnih javnih katoliških delavcev.
(Dalje na 3. strani spodaj.)
Joža Herfort:
Binkošti, prazniki svetega Duha, so me zvabili v gore, vabil je v svate krivorepi, vročekrvni planinski pevec — ruševec. Zgodaj zjutraj, zvezde so sijale še povsem jasno, sva | odšla z logarjem iz koče. Hladni nočni vet'-r I je naju svežil, nama zmival z lic zaspanca in naju spešil v poti, da sva urueje stopala proti svatovskemu prostoru planinskega vitezu. Grintovec in Kočna sta ležala v somraku, zad-ni krajec se je bližal zapadnim goram in sneg na Konju se je zelenkasto svetil. Upihnila sva svetilko in korak nama je zastal ob nenadnem glasu, iz temnega gozda, rušja prihajajočim. Skoro zdrznila sva se ob misli, da že krivo-repec vabi na ples in na boj. Ah, ne I Le sova je zajokala in se na mehkih perotih spustila v temno in naravno zavetje globoke doline. Za robom, tik pod mogočnim snežiščem sva imela zuklon. Varno sva dospela vanj in
rvezde so komaj jele bledeti. Skoro čez hip — vršanje po zraku in sredi snežišči se je pokazal črni obris krivorepega sneženega viteza. Pesem in vroča kri, ljubezen in boj! Zdaj je vabil in dramil iz spanja rjave ljubice, zdaj pozival tekmece, ki bi imeli korajžo, da se z njim poskusijo. V meni je rustla strast. Drhtel sem ob slednjem koraku in gibu tega čudovito lepega pevca, kdaj bo prišel v bližino moje smrtonosne jeklene zveri. Morda ga pa niti ne bi ustrelil, morda bi mi bilo žal pes-tni in ljubezni v pomladnem, porajajočem se jutru. V hipu, ko se oba z ruševcem niti zavedle nisva, je nek planinec zgaga na robu hripavo, rjoveč zavriskal. V istem trenutku je bilo snežišče prazno. Koj na to sem bil že pri kričaču in ga na primeren način učil planinskega bon-tona! Izgovor: V bajti imam dvoje deklet, pa ne morem spati. O, ti presneti krivorepci in kratkohlačnikil Je treba lepoto planin in krasoto Stvarnice res na ta način pa prav na ta način blatiti in oskrunjati?
Odgovorite to, vi pravi planinci! Zakaj prihajate na svatovščino krivorepca tako nesva-tovsko razpoloženi? Naj bi šli z lovci vsi eno pot — opazovat in občudovat mater prirodo ob njenih največjih praznikih in se ji bližati v spoštljivem miru!
Pod Kalškim grebenom sva s tovarišem čepela za mogočno skalo in opazovala planinske rabine — skalne plezalce pri njihovem neutrudnem plezanju od tal do vrha potem so spet kot metulji pofrfotavali z vrha .stene do njenega  podnožja  in  začeli  ponovno plezati.
Zdramil naju je oster pisk. ..Garns"! sem šepnil tovarišu. Hip nato strel iz pištole in besno vpitje in valjanje ter lomenje kamenja.
Na smrt preplašen je pribež.al dveletni gams mimo naju in zavil srečno za steno, midva s tovarišem pa sv« se komaj rešila pred ploho
in točo kamenja. Hotela sva napraviti „pla-nincem" primerno pridigo, pa so bile ženske članice te planinske bratovščine tako razpoložene, da sva 'morala molče nadaljevati pot. V Cojzovi koči sva si ogledala imena te zgledne bratovščine in se čudila meščanski oliki...
Skoraj sram me je, da sem tole povedal, naj bi kdo čita], ki ni Slovenec! Kaj pa bo dejal? Toda, treba je vzeti take nlanince na piko in jih postaviti na sramotni oder.
Tovariši planinci, za intermezzo malo prošnjo! V gore greste v teh lepih dneh. Dijaki in dijakinje posebno. Pustite orožje doma, pustite vse grde navade in razvade tam, kjer ste jih dobili in pojdite v svetišče narave taki, kakršnih si vas narava želi! Zavedajte se, da je narava res božji hram!
S spoštovanjem in svetim molkom opazujte v njej vse, kar sc dogaja. Saj vas narava za molk in mir prosi! Kako to? Ce kričiš, vriskaš, streljaš, vališ iu lučaš kamenje, se pred teboj sleherno živo bitje skrije in ti ne pride več na vpogled! Kaj je lepše: sveta tišina, brez hrupa in ropota, ali pa kričanje, rjove- I nje in razposajanjc., Je to vprašanje sploh potrebno? Skoro za nikqgar ne!
Opazili ste že vsi, ki hodite v gore nelepe napise: „zasebna (lovska) pot." Planincem prepovedana!" Vas ni to neprijetno dirnilo? Mora li to biti? Da! Lovci predvsem hočemo v gorah brezpogojen mir. Ker ga niso nekateri planinci čuvali, ker so ga razposajeno in namerno motili in povzročali lovcu, ki je prav-tako ljubitelj in opazovalec narave, kot planinec, le veliko !*>lj točen opazovalec — jezo, | žalost in često nepopravljivo škodo, se je po- i služil le ta edino možen način obrambe in za- | branil pot, ki jo je napravil on, enostavno — I vsem planiccm. S tem momentom, ko je lovec, I
lastnik ali zakupnik lovišča postavil te napisne table je postalo nasprotje med obojimi še večje in rodila se je vojska, ki jo zlasti lovci ogorčeno vodijo, ker jim mnogi planinci namenoma nagajajo. Radi, preradi bodo lovci popustili, to vam lahko povem povsem mirno in z gotovostjo rečem, če bodo planinci sami izločili iz. svojih vrst razgrajače, ki v planine ne spadajo. Lovci in divjačina prosi: mir!
Vsi ti ukrepi, prošnje in moledovanje veljajo tudi za nižje gore, za griče, polja in gozde, pa ne samo za ljudi, ki gredo zjutraj ali na večer na sprehod, pač pa tudi za njihove štirinoge ljubljence — za pse, kužke, cucke in ščeneta. Zvečer gre zajček na pašo in srna z mladiči na jaso. Če bo pa tudi vaš kuža uli muc šel na potep, se zna zgoditi, da bo poto-čil svojo rdečo kri in izdihnil kosmato dušo in ga ne bo res nič več nazaj 1
Pa, tudi če greste sami z njim in ga spustite z vrvice svoje čuječnosti, se vam zna zgoditi, da bo naenkrat počilo in kužka boste potem zaman klicali. Zakaj, lovec divjad goji, saj lovci nismo samo pobijači, mi veliko bolj uživamo v tihi lepoti narave, ob prisluškovanju njenega žitja in bitja, kakor pa v krvi pijanem veselju.
Tako, dragi planinci, moje kramljanje vas je spet spravilo malo ob dobro voljo. Toda, mora in moralo je tako biti, da boste pa z. lovci in materjo naravo res prijatelji, potem sledite mojemu geslu in ustrezite moji prošnji: Narava, vsa živa narava, torej živalce in ptički vas lepo prosijo — ne vznemirjajte jih, dajte jim mir! V imenu ljubkih živalic, krasote naših gora in polja, upam vas nisem zaman prosil. Dobra so vaša srca, tudi to vem, rade volje mi boste ustregli in potem bomo lovci in planinci res iskreni prijatelji ob vseh lepotah narave!
Kaj moramo vedeti o pogodbah
Glavni predpisi o nekaterih posebno iestih vrstah pogodb in o
Pogodba je pravno obvezen dogovor med dvema strankama, s katerim se medsebojno zavežeta na osnovi dveh soglnsujočih izrazov volje, da bosta nekaj storili ali pu nekaj opustili. Zagotavlja se svobodno ;"ibanjo in zaščita. Pogodba je tvegana stvar, zato dobro preudari nje vsebino, posledice, preden se v njo spustiš. Tudi taksnih predpisov pri tem ne zanemari, sicer zabredeš v neprilike, ki ti nanesejo tudi po več letih občutno globo. Nikdar se k sklepu kakšnega pravnega posla lle daj siliti. Vsiljivega človeka, ki hoče s teboj skleniti pogodbo, ne du bi ti dal časa za zrel preudarek, postuvi pred vrata. Bodi uvorjen, da bi ti bila tako sklenjena pogodba samo v škodo in jezo. Če si o posledicah nisi popolno na na jasnem, pojdi k odvetniku, ali notarju, ali sodniku po svet. S tem si prihruniš mnogo presenečenj. Kudar sklepaš pogodbo pismeno, se ne spuščaj še v ustmene obljube. Ustmene obljube ti dela nasprotnik vedno zato, da te pripravi k sklenitvi pogodbe; kasneje jih pa ne boš mogel dokazati naprum nasprotniku, ki se bo skliceval na pismeno pogodbo. Zato je najbolje, da se vstavi v pogodbo določba, da se kaj drugega ni dogovorilo in da nezapisano ne velja. Nikdar ničesar ne podpiši, česar nisi poprejo skrbno prebral in seveda tudi premislil. Določbe, katere nisi voljan sprejeti, prečrtaj. Če je pogodba napravljena v več izvodih, skrbi, da so vsi enaki in da napišeš, na katerem izvodu je nalepljena taksa. Nikdar se ne daj zavesti od trenutnih koristi, če s tem spravljaš v nevarnost svojo bodočnost, ali svoje dobro ime. Kudar pu že pride do pravde, ti bodi načelo, da je v sporih, ki niso popolnoma sigurni, mnogo več vredna primerna poravnava, kakor pa dolga in druga pravda, ki ti poleg vsega še trga živce in katero na kraju vendar utegneš zgubiti. V vsakem sporu, ki je količkaj zamotan, je zastopstvo po odvetnikih priporočljivo, ker so oni tisti pravni veščaki, ki so poklicani du-juti pravne nasvete v vseh pravnih stvareh in zastopati stranke pred sodišči in oblastvi. Odvetnik mora braniti pravice svoje stranke zoper vsakogar vneto in zvesto.
O vrstah pogodb pa je treba izpregovoriti in to:
A. ) Posojilna pogodba.
Če komu izročiš potrošne stvari (denar, vrednostne papirje, žito, razne vrste živeža) pod pogojem, da z njimi lahko po svoji volji razpolaga, da pa mora po preteku določenega Časa vrniti ravnotoliko iste vrste in dobrote, si z njim sklenil ustmeno pogodbo.
Vselej, kadar je pogodba pismena, podlega taksi, ustmene pogodbe pa so takse oproščene. Toda, kasneje bomo navedli, kdaj tudi ustme-na pogodba podlega taksi. Ob navajanju taksnih določil se bomo sklicevali na knjigo Sušeč Štefan — „Takse", ki je edino odlično slovensko delo priznunega strokovnjaka, izdano letu 1936. Za vse listine o posojilu, razen onih, ki se tuksirajo po taksnem zakonu posebej, se plačuje taksa '/2%. Glej Sušeč, stran 253.
B. ) Posodbena pogodba.
Če daš komu nepotrošno stvar v rabo, ne da bi od njega zahteval za to kake protikoristi (torej na neodplaten način), si mu stvar posodil. Izposojevalec ima p.avico stvar redno rabiti, razen če je kaj drugega dogovorjeno. Po tar. post. 15. zakona o taksah se zu take po-
godbe plačuje tuksu 20,— din, č<; pa se določi kuka odškodninu, tedaj se uporulid tar. post. 14. isiega zakona, to je po l°/op to pa po trajanju in vrednosti zakupa. Sušeč, stran 244 in 249.
C.) Hranilna pogodba.
Če prevzameš tujo stvar v svojo skrb, nastane hranilna pogodba. Kot hranitelj ne pridobiš nad izročeno stvarjo prav nikake pravice, si sa'mo njen imetnik in imaš dolžnost, du jo vuruješ škode.
Tuku pogodba bo navadno ustmenu in že smo obrazložili, du redoma ustmene pogodbe ne podlegajo taksi. Le kadar izročajo zusebni-ki oblastvom v shranitev denar, stvari, vrednostne papirje (efekte) in pismene obveze, se plačiiije vsakoletna Hak.su, kakor jo navaja tar. post. 170. zakona o taksah, Sušeč, stran 563.
C). Kupna (prodajna) pogodba. Menjalna pogodba.
S kupno pogodijo se zaveže produjulec izročiti kupljeno stvar kupcu v last, kupec oa se zuveže plačati prodajalcu določeno svoto denorja, kupnino. Z menjalno pogodbo se menjalcu zavežeta prepustiti drug drugemu dogovorno določene stvari. Kupljeno oz. zamenjano stvar pridobiš, ko ti je izročena; do tega trenutka ostane odsvajalec (prodajalec, menjalec) lastnik stvari ne glede na to, du je bila kupna oziroma menjalna pogodba sklenjena poprej.
Za kupne in prodajne pogodbe se plačuje taksa po vrednosti ob času prodaje in to: za premičnine po l°/o, za nakup in prodajo nepremičnin (hiš, zemlje) pa po 4%. Za nepremičnine (hiše in zemljo) pa se v območju dravske banovine pobira 2°/ona banovinska taksa, torej skupno 6°/o. Finančni zakon za leto 1937/38 v § 20 točki 7. naglasa, da ustmene pogodbe za premičnine ne podlegajo taksi. Zato je Finančno ministrstvo dne 23. 8. 1937 pod št. 57.155/111 pojasnilo, da iz tega baš izhaja, da ustmene kupne pogodbe za nepremičnine prav tako podlegajo taksi. Če se taku pogodba, pismena ali ustmena v 15 dneh ne prijavi in taksa ne plača, so pogi>dniki solidarno kaznovani poleg redne takse še na globo enkratnega poviška.
Pripomniti bi bilo zlasti to: ne zidaj hiše na neprepisani parceli, kajti za odmero takse je merodajen čas nakupa. Hiša ni tvoja, če jo gradiš na tuji parceli in plačati bi imel višjo takso ob nakupu — za parcelo in za hišo bi odločala skupna vrednost.
Za kupne (prodajne) pogodbe velja tar. posta. 12. taksnega zakona, Sušeč, stran 191, za menjalno pogodbo pa tar. post. 17. istega zakona, stran 251.
D.) Rabokupna (najemna, zakupna) pogodba.
Pogodba, s katero dobi kdo v rabo nepotrošno stvar za določen čas in za določeno ceno, se imenuje v obče rabokupna pogodba. Če je dana v rabokup stvar, ki se da rabiti brez daljnega obdelovanja (na pr. razne premičnine kakor klavirji, vozila, živila in si. pa tudi nepremičnine, kakor stanovanja, hiše jtd.) govorimo o najemni pogodbi; če gre za stvar, ki se more uživati le z marljivostjo in trudom (torej predvsem kmečka zemljišča, vrtnarije in si.) govorimo o zakupni pogodbi.
Za take pogodbe ali listine (izvzemši pogodbe o najemu zgradb in stanovanj ter lokalov
in taksah?
driavnih taksak
(se plačuje taksa po trajanju in vrednosti zakupa l"/o.
Za izvzete pogodbe in listine za stanovanja in lokale se mora uporabljati taksni papir, ki ga prodajajo trafike. Vsi lastniki stanovanj in lokalov morajo sestaviti pogodbo nu taksnem papirju in to v 15 dneh od dneva vselitve. Dlo vrednosti 2.400 din letno ni obvezno sestavljati stanovanjske pogodbe, toda če se navzlic temu sestavi, se taksa mora plačati.
Upravno sodišče v Celju je pod F 563 iz leta 1934 že odločilo, da lastnik zgradbe zakrivi prestopek, če ob znižanju najemnine ne sklene v 15 dneh nove najemne pogodbe nu taksnem papirju. Te določbe hišni gospodarji pretežno ne poznaj pa' 'je zelo, zelo važna.
Glej Sušeč, stran 244 in radi znižanja te nove pogodbe zlasti stran 247.
E.) Službena pogodba.
Kudar se kdo obveže drugemu za službovanje za določen čas, nastane službena pogodba. Le količkaj nazorno, obravnavanje te vrste službenih pogodb bi zahtevalo, da se prikaže vse delovno pravo. Za to pa ni prostora.
Tar. post. 20 taksnega zakona velja samo na ozemlju bivše Srbije in Črne gore. (dej Sušeč, stran 255. Za ozemlje izven navedenih dveh pokrajin pa veljajo predpisi, priobčeni v ..Službenem listu" št. 480/76 iz leta 1933, ozi-roma Sušeč, stran 256. Tudi teh ne kaže tu razlagati, ker so obširni. Tvorijo namreč izvleček iz tar. post. 40. avstrijskega pristojbin-skega zakona iz  leta 1850.
F.) Pogodba o delu.
Kadar kdo prevzame izvršitev dela za plačilo, nastane pogodba o delu. Tudi tu ni treba, da je plačilo določeno pogojeno, dovolj je, da ni bila dogovorjena brezplačnost.
Za nas bo najvažnejša tar. post. 24 zakona o taksah, ki določa, da za pogodbe a zidanju zgradb ali za dobavne pogoje s katerimi se podjetnik zavezuje, da komu kaj dobavi za pogojeno ceno, ali da izvrši določen posel, plačuje takso v izmeri po točki a, tar. post. 12, to je l0/«. Glej Sušeč, stran 191 in 309.
Koleki se prilepljajo in uničujejo na izvodu, ki se daje prvopodpisanemu pogodbeniku, če se sklene pogodba 'med privatnimi osebami. Na ostalih izvodih pa se mora vselej označiti: kolikšna taksa se je pobrala za pravni posel ali listino na prvem izvodu in po kateri postavki (24), pri kom je prvi izvod in da je izvod, na katerega se to zapisuje, „drugi", »tretji".
G.) Pogodbe glede imovinskih pravic.
Take pogodbe nastajajo navadno ob priliki poroke. Imenujemo jih ženitne pogodbe. Te pa morajo biti sklenjene pred javnim notarjem v obliki notarijatskih aktov, sicer niso veljavne. Zaradi tega je njih razlaga nepotrebna in radi pičlega prostora tudi nemogoča.
Naglašamo, da smo imeli pri tem namen prvenstveno pokazati na taksne predpise, ki narodu niso dovolj poznani, pa veljajo vendarle za slehernega državljana in pomeni njih kršitev občutno škodo, pred katero želimo ščititi naše čitatelje. V vseh pravno urejenih državah namreč velja načelo, da nepoznan je zakona ne ščiti pred odgovornostjo. Če bi temu ne bilo tako, bi se zakonskih določb napram nikomur ne moglo uveljaviti, kajti sleherni bi se skliceval na to, da 'mu zakon ni poznan.
Pijančevanje » naše sla
Gotovo je, da je pijančevanje ona tajna sila, ki izpodkopuje temelje človeške družbe. To je tista uničujoča sila, ki je lahko usodna za cele narode, kajti, pojavljajo se s svojo pogubo-nostjo v osnovni celici družbe, to je v družini. Če je družina šibka orgamčno in intelektualno, potem prehaja ta degeneracija v najširše rodove. Ta degeneracija postaja vedno bolj in boi j usodna, kajti na splošno se popije pri nas silno veliko množino alkoholnih pijač-Jasno je, da si s tem alkoholu vdan človek iz. podkopuje zdravje in življenjsko energijo za napornejše delo, obenem pa pahne včasih tudi družino moralno in materialno v nesrečo in propast. Alkoholizmu vdan človek ne more biti nikoli trajno tvorna sila, kajti, danes je čas in bo še čas, ki zahteva pravega, tteauega dela in napora za skupno blaginjo naroda.
Demonska sila alkoholizma se je razpasla in sega v vse sloje današnje družbe. Tista neodpornost je pri vseh slojih skupna, a različ. nu je materialna posledica. Delavec, ki gara ves teden in zasluži včasih res sramotno nitko plačo, doma pa ima mnogoštevilno družino, skuša svoje skrbi in težave pozabiti s tem, da se ob koncu tedna pošteno napije. In kaj je posledica? Ves teden je garal, jedel slabo, potem se pa napije vina ali žganja. Prav gotovo je, da ne more biti tak človek zdrav in tudi za delo ne čuti pravega smisla in s tem samega sebe pahne v propast. Podobni primeri so pri kmetskom ljudstvu, pri obrtnikih iu tudi pri uradnikih.
Pijančevanje ima pa tudi druge zle posledico. V pijanosti se dogajajo razna nasilja in uboji, nemoralnosti itd. Človek, ki je pijan postane naravnost divji kot žival in ne ve k»j dela. Kmetski fantje se napijejo in za malo žaljivko, ki mogoče pade pri omizju, se že za-bliska nož. In take stvari beremo in slišimo vsak dan.
Kje pomoč? V prvi vrsti so poklicane v to naše organizacije. Te naj vzgajajo svoje člane vzdr. žuti se alkoholnih pijač, pokažejo naj na kvarni vpliv pijančevanja in svoje člane naj odvračajo od navade, da se mora vsaka stvar začeti in končati s pijačo. Boj alkoholu je sveta naloga vseh organizacij, tako prosvetnih, telovadnih in tudi strokovnih. Pokazati je treba, da mlnd fant, ki ne pije je ravno tako fant, kot tisti, ki pije. Prav jasno se vidi, kako kvarno vpliva alkoholizem ne samo na nas, ampak tudi na vse Slovane. Tudi alkoholizem je eden izmed vzrokov našega zapostavljanja s strani drugih narodov.
f Perdan Marija
Pretekli ponedeljek 10. t. m. je umrla v Stražišču pri Kranju v starosti 37 let po težki in dolgotrajni bolezni splošno spoštovana vzgledna katoliška žena Marija Perdan roj. Hafner. Pokojnica je bila žena znanega uglednega tekst, mojstra Perdana, znanega odločnega katoliškega moža v čemer ga je skozi vse življenje močno podpirala pokojna vzorna živ-Ijenska družica, ki je bila vneta članica vseh katoliških slovenskih organizacij. Možu je zapustila 2 nepreskrbljena otroka, ki bosta pač težko pogrešala dobro vzgojiteljico mater, ki je znala ustvariti tako sijajno kat. družino.
Naj v miru počiva in uživa zasluženo plačilo blaga pokojnica; ostali njeni družini pa naše globoko sožaljel
Župnik slovenske župnije v Beogradu na Cu-karici g. Tumpej, ki se z vso vnemo trudi zu krščansko misel med beograjskimi Slovenci, nam piše, da je od tam pričakovati znatne u-deležbe katoliških vernikov.
Kongresna pisarna sporoča.
Godbe bodo na kongresu povečale živahnost in razgibanost. Zato naj jih pride v Ljubljano ob kongresnih dneh čim več. Vsaka organizacija, ki potuje v skupini, naj ima, če le more, svojo godbo. Naredili bomo sijaj, kakršnega Ljubljana še ni videla!
Vse člane fantovskih odsekov, dekliških krožkov, Frančiškove mladine, ki bodo prišli v Ljubljano na kongres, vabimo, da se kongresu udeležijo v svojih uniformah. Uniforme bodo pestrost povečale!
Splošna maloželeznišku družba v Ljubljani nam sporoča, da je dovolila znižano voznino 1.— din zu tiste, ki so izkažejo s kongresno legitimacijo, tudi za nočne vožnje. Doplačati pa morajo 1.— dinarsko nočno pristojbino.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani je vsem udeležencem kongresa, nu podlagi kongresno legitimacije dovolilo brezplačen vstop za obisk mestnega muzeju, bodisi v skupinah, bodisi posameznikom.'Za skupine bodo določeni posebni vodniki po muzeju.
Fantovski odseki, ki so dobili vabilo za roditeljsko službo v dneh KKK naj takoj pošljejo rmenik vseh, ki so so javili na roditeljski odsek kongresne pisarne.
Vsem, ki žele prenočišč! Vsem, ki žele, du jim  slanovunjski  odsek  preskrbi prenočišče,
prosimo, da to svojo željo najkasneje do sobote, 22. t. m. sporoče svojemu domačemu pripravljalnemu odboru ali župnemu uradu.
Kongresne lepake smo ponovno razposlali vsem župnim uradom obeh slovenskih škofij. Prosimo čč. gg. župnike, da jih takoj izvesijo na kar se da najbolj vidnem rnestu! Zamenjajte jih s starimi, obledelimi!
Narodni odbor KA v Sloveniji.
Ob času kongresa bo imela KA zborovanje katoliških inteligentov in sicer v soboto 29. julija v dvorani Deluvske zbornice v Ljubljani. Začetek zborovanja je ob 9. uri z naslednjim sporedom: 1. Razcepljenost v slovenski katoliški skupnosti (govori direktor dr. Karel Capuder). 2. Diberaliizem, revolucionarizem, personalizem in slovenska katoliška skupnost (govori prof. bogoslovja g. dr. Josip Mohnjec). 3. Papešlvo — vir edinosti (govori nadškof beograjski prezv. g. dr. Josip Ujčić).
4. Komunistično brezbožništvo (govori v nemškem jeziku p. I^dit S. J. iz Rima).
Vso našo katoliško inteligenco toplo prosimo, da se tega zborovanja udeleži. Na zborovanje bo imel pristop vsak, samo s kongresnim znakom.
„Kongres Kristusa Kralja bo večji od evharističnegap
Tako slišimo zadnje dni po vlakih in avtobusih. Naš narod z živim zanimanjem spremlja zadnje priprave na kongres in nestrpno pričakuje, kdaj bodo v ljubljanski stolnici zvonovi slovesno naznanili začetek velikil. manifestacij v čast Kristusu Kralju. Vsa naša lepa  slovensku zemlju  drhti  v pričakovanju
nečesa velikepi, svetega in mogočnega, nečesa, kar bo prekosilo vse naše dosedanje prireditve te vrste. Zanimanje za kongres bo uresničeno s tisoči in tisoči udeleženci, ki bodo od vseh strani Slovenije prihiteli v Ljubljano, da bodo skupaj z drugimi narodi slavili in poveličevali Kristusa, Kralja kraljev. Ljubljana, veliki dnevi se ti bližajo!
Ustanovitev mednarodne katoliške izseljenske lige (govori p. K. Zakrajštek, tajnik Rafaelove družbe) dne 29. julija ob 16. uri v Unionu.
Nove naloge Kristusovega kraljestva današnjih dni.
Naš čas bi lahko imenovali čas nemirnega človeškega duha. Ta nemirni duh se je pokazal posebno v izseljenstvu. Človek je postal nezadovoljen z vsem, kar ima in kjer je. Zmate-rializirana srca so zahrepenelu po tujih krajih, kjer bi našla več svetnih dobrin, denarju, posebno več uživanja, marsikaj več prostosti za uživanje. Tako je je bil sedanji rorj-priča največjega preseljevanja narodov, kolikor jih pomni zgodovina človeškega rodu. In te dobe še ni konec. Ker so skoraj vse države omejile ali pu popolnoma zavrle doseljevanje, je nastala nova obliku izseljevanja, tako imenovano sezonsko izseljevanje, ko gredo visoki sto-tisoči zu letne mesce iz domovine v tujino za zaslužkom. Tako danes ni katoliškega naroda na svetu, ki bi ne imel svojih vernikov nu tujem in tujih v svoji sredi.
Tako pa je postalo izseljenstvo danes svetovno mednarodno vprašanje. Noben katoliški narod ne more ostati brezbrižen za svoje ver-
nike na tujem, pa tudi ne brezbrižen do vernikov iz tujine v svoji sredi.
Do sedaj je izseljenstvo zadalo katoliški cerkvi že zelo občutne težke rane. Število verskih izgub gre v visoke milijone.
Katoliški izseljenci, največkrat sami mladi neizkušeni ljudje, pridejo v tujini v zelo težke verske preizkušnje. Ne poznajo ne jezika, ne verskih razmer. Tuja duhovščina dolgo ne ve zanje, pa če tudi ve, jih ne razume in oni ne nje. V cerkvi je tuj jezik. Tako ne razumejo ne pridig, ne marajo k sv. zakramentom. Tako so oropani vse duhovne hrane in ni čuda, če počasi klonejo in odpadajo, zlasti še, ker zahajajo med nje le prepogosto agitatorji proti Bogu in cerkvi.
Tako je izseljensko vprašanje danes najvažnejše vprašanje Kristusove cerkve, vprašanje, kako ohraniti zveste Kristusu vse one milijone, ki so že na tujem in ki še stalno odhajajo.
Tako je nastala potreba svetovne izseljenske misijonske organizacije, ki naj združi vse katoliške narode pri tem velikem delu sodobnosti.
Družba sv. Rafaela, je zato sklenila porabiti mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani, da predloži vsem katoličanom sveta u-s(anovrtev mednarodne  katoliške izseljenske
lige.
Ako bo ta kongres dosegel že samo to ligo in tako poskrbel za milijone vernikov izseljencev, da se jih ohrani zveste Bog« m njegovi Cerkvi, bo to gotovo velik uspeh.
STRAN 4
Naše šolstvo
V katerih iolah in s kak ini m uspehom se iola naša mladina?
svojo   razvilo  industrijo, trgovino I 27 z dobrim uspehom, popravnih izpitov je 7
Kranj s sv in obrtjo,-s svojo kmečko okolico in vsem velikim zaledjem gorenjske kotline nad in pod Kranjem je v pogledu raznih Šol 5« prav posebno važno središče in se nam stavlj.ijo čedalje večje naloge in potrebe in to v dveh pogledih: i.) radi čimvečjega navala v šole sploh -• kar je na Gorenjskem radi bližine krajev in dobrih zvez omogočeno v precejšnji meri —, 2.) pa radi vedno večje potrebe strokovnih So| zgoraj navedenih stanov in poklicev. Strokovno šolstvo danes postaja vedno bolj diferencirano, izpopolnjeno, pa tudi država sama vedno bolij zasleduje njegov razvoj in mu daje obvezni značaj. Zato si v kratkih potezah Oglejmo enkrat celotno sliko kranjskih šol in učnih uspehov na njih.
Drž. realna gimnazija.
Profesorski zbor: Z zavoda so odšli: Švikar-š'ič Zdravko, na 11. drž. r. gimnazijo v Ljubljano: dr. Tomšič Franc na 1. drž. girun. v Ljubljano; Preveč Silva nu drž. žen. real. gimn. v Ljubljano; Kajfež Josip nu II. drž. real. gimn. v Ljubljano, Pavlic Klotilda na 111. drž. gimn. v Ljubijuuo; Dular Josip na 111. <lrž. gimn. v Ljub.; Petelin Stanko na učit. v Ljub.; dr. Dolar Simon dir. upokojen; Pilgram Vladimir na 1. drž. real. gimn. v Ljubljano; Medved Ivan na drž. žen. učit. šolo v Kragujevac; Hinić Dušan podal ostavko; dr. Keršić Jovan na II. drž. moško real. gimn. v Sarajevo.
Na zavod so prišli: Sluga Margareta učite-lica veščin; Šipic Franc suplent; Piščnuec Elda učit. veščin; Kalan Andrej; suplent; Novak Viljem profesor; K um p Hilda hon. učit. veščin; dl. Kršić Jovan profesor.
5. oktobra i95b" je umrl v Ljubljani prof. dr. Jože Debevec, ki je v letih 1900—1910 služboval kot profesor na kranjski gimnaziji; 14. oktobru 1938 je umrl v Ljubljani prof. Josip Marn, ki je svojčas služboval na tem zavodu; 3. februarja je umrl v Ljubljani prezv. g. dr. Janez Fr. Gnidovec, škof skopljanski, ki je v Kranju služboval kot suplent v letih 1903— 1905.
Interno delo: Zavod je opravil tudi vse predpisane proslave, spominske svečanosti in pri-icditve. Marljivo so delovale tudi razne šolske organizacije. Prirastek se je pokazal tudi v knjižnicah in zbirkah. Fondi: Sklad Nit. kralja Aleksandra 1. Zedinitelja znaša din 5192.28, Prešernov sklad pa din 2381.25. V državni šolski polikliniki je 'bilo 252 sistematičnih in 418 kontrolnih pregledov; skupno ja bilo am-btilančnih obiskov 1055.
Statistika učencev in učenk kaže tole sliko: 1. razred je štel ob začetku leta i29 učencev in učenk, ob koncu leta pa 127; II. razr. 149, 143; 111. razr. 138, 133; IV. razr. 92, 39; V. razr. 37, 54; VI. razr. 45, 42; VII razr. 38, 56; VIU. razr. 36, 35; vsi razredi skupaj so imeli po vpisu 440 dijakov in 244 dijakinj t. j. 684, ob koncu leta pa je štel zavod 420 dijakov in 239 dijakinj t. j. 659, lani 714. Prvi trije razredi so šteli po 3 oddelke, četrti in peti po 2, šesti, sedmi in osmi razred pa po 1 oddelek.
Učni uspehi: Z odličnim uspehom je na zavodu izdelalo 45 učencev in učenk ali 0.85°,'); s prav dobrim uspehom 169 ali 25.64"'.), z dobim 247, ali 37.48"/o. Skupaj je izdelalo 461 di-jukov in dijakinj, ali 69.95"/o. Popravni izpit ima 122, ali 18.5«/0; izdelalo ni 69, uli 10.47'/« pravico do rednega šolanja je izgubilo 7, ali 1.06°/o.
Višji tečajni izpit: Osmi razred je štel ob pričeiku šolskega leta 36 učencev in učenk, iz-delulo jih je 35. K maturi je bilo pripuščtnih s privutisti in ponuvljalci vred 43 učencev in učenk. Izpit so napravili: Barle Jože, Brodar Danicu (prav dober uspeh), Bulovec Slava (p. d.), Cesenj Ivan (p. d.), Feldin Zvonimir, Figar Drage (z odi.), Ilafnar Ivan, Hlebce Ano, Keržič Marija, Knific Ivan, Kavčič Franc. Matevžič Zora, Pogačar Slava (z odi.). Segolin Marijan (z odi.). Sire Ljubo (z odi.), Smolej Bogomir, Spilar Adolf, Stritih Stanisluv (p. d.), Šiška Jože (p. d.), Šivic Albin (z odi.), Sorli Orislava (z odi.). Štiglic Franc (p. d.), Lr-banec Juuez, Urbas Milutin (p. d.), Vidir Vladimir (p. d.), Vidmar Tugomir, Zirkelbach Nada (p. d.J, Mrklavr Gertrudu, Pintar IVrdi-nand, Pahor Avguštin, Truden Ivun, Dermota Leopold (priv.), Golob Frančiška (privat.), Jelinčič Anda (privut.). Černelec Milun (dopolnilni izpit), Kaljčenko Pavel (dop. izpit).
Popravni izpit v avg. ima 6 kandidatov. 1 je pa zavrnjen za celo leto. Višji tečajni izpit pod vodstvom min. odpori, g. Antona Sovreta je trajal od 13. do 23. juniju in sicer pismeni od 13. do 15. juiiijo, ustni pu od !7. do 24. junija.
Nižji tečajni izpit: vršil se je 9, in (2., 13.. 14. ter 15. junija. Izpitu so bili oproščeni po čl. 57. zakona o srednjih .šolah v IV.u razredu 2 učenca, v IV.b razredu pa 12 učencev in učenk. Od 44 učencev in učenk pripuštenih V IV.a razredu k nižjemu tečajnemu izpitu je 1 izdelal z odliko, 7 s pruv dobrim uspehom.
Zagrizeno strankarstvo
Zavrnjena za leto dni sta 2 učenca. V IV.b razredu je lnilo pripuičenih k izpitu 41 učencev in učenk. 7, odliko so izdelale 4 učenke, s pruv dobrim uspehom uspehom 17 učencev in učenk, 13 pa z dobrim uspehom. Popravnih izpitov je 5, zavrnjeni za leto dni sta bili 2 učenki. Višji in nižji tečajni izpit je nadzoroval min. odposlanec g. Anton Sovre.
Sprejemni izpiti za 1. razred so se vršili 23. in 24. junija pred šestimi izpitnimi odbori. Prijavilo se je 60 učencev in 54 učenk, skupaj 114. Izpit je napravilo 54 učencev in 32 učenk, skupaj  100. Zavrnjeni* je 7 učencev in
učenk.
Meščanska šoja.
Benjamin med kranjskimi šolskimi zavodi je novo ustanovljena meščanska šola, za '.ate-re ustanovitev se je mestna občina z vso silo zavzela in tako ustregla željam številnih star-šev, ki že imajo, ali hočejo otroke Solati v meščanski šoli.
Začetek je povsod težak. Tako je šoli pri-munjkovalo pravih prostorov. Spočetka se je naselila v stari dekliški šoli na Pungretu, 9. januarja, potem ko se je osnovna šola preselila v novo poslopje, pa je meščanska šola prišla v prostore v II. nadstropju stare ljudske šole. Prostor pa tudi tukaj ne odgovarja in če meščanska šola ne dobi v teku 5 let novo poslopje, jo bo država ukiuila.
Statistika. Vpis učencev v prvi in drugi razred je bil ne samo povoljen, ampak celo rekorden. Prvotno se je nameravalo otvoriti samo 1. razred, ostale pa postopoma, ker se je pa tudi zu 2. razred priglasilo dovolj učencev in učenk, se je že lani otvoril tudi drugi. V prvi razred se je vpisalo 143 dečkov in deklic, to je število, katerega ni dosegla nobena meščanska šola v Sloveniji. Razred je imel zato 3 oddelke: l.a je bil mešan 25 dečkov in 28 deklic, skupaj 53; I.b je imel 48 dečkov, I.c pa 42 deklic. Drugi razred je imel 9 dečkov in 16 deklic, skupaj 25. Vsega je bilo na šoli 82 dečkov in 86 deklic, to je 168, kar je ogromno število samo za dva razreda. To število tudi kaže, koliko prostorov bo šola potrebovala, ko bo popolna. Dotok otrok na meščanski šoli je povzroči! padec na številu na gimnaziji in je javnost to šolo toplo pozdravila.
Nastavniški zbor: Za upravitelja šole je bil imenovan Lampe Josip, za nastavnike pa: Pogačnik Vida, Belehar Danica, prof. Potočnik Alojzij, učiteljica Krč Marija, dipl. phil. Zupančič Zvonimira, hon. nastavnica, Vovk Jože hon. veroučitelj, dipl. phil. Oman Janez hon. učitelj, 27 aprila prestavljen v Gor. Itadgono.
Šolski letopis: Ministrstvo prosvete je dovolilo 8. avgusta otvoritev 1. razreda, ostali razredi se otvarjajo postopoma, 1., 2., 3. septembra je bilo vpisovanje; min. prosvete je 20. septembra dovolilo otvoritev drugega razreda,
I. oktobra otvoritvena sv. maša in pričetek rednega  pouka,   10.  oktobra   prioe^ek  pouka v
II. razredu, 9. januarja preselitev v prostore stare ljudske šole; 20. aprilu dan pogozdovanja; 5 junija ekskurzija'vseh razredov: 18. junija šolska razstava; seveda niso tu vštete razne svečanosti, prireditve, seje in vesti o-sebnega značaja.
Knjižnice in kabineti: Šola je že v prvem leO)i premagala začetniške težave, ki so v zvezi s prostorom, nabavo inventarju, učil in učnih pripomočkov, knjižnic itd. Osnovali so se sledeči kabineti: zbirka za zemljepis in zgodovino, zbirku za prirodopisje, zbirku za fiziko, zbirka za računstvo in geometrijo, zbirka za ročna delu. Knjižnice: nastavniška knjižnicu šteje 33 izvodov knjig in revij, šolska 4 izv., podporna knjižnica pa 43 knjig in 20 risalnih desk. Izposodilo se je 41 knjig in.19 desk.
Zdravstveno stanje: Splošno zdravstveno stanje je bilo povoljno. Sistematično pregledanih je bilo 166 učencev. V ambulatoriju dr>. šolske poliklinike se je zdravilo 68 učencev.
Narodnost in vera: Od 168 učencev je bilo 166 rimskokat. vere in 2 protestanta; 139 naših državljanov, 7, italijanskih in 2 Čeha.
Učni uspehi: šola je v obeh razredih štela 168 učencev in učenk. Z odličnim uspehom je izdelalo 7, uli 4.2°/o, s prav dobrim 57 ali /3.90/n; z dobrim 32, ali 19°/o; skupaj je izdelalo 96, ali 57.1%; ni izdelalo 72, ali 42.9*/»; popravni izpit ima 41 učencev in učenk t. j. 24.4°/o. — Popravni izpiti bodo dne 31. avgusta ob 8. uri, prošnje je oddati do 20. avgusta. Vpisovanje v vse razrede bo t., 2. iu 3. septembra od 8. do 12. ure. Prinesti je s sp|>oj vse dokumente. (Se nadubije.)
Kakor je pred nekaj tedni poroča! naš list, obstoja akcija, ki stremi za tem, da bi se občinsko posestvo Prevolu porabilo deloma zu sanatorij, deloma pa za gospodinjsko šolo. O-l.oje je za Kranj in vso okolico nujno potrebno. Uprava mestne občine je dobilu pri zadnji občinski seji pooblastilo, da se sme pogujuti z župno nadarbino glede prodaje Prevole pod pogoji, ki smo jih omenili. Prevoln bi se porubila za socialne namene, v splošno korist, občinu bi pa dobila polno kupnino. Občinski odborniki brez ozira na strankarsko pripadnost so z malenkostnimi izjemami uvideli, kako velike koristi za občino bi bilo, če bi se tak načrt mogel uresničiti. Tako je tudi skoro vsa kranjska ja.nc.it pozdravila to zamisel.
Zal pa še niso pri nas izumrli oni predpo-topni tipi, ki vse prusojaju le iz strankarskega stališča. Ti ljudje se ne moreje rešiti povojev strankarske zagrizenosti in ne morejo umevati konstruktivnega dela za splošni blagor b-ez ozira na to, katera stranka kaj dobrega naredi. Ti ljudje kritizirajo vse povprek, naj njih politični nasprotnik napravi karkoli, vse je zanič. Sami niso /možni niku-/tega dela v javno Korist, jezi jih pa tudi, če kdo drugi ustvarja dobrine za splošno javnost. 3oje se, da bi to njihovi politični grupaciji moglo škodovati, če bi nasprotnik vršil koristna dela. On; ne politizirajo za to, da bi prodrla koristna Hej a med narodom, ampak za to, da pridejo do oblasti, da sami sebe pasejo ...
Ko je bil dograjen novi leseni most čez Kokro, sta počasi korakala preko mostu dva mlada kranjska gospoda in z jezo takole modrovala:
I. N.i »Vil, ti klerikalci, kaj so naredili .. ."
M. O.: „To bo zonje reklama! Sicer se bo pu itak kmalu podrl..."
1. N.: „Saj se je zadnjič pri obtežitvi skoro že podiral..."
M. O.: „To bi bilo nekaj. .."
Iz vsega razgovora je odsevala nekaka nevolja, da imajo za most zasluge ljudje drugega političnega mišljenju...
Ravno dograditev lesenega mostu čez Kokro je lep doku/, kako se more nekaj ustvariti v občini, če sodelujejo pri gospodarstvu v skupni vzajemnosti ljudje sicer različnega političnega naziranja. V veliki večini kranjskih meščanov je ravno ob tisti priliki prodrl zdruv gospodarski razum, ki je fe\ preko strankarske zagrizenosti. Le nekaj posebno odbranih je v zeleni nevoščljivosti skušalo splošno enotno mišljenje meščanstva zastrupljati z razniuli govoricami, da se bo most podrl, du bo imel le župnik od njega dobiček itd.
Strankarska zagrizenost se je ponovno pokazala sedaj pri obravnavi Prevole. Dočim vodijo občinski odbor le oziri na občino in javno korist brez ozira na desno ali levo, se pojavlja na drugi strani zelena strankarska zavist in raadiralni duh, ki hoče dobro zamišljeno akcijo oblatiti in onemogočiti. Normalno čuteč človek bi niti verjeti skoro ne mogel, da se bo kdo našel, ki bi temu ugovarjal. Občina pride po tem načrtu do svojega denarja, želji po domači bolnici bi bilo ustreženo, nikdo še ni niti daleč ponudil občini toliko za Prevolo in vendar so se takoj našli ljudje, ki so začeli v nekaterih listih ves načrt smešiti, očitati občinski upravi, da hoče zapravljati občinski denar, onim, pa ki se žele za socialno skrbstvo žrtvovati, so pričeli podtikati koristoljublje, dobičkarstvo itd. Po vsem Kranju so začeli skrivnostno prišepetovati: -Kakšne dobičke bo napravil s to kupčijo dekan Škerbec, to je trgovec itd." Umazanci grdi! Sami niso nikdar sposobni prinesti kake žrtve zu juvuost, pa podtikajo vsaki socialni akciji dobičkarstvo in nečedne nameue. Kam pripelje ljudi strankarska zagrizenost. No, tem ljudem je v Kranju odklenkalo. Ogromna večina kranjskega prebivalstva danes dobro ve, kje je solidno občinsko gospodarstvo in kje je le politika brez vsakega smisla za javno dobro.
O j ta Prevola!
Gotovi gospodje, ki že dalj časa uživajo politične počitnice, ali pa jim je dolgčas po političnem porazu, ki so ga doživeli ob zadnjih volitvah v narodno skupščino, so si privoščili pritožbo proti sklepu občinskega odboru v Kranju, s katerim se je ugotovila baza, na podlagi katere se bo občina pogodila z župno nadarbino v Kranju za posestvo Prevolo. To pritožbo so podpisali: bivši župan Pire Ciril, bivši župan Tajnik, bivši podžupan Košnik Ivan, novinar Čolnar Lojze, bivši poslanski kandidat <lr. Demšar Dragotin, občinski odbornik Čolnar Otmar, bivši podžupan Mavr Ma-vrilij,  Berjak Franc,   Štempihar Tone, ing.
Gros Ožbalt, dr. Vilfan Joža, Jereb Miha, To-mažič Jože, Zgur Mirko in Zupan Leopold.
Kakor smo zvedeli, je nadrejena oblast pritožbo zavrnila kot preuranjeno, ker se pogodba z župno nadurbino sploh še ni sklenila. Gospodje so za en politični uspeh bogatejši. Seveda bi tudi pritožba zoper že sklenjeno kupno pogodbo ne imela nobenega smisla, ker bi občina ne kršila zakona, ako z odobritvijo nadrejene oblasti odsvoji svoje nepremičnine. Ne dvomimo pa več, da bodo vsaj nekateri gospodje poizkušali srečo tudi potem, ko bo definitivna pogodba sklenjena. Tega jim ne zamerimo, ker nekaj dela mora imeti vsuk človek.
Izredni obeni »bor škofjeloških obrtnikov
V začetku mescu uprila je bil redni letni občni zbor „Obrtnega društva v Škof ji Loki", katerega je vodil dotedanji društveni predsednik g. Lovro Planina. Na tem občnem zboru stu bila izvoljena predsednik in podpredsednik brez potrebne nadpolovične večine kakor zahtevajo pravilu društva, ker so se pojavile tri struje. Največ glasov za predsednika je dobil g. Ogrin Anton, stavbenik, a za podpredsednika pa g. Andrej Krošelj, pek. Proti njuni izvolitvi, pa je z motivacijo, da nista dobila potrebne večine, napravil g. Pavle Okoru, mizar pritožbo na sresko na-čelstvo v Škofji Loki. Isto je seveda moralo volitve predsednika in podpredsednika razveljaviti. Obenem pa je tudi razveljavilo sklep občnega zbora, ki je na predlog prejšnjega odbora sklenil, da se pravila nekaj spremene.
Vsled tega je bilo nujno potrebno sklicuti izredni občni zbor „Obrtnega društva", ki se je vršil v torek 27. 6. 1939 ob 8. uri zvečer v prostorih gasilskega doma.
Občni zbor je vodil najstarejši član odbora g. Obluk Jože. Uvodoma je pozdravil vse nuv-zoče obrtnike, posebno toplo pa še zastopnika sreskegu načelstva g. dr. Zoreta. Nato je pre-čitul odlok sreskega načelstva s katerim je
isto razveljavilo zgoraj imenovani točki red-dnega občnega zbora.
Prešlo se je nato takoj na 1. točko in to nu sklepanje o spremembi pravil. Ker predlog ni dobil potrebne 2/3 večine (kakor določajo pravila), je ta točka s tem odpadla z dnevnega reda.
Se pred sklepanjem o spremembi pravil je predsedujoči g. Oblak Jožef ugotovil sklepčnost občnega zbora, saj je bilo izmed 34 članov navzočih na občnem zboru 29 članov. Manjkalo jih je le 5 med njimi tudi g. Lovro Planina.
Po sklepanju o spremembi pravil se je prešlo na volitve novega predsedniku in podpredsednika. Sklenjeno je bilo, du se voli z listki in sicer vsukega jiosebej.
Pri glasovanju za predsednika je dobil g. Anton Ogrin 12 glasov, g. Kalan Valentin pu je dobil 15 glasov, 1 volilec pa se je glasovanja zdržal. Za tem je novoizvoljeni predsednik Kulan takoj prevzel nadaljnje vodstvo občnega zbora.
lakoj na to se je prešlo na volitve podpredsednika. Pri glasovanju je dobil Oblak Jožef 15 glasov, Krošelj pa 15 glasov. Občni zbor je bil nato zaključen in je vsekukor potekel v popolnem redu in miru.
Nova maša v Cerkljah
HOTEL „JELEN" - RftANJ
Vsako soboto in nedeljo zvečer godba. Igra tržiški „šramei" (poznani „Fogelni")
Cerkljunsku župnija je v nedeljo doživela prelepo slovesnost prve nove maše. Z veliko požrtvovalnostjo so sodelovali premnogi fura-ni. Mogočni inluji so krasili prostor pred cerkvijo. Cerkev sama je bila kot nujlepši šopek rož — vsa okrašena s cvetjem in zelenjem. S stropa so visele goste mreže vencev, olturji kur zusuti s cvetjem. Veliko truda in dela je bilo treba, a fantje in dekleta se niso ustrašili težav. Med gostim špalirjem ljudi in V spremstvu mnogoštevilnih svatov je g- novo-mašnik Erzar Stanislav stopil v cerkev, da prvič opravi daritev sv. maše. V cerkvi je za-donela prelepa in prisrčna pesem, ki ostane vedno lepu: „Novi mašnik bod' pozdravljen..."
Pozabljeni so vsi trudi, vse delo, veselje napolni srce novomašnileovo, veselje prevzame srca množice, ki je napolnila vso 'mogočno cerkljansko farno cerkev. Slovesnostni pridigar — cerkljanski rojak — dr. Kimovec nam je z njemu lastno besedo živo slikal dolžnosti in delo duhovnikovo, pa rudi povedal o veselju, ki napolnjuje duhovnikovo srce. Po sv. maši so svatje odšli nu novomašuikov dom med mnogoštevilnimi mlaji, katere so postavili požrtvovalni fantje. Vsa fara je vesela, da je zopet eden i/med nus stopil med delavce v Gospodovem vinogradu. Bog daj, da bi v Cerkljah kmalu zopet odmevala pesem„ Novi mušnik bod' pozdravljen I
STRAN 5
TEDEN S K E NOVICE
K. KANJ
♦ 2upnik Blaž Rebol. Pretekli teden 11. julija je umrl v Beli cerkvi pri Novem mestu tumkajšnji župnik Blaž Rebol. Pokojni /upnik je bil pristen Gorenjec, rodil se je v župniji Trstenik pod Storžičem dne 1. februarja 1875, gimnazijo je študiral v Kranju in v Ljubljani, v mašnika posvečen je bil dne 22. julija 1897. Kot kaplan je služboval 4 leta v Naklem in 6 let v Komendi, kjer je ustanovil »Prosvetno društvo", nato je bil 12 let župnik v Bučki, kjer je zidal novo župnišče, nato II let v Dobrniču in slednjič od 1. 1930 župnik v Beli rerkvi. kjer je tudi pokopan. Nuj počiva v miru I
Kongresne knjižice dobite vsak dan od 8. do 12. ure v knjižnici Ljudskega doma. Ker bomo imeli v nedeljo pri maši vajo za ljudsko petje na kongresu in bomo peli pesmi iz teh knjižic, si jih do nedelje že vsi nabavite.
30-ietnica mature na gimnaziji v Kranju iz leta 1909. Pod tem naslovom se je v dopis vrinila pomota. Sestanka se je udeležil Hafner Anton, župnik v Dupljah (ne v Trbovljah) izostalo je ime dr. Jenšterle Janez, zdravnik v Trbovljah, ki se je tudi udeležil te prosi uve.
Zahvala. ..Društvo slovenskih obrtnikov" si šteje dolžnost zahvaliti se vsem prijateljem in vsem, ki so se žrtvovali, da je prireditev v vsakem oziru tako lepo uspela. Prav iskrena hvala vsem! Jubilej domače tvrdke. Letos obhaja deset letnico obstoja poznana trgovina koles Kra-šovec z Jesenic, ki je spomladi otvorila ludi v Kranju podružnico. Tvrdka je vodilna v francoskih športnih kolesih in se je tudi v Kranju takoj z uspehom uveljavila. Radi velikega konzuma nudi kolesa po zelo povoljnih cenah, delavcem tudi na obroke. Ob 10 letnici bo na vsakih 100 prodanih koles eno podarila srečnemu dobitniku, ki bo izžreban.
V Kranju je tvrdka Krašovec ustanovila no-vo, edino strokovno delavnico za vulkanizaci-jo gumijastih plaščev za avtomobile, motorje in kolesa. Vašemu uredniku so pokazali in raztolmačili ves potek in pripravo za vulkani-ziranje. Za popravljeno avtomobilsko gumo jamči tvrdka z garancijo za 10.000 km vožr.,^. ter so stroški popravila v primeru s ceno nove gume daleko manjši. Enako velja za nove kolesarske gume, ki so včasih močno presekane, drugače pa še dobre. Pozimi bodo vulkanizirali tudi galoše in  snežne čevlje.
Nadškof dr. Ujčič v Kranju. Prevzvišeni bei-grajski nadškof g. dr. J. Ujčič je prejšnji teden v spremstvu svojega tajnika prispel v Kranj na počitnice in se nastanil v župnišču. Prev/vi-šenemu g. nadškofu, ki že več let prihaja na letovanje v Kranj, želimo prijetno bivanje v našem mestu.
Regulacija prometa na savskem mostu. Kadi del pri razširitvi savskega mostu so ta teden cesto na mostu zožili in zaprli, tako da je mogoč le enosmerni promet. Da se promet vrši v redu, ga regulirata dva čuvaja, ki dajeta podnevi znuk z rdečo zastavico, ponoči z rdečo lučjo. Vse voznike opozarjamo na sledeče.
Če je na tistem koncu mostu, kateremu se bliža voznik podnevi izvešena rdeča zastavica, ponoči pa prižgana rdeča luč je to znak za stoj. Ce pa je zastavica spuščena ali luč ugasnjena, je pot odprta. Podnevi, ko je veliko prometa, je enkrat odprta ena smer ceste, nato pu zopet drugu.
Pri novem hodniku na spodnji strani mostu so sedaj položili sidra in vmesno železje in bodo pričeli betonirati ploščo. Naše obširno poročilo v zadnjem .Gorenjcu" popravljamo v toliko, da bosta hodnika široka po 223 cm in ne 165 cm, kot smo pisali.
Adaptacije. V Prešernovi ulici bodo temeljito popravili obe Pučnikovi hiši. Napravili bodo nove, moderne lokale in preuredili stanovanja. V Tavčarjevi ulici pa preurejajo Kan-dučevo hišo. Tudi tu bodo napravili nov lokal in popravili stanovanje v |, nadstropju.
Obrtniška tombola v Kranju. Kot vestni kronisti smo dolžni omeniti, da zadnje čase pogosto naletimo na skupine meščanov in obrtnikov, ki debatirajo o vzrokih, zakaj „Kranjska gasilska četa" noče posoditi odre in razstavni paviljon za obrtniško tombolo. Saj je vendar med aktivno sodelujočimi gasilci največ obrtnikov, ki z vso vnemo in požrtvovalnostjo sodelujejo, tako pri akcijah, bližnjemu v pomoč, kakor pri vseh drugih bodisi paradnih ali zabavnih prireditvah in so na ta način obrtniki mnogo pripomogli s svojim delom, da je društvo tako dobro situirano.
Vse čitatelje „Gorenjca" opozarjamo na današnji članek ..Kaj moramo vedeti o taksah?", ki radi njegove praktičnosti in aktuelnosti o teh zadevah katere obravnava na dokaj nazoren način, zasluži, da si ga shranite in preštudirate za slučaj, da vam je treba urediti kak primer te vrste. Članek je čitateljem predvsem tudi zato namenjen.
Esperantisti, pozor! Jug. Kat. Esp, Liga vabi vse esperantiste, da se udeleže kongresu Kristusa Kralja.
V soboto 29. julija ob poli 7. uri zjutraj bo v. maša v nunski cerkvi. Med mašo r,e bodo pele sledeče cerkvene pesmi v esperantskem jeziku: Zvonovi so zapeli (Sonoras sonoriloj), Lepa si, roža Marija (Rozo belega Vi) in Povsod Boga (Ni volas Vin). Takoj po svetem opravilu bo pridigoval v esperantskem jeziku Don Paršić Zore, župnik s Hvara, o temi: Kristus, Kralj sveta.
Popoldne ob 3. uri pa se bo vršil 3. redni občni zbor Jug. Katol. Lige v prostorih Slomškove družbe, Aleksandrova cesta 10 čez dvorišče I nadstropje).
K občnemu zboru se vabijo tudi esperantisti, ki niso člani lige.
Le orač zna zorati zemljo
kakor more perilo čisla oprali le dobro milo. Terpenlinovo milo Zlatorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda - in perilo je snežno belo, prijetno poduhteva in oslone dolgo trdno.
Piščanci
ocvrti in pečeni vsak čas na razpolago. Naročite lahko tudi telefonično št. 40. Poleg tega tudi mrzla in gorka jedila ter pristna namizna vina. Se priporočata
Marta in Marjan Pollak
ŠMARJETNA GORA
Lepa telovadna prireditev na Primskorem
Razglas. Po nalogu komandanta ljubljanskega vojnega okruga v Ljubljani se bodo zamenjale obveznikom vojaške knjižice, katere so raztrgane, da jim manjkajo listi, ali pa zamazane, da so vpisani podatki nečitljivi.
Zato se pozivajo vsi v občini Kranj bivajoči vojni obvezniki, ki so pristojni v ol čine ki spadajo pod teritorij ljubljanskega vojnega okruga in imajo take vojaške knjižice, da iste prinesejo najkasneje do 26. julija v občinsko pisarno.
Po tem roku se knjižice ne bodo več zamenjavale brezplačno.
Tudi oni vojni obvezniki, katerih knjižice niso pokvarjene, temveč jim manjka le fotografija ali osebni opis, naj se /glasijo do na*
V nedeljo 16. julija sc je vršil telovadni nastop FO in DK. Kljub temu, da so bile še druge prireditve na isti dan, je bila udeležba velika. Našega nastopa so se udeležili tudi odseki in krožki iz bližnje okolice, zlasti številno je bilo članstvo iz Predoselj med njimi je vzbujala pozornost mala deklica v narodni noši z lepo donečo harmoniko.
Pred nastopom je nagovoril vse nastopajo-še članstvo čg. dekan M. škerbec. V svojem i govoru je primerjal Prosvetni dom    in našo i mladino svetilniku, ki sveti v duše brezbo/ni-kov in odpadnikov od katolištva, da bodo našli zopet pot k Bogu. Vsi navzoči so odobravali izvajanja gospoda dekana in ga nagradili I z vzkliki in ploskanjem.
Nato se je začel telovadni nastop. Posebno pozornost so vzbujale vaje orodne vrste iz Kranj;;, vaja   mladca  Grmeka in  slov. plesi.
6. avgusta 1939
I. velika obrtniška
TOMBOLI
V KRANJU
Vse nastopajoče članstvo je občinstvo pozdravilo s ploskanjem in vzklikanjem.
Po nastopu je bila prosta zabava, ki je pokazala, da se da napraviti veselica tudi brez plesa. Veselega petja in smeha ni manjkalo. Zlasti lepo so peli narodne pesmi udeleženci iz Sodražice pri Ribnici na Dol. Tu je služboval preje naš duhovni vodja g. Rafko ra-biani. Pred odhodom avtobusa jim je razkazal zanimivosti 'mesta Kranja g. dekan M. Skerbec.
Nušu majhna toda prisrčna prireditev je bila dokaz, da se močno ruši marksistična trdnjava na Primskovem
Ti mladina si zapiši besede g. dekana na globoko v srce in bodi tudi v bodoče kot s.c-tilnik, kot luč, ki naj ogreva mrzloto brez-boštva, ki kaže zajeti današnji svet, posebno pa delavstvo.
VELESOVO
Zanimanje za kongres Kristusa Kralja je
vedno večje. Posebno veseli so otroci, ki se bodo peljali v Ljubljano 29. julija kar na dveh vozovih jK)d vodstvom g. učiteljice Ive Čebulj. V nedeljo 16. julija zvečer ob osmih je bila posebna slovesnost kot priprava na kongres. V župni cerkvi so bili najpreje pete litanije presv. Srca Jezusovega. Nato se je razvila lepa procesija vernikov s prižganimi svečam? imed slovesnim pritrkavanjem na Stari grad k evharističnemu križu, ki je bil topot prvič razsvetljen z električnimi žarnicami-Pevci so /apeli ..Kraljevo znamenje križ stoji", nakar pojasni domači župnik v govirii pomen križu in vzpodbuja navzoče k zvestobi Kristusu Kralju Zadonela je pesem »Povsod Boga'"' in še nekaj drugih, nato so se verniki v tihi noči 'mirno razšli na svoje domove.
vedenega rc P^ v občinski pisarni ter prinesejo s seboj f<Sografijo radi vlepljenja v knjižico. -
I. banovin^a razstava malih živali na jesenskem velesejmu v Ljubljani bo pokazala najvernejšo sliko celokupne tovrstne reje v naši banovini. Ona bo najpopolnejši dokaz, kaj zmore požrtvovalnost in idealno stremljenje posameznika, ki dela premišljeno, enotno ter v polnem razumevanju za stvar.
Razstava pa nima samo namena pokazati širši javnosti do sedaj doseženih uspehov, marveč hoče s posebnim poudarkom tudi navesti, kaj bo treba še v bodoče storiti. Iz vseh delov naše banovine bodo pripeljane na razstavo najlepše plemenske živali. Prireditveni odbor si močno prizadeva, da bo razstava res na višku.
ŠKOFJA LOKA
Odstranitev gnojišča. Kamor pogledaš v našem 'mestu v zadnjih treh letih, povsod vidiš silno voljo po napredku, po olepšanju, pa tudi po higienični ureditvi mestu. Če pa pogledamo malo tja v Poljansko ulico in na Grajsko pot, vidimo pri marsikateri hiši tik banovinske ceste cele kupe gnoja. Seveda tudi gnojnice ne primanjkuje. Dla ta stvar gotovo ne vpliva kaj prijetno na razne organe človeka, da to ni hi-gienično, ni potreba posebej pripovedovati. Da pa ni lepo in za tujski promet priporočljivo, to menda vedo tudi lastniki gnojišč in oblasti, ki naj ukažejo lastnikom, naj svoja gnojišča vendar že enkrat urede tako, da bodo mestu ter letovišču, kakor je Skofja Loka primerna, ne pa da bo ves del mesta zlasti poleti poln smradu.
Se k občnemu zboru „Obrtnega društva".
Gospodu, ki že ves teden zatrjuje na polna usta, da se ga volitve gg. predsednika in podpredsednika prav nič ne tičejo in da on pri vsej stvari nima nič, prav vljudno povemo, da je prav on tisti in to mi dobro vemo, ki je vse to organiziral in za to dal iniciativo. Gospod, kaj pa besede: „Le pojdite na občni zbor. jaz bom svoje ljudi že poslal doli!" Dobro pa vemo, da bo vsled tega gospod deležen tudi zasluženega političnega pokoja. Za njegove, ki so mu nasedli pa dobro vemo, da jim je že žal. Zvedeli smo, da ta gospod prav enako taktiko vodi tudi v obrtni zadrugi. Preko takih reči res ne moremo, zlasti če se ponavljajo, čeprav stoji glavna oseba vedno zadaj dobro skrita za hrbti drugih.
Razstava dobitkov
za obrtniško tombolo se otvori koncem prihodnjega tedna v gimnazijski telovadnici.
Oglejte si jo v Vašem interesu.
STRA2IŠCE
Ob križišču nove poti na Kal varijo in glavne ceste na Gaštejskem klancu ob vznožju novih stopnic, ki vodijo v Stražišče, je nastal z odstranitvijo začasne barake, ki je služila tehničnemu osobju v času del preložitve klanca, precej obsežen in !ep prostor, ki vzbuja mimoidočim misli, kako bi se dal najbolje uporabiti. Ker je ta prostor na silno prometnem kraju, kjer se stikata kar dve najbolj prometni poti, ki vezete Stražišče s Kranjem in pa drž. cesta, nekateri pravijo, da naj tukaj nastane v bližnji bodočnosti kakšen trgovski lokal, kak bife ali kaj sličnega. Drugi pa so zopet mnenja, da bi se ta prostor primerno zasadil s kostanji ali pa z lipami in se tako preuredil v zaželjeni majhen park s klopmi, kar bi javnost gotovo najbolj pozdravila. Bomo videli kaj hodn ukrenili o tem rae-I rodajni činitelji.
TRŽIČ
Nepopolna avtobusna zveza. Kakor imamo že zelo dobre prometne zveze z Ljubljano vendar se sliši od nešteto strani želja, da bi oni avtobus, ki odhaja iz Ljubljane ob 12.15 vozil ne samo do Kranja, ampak v Tržič, ker morajo poslovni ljudje, ki ne morejo do pol dvanajstih opraviti po raznih uradih in pisarnah, radi male zamude čakati do pol štirih in imajo izgubljen čas. Dtandanes pa je čas zlato. Zato bi bilo prav, da bi ta avtobus odpeljal ob 12.30 iz Ljubljane in prišel v Tržič ob 14. Ob tej uri se pa zopet začnejo v Tržiču odpirati lokali in pisarne. To željo naj bi upoštevalo tako avtobusno podjetje, kakor oblastvo, ki določa vozne rede.
OLŠEVEK
,.1'rosvetno društvo" v Olševku nad Kranjc ponovi v nedeljo 23. julija 1939 ob 6. uri popoldne za dobrodošlico in v zabavo letoviščar-jem v našem kraju in vsem drugim, ki bi se radi zopet enkrat pošteno nasmejali igro „Na-mišljeni bolnik" in še par lepih prizorov. Vstopnino smo znižali. Ker je čisti dobiček namenjen za kritje dolga nove dvoraae se preplačila hvaležno sprejemajo.
VODICE
Sv. Marjeta naša farna patrona pravijo, da začne z rženo žetvijo in potem kar na pšenično preide, kar je seveda tudi letos, ko so že kar pošteno zastavili srpe v zrelo žito, ki pa je letos zelo poležano od vetrov in dežja, tako da žanjice tožijo, da jih hrbti bolj bolijo, kot pa bi jih sicer.
Naša fara se je preteklo nedeljo t. j. 9. julija zelo postavila, saj je njen faran g. Frinc Rozman iz Bukovice pel svojo prvo sv. mašo v domači župni cerkvi ob številni asistenci gg. sobratov in polni cerkvi ljudi, ker to je bolj redek praznik, ki pa je zato lepše proslavljen in seveda primerno obiskan.
Naše fantovske vrste so se zadnje čase zopet razredčile, ker sta dva člana FO postala moža, kar pc nas more le veseliti, ker tudi odločne, zavedne in katoliške može nujno rabimo. Najpreje se je poročil brat g. novomašnika Ivan Rozman iz Bukovice, že dolgoletni cerkveni pevec, ki je poročil gospodično Angelo Pire iz Vodic istotako cerkveno pevko in vneto delavko na polju ljudske prosvete.
Pretekli teden pa je našo fantovsko organizacijo zapustil kot fant in stopil vanjo kot mož brat štupar Vinko iz Vodic, ki si je izbral za družico gospodično Marijo Debevec iz Polja Brat Štupar je bil že pri bivšem „Orlu" človek, katerim pravimo duša vsega, saj je bil njegov načelnik dolga leta in je sad njegovega neumornega dela kazal svoje uspehe še vso dobo likvidacije pa vse do obnovitve FO. Njemu se ima naš človek zahvaliti v veliki meri za lepe in velike dneve, ki jih je doživel, ker je bil on tisti, ki je fantom vlival veselje za orodno telovadbo. Njemu kakor vsem našim slavljencem pa krepak Bog živi'
SMLEDNIK
Naši sadjarji se letos prav pridno gibljejo, gradijo si lep ..Sadjarski dom" združen z moderno sušilnico po najnovejših načrtih, zgradba je že pod streho v velikosti 10x6 m* ter so vzidani že tudi okvirji za okna in vrata. Za enkrat stoji v zgradbi še stara peč (sušilnica), do jeseni pa imamo namen v zgradbi postaviti novo moderne v armiranem betonu. Za nedeljo 16. t. m. je bila najavljena efektna loterija v korist ..Sadjarskega doma", katera je pa vsled nepredvidenih zaprek preložena na dan 20. avgusta. Na vrtu gospe Marij« Oblak v Smledniku (pri Zupelnu) bo loterija in velika ljudska veselica s pestrim sporedom. Vse prijntelje sadjarstvu prosimo, da nas ta dan posetijo in kupujejo naše srečke, katerih cena je samo din 5.— a je bogata na samih lepih in koristnih dobitkih kot šivalni stroj, kolesa, moka, obleka itd. Vsem, ki so nam do sedaj kaj pomagali naj bo izrečena na tem mestu zahvala. Pričakujemo, da se nas spomnijo tudi oni, ki so nas pozabili.
stran 6 -^-.^^-^-^^^^
coiienjec«
PODBREZJE
Okrožni ta'.or ob   30-lctnici »Prosvetnega društva" bo 20. avgusta v Podbrczjah. Priredi- i tev bo poldnevna. Zjutraj ob 6. uri se bo v I župni cerkvi darovala sv. maša za umrle dru- j štvene elane. Ob 13. uri zbirališče in sprevod j do furne cerkve, kjer liodo ob 2. uri slovesne litanije, nato pa na tabornem prostoru slav-1 nostno  zborovanje, okrožni   telovadni nastop, nakar se razvije pro«ta zabava s srečolovom 1 itd. Sodelovala bo priznuna tržiška godba. Ta prireditev  naj   bo  prireditev ne le tržtfkcgi, okrožja, ampak vse Gorenjske, zato že ~cdaj j opozarjamo nanjo vsa bratska društva in od- j seke. 20. avgustu se zberemo vsi v Podbreziah, da tem preizkusimo svoje mlade sile in slovesno proslavimo    30-letnico podbreške pro-svete! — Bog in nnrod!
MOŠNJE - BREZJE
V nedeljo smo imeli v nali fari dan priprave na kongres Kristusa Kralju. Ob S. uri zvečer so bile litanije v  lepo  prenovljeni župni cerkvi v Mošnjah  zatem pa se je formirala dolga procesija z bakljami k idilični cerkvici na Otoku. Kak ) veličasten je bil pogled na to | gorečo kačo, ki se je med slovesnim zvnnenjem zvonov  in  petjem  verskih pesmi vila     proti | otoškemu gričku! Tam smo se ustavili pred ev-barističnim križetn. ki je bil ves okrašen in slavnostno razsvetljen. Glol>oke. v dušo segajoče govore sta imela g. P. Otmar Postner in bogoslovec g. SWic Ludovik. S petjem pesmi1 »Povsod Boga" je bila ta prisrčna slovesnost končana. Bog daj. da bi tudi naša prireditev pripomogla k temu, da bi kongres obrodil bo- ! gate sadove!
Kongresne knjižice in znake dobite v žup-nem uradu v Mošnjah in v samostanu na Brezjah. Prosimo vse župljene. da segajo po njih, da bo naša župnija na kongresu zastopana v častnem številu!
Nova maša. V nedeljo 23. julija bo ob 10. dopoldne imel na Brezjah posvetitev nove maše g. P. Pavlin Hevbal, sin organista g. Ilev-bala iz Mošenj. Njegov pridigar je g. P. Otmar.
Obrtniška tombola '_
Vse tovariše obrtnike prosimo, da z ozironi na okrožnico pripravijo pravočasno dobitke, ker bo razstava teh v prostorih gimnazije v Kranju. S tem bo vsak podjetnik tudi svoje delo predstavil javnosti in bo to reklama še posebej za naše izdelke, tako za posameznika, kakor za celoto. Zato prosimo da skrbite, da bo vse pravočasno preskrbljeno in po dogovoru narejeno. Za zbiranje posameznih dobitkov pa prosimo poverjenike po vaseh, da obiščejo vse obrtnike svojega okoliša ter nas ob-veste. Istotako naj vsak obrtnik proda določeno število tablic, ter naj vse nadaljno uredi 1 pisarni Združenja v Kocbekovi hiši, ki ves dan posluje in se dol>e vse informacije ter navodila.
Tovariši, vsak naj po svojih močeh pomaga, da se uresniči naš načrt ter da s svojo stanovsko zavestjo izvedemo to skupno zamisel, ki
bo pokazala, da tudi obrtniki znamo in moremo kaj napraviti za našo stvar, da bo tako dalo vzpodbudo in vigled naši skupnosti.
Vse edinice Obrtniških društev in organizacij, pa prosimo, da nas podpro. ker bomo tudi mi v enakem slučaju vrnili.
Obrtniška tombola. Vse tovariše obrtnike prosimo, da izrabijo zadnje dni za agitacijo za našo tombolo, v prvi vrsti pa jih prosimo, da vsaj do 1. avgusta t. I. zberejo od svojih tov. obrtnikov vse za tombolo pripravljene in namenjene dobitke ter po možnosti naberejo še nove. Dobitke oddajte v pisarno Združenja, vsaj  do  zgoraj   omenjenega roka.
Kmetijstvo
IZLETI
Od 12. do 13. avgusta z avtobusom v Gorico, Sv. Goro, Dobrdo'.) in Trst. Vožnja in potni list din 140.—.
Od 13. do 1?. avgusta na Veliki Klek (Gross-glockner) din 230.—.
Od 14. do 15. avgusta na Sv. Višarje din 75.—.
Prijavite se v Izletni pisarni M. Okom, Ljubljena, Frančiškanska. 3 ali pa: Sttnfco Umnik, Predoslje 70, telefon 74.
Šport
STRELSKE VAJE.
Vsako nedeljo in praznik se vršijo strelske vaje na strelišču v Striiževem. Obisk je posebno letos juko zadovoljiv, saj se je postrcli-lo že nad 41)00 nabojev ter je pričakovati, da bo strelska družinu v Kranju i/vežbalu velik kader dobrih strelcev, ki jih i o lahko pošiljala na vsa družinska tekmovanja v soseščini, na okrožne in državne tekme in upam", do bodo kranjski strelci tudi odslej prav častno zastopali našo metropolo. Pa tudi naše dame prav pridno vežbajo in konkurirajo z že izvežbanimi strelci. Zadnjo nedeljo se je med drugimi j>rav posebno „odrezala" ga. Martinuz-zi, ki je dosegla od 5 strelov 39 točk na tarči 200 m in to z vojaško puško. Le tako naprej! Municija je kot preje po din 2.50 za člane in po din 3.— za ne člane za 5 komadov. Strelja lahko vsakdo! Novi člani se sprejemajo na strelišču, od navzočega odbornika.
Banovinska kmetijska šola Sv. Jurij oh juž. žel. prične 15. septembra novo šolsko leto 1939-40. ki bo trajalo 11 in pol meseca, končalo torej 51. avgusta 1940. Lastnoročno pisane prošnje za sprejem je do 1. avgusta vj>oslati na upravo šole. Prošnji, opremljeni z din 10.— bunovinski kolkom, je priložiti, krstni list, domovnico, nravstveno in zadnje šolsko spričevalo ter obvezo starišev, z banovinskim kolkom din 4.—, da bodo krili stroške šolanja, v kolikor na nje odpadejo: ter izjavo, da bo njih sin ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu prejeto podporo iz javnih sredstev. Oni, ki žele banovinsko podporo, naj prilože uradno potrdilo davčne uprave o višini davkov in velikosti posestva. V piošnji je tudi navesti točen naslov in zadnjo pošto. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, dovolj razviti, najmanj 16, največ 25 let stari, ki so z dobrini uspehom dovršili osnovno šolo. V svoji prošnji se morajo zavezati, da bodo natančno izpoljnjevali svoje dolžnosti in se podredili zavodovim predpisom. Vsi gojenci stanujejo V zavodu, kjer i-majo vso oskrbo. Oskrbovalnina znaša din 100.— do 300,— mesečno po premoženjskih razmerah prosilca. K celotni oskrbnini din 300 -prispeva kr. banska uprava za vsakega gojenca primeren znesek, odmerjen po gospodarskem stanju staršev. Pa tudi sreski kmetijski odbori dovoljujejo revnejšim prosilcem podpor;.. Sprejeti bodo v prvi vrsti kmetski sinovi, za katere se predvideva, da bodo ostali ni kmetijah kot bodoči gospodarji.
Uprava.
FILM
Z ozirom na članek, ki je bil priobčen v zadnji številki „Gorcnjca" pod rubriko „Film", sporočamo avtorju istega in vsem, ki so prisostvovali predstavi filma ..Kralj pustolovcev", ob 4. uri, da defekt, katerega obravnava članek, ni nastal po naši krivdi, temveč vsled kratkega stika, ki je nastal vsled slabega vremena na električnem omrežju občine Straži-šče. Pripominjamo, da more v našem kinu samo „vis maior" prekiniti predstave. Nikakor pa nismo nikdar in ne bomo prekinili predstav radi slabe kopije ali starega filma, kajti naše geslo pri nabavi filmov je: ..Najnovejše in najboljše".
Uprava kina šmartinski dom.
M ALI OGLASll
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0'50. Najmanjši znesek je 8 D. .
Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Dober krojaški pomočnik, ki zna igrati pri godbi dobi stalno službo. Naslov v upravi lista.
Kamenje za zidanje se proda. Zuphišče Vele-sovo, p. Cerklje, Gorenjsko.
Proda se dobro vpeljana mlekarna radi preselitve. Poizve se v upravi „Gorenjca".
Prodam  večjo dobro  ohranjeno  otroško po-steljco. Naslov v upravi ..Gorenjca".
Naprodaj dvostanovanjska hiša v Kranju. Naslov v upravi „Gorenjca".
lege mesta Kranja ter razgledno točko in vsemi ugodnostmi. Na razpolago je tudi brezplačno radio zabava Vselitev po dogovoru. Gena nizka. Poizve se v upravi ..Gorenjca".
Proda se  gozdna   parcela  v  bližini Kokrice ure iz Klanja. Naslov v upravi ..Gori' njca".
PREKLIC.
Podpisani Sodniknr Jiikob iz Stražišča obžalujem in preklicu jeni neresnične vesti, katere sem vsled pomote govoril o Bevku Rudolfu, hišnem posestniku iz Stražišča in se " zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
[r:i vić/in    ')A t i\
Stražišče 20. julija 1959.
Sodnikar Jokob.
V Gorenjski oblačilnici v Kranju,
dobite najtrpežnejše modne, športne in delovne obleke itd. — — — Kot krojača bova postregla najbolje in najceneje. — Se priporočava
Čenčič Štefan in Koželj Franc
SPECUAUU TRGOVINA BARV
KRANJ
Vidovdanuko «. 6
Vina
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11.
Couch zofe, otomane, divane
In vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno
V.TONEJC
tapetnik, Kranj
Gospod išče prazno  sobo  v  r^jstu. Ponudbe na upravo ..Gorenjca" pod ..S^en in miren".
Nalivno pero se je našlo na podnožju novih stopnic v Stražišču. Dobi se p***>ti odškodnini I za objavo v ..Gorenjcu" v upravi lista.
Odda se dvosobno stanovanje z vsemi pritikli-nami in z 300 m2 vrta. ob gozdu  najlepše i
Gospodinje — uradniki — delavci POZORI POZORI
OTVORITEV
v soboto, dne 15. julija BIZJAK - KRANJ
Tyrt«va cesta štev. 14. (pri novi šoli)
Mimica Zagorska:
25
Marija Taborska
.        (Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje.)
„Fant, ti si se že nocoj zagledal vanjo." „Kaj še!"
„Po očeh te poznam. Nečeš priznati resnice svojemu očetu? Ti imaš dekleta rad."
„0, nič ne," se je zlagal Martin, potem je pa hitro šel očetu izpred oči. u
Tisti večer mu misel na Polonico nikjer ni dalu miru. Kjer je hodil, povsod so ga spremljale njene temnorjave, skoro črne oči in povsod se mu je smehljal beli obrazek z žametnimi rdečimi lici. „Kako rdeče ustnica ima," je pomišljal Martin, kakor mak. In lase črne, svetijo se ji." Zazdela se mu je še bolj zala kakor sestra Micka.
Ni imel obstanka. Ponoči se je napotil v Podtabor. Na oknu kamrice so cveteli nageljni, Martin pa ni upal potrkati, ker ni bil prepričan, da spi tu notri Polonica. Naposled se je opogumil in je udaril po trdem, motnem steklu.
„Polonica!" jo je šepetaje poklical.
V kamrici se ni nihče oglasil in Martin je ponovil:
.Polonica! Nekaj bi te rad vprašal."
Zdaj šele se je okno odprlo in Polonica ga je karala:
„Domov pojdi! Tako sem se te ustrašila."
„Zakaj."
..Sem mislila, da je tisti Leopold iz Radovljice prijel sitnost prodajat. No, pojdi domov."
„Ali Leopold gleda za tel>oj?" Funtu se je glas tresel. ,.Naj gleda."
„Polonica, ali ga imaš rada?"
„Bog obvaruj! Videti ga ne moren."
,.A on tebe?"
Nič ne izprašuj! Domov pojdi."
..Polonica!"
„Spat pojdi!"
„Polonica, daj mi nageljček!"
Bela roka je odtrgala nageljnov cvet in mu ga dala. Martin je prijel polno, okroglo roko.
„Polonica, ali bi ti hotela priti k nam?" „Kam?"
„I, na Vilibaldovo."
„Zakaj ravno jaz?"
„Ker, ker te imam rad, no ..."
„Nič se ne šali, Martin!"
„Resnico govorim."
..Izpusti mi roko!"
„Nočem. Prej te ne bom izpustil, dokler mi ne boš odgovorila če boš prišla k nam." ..Po 'materi žaluješ..." ..Čez pol leta ne bom več."
„Misliš, da se smeš iz mene norca delati, ker si županov sin. Pri tej priči me izpusti."
..Leopolda ljubiš," je zabavljal Martin, izpustil je pa ni.
„Nak, Martin, to pa ni res, Bog mi je priča!"
..Res je. Zakaj pa nočeš obljubiti, da boš k nam prišla?
„Martin zakaj se delaš norca iz mene?"
Poloničen glas je rahlo drhtel, roka ji je trepetala. Martin jo je tesneje prijel,
„Ali boš prišla k nam?"
Polonica je molčala, Martin ji je prigovarjal: ..Reci, Polonica. Rud te imuni in mojemu očetu si tudi po volji. Ali boš prišla k nam?" „ — Bom, če Bog da ..."
Izpulila mu je roko in zaprla okno. Fant je ostal sam na vrtu, vendar je bil srečen in kakor v snu se je podal domov. Sebi ni mogel verjeti, da ljubi dekle, s katero je zvečer prvič govoril. In spet mu je prišlo na misel.
..Marija taborska, ki ni pustila, da bi postal požigalec, mi je tudi tu pomagala. Marija taborska bo tudi ukrenila, da se bo vse prav in srečno izteklo."
V dalji je črnela Volbenkova koča. Martin se je spomnil, da mu je stari coprnik mater zastrupil in je klel. Potem pa je podvomil o tem. Srce mu je bilo mirno in srečno, zato ni mogel misliti, da bi mogel biti kdo v resnici zloben.
Iz teme je vstala pred njim mogočna Vilibaldova domačija, ki jo je imel v kratkem dobiti v roke. Domačija je spala, le v očetovi čumati je še gorela sveča, rahel soj je bdel v temi. Martin je zlezel na svisli v seno, zaspati pa kar ni mogel. Snel je klobuk in je v temi božal nagelj, ki mu ga je odtrgala Polonica. S ceste je prihajala pesem tovornikov, ki so peli:
..Ko prvič sem te videl,
o j, zala deklica,
že nisem nič več ve<lel
kaj je prostost srca." Martin je poslušal tovorniško pesem. Sladko in težko mu je bilo pri srcu. Kakor pesem mladih tovornikov na beli cesti, tuka je bila njegova duša, vzdihovala je, da bi zatajila skrite solze, smeh je bil v njej, da bi našla uteho za tiho bol.
VII.
Leto tisoč štiristo tri in devetdeseto je bilo eno izmed najbolj čudnih let, kar jih je pomnila Kranjska. Vse dežele so trepetale v pričakovanju turškega vpada. Toda Turčiju je bila mirna, Mohamed „Osvajalec" mrtev, njegova oporoka pozabljena. Bajezit II. ni ljubil krvi in janičarji so mu le igrali in plesali, streljali na ptice in se za šalo l>orili med seboj. Begi in age pa so posedali po svojih kulah. grizli si brke, pili vino in se spominjali zlutih junaških časov. Hej, takrat so si naropali bogastvo. Zdaj pa ni bilo v konjuščnieah ne naropanih konj, ne dragocenih oblačil in naropanega zlatega, ne srebrnega posodja iz cerkva, gradov in samostanov. Stari sužnji so umirali, mladih ni bilo. Hej, vzdignili bi na noge vse, kar veruje v Alaha in v koran, planili bi v deželo prokletih džaurov! Zagorele bi vasi, gradovi, mesta, cerkve, samostani, turški konji bi teptali žito, z oltarjev bi jedli pšenico, junuki bi iz kelihov pili kloštrsko vino! Dežela bi zaplavala v krvi, sinovi Alahovi bi se vračali nazaj, pijuni od slavne zmuge, vsi obloženi s plenom. Hej, šli bi, toda Mutija Korvin zbiru vojsko in Janko SibinJanin stoj! na straži, kakor lev. šli bi, nabrali bogastva, toda brani jim sultana Bujezitu trdi ukaz.
Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.
00