NAROČNINA
Celoletna........$2.—
Polletna .........$1-25
Chicago celo leto $2.50
Inozemstvo......
SUBSCRIPTION
One Year.......$2.00
Half Year.......
Chicago one Year .2.5c Europe.........$3-00
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919-. AT POST OFFI CB AT CHICAGO ILLINOIS. UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. VOLUME VI. LETO ■ __SREDA 29, SEPTEMBRA 1920.
Naslikal J. J. JERICH
ŠTEV. (No.) 54.
Published and distributed under permit (No. 3ao) authorized by the Act of. October 6- 19x7, on file at the Pbrt Office of Chicago. PL — By the Order of the President A- S. Burleson, Postmaster General.
TEDENSKI POLITIČNI PREGLED
STAVKA ŽELEZNIČARJEV V DENVERU.
Posledice stavke v Denverju, ko so železničarji pouličnih železnic stavkali, so tako dalekosežne, da je še danes nevarnost, da zopet izbruhnejo s še večjo silo, in da bode še večja razburjenost.
Da se to prepreči, sklenili so vsi duhovniki mesta vseh različnih ver, da je neobhodno potreba, napraviti mir. Od katoliške strani sta bila poklicana v Denver člana National Welfare Councila iz Washingtona. V posebno komisijo so izvoljeni tudi razni zastupniki raznih drugih ver in tudi veliko lajikov. Ta odbor bode skušal najti pot, po kateri bi se prišlo do sporazuma.
DELAVSTVO ZA COXA
Amerikanske delavska federacija se je izjavila uradno, da stoji za demokratskim kandidatom Coxom in da svetuje delavstvu, naj voli zanj. "Governer Cox se je izkazal kot moža, ki razume in ima srce za de-lavsk koristi in je bolj v resnici delavski prijatelj, kakor njegov nasprotnik."
POVSODI JE "GRAFT" — GOLJUFIJA.
Do sedaj smo mislili, da je še e-dino 44 Ball game'", naša narodna igra, šport, kjer ni ne politike, ^e goljufije. Ko so se posamezne lige borile za prvenstvo, smo mislili, da res nekateri tako dobro znajo, drugi pa ne znajo. Na, tu ga imaš! Je pač križ! Amerikanec je rojen špekulant. Kaj čuda, da imamo tak križ z mladino radi "gamblanja" — igranja. Na vsako reč bi stavni. Tako se je naenkrat zazvedelo, da je tudi pri tem narodnem športu "graft". Velike svote so se stavile na posamezne igralce in posamezne klube, kateri bpde zmagal. Toda izvedelo se je, da so se dali nekateri igralci podkupiti od raznih goljufov, ki so stavili s kom za velike svote, da so nalašč slabo igrali in igro sicer izgu bili, toda dobili pa tisočake za to.
Je pač križ kjer ima "vsemogočni" dolar vse pravice.
COX SE PONESREČIL.
Demokratski predsedniški kandidat se je ponesrečil. Ko seje peljal proti Peoriji, Ariz., je baje vlak sko čil s tira. K sreči se Cox ni poškodoval veliko, pa je bilo ranjenih in u bitih. Baje so videli nekega človeka, ki je tik pred nesrečo tekel od tira proč.
CENE PADAJO.
Te dni je oznamil tovarnar Ford v Detroitu, da se njegovi avtomobili zopet prodajajo po isti ceni, kakor pred vojsko, dasi ne bode znižal delavcem plače.
To oznanilo je imelo velik vpljiv na vso trgovino. Povsodi so takoj vsi drugi tovarnaji začeli zniževati cene. Večinoma so jih znižali za 2? do 30 odstotkov.
Se bode kmalu pokazalo ali je to samo špekulacija ali resno mislijo.
Kaj
VODITELJI DELAVSTVA.
Med voditelji (?) delavstva v Chicagi se vrše, že dolgo časa medsebojni boji in prepiri, ki pa niso samo navadni prepiri, temveč posamezni voditelji se med seboj pregan jajo in streljajo kakor muhe. Najmanj kakih 20 umorov smo imeli že letos samo kot žrte ttega prepira. Tako je pred nedavnim časom padel neki Enright. Te dni je padel zopet ustreljen v nekem salonu njegov pomočnik Richard Forbes.
Človek, ki je bil obtožen, da je umoril Knrigjhta, je danes prost. Dobro,, tako imajo danes porotni sodniki nov umor.
Da ko bi se reklo, da se tako more kaki Italijani, člani kake "črne roke", bi še ne bilo čudno! Toda tu v Chicago!
Tu lahko delavstvo vidi. kako mo re zaupati svojim voditeljem. Če se ti možje med seboj streljajo, more biti že veliko goljufije pri tem in veliko denarja.
Vidiš, delavstvo, navadno ti slika jo kot tvojega sovražnika onega, ki te najraje ima, in ki ti najbolje hoče — tvojega duhovnika. Tu pa lahko sam vidiš in boš moralo preje ali pozneje spoznati, da so tvoji najhujši sovražniki tvoji — voditelji.
4
—-o-i-
POLJSKA.
se na Poljskem godi, med Poljaki in Boljševiki, o tem je jako težko dobiti jasno sliko. Poročila so tako nejasna in tako zavita in si tako sama sebi nasprotujejo, da je nemogoče jih zasledovati in jim vr-jeti.	%
Prejšni tedeu so poračali iz Pariza, da sta .se Litva in Poljska zjed-dinili in da sta sklenili skupaj delovati ; vsak nekaj je popustil. Takoj na to pa smo čitali, da se pripravljati za boj."	-
Enako je nejasno, kaj se godi na mirovnem postopovanju. Eno poročilo pravi, da se posvetovanje niti ne vrše, mej tem ko druga poročila vedo, kaj se tam vrši.
Baje so Boljševiki dali Poljski ultimatum, da-^sprejme mirovne pogodbe. Poljska se pa baje btani in ?e hoče ravnati po francoskem nasvetu in zasesti vse strategične točke ob rusko Poljski meji in sicer daleč v Rusijo.
Tz vsega bi človek sklepal, da igrajo evropske velesile z ubogima dr žavama, s Poljsko ^nako, kakor z Rusijo, igro mačke in miši. Nalašč zavlačuje rešitev tega vprašanja..Za kaj? je jasno. Zastonj gotovo ne!'. Najbrže. to nese. Po zdajšnili žalost nih skušnjah vsi vemo, da so vse vlade enake in da so vse sleparske, da se vsem gre samo za eno, kako bi kolikor mogoče veliko nakradle za se in oškodovale kolikor morejo
in kogar morejo. Tu se ne gre več ne za prijatelja ne za sovražnika. Vcak jim je enak. Vsak jim je samo toliko vreden, kolikor se ga da os-kubsti.
Vsaj tak utis dobi človek, ki no zaslednje sedanjo svetovno Htiko.
res-po-
FRANCIJA
Francija ima novega predsednika, dosedanjega ministerskega predsed n«ka Milleranda. Dosedanji mornari ski minister je pa sprejel izvolitev za ministerskega predsednika.
Millerand se je izjavil, da bode zasledoval do sedanjo zunanjo fran cosko politiko in jo nadaljeval.
ITALIJA.
Sedanji mir je bil skaljen v Torinu, kjer je prišlo do krvavega spopada med vladnimi četami in delavstvom.
Kaj in kako se godi v Italiji, najbrže ne dobivamo natanjčnih poročil. Vendar pa vse kaže, da vse vre in da je nevarnost, da vsak trenutek izbruhne strašna revolucija.
•Da. Italija se je igrala z ognjem, bode pa ogenj imela.
KITAJSKA
V Cantonu so nastali nemiri. General Čang Cing-Ming je zbral okrog sebe čete upornikov in se je dvignil, da se polasti vlade. Vlada je poklicala svoje vojake.
VELIKANSKO NARAŠČANJE NASELJEVANJA.
Zadnje mesece je naseljevanje v Ameriko tako narastlo, da bode vlada morala ukreniti posebne naprave, da bode mogla vse te možice do-voljno nadzirati.
Tudi Slovencev je silno veliko že prišlo. Baje že nekako nad 5 tisoč.
Začenja se nova doba, ko se bode moralo zopet začeti misliti, da se kaj stori za jugoslovanske naseljence. Družba svetega Rafaela bode zopet potrebna. Bog ve, ali bode kedo v New Yorku, ki se bode spomnil, da je kaj takega zopet potreba in sicer še bolj^kakor preje. Ali imamo kakega zastopnika na Ellis Islandu?
Opozarjamo New Yrške bivše člane slovenska Rafaelove družbe, da se zganejo in zopet začno delo-vatrv ta namen. Rojaki po Ameriki jih bomo podpirali.
-o—--
VABILO NA NAROČNO
KOLEDARJA AVE MARIA
ZA 1920.
V kratkem času izide "KOLEDAR AVE MARIA" za leto 1921. S tiskom hitimo s polno para.
- Nad pet tisoč naročil imamo že do sedaj. ZaLo nujno opozarjevamo vse rojake, ki bi hoteli imeti Koledar, naj ga nemudoma naroče in naj nikar ne čakajo. Jako veliko ga bode šlo tudi v staro domovino.
Takoj sedi, in poš ii naročilo.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
NAD 200 TISOČ JETNIKOV V NEVARNOSTI
Nad 200,000 vojnih jetnikov v Sibiriji je v nevarnosti, da bodo poginili od vsega hudega to zimo, ako se jim ne bode poslalo pomoči Pred vsem je vprašanje, kaj ti jetniki še sedaj delajo v Sibiriji? Kaj nimajo posamezne vlade toliko srca do u-bogih nesrečnih žrtev vojske, da bi jih spravile domov? a, kaj jim mari sedaj jetniki! Saj imajo razni držav niki dovolj vsega doma! Kaj oni ve do, da stotisoči stradajo v Sibiriji!
Poročilo o teh nesrečnih žrtvah poročajo, da se grozne razmere med njimi in da trpijo strašno poman-kanje. Brez obleke, brez hrane in brez vsega žive zunaj po gozdih* kjer se hragijo, kar pač dobe. Toda zima je tu. Kaj bode z njimi. Veliko jih je znorelo strahu in groze tega, kar so doživeli, in sedaj divjajo po gozdovih, kjer kriče in vpijejo kot divje zveri.
Koliko, sinov, edino upanje svojih starišev. je poginilo in še poginja v strašnem pomanjaknju daleč tam v Sibiriji in misli na svoje stariše doma pa joka mati za njimi. Koliko očetov tam zdihuje in joka za svojimi otročiči in poginja strašne smrti, ko doma žalujejo domači za nji.
In to se godi v najbolj prosvitlj-nem stoletju.
PRIPRAVA ZA NOVO VOJSKO.
Te dni smo dobili pismo od prijatelja iz stare domovine, ki piše: "Doma vemo, da se pripravljamo za novo vojsko."
In tudi več poročevalcev iz zadnjega zasedanja zavezniških zastopnikov je poročalo, da je vsa sedanja politi ka Evrope samo priprava za novo, še hujšo, in še večjo svetov no vojsko. Nič se niso narodi naučili. Čudno, komaj je Wilson nekoliko zgubil svoje moči in se odtegnil politiki, pa smo tam kjer smo bili. Evropa je pač neozdravljiva. Neko staro prerokovanje pravi, da bode konec tega tisočletja našel vso Evropo v razvalinah, da bodo vsa mesta porušena, da ne bode tam nobene civilizacije več, da bode vse v novem svetu. Včasih se nam je čudno zdelo, kako bi to moglo biti. Ce danes zasledujemo vse te koloboci-je svetovnih vlad in če j>omislismo, kakšen bode način prihodnjega bojevanja, tedaj je pa res samo eno mogoče, da se bodo Evropski narodi sami sebe uničili. Zlasti se bode pa to zgodilo, ker vidimo, da vse vlade zopet teže nazaj za brezvejstvom. Prostozidarstvo hoče zmagati. Pa bo. Toda z njegovo zmago bode zmagala tudi podivjanost if]1 uničen je vse civilizacije.
SLOVENSKI TRGOVCI OGLA ŠAJTE SVOJA PODJETJA V "E-DINOSTI".
IZ KATOLIŠKEGA SVETA.
ČUDEŽI V LURDU.
Te dni so^ poročali časniki, da se je vršilo veliko romanje škotskih ka tolikov v Lurd. Pri tej priliki je čudežno ozdravel kanonik Ritchie. Ta gospod se je ponesrečil na železnici nekako šest let nazaj. Padel je med vlak, ki mu, zmečkal noge. Le z veliko težavo, s pomočjo dveh palic, se je mogel premikati. Trpel je nezmerne bolečine. V Lurdu je pa v trenutku popolnoma ozdravil in sdaj zopet lahko in ravno hodi, kakor preje. Tega čudeža je bilo z priča na tisoče ljudi.Zdravniki sedaj preiskujejo vso zgodovino tega ozdravljenja. Še celo protiverski zdrav niki so se začeli zanimati za to stvar.
Če je res kaj na teh ozdravljenjih." pravijo, "bili bi norci, če bi se jih ne poslužili. Mogoče se bodo dali pa naravno razložiti?"
ŠIRIT
- Ž. *
><Jlf t


1ST 'EDINOST'
KRVAVEČE SLIKE.
Že dalje čase smo čuli o nekakih čudežih, ki se baje gode na Irskem v nekem mestecu Temlemore. Tam so naenkrat opazili, da so bila usta nekega kipa Jezusovega krvave in enaka oči slike Marijine. To se je razneslo po vsej Irski ka^or ogenj in v najkrajšem času začelo je vre-ti tja na tisoče in tisoče popotnikov. Jako veliko bolnikov je baje tudi ozdravelo.
Mi o tem namenoma nismo hoteli poročati, ker vemo, kako hitro se da svet varati s takimi ali enakimi čudeži. Nas ja pač Vodiška Jo-hanca izučila, da kaki krvi ne vrja-memo tako hitro.
Te dni je pa prišel iz Irske Father Byrne iz Beresforda S. D., in ta je povedal, da je bil sam tam, da je res videl kri. Bil je navzoč, ko je popolnoma slepi človek v trenutku spregledal »n popolnoma videl; enako več pohabljenih je ozdravelo;
Mi to stvar poročamo samo kot časnikarji brez vsake opazke.
-o--—
ODPADLI DUHOVNIK NAPADEN.
V Toledo je nastopil "evangelist" King, katoliški odpadli duhovnik. Postavil si je šotor in pridigal. V svojih govorih . je napadal katoliške cerkov. Ta njegova izvajanja so pa množico tako razbarila, da je prišlo do resnega spopada. Le s težavo se je odpadnik rešil. Njegov šotor so mu zažgali. - .
Tako sprejemajo take apostole drugi katoliki. — Jej, jej, Mr. King pridite k nam, k Slovencem! Tu boste pa želi pohvalo! Vse bocje drlo k vam. Saj bodo še kaki glavni tajniki iz Jolieta pritekli Vas poslušat, ker jinvboste vzeli posel. Kajti pri nas to.opravljajo ne kaki-odpadniki, ne. Katoliki sami in še celo glavni urad niki katoliških jednot.
-—o-:—
NAROČAJTE IN PRIPOROČAJTE LIST "EDINOST"!

PISARNA J 849 W. 22nd St. Chicago. 111.
Telephone: Canal g8
LI 51 ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
U	1 CMsloaatUči/ n »likal
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Chicago. 111.—Pretečni teden smo obhajali matere glavni društveni praznik Ž. M. B. — Pri nas v Chicago smo ga lepo praznovali. Imeli smo prej sedem nedel vsako nedeljo večer pobožnost sedem nedelj. Na sam praznik smo matere pristopile k svetemu obhajilu. Bile smo skoraj vse. Zvečer smo imele pa pobožnost in prejem. Društveni oltar je bil lepo ozaljšan. G. naš voditelj so nam naredili pridigo, da smo vse jokale. Sprejete so bile pa samo tri članice. Imamo še veliko mater v Chi-cagi posebno mlajših, ki bi morale pristopiti. Pogrešamo tudi še nekatere matere* ki so dobre, ki hodijo v cerkev pa jih ni pri društvu. To se mi jako čudno zdi in se mi zdi slabo od njih. Me same bi morale prositi g. župnika, da nam ustanove društvo, ne pa se dati prositi in vabiti, da vstopimo v nekaj kar je samo za nas in za naše koristi. Posebno mlaj še matere naj bi bile vesele* da imajo, kje dobiti in iskati poduka za njih stan, da vedo kako ravnati. —• Shod bode sedaj zopet prihodnji mesec prvo nedeljo v mesecu.
Pri seji smo se tudi pogovarjale, kako bi privabile več mater v društvo. In predlagano je bilo, da bi se naredila mala podpora za smrt, da bi matere vsaka dala ob smrti druš-tvenice vsaka po dolarju. O tem se bomo še nadalje posvetovali.
Društvenice prav lepo pozdravljam.
Članica društva K. M.
-o-
Chicago, 111. — V nedeljo se začne v naši cerkvi 40-urna pobožnost in sicer pred prvo mašo. Prvi dan v nedeljo bode dan za može in za fan te. Upamo, da bodo ta dan naši mož je in fantje pokazali, da so še verni. Drugi dan v pondelek bode za matere in dekleta. V torek za šolske otroke. Vsaki večer ob pol osmih bode pridiga. Pridige bode oskrbel v ponedelek in torek Rev. Anton Bombač iz Clevelanda, O. Sklep bode posebno slovesen. Za sklep pričakujemo veliko duhovnikov. -o--
^Council Buffs, Iowa
Zelo me je vžalostilo, ko berem v "Ave Maria", da so Rev. Vencel Šo lar tako napadli list "Ave Maria." To je strašno! Zeleno drevo tako pravi! Kaj bode suho! Ko bi kdo drugi to rekel, ne bi bilo tako sramo tno. Toda duhovnik ... ? In celo misijonar. .. ? Ali je imel kaj vere. . • ? Jaz kot neuka žena protestiram pro ti temu ..
Vam pa kličem v imenu vseh: Le nič se ne bojte! Mi vsi dobri Slovenci smo za Vami in po teh bojih proti Vam bomo še bolj. Še oni, ki so do sedaj omahovali, bodo sedaj vsi z Vami... Vam želim o-bilo božjega 'blagoslova in varstva Marijinega. Marija bode plačala sto kratno, ves Vaš trud in vse to Vaše trpljenje.
Pozdravljeni,
Anna Plevnik.
Springfield, 111.—Sedmega dne mesaca septembra smo pričeli novo šolsko leto naše slovenske župnijske šole s peto sv. mašo in z blagoslovom z Najsvetejšim. Sto indvaj-set učencev je bilo vpisanih prvi dan. število šolarjev se je letos ravno podvojilo v primeru s prvim začetkom pred šestimi leti. Sestre Pre-dragocene Krvi so učiteljice. Prišle so pred petnajstimi leti v Ameriko iz Bosnije. Njihov red še danes ta-
Društro St. Ciril« in K*to<la. 2*. it SDZ. V društvo se sprejtmajo člani od 16 do 5. leta. — Posmrtnim se plača $150.00, $300.00, $500.00 in $1000.00, za kolikor $c hoče zavarovati. — Rojaki! Ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojasnila vprašajte naše uradnike. — Predsednik I osel Za-krajiek. podpredsednik John JqJcsic, tajnik, John Vidervol, zapisnikar Jo«. B. Zaversnik, blagajnik Anton Bašca. nadzornike, Anton Koželj, Anton Strniša. Viktor Kompare, Zdravnik, Dr. J. M. Seli«kar. Vratar. John Peterlin. Sprevo-ditelj. Jas. Zakrajšek ml.. Zastavonoša. Alojz Somrak.
zboruj« vsaka drugo nedeljo
mo vodi velike katoliške šole. Naša šola je osemrazredna in sedaj nad-kriljuje ostalih pet župnijskih šol v Sprinfieldu glede napredka, četudi še ne v številu učencev.
Naše sestre so ^sedaj edine v Springfieldu, ki so letos izvršile državne skušnje za deset razredov jav nih šol ter si s tem pridobile tako-imenivani "second grade certificate". Ako bi imeli prostora, bi že letos bili otvorili prvo katoliško "Junior Highschool" v Springfieldu. Ra zun Slovenščine učimo tudi nekoliko Slovaščine. Seveda tudi nemški oddelek moramo imeti, da ustrezamo Ogerskim Nemcem, ki pošiljajo svoje otroke v našo šolo.
Delo se tukaj lahko dobi* osobito v premogokopih in se z lahka zasluži po deset ali še več dolarjev na dan. Slovenci, ki imate družine, priselite se semkaj in dajte svojim otrokom dobro katoliško vzgojo v naši šoli. Jeden izmed lanskih gradu-antov naše šole, Joe Markovič. že pohaja tukajšnjo visoko šolo in gra duantinja Ivana Lah bode kmalo dovršila "business college." Dva izmed naših mladih fantov. Tonj* Žaubi in John Sercel, oba še komaj sedemnajst let stara, sta že zaposlena v glavnih uradih tukajšne Frank lin Life Insuranc - Co. Skoraj celih ".vajset let so Mveli Slovenci v Springfieldu popolnoma nepoznani in prezirani. Dandanes je slovenska župnija Sv. Barbare znana po Springfieldu in okolici med katoličani in drugoverci kot <£the most progressive church and school." Še par let, in imeli bodemo našo inteligentno slovensko mladino zaposleno v državnem kapitolu. Bog je obdaril Slovenca z velikanskimi zmo žnostmi» duševnimi in telesnimi. V mladini hočemo te zmožnosti vzbujati, rediti in krepiti in tako naš narod dovesti do vpliva in veljave v tej deželi, ki je polna "opportunities".
Štajerski rojak Frank Supanc se je te dni priselil iz Johnstown, Pa.» v našo naselbino. Prevzel je posel cerkovnika pri naši cerkvi in šoli. Stanoval bode v novo nakupljeni "mežnariji" na 14. cesti. Že prve dni je veliko poravnal in počedil na cerkvenem "property". Pred cerkvijo imamo krasen majhni park z drevesi. grmičjem in velikimi gredami bujnih cvetlic, ki s svojo dražestno krasoto in nepopisno lepoto noč in dan hvalijo in molijo svojega Boga v tabernalejnu slovenske cerkve. Ta okrasek našega mesta je delo naših marljivih slovenskih orličev.
Poročevalec.
bno Blaž in Katra. Med presledkom je zapela "Soča" dve pesmi.
Takoj na to je spregovoril nekoliko besedi naš gospod župnik Rev. K. Zakrajšek in primerjal mladeni-ški klub kankritu, katerega se mora narediti za postavo. Tako je mlade-niški klub tak kankrit, katerega mora imeti vsaka župnija, ako hoče i-meti prihodnost. Kjer je mladina* tam je prihodnost. Posebno, kjer so fantje. Zato bi morali stariši biti ve seli, da se mladen. Klub tako lepo razvija. Ima sicer velike težave in zapreke, kakor pri vsem začetku. Vendar upajmo* da bode šlo vse v re du in da se bode klub še lepo razvijal. Nato jo Mr. Korenčan nagovoril tri člane, ki so se iz kluba poročili in jim dal darove v spomjn. Takoj na to je nastopil Mr. L. Skala s solo-spevom in za njim tercet Mr. L. Skala, J. Merlak in J. Petrovčič. Prav dobro so zapeli.
Druga iga je bila "Dva gluha" tudi ta igra je bila burka. To so igrali Mr. Postajna je bil Mr. A. Rov-tar, Mr. Slavko Zelenec je bil zopet Frank Bicek* potnik Mr. John Petrovič in natakar je bil Mr. L. Skala. — Tudi to igro so igralci jako dobro rešili in tako naravno igrali, da smo se nasmejali od srca.
Mr. F. Šinkovec in Ven. brat Pa-skal sta preskrbela godbo.
Cela prireditev je jako dobro izpadla in blagajna kluba se je pomnožila za lepo svoto.
Fantom mladeniškega kluba pa častitamo na lepem vspehu. Kakor je Mr. Korenčan omenil, priredil bo de klub v kratkem zabavo v čast na šim slovenskim materam, kar bode gotovo jako lepo, da se bodo fantje spomnili svojih mater ter jim naredili malo veselja.
Poročevalec.
SOCIALIZEM.
(Nadaljevanje.) Piše Rev. J. C. Smoley
Chicago* 111.—Zadnjo nedeljo priredil je mladeniški klub svetega Šte fana svojo prvo slovensko zabavo v cerkveni dvorani, ki je dvakrat popoldne in zvečer privabila precejšne število rojakov v cerkveno dvorano. Popoldne je bilo za otroke in zvečer za odraščene. Vsi pevci in igralci so izborno rešili svoje uloge, da je splo šno mnenje, da tako lepe prireditve že dolgo nismo imeli. Program se je začel z igro smešnico "Fajfca tobaka in šalca kave"* katero je spisal Rev. Jeronim Knoblehar, OFM. iz 4 'Slovfenskegfei Odra," katerega je izdala Zveza Katol. Slovencev. Ulo-Robavsnikovega Blaža je igral Mr. Frank Bicek. Katro je igrala Miss Anna Zellar, in Uršo Miss Mary Janesh. Igra je tako polna zdravega humorja* da so se ji vsi navzoči do solz nasmejali. Igralci so izvrstno rešili svoje uloge. Pose-
VAŠA OBLEKA
bo zgledala kot nova ako jo prinese te nam čistiti, barvati ali popraviti Mi tudi Vašo staro obleko prenare dimo po novi modi.
PRANK'S DRY CLEANINC CO
Telefon: Central in Roeedale 5694
Delavnica in orad 1361 EAST 55th ST. nasproti Lake Shore Banke.
COLLINWOOD — PODRUŽNICA . I55Z3 WATERLOO RD.
Rock Springs, Wyo.—Mr. Frank Obl&snik, iz Rock Springs. Wyo., nam je poslal to-le pismo, katero je dobil od doma:
Rimske Toplice.— ... Ni še dolga tega, kar nas je influenca zapustila. je že tukaj griža, ki je zopet nagla in nevarna bolezen in v enem tednu je človek živ in mrtev. V Tur-ju je v vsaki hiši bolnik. Pri nas hvala Bogu. do sedaj smo še zdravi. Pišeš, če se dobi v Jugoslaviji kava. Sedaj se že vse dobi, samo denaya mora »meti veliko. Sedaj nam je pošla še le tista kava, ki si jo nam lani poslal.—Že sedaj je bilo dosti drago, za naprej pa pravijo, da bode bolj. Jaz ne vem, kaj mislijo z ubogim svetom. Reveži so nagi in bosi. Pa še nekaj ne smemo ozabiti !Prav lepo se ti zahvalimo, da si nam pre-skrbel tako lepo časopisje. Zdraven pa prihaja tudi ona lepa knjižica, ki se ji reče "Ave Maria*'. Sprejemamo jo redno in zelo radi jo čitamo v nedeljo popoldne.—Se enkrat lepa hvala dragi Francel za vse* kar so nam tvoje roke oskrbele. Ker tak ni vsak, kakoršen si ti, da bi za svoje stariše tako skrbel, kakor ti.
Se že na tvojih časopisih, katere imaš rad* pozna, kako moder fant si ostal. Z Bogom, dragi Francel.
Opomba urednika:—Da, kdor ima1 rad naše časopisje se toliko pravi-kakor da ima rad svojo vero in svo
T*I«foii: Canal 6319.
MATH KREMESEC
OBRAT S STROJI.
Obrat s stroji števila delavcev ni zmanjšal, marveč še le pomnožil, in to v takem razmerju, da je na škodo drugim stanovom. Posebno kme-tski, farmerski stan to najbolj obču ti, ker nihče več noče ostati na kmetih, na farmi, vsakdo sili le v mesto Kako je to prišlo, o tem tu ne moremo obširneje razpravljati.
Obrat s stroji je imel in ima pa še mnogo drugih jako slabih posledic za družabno, socijatno življenje, katerih sicer ne moremo naravnost pri pisovati na rovaš strojev, ampak njihovi slabi vporabi. Prav lahko bomo uvideli, kako je to vplivalo na razme re našega časa.
1.	— Vsled obrata s stroji postane delavec, ki ravna in dela s strojem, sam stroj« to je, on poslane nekako brezmiseln, izgubi vsak pojem in misel za kaj višjega* vzvišenega, duševnega. Kaj lahko si predstavljamo, kako slabo vpliva na duha delavca, ki mora dan na dan, leto za letom, stokrat, morda tis-jčkrat pritisniti na isto dvigalo in zasukati i-sto kolo. Ni čuda da delavec preneha samostojno misliti, da posluša takoj vsakega hujskača in "modrijana", in mu verjame vse, kar mu natveze.
2.	— Obrat s stroji je nadalje škodljiv zdravju. Neprestani ropot slab zrak, neznosna vročina vplivajo jako slabo na živce in splošno delavčevo zdravje. Razun tega je pa mnogo tovaren, ki življenje delavčevo, ako ne naravnost uničijo, pa vsaj skrajšajo. Naj omenim vzgled edi-iio le izdelovanje aluminija: kdo ne ve. da se ta prakt*čna kovina izdeluje na stroške delavčevega živlcnia?
3-—Vsled	obrata s stroji so se pomnožile nesreče in smrti slučaji! Ka ko gromno število delavcev in potnikov pride ob življenje edino le v Z. Državah vsled železniških nesreč! Preračunali so, da pride letno vsled raznih nezgod več ljudij ob življenje, kakor jih je pobrala svetovna vojna. Najbolj prizadeti pri tem so seveda zopet nižji sloji, posebno delavski stan. Delavec ej vedno najbolj izpostavljen nevarnostim, in če zadene njega nezgoda, potem jp njegova družina. V najkrajšem času v največji revščini in pomanjkanju.
4-—Jako	slaba posledica obrata s stroji je otroško in žensko delo. Močne možke roke so bile kmalu zaposlene vse pri strojih, pa so gradilfše
nove stroje. Ni jih bilo sram, vpreči tudi slabotne ženske in otroške roke k delu. Stroji so bili tako napravljeni, da jih lahko vodila tudi slabotna roka. razun tega so pa imeli tovarnarji-še ta dobiček, da ni bilo treba otrokon in ženskam plačevati tako velike mezde, kakor so jo moj rali plačevati možkim. Da pa so J tem spodkopavali nravnost, da so uJ ničevali otroške zdravje, da so spodkopavali družinsko življenje, na to seveda tovarnarji niso mislili in se tudi za to niso brigali.
(Dalje prihodnjič.)
ANTANTA NA^SMRTNl po.
STELJI.
"Narodna-Politika" poroča z dne 18. avg. iz Ženeve, da se je bati an-tantino življenje. Napetost mej Angleško in Francosko je velika: Anglija namreč je voljna priznati sovjetsko vlado kjer se bolj boji za svojo Indijo* kakor za Francoske milijarde posojene caristiški Rusiji. A-merika odločno zahteva garancije za neokrnjenost Poljske. Italija 3e združi z Nemčijo in Bolgarijo. Jugoslavia gleda in čaka. Sestanek velesil je pred vratmi: tu se bodo pogovorili in nezadovoljni razšli po po grebu antante.
ZA KATOLIŠKE ŠOLE.
Udova milijonarja HUla iz St Paula je dala pol milijona dolarjev štirim katoliškim šolskim zavodom. Dvestotisoč je dala semenišču svetega Pavla, kjer se je šolalo veliko naših* slovenskih duhovnikov, dvesto tisoč semenišču svetega Tomaža, Sestram Dobrega Pastirja in in Krš čanskim bratom po po stotisoč.
Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro m okusno mesnico.
Vsaki 4mm v*Am
tudi
doma delano vedno Ufo.
1912 W. 22nd St.,
ne raxpo-
ra.
jega Boga. Kdor pa ima rad svojega Boga, ta bode pa gotovo rad i-mel tudi svoje stariše. Na svoje sta-riše pozabi samo oni, ki je pozabil na Boga.
Tu imajo naši rojaki po Ameriki nov dokaz, da je res, kar smo že to-11 krat trdili, da so domači v stari domovino silno veseli naših časopisov. Naročite jim jih.
DBVSTfO SV. VIDA
X.8.X. J.
Ima stojo redno mesečno sejo n-sako orro nedeljo v mesecu ▼ Knausov
Ivorsni. eor- St. Cleir Are. and 6*m* >tr. N E.
Uradniki n leto 19M.
Predsednik. John Widerwol 1153 E 1st Street, tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave.- N. E*; zastopnik, Josept ~>*rin 1051 Addison Rd- W.; Dmkres rdrarnik Dr. J. M. Settskar m 6x37 St nair Artsos
Nori člani se sprejemajo v droitr. »d i6-(i leta do SO-K* leta starosti St e ra varujejo ra posmrtnino $1000 tli 350.00 nose društvo plačuje $6.00 *» fenske bol. potpore-
Nase droitvo sprejme tudi otroke > Mladinski oddelek od i do rt teta staro i in e zavarujejo $100.00: Otroci po rf etu starosti prestopijo k aktivnim čl« 10m in se zavarujejo od fz50.no do $von Mačevanje društvenih a se s- pri sejah od t ure dop. in do 5 ure pop.
Novi člani in članice morajo biti pro cfcani od zdravnika naj kasneje do 15 bte vsacega meseca.
Za vse na daljna pojasnila m sM-e na corf imenovane uradnike.
SLOVENSKIM ŠOLAM
naznanjamo* da imamo v zalogi novo šolsko PESMARICO Z NOTAMI za dvogiasno petje m - am^g -manjšo.
Manjša ima 34 pesmic in sicer tri masne, tri obhajilne, 2 Sv. Rešnjega Telesa, dve blagoslovni, druge so raz deljene med cerkveno leto in Marijine. Nazadnje je še pet pesmic za razne prilike. Tako je posebna pesem za prvo sveto obhajilo. Posvetitev naroda Presvetemu Srcu Jezusovemu. Na zadnje je oddelek najna-vadnejjih molitev za šolske svete ma še in za skupna sveta obhajila.
\ ečja ima 78 pesmic in ima 179 strani. Ima enako razdeljene pesmice, samo da jih ima za vsak oddelek več.
Večjim šolam bode posebno dobro služila večja izdaja.
Za vsako teh Pesmaric je posebna. PARTITURA za organista.
Ta pesmarica je zamašila veliko vrzel med našimi šolskimi knjigami in bode zadostila veliki potrebi, katero smo ie dolgo čutili. Rev. Ber-kova Pesmarica je že popolnoma pošla. Mesto nove izdaje te, priporočamo vsem šolam to pesmarico.
To pesmarico prodajamo Manjšo:
Sto izisov in partitura........$35-5°
Dvesto iztisov in partitura.. .$60.50 Večjo:
Sto iztisov in partitura......$46.00
Dvesto iztisov in partitura..-$85.50 Poštnina je seveda usteta v te cene.
Dalje priporočamo vsem slovenskim šolam:
ABECEDNIK za slovenske katoliške šole v Ameriki po_________soc
Sto iztisov.................$45.00
KATEKIZEM (dvojezični) angleški in slovenski..........po ^
Sto iztisov .................$54.50
Kateheze za prvenca Šolska spričevala irdeljujemo krasno in poceni na trd papir s sliko šo-
le .................... kos.
V zalogi imamo tudi "Ohhanlne molitve" v po*ehnt hroštinci za skup
ci sk«ono on ra vi j? jo. Iztis po ioc.
_
V ZALOGI 'AVE MARIA' IMAMO SLEDEČE KNJIGE.
MOLITVENI KI.
Amerikanski Slovenski molitve-
»k. — Spisal Rev. K. Zakrajšek. — Prvi in edini slovenski molitvenik tiskan v Ameriki. Ima najvažnejše molitve tudi v angleščini. $1.25.
KRIŽ EV POT. v obliki male bro-šurice. Križe v pot je najbolj priljubljena pobožnost za nase večernice. Toda pobožno se more opraviti se le, ako ima vsak vernik svojo knjižico v rokah. Zato ima večina cerkev že te knjižice v zalogi, da je dobi vsak ko pride k pobožnosti. Ako se jih po najmanj sto kosov naroči, damo znaten popust. 15c.
BODI HOJ. molitvena knjiga z velikimi črkami. $2.00.
Sveta Spoved. Molitvena in pod-učna knjižica. Jako jo priporočamo vsem in vsakemu. Koliko svetih spovedi je nevrednih in koliko slabih, ker manjka pravega poduka o sveti spovedi. Stane $1.00.
Šmarnice (Vole). Lepa premišljevanja o Mariji, katero tudi priporočamo. Stane $1.50.
Hvala Božja, molitvenik. Stane $1.50.
Sveta Ana. Molitvenik z velikimi črkami. Češčenje svete Ane se je zadnja leta silno razširilo Velike božje poti so nastale v Ameriki, tako v New Yorku, tako v Kanadi, tako pri sveti Ani v 111. Veliko čudo-žnih ozdravljenj se zgodi vsako leto ob priliki pobožnosti Nji v čast. Vsi častilci svete Ane, zlasti naše žene, se bodo te knjige gotovo zveselile. Stane $2.00.
Obrednik DRUŠTVA KRŠČANSKIH MATER. — Spisal Rev. K. Zakrajšek, OFM.
Večna Molitev, je ročna knjižica za častilce presvetega Zakramenta. Vsi se je bodo gotovo zveselili, kajti pogrešali smo jo za čas vojske, ker je nismo mogli dobiti. $2.00.
KRUH ŽIVLJENJA je krasna molitvena knjiga. Štirideset različnih obhajilnih molitev. Stane. .$2.00
NAZARET, molitvena knjiga v češčenje svete Družina. Stane $2.00
Obradnik SPOLKU KATOLI-CKYCH MATIEK, otrcduik društev Krščanskih mater v slo\a®ciri Spisal Rev. K. Zakrajšek. 50c. KNJIGE ZA DUHOVNO BRANJE.
SVETO PISMO (Holy Bible). Novi zakon. Krasno preveden. Te knjige smo Slovenci že dolgo pogrešali. Rojaki gotovo boste segli po tej knjigi, da je bode imela vsaka katoliška hiša! Stane $2.50.
Na poti v večnost. Krasna knjiga, katero bi moral vsak kristijan preči-tati. Koliko krasnih in lepih naukov in sicer tako poljudno — ti podaja. "So trenutki, ko se duša zbere, ozre in poglobi sama v sebe, v trenutku miru in pokoja v sredi morda sicer burnega življenja. To so trenutki, ko se zdi, da slišimo, kako udarjajo angelske peroti, skrivnosten šum, ki napolnuje svetišče, komaj slišni glasovi, be se de polne tolažbe. Srečne ure! V takem trenutku se dvigne duša na perotih krščanske misli v svet čistih idej in njenemu pogledu se odpre nov svet, poln svetlobe in ža reče sreče." Tako piše pisatelj v uvodniku. Res ta knjižica bode mar sikoga privedla v te višave čistih i-dealov in načel in vzvišenih misli.
SLOVENSKI GOFINE. Ta knjiga je dobro poznana med Slovenci. To je razlaga vseh svetih evangelijev in vseh cerkevnih praznikov in molitev in sploh celega cerkvenega leta. Ta knjiga je zlata vredna knjiga zlasti za one hiše, kjer žive daleč od cerkve, kjer nimajo slovenskege duhovnika. Koristna je za bolnike. Stane $3.00.
Življenje svetnikov in svetnic božjih. Beseda mičejo, zgledi vlečejo, pravi pregovor. Tako vlečejo lepi zgledi svetih mož in žena tudi nas za seboj v posnemanje njih lepib čednosti, njih čistega svetega in boga-boječega življenja. Stane $4*00.
Anton Keržič: Osroero blagrov.— Ta knjižica je že dobro znana. In kdo je še ni prečital ne enkrat po večkrat. Da, Da! Ko bi mi mislili na ta blagra, ko bi mi v teh blagrih iskali svoje sreče, kako goto veje in <lr~KVo lažje bi jo našli. Rojaki, ci-tajte to knjižico! Stane $1.25.
Slovensko-angleftki katekizem. Pri redil Rev. K. Zakrajšek, OFM. Pre-potrebna knjiga zlasti za naše matere, ker se otroci skoro povsodi uče samo angleški katekizem. Mati toraj ne more prav nič pomagati šoli. Na podlagi tega katekizma ji bode pa prav lahko. V katere so ga uvedli, ga radi imajo. Damo ga šolam po precej znižani ceni. Stane 45c.
Premišljevanje o Presvetem Srcu Jezusovem. Krasna knjižica zlasti za pobožnosti prvih petkov ali tudi za svete ure. Češčenje presvetega Srca je najvažnejše dandanes. Ljubezen mora zmagati in bode zmagala! Sta ne $1.25.
Vzorniki prvega svetega obhajila.
To so zgledi svetih dečkov in deklic za prvo sveto obhajilo. Tu se kaže, kolike važnosti za celo poznejše človeško življenje je prvo sveto obhajilo. Prvo sveto obhajilo je pogosto podlaga celega življenja. In obratno. Matere, prečitajte te lepe zglede in videle boste! Stane $1.
Skrivnost Presvetega Rešnjega Telesa. Spisal Dr. Valjavec. V krasni slovenščini in v jako priprostih besedah govori pisatelj v tej knjigi o največji skrivnosti naše svete vere. Zanimivo je poglavje o "Čudežih presvetega Rešnjega Telesa," ki so se zgodili po raznih krajih tekom stoletij. Drugi del knjižice govori o svetem obhajilu. Da ne dobimo sadu svetih obhajil, je krivo to, ker se ne :namo zanj dovolj pripraviti. Ta knji žica da jako lep poduk. Prečitaj to poglavje in ravnaj se po njem in videl bodeš, kako vse drugačni bodo vspehi tvojih svetih obhajil. Knjižica stane $1.00.
Novi Pridigar, časopis, katerega izdaja čertletno Rev. F. S. Šegula. Knjižici je naslov "Naš Gospod". Razdeljen je v dva dela. V prvem so "Pridige za nedelje in praznike celega leta", v drugem pa "Priložnostne pridige". Slovenskim gospodom bode gotovo dobro došla ta knji ga. Pa tudi svetnim ljudem bode služila za nedelje, ko nerazumejo angleških pridig. Snopič po 75c.
Frančišek Zabret: Veliki katekizem. In sicer II. poglavje: O molitvi. To so vprašanja iz katekizma in takoj jako poljudno razložena. Vzroki odpada od vere so največ nevednost v verskih resnicah. Zato čim več se verske resnice razlagajo in po jasnjujejo, tem bolje za narod. Zato toplo priporočamo to brošuro. Stane 50c.
Katehet Čadež: Podrobni načrt za poučevanje veronauka na ljudskih šolh. Ta brošurica je sicer namenjena v prvi vrsti katehetom in učiteljem veronauka. Vendar pa bode jako iobro služila tudi očetom in materam pri njih poduku v veri doma. Stane 25c.
Kateheze za prvence. Priprava za prvo spoved, prvo sveto obhajilo in sveto (birmo. V marsikaki naselbini mora mati sama največ storiti za pripravo na svete zakramente, ker je duhovnik daleč in le malo kdaj pride v naselbino. Tukaj matere naj-
dete navodil, kako boste to dosegle...........................50c
Teme lji krščanstva. Spisal Dr. Svetina. V obliki desetih apologe-tičnih govorov dokazuje temelje naše svete vere, vzlasti da je Bog. Dokazi so pa vzeti iz narave. Te govore priporočamo zlasti mož-kim društvom Najsvetejšega Imena za njih mesečne seje. Kako lepo bi bilo, ako bi pri vsaki seje enega pre-čitali in potem o njem razpravljali. Koliko bi se naučili! Kako bi bili potem pripravljeni odgovoriti vsakemu zabavljaču, ki niti šest resnic ne zna, pa hoče tako učeno govoriti, da ni Boga. Možje naročite to knjigo. Zlasti ako imate koga, ki dvomi.
PESMI Z NOTAMI, Premrl, Hvalite Gospoda, parti tura ...............•.....$0.75
Sattner, Dve Božični, partitu-
ra ....................... .75
Sattner, Postile, partitura.....50
Premrl, Cerkevna Pesmaric«,
partitura ............ 1.00
Grum, Cerkvena Pesmarica, I.
zvezek....................35
Grum, Venček I. in II. zvezek 1.00 Kimovec, Rihar Renatus, pesmarica ................... 1.00
Gerbič, Slovenska Maša, partitura ...........•......... 1.00
Sicherl, Trije Možki Zbori.
partitura ................. 1.00
Hribar, Obhajilne, partitura. . 1.00 Hribar, Adventne, partitura.. 1.00 Orlovska Pesmarica, partitura .75 Ignacij Hladnik, Zdrava Maria, partitura ............•
Ign. Hladnik, Pet Prošnjih,
partitura .................
Ign. Hladnik, Ave, partitura. . 1.00 Laharanar, Gorske Cvetlice.
partitura ................. 1.00
Laharanar, Gorski Odmevi, I.
in II. zvezek pesmarica.... 1.00 Laharanar, Planinke, I. in II.
zvezek pesmarica......... 1.00
Laharanar, Pomladni odmevi*
I.	in II. zvezek pesmarica.. 1.00 Premi, Cerkevna Pesmarica. 1.75 Družovič, Lira, I. in II. zvezek
vsak .................... 1.50
Aljaž, Mešani Zbori, od I. do
II.	zvezka, po............ O.50
Aljaž, Mešani Zbori, IX. zvezek ...................... O.50
RAZNI PODUČNI SPISI. Podlesnik: Knjigovosdstvo. Knjigovodstvo je duša vsakega napredka pri trgovini in pri farmarstvu. Kdor ne zna voditi svojih knjig, nikdar na-predoral ne bode. S to knjigo je zapolnjena velika vrzel našem književ-ništvu. $1.50.
O svetem Cirilu in Metodu____50c
Zdravilna zelišča in škodljiva zelišča, naslikana z barvami. Prepotre-bna knjiga za vsakega farmerja. Rastline imajo tukaj drugačna i-mena. Zato je sloven, farmarju težko dopovedati anglšekemu sosedu o kaki roži. Tu ima knjižico, ki mu podaja živo barvano sliko najnavadnjših škodljivih in koristnih rož...................50c
Amerika in Amerikanci. Spisal A.
Trunk ....................$2.50
Nasveti za hišo in dom. Jako podu-čni in prepotrebni za vsako gospodinjo ......................$r.I5
Vojska na Balkanu. Še le sedaj bomo začeli razumevati Balkansko vojsko ....................$2.00
Učitelj v boju proti alkoholu. Lepa brošurica in jako podučna... .50c Naša zdravila. Domača zdravila dostikrat zlasti v manjših slučajih hitreje in bolje pomagajo, kakor zdravniška. Ta knjižica Vam jih
t podaj a. .....................$1.00
[Gospodinjstvo. Krasna knjiga, ki bi ne smela manjkati v nobeni slo-
venski hiši. Tukaj je toliko pametnih in koristnih naukov za vsako gospodinjo, da je to v resnici zlata knjiga naših gospodinj. $1.50
510	vensko-hrvatski katoliški shod v Ljubljani. Kdor hoče poznati, kako je prišlo do uresničenja Jugoslavije, to knjigo naj prebere.Kdor hoče razumeti razmere in politiko doma, to knjigo v roke! Zlasti u-redniki katoliških listov, naj bi jo proučili, potem bi pa razumeli Or-lovstvo in vse druge pokrete starega kraja.................$2.00
Vojska na daljnem vshodu. Krasno opisana vojska med Rusi in Japon ci. Ta vojska je bila začetek propada Rusije. Knjigo krase krasne slike...................$2.00
Pravila dostojnosti. "Ta človek ni gentleman", to je nahujša obotož-ba v Ameriki. In v resnic pogostokrat naši ljudje pozabljajo na to, da moramo postati pravi gen-tlemani. Naj bi vsakdo prečital to
knjigo .....•..............$1.00
Pravile za oliko, je enaka knjiga $1 Jetiki boj. Prekoristna knjiga, ki bode marsikoga obvarovala te strašne morilke, ako je bode proučil in
se po nji ravnal.............75c
Spolna nevarnost. Krasen poduk za
našo Qdrastajočo mladino.....50c
Reja domačih zajcev. Na lahek način si lahko preskrbe marsikatere hiše dobro in ceno pečenko. Knjiga podaja lepe in pametne nauke, kako rediti domače zajce.....50c
Varčna kuharica. Kuharskih bukev smo že zelo pogrešali. Kako so spraševale naše ženske po nji med vojsko. Sedaj je tukaj. Žene sezi-te po nji!..................$I SO
Sadjar. V teh časih prohibicije bomo zopet prišli na staro-kranjskega " tokovca" to je "tepkovca" ali ka kor mu pravijo tukaj "Cider"— "sajder". Jal^oljčnik. Zlasti za farmarje je prišel čas kovo bodo lahko s sadjarejo naredil marsikak tisočak. Imamo v zalogi tri letnike te knjige, ki podajajo farmarju lep poduk, kako naj skrbi za sadno drevje, da mu bode rodilo. Farmarji, sezite po teh knjigah! Zlata so vredne za vsakega izmed vas .......................$1.00
POEZIJE.
Dolinar "Pesmi" ............$1.00
Ciperman " Pesmi" ...........$1.00
Sašelj "Bisernice" ......... ..$1.00
Gregorčič "Poezije", I. zvezek.$1.00
511	vin Sardenko: Šotor miru ...75c Vesel "Psalmi". Psalmi so najlepši
izliv človeških nabožnih čutov. Imamo jih v svetem pismu 150. Teh 150 psalmov je Vesel spravil v verze, kitice in jih izds v tej
knjižici. Jako zanimivo......$1.00
Levstik "Poezije" ...........$1.00
POVESTI IN ROMANI. Boy. — Roman. $1.00. Svetobor. — Povest. — $1.00. Martin Krpan. — Povest. — $1.00. Bob za mladi zob. Povesti. 75c. Kalanove Povesti. Zbirka lepih povesti. 75c.
Sisto e Šesto. — Roman. — $1.00. Kratka povest o Antikristu. Jako zanimivo. 50c.
Patria. Povest iz Irske zgodovine. Kdor hoče razumeti sedanje boje Irske za svobodo, naj prebere to kni-go. 50c.
Vse Spilmanove povesti. Šestnajst zvezkov. Po 50c.
Ljudske knjižnice povesti in romani, I. II, IV, VI, VII, IX, XI. XII. IV. XV zvezek $1.25. Na različnih potih. Povest. Spisal
Janko Leban. Lepa po vest.... 45c Venec Slovanskih Povesti. VII. knji ga. Najlepše povesti raznih slo-
vanskih narodov...........$1.00
Turki pred sv. Tilnom. Julij Slapšak. Krasno popisana povest i za turških časov ..................$It0a
Eno leto med Indijanci. Povts iz
Indijanskega življenja. _______55c
Šopek lepih pravljic. To je zbirka lepih narodnih pravljic, katere smo
tako radi poslužali doma.....45c
Malo življenje. Dr. Fr. Detela je moj ster v slikanju slovenskega narodnega življenja. Povest "Malo življenje" je splošno znana ena izmed njegovih najlepših pove-
sti ....................$1.00
Gozdrajev sin. (Ljud. Knj. X. seši-
tek.) Lepa povest.............$oc
Izbrani spisi Frana Erjavca. Povesti.
Jako lepe povesti............$1.25
Kazalci. Spisal grof Lev Tolstoj. Po vest iz Ruskega življenja. Danes se o Rusiji več piše en dan, kakor se je preje sto let. Zato gotovo zanma vsakega poznati notranje tega skrivnostnega naroda. Lev
Tolstoj je znan. Cena...____$1.00
Kraljevič in berač. Mark Twainove povesti so največji umotvori v pri povedni literaturi v angleškem jeziku. Ta povest je jako zanimiva..........................50c
Vojnimir. Spisal Josip Ogrinec. Povest iz časa pokrščevanja Slovanov. Kdor hoče poznati staroslo-vansko zgodovino, naj čita to povest......-.................75C
Dedek je pravil... Narodne pripovedke. Nekaj mičnega zlasti za o-troke. Otroci bodo z veseljem poslušali mako, ako jim bode pri povedala te le povestice. .........75c
Zvonar jeva hči. Jako zanimiva povest. Kdor je začne čitati, je skoraj ne bode mogel odložiti, pred-
no je ne prečita.............75c
Vesele povesti. (Zbirka slov. povesti zvez. 3.) Jako zanimive in šaljive povesti.................75c
Barvaste Črepinje. Zbirka povesti.
Lepe povesti................75c
Naša Ančka. Povest iz narodnega
življenja. Jako ganljiva.......45c
Humoreske. Ruske humoristiške povesti. Kdor se hoče nasmejati in zabaviti po težkem delu, tu bode
našel veliko tega.............75c
Rešitev o pravem času. Jako zanimiva povest.................50c
Trenutki oddiha. Kdor potrebuje razvedrila, naj naroči to knjigo ........................$1.00
Povestice. Kratke in zanimive povestice, katere bode vsakdo z zanimanjem čital................45c
Juan Miseria. (Ljud. knj. št. 15.)— Krasna povest iz španskega življenja, ki pokaže razmere v Španiji............•...........$1.00
Kako sem se likal. Jakob Aleševec. Kdor je enkrat Alešovca čital, ta bi ga čital še in še. Zlasti njegovo "likanje" je tako polno zdravega humorja, da se mora človek v resnici od srca nasmejati......$1.50
Narod ki izumira..............50c
Korotanske povesti. Povesti iz življenja naših narodnih mučenikov.
Korošcev ...................75c
Pripovesti o Petru Velikem. Jako zanimive povesti iz ruskega življenja...............•........$1.00
Orožnovi spisi. Jako zanimivo.. 75c Vzori in boji. Kdor jih je enkrat pre čital, jih bode takoj od začetka začel še enkrat..............$1.50
Obnovljeni vrtec. Povesti in pesmice za mladino. Nekaj jako lepega.......................$1.50
Povesti. Izdal Giontini. Lepe in
zanimive povesti ............50c
Kraljica mučenica. Roman. . . .$1.25
Njiva. Povest.........•.......25c
Dve sliki. Povest. .............75c
Nihilist. Roman...............50c
Taras Buljba. Roman........$1.00
Kresalo duhov. Roman.......$1.00
KNJIGARNA AVE MARIA
1849 WEST 22 nd STREET
CHICAGO, ILL.
EDINOST.
.Neodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki. NASLOV:
Edinost Publishing Company.
1849 W. 22nd St.	Telephone Canal 98..... Chicago, I1L
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by Edinost Publishing Co., 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Videant Consules!
"Fanatiki ste!" — **KU-r:ka:*>.mj. v Ajneriki mi ne mammo!" — nam je pisal pred dvanajstimi leti tedajni odličen katoliški voditelj" Slovencev v Ameriki, ko smo začeli z našim listom in z našimi ideami med ameriškimi Slovenci.
Mi smo dotičnemu gospodu v Joliet pisali v odgovor dobesedno: * ' Dobro! Gospod, Vi nočete sem v Ameriko klerikalizma, (to je katoliške zavednosti) ! Zapomnite si, dobili boste pa mesto njega kmalu proti-katoliški socijalizem in brezverstvo."
Na to nam je ta gospod v listu odgovoril: "Naši katoliški Slovenci v Ameriki so preveč pametni, kakor da bi se dali preslepiti od kakih sleparjev in so preveč verni, da bi kedaj od vere odpadli. Naše organizacije mu bodo ohranile vero !**
Škoda da danes tega gospoda ni več med živimi! Kako radi bi ga opozorili na današnje razvaline katoliškega prepričanja med nami, posebno pa na prepadanje katoliških organizacij in na 75 odstotkov verskih slovenskih odpadnikov — in ga vprašali, kako pa danes misli, ali so naše katoliške jednote res ohranile narodu vero? Kaj pravi na propad sv. Barbare, kaj pravi na JSKJ?
Prepričani smo, da bi bil spoznal svojo zmoto in bi rekel o sebi: "Slep sem bil!"
Da, da smo izgubili zopet eno katoliško jednoto, mora dati katoliškim možem veliko misliti. Mi smo že velikrat povdarjali in klicali v slovenske naselbne po. Ameriki: Možje katoliški, organizirajte se v drugačne organizacije, kakor so kake podporne jednote. kjer je navadno samo ko-ritarstvo, drugače boste na stare leta brez podpore in brez vere! Usta navijali in plačevali ste si jednote in društva, toda pazite se. da na stara leta ne boste imeli ničesar, da vas bodo ven metali iz vaših lastnih društev. In danes? Poglejte, pri eni jednoti so vas stare člane tako obremenili z asismenti. da jih nikakor ne boste mogli plačevati pri slabih zaslužkih starih let, pri drugi boste pa morali ali postati rdeči, vsaj na zunaj, ali vas bodo pa ven iz društev pometali.	v
In mi Vam rečemo: prav Vam je! Spali ste, ko je nasprotnik delal. Molčali ste. ko je nasprotnik kričal, za oslovo senco ste se prepirali, ko je nasprotnik nastavljal nož na Vaše srce!
Opozarjamo vse katoliške zavedne rojake, naj se spomnijo, kako smo mi celih 12 let svarili! Kako smo mi katoliške može navduševali, bodrili in jih prosili in klicali! Kako smo jim kazali naprej, kaj pride in kaj mora priti! Spomnijo naj se. kako smo obupno prosili: Možje, združujte se! Možje, organizirajte se ! ? Možje, branite se! Možje na noge ! Sovražnik gre! Možje nikdar naj ne bode med Vami prepira za oslovsko senco, ko imate pa nož nastavljen na srce!
Toda po večini je bil naš klic zastonj? Tisti, ki so bili koritarji in ki so bili katoliški samo radi vašega dobrega katoliškega kruha, katerega ste jim še mazali z medom in smetano kot raznim glavnim tajnikom in glavnim uradnikom, ki so obogateli s to Vaše smetano, t;?ti so Vam svetovali drugače, ker so se bali za ta svoj kruhek in vas vodiii za nos, ščuvali so proti nam, in vi ste jim pa vrjeli! Da, bili smo glas vpijočeira v puščavi!
Velikansko odgovornost za te razmere pada pa tudi na može kakor Rev. A. Sojar, ki je celo v katoliškem listu pobijal katoliško organizacijo, katero je pomagal ustanoviti pred par leti celo sam. namreč Zvezo Katoliških Slovencev, in s tem podpiral šviga-švagarstvo z dotičnim dopisom, ko bi vendar ti možje sami morali pred vsemi čuti klic svetega očeta klic naših nadpastirjev škofov, ki so nas vsi klicali k organizaciji, naj se organizirajmo! ko bi vendar lahko videli da so še škofje spoznali potrebo posebne organizacije škofov, posebnih letnih zborovanj ! Koliko je to škodilo delu za združenje!
Da, katoliški Slovenci! Kako sramotno smo zopet udarjeni! Kako žalostno in sramotno spričevalo smo zopet dobili, da smo že drugo katoliško jednoto izgubili, ko bi bili obe tako lahko rešili. Naši predniki, ne, mi sami smo te katoliške jednote in društva sezidali in zdaj pa je sami podiramo s svojo mevžarijo in zaspanostjo.
Nas ne bode, vsaj ta drugi udarec zmodril? Privedel k spoznanju? Nas ne bode vsaj to predramilo, da bomo začeli misliti, da vse to kaže, da med nami ni vse vredu? Da treba drugače začeti?
Hočemo še naprej spati?
Nikar! Nikar, bratje! Dve vrsti trenč sta ža padli! Ostala je še ena. Bomo še to zgubili?
Jugoslavijo, da tega vedevažnega vprašanja ni že preje rešila. Zato smo se zveselili prihoda gospoda Lazaroviča in ga prisrčno pozdravljamo. Gospod Lazarovič je jako demokratičen človek in jako ljubeznjiv in smo prepričanja, da ga bodo kmalu vzljubili vsi Slovenci, ki bodo prihajali k njemu v raznih zadevah.
Da, ko smo sedeli s tem možem v prijateljskem pogovoru o najrazličnejših stvareh, in smo se spominjali naših obiskov pri generalnih konzulatih bivše mačehe Avstrije, sedaj smo še le spoznali, kaj se pravi imeti domovino. Ko ste preje prišli v kak avstrijski konzulat, sprejel Vas je pri vratih najprej kak krivonosi žid, ki Vas je najprej pozdravil v mon-goljski mažarščini s svoiim "Jorgelet'M Pogledal Vas je postrani, kakor kakega berača ali nebodiga treba in se Vam zaničevalno nasmehnil. Ako ste znali nemško, ste se ž njim še.kako razumeli. Morda ste tudi s češemo še shajali. Toda le s težavo. Prvi lakaj je klical drugega, drugi tretjega in tako ste tam stali kakor kak Pepček iz Ljubljane. Tam pri posameznih mizah ste pa videli, kako so si mogočni gospodki vihali brkice in se ozirali na vas, kakor na kakega berača. Srečni, ako ste pred pol ure prišli na vrsto, oziroma, ako je pred pol ure kak smrkavi škric prišel še enkrat vas vprašat kaj želite in Vas najbrže odslovil, da pridite še enkrat.
Kako nam je toraj toplo dejalo pri srcu, ko smo našli v g. Lazareviču moža — brata, rojaka. Je sicer Hrvat, ali kako pozna naše slovenske razmere v Ameriki in kako se za nas zanima! Kaj čuda, da smo ga prisrčno pozdravljali veseli, da smo doživeli ta dan, ko nas zastopa naš človek. Ko bode pisarna urejena, pride najbrže še tudi kak Slovenec kot podkonzul ali. vsaj kot tajnik v pisarno, za kar upamo, da vlada tega ne bode prezrla, kajti v Chicagi in okolici je veliko več Slovencev, kakor je pa Hrvatov, ali kakor Srbov. Sicer ne bomo delali razlike in nam je Srb ali Hrvat enako brat kakor Slovenec, vendar za začetek, dokler še nismo navajeni drug na drugega, bi vladi to odločno svetovali, ker bode to vzbudilo med narodom zaupanje in dobro voljo. Ako pa se enkrat to doseže, je pa vse doseženo. Vendar vemo, da bode mož, kakor je Mr. Lazarovič, dosegel vse.
Zato, rojaki, pozabimo, da smo bili kedaj Avstrijski podaniki in se zavedimo, da smo sedaj svoji in* da imamo v konzulu sedaj ne svojega valpeta, temveč svojega brata.
Dobro došel, g. Lazarovič !
j FLAVIJ JOŽEF O KRISTUSO I	VEM VSTANJU.
KRASNO PISMO Z LONDONA.
(Iz Londona smo dobili pismo, katero je tako zanimivo, da ga moramo natisniti in pokazati naši širši Slovenski javnosti. Pisateljica, Miss Knstic je Srbkinja in je že veliko krasnih člankov spisala za Ecclestias,
l tlCaI ReX:ie™™ za več dru&ih katoliških listov. Znana je med najodlič-nejsimi katoliškimi krogi. Zato je njeno pismo toliko večje vrednosti > Dragx in častiti Oče :-K<^sem bila pred nekaj tedni v Jugoslaviji, našla sem veliko bodrila kakor od slovenske tako od hrvatske duhovščine
! ZZT "T' S kateMimi Sem Se ZaVZeIa' da ^interesiram ameriško
ralo v Belprrarf110 ^^za prepotrebn0 katoliško katedralo v Belgradu. Ko sem bda v Ljubljani, sem cula o Vašem listu "Ave
Mar* in to mi da pogum, da Vam pišem, da vas že naprej prosim tudi
za \ ase sodelovanje m za vaše zanimanje za to stvar. Jaz sem Srbk nfa
po očetu po maten Pa Irka. od,tod imam srečo, da sem katoličanka Ker
je pa katoliška cerkev v Srbiji tako malo poznana in napačno razumevl
Z oosknn	0d> ^^ lntri- AvStr^' P* čutim, da je moja dolžnost
da poskusim m storim svoj del (my "bit") da bode ta moja kaS
cerkev bolj poznana, ljubljena in razumevana tudi v moj d3vini Hva
ZoS^l:l^^eHS katOHŠkin,i	(S1™ - Hrvati) bode
pHni^rnc^ k-Tt prihodnjost tej cerkvi v Srbiji in prva potreba v Srbiji je pnmerno katoliško svetisce za bogočastje. Imela sem precei vsoeha ko sem dajala predavanja po Angliji, hvala Bogu. in sem vzbud la oreti' zanimanja za potrebo pomoč srbskim ranjencem in sirotam Uplm^To da m, bode mogoče kaj doseči med katoliki v Ameriki tudi v ta namen' da pomagamo postaviti katoliško cerkev v Belgradu
Prosila bom slovensko časopisje, da me podpira. In prilagam Vam prepis pisma, katerega se^n odbila od nadškofa Bauerja T df k,rH ^ Gaspari m, je dal dragocen dokument, s katerim potriuie in ' mojo idejo. Seboj bom prinesla v oktobru t»<u L y	priporoča
Bourne na kardinala GibLnsa, klrd^
Rev. Shannon, urednik New Worldi * !.atpr-	t naaskota Ha> esa.
kemokbrr,- rve ob,?bii'	pred krat-
davast1izi^rin br— p-
Upam, da bom odpotoval v Ameriko ^^ P^0"'"0
najprej hodila okrog i , dajali preda°V XP°tem bom
otrok. -Takoj na t!bom ^ šla nf katoliško Z'	v
namen.	katoliško potovanje po" Ameriki v ta
S spoštovanjem udana.
Kopija pisma nadbisknpa zagrebškega •	ChriStitch"
'Buduc. da polovica svega žiteljstva u kralievstvu Srh, H . • Sloveneca pripada rimokatoličkoj vjeroispoviiest vrl	, *** '
! boli, što u prijestolnici kraljestva - u RelZT	"" r,mokat°^e
Božjega za rimokatoličko bogoslužje ^ "	dost°j"°S hrama
' IT± ^t^™?*10™?*0* episkopata. da se što prije sagrad,
i
—it<
izvanje skupljati milodare, dok se ne sabere po-
Ne manjka nam tudi svetne do vine dokazov, poganskih in j ud skih, iz I. stoletja krščanstva, ki trjujejo zgodovinsko osebo Jez Kristusa.
Sicer krščanstvo ne potrebuje teh dokazdV, ker si samo sebi v svojem nauku najboljši dokaz. Vendar kot orožje proti nasprotnikom nam poročila svetnih zgodovinarjev dobro služijo V obrambo krščanske resnice o včlovečenju božjega Sina in njegovem bivanju na zemlji ter vstajenju od mrtvih.
Najznamenitejše spričevalo o tem nam je zapustil Judovski zgodovinar Flavij Jožef, ki je bil v Titovem glavnem st^u kot vojni vjet-nik priča obleganja in padca Jeruzalema, o čimur je tudi spisal obširno knjigo.
Drugo njegovo slovstveno delo pa je znano pod imenom "Judovske starine." V tem delu, v 18. knjigi piše Flavij Jožef dobesedno: "V tistem času je živel Jezus, moder rnož, če ga smemo sploh samo človeka imenovati. Zakaj delal je povsem čudovite reči in je bil učitelj tistih ljudi, ki z veseljem sprejmejo resnico. Ve liko Judov, pa tudi Helenov se je je oklenilo. Ta je bil Kristus, Mesija. In dasiravno ga je bil Pilat na podlagi tožbe Judovskih starejšin obsodil na križ, vendar ga niso nehali ljubiti tisti, J^t so ga prej ljubili. Zakaj prikazal se jim je tretji dan zopet živ, kakor so to o njem Božji preroki in še marsikaj drugega čudovitega napovedali. In do danes še ni izumrlo ljudstvo, ki se po njem kristjani imenujejo."
Današnji moderni brezverci so si zelo že prizadevali, da bi te besede o Jezusu v_ Flavij a Jožefa knjigi dokazali ko potvoro, tuj vri nek. pa se jim do sedaj ta dokaz ni posrečil. -o-
imena
darovalcev in darovalk za revne otroke v škofijskem zavodu v
O enem smo lahko prepričani: Sedaj bodo navalili z vso silo še na to. In tam je že podminano. Tam so že njih zavezniki na krmilu! Rojaki, pozor! Združujmo se!
O, ko bi spoznali vsaj zdaj, da je edina naša rešitev samo še organizacija, kakoršna je Zveza Katoliških Slovencev.
Ako pa nas tudi to ne bode več prebudilo, potem pa seveda nam ni več pomagati. Bili smo šlape in mevže, ki smo vse zapravili. Smo res kaj takega?
-o--
NOV NAŠ GENERALNI KONZUL V CHICAGO.
Te dni je prišel v Chicago nov jugoslovanski generalni konzul, gospod Lazarovič, in kakor smo že sporočili, otvoril je svojo pisarno na 155 Dearborn street, v velikem poslopju takoj severno od "Fair-a'\ ali en blok od pošte.
Dva zastopnika naše pisarne sta ga šla pozdravit, kajti gotovo so /e tega zveselili vsi Slovenci v Chicago in sosednih državah, kajti že zdavno smo pogrešali našega zastopnika tukaj. Jezili smo se že tudi na počasno
'U Beogradu rimokatol5^k^^	?
treben fond za gradnju	P ' m.lodare, dok se ne sabere po-
srest^iaV^^Š^^T «» ^
poduzeče, da se u Americi kod J;' ,?	radosno pozdravljamo
katedrale sv. Cirila i Medija^ SJiST ^ mi'°dari ~ ^dnju
Gdjica Annie Christitch c,-^ • • i našim odobrenjem i blagoslotom radV^1 "T^ P^-ia i- da i da sabire prinose.	2a °VU Plem<^tu stvar u Americi
Preporučujemo je najtoplije svečenst™ a napose našoj slavenskoj brači CCenStVU narodnosti u Americi,
U Zagrebu, dne 25, svibnja 1920.
Potpisano svojeručno,
Antun Bauer,
____nadbiskup zagrebacki."
Nabrala M France & Gregorich :
Po $1.00: Gregor Gregorich- Ta-kob Platner. Frank Urbina, Marija Lovšin, Neža Debevc in neimenovana. Po 50c. : Frank Kranic. Rose Za krajšek. John Ivranjc, Gregor Lvan-čič. Anton Udovič, John Lavrich; Katarina Draškovič; John Rupert; John Skrinar; Mafija Peternel ; Fr. Pefušek : Frances Rus; Štefan Jur-jovčič.
Po 25 centov: Frances Zakrajšek Johana Kotnik. Anna Govže Terezija Kralj, Frances Janežič, Marija Pogorele, Marija Derubes. Frank Mervič; John Debevc. Andrej Kva-ternik; Jack Semič; John rob nič; Frank Campa; Johana Bratiš; An-1 tonia Ne m gar ; John Skot; Anton 5 Nemanich ; Elizabeta Rakavič ; Marija Blatnik; Joe Strajnar; Marija Gornik; Jera Indihar; Aneža Koče-var; Jožefa Janežič; Marija Maleš ; Marija Kapovec; Marjeta. Mestrrfrr~ Marija Peterlin ; Terezia Skubic ; Frances Gerben, Neža Peterlin; Ma rija Perič; Jernej Znidaršič; Marija Perušek.
Se prav lepo zahvalim vsem daro valcem v imenu revnih otrok škofijskem zavodu v Ljubljani. Svota $2^.50.
Frances Gregorich,
Eveleth, Minn.
Površno znanje vere nas odvrača od ije, temeljito znanje nas vodi k nji. —-o--
Zvest prijatelj je močna obramba. or Je našel, je našel zaklad.
Dober prijatelj j'e lep zaklad življenja. Posebno kadar človeka zadenejo bridko-
sti in nadloge.
^Ker je ljudstvo nevedno, «to nima
---O---
vin/»Th KrLSt"S je	°bčne z*odo
Kl?rThoce Podati ^odovino m . ra poznat, Jezpsa. (Iv. Pi. Muller >
Francosko časopisje, ki je bile pred vojsko po večini versko mlačne ah pa cerkvi naravnost sovražno, se je prerilo po vojsko do odločnosti na ene ali drugo stran. Pomenljivo je to, da je prenehalo v protiverskem j francoskem časopisju vse proticerk-veno hujskanje n osebno * žalenje. Niti socijalistiški listi ne napadajo več cerkve in so svoje psovalne besednjake prodali za slepo ceno — slo venskim socijalistom tu in onkraj morja.
Vsi pa katoliški listi so združeni v močni organizaciji. Francija se je v krvavi vojski prerodila.
-o-


SI.OVF.NSKI TRGOVCI. OGLA-SAJTE SVOJA POD TET TA V LISTU "EDINOST". ^
Y i__________I
J KATOLOCIŽEM [	IN SOCIJALIZEM.

Bilo bi nespametno in napačno nevpoštevati pritožeb in zahtev delavcev. Takisto bi ne bilo prav to kar socijalizem uči, v obče zanikati.
Dejstvom stojimo nasproti, ki jih ni mogoče tebi nič meni nič s sveta spraviti. Vsak zaveden katoličan spozna in obžaluje kričeče krivice, ki jih mora prenašati delavski stan.
Ni treba» da bi moral biti človek že socijalist, da bi mogel to umeva-ti in priznati, niti neha biti kedo katoličan. ko zahteva socialne reforme. To se pravi z drugimi besedami : vsak katoličan želi in si prizadeva za zboljšanje položaja delavskega stanu. Toda katoličan stremi po tem cilju in v tem se razločuje od socijalista, na zakonit način« postav nim potom in se da voditi od verskih načel, se opira na božje zapovedana naravne in zato v božjem, nedotakljivem pravu vtemeljene pravice celega človeštva.
Toraj reforma, prevstroj, ne pa revolucija, prekucija naj pomaga delavcu do pravic.
. Socijalna reforma hoče zboljšanje, pravičnejše izjednačenje med kapitalom in delom, kapitalistom in delavcem, on spoštuje zasebno last; ne veruje v možnost, pravičnost sku pnega posestovanja plačila za vse in vsako delo po sebej: zakaj vsak delavec je plačila vreden po svoji spre tnost, pridnosti, delavnosti. Tako i-ma pa tudi obrtnik, tovarnar, itd., pravico do svoje gmotne pridobitve kot odškodnino za svojo pridnost, svoj trud, svoj čas in posebno za svoj riziko. Socijalni reformni politi-kar zahteva dalje, naj se pri večem zaslužku podjetnik ozira v pravični meri tudi na delavca, ki mu je pomagal zaslužek povečati, — toraj obsoja nepravično bogatenje nekaj malo kapitalistov na stroške delavskih moči v svojem podjetju.
Toraj vsakemu svoje: to je jedro pravične reformske teorije, to bodi rešitev reformskega vprašanja v pra ksi. Socijalist je nasprotnik zasebne lasti: on hoče kolektivno, skupno i-metje, enako razdelitev vsega zaslužka za delo, enako razdelitev pomnoženega zaslužka pri podjetju in skupno vpravo vse obVtnije pod državnim nadzorstvom. Vse bodi vseh nič ne zasebna last.
Za umevanje teorije in prakse pra ve socijalne reforme in pa napačnih socijalistiških naukov naj navedemo le dvoje stavkov: prvi se nanaša na pravično reformo v smislu besed sv. pisma: "V potu svojega ob-
raza boš jedci svoj kruh!" drugi pa je prikrojen po socijalistiških željah in se glasi: država naj mi da možnost za eksistenco.
Prvi rek ne zanikajo socialisti, ker jih vsakdanje življenje uči o nje go vi djanski resničnosti: taje pa teoretiki socijalizma njegov izvir iz greha nepokorščine prvega človeka v raju: naravno ker so brezverci.
Toraj, v potu svojega obraza boš jedel kruh. Socijalisti djansko izvršujejo svoj program v Rusiji, ki je sedaj še bolj še viška. Pripovedoval nam je slovenski rojak* ki je bil 5 let v ruskem vjeništvu, kako boljševiki umevajo socijalizem. Ko sorpo-državili obrtnijo, je n. pr. v tovarno prvi teden prihajalo vse delavstvo; drugi teden jih je ena petina manjkala tretji teden že več kot polovica ni hodila več na delo, koncem meseca pa so še drugi pametni vrgli delo iz rok, češ mi bomo delali* ti pohajači pa najdejo pot v tovarno samo ob sobotah* ko se plače dežele. Obrt je zaostal na ta tračin na Ruskem popolnoma.
Ker morajo ljudje živeti, denarja pa nimajo, ker ne delajo* gredo — krast. Saj je po socijalistiških nauk kih zasebna lastnina tatvina, pa če si jo je človek v potu svojega obraza pridobil: nič ne de: ti boš dal semkaj, kar imaš, da bomo mi lenuhi, mogli živeti.
Slovensk rojak je povedal o kmetu, dobrem gospedarju, pri katerem so boljševiki slutili, da ima še nekaj premoženja. O belem dnevu so pri7 hrumeli in mu žugali s smrtjo, ča ne pripravi določene svote do gotovega dne. Mož se je šel pritožit k so-cijalistiški sodniji. Toda kako presenečenje: za sodnijsko mizo sede kot sodniki — roparji, ki so bili prej šni dan pri njemu in mu žugali s smrtjo.
Socijalisti zahtevejo: pa naj država skrbi za enako merno razdelitev dela in zaslužka s tem da vzame vse delo v svoje roke.
Kako zna država skrbeti za pravično razdelitev dela in zaslužka, uči komunistiška vlada Bela Kunove dobi na Mažarskem in Trotzkv-Le-ninova na Ruskem. V vladnim imenu so na Mažarskem hodili po vlakih njeni organi in — delili premoženje potnikov kar na licu mesta: vsi potniki v vagonu so morali izročit denar tej "komisiji," ki ga ta-koi 4'pravično" razdelila na enake dele med vse navzoče, sebe seveda ni-pozabila. V drugem vozu se jo isto ponovilo, samo s tem razločkom Ha komisija svoje "pravične" pridobitve iz prvega voza ni položila med rpzdelitveno svoto drugega voza. ampak ie tu svoj delež pridejela k
prvemu neokrnjen. In tako se je "pravica" delila po celem vlaku.
V istem času so morali stari duhovniki, kanoniki po Budim-pešti ce ste pometati in so dobili krušno kar to še le potem* ko so se skazali, da so gotovo število ur delali z rokami. Delivci te pravice seveda so po kavarnah zapravljali svoj teško prislu-ženi denar. Delo pri tistem malem številu tovar na Mažarskom je bilo tudi podržavljeno.. Zgodili se je pa isto, kar smo prej rekli o Ruski: delavci so pač hoteli imeti plačilo, ne pa dela; kmalu so tovarne stale tudi na Mažarskem.
Socijalistiški idejalizem je lahko vganjati dobro plačanim agitatorjem, židovskim podrepnikom, teško pa ga je izvrševati delavcu pri teš-kem delu..
Priznati moramo* da v današnjih razmerah še zija globok prepad med kapitalizmom in delom.Prezreti pa ne smemo, da se je socijalna reforma začela* čije sadove vidimo n. pr..
SOCIJALISTIŠKA NEBESA.
Neki na Dunaju izhajajoči socijalistiški list se norčuje iz tega, da je Papež delavčevo ženo Ano Marijo Taigi, ki je kot vdova in mati več otrok umrla v Rimu 1. 1837 — pred kratkem prištel blaženim in določil za zaščitnico delavčevih žena.
Socijalistiški list pravi, da bi delavcev žene pač rajše imele tu na zemlji v življenju nebesa, nego bile blaženim prišete še-le po smrti. •
•Od socijalistiškega lista tudi kaj boljšega ne moremo pričakovati. — Vsaka krščanska žena in mati pa si šteje v čast, da je zopet ena izmed njih prišla do te sreče in časti.
Seveda* razglašanje njenega v duhu svetosti končanega življenja in blažene smrti še ne pomenja da je bi. Ana Maria Taigi po tem izreku sv. Očeta še-le prišla v nebesa. Bila je tamkaj od trenotka svoje smrti, kakor milijoni drugi žena in mater, cijih imen se nihče posebej več
krajši delavski čas, boljše plače, ve- j ne spominja. Razglašenje blaženosti ča varnost za zdravje in življenje | Pomenja, da je cerkev spoznala njene čednosti za vredne posnemanja in jih priporočila vernikom v zgled.
Sicer pa je socijalistiški Dunajski list zadnji, ki bi irruel dvomljivo pravico norčevati se iz blaženosti v nebesih in priporočati ono na zemlji zakaj ravno dunajska socijalistiška vlada je dokazala, kako in koliko zemeljske blaženosti spravi skupaj socijalizem. Nekdaj veselo Avstrijsko ces. mesto od Donavi se je po prevratu in vslcd socijalistiškega načina vladanje spremenilo v eno samo veliko zbožnico, kjer se domačini siromašno preživljajo od drobtin. ki padajo od miz gostečih se Židov in socijalistiških 'ministrov, ki si po zgledu nekedanjega učitelja Seitza — kupujejo za svoje nagrabljene milijone — palače. Nemci v rajhu so revni, pa tako revni še ne, da bi po celem svetu morali beračiti za kos kruha in svoje otroke vsiljevati drugim ljudem v rejo. Za vse to naj se oni brezverski delavci in njihove žene, ki iščejo nebes na zemlji, zahvalijo svojim rudečim vladarjem na Dunaju.
Pozabili so pač, da je papež do sedaj poslal 4 milijone lir v pomoč Dunajskim otrokom: Toraj jih sv. Oče ne tolaši samo z nebesi, ampak ve prav dobro tudi, kako je treba tešiti tudi zemljsko gorje. Seveda. ako bi bili dunajski židje in njihovi porepniki, socijalistiški minist-
delavca, omejitev dela žensk in otrok, itd. Ta reforma se opira na versko-nravne nagibe pravičnosti in ljubezni: toraj ni zasluga prizadevanja socijalistov, ki v obče versko-nravnih nagibov ne vpoštevejo, pač pa namenoma podpihujejo ogenj so vraštva proti stanovom, ki ne delajo z rokami, če tudi je njihovo delo z glavo premnogokrat težje in odgovornejše pred Bogom in javnostjo.
Socijalizem, kakor ga pridigujejo njegovi agenti, živi od nezadovoljnosti mas«z obstoječim redom, če tudi se je sam v najnovejšem času skazal. da ne zna nič boljšega postaviti na njegovo mesto.
Veliki prijatelj delavcev, papež Leon XIII. je rešil delavsko vprašanje v svoji znameniti delavski okrožnici po vsem drugače. Ne posest last je bolna, ampak nje lastnik: ne v skupnosti posesti je mogoče najti socijalno rešitev, ampak v asocija-ciji človeštva, t. j. v sporazumu delavca in delodajalca na podlagi krš čanskih načel o pravičnosti in ljubezni.
Toraj socijalno zlo ni absolutno, ampak relativno, vtemeljeno v odpadu od Boga. v zanikanju božjih pravic do človeka, v enostranskem povdarianju človeških pravic — kra tko rečeno: v liberalizmu na verskem .državnem in gospodarskem polju.
Liberalizem je nared'1 neiisrniljc-nep-a in brezobzirnega tirara. ki mu egiozem pravijo, za vladarja sveta. Prevrnite temu krivičnežu prestol, bodite si bratie med seboj po nače lih krščanske ljubezni, pa vam so-
jalizma ne bode več tr^ba.
Toda od česar naj žive židovski podrepniki, socijalistiški agitatorji, če bi se brez njih ljudje pobotali? od dela? — kaj še; to je za — delavce.
NE ČAKAJTE!
Prostor na vseh boljših parnikih je več tednov naprej razprodan
si prostor na njem za-arate. Mislite v naprej.
NEW YORK — DOBROVNIK — TRST.
t8 sept — BELVEDERE, 21. sept — BELVEDERE.
23 sept. — ITALIA. 7 2g *scpt _ COLUMBIA. j okU— ARGENTINA, 3 nov. - PRESIDENT WILSON.
NEW YORK — GENOVA.
6 okt. - REGINA D'lTALIA, 30 okt — RE D'lTALIA, 6 nov. _ PESARO. NEW YORK -t- HAVRE ALI CHERBOURG.
18	sept. — CARONIA,
21"	sept. — AQUITANIA,
23.	sept — ROCHAMBEAU,
24.	sept' — LA FAYETTE, 30	sept — MAURETANIA,
1 okt. — LA SAVOIE, 7 okt. — IMPERATOR, 6* okt. — LA FRANCE, 12. okt — LA TOURAINE. 12 okt, — AQUITANIA. Navedeni vozn ired je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede- ...	.
Potni listi: — Potnikom preskrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje.
IZ STAREGA KRAJA: —
je do sedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebn listine.in katerim sem jaz poslal karte Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi piste za tozadevna pojasnila.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na	^^
LEO ZAKRAJŠEK
70-9th Ave., New York, N. Y.
lirs.H°oL s'!ern Dentists
1355 E. 55th St.	vogal St. Clair Ave.
NiiD LEKARNO.
Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah popoldne in ob nedeljs.h.
n dobili papeževe 4milijone lir v roke, bi bilo Dunajskih otrok še več lakote pomrlo, kakor jih je do s daj.
se-
Hinavščina v nedeljski obleki se imenuje galantnost.
DOBER NAMEN ZA PREKMURSKE SLOVENCE. .
Vsakši bi se lahko dav k etomi društvi kak mož tak žena. Za sak-šega jako potrebno. Zato da nevej-mo gde nas nesreča išče. Zato se primte k etomi društvi. Smo sami Prekmurci. Pristopnina jako mala.
Društvo Sv. Jana Krstitela No. 13. ppd družbo Sv. Družine. Pravilo Vse za Vero, Dom in Narod.
Vsi za enega, eden za vse. Ljubezen do bljižnjega.
Tajnik: Ignacij Krapec* Odbor: Andrew Kra pec, Blagajnik: Štefan Foys.
Asesmenti niso pri nejednom dru no. Tudi imamo podporo i poškodi-no. Za poškodnino se plača ekstra 15c. Za te nevole, od kterih nas Bog
oslobodi, kaj takšega, so i
Za zgubiti obej ol^ej. .. .$250.00
" edno^pko___$100.00
" dvej rokej . .$250.00 edno roko . .$100.00. . dvej nogej $250.00 Za strto hrbtenico . . . .$100.00 Za zgubiti 4 prstof na roki ali
nogi ali dlani ..........$50.00
Za operacije se plačuje na kili, apendicitis, želodcu, mehirju, na dro bu po $50.00. Za beteg plačamo 50c na mesec pa društvo plača dolar na dan podpore. Društvo bo melo zbe-ranje za šterto nedelo po meši zarad igre.
3 —
SE
ROJAKI BOŽIČ SE BLIŽA.
JAVNA ZAHVALA! Cenjeni g. J-Wahcic: — Ja= sem rabila Vašo hvaie vredno ALPENTINKTURO za lase za katero se Vam najlepše zahvalim, lasje so mi takoj ♦ prenehali spadati in so mi gosti dolgi in krasno narastli. želim \ as priporočati vsakemu, kateri bo v taki potrebi ko sem bila jaz. da nisem rabila Vaše tinkture bi vse lase zgubila, zatoraj se Vam še enkrat lepo zahvalim, v asa rojakinja.
Mrs. Anna Beketich, 314 Second Ave Johnstown, Pa. A'penpomada za moske brke in brado. Bruslintinktura za sive lase od katere postanejo moškim in je-nam popolnoma naturni lasje kakoršne ste v mladosti imeli. VVahčič Fluid ozdravi vsaki najstariji Revmatizem, kostobol, _ . i "kan. nogah ali križicah se ozdravi v 5-tih dneh popo*noma|-Rane. opekline K'ile. turove, kraste, grinte in lišaje. potne noge, kurje očesa, bradovlce. debelo kožo na nogah in ozebline, vse tej bolezni se v 3 dneh popolnoma o-^ravijo-
Pršite tako i po cenik in krasni žepni KOLEDAR za leto 1920 pošljem popo'noma zastonj.
JAKOB. WAHČIČ 6702 Bonna Ave N. E '	Cleveland. O.
Ne pozabite da so Vaši sorodniki in znanci v stari domovini zelo potrebni pomoči. Kakor veste, jim naj bolj primanjkuje obleke in obuvala. V tem jim najlažje pomagate, ako šljete bakso z blagom skozi našo tvrdko.
Označili smo našo prihodnjo po-šiljatev, kot posebno (Božično) ter bodo vse bakse poslane z njo, razdeljene do Božičnih praznikov, od člana naše tvrdke v Ljubljani, Mr. STRUKELA.
Ne zamudite te prilike, ampak pišite nam takoj da ne bo prepozno.
STRUKEL & HORAK
European Trading & Export Co.
88—gth Ave.,	NEW YORK
**************
V KNJIGARNI "AVE MARIA"
imamo veliko zalogo slovenskih knjig. Nad dvesto zavojev smo jih dobili te dni iz starega graja.
Tu imamo skoraj Vse Slovenske Povesti in Romane,
Vse Slovenske Molitvene Knjižice, Nabožne Knjige, Novo Sveto Pismo,
Muzikalije, Cerk. in Svetne, Razne Pesmarice. —
V zalogi imamo tudi angleške mo« litvenike. — V ''EDINOSTI" smo priobčili cenik knjig. Kdor ga želi n?.j pride ponj nemudoma.
POTREBUJEMO DELAVCEV.— Stalno delo. — Dobra plača. — J.
G. Hoffman &Sons Co., Gormania, W. Va. — Strojarna potrebuje delav cev v različnih prostorih, delo se dobi odzunaj ali pa znotraj v tovarni, kakor kedo želi.
Ako kateri rojak želi sem priti naj se oglasi pri: J. G. HOFFMAN & SONS CO., Germania, W. Va.
h

BABICA.
i	P. J. K.
Kedo je ne pozna, one male* pa tako značilne, tako resnične pripovedke o malem dečku, ki so ga domači poslali po mleko: siromak se spodtaknef o joj» lonec je v črepin-jah, mleko pa hlastno pije žejna zemlja.
Grenke solze teko dečku po obrazu, prestrašen, obupan se ne gane z mesta, se ne upa domu* kjer se boji kazni. Došli tovariš ga tolaži, kakor ve in zna, skupaj vgibljeta, kako in kaj bi se vkrenilo, da bi doma grozeča nevihta za nesrečnega nerodneža ne bila prehuda.
"Kaj pa tvoja babica?" ga vpraša tovariš. "Skušaj priti naprvo do nje# preden to bodo drugi videli". "Saj res: tako bom naredil." Potolažen si obriše nesrečni mlekar solze in gre proti domu, če tudi še s precej teš-kim srcem.
Da, da, babica, angelj varh v hiši, posredovalka mej kaznujoco pravico in grešnikom, kedar se gre za pobito posodo, strgano obleko, zanemarjene šolske naloge in slaba šolska spričevala.
Mamici lahko povemo, Ker mamica nas rada ima.
K babici rajši še gremo, Ker babica .čuva nas zla.
Babica, stara mamica ima ljubezni polno srce za vse malo in veliko žalost in veselje svojih unukov. Ne-utrudljivo zna odgovarjati na vsako radovedno otroško vprašanje, zna potolažiti vsako otroško žalostno srce.
Babica ve za najboljše zdravilo zoper glavo — zobo — vratobol in vsako drugo boglečino pri otrocih in če babica samo le malega bolnika poboža, že pojenjuje bolečina.
Z neumorno potrpežljivostjo znaša skupaj igrače, jih spravlja, ko jih je deca pozabila na igrišču. V babice spalnici je kakor pri kramarju: punčke in lesene konjičke, pa sablje in čelade in boben; voziček za punc ko, pa kuhinja in še bratov lesenih konj, ki se ziblje, — vse ima prostor in najde ljubeznivo varstvo v babični sobici.
Pri babici rastejo, se dobe prve jagode in zadnja jabolka in najboljše potice. Pri njej ne zmanjka ne cvirna, ne šivank: s tresočo roko in velikimi šivi zamaši ljukno v hlačah ki so po nerodnosti obvisele na sosedovem plotu na žeblju, z delom preobložena mati naj bi ne opazila škode na obleki. Seveda, če se je tudi babici primerila nesreča, da je sešila spodnjo in zgornjo obleko, ko pa ne vidi več dobro, pa se potem na večer, ko je treba iti spat, pokaže zašiti "greh" — o potem zna babica izgovarjati sebe in deco. — Zunaj dežuje. "Babica, povejte nam kaj lepega!" Otroška družba se obeša po njej in jo priganja. "Povejte kako storijo." Nihče ne zna tako lepo pripovedovati kakor stara mama : velike začudene otroške oči ne trenejo, ko začne babica: "Bila je enkrat lepa kraljičina..." v čudovitem žaru se deci sveti oko, ko babica s tresočim glasom in gorkim secern pripoveduje o detetu Jezuščku Njegovi božji materi, Sv. Jožefu, o angelju varhu . . .
Zunaj dežuje, je pusto in hladno, ob babičnem stolu sije solnce, saj na obrazih otrok, je prijetno: malo družbo ogreva ljubezen do njihove najboljše prijateljice.
blagoslov svojim unukom in niso pretirane besede nekega otroškega prijatelja, (Hansjakob) ki pravi: v otroških nebesih ne sme se pogrešati babice.
Toda ne samo živim otrokom velja njena ljubezen in skrb. Kedo drugi, kakor stara mati je položila mrtvega bratca na pare, mu je dala križec v roke in ga edbala z cvetjem, zelenjem. Babica je odnesla njegovo obleko, njegove igrače izpred oči žalostnih starišev, da se jim ob njih pogledu zopet ne razjoka srce. Svo-
so bili sovražniki duhovščine in cerkve. Katoliki pa so napadli katoliške liste in gorečne j še in delavnejše duhovnike in katoliške može. Vse, kar se je začelo za probujenje katoliške zavesti, so imenoval fanatizem in prenapetost. Hvalili so Sokole in niso videli, da ima sokolstvo še drugo skrivno tendenco protikatoliški fanatizem.
Ti verski odpadniki se poslužujejo v svojem boju proti katoliški cerkvi najstrašnejših laži, surovosti in podivjanosti, kakoršnih je zmožen sa-
jo lastno žalost je zatrla, ko je nas mo človek, ki je poln sovraštva. Po
. « »•,	.	a. .	. .	.	_
Katoliki v tej novi prostozidarski državi imajo pred seboj temno pri-hodnjost in teški boji jih čakajo, da bodo ohranili svojo vero in si izbojevali svoje pravice. Ta njih boj bode tolko težji in strašneji, ker vidijo v vrstvah svojih sovražnikov tudi veliko svojih prejšnih duhovnih voditeljev. Skupaj v vrstah protestantov in socijalistvo se bore proti njim njih bjvši duhovniki odpadniki, ki so pozabili na svoje svete prisege in odpadli. Javni tisek, šole, politična premoč, da, celo vse lpeo-slovje je v rokah nasprotnikov. Da, grehi dolgih desetletij se strašno maščujejo. Velika večina češke duhovščine ni posegala v javno življenje, niso organizirali svojega ljudstva, družili so se s sovražniki katoliške misli, češ, da je treba biti miro-ljubim in tolerantnim. Največ pa — niso imeli kakega Jegliča in Mahni-ča, ki bila razdelila duhove in privedla katolike k zavesti in spoznanju.
Poseben hud boj bodo imeli z voditelji takozvene česške cerkve, to je cerkve, ki je nastala letos od odpadlih duhovnikov in katolikov. Kako Tako je priprosta, s vencem sre- gnjilo je bilo med katoliki v teh de brno-belih las odičena žena pravi I Žalah, se kaže sedaj. Cerkveni možje
tolažila in nas peljala na mali griček na pokopališču, ki krije umrlo telo malega angelja, ki gleda sedaj doli na nas in se veseli lepih nebes.
Da, da, babica ima pravi razum za vse dogodke v družinskem življ-Ijenju, žalostne in vesele, zna svetovati vselej in povsod, in rada odpira zaklade svoje brezmejne ljubezni in velike skušnje.
In ko se je babica tako postarala, da ne more nič več storiti za svoje ljubljence, bije pa vendar še njeno srce za nje v nesebični ljubezni, skrbi to srce za bližnje in daljne ude družine, vklepa jih v svojo pobožno molitev, ima za vse dobrosrčno besedo, ljubeznipolno priprošnjo.
In ko zapre trudne, od starostne slabosti vgasle oči, pa jo ponesejo na kraj kjer se zbira staro in mlado, kjer bomo čakali trobentni glas, — oj kako prazno je potem v hiši: ni je več babice z njenimi milimi očmi, belimi lasmi: sobica, ki nam je bila, kakor svetišče, ko nas je babica učila ljubiti, moliti Boga ja pra zna: ni je več, našega domačega angelja varha. Kedo nam bo pravil zgodbe, vesele in žalostne, kdo nas bo pohvalil, ko smo bili zvesti v svo jih malih dolžnostih, kedo nas pograjal, posvaril in nam povedal, da nas nima več rad, ker nismo bili pridni? — Da, od takrat, od moje mladosti mi je ostalo ko vidim starega, pobožnega človeka, da se mi zdi, kakor da bi moral pred njim spoštljivo se odkriti kakor pred križem na cesti, kakor pred kapelic«} v gozdu. In večkrat, ko je bila moja duša v boju s skušnjavo, me je spomin na — te, dobra babica, rešil, obvaroval pred padcem. — --o-
župnijah* kjer so v večini, so se polastili cerkva in jih spremenili v svoje cerkve. Kjer so v manjšini, delju-jejo s terorizmom, da bi ostrašili boječe, da bi si ne upali hoditi v cerkev. Da bi preslepili vernike, o-hranili so sveto mašo in veliko večino katoliških obredov, samo s to razliko, da rabijo izključno češčino pri tem bogoslužju. Zato so sklenili vsi češki škofje* da bodo vnovič prosili Rimu dovoljenjena, da bodo tu-
življensko vprašanje. Ako postane j primerjal konju, pa morala bi biti Srbija premogočna, se jugoslovanske ovca prav majhna, konj pa prav ve~
pokrajine v monarhiji ne bodo dale držati. Potemtakem bo monarhija morda prisiljena, da poseže vmes, a-ko bi bila Bolgarija uničujoče potol-čena in bi s» Srbija prisvojila ozemlja, ki bi segala preko Stare Srbije. Bitolj se nikakor ne more pustiti Srbiji. Na moji vprašanjkako si misli to posredovanje, je pripomnil Berchtold, da bi se psihologični moment že našel. O načinu in sredstvih posredovanja za enkrat ne more natančneje govoriti, to bo odvisno od okoliščin. Po njegovem mnenju se bo morala stvar začeti z diplomati-čnim razgovorom v Belgradu, kateremu bi moral v slučaju neuspeha slediti vojaški pritisk. Ako stopi potem na plan Rusija, bi se s tem akcija preložila v Petrograd. Berchtold je zagotovil, da monarhija pri tem ne misli na osvajanje in bi ji bila po sovražniku pptolčena mnogo ljubša, nego da bi jo morala sama zasesti. Toda če bo zahtevala potreba, bo
di v katoliških cerkvah uvedli češči- {morala monarhija pač nastopiti z de-no tudi pri sveti maši oziroma sta- janji. O nevarnosti velikega, vojaško
KATOLIKI V ČEHO-SLOVAKIJI
John Gornik
ST,O VENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6*t7 ST. CLAJR AVENUE CLEVELAND, O. .
trn nakup MOŠKE IN DB&KE OPRAVE. Isdcluje llO^SK OBLEKE po naročilu točno in caao.
ro slovenščino.
Kakih peklenskih sredstev se poslužujejo zlasti na Slovaškem, kaže dejstvo, da so socijalisti odprli po županijah posebne prostore, kjer zli-rajo otroke ki kjer imajo kip presVe-tega Srca in kjer uče pozdravljati o-troka s 'Hvaljen bodi Jezus Kristus', kar je med Slovaki še spiošno v navadi. Ko pa sa otroci v šoli jih pa uče proti katoliških naukov. Res, kdor dela za hudiča, se vsikdar poslužuje tudi hudičevih sredstev.
Kar pa nesrečna češka posebno po greša. to je pa katoliško časopisje. Preje niso ne duhovniki in ne škofje skrbeli, da bi si bili pridobili močno časopisje. Sedaj je pa prepozno. Katoliški češki dnevnik ima samo malo naročnikov.
Predsednik Masarvk, rojen katoličan, ki je že dolgo let okuževal tudi slovenske dijake,ki so hodili v Prago ya vseučelišče, je sam velik sovražnik katoličanstva. Zato se je sam izrazil, da je v Čehoslovaški mir med Rimom in državo nemogoče.
Iz tega žalostnega poročila iz naše države posestrime, se jasno kaže, kako potrebna je odločna katoliška zavest in katoliško časopisje!
o
Avstrijakom v Ameriki v spominsko knjige. — Socijalistiški list na Dunaju, Arbeiter Zeitung, prinaša spomenice načelnika bivšega avstrijskega generalnega štaba. Konrada Hotzendorfa, iz katerih je razvidno, kako je ta general hujskal cesarja Franca Jožefa na vojsko proti Srbiji že 1. 1913. Tedanji zunajni minister Aehrenthal je nevarnost iz te huj-skarije preprečil. Za njim je prišel Berchtold za zunanjega ministra; mej tem je on cesar duševno in telesni opešal in postal igrača v rokah dvorne kamarile. Tedaj je Dunaj nahujskal Bolgarijo v boj proti svojim zaveznikom v balkanski vojski 1. 1912, Srbijo in Grčijo. Po zločinu dunajske diplomacije je Bolgarja vojaško podlegla in zgubila sadove svo jih zmag nad Turki. Tedaj — 3. julija 1913. — je poročal nemški poslanik na Dunaju v Berlin po prostem prevodu tako-le: Danes me je povabil k sebi grof Berchtold. Rekel mi je, da se čuti dolžnega obvestiti nem ško vlado o resnosti položaja. Jugoslovansko vprašanje — to je mirna posest jugoslovanskih pokrajin — je za monarhijo kakor tudi Za trozvezo
v-poštev prihajajočga "Piiemonta na mejah monarhije ne sme biti nihče v zmoti. Grof Berchtold bo imel nocoj pogovor z načelnikou generalnega štaba Conradom, jutri pa se odpelje v Ischl (k cesarju!)." Iz tega poročila se jasno vidi, da je bila Avstrija že 1. 1913. pripravljena na vojno s Srbijo, a jo je Nemčija z resnim svarilom zaenkrat odvrnila od vrnila od tega. Naslednje leto se je zavrtelo v glavah tudi berlinskim krogom in ko je bil končno z namenoma vprizorjenim napadom na Franca Ferdinanda dosežen željeni "psihologični moment" — so zločinski diplomatje in blazni militarist! vrgli baklo za svetovni požar. Za njimi je stal kapitalizem, ki si je hotel v vojn do vratu napolniti nenasitni trebuh. Za ljudstvo, ki je moralo nositi vse nepopisne žrtve vojne, nihče ni vprašal. Nauk: Ljudstvo nočeš postati znova žrtev norcev in lopovov — glej na prste diplomatom militaristom in kapitalistom!
-o-
Milijonarji v vagonih. — Deželna vlada je vkazala milijonarjem v svo-jo.pokrajini, da morajo svoja najeta stanovanja prepustiti drugim, sebi pa zidati lastne hiše. Hočeš, nočeš so morali vgrizniti v kislo jabolko. Vstanoveli so si zadrugo za zidanje hiš. Deleži so po 10 tisoč kron. Društvo določi samo, koliko deležev mora vzeti vsak zadrugar. Razun treh so se vdali vsi. Tem trem je policija spraznila stanovanje, ker so se pun tali preko določenega roka in jim na kazala stanovanja v Dravljah in Zalogu — v vagonih. Dva sta se na to premislila in pristopila k zadrugi le jud Herman, trgovec s čevlji, je še trmoglav, in se je naselil v vagonu. Do konca tega leta morajo zadruga »i imeti svoje hiše dozidane, n-cer jim zapade kavcija v prid stano va i skem fondu. H --o-
Kam prideš danes z nemščino.
V glasilu koroških Slovencev v listu 4'Mir" smo mi amerikanski Slo venci čitali z dne 24. avgusta članek s zgorajšnom naslovom. Ni res, pravi člankar, da bi se z nemščino prišlo po celem svetu. Kje se govori nemško? Samo v Nemčiji, v Nemški Avstriji in v malem delu Švice. To pa je tako malo sveta v primeru s slovanskem svetom, kakor bi ovco
lik. Nemščina ni nikak svetovni jezik, pač pa poleg angleščine in fran-čoščne tudi ruski jezik. Nekaj ur vožnje po Jugoslaviji in preko njt-nih mej na Italijansko, pa smo bili mi slovenski izseljenci, vešči nemš-kega jezika — na suhem. "Non com prendo," je bil odgovor Italijana, če tudi nas je prijazno pogledal, misleč, da smo "German al i Tedeschi." Na Francoskem človek ne sme po nemške odpreti ust, če neče biti te-pen. Tu v Ameriki do nedavnega časa tudi ni bilo boljše. Pač pa s katerim koli slovanskim jezikom človek shaja tu v Chicagi in drugod v občevanju v trgovinah po bankah, itd., z Litvincem sem se popolnoma pogo voril, ker je znal ruski in češki jezik. V hiši imamo strežaja Poljaka: Slovenec ne potrebuje tu kakor v starem kraju mej Slovani običaj-nega jezika — nemščine: razumemo se brez nje, samo ušesa je treba i-meti odprta.
-o-—
Iz Nove Štifte pri Ribnici.
Frančiškan i pri romarski cerkvi Matere božje z Nove Štifte se toplo zahvaljujemo za lepi dar, ki so ga nam poslali slovenski Amerikanci za popravo cerkve. Pokriti smo morali cerkev na novo, da se ohrani ta mogočna stavba, in sedaj jo bomo tudi preslikali, da bo cerkev še lepša. Slikanje je prevzel domači frančiškan, pater Blaž Farčnik. Nekaj stroškov smo poravnali, a dolga imamo še 40 tisoč kron. Res, ogromna svota, a to bi bilo po amerikanski vrednosti komaj 400 dolarjev. Se enkrat lepo prosimo, ko se spomnite svoje zapuščene domovine, ne pozabite na priljubljeno Novo Štifto. Kdor sem kaj daruje, si na bogate obresti posojuje.
Darove sprejema uredništvo našega lista.
-o-
Italijan v obmejni komisiji na Koroškem. Mirovna pogoda določa v to komisijo po enega zastopnika Jugoslavije, Avstrije, in zavezniških držav. Italija pa ni na zaveznik Jugoslavije, ampak njen sovražnik — toraj kako naj sovražnik sodi o pravičnosti jugoslovanskih zadev?
SLOVENSKI TRGOVCI, OGLAŠAJTE SVOJA PODJETJA V LISTU "EDINOST".
Severova* zdravila vzdržujejo V zdravje v -družinah.
Tiho trpeče.
Mnoge fene In mlada dekleta trpe na tiboma od bolezni svojega spola. Take bolezni se ponavadi kažejo potom bolečin V krilu, na strani, v ledjih ali spodnjem dela trebuh*, večkratnem glavobolu, vročem in hladnem spreminjanju po telesu.
S
evera's
Regulator
(Severov Regulator) je pravilno zdravilo za od&tranjenje teh bolečin In ra Popravo nerodnosti valed katerih trpe £ene in dekleta. To zdravilo Je bilo znano in rabljeno mnogo let z najbolj* Aim uspehom. Dobite ga pri vaftera le kar ju. Bodite previdni, da dobite sigurno "Severjevega". Cena Si-25 in So davka.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA
OGLAS.
G. G. Hoffman Sons Co., v Germa nia, W. Va., potrebuje strojarje in delavce v različnih prostorih kakor na Yardu zunaj in v Dry Loft. Izdeluje se samo podplate. Delo je stalno. Katerega veseli, naj se oglasi na zgoraj navedeni naslov.	(Adv.

Prijatelj delavca
PAIN EXPELLER
Trorattka znamka reg. ▼ pmt. nr. Zdr. dr. SUren že reč kot 50 let.
Glejte za tvornISk* znamk«
SIDRO.
AKO ŽELITE DOBITI DRUŽINO, rojake ali nevesto iz
starega kraja v Ameriko, hitro in naravnost poslati de- 1 nar po najnižjem kurzu, isti v stari kraj po najkrajši črti lepo in ugodno, se izvolite obrniti na:
EMIL KISS BANKIR '
133 Second Avenue,	New York <
Prodajam PAROBRODNE LISTE iz stare domovine naravnost do vsakega kraja v Ameriki. — Izdelujem vsa notarska dela za dobavo svojcev. POTNIKOM V STARO DOMOVINO dobim potne liste in računam SAMO za konzularno pri stojbino.
$ 1 *
AMERIŠKA I
SLOVENKA t
i *
4
POTOVANJE MED KRAJEM IN
STARIM AMERIKO.
I. Affidavit in potni list.
Urejuj« Miaa
* *

LJUBE SLOVENSKE MATERE.
Piše: A. C. (Konec.)
Da, ljube slovenske matere, skuša j mo gojiti med seboj bratovsko ljubezen, da se bomo sosede ljubile in druga drugi rade pomagale.
Tudi delujemo med seboj, da bomo ostale slovenske žene krščanske, zveste svoji krščanski vori. Saj žena, ako je verna, ima v družini vso drugo veljavo, kakor jo ima pa brez verna. Katoliška vera je dala ženi »n materi ono čast in spoštovanje, da ima isto veljavo, kakor jo ima mož da ni njegova sužnja, temveč njegova tovaršica in njegova pomočnica. Zato so pa zelo nespametne one žene, ki še može hujskajo proti veri in proti njenim duhovnikom, namesto da bi delale v svoj[ prid. Katoliška cerkev se vednoTpoteguje za enakost veljave moža in žene. Zato nespametne žene zametujejo, kar je njim v prid. Čudno je to, kako more žena,, ki je že od narave bolj mile narave, odpasti od vere. In ko odpade od vere vemo, da pozabi na vso to milobo in je strupena. kakor kača in je hujša kot še bolj zagrizen možki odpadnik. Tako žensko spreobrniti je skoraj nemogoče.
Potem pa še nekaj! Navada je med nami ženami, da pridemo skupaj in rade druga drugi potožimo svoje gorje in svoje križe. Vendar pri tem bi jaz svetovala, da bi nikdar ne pozabile druga drugo spodbujati, da gremo potožit svoje gorje p- ^d vsem v cerkev pred taberna-kcij. O kolikor tolažbo bomo dobile tam. Jaz sem že sama velikrat to skusila. Matere, vrjemite meni in naredite tudi ve. Zato bode gotovo najboljša tolažba, katero bomo druga drugi dale ob takih prilikah, če se bomo vodile k Jezusu. Tako mora mati narediti, kakor je naredila tista kananejska žena, ki je za Jezusom kričala.
Pozdravljam vse slovenske matere po celi Ameriki,
Vaša sestra,
A. C.
P. S.:—Slovenske matere, ki boste čitale ta moj dolgi dopis, dajte, še ve napisati kaj.
-o—--
Cleveland, O.—Lepi so nauki, katere nam je napisala neka A. C- iz Clevelanda.
Tudi jaz sem teh misli* da je res tako, da treba otroke učiti resnico-ljubosti. Jaz sem že sama včasih tako naredila, da sem rekla otroku, naj pove tako ali tako. Pa sem si sama že večkrat mislila, da to ni prav. In sem potem skušala se odvaditi.
Kar je največji križ pri naših a-merikanskih otrocih je to. da ko odrastejo nočejo radi delati. Imam sina, ki je bil dober, ko je hodil v šolo. Zdaj je šolo pustil, pa je šel od dela do dela. Nikjer ni ostal. Zače! je postavati »n noče mi delati. Tako da imam tak križ. Ali bi mi mogla kakšnega starejša mati svetovati, ka ko bi naj jaz postopala s fantom» da bi ga pridobila za delo. Vse sem že poskusila. Zdaj mi je jako težko. Doma ga rediti ne morem, ker imam veliko družino. Pa če ga tudi pustim doma, se bojim, da bode se. mlajše pokvaril. Tepla sem ga že. obljubo-vala vse, kupila že vse kar sem mogla. Pa je vse zastonj. Kakšna druga mati je morda enako že trpela pa je morda dosegla kaj z otrokoir*
Iz srca bom vsaki hvaležna ki bi mi v Edinosti odgovorila, kaj naj naredim. Tudi sem ga že mislila dati zapreti in ga poslati v poboljševal-nico. Pa se spet bojim, ko sem cula da od tam še slab j i pridejo, ker se drug od drugega lumparij nauče.
Žalostna mati.
-o-
PORABA PARADA JZELNOV (TOMATOES).
Piše za "Edinost" Jennie Bambich, Fredonia, Kans.
V naši stari domovini po več krajih niti ne sade paradajzelnov, ali kakor jim mi tukaj pravimo (tomej-tos) zato večina naših žensk ne ve. kako se rabijo. Pa tomejtos so dobri kakor drugo sadje, samo da se pora bi še na več načinov in za več različnih jedil. Tudi surovi s sladkorjem ali soljo so prav dobri. Angleži ga jedo svežega s smetano. V starem kraju ga tudi puste da dozori na stebelcu, kar pa ni prav. Zelenega se mora od trgati, da sam potem zarmeni.
Chilli sauce (zos). Olupi i 4'peck" "tometosa" (paradiželnov) in ga kuhaj, da je ves razkuhan. Potem pri-deni i funt sladkorja, malo šalco soli, dve zeleni papriki in 2 rdeči zrezane na drobno 3 male žlice ''alls pices," smleti nekoliko celih kličkov (cloves), 2 žlici zelena semena (sel-
lerv seed) in dva mustard semena.	.........
j more se dobivati od italijanskega
konzulata, od Foreign Departmenta
Jugoslovanski oddelek Ameriškega Rudečega Križa je nadavno izdal javnosti širša navodila za one osebe, ki želijo dobiti v Ameriko svojce iz starega kraja. Vsled mnogih prašanj za natančnejše informacije, se je isti potrudil dobiti na kom petentnem mestu najbolj primeren formular zaprisežene izjave (affidavit), ki naj služi za ta namen. Ta formular je bil odobren od State De partmenta.
Pošiljajoč interesentom po dva iz-tisa tega formular j a. je dal jim ob enem sledeča navodila, ki so obče važnosti tudi za one ki rabijo kako drugo formo za svoj affidavit:
"Izpolnite oba formularja in podpišite je pred javnim notarjem, potem dajte potrdit« notarjev podpis od County Clerk-a v svoji County-Court. Na to pošljite oba affidavits dotičniku v starem kraju, ki naj do bi potni list od svoje domače oblasti in vporabi en affidavit za to, da dobi od ameriškega konzula potrdilo 'vise') na tem potnem listu. Dru gi affidavit naj drži pri sebi, da ga izkaže ob svojem prihodu priseljeniškim oblastim.
Kar se tiče slične zaprisežene izjave v slovenščini, ki naj jo potrdi jugoslovanski konzulat in ki naj o-lajša strankam, da dobijo potni list od svoje domače oblasti, nam Jugoslovanski Konzulat naznanja, da ni tak affidavit neobhodno potreben in da zadostuje običajno pismo, iz kate rega naj bo razvidno, da povabljata dotičnika sem v Ameriko. Jugoslovanske oblasti ne dovoljujejo odho da otrok pod 16. letom brez spremstva.
Oni pa. ki imajo sorodnike v o-zemlju pod. italijansko okupacijo, morajo izpolniti tak italijanski affidavit, ki mora biti potrjen od italijanskega konzulata. Ta affidavit, ki ga imenujejo "Atto di Richiamo,"
Vse to dobro kuhaj in večkrat pre mešaj, ko še malo gosto postaja, pri deni kvart jesiha in pusti, da se 15 minut hitro povre in potem deni v gorke steklenice in zapri trdno.
Tomejtozova salata. — Omij 24 lepih tomejtozov in zreži na tanke šnite, prideni 4 čebule in 4 velike rdeče paprike in en šop zelene. Vse to natanjko zreži v posodo, tkamor deni 1 žlico soli, 2 šalci sladkorja in kvart dobrega jesiha. To pomešaj in pokri. Kadar rabiš, daj na mizo.
Če se to naredi v pozni jeseni in se dene mrzlo s steklenico in dobro zapre, se lahko rabi celo zimo.
Tometuzova merga (Jam). Olupi zrel tomejtus in imej pripravljen ta-kozvani sirop za vsak kvart osnaže-nega tomejtuza pol kvarta sladkorja kuhanega na prav malo vodi in vro če zlij na pripravljen tomejtus in kuhaj do dobra, večkrat premešaj in deni sok dveh lemon. Ko se skuha, da je lepo čisto, se dene v stekleni-ce.
Tomejtuzov kečup (prilivka). — Osnaži pek zrelega tomejtuza in deni kuhat. Ko je ves raz kuhan ga pretlači črez sito in deni nazaj v lonec. Prideni pol šalce soli, 1 pajnt jesiha, 1 funt sladkorja, klinčkov, na vadne štupe, in 2 žlici rdeče paprike. Kuhaj potem, da je gosto in deni v steklenice.
Zeleni tomejtus. Omij en pek zelenega tomejtuza, vzemi 8 čebul, 4 velike paprike zelene, osoli zvečer in deni vse to v vrečo od moke. Obesi tako, da se bode lahko odtekalo črez noč. Zjutraj deni v lonec, zalij z jesihom, deni eno šalco sladkorja. mala žlica vsakega: sladke skorje klinčkov, in zmešanih dišav (allspice) kuhaj počasi, večkrat primešaj in deni v steklenice in jih zapri, ko je kuhano.
Tomejtus se olupi, ako se popari to je, ako se nanj vlije prav vrele vode in se ga pustiti stati par minut in se prav lepo potegne tanka kožca z njega.
ŠIRITE LIST "EDINOST*.
kake Banke, od mnogih šifkartašnic in notarjev.-
Opozarjamo, da se mora dotičnik v starem kraju pravilno predstaviti OSEBNO ameriškemu konzulu za vise ! Ameriški konzulat v Jugoslaviji je v Belgradu; rano v jeseni pa bo otvorjen nov konzulat tudi v Zagrebu. Oni v okupiranem ozemlju naj se obrneja na ameriški konzulat v Trstu.
Ameriški konzulat ne daje — dokler ni mir potrjen — vise ja onim, ki so bili za časa vojne vojaki v bivši avstro-ogrski vojski.
II. Navodila jugoslovanske vlade glede potnega lista.
Kakor posnemamo iz starokrajo-vih listov je jugoslovansko minister stvo za notranje stvari z dopisom od 2. julija 1920 st. 988 objavil, da je za potovanje v Ameriko treba izpolniti nastopne formalnosti: Osebe ki žele iti v Ameriko, morajo imeti potni list, na katerem mora biti njihova slika in pečat občine, ki jim dovoljujo pot u Ameriko. (Na enem potnem listu se morajo navesti oče, mati, mož in žena, otroci moškega spola pod 16 leti, ženskega spola pod 21 leti.) Zaradi vidiranja potnega lista morajo stranke osebno priti v ameriški konzulat, razen otrok, ki so mlajši od 16 oziroma 21 let, ki so naveden* v istem potnem listu s starši. Razen tega morajo imeti o sebe, ki potujejo v Ameriko, tudi spričevalo policijske oblasti o svo jem službovanju u vojski za časa vojne, to je ali so služili v avstro-ogrski vojski. Osebe, ki prihajajo na ameriški konzulat zaradi vidiranja lista, morajo imeti s seboj še eno sli ko, ki jo konzulat po izvršeni deklaraciji zadrži v svojem arhivu. Taksa za vizum je dva dolarja, (Opomba jug. oddelka. A. R. K.: Ta taksa je bila od 1. julija t. g. zvišena od $2 na $10, ravnotako kakor taksa za ameriški pasport.), fei se pa lahko plača v dinarjih po dnevnem kurzu,
m lfc ^^ i* ^ ti W
FOR OUR YOUNG FOLKS.
FOR OUR YOUNG SLOVENI-. AN AMERICANS.
With this issue of our "Edinost" we open a new permanent "Corner" devoted entirely to the interests of our Slovenian-American Young Men and Young Ladies.
Who will deny the necessity of such a "corner"?
Yes, inded, it is high on time that we do something for our young Slovenian-Americans 1
It is hige on time that we start a "bugle call" over all Slovenian-American colonies and gather all Slovenian young folks together at least in spirit that they may unite and join the Catholic Young Men and Young Ladies of the World in great International Catholic Union of hearts and minds?
Yes, we know that in many Slovenian colonies our young folks are growing entirely unprotected and unguided and undirected. There is nobody who would show them some higher ideals as are those of the "guys" on the corner. There is nobody who would show to our Slovenian Young ladies — passing through their "sweet sixteen"—any higher ideals as are those of the dancing halls around the corner.
Yes, indeed, there is a big need of such a "corner" in a Slovenian publication where our young Americans will write and work for themselves.
So we open this corner in our paper and we invite all our Slovenian Young Men and Young Ladies to write for this corner. Be not affraid to write. In this corner we will not look for some high english language but for high catholic-americal ideals. As long as your ideals will be high, boy, girl, set down take pen and ink and write us. Let us hear from you !
Do not keep your thoughts, your ideals for yourselves. Let us all profit by them.
So now, young Slovenian-Americans, come out! Show up! Let us hear from you!
"Edinost" Gpens its columns to you and for you.
-o-
ABOUT WHAT YOU MAY WRITE?
Listen!
1.—About	your young men's club or society?
2.—About	your Ball Game team ?
3.—About	your Young Ladies-Sodality ?
4.—What	do you think about the Slovenian american Young men and Young ladies?
And so on ! And so on!
Listen! Only write for sure!
will he raise in wet weather?
Why is a stick of candy like a race horse?
On what day of the year do the women talk the least?
A powdered face and an empty head often go together.
The safest place for the gossip is the lowest hell.
This life is only a rehearsal, and we all are continually making mistakes in our several parts.
Grace is the passport to heaven.
Life
is a riddle only to those who have not eyes to see, and ears to hear, and a mind to understand.
a—»
An atheist is either a lunatic or a fool. Generally the latter.
-o-
SLOVENSKIM STARIŠEM.
RIDDLES.
Peter Piter picked a peck of pickled peppers. Where are the pickled peppers that Peter Piter picked.
Of all the saws I ever saw saw, I never saw a saw saw, as this saw saws.
If a farmer raises fiftv bushels of wheat per acre in dry weather,what
Z današnjo številko smo poskusili s posebnim oddelkom v našem listu za naše slovensko amerikansko od-rastajočo mladino.
Že od več Stranj se nam je ponovno svetovalo, da bi se s tem silno veliko storilo tudi za našo v veliki večni zanemarjeno mladino, kajti v veliki večini žive po raznih naselbinah, kjer ni katoliških šol, ni katoliških klubov in ni tudi morda katoliškega duhovnika blizu.
Berilo, katero dobe navadno taki fantje in dekleta v roke, so največ ' samo takozvani ''love stories", sami razburljivi romani, kjer ni dru-, gega kakor sama "ljubezen" in "ljubezen."
Malo težko začenjamo s tem oddelkom, ker vemo, da nas bode stalo veliko truda in sitnosti. Vendar mi smo radi z največjim veseljem na službo narodu. Mi samo na eno gledamo, kaki bi pomagali narodu in kako bi ga versko in moralno rešili in dvignili.
Zato pa tako hitro zagrabimo za vsako reč, katera se nam svetuje. Sama da je dobra in koristna, pa se je lotimo!
Ta mladeniški in dekliški oddelek smo otvorili samo za poskušnjo. da bomo videli ali ga bode naša mladina tudi sprejela ali ne. Zato prosimo očete in materje naj opozore na ta kotiček svoje fante in dekleta in naj jih vprašajo ali so za to mi-selj? Ali so pripravljeni, kaj pisati in poročati?
Za sedaj bomo priobčili ta kotiček samo vsaki drugi teden, ko izide list na štirih straneh. Ako bode pa več zanimanja, ga bomo pa večkrat priobčili, saj ne bode dolgo, ko bode list "Edinost" začel po večkrat na teden izhajati.
Toraj prosimo vse stariše in vse naše sotrudnike, da opozore našo mladino na to naše podjetje in nam pomagajo vzbuditi pri njih zanimanje za to misel j.
in sicer za vsak potni l*st. Vizum si morajo stranke nabaviti v oni državi iz katere putujejo. Stranke si morajo nabaviti vizum vseh držav, skozi katere potujejo do svojega cilja.
V zvezi s tem poroča zagrebški "Trgovni List" od 25 julija:
"Zagrebška Trgovska in Obrtna Komora javlja, da pristojbina za potne Uste za Ameriko znaša K 1,000 dočim je pristojbina konzulat v Bel gradu strogo zahteva, da morajo stranke osebno priti po vizum, in je ta zahteva jaka neugodno in spo-
jena z velikimi stroški, je komora storila primerne l^orake. da se v tem pogledu nudijo one olajšave, kakor pri ostalih konzulatih."
III. Pristojni na za vizum.
Jugoslovansko Hinisterstvo za finance je odločilo, da vsa poslaništva, konzulati in misije v inozemstvo kakor tudi ostale pristojne oblasti v Jugoslaviji zahtevajo od tujih državljanov za vizum (vise) potnega lista ista takso in s istem novcu, kakršno takso in v kakem novcu jo zahtevajo tuje oblasti v Jugoslaviji. __(Daljne na 8. strani.)'
/
m m
EDINOST" SEPT. 29. 1920.
KRIŽARJI.
Zgodovinski roman r itarih delih. Spisal: H. Sienkiewich. Podov.: PodrmvakL (Dalje.)
"Hunsfeld," odvrne Zindram mir no, "je bilo polje* na katerem nihče ni utegnil pokopati mrtvih Nemcev, in so jih končno zakopali psi."
Vitezi in menihi so se čutili po tem odgovoru v veliki zadregi, ker niso vedeli, kaj bi mu odgovorili; Zindram iz Maškovic pa doda:
"Z zlatom se ne moreš upreti železu."
"Ej!" zaklče veliki mojster, "saj je to naše drugo sredstvo: železo! V naši Prednji trdnjavi ste videli naše kovačnice. V njej se kuje noč in dan železo, in takih mečev ter oklepov, kakor mi, nima nihče na sve-
»»
tu.
"Pri glavi svetega Liborija!" za-kliče končno veliki mojster, "vi, gospod, imate železne roke."
Grof burgundski pa doda:
"Al 1 še iz boljšega železa nego je to. On je tako z vil ta nož, kakor bi bil iz voska." _
"Pa še zarudel ni, niti so se mu napele žile!" zakliče nekdo izmed redovnikov.
"Naš narod je preprost," odvrne Povala, "ter ne pozna takih stvarij, kakor jih vidim tukaj, pač pa je čil."
Sedaj se mu približajo francoski in italijanski vitezi ter mu jamejo govoriti s svqjim zvonečim jezikom, o katerem je Matija dejal da zveni tako kakor bi tolkel po cinastih-skledah s pestjo. Občudovali so njegovo moč on pa jim je napil in odvrnil :
" Pri nas napravimo pogosta kaj takega, in časih se pripeti, da celo kaka deklica zvije nekoliko slabejši nož!"
Na to stegne Povala iz Tačeva svojo roko na sredo mize ter vzame dolg in jako širok nož, s katerim se je rezalo meso, ter ga zvije tako lahko, kakor bi bil iz pergamenta.
Na to ga dvigne kvišku, da ga vsi vidjo, in potem ga poda velikemu mojstru.
"Ako imate tako železo v svojih mečih/' reče, "pa ž njimi dosti ne opravite."
Na to se zadovoljen nasmeje, toda duhovni in posvetni gostje vstanejo s svojih sedežev ter se rinejo k velikemu mojstru, na kar jamejo drug drugemu podajati zviti nož, to da vsi so molčali pri pogledu na tako moč.
Nemci, ki so se pred tujimi gosti radi ponašali s svojo rastjo in močjo, so se sramovali in se hucfovali, radi tega je jel klicati stari Helfen-stein preko mize::
"To je prava sramota za nas! — Brat Arnold von Baden, pokaži, da so tudi naše kosti nekaj vredne.Dajte mu nož."
Služabnik tako} prinesejo nož ter ga polože pred Arnolda, kateri, bodisi da je prišel v zadrego pred to- I
likimi pričami, ali pa je imel zares manj moči v prstih, nego Povala, je z vil nož do polovice, toda zakro-žiti ga ni mogel.
Marsikateri zamejnih gostov, ka^ terim so že povedali Križarji, da nastane po zimi vojna s kraljem Jagi-ellom, se je spomnil ob tem času, da je zima v tej krajini zelo okrutna, ter bi morda bilo le'bolje, vrniti se pod toplejše podnebje, dokler je še čas.
Ali bilo je to tim bolj čudno, ker so jim take misli prihajale v glavo
vvelikem srpanu pri najlepšem vremenu in v veliki vročini.
XIV.
V Plocku nista dobila Zbišek in Matija nikogar z dvora, kajti knez in kneginja sta bila odšla s svojimi osmerimi otroci v Čersk, kamor ju je bila povabila kneginja Ana Da-nuta. O Jagjenki sta izvedela od škofa, da je hotela ostati v Sihovem pri Jurandu do njegove smrti. To jima je bilo jako všeč, ker sta bila tudi sama namenjena iti v Spihov. Matija je hvalil Jagjenko zato, da se je odločila iti rajši k umirajočemu človeku, ki ni bil niti njen rojak, nego v Čersk, kjer je bilo dovolj ple sov in drugih zabav.
"Morda je storila to radi tega, da se z nami ne bi sešla," reče stari vitez. "Že davno je nisem videl, in rad jo imam. ker vem, da mi je jako naklonjena. Morala je že vzrasti in gotovo je še lepša nego je bila."
Zbišek pa je dejal:
<4 Močno se je spremenila. Ona je bila že poprej jako krasna, dasi je bila kqj preprosta deklica, toda sedaj je — kakor bi nalašč vzrastla za kraljeve sobane."
"Ali se je tako spremenila? Saj je to stari rod Jastrebovcev iz- Zgo-relic, ki se v bojnem času borijo kako orli."
Za trenutek so umolknili, na to pa se je oglasil stari vitez:
"Gotovo bo temu tako, kakor sem ti rekel, da ona koprni po Zgoreli-cah."
"Meni je bilo to jako čudno, daje odšla od tam."
"Kaj pa opatovo imetje? Vrhu tega se je bala Čtana in Volka, in jaz sem jej rekel, da brez nje bodo njeni bratje bolj na varnem nego tedaj, ako bi bila doma." —
"Kajpada, sirot ni smela izpostav Ijati v nevarnost."
In Matija se globoko zamisli.
"Nu, če se le oni niso tam maščevali nad menoj za to. ker sem jo odpeljal iz Bogdanca; kdo ve, če mi vsega Bogdanca niso razdrli? Ne vem takisto, ali se jima bom mogel ubraniti, kadar se vrnem? Ona dva sta mlada in krepka, jaz pa sem že star."
"Ej. to recite njemu, ki vas ne pozna!" odvrne Zbišek.
In zares M^atija to pot ni govoril resnice, ker njemu je bilo mar nekaj povsem drugega. — Mahnil je z roko ter dejal:
"Ako bi ne bil bolehal v Marbur-
gur nu, potem bi bil že še. Toda o tem se pomenimo v Spihovem."
In že naslednjega dne so odrinili iz Plocka v Spihov.
Dnevi so bili jasni, pot suha in varna, ker so bili Križarji vsled poslednjih dogovorov krepko prijemali razbojnike na meji. Vrhu tega sta pripadala oba dva viteza k takim po potnikom, katerim se je bilo bolje umakniti nego jima zagraditi pot, zato so tudi mirno potovali in že petega dne zarano so dospeli v Spihov. Jagjenka, ki je bila Matijcu naklonjena tako, kakor svojemu naj boljšemu prijatelju, ga je pozdravi-ljala skoro kakor svojega očeta. Matija pa, dasi ga ni bilo lahko preseneti, je bil vendar od te dekličje naklonjenosti močno ganjen. Ko je Zbišek pozneje, ko je povprašal po Jurandovem zdravju, odšel k njemu in k svoji pokojnici, je starec globoko vzdihnil in dejal:
"Ej, kogar je Bog hotel vzeti-nJe&a je vzel, kogar pa je hotel pustiti ,njega je pustil, toda mislim si, da je sedaj konec naše nezgode in našega klatenja po raznih trnjevih potih.
Ali čez trenutek je dodal:
"Ej, kam je povsodi že naju gospod Jezus v poslednjih letih vodil !"
"Toda vas je čuvala roka božja," odvrne Jagjenka.
"Res, da me je čuvala, toda sedaj je čas, da se vrnem domu."
"Dokler je Jurand živ, moramo o stati tukaj," reče deklica.
"Ali kako je ž njim?"
"On samo zre kvišku ter se nepre stano smeje; očividno že vidi raj in v njem svojo anuško."
"Ti ga oskrbuješ?"
"Oskrbujem, - toda duhovnik Ka leb pravi, da njega oskrbujejo tudi angel j i. Včeraj je gospodinja videla celo dva."
"Pravijo," reče na to Matija, "da je plemiču najbolj primerno, umreti na boljnem polju, toda tako, kakor umira Jurand, je dobro umreti tudi v postelji."
"On ne je in ne pije, marveč se samo smehlja," reče Jagjenka.
"Pojdimo k njemu! Zbišek je že gotovo ondi."
Toda Zbišek se je le malo časa mudil pri Jurandu. ki ni nikogar poznal ; na £0 pa je odšel k Danuški-nemu grobu pod zemljo. Ondi je o-stal tako dolgo, dokler ga stari To-lim ni prišel klicati h kosilu. (Dalje prihodnjič.)
ZASTAVICE SO PRAV REŠILI:
Mrs. Mary Janesh (Chicago). — Mrs. Kristina Serdovich (Brooklyn, N. Y.) Franch Schweiger (Soudan. Minn.-. — Mrs Katarina Petrovič. (Eveleth, Minn.) — Mr. Mathias Kunich (Pittsburgh, Pa.) — Mrs. Tereza Pestotnik (Cleveland, O.)— Mr. Leo Kunst (Waukegan, 111.)— Mrs. Frances Peterlin (Cleveland, O.)—Mr. Frank Peterlin (Cleveland O.) — Mr. Valentin Mavko (Cleveland,0.).Ti so rešili prvo zastavico.
Drugo se rešili:
Mr. Leo Mladič (Chicago, 111.)— Mr. Leo Kunst (Waukegan, 111.)— Mr.Valentin Mavko (Cleveland,O.) — Mr. P. Grill (Chicago, 111.)
Mrs. Kocjančič, (Miner Mills,
Pa.) -
---©-
Vprašalni kotiček.
1.Kaj	je bilo preje, ali okno ali hiša?
2.	Kaj je bilo preje ali kokoš ali
jajce?
3.	Kaj povzroča, da je toplota ne-šega telesa vedno enaka?
Odgovor
Gotovo hiša, ker brez hiše ni okna. , Kokoš je bila gotovo preje. To delo dihanje. Mrs. Fanny Kocjančič, Miner Mills, Pa.)
Ta vprašanja še enkrat ponovimo. Morda se bode še kdo oglasil. Ta vprašanja so zanimiva.
Novo vprašanje: Ali naj bi tudi ženske kadile? Kdo je za, kdo je proti, in zakaj ?
3. ZASTAVICE.
1. Kaj je v nebesih v peklu? 2. Bingen, bingel, bom, bom, bom. Če ti nisem, ti pa bom.
Kdo je to?? 3. V vodi biva, riba ni, po zraku leta. ptica ni,
ALI SE DASTE GOLJUFATI?
Zelo lahko se da goljufati nepremišljen človek, ki bode vzel steklo ako je 4epo obrezano, za dijamant. Takega človeka ne bode težko pridobiti, da sprejme manj vredna zdra vila, s brezpombnim imenom, z raz-nobarvenim napisom, mesto zanesljivega znanstveno pripravljenega zdravila. Toda nihče ne more gol ju fati modernega človeka, ki gleda na notranjo vrednost. Trideset let vedno naraščajočega dobrega imena Trinerjevega American Elixir of Bitter Wine pričajo, da je občinstvo priznalo vrednost tega zdravila in se ni dalo zmotiti. Tisoči in tisoči vedo, da Trinerjev American Elixir of Bitter Wine gotovo pomaga pri slabem apetitu. zaprtju, slabosti, glavobolju, nervoznosti itd. Vaš dru gist ali trgovec s zdravili ima goto tovo v zalogi še druga Trinerjeva zdravila. Bliajoča se jesen osebno zahteva Trinerjev Liniment, ki daje hitro pomoč pri revmatizmu, in Trinerjev Cough Sedative, ki je izvrstno za £rehlejenje in kešel. — Joseph Triner Company, 1333—45 S. Ashland ave.. Chicago, 111.
pod zemljo rije, pa krt ni.
Kdo je to?
Kdor še ni začel reševati uganjk, naj se jih loti. Ako bi jih rad imel iz prejšnih številk, mu jih radi pošljemo, samo sporoči naj nam pa znamke pošlje za poštnino.
Uganjke so lahke.-
Takoj za temi začeli bomo drugi ciklus uganjk za nagrade. Ako bi kak prijatelj imel kake prav zamotane, bomo hvaležni, ako nam jih pošlje. Bližajo se zimski večedi. Za te večere si moramo kaj preskrbeti, da se bomo zabavali.
.Potovanje med starim krajem in.
Ameriko.
(Nadaljevanje s 7. strani.)
Tuja poslaništva, konzulati in misije v Jugoslaviji zahtevajo za vizum sledeče pristojbine:
Češkoslovaško posl.....21 dinarjev
Poljsko poslaništvo ....8 dinarjev Grško poslaništvo .....50 dinarjev Italijansko poslaništvo 30 dinarjev Rumunsko poslaništvo 10 dinarjev Francoski konzulat .... 10 frankov Švicarski konzulat -
(samo za prehod) 5 švic. frankov Madjarska delegacija . .31 dinarjev Belgijsko poslaništvo . . 10 frankov Združene Države......10 dolarjev.

Društvo Sv. Frančiška Seraf. K. S. K, Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 2 St. ICark's Place, New York, N. Y. Sprejema člane od 16—SO leta za zavarovalnino $250.00, $500.00 in $1000.00 in bolniško podporo. Zavedni rojaki, pristopite k temu preko-ristnemu društva, ki je eno izmed naj-ajfilnejših v New Yorku.
blov.KAT
društvo
LISA'
•	per*ko društvo Lira, Cleve-
land. Ohio. — Predsednik: Aaton Grdi-na .1052 E. 62 St. Podpredsednik in p«-vovodja: Matej Holmar 1109 Norwood
Kd. X ajnik in zapisnikar: Ignacij Zupančič 1173 Norwood Rd.: Blag. Fr. Matja-
HUK-515 Eina AVC- ^lektor: Anton HUbse str. Pevske raje so vsaki torek, četrtek m soboto ob pol 8 uri zvečer. Se-
ja vsaki prvi torek v mesecu.
PODPIRAJTE MOŽA, KI YAS PODPIRA.
frank suhadolnik
ehko stori za "Ave Maria" in "Edinn«t "	1 -
iški tisk.	Edinost, zato ker Je navdušen za kato-
D . . .	On je zastopnik za ta dva Usta
Ro;ak, ah „e mis,£. da tal=„,<,£ zasluii, da kupujete pri njen> Qn ima VELIKO ZALOGO OBUVAL.
6107 St. Clair AvcUb"njiVa **	Postrežba
Ave"	CLEVELAND, OHIO.
Pripravite se za neodvisnost
—
7?
Varna banka, kamor nalagate svoj denar.
v> m
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kasper State Bank.
čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čjitili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnost^. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET
Da ugodimo onim, ko'ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer.	1
ROJAKI
Ki želite dobiti sorodnike iz starega kraja, pišite
nam za pojasnila, ki jih damo vsakemu popolnoma brezplačno..
VARNO IN ZANESLJIVO POŠILJAMO • • •. Denar v stari kraj najhitreje in najceneje.
ROJAKOM! Ki žele potovati v stari kraj, preskrbi-mo potne liste.
IZVRŠUJEMO VSA NOTARSKA DELA:
..........MICEAEL ŽELEZNIKAR
Notary Public VSA PISMA NASLAVLJAJTE NA-
-EDINOST- 1849 W. 22nd St.,
Chicago, ID.
_