Poštnina plačana v gotovini. Leto III., št. 6. V Ljubljani, dne 1. junija 1933. Cena Din !•—. fltU - si/ofroda - wcu/&Mst Glasilo Zveze bojevnikov in Samopomoči Zveze boinevikov Kdor je za mir, svobodo in pravičnost, se bo gotovo udeležil naših taborov in zborovanj! Zlasti tovariši iz svetovne vojne bodo prihiteli, da se med seboj razgovore, si stisnejo roke in zaklieejo vsemu svetu: nobene vojne vec, preveč je bilo gorja, bridkosti in trpljenja! Naj se ojaci vez, ki je družila nekoč tovariše v strelskih jarkih, kjer nismo poznali političnih strank, stanovskih prepirov in medsebojnega sovraštva, ampak smo drug drugemu pomagali, da bi si olajšali hude dni in trpljenja polne ure. Tudi sedaj mora ta misel med nami na novo oživeti. Le tako bo bolje na svetu! Naprej Trume bojevnikov vseh slojev in stanov, brez razlike svetovnih naziranj, z ljubeznijo in bratstvom v srcu se bodo zbirale v poletnih mesecih nedeljo za nedeljo povsod po širni naši slovenski domovini, da zopet in zopet poudarijo svojo jekleno voljo za mir, svobodo in pravičnost. Pridružilo se jim bo vse, kar je dobre volje, kar želi, da bi bilo pri nas in drugod lepše in boljše kakor je sedaj. Ko gledamo v duhu te velike čete vprašujočih, iskajo-čih in zahtevajočih fantov in mož, deklet in žen, se nam nehote vsili vprašanje: Kaj hočemo mi, bivši borci, kaj hočejo vse te velike množice, kaj naj povemo, kaj naj storimo, kako naj delamo, da bodo ti zbori koristni ne le za nas bojevnike, temveč tudi za ves naš narod? Ne moremo jim nuditi «panem et circenses» po vzorcu razkošnih rimskih veljakov, ne moremo jim pokloniti združenih Slovencev v skupni državi, ne moremo jim natrositi bogastva in drugih minljivih dobrin, hočemo pa vsem pokazati lepote naše zemlje, delo naših ljudi, trpljenje našega naroda, očrtati hočemo naše stremljenje za dosego prijateljstva med narodi, orisati hočemo borbo za dosego miru, svobode in pravičnosti, seznaniti hočemo vse s pravili in določili naše organizacije ter povabiti k nam vse, ki se hočejo z nami boriti za naša načela. Dolga in težka je pot, da prepričamo vse o iskrenih namenih naše Zveze. Mnogo bo še treba dela, da povemo vsem o naših prizadevanjih za slogo, bratstvo in mir med narodi. Veliko težkoč bomo morali še premostiti, da v srca vseh in vsakogar položimo veliko zamisel medsebojnega prijateljstva, globoke ljubezni in vsestranskega zaupanja. Zavedamo se vsega tega, toda ne klonemo, temveč globoko bomo zaorali brazde in jih posejali z velikim zaupanjem, neomahljivo vero in končno zmago naših stremljenj in ciljev. Naše delo bo kazalo pot tisočem in tisočem, da bo pogled v bodočnost čist in jasen. Zato se ne strašimo borb za dosego naših začrtanih vzorov, temveč gremo naprej! Naša zmaga je v delu in s pravilnim in pravičnim delom bomo gotovo zmagali! Naj zadoni po širni naši slovenski zemlji v teh poletnih mesecih: Naprej! Stanko Florjančič: Naše gospodarske razmere Najprej naj protestiram proti tendenciozni praksi, da se kar redno in javno proglaša za hujskača, punktaša, veleizdajalca ali eelo za boljševika vsak, ki se drzne glasno povedati svoje mišljenje o neprilikah, ki jih imamo v našem gospodarstvu, medtem ko se proglaša za dobrega Jugoslovana samo tisti, ki pripoveduje o naših izbornih razmerah ter s tem vara sebe in javnost. Če je samo hvala najbolj enostavna in poceni, je vendar potrebno, da povemo resnico, ako hočemo izboljšati današnje stanje v našem gospodarstvu. Vsem tistim, ki imajo še danes 20, 30 ali še več tisoč dinarjev mesečnih prejemkov, seveda mnogo bolj ugaja beclastolojalni «Durchhalten» kakor pa zahteva po resni izpremembi naših razmer. Samo sovražniki našega naroda in narodni zajedalci kažejo na bedo z izgovorom, da pri naših sosedih — ki nas prav nič ne brigajo, kako oni gospodarijo — ni nič bolje. Če so> naši sosedi res siromašni ali tepci, ni potrebno, da smo tudi mi. Pri nas imamo \eč ko preveč žita in živine, pa si vendar ne znamo napraviti niti toliko kruha in juhe, da bi je bilo za vse dovolj. Dokler imamo na eni strani preobilico hrane, na drugi pa dobeseden glad, nismo samo tepci, ampak brezvestni zanikrneži. Dober državljan in narodnjak je tisti, ki skrbi, da ima narod svoj kruh, oni pa, ki ga misli hraniti le z besedami, z brezsmiselnim izpodbujanjem k nemogočemu vztrajanju v stradanju in z lačnim navdušenjem za najrazličnejše stvari, je navaden slepar. Lahko je mogoče, da se je v prejšnjih časih kdo večkrat opomogel s tujo pomočjo, kdor pa danes v gospodarstvu propade, je izgubljen, ker ni nikogar, da bi mu pomagal. Potapljamo se a si in če to še bolj tajimo. Nekdo je v gospodarskem blatu morda šele do kolen, drugi do pasu, mnogo jih je pa že prav do vratu. Kdo> nam bo pomagal? Nihče, ako se ne rešimo skupno. Gotovo je, da potonemo vsi, če ne najdemo prave rešilne deske. Poiskati izhod iz hudih gospodarskih razmer je naloga ne samo države, ministrov, senatorjev in poslancev* temveč tudi naših gospodarskih organizacij in njih voditeljev. Če naši politični in gospodarski vodje niso krivi nastanka naše današnje krize, so pa odgovorni za brezkončno nadaljevanje naše gospodarske stiske. Politična in gospodarska vodilna mesta ne smejo biti v današnjem času le za reprezentanco, čast in včasih tudi za kaj drugega, temveč so mesta odgovornosti in dolžnosti, ki ju je treba najvestneje vršiti. Politični in gospodarski vodje se morajo zavedati, da so stvari odvisne od ljudi in ne narobe, da se ne bo zgodil noben čudež sam od sebe, ampak da bo ali zmaga po zaslugi vodij ali pa pogin po njihovi nesposobnosti. Maj navedem le žalosten primer, da so se od štirih govornikov v naši zadnji državni proračunski debati omejili kar trije poslanci na prazno govoričenje o raznih punktacijah in deklaracijah, cločim je samo eden pobijal naš proračun. Niti eden pa se ni dotaknil naših gospodarskih razmer in ni ničesar povedal o potrebnih ukrepih, kakor da se cedi pri nas samo med in mleko. Enako je tudi na vseh občnih zborih naših gospodarskih organizacij. Nikjer nismo culi drugega kakor jalovo ponavljanje onega, kar ve in na lastni koži občuti vsak otrok. Predlogi so se gibali v ozkih mejah podrejenega značaja in najožjih stanovskih zadev in zaclevic, medtem ko se za široko polje splošnega gospodarskega stanja ni nihče zmenil, kakor da ie vse v najlepšem redu. Kdo naj daje smernice v gospo- 1 darstvu, če ne naše gospodarske organizacije? Ali naj misli na vse samo državno oblastvo? Zakaj pa so potem naše gospodarske organizacije? Mogoče samo za parado? Če samo površnoi pogledamo naše dosedanje splošno gospo-darstvoi bomo takoj odkrili neštevilno napak. Ako pa te spoznamo, smo večinoma tudi že našli pot, kako stvar popraviti. Naša država, ki je do 80 odstotkov agrarna, je postala po vojni pravi eldorado za vse falirane inozemske industrijske čifute. Kar je drugje propadlo, smo prevzeli mi Odkar imamo toliko hvaljeno< našo«, v resnici pa internacionalno čifutsko tekstilno industrijo* se ni te vrste blago pri nas niti za paro pocenilo, saj inozemci konkurirajo tej privandrani industriji, kakor da bi je pri nas sploh ne bilo-. Vprašamo le, kam gredo ogromni milijoni, ki jili ta industrija zasluži na carinskih diferencah in na mezdnih razlikah med našim sramotno nizko plačanim delavstvom in med onim v ostali Evropi. Ti ogromni milijoni so izgubljeni tako za državno upravo kakor za delavstvo, posebno pa je udarjen naš agrarni izvoz in po njem vse ostalo gospodarstvo. Ali me bi kazalo, da poiščemo nove izvozne trge za naše kmetijske proizvode na račun «privandranih čifutov» in okrnjenja bakšiša njihovih jugoslovanskih figuran-tov, da se pomaga kmetu, trgovini in državni carini? Če to ni mogoče, naj se pa ta industrija v svojem finančnem efektu resnično nacionalizira tako, da se ves doseženi dobiček pod strogo državno kontrolo investira izključno v prid naše države. Če uživajo inozemci jugoslovansko! protekcijo, naj jo uživajo vsaj v Jugoslaviji in naj pri nas zraslih sadov ne izvažajo iz države za lasten dobiček. Sramotno nizke plače po večini k nam prinesene tuje industrije še dolgo ne odtehtajo škode, ki jo ima naš narod. Ne glede na to, da je odtrgala industrija nešteto kmetov od zdrave rodne grude, je za nas take vrste industrija mnogokrat še prav sramotno poniževalna. Naj navedem samo dva drastična primera: V neki tekstilni industriji je neki čifut-ski inozemec naše delavce dobesedno pretepaval. Ko je naša delavska zbornica pozvala tvrdko na odgovor, je njeni eksponent predrzno izjavil, da zanj jugoslovanski zakoni ne veljajo, ampak da so zanj odločilni češki zakoni. — Nekje na Slovenskem je bila obsojena neka tuja industrija zaradi raznih nedovoljenih manipulacij na 15 milijonov dinarjev globe. Brž se je našlo več jugoslovanskih patriotov, ki so v Beogradu obrusili svoje pete, da bi inozemce rešili pred globo. Radi bi vedeli, kje dobimo pri nas patriota, da reši kakemu našemu človeku samo 10.000 dinarjev, pa čeprav bi bil znesek zanj eksistenčnega pomena. Prav žalostno poglavje za naše gospoc^irstvo so naši karteli, najsi bo železni, sladkorni, kvasov ali pivovarski. Posebno poslednji je «vzgleden» za naše razmere, ker pomeni ogromno škodo za naših 300.000 vinogradnikov, katerim je, boigatim pivo-varnarjem na ljubo, zaprt eksport naših vin. Kako* se godi južnim kmetom pri tobaku, je tudi zelo žalostno. Z morda dobrim namenom, a s slabim učinkom je bil izdan zakon o zaščiti kmetov, ki je enostranski. Moratorij uživajo* le kmetje in nekatere banke, vsi ostali, predvsem trgovina in obrt, so tako kakor zrno med dvema kamnoma. Na eni strani pritiskajo namje upniki in banke z vso silo, sami pa tega pritiska ne morejo prenesti. To jih potem brez koristi ženei v posredovalno postopanje, poravnave in konkurze. Pri obrestni meri zaslužijo banke razliko od 6 do 14 odstotkov, kar pomeni 130 odstotkov dobička na obrestih. Le zakaj ni tudi tukaj regulativnega zakona, ko je trgovec takoj obsojen po zakonu o oderuštvu na zapor, če bi posloval s lOOodstotnim dobičkom? Denarstvo uživa tudi v drugih primerih prav neverjetno protekcijo. Zapravljeni so bili milijoni in milijoni Jadranske banke, Slavenske in Slovenske banke, pa vendair niso nikogar resno' klicali na odgovor zaradi zapravljenih milijonov. Naši slovenski denarni zavodi se kaj radi pritožujejo, da so pri Narodni banki v pogledu reeskomptnega kredita stalno prikrajšani, nadalje tudi, da izvaža Državna hipotekama banka milijonske pupilarne denarje iz Slovenije. Tse to je res in prav, vendar vsi naši zavodi nimajo pravice do takega pritoževanja, ker so sami delali prav isto. Ne iz človekoljubnega namena, da bi na jugu znižali obrestno mero, temveč ker so se polakomnili visokih obrestnih mer in samo zato so vlačili milijone na jug, odkoder bodo težko prišle v Slovenijo pričakovane visoke obresti in bo najbrže precej tesna celo za posojeni kapital. Celovški list «Freie Stimmen», ki o nas Slovencih rad kaj prijaznega pove, je pred nekaj tedni prinesel ugotovitev, da je neki slovenski denarni zavod posodil, ne Slovencu, ne Jugoslovanu ali kakemu drugojezičnemu našemu državljanu, ampak nekemu inozemskemu čifutu za tovarno> lepenke malenkost kakih 30 milijonov dinarjev, čeprav je vsa tovarna vredna menda komaj dva do tri milijone dinarjev. List se pri tem seveda bridko norčuje iz našega slovenskega rodoljubarstva in priporoča vsem slovenskim in nemško čutečim ljudem to solidno slovensko denarstvo za varno nalaganje svojih prihrankov itd. Podobnih primerov brezvestnega zapravljanja našega narodnega premoženja bi se dalo našteti celo vrsto! Nadaljnja napaka je prizanesljivo postopanje z vsemi tistimi, ki so* znosili iz države za težke milijone deviz. Znano je, da so to večinoma sami splošno znani rodoljubi in jugoslovanski patriotje. Ali ne bi kazalo jih nekoliko potipati za njihov patriotizem ter jih za nagrado za njihovo nacionalno* početje poslati na državne stroške na dopust na nekake jugoslovanske Liparske otoke, dokler se jim! njihova navdušena in mehka jugoslovanska srca še bolj ne omehčajo in ne spravijo denarja nazaj. Kdo, kdaj, kam in koliko, vse to bi lahko prav natančno povedale knjige naših bank, pa tudi uradniki bi znali kaj vedeti. Mislim, da bi taka akcija ne škodila ne dinarju, ne naši plačilni bilanci. Včasih se je reklo, da je dežela vseh rekordov Amerika in vendar smo jo Jugoslovani zopet enkrat posekali, in sicer na najbolj imenitnem poprišču. Privatne banke in hranilnice so pri nas zaprte že kar dve leti, česar svet še ni videl in ne slišal, pa vendar naš mili jugoslovanski narod ne reče resno prav za prav ničesar in tudi gospodarstvo še ni popolnoma poginilo. Res trdega življenja smo in trenirani stradači, ker stradalnih kur te vrste še nihče ni napravil. Ni verjetno, da bi nas kdo v tem oziru kdaj ne posekal. Ta rekord bomo najbrže večno držali in se bomo lahko tedaj prav do konca veselili naših velikih finančnih lavotrik. Nekaj čudovitega je, kako se rešuje naša denarna kriza. Menda vsa Jugoslavija ne premore finančnika, ki bi imel osnovne pojme glavnih finančnih teorij v svojih možganih. Vsak kmet ve, da z bankovci brez zlata ni denarja in da so boni, ki nimajo zlate podlage, brez vrednosti, četudi imajo vse strani popisane s pripombami o zlati veljavi. Da bi naši denarni zavodi posnemali tudi v denarnem gospodarstvu Ameriko, ki izvrši 95 odstotkov vseh poslovnih plačil z raznimi nakazili in čeki, torej brez bankovcev ali državnih bonov, jim še v glavo ne pade, tega naši ne bodo* napravili, ker bi to bil vendar prav nasproten rekord, kakršnega imamo, to bi bilo vendar nekaj pametnega in koristnega, mi pa se lovimo vendar za čast stradalnega rekorda tudi v denarstvu. Taka stvar bi zahtevala seveda tudi neko enotnejšo organizacijo privatnega denarstva, za kar menda mi Slovenci in Jugoslovani nismo rojeni. Mi rajši vlečemo trmasto naprej vsak na svojo stran in čeprav ležimo pri tem v gospodarskem blatu in močvirju. Splošno je znano, da se dobe knjižice naših denarnih zavodov precej pod nominalno ceno. Nekateri jih iz strahu ali pa iz resnične potrebe prodajajo" s prav občutnimi izgubami, drugi pa jih kupujejo in to so špekulantje z denarjem. Denarja ni le za soliden in pošten posel, za špekulacijo in oderuške dobičke, ki naj jih plača zopet naš mali človek, je denarja dovolj. Tako propadajo vse gospodarske panoge. Pravijo, da bo> še huje z denarjem, da bodo hiše, posestva in druge potrebščine cenejše. Govore, da se bo za polovico ali tretjino sedanje vrednosti vse dobilo, kar bomo le hoteli. Tedaj bo menda denarja zopet dosti, vendar bodo to Judežovi groši, realno vrednost pa bo spravila debela gospa zaplotna špekulacija. Naš narod in vse naše narodno gospodarstvo je v krempljih onih špekulantov, ki jim je tudi najhujša nesreča največja konjunktura, ki iz krvi drugih kuje sebi kapital. Da narod še bolj ne obuboža, da gospodarstvo še bolj ne propade, bo treba energičnih ukrepov. Naše gospodarske organizacije in njih voditelji morajo na plan, da rešijo, kar je še mogoče rešiti, sebi v čast, narodu in državi v korist! Reklamacije in naročila na list pošiljajte na naslov: Ivan Rozina, Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta 14 («Orient»). «Bojevnik» izhaja mesečno* Naročnina znaša 10 Din letno. Čekovni račun št. 14*160* Poravnajte naročnino! 2 Kje bomo zborovali? A. 4 in 5. j trn i j a (b i n k o š t i). Kum. Tabor priredi skupina Zveze bojevnikov v Trbovljah. V nedeljo 4. junija ob 5. popoldne bo na Kumu sestanek trpinov iz svetovne vojne in pozdravni večer. Na viečer zažiganje kresa in umetni ogenj. V ponedeljek 5. junija ob 10. cerkveni govor in sv, maša za umrle vojne tovariše, kar opravi predsednik trboveljske skupine tovariš Miroslav Ratej. Po maši zborovanje na prostem, kjer govore tovariši skupine Trbovlje in drugih bratskih skupin ter zastopnika osrednjega odbora Zveze bojevnikov tov. Jože Pire in Ivan Rozina. Po zborovanju je velika tovariška zabava. Pri sv. maši in zabavi sodeluje godba na pihala. Dovoljena je polovična vožnja do Trbovelj. Potrdila o udeležbi in informacije bo izdajala pisarna na Kumu. Pri vseh vlakih bodo vodniki in nosači na razpolago. Preskrbljena so tudi prenočišča na Dobovcu v gostilnah Stergaršek in Grebene. Skupine prosimo, da nam po možnosti prijavijo prihod in število udeležencev. Najkrajša pot na Kum je z železniške postaje Trbovlje, kjer greš pod železniškim podvozom' in čez savski most. Na drugI strani Save nasproti rudniške separacije že zaviješ v hrib, imenovan Babje koleno. Kmalu si pri gorski vasici Dobovcu. Tam se ti odpre prekrasen razgled na soteske Zasavja in črne doline trboveljskih revirjev. Tiha vasica na tej visoki gorski planoti te naravnost zadivi s svojo ljubkostjo in romantiko. Od prijaznega Dobovca do vrh Kunia so bogata lovišča razne divjadi. Tov. G. mi je nekoč razložil vse tajne lovišč; trdil je, da so srne tako krotke, da jedo kar iz roke, zajci pa tako- domači, da ne gredo prej od tebe, dokler jim ne vržeš koščka slanine. Obljubil sem, da se bom sam prepričal o< resničnosti tega pripovedovanja. Na vrhu Kuma ostrmiš. Pred seboj zagledaš dve cerkvici in kar tri zvonike, ki te pozdravljajo s svojo ljubkostjo' in preteklostjo. Znano je, da je cerkvica sv. Jošta stala že v 14. stoletju ter bila važna postojanka za tuških vpadov, ker je kres na tem hribu naznanjal daleč naokoli po1 Dolenjskem, v Savinjsko dolino tja do snežnih Karavank pretečo nevarnost turških vpadov. O cerkvici Sv. Neži pa pripovedujejo ljudje, da je ta cerkvica stala nekdaj v Kostanjevici. Zaradi narasle Krke bi se skoro podrla in bi jo kmalu zagrnili zeleni valovi Krke. Zato je sv. Neža zbežala od tam, klical jo je sveti Jošt kom, kume, kum. Takoj se mu je odzvala in se preselila k njemu. Zato še danes hodijo iz Kostanjevice k sveti maši na Kum in ji prinašajo darove. Tudi mali zvonec pri sv, Joštu je pomemben, saj se izpolni baje vsaka želja, kakor hitro potegneš za zvonec. Zato ga imajo posebno v čislih naša rdeče-lična dekleta iz Dobovca in Svibna, pa tudi moški in ženske od drugod pridno vlečejo zanj. Očaran si od pestrosti slikovite okolice. Tisoč raznih misli ti roji po glavi, ko gledaš s tega bojevitega posavskega očanca, ki je v davnih časih klical na boj in oznanjal grozote lepi slovenski zemlji, danes pa oznanja le mir in pokoj v vsej svoji krasoti. Vabimo vas vse, da prihitite 4. in 5. j u n i j a na Kum. Zlasti tovariši iz svetovne vojne, pripeljite s seboj svoje družine, prijatelje in znance, da manifestiramo za mir, bratstvo, svobodo in pravičnosti B. 5. junija (binkoštni ponedeljek). Žalostna gora*pri Preserju. Ob 10. cerkveno opravilo, ki ga bo imel duhovni svetnik č. g. Andrej Ažman. Takoj po cerkvenem opravilu tabor pred cerkvijo. Tabor vodi skupina Zveze bojevnikov Preserje. Otvori ga predsednik tov. Gašper Rebolj, nato pa bodo govorili odborniki osrednjega odbora: posle vodeči II. podpredsednik, Ivan Marinko, Anton Kozina, Rado Šturm in Stanko Flor-jančič. Po taboru prijateljski sestanek po odredbi skupine Zveze bojevnikov Preserje. Vse tovariše iz Ljubljane in okolice vabimo in pozivamo, da se tabora polnoštevilno udeleže. Prav tako naj pridejo na prijazno goro vsi, ki se zanimajo za naš pokret in ki bi radi preživeli nekaj uric v prosti naravi. Polovična vožnja za ta tabor dovoljena. C. 5. junija (binkoštni ponedeljek). Suša pri Železnikih. Ob 10. sv. maša z govorom bivšega vojnega kurata č. g. Hittija iz Dražgoš. Pri maši bodo peli tovariši iz Škofje Loke. Po maši tabor na prostem pred cerkvijo, ki ga otvori in vodi predsednik skupine Zveze bojevnikov Železniki tov. Peter Gartner. Na taboru govore tov. Franc Srebrnjak in odposlanci osrednjega odbora Zveze bojevnikov tov. Rudolf Wagner, Franc Bonac in Janko Vertin. Popoldne ob dveh bo imel tov. Janko Vertin v sokolskem domu v Železnikih skioptično predavanje o civilnem in vojnem letalstvu. Tovariši, udeležite se v čim večjem številu tabora in privedite s seboj svoje znance in prijatelje, da preživimo v prosti naravi nekaj veselih ur in da slišimo o naših težnjah in nalogah. & 18. j u n i j a. Na gori Sv. Urh pri Zagorju. Ob 10. sv. maša in govor tov. Miroslava Rateja. Nato zborovanje na prostem, ki ga vodi predsednik skupine Zagorje tov. Stanko Pečnik, govore pa tov. Miroslav Ratej, Žane Miklavčič, od osrednjega odbora pa tov. Rado Sturm, Viktor ZoriČ in Vinko Rauber. Pozivamo in vabimo vse tovariše in prijatelje, da se tabora v čim večjem številu udeleže. D. 2. j u 1 i j a. Crngrob pri Škof ji Loki. Ob pol 8. odhod bojevnikov in gostov iz Škofje Loke na Spodnjem trgu z godbo v Crngrob. Ob 9. sv. maša s cerkvenim govorom škofjeloškega dekana preč. g. Matija Mraka. Pri maši igra škofjeloška godba. Po cerkvenem opravilu tabor bojevnikov. Taboru predseduje predsednik skupine Škofja Loka tov. Franc Rupar, govore pa tov. osrednjega odbora Franc Bonač, Ivan Marinko, Rudolf Wagner in Ivan Rozina. Po govorih zapojo združeni moški pevski zbori pesmi «Pelin roža», «Oj Doberdob» in «Oj ta vojaški boben», godba pa zaigra nekaj godbenih točk. Po taboru bo prijateljski sestanek, pri katerem bo sodelovala godba in bo tudi za okrepčilo poskrbljeno. Poudarjamo, da je Crngrob stara božja pot, kraj je silno lep in slikovit, torej ne bo nikomur žal, kdor bo prišel, da se naužije tudi krasote narave. Vabimo vse tovariše z Gorenjske, da prihite in slišijo o našem delu in načrtih. E. 9. j u 1 i j a. Žalostna gora pri Mokronogu. Ob 8. dopoldne ustanovni občni zbor skupine Mokronog v gostilni Aleksandra Majcna. Po občnem zboru sprevod na goro, kjer bo ob 10. cerkveni govor in sv. maša za umrle tovariše v svetovni vojni. Govor in sv. mašo bo imel bivši vojni kurat č. g. dr. I. Ahčin. Po cerkvenem opravilu bo zborovanje* na katerem bodo govorili tov. Aleksander Majcen, Ivan Marinko, Jože Pire, Ivan Rozina in tovariši drugih skupin, Nato bo» prijateljski sestanek v trgu in bodo udeleženci porazdeljeni po raznih nalašč za tabor prirejenih prostorih. Za tabor se vrše velike priprave in bo udeležba gotovo izredno velika. Vrše se razgovori za posebni vlak, ki bo vozil iz Ljubljane v Mokronog. Prijave sprejema tov. Ivan Rozina v Ljubljani, Tyrševa cesta 14 (Orient). Natančnejša navodila bomo še objavili v dnevnikih in v prihodnji številki. Vsi, ki bi radi preživeli nekaj veselih ur v prelepem Mokronogu, sredi vinorodnih gričev, pridite 9. julija na tabor na Žalostno goro! I. M.: Fašizem Kdo bi si bil misli, da bo kamen, ki se je sprožil 26. julija 1914, tako neusmiljeno pomandral Evropo in jo do temeljev preobličil. Kdo izmed nas bi si bil domišljal tedaj na fronti, da bo rodila svetovna vojna tako ne-dogledne posledice. Pač smo slutili, da se bodo meje držav vsekakor premaknile, a mnoge se celo podrle; toda da se bo tudi človeška morala prav do temeljev zrušila, o tem pač nismo tedaj sanjali. Pač, slutili smo, da se bomo bas bojevniki močno podivjani vrnili s front in da bomo kar od kraja pobijali in klali. Kajti rednega in poštenega živ- 3 Ijenja smo se bili docela odvadili in ga v resnici nismo bili več pričakovali. Toda čudo božje, kako se vse na svetu okrene. Namesto da bi se vrnili mi z razdivjanili front divji, z okrvavljenim bodalom v rokah, grozni in preteči, smo prišli kakor čreda ovac, krotki, naveličani trpljenja, željni miru. In toliko je po vojni prekucuhov, ekstremov in krvavih elementov — pa bi bilo popolnoma naravno in razumljivo, ako bi bili vsi ti sami bivši frontarji, ki so siti gorja, pa hočejo prekucniti današnji, recimo krivični, družabni red. Popolnoma razumljivo bi bilo, ako bi mi uganjali te razne ekstremne komedije. Toda ne! Bojevniku je komedije in morije dovolj, on hoče pomagati in koristiti izmučenemu človeštvu z resnim in pozitivnim delom, slonečim na legalnih temeljih. On ve, da vsaka sila rodi protisilo1, vsako nasilje nesrečo in vojno. Bojevnik skuša s pozitivnim delom in propagando odpraviti socialne krivice, ki jih trpi delovno ljudstvo. Poglejmo pa, kdo so ti današnji junaki raznih ekstremov, ki hočejo odrešiti trpeči svet in mu ustvariti raj na zemlji. To so trume fantinov, ki so med svetovno vojno pohajkovali in žalostno životarili v zaledju ter iz dalje prisluškovali peklu front. So tako rekoč izrodek vojne, v nji imela ležišča prirejena skoro tako, kakor nase «prične» v zaklonih tik za fronto. Skratka, bili smo natlačeni kakor sardine v škatlah. Vsak mož je imel nad vzglavjem tudi rešilni pas iz plutovine. Vsem pa so postavili za poveljnika in tolmača tovariša Miklavčiča, ki je najbolje obvladal italijanski jezik. Naša petoriea je bila zadovoljna, saj smo dobro vedeli, da je komandant naš. Mislili smo, vsaj stradali ne bomo na poti. Ob 8. zjutraj so dvignili sidra in poveljnik ladje je dal znamenje za odhod. Razpoloženje in veselje med nami je bilo nepopisno, toda ne za dolgo. Presenečeni smo ugotovili, da plo-vemo vzdolž italijanske obale proti Bariju. Ko pa smo dospeli v Brinclisi, kjer se nismo prav nič ustavili, smo si že bili na jasnem, da so nas zopet «potegnili» ter ne mislijo kreniti z nami proti domovini. Vse je bilo na mah poparjeno. Le kam nas tirajo, smo si mislili? Kmalu pa smo nehali premišljeA ati, \ katero smer nas peljejo. Kaj je bilo vzrok? Fantje so dobili morsko bolezen in so na vse mile «viže» klicali «Urha». Mornarji so preklinjajoč tekali s smetišnicami in žaganjem sem in tja ter komaj sproti pospravljali. Tisti, ki se jih ta bolezen ni lotila in med katerimi sem bil tudi jaz, so zlezli na krov in občudovali slikovito obalo. Vožnja je bila krasna, morje še precej mirno. Le prehitro je nastopila noč in povlekli smo se \ kabine. Drugi dan smo malone že objadrali ves zadnji del Apeninskega polotoka, ki ima obliko škornja in se mimo Kala-brije, Sicilije in Reggija bližali Messini. Od daleč smo opazovali mogočni 3313 m visoki ognjenik Etno. Ob 5. uri popoldne smo pluli po sloviti Messinski morski ožini proti Messini, ki smo jo dosegli točno ob solnčnem zahodu. Prizor, ki se je nudil našim očem, je bil tako mogočen in slikovit, da ga ni moči popisati. V tisočerih barvah se je izpreminjalo in razgrinjalo pred nami mesto, ki ga je leta 1908. popolnoma uničil silen potres, solnee pa je počasi tonilo v morje. Ponoči smo pluli mimo danes posebno zloglasnih Liparskih otokov. Ko je napočilo jutro, smo bili že daleč na Sredozemskem morju. Vožnja je postala pusta in dolgočasna. Vse naokoli sama neskončna voda, suhe zemlje ni bilo videti nikjer. Ta dan smo doživeli i/reden in ganljiv dogodek. Ponoči sta izdihnila in se preselila v večnost dva naša sotrpina. Njuni trupli so zašili v vreče in obtežili menda s svincem. Mornarji so jih dvignili čez krov in jih spustili ob grobni tišini v mokri grob. Nobeno oko se ni orosilo, kajti tovariši so ojekleneli v neprestani borbi s smrtjo. Le mrko smo zrli v morske valove, ki so zakrili uboge žrtve ujetništva, oziroma svetovne vojne. Mlada, še ne trideset let stara fanta sta umrla zaradi «splošne telesne oslabelosti», kakor se je tudi običajno glasilo uradno avstrijsko obvestilo. Ubogi svojci! Bog ve, koliko so jih pričakovali in jih morda še pričakujejo. Siromaka pa sta že davno postala plen morskih zveri. Le žal, da so se mi pri večnih preseljevanjih po taboriščih izgubili naslovi. Rad bi namreč obvestil njih sorodnike, posebno ker je danes, ko pišem te vrstice, poteklo točno štirinajst let, odkar se je izvršil pogreb na visokem morju. Ko smo mrki prespali ta dogodek, nam je prihodnje jutro že pokazalo suho zemljo. Ugibali smo, kje naj bi bili, in prišli do zaključka, da se bližamo Sardiniji. Obkrožili smo njen zadnji del in pluli ob pusti, deloma močvirnati in skalnati obali proti gornjemu delu. Dne 29. maja smo objadrali vso Sardinijo'. Toda nismo« se ustavili. Pluli smo naprej. Morda nas pa nameravajo izkrcati na Kor-siki, smo ugibali? Toda ne. Ob solnčnem zahodu smo pristali v bližini zelo pustega in skalnatega otoka Asinara, ki je ločen od Sardinije po zelo širokem morskem prelivu. Ker so po> petdnevni neprestani vožnji prvič vrgli sidra, smo bili prepričani, da nas bodo izkrcali tu. Noč smo prespali še na parniku, rano v jutro pa so nas pričeli vkrcavati v rešilne čolne in prepelje-vati na otok. Otok Asinara je res prava puščava, najbrže tvorba kakega podmorskega vulkana. Je zelo majhen in zaznamovan le na «specialkah». Razen pelina, ki je na njem glavna rastlina, in nekoliko brezpomembnega grmičevja, ni tam nobenega rastlinstva. Kako tudi? Saj je sama skala, in če te ne bi bilo, bi ga morje že davno pogoltnilo-. Na njem ni prav nobenega izvirka sladke vode, ki jo dovažajo iz bližnje Sardinije. Nič kaj prijazno nismo pozdravili naš novi dom, vendar pa smo bili veseli, da smo po tako dolgi vožnji lahko stopili na suho zemljo. Otok je bil razdeljen v glavnem na tri taborišča. Prvo je bilo Campo F(aro, kjer so manjše ladje tudi pri- 4 stajale, drugo je bilo Campo Perdn. Obe taborišči sta bili pod milim nebom, oziroma pod šotori. Tretje pa je bilo zidano in obljudeno po italijanskih zločincih, ki so se morali do smrti pokoriti tu za svoje grehe. Na vzhodu otoka je bila edina civilna naselbina Calo del Olive, obstoječa iz nekaj ribiških kolib in morskega svetilnika. han Šalamon: Vojni doživljaj Bilo je sredi avgusta 1917. na gorovju Monte Peralba. V tej strahoviti vročini smo dobivali na razbeljenem skalovju vodo, ki je bila natančno odmerjena za osebo. Daleč iz doline so nam jo vozili po vzpenjačah, tako da je postala popoln krop, ko*je dospela do nas.'Kaj smo hoteli s tako vodo? Takoj smo jo uporabili za kuhanje kave, dla smo si s tem nekoliko potolažili glad, kajti hrano smo dobivali šele ponoči. Pri pičlo odmerjeni merici nam za gašenje žeje, umivanje in pranje perila ni ostala niti kapljica. Od septembra do nekako sredi junija, v dobi, ko je bil sneg na naših visokih položajih, nas to ni oviralo. Topili smo sneg in led, včasih smo pa kar takega jedli. Toda pri skoraj navpičnih stenah je junija sneg popolnoma zginil na naši strani. PaČ pa je bil tako zvani «večni led in sneg» preko naših žičnih ovir na italijanski strani. Na to ležišče smo hodlili štirje telegrafisti v času službe od polnoči do šestih zjutraj, ko je ležala okoli še gosta megla, na «službeno>» dolžnost. Splezali smo preko primitivno položenih železnih žičnih ovir i-i nakopali «večnega ledu» velik lonec, ki je držal okoli 30 litrov. Četudi se je kdaj pripetilo, da je sonce v zgodnjih urah dvignilo meglo, in smo ostali pri kopanju snega zunaj varnega kritja, nam je vendar sovražnikova posadka pustila v miru odnesti to «žlahtno kapljico», ker je videla, da ne nosimo na hrbtu nikake «mine», temveč le velik lonec snega. Navadno ni pri-brenčala za nami nikaka «osa» v obliki svinčenke. Kot Italijani z našim «snežnim» tovorom, smo tudi mi postopali z njihovo jutrnjo oskrbo, ki so jo dobivali na mulah vsako jutro približno v istem času izza smeri Sapade. Sicer je bil prehodni jarek maskiran, toda le proti nižje ležečim strelnim jarkom. Z našega predstražnega položaja, ki je bil nekaj sto metrov ^išji nad italijanskimi prehodi, smo lahko opazovali vse njih kretnje. Zadovoljili smo se s tem, da so nam Italijani puščali mirno uporabo na njih ozemlju ležeče polje umazanega snega in ledu, dočim smo jim mi prav tako privoščili jutrnjo dobavo gotovo večjih dobrot, s katerimi v letu 1917., žal, nismo mogli več razpolagati. Usodnega jutra sem imel službo od polnoči do jutra. Radio oddaja je običajno od ene ponoči počivala, kvečjemu smo dobivali avstrijska poročila iz Pulja v italijanščini, da bi s tem premotili Italijane, ki so poročila prav tako «kradli» kot mi njihova. Naprtim si torej okoli treh ali pol štirih lonec, oborožen mesto s puško le s poljsko lopato in gorsko palico s sekirico. Pri gosti megli preplezam ovire, meneč, da bom v kakih 15 minutah nazaj. S hrbtom obrnjen proti spodnji italijanski strani kopljem v potu svojega obraza brozgo, sestoječo iz ledu in me vem kakih snovi. Komaj začnem polniti z lopatico lonec, pa zažvižga okoli mojih ušes. Vedno hitrejše je bilo' streljanje, saj sem bil na snežnem polju krasna tarča! Kam naj se skrijem? Hitro si oprtim lonec na hrbet, pustim lopato in sekirico na licu mesta, in brž po kolenih navzgor kakih 50 korakov do položaja prednjih straž. Pustil sem odprtino, ki sem si jo bil prej napravil v ovirah, nezaprto in skočil sem v prehodni jarek, po njem pa v barako, ki je bila prilepljena pod vrh Monte Peralba. Lonec vržem v barako, pograbim karabinko ter torbo s pa-troni in hitim po jarku do posameznih straž. S tovariši smo se domenili, da nas bo vseh šest izpalilo salvo na italijansko karavano, ko se bo prikazala. Dejali smo, ako nam oni ne privoščijo snega, jim tudi mi ne moremo privoščiti zajutreka. Čez nekaj minut se res prikažejo tri mule s spremljevalci. Vseh šest nas izpah* naenkrat salvo. Videli smo, kako so mule hipoma ležale na tleh, spremljevalci pa so, kolikor niso obležali mrtvi ali ranjeni, izginili izpred naših oči. Opazovali smo kakih deset minut, mule se ne dvignejo, a tudi k njim nikdo ne pride. Obžalovali smo sicer Italijane, da niso prišli mirnim potom do zajutreka, kajti vest nam je dejala, da smo tako mi kot oni od Boga ustvarjeno bitje. Toda v takih primerih je menda povsod zmagovala le želja po maščevanju v tej ali oni obliki. Kakih 15 minut po tem dogodku, ko sem sedel že v baraki pri telefonu, pa otvorijo Italijani strašno streljanje na naš ozek greben. Vseh vrst izstrelki, počenši od najmanjšega do osem-indvajsetcentimetrskega možnarja, so sekali na našo približno \ km dolgo, od treh strani z Italijani obdano postojanko. Do večera so bili iz kamenja zgrajeni jarki popolnoma zbrisani s površja. Avstrijska artiljerija je le slabo odgovarjala, saj je bilo na tem odseku zelo malo topov, gotovo petkrat manj kot italijanskih. To bobnenje sovražnih, večinoma v kavernah zasiguranih topov, ki so se po izstrelku avtomatično vrnili v varnost, je trajalo do pozne ure zvečer. Proti polnoči nas je že res razburjalo. Pripravljeni smo bili, da nas bodo ponoči od treh strani napadli in zajeli kot mačka miš. Zvečer in ponoči, ko smo ležali ob razmetanem kamenju, oboroženi z ročnimi granatami, smo od časa do časa izstreljevali preko naših razbitih ovir rakete, kajti mislili smo, da se vsak čas prikažejo sovražne prednje straže. Toda okoli ene zjutraj so začeli sovražni žarometi raziskovati pobočje pri nas, zlasti pa pod nami. Iz tega smo sklepali, da so tudi Italijani prav tako kot mi s strahom pričakovali našega napada. Kaj je bilo vzrok temu razburjenju? Samo dejstvo, da so Italijani zamenjali čete v prednjih jarkih s popolnoma novim, večinoma mlajšim moštvom, katerim prejšnja posadka ni raz-tolmačila nedogovorjeno premirje zaradi snega in njihovega zajutreka. Prejšnja posadka je ležala že od leta 1915. v vznožju, kakor se tudi pri nas ni skoro vsa leta menjavala. Tako smo mi in Italijani po nepotrebnem prestali dan in noč strahu. Naše mirovno poslanstvo (Govor odbornika Zveze bojevnikov Rudolfa Wagnerja v radiu na proslavi mirovnega dne 11. novembra 1932.) Seveda: kakor ima vsak človek pravico do življenja, clo dela, napredka in kruha, tako mora veljati ista pravica za vsak narod, pa naj si bo še tako majhen. Mirovne pogodbe so začrtale evropskim narodom meje, ki v marsikaterem oziru niso pravične in trgajo dele celote med tuj narod. Res, težko je v marsičem pravilno urediti obmejne narode tako, da bi bili pripadniki istega naroda i&kupaj. Toda tudi tukaj bi moralo veljati zlato načelo, da je ozemlje tistega, katerega jezik govori večina prebivalstva. Ne visoke gore niti široke reke niso v naših časih dovolj tehten vzrok, da tvorijo mejo med državami, saj vemo, da to ne more biti zadostno sredstvo za očuvanje ozemlja, ko je pa že Hanibal prekoračil Alpe in so že germanska plemena vdrla čez Ren na rimsko ozemlje. Mesto naravnih mej se v današnji dobi postavljajo mogočne utrdbe, pa tudi te ne nudijo nikake varnosti. Saj se meje prestrelja-vajo s topovi in kraji daleč v notranjosti se lahko bombardirajo iz zrakoplovov in aeroplanov. V naših časih, ko se promet vedno bolj izpopolnjuje, nimajo razdalje ni-kakega pomena več. Svetovni promet obvlada ves svet. Brzojav, telefon, radio, ki prenašajo pisano in izgovorjeno besedo v nekaj minutah po vsem svetu, da se v hipu lahko- izve, kaj se godi v najskritejšem kotičku zemlje; brzi parniki, hitri vlaki in avtomobili, ki svojo hitrost z vsakim letom izpopolnjujejo, letala, ki prelete najvišje vrhove in največja morja, vse to preustvarja splošno svetovno situacijo. Posamezni narodi so stopili iz svojih ozkih mej in stopili v stik z drugimi narodi, vsi skupaj pa črpajo materialne in duševne vrline drug od drugega. Ta nov položaj se že dandanes pojasnjuje kot svetovna! trgovina, svetovni trg, svetovno gospodarstvo, svetovna literatura, svetovna vojna, svetovna kriza. Sedaj šele lahko doživljamo svetovno zgodovino. Svet je postal za nas majhen in je po izumih in kulturnih pridobitvah sam združil in stesnil narode in ljudstva. Tako so postali narodi človeštvo kot enota, ki je v vsem med seboj v stalnih zvezah. V velikem času živimo! Ljudstva, ki smo jih poznali le iz knjig in povesti, so si postala tako bližnja, da jih lahko čujemo, deli sveta, ki so živela popolnoma ločeno' življenje, postajajo skupnos imel nemški meščanski čut tako dolgo v časteh, dokler trajata granit in kovina.» Deželni glavar Kernmaier pa je pravil, da so obredi, ki so se vršili ob ustoličen ju, germanskega izvora. Rekel je: «Mi bomo naše zgodovinsko poslanstvo, da smo čuvarji nemške južne marke, izpolnili z vso vestnostjo in zvestobo. Mirno stoji Bernard pred nami, toda pest na držaju meča; ljubeč in braneč mir, toda, če mora biti, pripravljen na boj — simbol nemštva in koroštva. Bernard Španhajm, ki je prišel iz nemške domovine k nam, naj nam bo vodnik na^aj v nemško* domovino.* Mi pa bi rekli: Bernard se ni sramoval slovenske besede, kakor se je sramujejo sedanji mogotci na Koroškem. Bernard naj nam bo vodnik nazaj v čase, ko je še slovenski jeizik kaj pomenil na Koroškem; ko je še deželni knez prisegal v slovenskem jeziku; ko je bil umeščen v slovenskem jeziku ini ko je ljudstvo, spremljajoč ga, prepevalo slovenske pesmi! 6 JankoVertin: Obisk vojnih grobov ob Soči Avtopodjetje Pepi Goričan v Tržiču je aranžiralo izlet z avtobusom na Sočo, katerega se je udeležila večina članov in podpornih članic Zveze bojevnikov, in sicer iz Tržiča, Križa pri Tržiču, Škofje Loke, Most pri Ljubljani in Ljubljane-Sv.Peter. Odpeljali smo se iz Ljubljane v soboto dne 20. maja opoldne ter krenili preko Vrhnike—Logatca v Postojno. Na meji so nas Italijani proti našemu pričakovanju sprejeli zelo ljubeznivo in nam niso delali zaradi potnih listov in carine prav nikakih ovir. Peljali smo se poteim preko Sežane na Opčine, kjer se nam je odprl veličasten pogled na morje in Trst. Na Opčinah smo postali in si z vrha ogledali tržaško okolico in luko, ki je bila vprav ob solnčnem zatonu izredno lepa. Odtod smo se peljali po zelo lepi cesti nizdol naravnost v Trst, kjer smo prenočevali in večerjali v slovenski gostilni. Počutili smo se kakor doma, kajti bili smo izredno ljubeznivo postrežem. Po večerji se je naša družba razdelila. Nekateri so si ogledali obalo, drugi so šli v gledališče itd. Kar jih je pa poželelo dobre kapljice, so ostali kar v gostilni ter si na vse pretege privoščili kraškega terana. Okrog enajstih zvečer so se ostali vrnili ter smo poteim skupno pri rajnem vincu prebili še nekaj lepih uric. Drugo jutro ob osmih je bilo vse na mestu in že smo brzeli po edinstveno krasni cesti mimo Miramara in Devina proti Tržiču (Monfaleone). Prve znake o grozotah svetovne vojne smo opazili pri Sv. Ivanu, kjer štrlijo kvišku brez streh domovi sloveinskega življa. Prišli smo v Tržič, ki pa je že ves na novo sezidan. Le sem in tja se vidi še porušeno zidovje hiš onih lastnikov, ki so v vojni umrli ali pa ki bivajo izven Italije. Naš cilj je bil veliko vojaško pokopališče Redipulje. Že od daleč se je blestela na griču velika votivna kapela, kjer počiva tudi vojvoda d'Aosta. Pred pokopališčem smo priključili naš avto mnogim drugim v avtopark, ki je nalašč za to prirejen. Videli smo nešteto izletnikov iz vseh delov sveta. Naravnost veličasten je pogled na domove mrtvih in nehote se zdrzneš, če pomisliš, da počiva tukaj 45.000 sinov kraljevine Italije. Žalostno pa je, da je od tega števila samo 8680 grobov, ki imajo imena, vsi drugi pa so nepoznani. Pokopališče se razteza po vsem. griču in je urejeno nad vse veličastno, saj ima vsak posameznik simbol one čete, pri kateri je služil. Posebno pozornost pa vzbujajo spomeniki, ki kažejo obenem tudi veliko spoštovanje in ljubezen do matere. Za povprečen ogled tega pokopališča je potreben ves dan, saj znaša dolgost vseh poti 22 km. Nismo torej mogli pokopališča natančno ogledati, ampak smo se morali zadovoljiti samo s površnim ogledom. Prispeli smo na vrh do votivne kapele, ki je umetnost zase. Notranjost kapele krasijo štiri velike fresco-slike, ki simbolizirajo umirajočega bojevnika, pripravljenost, zmago in odhod v vojno. Lestenci, svečniki, zvonovi in vse, kar spada k cerkvi, je umetniško delo iz samega vojnega orožja. Okoli kapeile je stena, kjer vzidavajo razna društva, korporacije in zveze bojevnikov svoje spominske plošče. Tudi nekatere teh ploše so prekrasna umetniška dela. Pod kapelo je krasno izdelana grobnica vojvode d'Aosta. Pri grobnici straži jo noč in dan častniki italijanske armade. Poleg kapele so razvrščeni grobovi štirih italijanskih generalov, ki so padli na Soški fronti. Na tem mestu se človek nehote vpraša, ali je v vojni padel kak avstrijski general? Pri odhodu smo se vpisali še v spominsko knjigo. Moj podpis je imel št. 59.802 v knjigi, ki ima prvo številko 1. januarja letos. Ker nam je bil čas odmerjen, smo se morali ločiti od tega lepega, a hkratu žalostnega kraja ter smo se odpeljali naravnost proti Doberdobu. (Dalje prih.) Samopomoč Zveze bojevnikov reg* pom. blagajna v Ljubljani Članom in članskim zaupnikom sporočamo, da je kraljevska banska uprava v Ljubljani z odlokom 11 No. 2238/1 z dne 15. maja 1933. začasno ukinila poslovanje vseh pomožnih blagajn (samopomoči), torej tudi naše Samopomoči in ustavila tudi nabiranje novih zavarovalnih prijav. Proti odloku se je načelstvo pritožilo na ministrstvo za trgovino in industrijo in bo pritožba gotovo ugodno rešena. Vse člane in člane- zaupnike prosimo, da nam ostanejo tudi nadalje zvesti in naj čakajo nadaljnjih naših navodil in sporočil. Vplačani zneski na noben način niso izgubljeni. Izgubljene police. Na pošti sta se izgubili članski izkaznici (poiici) št. 610, gladeča se na ime Franc Gregorič, Nadgorica, in št. 609, glaseča se na ime Joža Gregorič, Motam, obe z dne 1. decembra 1932. ter ju proglašamo za neveljavni. Ivan Rozina 1. r. Janko Vertin 1. r. načelnik. tajnik. Iz organizacije Skupine in člane opozarjamo, da dobe vsa navodila v Ljubljani pri tajniku na Tyrševi (Dunajski) cesti št. 14 («Orient»). Tja pošiljajte tudi vse dopise za list in pa za Zvezo. Zlasti prosimo vse tovariše, naj nam poročajo o delu skupin, o težnjah in o doživljajih z bojišč. Pošljite nam tudi slike s front in iz zaledja, dalje slike spomenikov; naš list jih bo rad prinašal, kolikor bo dopuščal prostor. Tiskovni sklad. Občni zbor Zveze bojevnikov je sklenil, da se za naš list nabira tiskovni sklad, ki naj obstoji iz prispevka skupin po 1 Din od člana, iz dela dobička skupinskih prireditev in iz prostovoljnih prispevkov. Spominjajte se ob vsaki priliki našega lista in darujte za tiskovni sklad! Sostro, Tudi k nam je zavel duh vzajemnosti vseh bivših \ ojakov in sklenili smo, da tudi pri nas oživotvorimo skupino Zveze bojevnikov. Zbralo se nas je na občnem zboru 30. aprila okrog 50 mož* da manifestiramo za idejo miru, svobode in pravičnosti in da damo podlago za ustanovitev naše skupine. Osrednji odbor sta zastopala glavni tajnik Ivan Rozina in blagajnik Anton Kozina. Razen tega je prišlo na naš ustanovni občni zbor več tovarišev iz Most. Predsednik pripravljalnega odbora tov. Rozina sporočil pozdrave osrednjega odbora, govoril o smernicah in nalogah naše Zveze ter bodril tovariše k složnemu delu za proevet naše organizacije. Za skupino Ljubljana-Moste je zborovalce pozdravil tov. Ivan Dolničar, nakar sta govorila o pomenu, delu in potrebi Zveze bojevnikov tov. Avgust Zupančič in Viktor Zorič. Nato je sledil sprejem pravil in volitev odbora. Za predsednika je bil soglasno izvoljen tov. Ivan Trt-nik, za odbornike pa tovariši: Martin Anžič, Janez Bečan, Ivan Cankar, Janez Cuzak, Miha Černič, Ciril Gašperlin, Rafael Matus, Martin Štrukelj in Jože Šubelj; preglednika sta Franc Gašperšič in Josip Šubelj. Nato> se je določila članarina, podporama in ustanovnina. H koncu je pozival še tov. Rozina na naročbo na list in k čim plodonosnejšemu delu nove skupine, nakar je bil občni zbor zaključen. Ljubljana-Moste. Tovariši gojenci govorniške šole so že toliko napredovali, da nastopajo brez bojazni povsod javno. Nastopili so že na ustanovnem občnem zboru skupine Sostro, kjer sta se zlasti odlikovala tovariša Zupančič in Zorič. Na taboru v Hrastniku pa sta nastopila tovariša Koizina in inž. Go-sar z velikim uspehom. — Dne 2. julija ob 4. uri popoldne priredi naša skupina veliko vrtno veselico na senčnem vrtu gospoda Jožeta Oražma, ki je dal prostor brezplačno na razpolago. Veselica je združena z bogatim srečolovom, plesom itd. Vse bratski okoliške skupine, naše člane in prijatelje že danes opozarjamo na to in jih vljudno vabimo, da se veselice v čim večjem številu udeleže. Hrastnik. Naša skupina je priredila 21. maja tabor bojevnikov ob Savi. Ob sedmih zjutraj je bil sprejem gostov in tovarišev na kolodvoru, odkoder smo z godbo na čelu odkorakali v gostilno tov. Ivana Logarja, kjer bi se moral vršiti skupni sestanek skupin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Ker so pa delegati skupine Zagorje prišli šele ob devetih, se je skupni sestanek preložil. Ob devetih smo odšli k sv. maši za umrle tovariše. Cerkveno opravilo je imel predsednik skupine Trbovlje tovariš M. Ratej, ki je tudi pri pridigi ganljivo govoril o vojnem tovarištvu in naši nalogi, moliti za umrle tovariše. Sledilo j& zborovanje, na katerem so govorili tov. I. Rozina, I. Gosar, M. Ratej, S. Pečnik, H. Kuhar in A. Kozina. Po zborovanju se je vršila velika tovariška zabava, ki je potekla v najlepšem razpoloženju do poznih večernih ur. Ob tej priliki se skupina Hrastnik prav prisrčno zahvaljuje vsem govornikom in gostom, ki so s svojo udeležbo pripomogli društvu ne samo do moralnega, temveč tudi do gmotnega uspeha. 7 Mokronog. iNa Vnebohod, 25. maja, smo se zbrali bojevniki iz svetovne vojne v gostilni našega tovariša Aleksandra Majcna, da se pogovorimo o ustanovitvi skupine. Osrednji odbor so zastopali tovariši: Jože Pire, Rado Sturm in Rudolf Wagner. Tovariš Pire je razložil pomen in naloge naše organizacije, nakar so zborovale! soglasno sklenili, da se osnuje skupina. Za predsednika pripravljalnega odbora je bil izvoljen tov. Aleksander Majcen, za tajnika Slavko Strel, za odbornike pa tovariši iz Mokronoga in okolice. Nato se je izdelal načrt o taboru na Žalostni gori. — Isti dan so se vršili tudi razgovori o ustanovitvi skupin v Št. Rupertu, Mirni in Novem mestu. Bojevniki naše Dolenjske se združujejo v organizacijo za dosego miru, s\ obode in pravičnosti. Za vojni muzej zbira naša Zveza zanimivosti z bojišč, predvsem slike, dnevnike, knjige itd. Vse tovariše, ki lahko te stvari pogrešajo, prosimo, da jih poklonijo naši Zvezi. Razno Soteska sivih dimnikov. Na postaji nam je zaigrala godba, tovariši so nas prisrčno pozdravili, ne še vsi, nekateri so še oklevali, mogoče so se sramovali tovarišev iz svetovnega klanja ter pozabili tovariško vez, ki nas je vezala v dnevih bede in trpljenja. Zvesti nas popeljejo od postaje. Ob cestah stoje prašne stavbe^ visoko v nebo štrle sivi dimniki, ki te grozotno pozdravljajo s svojo mrtvaško barvo. Neznosen smrad nas za hip omami. Vprašamo se, ali je mogoče živeti v tej stisnjeni soteski sivih dimnikov, kjer preži nate smrt na vsakem koraku. Kamor pogledamo, desno in levo so navpični hribi, sajasto drevje strahotno štrli proti nebu, kakor bi prosila nebeškega samo nekoliko bornega življenja. Nad cesto smradu in prahu smo zazrli gradič v sami sivjini kot očanca čuvarja nad črnimi dimniki steklarne in kemične tovarne. Nedelja je. Stroji pa vseeno ropotajo s svojo mrtvaško pesmijo v solnčno jutro. Srečujemo ljudi bledih obrazov, mrki so, niti lepo jutrnje solnce jih ne osreči. V bedi so rojeni, usoda pa je udarila nanje svoj pečat in jih navezala na sotesko sivih dimnikov, na Hrastnik. Herman Kuha r. Bojkot. Posestva nekega angleškega grofa v grofiji Mayo na Irskem je upravljal okoli leta 1870. mož, ki je bil izredno strog in brezsrčen. Postal je splošno nepriljubljen pri vsem prebivalstvu. Spričo tedanjih razmer ni bilo mogoče tega moža na noben način odstraniti. Pa so ljudje vendar našli iz- FRANC GRENKO pekarna Dostavljanje kruha na dom. Se priporoča. TRBOVLJE 2.HHBHBM DAMSKO-BRIVSKO-FRIZERSKI SALON HUTAR MAKS TRBOVLJE 2 ŠT. 72, V HIŠI G. F. TRATNIKA Trajna ondulacija z „NAM" aparatom, garantirano za dobo 5 mesecev, v poljubni frizuri samo 80 dinarjev. Vodna ondulacija. Navadna ondulacija. Barvanje las. Izdelovanje lasnih izdelkov. Izdelovanje igralnih vlasulj. Manicura (negovanje rok), pedicura (negovanje nog in odstranjevanje kurjih očes). Bubi-striženje dam. Masaža. Umivanje glave. Britje in striženje gospodov. Električno striženje itd. JOŽE PLEVČAK mesar in izdelovalec vseh mesnih izdelkov se priporoča. Vedno sveže blago. Prodaja n^t veliko in na drobno. TRBOVLJE 1. hod. Na podlagi tihega sporazuma je postal ta mož popolnoma osamljen. Noben delavec ni hotel pri njem služiti, noben trgovec mu ni hotel ničesar prodati, od moža ni nihče ničesar kupil. Ta upravitelj grofije se je zval kapitan Boveott. Njegovo ime so /ačeli uporabljati za izvajanje bojne metode med delavci m delodajalci, kesneje se je začela rabiti navedena beseda tudi kot represalija v političnem pogledu med raznimi državami, predvsem na gospodarskem poprišču. Oboroževanje vseh držav tudi na morju ne preneha. Oglejmo si samo pomorske sile velikih držav, ki so se med svetovno vojno borile skupno za iste cilje: Anglija: 16 linijskih ladij, 4 vojne križarke, 54 križark, 1 minonosec, 8 letalskih matičnih ladij, 16 patrolnih ladij, 134 torpedovk in 53 podmornic; Amerika: 18 linijskih ladij, 54 križark, 3 lertalske matične ladje, 309 protitorpedovk in 122 podmornic; Japonska: 6 linijskih ladij, 41 križark, 3 minonosci, 5 letalskih matičnih ladij, 108 protitorpedovk in 64 podmornic; Francija: 9 linijskih ladij, 17 križark, 1 letalska matična ladja, 9 patrolnih ladij, 58 protitorpedovk, 7 torpedovk in 52 podmornic; Italija: 4 linijske ladje, 13 križajrk, 1 letalska ladja, 20 patrolnih ladij, 63 pro-ti-torpedoivk, 40 torpedovk in 43 podmornic. Vidi se torej, da je Anglija še vedno na prvem mestu, Amerika na drugem — vendar daleko prekaša Japonsko, ki je na tretjem mestu. V gradnji imajo še: Anglija: 8 križark, 3 patrolne ladje, 26 protitorpedovk in 16 podmornic; Amerika: 18 križark, 1 letalsko ladjo in 5 podmornic; Japonska: 4 minonosce, 1 patrolno ladjo, 13 protitorpedovk in 7 podmornic; Francija: 4 križarke, 1 minonosca, 6 protitorpedovk, i letalsko ladjo, 16 patrolnih ladij in 42 podmornic; Italija: 10 križark, 3 patrolne ladje, 8 protitorpedovk in 14 podmornic. Iz tega je razvidno, da je Anglija še vedno največja pomorska sila sveta. Precej blizu ji je Amerika, nato Japonska, Francija in Italija, ki se trudi, da bi se zenačila s Francijo. V Ženevi pa na vse kriplje govore o razorožitvi... Avstrijska vojska šteje 18.300 mož, med temi 49 generalov, 169 polkovnikov, 1105 podpolkovnikov in vojaških uradnikov v činu podpolkovnika ter 3000 drugih častnikov in nižjih vojaških uradnikov. Vse naše tovariše p©sivam©f da se pri nakupu blaga in v poslovnih zadevali obračajo na tvrdke, ki oglašujejo v našem listu. Podpirajte domačo obrti Ključavničarstvo, inštalacija vodovodnih naprav in centralnih kurjav, mehanična dalavnica, popravila vseh vrst strojev. V zalogi štedilniki, deli za kolesa in pnevmatika po zelo nizki ceni. Se priporoča FRANC GUČEK, Trbovlje, trg. IVAN BIZOVIČAR umetni in trgovinski vrtnar Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16 priporoča cenjenemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi vence, šopke in trakove. Na razpolago ima večjo množino dekoracijskih dreves za dvorane in balkone. V zalogi so tudi cepljene vrtnice, visokodebelne in nizke, v raznih barvah. Spomladi vsakovrstne sadike najžlahtnejših cvetic in zelenjadi. Vsa naročila za Ljubljano in izven nje se izvršujejo točno in solidno. Cvetličarna v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 7 (palača Vzajemne posojilnice). Telefon št. 26-68. Brzojavke: Bizovičar vrtnar Ljubljana. Izdaja Konzorcij lista «Bojevnik». Za konzorcij in odgovorni urednik Rudolf Wagner. Tisk Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožič. — Oba v Ljubljani.