Natečaj za botanični in živalski vrt v Ljubljani Author(s): Andrej Erjavec Source: Urbani Izziv, No. 10, Ob 30. letnici! (december 1989), pp. 45-47 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179854 Accessed: 14-09-2018 10:25 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 14 Sep 2018 10:25:33 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Andrej Erjavec: Natečaj za botanični in živalski vrt v Lj ubij an i Letos spomladi je bil razpisan javni natečaj za območje urejanja Biološko središče in živalski vrt (VR 3/5). Natečaj je bil izjemen zaradi občutljive lokacije znotraj območja Tivoli - Rožnik - Šišenski hřib in ker so novi projekti živalskih, še posebej pa botaničnih vrtov tudi v světu redki. Pri izdelavi natečajnega projekta so sodelovali lna Šuklje, Ana Kučan in avtor tega prispevka. Natečajne elaborate je oddalo enajst ekip. Predstavljeni projekt je dobil enakovredno drugo nagrado, prve nagrade pa komisija ni podělila. Natečaj je bil zelo zahteven, delno zaradi kompleksnega programa in delno zaradi premalo obdelanega natečajnega gradiva. Posebne strokovne podlage, ki so bile tudi del razpisnega elaborata, pred- videvajo za botanični vrt osno, or- togonalno kompozicijo, na podlagi katere je bila izdelana tudi lokacijska dokumentācijā za stavbi biološke fakultete in muzeja. Tak načelni kon- cept, kije zdržal kot shema znotraj celotnega območja Tivoli - Rožnik - Šišenski hřib, seje ob podrobješem spoznavanju pros- tora pokazał kot tog in neprimeren. Zanimivo je, da ga ne upošteva nobena od štirih nagrajenih rešitev. Drugače so rešitve zelo različne, kar je razumljivo, saj je projekt za park oz. kakršnokoli odprto zeleno površino v merilu 1 : 500 že popolnoma zaključeno projektantsko delo. Primerjamo ga lahko z arhitek- tonskimi projekti v merilu 1 : 50. Na javni razpravi, organizirani ob razstavi natečajnih del, seje pojavila ideja, da bi někdo tretji naredil sintezo iz nagrajenih rešitev, kar je tako, kot da bi po zaključenem arhitektonskem natečaju někomu naročili, da zriše tlorise in fasade kot kombinacijo nagrajenih rešitev. Mogoče se zdi komu takšen pristop celo sprejemljiv. Vendar je sivina nekaterih novejših urbanistično-arhitektonskih realizacij po mojem prepričanju rezultat prav takšnega neavtorskega, komunalno- birokratskega urbanizma. "é? >o i c 45 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 14 Sep 2018 10:25:33 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms D I CDCD o< H- • Ocena natečajne komisije Natečajni projekt teži k zavestnemu ravnotežju med varstvenimi in raz- vojnimi vidiki. Přikazuje sintezo med arhitektonskim posegom in naravno danostjo. Vredna pozornosti, čeprav těžko razumljiva, je zamisel povezovalnega stopnišča s Cankarjevim vrhom. Obdelovalec jasno opredeljuje novo komunikacijsko os, ki omogoča združitev vhodov oběh vrtov. asnovan zadovoljivo. Na severnem delu območja predstavlja avtohtone živalske vršte v identičnem naravnem okolju - skalovju, jamah; eksotične vršte pa namešča v južni del območja Zasnovo botaničnega vrta v natečajnem projektu izražajo trije vsebinski sklopi vrta, organsko povezani v ceļoto. Vstopi v botanični vrt so izhodišče podanega koncepta. Disciplinirano, geometrijsko izraženo oblikovanje vrta omogoča ohranitev dragocenega srednjega krajinskega prostora. Južni del botaničnega vrtaje z deregulacijo Glinščice, obsežno trato in krožno potjo lepo oblikovan, morala pa bi biti vključena Glinščica v botanični vrt, sicer ostanejo "biološki ansadi" zunaj njega, kljub temu paje ustreznost gl de na potrebe investirorja vprašljiva. Iz več razlogov je nesprejemnljiva lokacija za javnost zaprtih ureditev vzhodno od osrednjih objektov biološkega središča med Věčno potjo in Glinščico, saj je v nasprotju z obstoječo razmejitvijo. kološko-geografskim nasadom, ki so bistevni del botaničnega vrta, odmer- ja premalo prostora in jih umešča v zahodni del, kjer so predaleč od središča (vzdrževanje in raba), zmanjšujejo krajinsko, parkovno in vsebinsko dragocen gozd, nasadov pa se ne da vključiti v prvo fazo izgradnje botaničnega vrta. Dislokācijā vhodov z ustreznimi ureditvami in objekti je za investitorja negospodarna. V oblikovno krajinském smisly je projekt dragocen natečajni prispevek. 46 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 14 Sep 2018 10:25:33 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI T7.7.TV • ł-H 'c? >o § e 47 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 14 Sep 2018 10:25:33 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms