se
75
10
l maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si
dni i 16. JUNIJ
Po naših občinah Podlehnik • Bo
ministrstvo plačalo dogovorjeni delež? O Stran 5
Aktualno
Ptuj • »Ni treba, da smo v lastni državi lačni in bosi!«
Z> Stran 7
Ptuj, torek, 3. aprila 2012
letnik LXV • št. 27 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Rokomet • Na
Ptuju pravičen remi pred polno dvorano O Stran 12
Ptuj • Odprtje Športnega parka Spuhlja
Pridobitev medobčinskega pomena
V soboto, 31. marca, so v Spuhlji, najmanjši ptujski četrtni skupnosti, katere krajani so leta 2002 sprejeli v svoje okolje center za odpadke Gajke, ker so verjeli, da umeščanje takšnega centra prinaša v kraj tudi razvoj, slavili.
Judo • Veliki prehodni pokal ostal v domači vitrini
O Stran 13
Čeprav dogovorjena infrastruktura po pogodbi iz leta 2002 zamuja - dobili naj bi jo bili s pospešenim tempom do leta 2007 -, prihaja ta v kvalitetnejši obliki. Na izgradnjo Športnega parka Spuhlja so čakali šest let, a je ob igriščih, večnamenskem asfaltnem platoju za igranje rokometa, košarke, malega nogometa, badmintona in drugih športov ter enem najsodobnejših igrišč za odbojko na mivki, zrasel še sodoben večnamenski objekt. Športni park je naložba v šport in rekreacijo ter krepitev družabnosti celotnega območja Spodnjega Podravja, ki je skozi projekt Gajke zagotovilo potrebna sredstva za gradnjo tega parka. Celotna naložba je veljala dobrih 841 tisoč evrov, v ČS pa si želijo, da bi čim prej prišlo tudi do ureditve druge faze parka, ki vključuje igrišče za mali nogomet na umetni travi, balinišče in otroško igrišče.
MG
bS.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Potapljači čistiii dno reke Drave
Sandi Mertelj •
Za šport v MO Ptuj približno milijon
O Stran 15
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
uspelo potegniti na suho, bo treba čiščenje dna reke še ponoviti.
Akcijo so potapljači in spremljevalci izvedli v dogovoru z MO Ptuj in Dravskimi elektrar-
Med tistimi, ki so 24. marca sodelovali v veliki akciji spomladanskega čiščenja okolja v MO Ptuj, so bili tudi nami Maribor. Da so i° lahko
potapljači PGD Ptuj in Podvodna reševalna služba Ptuj.	izvedli varno je Mo treba
spremeniti pretok vode in zni-lov pralnih strojev, dotrajanih drugega, celo starejše znamke žati nivo reke. akumulatorjev in še marsičesa televizorja. Ker jim vsega ni	MG
Drava - priročno smetišče?
Kot je povedal predsednik PGD Ptuj Robert Cvetko, so čistili dno reke Drave pri gostilni Ribič. V čiščenje je bilo skupaj vključenih 20 udeleženecv, od
tega polovica potapljačev, ki so iz reke potegnili številno navlako nevestnih ljudi. Ti so se znebili koles, nakupovalnih vozičkov, motornih koles, de-
Slovenija • Koliko plačujejo občani in koliko občine
Pomoč na domu se ponekod draži, ponekod ne
Zaradi gospodarske krize in vladnih ukrepov se je v nekaterih občinah po Sloveniji letos ali v preteklem letu podražila storitev pomoči na domu. Kot kažejo podatki mestnih občin, starejši občani pomoč na domu kljub temu potrebujejo in jo zaenkrat v večini občin uporabljajo v nezmanjšanem obsegu.
Foto: Simona Meznarič
Med občinami, ki so podražile storitev pomoči na domu, izstopa Mestna občina Ptuj z 48-odstotno podražitvijo julija lani. Uporabniki za uro storitve tako plačajo šest evrov, medtem ko so prej le dobre štiri evre.
»Poslabšanje družbenih razmer in ekonomska kriza posledično vplivata tudi na uporabnike storitev. Zaradi ukinitve subvencioniranja zaposlitev pri izvajanju programov pomoči družini na domu s strani države, se je cena storitve od julija 2011 povišala v breme uporabnikov in občinskega proračuna,« pojasnjujejo na mestni občini Ptuj.
Zaenkrat odpovedi storitev ne zaznavajo, opažajo pa, da je po podražitvi upadlo število ur koriščenja storitev. V občinskem proračunu je za namen izvajanja pomoči na domu letos sicer načrtovanih 135.840 evrov, o nadaljnjem dvigu cen za občane pa trenutno ne razmišljajo.
Pomoč na domu se je letos podražila še v mestnih občinah Ljubljana, Koper in Celje. V
Kopru so ceno za uporabnika dvignili februarja letos na 5,10 evra na uro. Ob tem pa ne opažajo odpovedi storitve, navajajo na koprski občini.
Ekonomska cena pomoči na domu v Celju znaša 18,39 evra na uro, cena za uporabnika pa 4,10 evra na uro. V primerjavi z letom 2011 se je cena za uporabnika povišala za 20 centov, medtem ko je ekonomska cena ostala na isti ravni.
Zaradi dviga cene ni opaziti upada naročanja storitev, ugotavljajo na celjski občini. Je pa zaradi nove socialne zakonodaje storitev odpovedal en uporabnik, ki bi bil sicer oproščen njenega plačila.
Na območju Mestne občine Ljubljana (MOL) storitev pomoči na domu v okviru javne službe opravljata Zavod za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD) in Zavod Pristan. Cena oskrbe v ZOD se je za uporabnike s februarjem podražila s 3,10 na 3,61 evra na uro. Cena oskrbe v Zavodu Pristan znaša 3,35 evrov na uro. Ob nedeljah se cena poviša za 30, ob praznikih pa za 35 odstotkov, navajajo
na MOL in dodajajo, da občina subvencionira stroške storitev pomoč družini na domu v višini 80 odstotkov.
Na MOL sicer ugotavljajo, da se povpraševanje v zadnjem času ni spremenilo, v zadnjih letih pa počasi narašča. Upravičencev do pomoči na domu v ZOD je bilo lani okoli 1100, v Zavodu Pristan pa okoli 110.
Cena pomoči na domu za zdaj ostaja nespremenjena v mestnih občinah Maribor, Novo mesto, Slovenj Gradec, Kranj in Murska Sobota, v mestni občini Velenje pa je v pripravi nov sklep o izdaji soglasja k ceni, v katerem bodo predlagali novo ceno.
Ekonomska cena v velenjski občini zdaj znaša 15,74 evra na uro, za uporabnika pa se, odvisno od dohodka, cena giblje od 0,55 evra do 5,45 evra na uro. Razliko do ekonomske cene plača občina. Na velenjski občini ocenjujejo, da vplivov krize na tem področju še ni čutiti, odpovedi storitve še niso zabeležili.
V mestni občini Novo mesto znaša cena storitve za uporabnika ob delavnikih 5,50 evra na uro, ob nedeljah 6,60, ob praznikih pa 7,10 evra na
Večina
parlamentarnih strank lani več porabila kot prejela
Letna poročila, ki so jih parlamentarne stranke morale računskemu sodišču poslati do konca marca, kažejo, da je večina strank lansko leto porabila več, kot je prejela v svoj proračun.
Pozitivna Slovenija je bila konec leta v minusu za več kot pol milijona evrov. Imela je okoli 163.000 evrov prihodkov, od tega je iz državnega proračuna prejela slabih 58.000 evrov, od pravnih in fizičnih oseb ter zasebnikov pa okoli 105.000 evrov. Odhodkov je imela Pozitivna Slovenija skoraj 700.000 evrov, levji delež tega, več kot 590.000 evrov, je imela le stroškov z volitvami.
SDS je lansko leto končala v pozitivnih številkah, z dobrih 200.000 evrov presežka. Še iz prejšnjih let je imela dobrih 312.000 evrov presežka, je pa lani porabila za nekaj manj kot 111.000 evrov več, kot pa je imela skupnih prihodkov. Prihodkov je imela dobrih 2,1 milijona evrov, od tega okoli milijon in pol evrov iz državnega proračuna, dobrih 600.000 evrov pa iz prispevkov in članarin. Dobrih 2,25 milijona evrov je imela SDS lani odhodkov, od tega za dobrih 1,6 milijona evrov za stro-
uro. Po besedah Milene Dular, direktorice Doma starejših občanov Novo mesto, ki pokriva potrebe sedmih dolenjskih občin, so lani zabeležili 16-odstotni porast izvajanja storitve.
Občinam so v domu predlagali, da bi za uporabnike cene ostale nespremenjene. To bi za občine pomenilo nekoliko večje stroške. Te po besedah Dularjeve odločitve še niso sprejele.
V mestni občini Slovenj Gradec znaša ekonomska cena storitve 15,98 evra, prispevek uporabnika pa 5,5 evra na uro opravljene storitve oziroma 34 odstotkov k celotni ceni. Stroški socialne oskrbe na domu so v slovenjgraški občini lani sicer znašali dobrih 60.000
ške storitev, slabih 280.000 evrov za stroške materiala, za volitve je porabila 668.000 evrov.
SD je imela konec leta nekaj manj kot 441.000 evrov minusa. V minulem letu je imela stranka sicer slabih 1,8 milijona evrov prihodkov in precej manj, okoli 1,3 milijona evrov odhodkov. Za kampanjo pred držav-nozborskimi volitvami je porabila okoli 265.500 evrov. Iz državnega proračuna je lani SD prejela okoli 780.000 evrov, iz proračuna lokal-
evrov. Nekaj več kot 46.000 ev-rov je iz proračuna zagotovila občina, dobrih 14.000 evrov pa so prispevali uporabniki. V letošnjem letu bo občina zagotavljala enak obseg storitve.
Zaradi krize ne zaznavajo upada povpraševanja po storitvi. Ugotavljajo pa, da se ljudje odločajo zanjo predvsem zaradi hujšega poslabšanja zdravstvenega stanja svojca, ko bližnji sorodniki ne morejo več sami poskrbeti zanj.
V Mariboru znaša storitev pomoči na domu za uporabnike 4,53 evra na uro ob ekonomski ceni 16,34 evra na uro. Kot pojasnjujejo na Mestni občini Maribor, letos za izvajanje pomoči na domu načrtujejo 826.300 evrov. Trenutno ne predvidevajo spre-
nih skupnosti pa skoraj pol milijona evrov. Člani stranke so s članarinami prispevali skoraj 140.000 evrov, dobrih 193.000 evrov je stranka dobila drugih prispevkov.
SLS je imela lani nekaj več kot 757.000 evrov prihodkov, vseh odhodkov pa za slab milijon evrov. Leto 2011 je tako končala z okoli 237.000 evrov primanjkljaja. Za volitve je SLS porabila skoraj 340.000 evrov. Iz državnega proračuna je prejela slabih 111.000 evrov, iz pro-
memb cen. Odpovedi varovancev ne beležijo, interes po storitvi je takšen, da imajo celo čakalno vrsto.
V	kranjski mestni občini uporabniki za uro pomoči na domu še vedno plačajo 4,2 evra ob ekonomski ceni 16,46 evra. Občina bo za pokrivanje svojega deleža pri zagotavljanju pomoči na domu letos predvidoma namenila dobrih 444.000 evrov, od tega bo šlo 10.000 evrov za nakup dveh avtomobilov za službo pomoči na domu.
V	Novi Gorici uporabniki ob ekonomski ceni 18,71 evra plačajo 4,17 evra za uro pomoči na domu. Preostalo se krije iz proračunskih sredstev novogoriške mestne občine, manjši delež pa iz državnega proračuna, sporočajo iz Mestne občine Nova Gorica.
Cena pomoči na domu ostaja na isti ravni kot v preteklem letu tudi v Mestni občini Murska Sobota. Kot so pojasnili, ne beležijo odpovedi storitve. Občina namreč uporabnikom subvencionira ceno v višini 60 odstotkov ekonomske cene, ki znaša 17,90 evra. Uporabnik tako plača le 40 odstotkov cene storitev neposredne oskrbe, torej 5,80 evra na uro pomoči.
STA (pripravlja: SM)
računa lokalnih skupnosti pa skoraj 400.000 evrov. Prispevkov pravnih in fizičnih oseb ter zasebnikov je imela SLS za slabih 160.000 evrov.
NSi je imela lani slabih 552.000 evrov prihodkov, odhodkov pa za okoli 800 evrov več. Za volilno kampanjo pred državnozborskimi volitvami je NSi zbrala in porabila nekaj več kot 203.000 evrov. Skoraj 50.000 evrov je zbrala s prispevki fizičnih in pravnih oseb, od tega ji je ena fizična oseba podarila 5000 evrov. Večino sredstev za kampanjo, okoli 153.000 evrov, je sicer prišlo z računa stranke. (sta)
Uvodnik
Največja svinjarija ostaja
Vseslovenska akcija čiščenja okolja ježe več kot teden dni za nami in trenutno to sploh ni več zanimiva medijska tematika. Tisto soboto pa je bila akcija pravi medijski „bum". Na veliko seje pisalo o tem, koliko ton odpadkov je bilo pobranih, koliko ljudi je sodelovalo v njej, povsod je bilo možno videti na stotine fotografij, zlasti seveda znanih obrazov iz politike, ki so si pred fotografskim objektivom nataknili rokavičke in vzeli v roke kakšno prazno vrečo...
Na tapeti linča pa se je znašla ena izmed naših občin, ki da se bojda ni prijavila v vseslovensko akcijo čiščenja okolja. Pa ni bilo tako; tudi tamkaj so se občani zbrali v nemajhnem številu in čistili. Tako kot počno že več kot dvajset let, ko od nekega društva pod imenom Ekologi brez meja ni obstajal še niti „E". In kot je povedal tamkajšnji župan, bodo čiščenje okolja nadaljevali tudi, če naslednje leto vseslovenske evforije čiščenja ne bo. Se pa tudi strinjam z njegovim mnenjem, da bi lahko namesto nemajhne vsote denarja, ki je bil vložen v vsesplošno kampanjo obveščanja in številne plakate (ki so nenazadnje tudi onesnaževanje okolja), raje ta sredstva namenili za kaj potrebnejšega in pametnejšega, ne pa za reklamni rompompom.
Po drugi strani pa mi je tragikomično, da ljudje pobirajo smetke ob poteh in cestah (na srečo jih je vedno manj), medtem ko velika črna odlagališča, razen redkih izjem, ostajajo še vedno nedotaknjena. Če že, bi se mi zdelo bolj prav, da se v takšnih velikih akcijah sanirajo tovrstne veli-kepackarije v naravi. Tiste bolj kot ne razkazovalne akcije pometanja drobnarij v okolici pa se lahko naredijo tudi brez velikih akcij, ki se bodo, kot zdaj kaže, izrodile bolj v promocijske „foto session" za župane in državne politike. Uf, je pa res strašno pomembno, da je 24. marca pobiral smeti celo sam samcati predsednik države ...
Mah, saj v osnovi tega niti ne kritiziram. Je kar prav, da tudi lokalni in državni politiki pobirajo smeti, le naj to počnejo brez reklame. Predvsem pa - naj potem to delo naredijo pošteno in v tiste vreče za smeti in na odlagališča poberejo še sebe. Za reciklažo itak niso primerni.
Simona Meznarič
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Gradnja kongresno-kulturne dvorane
Državnim uradnikom se ne mudi ...
Dela pri urejanju kongresno-kulturne dvorane v dominikanskem samostanu na Ptuju potekajo v glavnem po načrtih. Za izvedena dela trenutno račune plačuje MO Ptuj, ker državnim uradnikom še do danes Mestni občini ni uspelo poslati pogodbe v podpis, čeprav je sklep za izvedbo te investicije država sprejela že v maju 2011. Slavnostno odprtje dvorane bo jeseni, ko naj bi se na Ptuju srečali tudi župani mest, ki se ponašajo z nazivom Evropska prestolnica kulture.
Dela pri urejanju kongresno-kulturne dvorane v dominikanskem samostanu bodo zaključena poleti.
Vprašanje upravljanja dvorane v prvi fazi nameravajo urediti v okviru ustanovitve konzorcija, je v pogovoru o poteku del in bodočem upravljanju kongresno-kulturne dvorane v dominikanskem samostanu na Ptuju med drugim povedal ptujski župan Štefan Čelan.
Kako potekajo dela pri ureditvi dvorane v dominikanskem samostanu? Ste zadovoljni z njihovim potekom?
»V vseh dosedanjih fazah načrtovanja in gradnje kongre-sno-kulturne dvorane smo naleteli na številne ovire, a smo jih v glavnem spretno preskakovali. Osebno sem s potekom del zadovoljen in verjamem, da bodo po zaključku del zadovoljni tudi vsi dosedanji skeptiki.«
Največ vprašanj javnosti se je v zadnjem času sukalo okrog razkrivanja objekta, postavljanja železne konstrukcije in novega pokrivanja, saj še ni tako dolgo, ko se je samostan prekrival na novo, da bi se ta izjemna dediščina zavarovala?
»Tudi sam si želim, da se znotraj stroke ne bi več pojavljala dvojna merila, tako kot smo temu priča pri obnovi
dominikanskega samostana. Pri predhodni prenovi celotnega ostrešja in fasade stroka ni zahtevala statične sanacije objekta. Ob tokratni prenovi, ki jo izvaja Mestna občina Ptuj, pa je ta ista stroka zahtevala statično sanacijo objekta, ki pa je ni moč izvajati na samih temeljih objekta zaradi varovanja arheoloških najdb. Zato so projektanti predvideli statično sanacijo v obliki kovinske konstrukcije podstrešja.«
Slišati je tudi, da naj bi zmanjkalo denarja za obnovo in da bo nekaj več kot tri milijone evrov premalo, da bi izvajalec Strabag izvedel prvo fazo obnove samostana ...
»Glede finančnih sredstev imamo trenutno največ težav s podpisom pogodbe z vlado RS. Sklep za izvedbo te investicije smo prejeli že v maju 2011. Zakaj nam državni uradniki do danes niso uspeli poslati pogodbe v podpis, bi morda lahko pojasnil kakšen jasnovidec. To, kar počne državna uprava pri izrabi evropskih sredstev, presega vse mere dobrega okusa. Izvajalec nam namreč za opravljena dela redno pošilja račune in jih moramo pokrivati z lastnimi sredstvi, teh pa na drugi strani zmanjkuje za
poplačila drugih obveznosti. Glede podražitev pa ne pričakujemo kakšnih vidnih odstopanj od obstoječe pogodbe. Lahko se nam pripetijo kakšna dodatna dela, če bomo pri prenovi naleteli na nepredvidene spomeniške detajle na samem objektu, ki jih projektanti, kon-zervatorji, restavratorji in ostala stroka preprosto niso mogli predvideti.«
Kdo bo upravljal dvorano
Že od vsega začetka načrtovanja ureditve kongre-sno-kulturne dvorane v dominikanskem samostanu se je veliko govorilo o možnih upravljavcih bodoče dvorane, najpogosteje o tem, da se objekt ureja za Savo Kranj oziroma Terme
Ptuj. A so te govorice kmalu potihnile, potem ko je bilo z investicijskim projektom zapisano, da bodo upravljavec Javne službe, kar pa marsikomu tudi ni šlo v glavo. Kako je torej z upravljanjem?
»Zagotovo bomo potrebovali veliko modrosti pri iskanju modela, kako uspešno upravljati celoten kompleks domi-
nikanskega samostana. V prvi fazi bomo ustanovili konzorcij med kulturnimi ustvarjalci, Mestno občino Ptuj, Javnimi službami in turističnim gospodarstvom, ki bodo vsak na svojem področju skrbeli za smotrno rabo dvorane. Za čimprejšnje dokončanje druge in tretje faze pa bo treba iskati dodatne finančne vire. Upravljavski model bo v bodoče odvisen od strukture investitorjev.«
Kdaj bo gradnja dokončana? Kako bo mesto glede na to, da je ureditev dvorane v dominikanskem samostanu edini infrastrukturni projekt v okviru EPK 2012, to obeležilo?
»Po pogodbi, ki jo imamo z izvajalcem, bo prva faza dokončana v poletnih mesecih. Slavnostno otvoritev načrtujemo v jeseni in jo želimo popestriti s srečanjem vseh županj in županov mest, ki se doslej ponašajo z nazivom Evropska prestolnica kulture. Namen tega srečanja je povezan z oblikovanjem skupnega predloga evropskemu parlamentu, da v finančni perspektivi 2014-2020 oblikuje namenski finančni vir za investicije v izjemo kulturno dediščino evropskih prestolnic kulture. Žalostno je namreč, da imamo v vseh evropskih strateških dokumentih naravno in kulturno dediščino predstavljeno kot največje bogastvo, zanjo pa namenjamo zgolj 2 odstotka proračunskih sredstev. Če smo uspeli oblikovati ribiški sklad, sklad za pospeševanje kmetijstva, kohezijski sklad in še mnoge druge, potem je skrajni čas, da oblikujemo tudi kulturni sklad.«
MG
Ptuj • Še o reševanju vrtca Mačice
Je rešitev še en nekdanji šolski objekt?
Čeprav je stanje v enoti Vrtca Ptuj Mačice alarmantno, so se ptujski mestni svetniki na letošnji februarski in marčevski seji v glavnem zadovoljili le s predstavitvijo problema in nakazano rešitvijo, niso pa o tem (še) vodili posebne razprave. Ta bi lahko vodila v hitrejše reševanje problematike, v njej pa ne bi smeli izpustiti prostorov za potrebe vrteške uprave, za katero pa naj bi iskali prostore drugje, ne v sklopu novega vrtca Mačice, so razpravljali na eni od svojih sej v lanskem letu.
Na februarski seji je svetnica SDS Silva Fartek stanje ponazorila s fotografijami, ki niso potrebovale dodatne razlage, na marčevski seji, ki je bila 26. marca, pa so mestni svetniki prejeli odgovor župana Štefana Čelana na njeno pobudo za rešitev vrtca Mačice.
V MO Ptuj so potekale in še potekajo številne aktivnosti za rešitev prostorske problematike tega ptujskega vrtca, ki je bil zgrajen leta 1971. V aprilu 2011 so iskali celovito rešitev s preselitvijo celotnega vrtca in tudi uprave na novo lokacijo ob Osojnikovi cesti na Ptuju. Žal pa niso bili uspešni na razpisu takratnega ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje investicij v vrtce, čeprav je projekt zavzemal zelo visoko mesto na prioritetnem vrstnem redu prijavljenih investicij. Zaradi tega je bilo treba
Foto: Črtomir Goznik
Vlaganja v enoto Mačice se je zadnja leta opustilo tudi zato, ker se je napovedovala velika novogradnja ob Osojnikovi cesti, a je, kot vse kaže, ne bo.
pristopiti k iskanju drugih rešitev in možnosti. Ena od teh je po možnosti v skupnem projektu z Domom upokojencev Ptuj - vrtec in varovana stanovanja na obstoječi lokaciji vrtca Mačice na Potrčevi 9 a, kar pomeni, da vrtca in spremljajočih dejavnosti, ki so skupne vsem enotam Vrtca Ptuj, v tem primeru ne bi preselili.
Najnovejša rešitev prostorske problematike vrtca Mačice s centralno kuhinjo in pralnico ter uprave Vrtca Ptuj je postopna preselitev v stavbo nekdanje mehanične delavnice in učilnice Šolskega centra Ptuj v Raičevi 14, v neposredni bližini vrtca Narcisa. Kot je znano, že vrsto let potekajo intenzivne aktivnosti za brezplačni prenos objektov in zemljišč ob Raičevi 12, kjer se nahaja enota vrtca Narcisa, katere stavba je pred tem služila za potrebe iz-
obraževanja kovinarjev, še prej pa je v njej bivala nekdanja JLA, in objektov nekdanje mehanične delavnice ter učilnic in zemljišč na Raičevi 14, ki so v lasti države, na MO Ptuj. Nazadnje je bilo obljubljeno, da bo ta prenos opravljen do konca marca 2012.
Ali je najnovejša obljuba končno le izpolnjena, bo moč preveriti že danes ali jutri. Na tej lokaciji je več kot dovolj prostora za uspešno rešitev prostorske problematike tako vrtca Mačice s spremljajočimi dejavnostmi, ki so skupne vsem ptujskim vrtcem, kot uprave. Kot pravi ptujski župan Štefan Čelan, bo najprej treba izdelati vso potrebno projektno dokumentacijo, več kot faznega reševanja te problematike pa v tem trenutku ne gre pričakovati.
MG
Kidričevo • Rekonstrukcija ceste Mihovce-Pleterje
Dela bodo veljala 355.000 evrov
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar in direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk sta minuli petek v prostorih Občine Kidričevo podpisala pogodbo o rekonstrukciji ceste v Pleterjah v dolžini okrog 1600 m, ki bo stala 355.346 evrov.
Kot je poudaril župan Anton Leskovar, so na omenjeni cesti od Medola do konca Mihovc oziroma do križišča proti Cirkovcam številne udarne jame, mrežaste razpoke, porušeni so robovi vozišča, ki se zaradi neurejenosti spodnjega ustroja poseda; neurejeno je tudi odvodnjavanje, slaba je utrjenost bankin in brežin, vse to pa direktno ogroža prometno varnost. Zato so se v občini Kidričevo odločili za rekonstrukcijo omenjenega odseka,
ki ne predvideva samo dviga kvalitete vožnje za uporabnike, temveč tudi izboljšanje dostopnosti do gospodarskih subjektov in gospodinjstev v bližnjih naseljih. Rekonstrukcija ceste zajema kompletno rekonstrukcijo vozišča z odstranitvijo bankin, obojestranske globine 0,4 m, in zamenjavo z novim tamponom. Ob tem bo treba izvesti nadgradnjo zgornjega ustroja z lomljencem v debelini 40 cm, ob saniranih bankinah pa bodo preplastili
kompletno vozišče. Razširjeni del vozišča bodo predhodno dokrpali, s čimer se bo kompletna trasa višinsko dvignila za 10 cm. Odvodnjavanje vozišča bo urejeno delno na okoliške površine, delno z muldami in prečnimi prepusti, delno z odprtimi odvodnimi jarki, odvodnjava spodnjega ustroja pa bo urejena s plitvimi drena-žami z drenažnimi cevmi. Na primernih lokacijah bodo za odvodnjavanje izvedli ponikalnice z lovilci peska.
Za izboljšanje prometne varnosti na tem odseku ceste je predvidena postavitev prometnih znakov.
Normalni profil ceste bo zajemal vozišče z dvema voznima pasovoma po 3,10 m, utrjeno bankino širine 0,75 m, muldo 0,50 m, tako da bo skupna širina cestišča 7,95 m.
Občina Kidričevo je izvedla javni razpis za izbiro izvajalca gradbenih del. Na osnovi prispelih ponudb je bila najugodnejša ponudba Cestnega podjetja Ptuj v višini 355.346,80 evra. Finančna sredstva so zagotovljena v proračunu občine za leto 2012 ter države. Kot je pojasnil direktor Cestnega podjetja Martin Turk, naj bi gradbena dela pričeli takoj po velikonočnih praznikih, in če bodo vremenske razmere dopuščale, naj bi bila celotna rekonstrukcija ceste opravljena do poletja. Nedvomno pa bo pripomogla k večji prometni varnosti in pretočnosti ceste na tem odseku, predvsem pa tudi k višji kakovosti bivanja, ohranjanju poseljenosti in razvoja tega območja občine Kidričevo in širše regije.
-OM
Foto: .M. Ozmec
Pogodbo o rekonstrukciji cestnega odseka sta podpisala župan Anton Leskovar (levo) in direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk.
Ptuj • Enota za transfuzijsko dejavnost
Darovanje, ki pomeni življenje
V enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, ki ima sedež v ptujski bolnišnici, je bila 29. marca krajša slovesnost v čast Jožefa Frangeža iz Spodnjih Jablan (Cirkovce), ki je tega dne kri daroval stotič.
Ob stotem odvzemu so v njegovo čast razrezali torto, kot je to že v navadi v tej enoti ob takih priložnostih, in mu izročili zlato plaketo. Jožef je član KO RK Cirkovce, ki jo vodi Pavla Veler. Prejšnji četrtek se mu je pri jubilejnem odvzemu pridružil tudi Martin Golenko, vodja cirkovških krvodajalcev,
med katerimi je aktivnih okrog 130, ki je tega dne kri daroval že 114-krat. Sicer pa je 29. marca kri darovalo blizu 50 članov KO RK Cirkovce, ki so se jim pridružili tudi krvodajalci iz Taluma. Jožefu Frangežu so ob stotem odvzemu krvi čestitali tudi predsednik Območnega združenja RK Ptuj Aleksander
Solovjev in sekretarka OO RK Marjana Cafuta, ki sta Jožefu v spomin na jubilejni stoti odvzem izročila ročno uro, specialistka transfuziologinja Boža Majcen Vivod iz UKC Maribor, ki je zadovoljna, da število odvzemov krvi na Ptuju ne pada, saj jih je lani bilo okrog 3800, iz ptujske bolnišnice pa v. d. di-
rektorice mag. Mirjana Bušljeta in pomočnica za zdravstveno nego Sabina Bricelj Čelan.
Jožef Frangež je prvič kri daroval v JLA leta 1967, vse ostale odvzeme pa beležijo v ptujski transfuziji. »Človek ima vedno dober občutek, ko daruje kri, to nadvse dragoceno življenjsko tekočino, s katero lahko pomagaš komu rešiti življenje, pomembno pa je tudi druženje med nami krvodajalci, ki smo se zapisali tej humani dejavnosti,« je povedal ob stotem odvzemu. Krvodajalec bo dokler bo lahko oziroma dokler mu bo to dopuščalo zdravje. Kri daruje dva- do trikrat letno. Krvodajalec je bil tudi njegov sin, tokrat pa ga je spremljala vnukinja Špela, ki je budno spremljala odvzem - morda pa bo čez čas tudi sama krov-dajalka tako kot njen dedek. Krvodajalcem, ki kri darujejo brezplačno, naj ne bi jemali še tistega preostalega prostega dneva, ki jim je ostal, pravi Štefan in upa, da bo družba še naprej znala ceniti njihovo plemenito in srčno dejavnost.
MG
Foto: Črtomir G ozn i k
Jožef Frangež je 29. marca kri daroval stotič
Od tod in tam
Trnovska vas • Gasilci s presmecem
Člani PGD Biš so se tudi letos v soboto popoldne po že dolgoletni tradiciji zbrali pred domačim gasilskim domom in se lotili izdelave velikega presmeca. „Letošnji meri 18 metrov, naredilo pa ga je skupaj 25 članov PGD. Ko presmec dokončamo, kar zdaj, ko imamo že veliko prakse, traja okoli tri ure, ga nesemo približno dva kilometra daleč pred našo cerkev sv. Bolfenka, kjer ga postavimo in počaka na blagoslov. Ta običaj negujemo že polnih 22 let in gotovo bomo presmec velikan izdelovali še v naslednjih letih, "jepovedal predsednik PGD Biš Sandi Lah. Biški gasilci so bili sicer prvi v regiji, ki so začeli izdelovati presmece velikane; največji, ki so ga naredili doslej, je meril kar 28 metrov.
SM
Veržej • Na ogled tudi možnarji
Ob že četrti velikonočni razstavi pirhov je ver-žejski zavod Marianum tokrat na ogled dodal še zanimivo zbirko možnarjev iz vseh slovenskih pokrajin. Izdali so tudi zbornik, v katerem imajo pred poslikanimi jajci tokrat prednost možnarji. Zbornik vsebuje dvanajst prispevkov iz Posavja, severozahodnega dela Pohorja, Haloz, dela osrednjih Slovenskih goric, Pomurja, ormoškega dela Prlekije, Zasavja, Gorenjske, Goričkega, Porabja, Celjskega in Obsotelja. Na razstavi so predstavljeni tudi možnarji iz avstrijske Koroške. Z možnarji so obudili spomin na tradicionalno streljanje oziroma pokanje ob veliki noči. Z njimi so se v pokanju poskusili tudi na otvoritvi tokratne razstave - na ogled bo do 7. maja, prvi strel pa je sprožil škof Peter Štumpf (na posnetku).
NŠ
Ormož • Cvetni sejem
Foto: Viki Ivanuša
V Ormožu letno priredijo tri sejme - cvetnega, jakobovega in martinovega. Organizator, Komunalno podjetje Ormož, opaža, da ostaja število prodajalcev približno enako, tudi obiskovalcev je še kar precej, le intenzivnost trženja menda upada. Tako postaja sejem bolj kot trženju namenjen ohranjanju tradicije in druženju. Med obiskovalci je le malo mladih, večinoma opazimo upokojence in starejše obiskovalce. Mladih pa je le za vzorec. Običajno sejem obiščejo otroci iz vrtcev in nižjih razredov osnovne šole, v višjih razredih pa ta navada izgine. Ker je sejem običajno le do 13. ali 14. ure, je tudi nemogoče, da bi ga mladi obiskali popoldne s starši. Če tradicije ne negujemo, se ne smemo čuditi, da zamira. Da bi malo popestrili dogajanje na petkovem cvetnem sejmu, so organizatorji postavili oder, na njem pa so se s svojimi točkami predstavili otroci iz Vrtca Ormož,Glasbene šole Ormož in OŠ Stanka Vraza. Program je mimoidoče ustavil za trenutek, mladi pa so imeli priložnost pokazati, kaj so se že naučili.Pred koncem sejma so pripravili še predstavitev električnih koles.
Viki Ivanuša
Foto: SM
Foto: NS
Podlehnik • Spet zapleti okoli novega vrtca
Bo ministrstvo plačalo dogovorjeni delež?
V Podlehniku so sicer konec marca občinski svetniki soglasno potrdili letošnji štirimilijonski proračun, hkrati pa so sprejeli tudi sklep, po katerem se bo občina za odplačilo naložbe v izgradnjo vrtca tudi zadolžila; v najslabšem primeru za krepkih 400.000 evrov ali celo več.
Kot je znano, si je občina Podlehnik večino denarja (1,1, milijona evrov) zagotovila z uspešno kandidaturo na zadnjem razpisu Regionalnih razvojnih programov. Hkrati je prijavila projekt izgradnje nizkoenergetskega vrtca tudi na poziv (bivšega) šolskega ministrstva, kjer so jo uvrstili na sam vrh prednostnega sofinanciranja in ji odobrili prav tako nekaj več kot milijon evrov. Ker pa sta oba vira financiranja celo presegla pogodbeno vrednost izgradnje vrtca - ta znaša 1,9 milijona evrov z opremo in zunanjo ureditvijo vred - se je že lani začelo mukotrpno pogajanje podlehniškega župana Marka Maučiča z odgovornimi na šolskem ministrstvu. Po maratonskih pogajanjih so se vendarle uspeli dogovoriti, da bo delež sofinanciranja s strani (sedanjega) Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) znašal 455.000 evrov. Tako naj bi občina iz proračuna za celotno dokončanje vseh del dodala še približno 330.000 evrov.
Toda, čeprav dela in dosedanja plačila izvajalcem tečejo zaenkrat še brez večjih težav, župana Maučiča skrbi, kako bo z izplačilom deleža MIZKŠ:
„Zaenkrat še nismo prejeli ne sklepa, ne pogodbe o sofinanciranju, čeprav je delež dogovorjen. Po zadnjih informacijah, ki sem jih dobil, moramo zdaj počakati na rebalans državnega proračuna in potem bo jasno, ali denar bo ali ga ne bo. Srednje variante, da bi nam omenjeni delež nekoliko znižali, namreč ni. Od sprejetega
rebalansa bo torej odvisno, ali nam bo MIZKŠ denar nakazal ali ne."
Verjetnost, da bi iz državnega proračuna „izbrisali" sofi-nancerske deleže za že začete naložbe po občinah, sicer ni velika, obstaja pa vendarle: „Po tem najbolj črnem scenariju bomo primorani vzeti velik kredit, praktično do meje, do
katere se še sploh lahko zadolžimo, in vprašanje je, če bo to dovolj. Upam in verjamem, da se kaj takega ne bo zgodilo, tega si pravzaprav niti predstavljati ne morem. Z denarjem smo v našem proračunu zelo na tesno; vsak evro je že namensko razporejen in rezerve ni," je nastalo situacijo komentiral Maučič.
Če ministrstvo odpove, nujen kredit in „izbris" vseh naložb
Ob tem je Maučič še pojasnil: „Že za zagotovitev predvidenih 330.000 evrov iz našega proračuna bomo morali popolnoma zategniti pas in zelo verjetno vzeti kakšnih 200.000 evrov kredita, če bomo hoteli izpeljati še nekaj drugih letošnjih predvidenih naložb. Če pa slučajno svoj delež sofinanciranja MIZKŠ umakne, potem bomo morali vzeti maksimalno visok kredit, kolikor ga še lahko, to je 400.000 evrov. Več ga niti ne moremo dobiti, ker smo že zadolženi. In ker niti to ne bo dovolj, bomo morali hkrati črtati popolnoma vse naložbe za letos, prav tako pa zmanjšati cifre na vseh postavkah za vzdrževanje cest in na podobnih zadevah. Skratka, v tem primeru bomo pobrali denar z vseh postavk, razen s postavk za socialne transferje, ki so pač po zakonu nujni."
Ne glede na razplet sofinanciranja podlehniškega vrtca pa se bo letos izpeljala lani začeta naložba izgradnje kanalizacije in nove čistilne naprave v središču Podlehnika. Denar za
ta projekt (950.000 evrov) je občina v pretežni meri dobila iz lanske uspešne kandidature na razpisu za Južno mejo; doslej so za začetek izgradnje kanalizacijskega voda porabili dobrih 200.000 evrov, v letošnjem letu pa naj bi z dokončanjem voda in izgradnjo čistilne naprave porabili še preostalih 750.000 evrov.
„Vse ostale naložbe so trenutno iz zgoraj navedenih razlogov še pod vprašajem. Sicer smo se z dvema cestnima projektoma, oba skupaj sta ocenjena na dobrih 700.000 evrov, prijavili na januarski razpis za razvoj vasi in čakamo na rezultate, vendar sta modernizaciji obeh cest v vsakem primeru predvideni za naslednje leto. Bolj vprašljiva pa je nameravana prenova šolske kotlovnice in neposredne okolice šole, kjer je treba narediti hidroizo-lacijo, sanirati uničene temelje šole, treba je dvigniti nivo od-vodnjavanja, za kar smo predvidevali porabiti okoli 150.000 evrov iz 21. člena Zakona o financiranju občin. Prav tako je vprašljivo nameravano nadaljevanje obnove viničarske-ga muzeja itd.," je še povedal župan Marko Maučič.
SM
Ormož • Akcija Posodi nogo - zavihaj hlačnico
Mine so še dolga leta speča nevarnost
Območna zveza veteranov vojne za Slovenijo Ormož je za dijake ormoške gimnazije pred veteranskim klubom v Ormožu izvedla predstavitev mednarodne akcije za odpravo protipehotnih min Posodi nogo - zavihaj hlačnico. Cilj predstavitve je bil dijakom pojasniti, kaj so protipehotne mine, zakaj jih vojske uporabljajo, kakšna je nevarnosti min, kakšne so razsežnosti kontaminacije v regiji Balkan in predstavitev strukture, ki se ukvarja z odpravo nevarnosti.
Delo je potekalo v treh skupinah. Ivan in Franc Puklavec sta v naravi predstavila protipehotne mine, katerih obsežno zbirko imajo veterani še iz časa vojne za Slovenijo, za dijake pa je pomembno, da jih znajo prepoznati. Miran Fišer je predstavil minska polja v naši neposredni bližini - na Balkanu. Povedal je, da jih je k ozaveščanju še dodatno spodbudila lanskoletna tragedija, ko je 26-letni jadralni padalec Simon Vogrinec na pobočju Ja-horine v Bosni in Hercegovini pristal na neoznačenem minskem polju in ostal brez obeh nog: „Naša mlada generacija v mislih živi daleč proč od vseh
vojnih grozot in se jih ne zaveda. Vendar v času, ko mladi veliko in radi potujejo tudi po območjih, kjer je še nedavno vihrala vojna, je takšne stvari enostavno treba poznati. Pri svojem delu na Kosovem sem se srečal tudi z reševanjem ljudi z minskih polj in čeprav se zgodba konča dobro, takšne izkušnje človek nikoli ne pozabi."
Veteran Boris Vukan pa je predstavil postopke v primeru najdenega neeksplodiranega telesa. Mladi so nekaj izvedeli tudi o načinu izdelave min, seveda z resnim opozorilom, da tega naj ne počnejo doma. Danes so namreč resna nevar-
nost tudi teroristični napadi, v katerih se uporabljajo eksplozivi, ki niso vojaškega izvora, ampak so narejeni iz povsem
vsakdanjih kemičnih sestavin. Z nekaj znanja jih tako lahko naredi vsak, sestavine pa kupi v običajni trgovini. Za ogrodje
se uporabljajo vsakdanji predmeti (gasilni aparat, posoda za mleko, grelnik), sproži pa jih najpogosteje mobilni telefon.
Predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ormož Miran Fišer je prepričan, da je mlade treba seznaniti tudi s tem, kakšne nevarnosti nosi s seboj način vojskovanja s protipehotnimi minami ter ostalimi eksplozivnimi telesi ter da obstaja možnost, da se države po svetu temu izognejo. Takšna akcija je gotovo eden izmed prvih korakov. Pričetek kampanje je sovpadel s trinajsto obletnico veljavnosti Konvencije o prepovedi protipehotnih min, tako imenovane Ottawske konvencijo, s katero so se države zavezale k prepovedi uporabe, skladiščenja, proizvajanja in prodaje protipehotnih min. Pobudniki pa so zanjo prejeli tudi Nobelovo nagrado za mir. Konvencijo je doslej ratificiralo 159 držav, med prvimi je bila tudi Republika Slovenija. Kampanja bo doživela vrhunec 4. aprila na mednarodni dan osveščanja o nevarnosti min, ko so vsi, ki podpirajo boj proti protipehotnim minam, povabljeni, da zavihajo hlačnico in s tem izrazijo simbolično podporo vsem žrtvam, ki so zaradi min izgubile del svojega življenja in hkrati opozorijo države, ki se še niso pridružile konvenciji, na nujnost globalne in univerzalne prepovedi min.
Viki Ivanuša
Nevarnost pa ne preži le v tujini, saj v Sloveniji povprečno vsake tri mesece najdejo kakšno eksplozivno telo iz preteklih vojn. Pogosto se to zgodi pri delu na polju ali pri kakšnih čistilnih akcijah. Ljudje v teh primerih velikokrat ne vedo, koga poklicati in kaj narediti. Vsekakor je potrebna velika previdnost, saj še vedno obstaja nevarnost eksplozije, najbolje pa je poklicati na številko 112 in vse prepustiti strokovnjakom.
Foto: Viki Ivanuša
Gimnazijci so si z zanimanjem ogledali protipehotne mine.
Ormož • Gasilska zveza Ormož
Dobro pripravljeni na intervencije
Sredi minulega tedna je Gasilska zveza Ormož izvedla srečanje skupščine, ki jo sestavlja 30 delegatov iz 15 prostovoljnih gasilskih društev. Društva delujejo prek gasilskih operativnih območij Ormož, Velika Nedelja in Ivanjkovci. Gre za 9 društev prve kategorije, 5 društev druge in 1 društvo četrte kategorije.
Zveza deluje v prostorih gasilskega doma PGD Ormož, kjer je v dvorani potekala tudi skupščina. Slišali smo številna poročila in tako izvedeli, da letno zveza gospodari z okrog 70.944 evri. Letos so društva slavila 40. dan gasilcev občine Ormož, sočasno pa je bilo v Loperšicah tretje srečanje operativnih enot, na katerem so se pomerile v športnih aktivnostih. V sklopu dneva gasilcev je PGD Loperšice praznovalo tudi 100-letnico delovanja. V izvedbi PGD Velika Nedelja je potekalo tudi izbirno gasilsko tekmovanje po CTIF-u. Gasilska zveza je sodelovala na vseh
aktivnostih, ki so jih organizirala društva, med drugim na praznovanju 90-letnice delovanja PGD Miklavž pri Ormožu s prevzemom gasilskega vozila. Slovesno so obeležili 20-letni-co vojne za Slovenijo; organizacijo je prevzelo PGD Herman-ci, je povedal predsednik zveze Jože Šterman.
Komisija za delo z veterani lani ni bila tako aktivna kot leto poprej, ko so si nabavili svoj prapor. Delo z mladimi je prav tako potekalo dobro, saj so izpeljali več različnih tekmovanj, mladi pa so se udeležili tudi gasilskih tekmovanj na vseh nivojih. Da bi bili še boljši
Foto: Viki Ivanuša
Na skupščini so bila podana številna poročila.
in bi pritegnili še več mladih, so izvedli izobraževanje za mentorje mladine. Tudi gasilke
so aktivne; na 2. srečanju se jih je zbralo 60. V mesecu požarne varnosti pa je 22 članic izvedlo
vajo ob podpori PGD Senešci. Sodelujejo tudi s kolegicami sosednjih GZ, se izobražujejo in pripravljajo različne delavnice.
V poročilu poveljnika Tončka Lisjaka smo slišali, da ima zveza v operativnem sestavu 304 člane, ki so usposobljeni za izvajanje nalog zaščite in reševanja. Oprema, orodje in vozila jim dobro služijo, vendar je treba za normalno delovanje vseh enot dopolniti in nabaviti predvsem opremo za skupno zaščito. Na področju radijskih zvez in sredstev komunikacije so sredstva prav tako že dotrajana.
Uprava za zaščito in reševanje je zvezi dala v uporabo 5 pozivnikov in 5 ročnih radijskih postaj, ki so jih razdelili društvom in članom štaba operative in tako dvignili njihovo operativno pripravljenost. Prejeli so tudi štiri dihalne aparate in jih predali v uporabo PGD Loperšice in Trgovišče. Za lastna sredstva so nabavili nekaj delovne obleke in zaščitne delovne čevlje. V GZ razpolagajo z 61 dihalnimi aparati, za katere je usposobljenih 58 članov.
V	oktobru so izvedli tri taktične vaje na nivoju operativnih območij, ki so bile dobro pripravljene in izvedene. V lanskem letu je bilo izvedeno tudi eno nenapovedano alarmiranje. Poveljnik Tonček Lisjak je tako preveril šest operativnih enot, za katere ocenjuje, da so dobro pripravljene za izvajanje vseh nalog. V oktobrskih in novembrskih aktivnostih je sodelovalo 825 članov.
V	letu 2011 v GZ Ormož niso imeli večjih intervencij.
Viki Ivanuša
Ormož • Odprli še eno lekarno v centru Holermuos
Dostopnejši za uporabnike
Od včeraj v centru Holermuos deluje enota Lekarne Ormož, ki so jo sicer slovesno odprli že minuli teden. Lekarna Ormož kot javni zavod s podružnico v Središču ob Dravi opravlja storitve na področju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, glede na število prebivalcev pa ji pripadata dve lekarni.
Foto: Viki Ivanuša
V novi lekarni v centru Holermuos bosta delali Majda Zidarič in Monika Meško Bučanski (levo), je povedala direktorica Lekarne Ormož Ksenija Senčar (desno).
Kot je povedala direktorica Lekarne Ormož Ksenija Sen-čar, je velika težava sedanje lekarne v Ormožu predvsem parkiranje in dostop, zato so se odločili svojim uporabnikom približati tudi v centru Holer-muos, kjer je na voljo velik parkirni prostor in je velik pretok ljudi. Nova lekarna ima površino 103 kvadratne metre, investicija pa je skupaj z nakupom prostora, gradbenimi deli in opremo znašala 289.000 evrov. Vanjo so investirali z lastnimi sredstvi, dogovori in aktivnosti pa so potekali kar dve leti.
Lekarna Ormož zaposluje šest magistrov farmacije in tri
farmacevtske tehnike. Zaradi odprtja nove lekarne so se z januarjem kadrovsko okrepili. V centru Holermuos bo delal izkušen tim farmacevtske teh-nice Majde Zidarič in magistre farmacije Monike Meško Bučanski, ki bosta zaenkrat zdravila izdajali med 9. in 17. uro, v soboto pa med 9. in 14. Senčarjeva je povedala, da če se bo pojavila potreba po daljšem odpiralnem času, se bodo temu prilagodili. V novi lekarni bodo ponujali vse, kar je na voljo tudi v lekarni na Ptujski cesti - izdajali bodo zdravila na recept, brez recepta, magistralna zdravila, medicinske
pripomočke, kozmetiko in vse, kar sodi v lekarno.
Poleg dveh lekarn v Ormožu v zavodu deluje še lekarniška podružnica v Središču ob Dravi, ki je odprta polovični delovni čas in je prilagojena delovnemu času zdravnika. Pri Sv. Tomažu imajo registriran le depo zdravil, saj tam ni stalno prisoten zdravnik. Direktorica je povedala, da bodo v prihodnosti morali razmišljati tudi o ureditvi prostorov lekarne na Ptujski cesti 25, ki jo bo treba prilagoditi novim predpisom. Radi bi zagotovili predvsem večji prostor za stranke z več izdajnimi mesti. V Lekarni
Ormož so pridobili tudi naziv učni zavod in imajo organizirano mentorsko službo za opravljanje pripravništva za vse farmacevtske profile.
Ob tej priložnosti je Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož pripravil manjšo razstavo poimenovano Drobci zgodovine - Lekarna Ormož, v kateri je povzel zgodovino te dejavnosti na Ormoškem. Nekoč so bili zdravniki in lekarnarji združeni v isti osebi. Mestna lekarna Ormož je bila ustanovljena leta 1909. Koncesijska listina je bila podeljena magistru farmacije Gustavu Trautfetterju, ki je skrbel za to dejavnost vse
do 1945, ko je bil odpeljan v taborišče v Kidričevem. V 50. letih je občinsko lekarno vodila Jelica Veselič, kasneje pa Pavla Ivanuša. Leta 1996 se je ormoška lekarna preselila v kletne prostore bloka na Ptujski cesti. V brošuri, ki spremlja razstavo, lahko zasledimo tudi informacijo, da se je delo farmacevtov v zadnjih desetletjih
močno spremenilo. Nekoč so farmacevti v veliki meri zdravila tudi izdelovali, a je to sčasoma prevzela industrija. Tako glavno delo v lekarnah postaja svetovanje.
Odprtje druge lekarne v Ormožu je pomemben preskok v delovanju zavoda in zagotavljanju storitev uporabnikom.
Viki Ivanuša
Videm • Druga razstava kruhov
Mojstrice peke napolnile Vidovo klet
Članice videmskega društva kmečkih žena in deklet so minuli konec tedna pripravile svojo drugo razstavo najrazličnejših kruhov, ki so jih napekle prav za to priložnost. Na ogled in seveda pokušino pa so jih letos prvič postavile v Vidovi kleti.
„Prvo razstavo kruhov smo pripravile lani, pravzaprav še najbolj kot spomin na našo preminulo dolgoletno predsednico društva," je najprej povedala aktualna predsednica Anica Hrga in še povedala: „Odločile smo se, da bomo za prvo razstavo napekle kruh, ker je to pač tisto osnovno živilo, ki je spremljalo skozi življenje naše prednike in spre-
mlja tudi nas. Naše članice so napekle prek 30 vrst kruha, od koruznega, ajdovega, fižolove-ga, pirinega, več vrst sadnih kruhov, tudi mlečen in rozinov kruh. Vsaka je pač spekla tisti kruh, ki ga zna najbolje in je po njenem mnenju najboljši; med seboj si ničesar ne določamo, kakšnega mora katera speči. Zanimivo je morda tudi to, da ne pečemo po nobenih recep-

tradioptuj
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
Članice videmskega društva Kmečkih žena in deklet so minuli konec tedna v Vidovi kleti pripravile svojo drugo razstavo kruhov, ki bo po besedah predsednice postala tradicionalna.
tih, ampak vse po občutku in nam vedno uspe."
Društvo kmečkih žena Videm je lani praznovalo 31 let delovanja, danes pa je vanj vključenih 69 članic različnih generacij: „Res ves čas aktivnih nas je približno polovica, ker je pač tako, da so starejše članice včasih bolehne, mlajše pa se seveda posvečajo materinstvu in so kasneje spet aktivne v društvu. Srečujemo se enkrat tedensko, na teh srečanjih pa počnemo različne stvari; ne ukvarjamo se le s peko in pripravo jedi, ampak tudi s pletenjem, kvačkanjem, šivanjem
itd. Imamo pa tudi nekaj častnih članic in ena med njimi je še vedno zelo aktivna, saj se redno udeležuje naših srečanj, nam kaj pomaga, svetuje, speče potico, kruh ... Imamo tudi svoj kotiček z zelišči, v katerem marsikaj postorimo."
Na sobotni otvoritvi kruhov, ki je bila odprta do nedelje zvečer, v ponedeljek pa še posebej za obisk domačih osnovnošolcev, je zbrane pozdravil tudi župan Friderik Bračič, za prijetno vzdušje pa so ob poskušanju kruhov poskrbeli Veseli Jožeki. Sicer pa bodo lahko tisti, ki so zamudili priložnost pokušanja kruhovih mojstrovin videm-skih žena, lahko prišli na račun še večkrat; članice namreč s svojimi najrazličnejšimi dobrotami sodelujejo skoraj na vseh občinskih in društvenih prireditvah. Tako bodo pripravile prigrizke tudi ob florjanovem, pa na vidovsko nedeljo itd.
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Mezgovci ob Pesnici • Totih 40 let
Foto: M. Ozmec
V Mezgovcih ob Pesnici so na predvečer materinskega dne, v soboto, 24. marca, pripravili 40. prireditev Totih 40 let, na kateri so proslavili dan žena in materinski dan. Mladi Mezgovčani so se leta 1972 pod vodstvom tedanjega predsednika PGD Stanka Korparja odločili, da skupaj proslavijo mednarodni dan žena. Letos so se otroci za nastop pripravljali pod mentorskim vodstvom Mateje Šacer in Maje Čuš. Polni dvorani žensk, mamic, babic in dedkov, tet in stricev so se letos predstavili s tremi sklopi kulturnega programa: s plesom, pesmijo in recitacijo najmlajši iz dornavske-ga otroškega vrtca, mlad harmonikar Anej Florjanič, v osrednjem delu pa so učenci dornavske osnovne šole predstavili sodobno pravljico o Pepelki. Ob koncu so pripravili skromno presenečenje za najmlajšo in najstarejšo mamico.
OM
Ptuj • Natalija Rus v razstavišču Lužnik
Foto: Črtomir Goznik
V razstavišču gostilne Lužnik na Ptuju so 29. marca odprli razstavo likovnih del ljubljanske arhitektke Natalije Rus. To je že njena dvajseta samostojna razstava in druga na Ptuju. V priljubljeni tehniki olja predstavlja različno njej ljubo motiviko, od pokrajin in cvetja do cerkva. Natalija Rus slika že 50 let. Njena druga ptujska razstava, ki bo na ogled mesec dni, je že 69. razstava v razstavišču Lužnik, je povedala vodja razstavišča Rozina Šebetič. Prvo razstavo so v tej ptujski gostilni, kije na široko odprla vrata ptujskim in okoliškim slikarjem, odprli 19. septembra 1997.
MG
Ljutomer • Muzej kasaštva
Foto: NS
Prlekija slovi po stoletni tradiciji prirejanja tekmovanj s konji kasači. Da bi sedanje, še zlasti pa preteklo zgodovinski obdobje s pisnimi dokumenti in fotografijami ohranili za prihodnje rodove, so v prostorih KK v Ljutomeru pričeli urejati muzej reje kasaških konj in prirejanja dirk. V klubu razpolagajo z bogatim gradivom izpred več kot 100 let. Gre za raznovrstne pisne vire iz let 1872, 1897 in 1908, številni prispevki o ljutomerskem kasaču pa so bili objavljeni tudi v takratni reviji Konjerejec.Tudi ostalega gradiva je zelo veliko - nekaj tisoč dokumentov, slik in pokalov iz obdobja pred drugo svetovno vojno. Pri zbiranju gradiva za muzej jim pomaga tudi Marija Hernja Maslen iz ptujskega pokrajinskega muzeja. Kasaški muzej bodo odprli 5. avgusta letos, v času praznika občine Ljutomer. V okviru ustanovitve muzeja seje vodstvo kK Ljutomer odločilo, da bo kasaški šport in rejo konj za tekmovanje na kasaških dirkah približalo tudi mladini; na fotografiji je predsednik KK Ljutomer Janez Slavič med učenci OŠ Cven.
NŠ
Ptuj • Zaskrbljeni borci opozarjajo
»Ni treba, da smo v lastni državi lačni in bosi!«
Člani ptujskega Združenja borcev za vrednote NOB so opozorili na resne težave, v katerih smo se znašli vsi, čeprav večina za to ni nič kriva; tudi oni so pripravljeni prispevati svoj delež k normalizaciji stanja, opozarjajo pa, da ni treba, da smo v lastni državi lačni in bosi.
Foto: M. Ozmec
Predsednik Milan Čuček: »Naši mladi bodo ob ukinjanju štipendij, študentskih bonov ter plačevanju šolnin lahko postali samo narod delavcev, skladiščnikov, trgovcev in natakarjev!«
Kot je na skupščini v delavskem domu Franca Kram-bergerja poudaril predsednik združenja Milan Čuček, so v minulem letu pozornost namenili pridobivanju novih članov, zagovornikov vrednot NOB, in bili uspešni, saj so jih pridobili kar 45. Tako jih je sedaj že 458, od tega 197 udeležencev NOB in 261 zagovornikov vrednot NOB. »To zagotavlja, da bo resnica o narodnoosvobodilnem boju kljub nenehnim poizkusom potvarjanja zgodovinskih dejstev še dolgo prisotna v Sloveniji, pa tudi v celotnem demokratičnem svetu,« je menil Čuček.
Pohvalil je dobro sodelovanje z občinami in župani Ptuja, Gorišnice, Hajdine, Markov-cev, Vidma, Juršincev in Žetal, saj jih večina zgledno skrbi za spominska obeležja ter za organizacijo in sofinanciranje borčevskih ali spominskih prireditev. Nadaljevali so dobro sodelovanje z Zvezo veteranov vojne za Slovenije, Društvom vojnih invalidov, Društvom brigadirjev, Društvom izgnancev, Društvom generala Maistra ter Policijsko organizacijo Sever. Njihova najpomembnejša naloga je bila priprava in izvedba spominskih svečanosti, pri čemer je Čuček pohvalil dobro udeležbo na prireditvah 27. aprila in 8. avgusta v Ptuju ter drugih - v Gorišnici, Prvencih, na Spodnji Hajdini, v Zgornji Pristavi, na spominskih svečanostih ob 1. novembru ter na letošnji svečanosti, posvečeni Pohorskemu bataljonu.
Čeprav so društvo in ne politična stranka, pa je Milan Čuček opozoril na nekatere izstopajoče probleme: »Zavedamo se težke finančne situacije in smo pripravljeni nositi tudi del bremena za odpravo problemov in izboljšanje situacije, vendar ne samo na ukrepih odprave socialne države. Ob zmanjševanju števila prebivalstva se ne more reševati država z zmanjševanjem porodniških prejemkov, otroških dodatkov, odpravi ugodnosti v vrtcih in ukinitvi šolske prehrane. Ob nakazanih neoliberalnih pristopih prodaje premoženja se bo intelektualno in s tem profitno delo opravljalo v tujini, naši mladi pa bodo ob ukinjanju štipendij, študentskih bonov ter plačevanju šolnin lahko postali samo narod delavcev, skladiščnikov, trgovcev in natakarjev. Brez dvoma
je treba stisniti pas, posebej na javnem področju, vendar predvsem z ukinitvijo mnogih institucij, namenjenih samim sebi, saj je preveč razširjena birokracija, od vrha pa do prevelikega števila občin, tista rak rana, ki jo je treba zdraviti - ne pa šolstvo, zdravstvo in čista sociala. Člani borčevske organizacije poudarjamo jasno in glasno, da smo pripravljeni prispevati svoj delež k normalizaciji stanja, da podpiramo vse pridobitve, ki jih je prinesla osamosvojitev in demokratizacija. Opozarjamo pa, da ni treba, da smo v lastni državi lačni in bosi.«
Država neusmiljeno tolče po nemočnih
So pa finančne razmere vsaj v ptujski borčevski organizaciji že bolj optimistične. Po besedah blagajničarke Zore Pliberšek so kljub krizi poslovno leto sklenili z 9.351 evri skupnih prihodkov, tako da so poslovanje sklenili brez izgube. Predsednik odbora za prireditve Stane Lepej meni, da »država neusmiljeno tolče tudi po nemočnih starcih borčevske organizacije«, kajti birokratske poti so postale zelo zapletene, saj je treba za vsako prireditev pripraviti pisne izjave, razna soglasja in celo varnostnike. Miroslav Toplak iz Gorišnice je bil kritičen tudi do medijev, saj se ni mogel zadovoljiti z dejstvom, da je bil edini poročevalec s prireditve novinar Štajerskega tednika; po njegovem mnenju si občani zaslužijo biti informirani o delovanju borčevske organiza-
cije tudi prek radia, televizije in drugih medijev. Pri dejavnosti organizacije pa je pogrešal povezanost in delovanje organizacije na območju Haloz, predvsem v občinah Videm, Majšperk in Kidričevo. Jože Križančič pa je bil kritičen do razprav nekaterih slovenskih politikov, ki so izjavili, da borčevski in podobni dodatki niso prisluženi. Poudaril je, da so še kako trdno prisluženi z vsaj štirimi leti spanja pod smrekami, z boji in trpljenjem. Željo po organiziranju borčevskih organizacij na haloškem območju je izrazil tudi Srečko Ježovnik, ki je menil, da sicer obstaja precej takih, ki bi želeli delati in biti povezani, le ustrezno vodstvo potrebujejo.
Član glavnega odbora Zveze združenj borcev za ohranjanje vrednot NOB Slovenije Miroslav Kolenko pa je menil, da bi morali vsi borci in tisti, ki se zavzemajo za ohranjanje vrednot NOB, biti še glasnejši in še bolj vneto opozarjati na težave, krivice in nepravilnosti, ki so jim priča. Ob tem je poudaril, da borci niso zapravili te države in številnih nekoč uspešnih podjetij in tovarn, ki so propadli brez pravega vzroka. Opozoril je tudi na slabo skrb nekaterih občin za financiranje dejavnosti borčevske organizacije, posebej pa jih skrbi dejstvo, da številni učbeniki žal skoraj ne poznajo resnice o dogodkih v štiriletnem obdobju druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju. Da imajo v Mestni občini Ptuj spoštljiv odnos do zveze borcev in do vrednot NOB, je v imenu odso-
tnega župana dr. Štefana Čela-na zagotovil njegov svetovalec mag. Janez Merc. Vendar se je tudi on strinjal, da smo priča izginevanju vseh omenjenih vrednot, ki jih danes skoraj nihče več ne ceni, čeprav so mnogi zanje žrtvovali svoja življenja. Še ostrejši je bil Stane Lepej, ki se je v imenu borčevske organizacije javno zahvalil kidričevskemu Talumu, ker je po skrivnostnem izginotju doprsnega kipa Borisa Kidriča poskrbel za to, da so nov kip ponovno postavili pred tovarno, saj se kidričevski župan ni strinjal, da bi ga postavili na nekdanje mesto. »Ne vem, kaj imajo vsi proti Borisu Kidriču. Če bi imeli danes vsaj nekaj Kidričev, Kraigherjev in še katerih povojnih gospodarstvenikov, ne bi bili v taki godlji, kot smo sedaj, in to ne po svoji krivdi,« je poudaril Lepej in ob tem požel aplavz sotovarišev. Da je v kriznih časih potrebno še tesnejše sodelovanje med sorodnimi društvi in organizacijami, je menil tudi Stane Žitnik iz Zveze veteranov vojne za Slovenijo in v znak dobrega sodelovanja z borčevsko organizacijo Milanu Čučku izročil legendarno triglavko. Na pobudo glavnega odbora Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije so trem dobitnikom srebrne plakete, Jožetu Križanči-ču, Srečku Ježovniku in Bogo-mirju Toplaku, izročili srebrne spominske značke, nato pa so vse udeležence pogostili s tradicionalnim golažem, ki jim ga je tokrat podaril župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan.
M. Ozmec
Hajdoše • O sofinanciranju gasilstva OGZ Ptuj
V	petih občinah za gasilstvo slabih 800 tisočakov
V	petek, 23. marca, so župani občin Markovci, Cirkulane, Hajdina in Ptuj (Milan Gabrovec, Janez Jur-gec, mag. Stanislav Glažar in dr. Štefan Čelan) ter podžupan občine Zavrč Janko Lorbek z vodstvom Območne gasilske zveze Ptuj (OGZ) ter predstavniki gasilskih društev, vključenih v zvezo, podpisali anekse k pogodbi o sofinanciranju javne gasilske službe za leto 2012.
Kot je pojasnil predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, vseh pet občin za delovanje javne gasilske službe v letošnjem letu namenja 795.000 evrov. V ta znesek je zraven financiranja rednih dejavnosti in aktivnosti vključeno tudi financiranje investicij. „V občini Cirkulane letos načrtujejo nakup novega gasilskega vozila GVC 16/25, občina Markovci pa bo pristopila k nakupu dveh novih gasilskih vozil za PGD Stojnci in PGD Markovci, prav tako GVC 16/25. Za obe društvi je v občinskem proračunu letos zagotovljenih po 100.000 evrov. To pomeni, da se bo za obe društvi najprej nabavilo podvozje, nato pa se bo v prihodnjih letih financiral še nakup opreme. V občini Hajdina načrtujejo nakup dveh gasilskih vozil GVM za prevoz moštva (za PGD Hajdina in PGD Slovenja vas), prav tako na Hajdini poteka obnova gasilskega doma, medtem ko se na Turnišču v Mestni občini Ptuj gradi nov gasilski dom," je o letošnjih naložbah v gasilstvo na območju občin, vključenih
Zbrani ob slovesnem podpisu aneksov k pogodbi o sofinanciranju javne gasilske službe za leto 2012
v OGZ Ptuj, povedal predsednik zveze Marjan Meglič.
Slovesen podpis aneksa k pogodbi o sofinanciranju javne gasilske službe za leto 2012 je potekal v gasilskem domu v Hajdošah. Kulturno minutko so pripravili člani tamkajšnjega gasilskega pevskega zbora, ki ga vodi Jože Dernikovič. Kot gostitelj dogodka je navzoče pozdravil župan občine
Hajdina mag. Stanislav Glažar, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič pa se je navzočim županom in podžupanu zahvalil za podporo. „Prepričan sem, da bomo upravičili vaše zaupanje in da boste ob koncu leta dejali, da smo dobro opravili svoje poslanstvo in da ste z našim delom zadovoljni," je med drugim povedal Meglič in na prireditvi pozdravil strokovne-
ga sodelavca OGZ Ptuj Janeza Liponika, predstavnika Gasilske zveze Slovenije mag. Janeza Merca ter vseh pet občinskih poveljnikov: Milana Majerja (OP Markovci), Branka Laha (OP Ptuj), Branka Skoka (OP Zavrč), Ivana Tetičkoviča (OP Cirkulane) in Ivana Glažarja (OP Hajdina).
Mojca Zemljarič
Središče ob Dravi • Predavanje ob zaključku projekta
Pomen varovanja virov pitne vode
S predavanjem biologa Antona Prosnika se je v središki Sokolani zaključil projekt Pijemo isto vodo v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenija - Hrvaška 2007-2013. Prireditev je sovpadla tudi s svetovnim dnevom voda in akcijo Očistimo svet.
Predavatelj je s svojim predavanjem želel prispevati k splošni zavesti prebivalstva, sokra-janom in gostom pa je povedal, da je še posebej v lokalnem okolju pomembno vzpostaviti odnos do naravnega okolja in z njim povezanih zalog pitne vode. Spomnil je na to, da je bila strategija Slovenije pred desetletjem še, da imamo pitne vode več kot dovolj, danes pa
se s tem nihče več ne hvali. V Središču ob Dravi in tudi v občinah Ormož, Sv. Tomaž in delu ljutomerske občine pijejo vodo iz reke Drave, pogosto pa pozabljajo na tisto vodo, ki jo imajo direktno pod nogami. „Najboljša je voda, ki jo najdemo v naravi in skozi naravni proces čiščenja dobimo najboljšo vodo. V zadnjih letih smo s pehanjem za dobrinami in spremembo
Foto: Viki Ivanuša
O pomenu varovanja pitne vode je spregovoril Anton Prosnik.
okolja prišli tako daleč, da pitne vode v naravi v Središču praktično več nimamo. Tu in tam je kakšen vodnjak, sicer pa se vodnjaki sušijo. Druga voda pa je onesnažena in za to smo krivi sami. V naravni krajini nismo znali ohranjati zalog vode z mokrišči, ki smo jih uničili. Nekaj let nazaj smo v želji, da bi se obvarovali poplav, naredili strugo in odvajamo vodo. Pri tem smo pozabili, da čim bolj naravna je struga, tem bolje se voda, ki napaja podtalnico, čisti. V preteklosti so se na račun tistih območij, v katerih nastaja pitna voda - gozdov in mokrišč -, povečala kmetijska zemljišča, in da bi bila mera polna, so se naredile še regulacije, s katerimi smo čim hitreje odvedli vodo iz našega območja," je stanje opisal Anton Prosnik.
Rešitve za nastalo situacijo obstajajo. Najprej je treba obrniti razmišljanje, se zavedati, da je voda pomembna, nato pa pristopiti k tehnologijam za
ohranitev zdrave pitne vode. To so ekoremediacije, ki na so-naraven način varujejo pitno vodo in so uporabne tudi tam, kjer je treba v okolju sklepati kompromise. Stanje pa bodo najbolj izboljšali z načrtovano gradnjo kanalizacijskega sistema, za katerega so v okviru projekta tudi pripravili projektno dokumentacijo.
Anton Prosnik je predstavil tudi brošuro, ki je kot del promocijskega materiala nastala pri projektu Pijemo isto vodo. Projekt se je s to prireditvijo zaključil, poleg osveščanja in priprave projektne dokumentacije pa je njegov največji uspeh, da sta se dve okolji uspeli dogovoriti o enotni politiki do zalog talne pitne vode. „Odgovorni smo za sosede, saj je največje črpališče na obrobju občine Središče ob Dravi in na kvaliteto vode s svojim ravnanjem močno vplivamo tudi Središčani," je zaključil Anton Prosnik.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Zg. Leskovec • Proslava ob dnevu mater
Ob minulem prazniku mater so krajšo kulturno proslavo z druženjem ob prigrizku pripravili tudi osnovnošolci in KS Leskovec. Kot je povedal predsednik KS Leskovec Franc Kozel, gre za že tradicionalno prireditev, ki jo pripravljajo skozi več desetletij. Zbrane v šolski telovadnici so z različnimi točkami zabavali vsi učenci odprvega do devetega razreda, svoj nastop pa so pripravili tudi vrte-ški otroci. Ob koncu uradnega dela prireditve je mame in babice posebej pozdravil še župan Friderik Bračič, kije skupaj s Kozelom tudi voščil najstarejši prisotni občanki Mariji Mlakar iz Sp. Leskovca ter jo obdaril z majhnim praktičnim darilom. Druženje krajanov ob materinskem prazniku pa se je nato nadaljevalo ob zakuski in zvokih ansambla Ha-loški muzikanti.
SM
Ormož • Pozornost za matere
Foto: Viki Ivanuša
V petek je občinski odbor Nove Slovenije Ormož materam za njihov praznik materinski dan podarjal vrtnice. Matere so z akcijo presenetili na Kerenčiče-vem trgu, obiskali pa so tudi Center starejših občanov Ormož. S svojo gesto so želeli razveseliti matere in odzivi mimoidočih so potrdili, da so se odločili prav, saj je marsikateri mami ob tej pozornosti na obrazu zaigral nasmeh. Še posebej so se pozornosti razveselile stanovalke v domu starejših občanov, ki jim je obisk popestril in polepšal dan. Številne med njimi so matere, veliko pa je tudi babic in tudi kakšna prababica je vmes. Tone Kolarič in Matjaž Kosi sta povedala, da sta v akciji razdelila več kot 230 vrtnic. Podobno akcijo so si zamislili tudi pri Slovenski demokratski mladini Ormož in tako so ob materinskem dnevu včeraj popoldne prav tako obiskali Center za starejše občane Ormož ter vse stanovalke obdarili z nageljnovim cvetom.
Viki Ivanuša
Juršinci • Ob materinskem dnevu
Ob materinskem dnevu je OŠ Juršinci in občina Jur-šinci pripravila sprejem in prireditev za vse mame v občini. Kulturni program so pripravili učenci in otroci iz vrtca OŠ Juršinci pod mentorstvom Irene Petek - Zebec in Andreje Klarč. V programu so sodelovali otroci vrtca, učenci in občani. Obiskovalce prireditve sta nagovorila župan Alojz Kavčič in predsednica odbora za družbene dejavnosti Dragica Toš Majcen. Predstavljena poezija in pesem nastopajočih sta mamam in tudi očetom pričarali nasmeh na licih. Župan občine Juršinci je v nagovoru poudaril poslanstvo mater in njihovo vse bolj izpostavljeno vlogo v vsakodnevnem bivanju: »Mame niso samo matere, so veliko več; so partnerice in žene, so prijateljice, vzgojiteljice otrok in soustvarjalke skupnega doma v vsaki družini«. Kakor na vseh podobnih prireditvah so največ simpatij, odkritosti in posredovanih sporočil mamam dali najmanjši nastopajoči, otroci iz vrtca, ki so v pesmi in s plesom iskali nasmehe in zadovoljstvo svojih mam. Z liričnimi vložki so prireditev obogatili učenci OŠ, za finale pa je mamam v čast zapel tudi kvartet Bakus iz Juršincev.
Drago Slameršak
Foto: SM
Foto: DH
Slovenija • Državno tekmovanje pevskih zborov
Zlato za pevska zbora OŠ Markovci in OŠ Gorišnica
Za otroška pevska zbora Osnovne šole Markovci in Osnovne šole Gorišnica je bil minuli teden zelo uspešen. Na državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov so v močni konkurenci oboji zablesteli in si prislužili zlati priznanji.
Pa brez zamere
Foto: arhiv sole
Otroški pevski zbor OŠ Markovci je na tekmovanju nastopil prvič.
»Ajde, mali, ne seri!«
Kako sem spet začel igrati
Vsak normalen človek Ima lokal, ki je nekako njegov. Seveda ne v smislu lastnine, pa tudi pijanec mu zaradi tega ni treba biti; obstaja pač lokal, kamor človek zaide večkrat kot drugam (tudi če ne zahajate v tovrstne ustanove niti na kavo, vam prav tako mora biti določen lokal bolj simpatičen od drugih). Tako je tudi tukaj na Obali, kjer se nahaja lokal z več kot štiridesetletno tradicijo, kije povsem Primorju znan kot prostor, kjer se zbirajo malce odštekani ljudje - "spačkarji" (ljubitelji znamenitih spačkov), privrženci rock in blues glasbe, primorski glasbeniki in drugi, ki v bistvu sestavljajo že skoraj neko svojo subkulturno skupino in sociološki fenomen, saj se, ko beseda nanese na tega ali onega človeka, v njegovem opisu skoraj zmeraj znajde tudi omemba tega, da je stalna stranka tega lokala.
Prav tako velja tudi, da v tej ustanovi med ''stalnimi strankami'' lahko najdeš in/ali urediš prav vse. Od smetarja preko vseh možnih obrtnikov do doktorja znanosti. Tako rekoč vse lahko dobiš na enem mestu - spomnim se, recimo, kako sem pred leti še kot popoln tujec natakarju omenil, da iščem garažo za motor (najti prosto garažo na Primorskem je skoraj znanstvena fantastika ali pa drago kot žafran), pa mi je zgolj rekel, da naj mu pustim telefonsko številko. Že naslednji dan me je poklical in mi dal kontakt od stalne stranke, ki je imela garažo in mi jo je bila pripravljena oddati za simboličen znesek. Kot se vam dozdeva, je ta lokal tudi moj lokal. Kar pa je zanimivo, je to, da si pravzaprav v enaki meri, kot si lokal izbereš ti, tudi le-ta izbere tebe. Ne gre torej za enosmeren odnos, saj ti na nek način tudi ta lokal dovoli, da ga izbereš. Sliši se čudno, ampak tole vam lahko potrdi vsaka stalna stranka tega lokala.
Eden izmed teh je tudi Čepek, prav gotovo ena izmed markantnejših pojav lokala. Slok možak v srednjih petdesetih z dolgimi lasmi in košatimi obrvmj daje vtis, kot da se ni kaj dosti spremenil še od časov Woodstocka. A Čepek ni postarani hipi, ampak blues-rocker, glasbenik. Odličen kitarist je prava legenda Obale in ni človeka, še posebej pa ne glasbenika, ki ga ne bi poznal. Stanuje v naselju hiš nad lokalom in vsak dan točno opoldne zasede svoje mesto za prvo mizo desno od vhoda. Tam v miru počasi srka svoje pivo ter zgolj pokima, kadar ga kdo vpraša, ali lahko prisede. Čeravno ni najbolj zgovorna oseba, kadar pa kaj pove, je pogosto simpatično odrezav, se tu in tam, kadar ga kaj muči, tudi rad razgovori.
Tako je tistega toplega februarskega dne kar na lepem začel bentiti, da ne more najti nobenega bas kitarista za nov band, ki ga sestavlja s Fiftyjem, pred nekaj leti na Obalo priseljenim Vrhničanom, s katerim bi glede na pojave (ok, razen dolgih las) lahko bila brata. Pa sem mu napol v šali rekel, da bi po več kot desetletni pavzi igranja kitare morda na basu lahko poskusil jaz. ''Ajde, mali, ne seri!'' mi je v tipično svojem slogu zabrusil Čepek. In nisem in tako sva v tišini dalje srebala vsak svoje pivo.
Sam sem na vse skupaj že pozabil, ko se je čez tri dni ob standardni uri v lokalu prikazal Čepek, se napotil direktno do mene in mi sporočil, da sta se s Fiftyjem odločila, da sem sprejet. Na moje vprašanje, kaj je to, v kar sem sprejet, je v svojem slogu vzrojil in že jel razlagati, da sem neresen in da očitno spet ne bo nič. Ko sem končno ugotovil, kam sem sprejet, ter nekako v dvomih vprašal, da kako pa ve, da sem dovolj dober po toliko letih pavze in še posebej zaradi dejstva, da bom zamenjal inštrument, sem nazaj dobil klasični: ''Ajde, mali, ne seri!'' tako da mi ni preostalo drugega, kot da brata poprosim za njegovo bas kitaro ter jaz, stari privrženec težkometalne in klasične glasbe, začnem igrati blues-rock. In veste kaj? Gre nam kar dobro in občutki so odlični! Tako sem po naključju spet našel tisto reč, ki jo ima (oziroma je nima) skoraj vsak - nekaj, kar ti manjka, pa ne veš, kako zelo ti manjka, dokler je spet ne najdeš.
A ja, morda sprašujete, za kateri lokal gre? To pravzaprav sploh ni pomembno. Če vam je namenjeno, ga boste že našli. Oziroma bo lokal našel vas.
Gregor Alič
Ptuj • Iz knjižnice Ivana Potrča
Državno tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov Slovenije je v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) potekalo v torek in sredo v Zagorju ob Savi. Predstavili so se otroški, dekliški, fantovski in mešani mladinski zbori. Na bienalnem državnem tekmovanju je nastopilo kar 1500 mladih pevcev, ki so prepevali v 37 otroških in mladinskih zborih. Ocenjevala jih je žirija v sestavi Karmina Šilec, Martina Batič, Andraž Hauptman, Helena Fojkar Zupančič in Marko Vatovec. Po njihovem mnenju si je zmago prislužil Mladinski pevski zbor osnovne šole Nazarje, v kateri deluje tudi najboljši otroški zbor tekmovanja.
Odlično pa sta se odrezala tudi zbora, ki sta zastopala našo regijo, in sicer otroška pevska zbora OŠ Markovci in OŠ Gorišnica. Oba sta si v močni konkurenci prislužila zlato priznanje. Markovski mladi pevci so tokrat prvič prepevali na državnem tekmovanju. Zbor že deveto leto vodi zboro-vodkinja Slavica Lajh. Ta zbor je bil tudi najštevilčnejši, prvo zlato na državnem tekmovanju pa jim predstavlja potrditev, da delajo dobro. „Otroci so se z veseljem udeležili tekmovanja. Ko so imeli pred seboj cilj, je bila tudi vaja veliko lažja, saj so imeli povsem drug odnos do dela. To so pokazali tudi rezultati," je o pripravah na tekmovanje povedala Lajhova.
Zlati pa so bili tudi osnovnošolci iz Gorišnice, ki jih vodi
zborovodkinja Slavica Cvita-nič. Za razliko od Markovča-nov, ki so se letos državnega tekmovanja udeležili prvič, so Gorišničani stalni udeleženci. Pohvalijo se lahko z izjemnimi rezultati na mednarodnih
Tudi letos so se dijaki Biotehniške šole Ptuj v sklopu sejma Flora udeležili državnega tekmovanja Olimpijada poklicev. Ptujsko ekipo sta sestavljala dijaka tretjega letnika programa cvetličar Anja Hiržin in Matej Erjavec. Pod mentorstvom Jerice Korpar in ob pomoči drugih učiteljev na šoli sta že pred tekmovanjem izdelala dodelan načrt njune kompozicije. Tema, ki so jo morali obdelati, se je nanašala na domačnost. To pa so pričarali s kombinacijo kartonskih škatel in različnih rož. Anja in Matej sta dokazala, da je tudi navadni karton lahko odlična iztočnica za umetniško stvaritev.
Svoj pečat pri zaključnem izdelku je pridal tudi ravnatelj Biotehniške šole Ptuj dr. Vladimir Korošec, ki je prispeval svoje ideje glede likovne podobe kartonskega kamina.
in državnih tekmovanjih ter s posebnimi priznanji na območnih in medobmočnih srečanjih. Leta 2002 so prejeli srebrno državno priznanje, od 2006 naprej pa zlata priznanja. Lansko leto jim je JSKD
Tega sta tekmovalca okrasila s cvetlično dekoracijo in vezanim šopkom. Na ta način sta kompoziciji dejansko vdahnila občutek domačnosti, kar je žirijo prepričalo, da si zaslužita uvrstitev med tri najboljše. Na tekmovanju, ki se ga ptujska
Republike Slovenije, Območna izpostava Ptuj, podelil tudi priznanje za nadpovprečne rezultate, ki jih zbor dosega na področju zborovskega petja v osnovni šoli.
Dženana Kmetec
Biotehniška šola udeležuje že deset let, so tokrat dosegli odlično drugo mesto. Sodeč po rezultatih ptujskih dijakov, se nam za prihodnost cvetličarstva v našem mestu ni treba bati!
Dženana Kmetec
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj se bo v četrtek, 5. aprila, odvila zanimiva trojica dogodkov. Najprej ob 17. uri pričakujemo cicibane in druge, željne pravljic in sproščanja, v pravljično sobico Mladinskega oddelka, kjer se bo odvila Pravljica z jogo. Ob 17.30 vabimo v klepetal-nico (pritličje, čitalnica študijskega oddelka oziroma oddelka za odrasle desno spodaj) tiste, ki jim je mar branje, a imajo prav z njim takšne in drugačne težave, na predstavitev prilagojenih knjižnih izdaj Visoške kronike in Romea in Julije. Knjigi sta izšli v zavodu RISA v okviru projekta Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture. Ob 19. uri bo sledil
domoznanski večer z otvoritvijo razstave slikarja gosta iz nemške prestolnice. Marjan Kekec Ogradni bo v pogovoru predstavil svoj zanimiv, priljubljeno imenovan naivni slikarski izraz, ki se lahko kosa z najboljšimi tovrstnimi slikarskimi deli, ki zahtevajo veliko talenta in neverjetno tehnično natančnost.
Kot je bilo zapisano v letošnji poslanici ob dnevu knjig za otroke, so zgodbe tiste, ki povezujejo ljudi, različne kulture, pretekle čase in generacije, zgodbe pripovedujejo o enakosti in želji po sprejemanju, razumevanju in spoštovanju.
Torej pridite po zgodbe.
L. K.
Ptuj • Nov uspeh Biotehniške šole
S kartonom in rožicami do izjemnega uspeha
S simpatičnim kaminom, narejenim iz kartona, ter spremljajočo cvetlično dekoracijo in vezanim šopkom, sta si dijaka Biotehniške šole Ptuj Anja Hiržin in Matej Erjavec na državnem tekmovanju Olimpijada poklicev prislužila drugo mesto.
April med knjigami, slikami, zgodbami
April je tradicionalno knjižni mesec: včeraj, 2. aprila, je bil svetovni dan knjig za mlade bralce, 23. aprila pa bo mednarodni dan avtorskih pravic in knjig za odrasle. Vmes se bodo dogodili slovenski dnevi knjige, knjižni sejmi in predstavitve.
Matej Erjavec v družbi ravnatelja dr. Vladimirja Korošca in mentorice učiteljice Jerice Korpar ob konstrukciji, s katero so dosegli drugo mesto.
Foto: DK
Spodnje Podravje • Golf tudi v osnovnih šolah
Tečaji golfa že v devetih šolah
Golf je postal olimpijski šport, saj se bo leta 2016 na olimpijadi v Braziliji za najžlahtnejša odličja lahko potegovala tudi Slovenija, ki ima v tem športu trenutno mediteranskega prvaka.
Zaradi bližine igrišča za golf Ptuj pa imajo veliko možnosti, da se v tem čudovitem športu preizkusijo tudi učenci iz širšega območja Podravja. Kot pojasnjuje Brigita Šoštar, ki je sredi lanskega leta ustanovila šolo golfa za mlade Gita golf, pa se osnov golfskega zamaha ne učijo na golf igrišču, temveč na vadišču ali kar v šolski telovadnici:
»Naša šola golfa za mlade Gita golf je že pred pričet-kom šolskega leta predstavila ta čudovit šport več kot 3000 otrokom iz osnovnih šol na območju Podravja in jih povabila na tečaje, ki smo jih v zimskih mesecih izvajali v šolskih telovadnicah. Priznati moram, da je bil odziv presenetljivo dober, saj sedaj potekajo tečaji golfa za mlade že v devetih osnovnih šolah, in sicer v OŠ Breg, Dornava, Hajdina, Gori-šnica, Kidričevo, Ljudski vrt, Mladika, Miklavž in Rače.«
Kaj v vaši šoli golfa mladim ponujate?
»V šoli golfa za mlade Gita golf prenašamo svoje znanje in izkušnje na bodoče mlade golfiste. Pomagamo jim doseči športne uspehe in oblikovati pozitivne osebne vrline. Prvi stik z golfom omogočamo mladim že v šolski telovadnici, kjer jih seznanimo tudi z vsemi potrebnimi osnovami golfske opreme, izrazi in udarci. Za nadaljnjo športno pot pa poskrbimo v poletnih kampih, vadbi v klubu in na tekmovanjih pod okriljem Golf zveze Slovenije.«
Foto: M. Ozmec
Vaditeljica Brigita Šoštar med tečajem golfa za mlade v telovadnici osnovne šole v Dornavi.
Zakaj je po vašem mnenju igranje golfa priporočljivo tudi za najmlajše?
»Igranje golfa je prijetno in koristno, saj se dogaja v naravi, pomembno pa je, da lahko to igro igrate od rane mladosti do pozne starosti. Sicer pa je vsem znano, da nudi golf prijetno druženje, sprostitev in zabavo v naravi, otroku pa pravočasno privzgoji nekatere vrline, ki so danes še kako potrebne; to so umirjenost, vztrajnost in poštenost.«
Sicer pa nam je mlada in zagnana vaditeljica Brigita Šo-štar zaupala tudi, da bodo že to soboto, 31. marca udeleženci tečaja s svojimi starši obiskali golf igrišče Ptuj in v okviru dneva odprtih vrat spremljali
svojo vaditeljico Gito med igranjem na pravem igrišču. V krajšem vodenem sprehodu si bodo lahko ogledali pravo golfsko igrišče, v vmesnem pogovoru jih bodo seznanili tudi z možnostmi nadaljevanja športne poti po končanem tečaju v osnovni šoli, starši pa bodo lahko dobili vse informacije, če se bodo kdaj tudi sami odločili za igranje golfa.
V začetku junija bodo pripravili na ptujskem igrišču za golf medšolsko tekmo v golfskih spretnostih, na kateri bodo učenci, udeleženci tečajev, pokazali pridobljeno znanje in se pomerili v posamičnih kategorijah, skupinsko pa se bodo potegovali za nazive najboljših treh šol. Aktivnosti
pa pripravljajo tudi v poletnih mesecih, saj bo šola golfa Gita golf med poletjem organizirala aktivno preživljanje počitnic z dopoldanskim tečajem golfa in popoldanskim kopanjem v Termah Ptuj. Organizirali bodo varstvo otrok, starih od 7 do 15 let, dnevno med 7. in 17. uro, poskrbljeno pa bo tudi za celodnevno prehrano in seveda veliko zabave. Več informacij o tem je na voljo na njihovi spletni strani wwww.gitagolf. com. Naj dodamo le še to, da bodo najbolj vztrajne, ki bodo želeli nadaljevati športno pot, z veseljem povabili v golf klub, kjer bodo lahko nadaljevali s treningi in seveda tudi s tekmovanji.
-OM
Marija Slodnjak, Radio Ptuj
Komentar tedna
Zakaj toliko tveganja?
Včasih res ne razumem pristojnih institucij in države, da tvegajo življenje otroka zaradi svoje nesposobnosti. Primer koroške deklice je vsa Slovenija vključno s strokovnimi in drugimi državnimi institucijami gledala eno leto. Dopuščala je, da so trije strokovnjaki manipulirali z očetom, ki se je znašel v precepu cele palete čustev, ki obdajajo človeka ob ločitvi. Ni mi znano, zakaj strokovne in represivne institucije niso takoj uporabile svojega strokovnega znanja in moči zakona. Nihče mi po enem letu ne bo mogel trditi, da so delali v dobro deklice. Če bi se to res zgodilo, bi vsaj sodišče ali policija uporabila prave vzvode. Ne bi dopustili, da bi se posamezniki učili na primeru koroške deklice, kjer je pravzaprav v ozadju vlekel vse niti dogajanja psiholog Munc s somišljeniki. Več kot jasno je bilo že v začetku, da so želeli ugotoviti, če bo primer rešen v njihov prid, da bi tako dobili moč. Očete in mame, ki se ob ločitvi ne morejo dogovoriti, kako bodo še naprej svojim otrokom v prvi vrsti dobri in odgovorni starši, pa bi še naprej uporabljali in izrabljali za dokazovanje svojega prav ter jih tako pravzaprav dajali na piedestal lastne slave.
Velikokrat dobim tudi občutek, da se strokovnjaki, ki so zaposleni v centrih za socialno delo ali drugih institucijah, v nekoliko težjih primerih ne želijo izpostaviti. Vzrokov je lahko več: lahko imajo slabe izkušnje iz preteklosti, ko so potegnili določene poteze, pa so bili neuspešni, morda premalo poznajo evropsko zakonodajo ali pa ostajajo le pri birokratskih neživljenjskih potezah. Mogoče pa je vprašanje tudi v plačilu socialnih delavcev.
Toda v primeru koroške deklice bi se vsi skupaj nekaj morali naučiti: ali bodo udeleženi, ki so peljali to dramo in prilivali olja na razbeljeno žerjavico čustev pri mami in očetu, nosili tudi posledice?! Dokler se ne bo zgodilo, da bi ljudje za taka dejanja odgovarjali materialno in kazensko, se žal najverjetneje ne bo zgodilo nič. Do takrat lahko čakamo samo na nov primer.
Ste mogoče pomislili, kako bi zasloveli ti ljudje v očeh medijev, če bi jim uspelo skupaj z očetom dokazati, da imajo prav?!
Prlekija • Model evropskega parlamenta mladih
V	projektu sodeluje 159 dijakov iz 29 držav
V	hotelu Bioterme Mala Nedelja (občina Ljutomer) se je v začetku tega tedna pričel izvajati mednarodni projekt o modelu evropskega parlamenta mladih (MEP), nadaljeval se je v Kamniku in zaključil v prostorih Fakultete za družbene vede v Ljubljani, kjer sta udeležence MEP-a nagovorila predsednik državnega zbora Gregor Virant in minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk.
V projektu, ki ga organizirata ljutomerska gimnazija Franca Miklošiča in šolski center Rudolfa Maistra Kamnik, sodeluje 159 dijakov iz 29 držav, ki bodo v raznih odborih govorili o številnih temah, na generalni skupščini pa bodo sprejete zaključke posredovali na sedež Evropskega parlamenta v Bruselj. MEP je bil ustanovljen leta 1994 z namenom, da mladi dobijo vpogled v proces evropske integracije in prispevajo k dvigu občutka pripadnosti Evropski uniji.
Udeležencem parlamenta so na otvoritvi spregovorili generalna sekretarka fundacije MEP mladih Anna van Sminia Meijerik, slovenska evro poslanka Zofija Mazej Kukovič, danski veleposlanik Karsten Vagn Nielsen, ljutomerska
županja Olga Karba, ravnatelj ljutomerske gimnazije Zvonko Kustec in predsednik generalne skupščine MEP Rok Panger-šič. Med drugim so poudarili pomembno vlogo mladih pri podajanju rešitev in odgovorov na številna vprašanja. Mladi bodo svoja stališča že petič izražali v Prlekiji. Sodelujoči so razpravljali o temah, ki so aktualne na urnikih zasedanj v Bruslju in Strassbourgu. V Prlekiji so mladi udeleženci MEP na raznih odborih govorili o vprašanjih zunanjega delovanja EU, ekonomski rasti v času krize, prostega pretoka storitev, internacionalizaciji srednješolskega izobraževanja znotraj EU, o ravnovesju med spoloma v nadrejenih položajih, širitvi EU z zahodno balkanskimi državami, tržni poli-
tiki v EU v primerjavi z razvojem sodelovanja, naraščajoči brezposelnosti med mladimi v EU, o alternativah fosilnih gorivih ter o tihotapljenju ljudi. Slovensko delegacijo zastopajo poleg Pangeršiča še Žiga Puklavec (predsednik enega izmed komitejev), Sara Kramar, Gal Žvegelj, Jure Petovar, Nina Korelc in Žan Avbelj, ki prihajajo iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Jesenice in Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik.
NŠ
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Otvoritvena slovesnost MEP
Foto: NS
Rokomet
Na Hardeku je padla Izola
Stran 12
Rokomet
Pravičen remi pred polno dvorano
Stran 12
Judo
Veliki prehodni pokal ostal na Ptuju
Stran 13
Odbojka
Naslov potrdile z zmago proti Vuzenici
Stran 13
Nogomet
NŠ Drava ob zmago v sodnikovem podaljšku Stran 14
Sandi Mertelj
Za šport v MO Ptuj milijon evrov
Stran 15
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Kidričani »preplavali« še Dravinjo
Aluminij - Dravinja Kostroj 1:0 (1:0)
STRELEC:1:0 Kmetec (30.)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Sambolec, Medved, Lonzarič, Re-žonja, Ploj (od 68. Petek), Bingo, Majer, Kurež (od 77. Rešek), Kmetec (od 88. Tisaj). Trener: Bojan Flis.
DRAVINJA KOSTROJ: Klevže, Kek, Boljanovič, Klokočovnik, Rož-marič (od 81. Čakš), Ribič, Vodopi-vec, Gosak, Čander, Černec, Naglič (od 57. Sprečo). Trener: Matej Pole-gek.
V Kidričevem so nogometaši Aluminija prišli do pričakovane že 15. zmage v tem prvenstvu. Toda previdnost ni bila odveč, saj je Dravinja tradicionalno neugoden tekmec Kidričanov, ob tem pa še upa na obstanek. Domačini so tokrat nastopili brez mladega in perspektivnega Nejca Pečov-nika, ki ima zlomljeno nogo. Namesto njega se je v ekipi pojavil Žan Majer, ki je bil na tej tekmi prava osvežitev ekipe.
Da Dravinja v Kidričevo ni prišla z belo zastavo, je bilo videti že v uvodnih minutah, ko so pričeli borbeno in taktično dobro pripravljeni. V peti minuti so imeli gostje iz Slovenskih Konjic prvo pravo priložnost: z glavo je streljal Cander, žoga pa je v čudnem loku skorajda presenetila domačega vratarja. Domačini so velikokrat predolgo kombinirali in preslabo zaključevali napade, v 23. minuti pa le speljali
Foto: Črtomir Goznik
Marko Kmetec (Aluminij, rdeči dres) je dosegel edini zadetek na tekmi z Dravinjo Kostroj.
odlično akcijo po levi strani, ko je po kombinaciji Ploja in kape-tana Topolovca žoga prišla do Režonje, temu pa je vratar strel ubranil. V 30. minuti pa se je mreža gostov končno zatresla: iz desne strani je odličen pre-dložek poslal Medved, Kmetec pa žogo z glavo poslal v mrežo - 1:0. Sledili sta dve lepi priložnosti za povišanje vodstva, vendar Kurež v 34. in Majer v 39. minuti nista bila dovolj natančna oz. sta bila prepočasna v samem zaključku akcije.
V nadaljevanju srečanja so gostje zaigrali bolj hrabro, saj
niso imeli več kaj izgubiti. S tem se je na drugi strani odprlo več prostora za domače napadalne akcije in teh je bilo kar nekaj. V 70. minuti je bil blizu zadetku Medved, nato pa dvakrat Kurež. Slednjega je v 76.
minuti lepo zaposlil Ploj, najboljši strelec 2. lige je preigral še zadnjega igralca Dravinje in streljal proti vratom. Ko so vsi že videli žogo v golu, je ta zletela tik mimo vratnika ...
Danilo Klajnšek
Aljaž Medved, igralec Aluminija: »Tekma ni bila lahka, saj so gostje igrali dobro, precej trdo. Dravinja je bila za nas vedno neugoden nasprotnik, na koncu pa smo z veliko truda le prišli do nove zmage.«
Matej Polegek, trener Dravinje Kostroj: »Kidričanom bi čestital za zmago. Mi smo se borili po najboljših močeh in bili v drugem polčasu najmanj enakovreden tekmec. Na koncu smo vseeno izgubili, čeprav mislim, da smo si zaslužili točko.«
2. SNL
REZULTATI 19. KROGA: Aluminij - Dravinja Kostroj 1:0 (1:0), Roltek Dob - Šmartno 1928 4:2 (1:2), Krško - Bela krajina 1:1 (1:0), Garmin Šenčur - Šampion Celje 2:0 (0:0), Kalcer Radomlje - Bravo 1 Interblock 0:3 (0:2)
1.	ALUMINIJ 19 15 3 1 41:8 48
2.	ROLTEK DOB 19 9 7 3 28:21 34
3.	GAR. ŠENČUR 19 9 5 5 33:22 32
4.	KRŠKO 19 6 8 5 16:15 26
5.	INTERBLOCK 19 6 6 7 20:21 24
6.	K. RADOMLJE 19 7 2 10 19:25 23
7.	BELA KRAJINA 19 4 9 6 24:27 21
8.	ŠAMPION CELJE 19 5 4 10 27:29 19
9.	ŠMARTNO 1928 19 5 4 10 23:42 19
10.	DRAVINJA 19 3 4 12 11:32 13
Vodilna trojka je tokrat prišla do zmag in tako ohranila medsebojno razmerje v točkah enako. Vodilni Aluminij se je namučil proti Dravinji, vendar vknjižil novo zmago. Težave so imeli tudi nogometaši Doba in Šenčurja, ki so šele v drugem delu srečanja strli odpor predzadnjega Šmartnega oz. celjskega Šampi-ona. Krško je doma proti Beli krajini osvojilo samo točko, zato se je njihov zaostanek za vodilnimi še povečal. Interblock je po katastrofalnem začetku spomladanskega dela prvenstva prepričljivo slavil v Radomljah in domačine zaustavil v pohodu proti zgornjemu delu lestvice.
1. SNL: spomladi še naprej najboljša Mura
REZULTATI 27. KROGA:
HIT Gorica - Triglav 1:1 (1:1); strelca: Galešič (20. iz 11-m); Burgar (3.);
Celje - Mura 05 1:3 (1:1); strelci: Bezjak (26.); Horvat (14. iz 11-m), Jelič (72.), Fajič (94.);
Olimpija - Domžale 2:0 (2:0); strelca: Vršič (7.), Škerjanc (30.);
Nafta - Rudar Velenje 1:1 (1:0): strelca: Raduha (25.); Bezjak (88.); Luka Koper - Maribor 2:2 (1:1):
strelci: Brečevič (14., nja (5.), Tavares (80.)
1.	MARIBOR
2.	OLIMPIJA
3.	MURA 05
4.	HIT GORICA
5.	LUKA KOPER
6.	RUDAR VELENJE 27
7.	DOMŽALE 27
8.	CELJE 27
9.	NAFTA 27
10.	TRIGLAV 27
27 19	5
27 13	7
27 13	5
27 12	7
27 10	8
9	8
9	5
8	7
5	9
4	5
64.); Veliko-
3	61:30	62
7	45:30	46 9	37:35	44
8	41:29	43
9	37:31	38 10	42:38	35 13	32:43	32
12	35:41	31
13	29:46	24 18	11:47	17
Derbi najuspešnejših ekip zadnjih let v Sloveniji Kopra in Maribora se je na Bonifiki končal z miroljubnim remijem. Glede na število priložnosti so bili bližje zmagi domačini, a je predvsem Matej Pučko dvakrat slabo zaključil. Na drugi strani je bil nerazpoložen vratar Jasmin Handanovič, ki je pri obeh zadetkih Koprčanov slabo reagiral. Dvoboj je imel poseben naboj zaradi številnih Primorcev v vrstah Maribora: J. Handanoviča, Volaša, Rajčeviča, Vilerja, Velikonje, tudi trenerja Milaniča.
Kranjčani so še enkrat več presenetili favorite; tokrat so osvojili točko v Novi Gorici. Dosežek ima še dodatno težo ob dejstvu, da so skoraj celoten drugi polčas igrali brez izključenega Stjepanoviča (drugi rumeni karton). Do izključitve je prišlo tudi v Celju (Cipot), kjer so gostje iz Murske Sobote ugnali Celjane. Mura je kljub slabi finančni situaciji najuspešnejši klub spomladanskega dela prvenstva. Olimpija je tretjo zmago v tem prvenstvu proti Domžalčanom zabeležila predvsem na račun dobrega prvega polčasa, v katerem je izjemen zadetek iz prostega strela dosegel Vršič. Najmanj uspešni ekipi nadaljevanja prvenstva sta remizirali v Lendavi: Velenjčani so v drugem polčasu zapravljali številne priložnosti, nato pa vendarle izenačili nekaj minut pred koncem tekme.
DK, JM
Rokomet • 1. A SRL (ž), od 1. do 4. mesta
Tiselj moral ošteti svoje varovanke
Krim Mercator -Mercator Tenzor Ptuj 49:23 (22:15)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Križanec, Mateša 8, Majcen 3, Ko-rotaj 6, Praprotnik 2, Ivančič, Bo-rovčak, Močnik, Bolcar 2, Petrovič, Tumpej, Žiher, Kovačič 1, Selinšek 1. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujčanke so se v 1. krogu lige za prvaka podale na sila zahtevno gostovanje v Ljubljano, kjer jih je pričakala ekipa Krima. Ta že sestavlja igralski mozaik za naslednjo sezono, ko bo cilj napasti evropski vrh. Ob tem je jasno, da ne mislijo zapostavljati državnega prvenstva, na katerem je naslov skorajda samoumeven. Tako so Ljubljančanke tudi v soboto
nastopile s praktično popolno postavo, ki je na parketu prebila kar 51 minut.
Kljub vsemu gre pohvaliti gostje, predvsem velja to za 1. polčas, ko dvakratne evropske prvakinje kar niso mogle napraviti razlike, kot so jo pričakovale. Srečanje so sicer bolje pričele krimovke, toda žilave Stajerke se niso dale. Iskale so priključek in v 15. minuti so varovanke Toneta Tislja vodile le 8:5. Rokometni Napoleon, kot je zaradi strogosti in discipline vzdevek stratega Ljubljančank, je ves razburjen vzel minuto odmora, svoje igralke pošteno oštel in šele nato se je slika na parketu spremenila. Domača zasedba je napravila delni izid 6:1 in po prvih tridesetih minutah je bilo 22:15. V vsakem prime-
ru so rokometašice Mercator Tenzorja pustile spodbuden vtis.
V 2. polčas so domačinke krenile bistveno bolj odločno, povsem sta se razigrali Pene-ziceva (skupaj 14 zadetkov) in Mavsarjeva (12). To je bilo dovolj, da je razlika iz minute v minuto skokovito naraščala. Mlada gostujoča četa Nikole Bistroviča se je tekmic v tem
1. A SRL (ž) OD 1. - 4. MESTA
REZULTATA 1. KROGA: Krim Mercator - Mercator Tenzor Ptuj 49:23 (22:15), Zagorje GEN I -Krka 30:25 (15:10)
1.	KRIM MERCATOR 1 1 0 0 46
2.	ZAGORJE GEN - I 1 1 0 0 42
3.	KRKA	1 0 0 1 34
4.	MER. TENZOR PTUJ 1 0 0 1 30
delu igre kar nekoliko ustrašila; bilo je ogromno tehničnih napak, kar so gostiteljice s pridom izkoriščale. Ko je Ptuj-čankam dokončno pošla moč in je bila zmaga domačink že zdavnaj potrjena, je v izteku tekme Tiselj ponudil priložnost tudi igralkam, ki sicer igrajo manj. Končni izid srečanja je bil tako visokih 49:23, kljub temu pa si Stela Mateša in soigralke za pogumno in srčno igro v prvem polčasu zaslužijo čestitke.
Ptujske rokometašice bi morale srečanje s Krko odigrati v sredo, 4. 4., vendar je srečanje prestavljeno na sredo, 11. 4. (ob 18.30 v ptujski dvorani Ljudski vrt). Povsem možno je, da se bo v tem času odigralo še srečanje z ekipo Zagorja.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Krimovke so na igrišču povsem zagospodarile šele v 2. polčasu.
Rokomet • 1. A SRL (m) - Liga za obstanek
Na Hardeku je padla Izola
Jeruzalem - Izola IP 30:26 (15:10)
JERUZALEM: Jelen (4 obrambe), Belec (10 obramb); Korpar 1, Kra-bonja 2, Žmavc, Rajšp, Bogadl 6, Hrastnik, Radujkovic 1, Čudlč 4 (2), Špiljak 3, Sok, Hebar 1, Clngesar 12 (6), Kljajič, Šišmanovič. Trener: Saša Prapotnik.
IZOLA ISTRABENZ PLINI: Grego-rič (3 obrambe), Ponikvar (1 obramba), Kevič (3 obrambe); Jurič 3, Dolenc, Jelovčan, Božič 6 (1), Ste-pančič, Bubnič, Gorela 3, Čebokli 1, Vukovič 5, Fidel 1, Smolnik 4 (3), Apat, Kojic 3. Trener: Vlado Hrvatin.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 8/8; Izola IP 5/5
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Izola IP 10 minut
IGRALEC TEKME: Darko Cinge-sar (Jeruzalem)
V pomembni tekmi za obstanek v elitnem društvu so Ormožani zasluženo premagali Izolčane, ki so se tudi tokrat na Hardeku pred 150
gledalci prikazali v solidni luči. Odločitev o zmagovalcu je padla v zaključku prvega
1. A SRL (m) -LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 3. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Branik Maribor 35:21 (17:12), Cimos Koper - Gorenje 29:31 (10:18), Trimo Trebnje - Krško 38:28 (16:13)
1.	GORENJE 23 22 1 0 45
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 23 19 1 3 39
3.	CIMOS KOPER 22 15 1 6 31
4.	TRIMO TREBNJE 23 12 0 11 24
5.	MARIBOR BRANIK 22 7 3 12 17
6.	KRŠKO	23 8 1 14 17
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 3. KROGA: Jeruzalem Ormož - Istrabenz plini Izola 30:26 (15:10), Ribnica Riko hiše -Šmartno 38:28 (19:15)
1.	ISTRABENZ PI 23 7 2 14 16
2.	KRKA	22 6 4 12 16
3.	JERUZ. ORMOŽ 22 6 3 13 15
4.	RIBNICA RIKO H. 22 6 3 13 15
5.	ŠMARTNO 23 4 5 14 13
in na začetku drugega polčasa, ko so si vinarji po zaslugi dobre igre v obrambi priigrali sedem točk prednosti (17:10). Do višje prednosti Jeruzalemu nikakor ni uspelo priti, saj so Izolčani od prve do zadnje minute igrali organizirano in v istem ritmu na dolge napade.
V	drugem delu srečanja je precej padla čvrstost ormoške obrambe, zato so gostje mrežo domačih vratarjev re-šetali predvsem iz kril prek Petra Božiča, Nikole Kojica in Kristjana Juriča. Po zelo dolgem času se vinarji lahko pohvalijo tudi s 100 % uspešnostjo izvajanja sedemmetrovk. Darko Cingesar in Bojan Čudič sta zadela vseh 8 najstrožjih kazni, tudi gostje so bili natančni v vseh petih primerih.
V	4. krogu v soboto, 14. aprila, na Hardeku pri Jeruzalemu gostuje Ribnica.
Uroš Krstič
Foto: Črtomir Goznik
Darko Cingesar - najboljši strelec tekme Jeruzalem Ormož - Izola IP
Saša Prapotnik (Jeruzalem): »Po zmagi nad neugodno Izolo se lažje diha. Doma bo treba dobiti vse tekme in potem bo pot do obstanka v ligi zagotovljena. Odigrali smo v prvi vrsti borbeno tekmo in prek čvrste obrambe prihajali do lahkih zadetkov. Žal nam to ni uspevalo v 2. polčasu. Težko je biti v formi, ko imaš tekmo vsakih 14 dni in v vsako tekmo startaš z negotovostjo.«
Žiga Smolnik (Izola IP): »Zmaga Jeruzalema
je zaslužena, saj so vodili skozi celo tekmo. V 1. polčasu nam je škripala igra v napadu, ki smo jo v drugem delu tekme popravili. Precej smo zadevali s krilnih položajev, čemur pa ni bilo tako v 1. polčasu, ko je žoga prepočasi krožila okrog domače obrambe. Prejeli smo preveč lahkih zadetkov. Kljub številnim poškodbam in izostankom nekaterih igralcev smo si na koncu sposobni priboriti obstanek v ligi.«
Rokomet • 2. SRL (m)
Pravičen remi pred polno dvorano
Drava - Moškanjci - Gorišnica 25:25 (10:12)
DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš 3, Požar 1, Janžekovič 4, Verdenik 1, Fridrih, Bezjak 4, Maroh 6, Bede-nik, Pukšič 5, Sabo, Zolar, Čeh 1, Grm, Kenda, Horvat. Trener: Tomi Matjašič.
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E. Bratuša, Petek 3, Zorli, Bedrač 3, Valenko, Arnuš 2, Balas 2, Lozin-šek 4, Pravdič, Lukaček 1, Vincek, Dimec, Firbas 7, Preac 3, Gerčar, B. Bratuša. Trener: Sebastjan Oblak.
Prek 300 gledalcev je v športni dvorani Ljudski vrt na Ptuju videlo pravi sosedski derbi, ki je postregel z vsem, kar lahko rokomet ponudi. Po tekmi so bili zadovoljni v obeh taborih: »dravaši« so nadaljevali sijajni spomladanski niz neporaženo-sti, ki traja že sedem tekem, gostom pa bo nova točka koristila v boju za uvrstitev v 1. B ligo, saj še naprej sami odločajo o svoji usodi.
Domači navijači so prvič zaploskali že kmalu po začetku, saj so domačini povedli z 2:0, toda drugouvrščena ekipa na lestvici 2. lige je z igralcem več v polju v 9. minuti pove-dla 2:3. Sledilo je obdobje
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave in Moškanjci-Gorišnice so pred polno dvorano odigrali zelo dobro tekmo.
2. SRL MOŠKI				
REZULTATI 21.	KROGA: Drava			
Ptuj - Moškanjci Gorišnica 25:25,				
Pomurje - Arcont Radgona 29:28,				
Radeče MIK Celje -		Črnomelj		
27:22, Col - Slovenj Gradec 2011				
25:40, Nova Gorica -		Mokerc Ig		
28:31. Včeraj zvečer je bilo odigra-				
no srečanje Mitol Sežana		-	Brežice	
1. S. GRADEC 2011 19	17	1	1	35
2. MOŠKANJCI - GOR. 19	14	2	3	30
3. MOKERC IG 19	14	1	4	29
4. ČRNOMELJ 20	12	2	6	26
5. RADEČE MIK CELJE 18	12	0	6	24
6. DRAVA PTUJ 19	11	2	6	24
7. BREŽICE 19	10	0	9	20
8. ARCONT RADGONA 20	8	2	10	18
9. COL 19	6	0	13	12
10. POMURJE 19	4	3	12	11
11. MITOL SEŽANA 19	3	1	15	7
12. NOVA GORICA -1 19	4	0	15	7
13. RUDAR 19	2	0	17	4
izenačene igre, kjer sta bili v ospredju predvsem obrambi obeh ekip. Do 24. minute je bilo nato bodisi izenačeno bodisi so vodili modri, takrat pa so drugič na srečanju povedli varovanci Sebastjana Oblaka. Ptujska klop je zahtevala minuto odmora, tudi po njej pa so gostje vajeti igre držali v svojih rokah, čeprav si izrazite prednosti niso ustvarili. Ob odhodu obeh ekip na odmor je bilo 10:12.
Takoj na začetku 2. polčasa je ekipa Moškanjcev - Gorišni-ce zadela prek razpoloženega Firbasa (skupaj 7 zadetkov) in povedla 10:13, kar je bila, kot se je kasneje izkazalo, najvišja prednost katere od ekip na srečanju. Toda Ptujčani se v sila izenačenem obračunu niso dali in v 41. minuti je bil izid ponovno poravnan na 16. Še naprej se je igralo »gol za gol«, rahla pobuda pa je bila na strani rumeno-črnih. Stvari je takrat v svoje roke vzel Pu-kšič, ki je s štirimi zaporednimi zadetki rokometaše Drave popeljal v prvo vodstvo v drugem polčasu (24:23). Sledila je
dramatična končnica tekme: dobro minuto pred koncem napetega obračuna so Ptujčani vodili 25:24, gostom pa je strel Bedrača za izenačenje obranil vratar Grm. Drava je krenila v napada za potrditev zmage, vendar pa je Verdenik prehitro zaključil akcijo, kar so sosedje izkoristili in dve sekundi pred koncem je za zasluženo točko Moškanjcev - Gorišnice zadel
Lozinšek.
Lokalni obračun je nedvomno izpolnil pričakovanja slehernega ljubitelja rokometa. Odlična predstava obeh ekip pa je obveza tudi za naprej: za Ptuj-čane, da skušajo nadaljevati z nizom nepremaganosti, za ekipo Moškanjcev - Gorišnice pa, da ohrani prednost pred zasledovalci in se uvrsti v 1. B ligo.
Tadej Podvršek
Sebastjan Oblak, trener Moškanjcev - Gorišnice: »Kakor se je izkazalo na koncu, moramo biti s točko zadovoljni. Drava igra res dobro, ima dva izkušena rokometaša, ki vodita to mlado četo. Mi smo ta teden imeli malo smole, saj se nam je poškodoval Dimec, že od prej je izven pogona Valenko, kar pa ni izgovor. Vsekakor je bila lepa tekma, prava prvenstvena in menim, da bi lahko obe ekipi naslednje leto igrali v 1. B ligi. S to točko ostajamo na 2. mestu pred Mokercem, tako da je vse v naših rokah. Imamo lažji razpored, tudi z Mokercem v gosteh pa bomo igrali na zmago.«
Tomi Matjašič, trener Drave: »Mislim da smo videli pravičen remi. Na samem srečanju se je sicer dogajalo marsikaj, kar so vsi v dvorani videli. Ne rečem, da nam je bilo kaj odvzeto, toda za to točko smo se morali res krvavo boriti. Sicer pa sem s točko zelo zadovoljen, saj si pred recimo pol leta ne bi mogel niti predstavljati, da bomo lahko parirali ekipi Moškanjcev - Gorišnice. Sedem tekem smo že ne-poraženi, kar ni kar tako in je dobra popotnica za naprej. Ta niz bomo skušali obdržati do konca, če nam ne bo uspelo, pa ne bo nič narobe. Sem pa zadovoljen tudi z dejstvom, da smo končno napolnili dvorano in mislim, da so številni gledalci lahko uživali v predstavi.«
Rokomet • 1. B SRL (m)
Odločila menjava vratarjev
Velika Nedelja Carrera Optyl - Grča Kočevje 29:24 (12:9)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Zorec, Majcen 3, Kaučič 2, Ko-cen, Hanželič, Horvat 3, Bezjak, Ve-selko 2, Bračič 3, Preac, Ivančič 10, Tušak 1, Dogša, Meško, Špindler 5, Hojžar. Trener: Bojan Munda.
Zmaga v prejšnjem krogu v Železnikih je ekipi vsekakor dobro dela, ob novem uspehu pa bi se lahko še pred zadnjimi krogi otresli misli o obstanku. Ko pa igraš sproščeno, brez pritiska, je veliko lažje priti do točk in višje uvrstitve. Ekipo trenerja Bojana Munde v zadnjem času v precejšnji meri oblikujejo poškodbe; novo je staknil še izkušen Matjaž Hanželič, ki je sicer bil v ekipi,vendar ni zaigral. Zelo dobro ga je nadomestil mlad Tadej Kaučič. Poškodbe iz Železnikov še vedno ni pozdravil Dejan Ivančič, vendar je vseeno zaigral in na nasvet zdravniške službe, da mora dva tedna počivati, odgovoril, da se strinja, vendar bo tekmo z Grčo vseeno igral ...
Tekma je bila v prvem polčasu rezultatsko izenačena vse do rezultata 8:8. Domači so takrat zaigrali nekoliko bolje v napadu in izkoristili napake gostov, ki so bili zelo nenatančni pri izvajanju sedemme-trovk, saj so zapravili kar tri. V zadnjih desetih minutah je Velikonedeljčanom uspel delni izid 4:1, s čimer so si pridobili lepo prednost pred nadaljevanjem.
Tudi v drugem polčasu so
1. B SRL (m)
REZULTATI 18. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Grča Kočevje 29:24, Slovan - Dol TKI Hrastnik 30:25, Škofljica - Grosuplje 31:37, Cerklje - Sevnica 30:28. Srečanji Dobova - Alples Železniki in Celje Pivovarna Laško B - Sviš Pekarna Grosuplje bosta odigrani kasneje.
1.	SVIŠ GROSUPLJE 17 15 0 2 30
2.	SEVNICA 18 13 14 27
3.	DOL TKI HRASTNIK 18 9 3 6 21
4.	GROSUPLJE 18 10 0 8 20
5.	CELJE PIV. LAŠKO 17 9 1 7 19
6.	V. NEDELJA C. O. 18 8 2 8 18
7.	CERKLJE 18 8 2 8 18
8.	SLOVAN	18 6 4 8 16
9.	GRČA KOČEVJE 18 6 2 10 14
10.	DOBOVA 17 3 4 10 10
11.	ŠKOFLJICA 18 3 4 11 10
12.	A. ŽELEZNIKI 17 4 1 12 9
bili z varno razliko treh do štirih golov večji del v vodstvu domači. Pri rezultatu 17:14 so vendarle nekoliko popustili in naredili nekaj nepotrebnih napak, kar so gostje takoj izkoristili in s tremi zaporednimi zadetki rezultat izenačili in v nadaljevanju v dveh primerih celo povedli. Domači trener je potezo tekme opravil pri menjavi vratarja, saj je sicer solidnega Tadeja Preaca zamenjal Maks Dogša. V zadnjih desetih minutah tekme so vajeti igre v svoje roke ponovno vzeli domači in po odličnih obrambah domačega vratarja v napadu re-šetali mrežo nervoznega Roka Košmrlja. V zadnji minuti so domači povedli celo s šestimi zadetki prednosti in vzdušje v lepo napolnjeni dvorani je bilo ponovno zelo dobro.
DK
Šahovski kotiček
Velikonočni turnir v Spuhlji
Šahovska sekcija Spuhlja prireja v nedeljo, 9. aprila, odprti velikonočni turnir v šahu, ki bo odigran v gostišču Pri Majdi v Spuhlji. Začel se bo ob 9. uri. Najboljši trije bodo prejeli pokale.
Šah • Evropsko prvenstvo
Uspešen nastop članov ŠD Tehcenter Ptuj
V bolgarskem mestu Plovdiv je od 20. do 31. marca potekalo 13. evropsko šahovsko prvenstvo za člane. Na njem je nastopilo 350 šahistov (tudi nekaj ša-histk) iz 39 držav, med njimi trije slovenski velemojstri: Aleksander Beljavski, Luka Lenič in Matej Šebe-nik. Med udeleženci je bilo 178 velemojstrov in kar 15 od njih z ratingom nad 2700 točk, 84 pa z ratingom od 2600 do 2700.
Prvi nosilec prvenstva je bil VM Fabiano Caruana iz Italije z 2767 točkami, slovenski šahisti pa so po začetnem ratingu zasedali 58. mesto Luka Lenič (2637 točk), 66. mesto Aleksander Beljavski (2630) in 159. mesto Matej Šebenik (2529). Za Ptujčane je pomemben podatek, da sta ob VM Aleksandru Beljavskem nastopila še dva člana Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, in sicer velemojstra Andrej Volokitin in Jurij Krivoručko. Prav slednji je bil z 9. mestom tudi najbolje uvrščeni »Ptujčan«, saj je iz enajstih partij zbral kar 8
EP, končni vrstni red:
1. Dmitry Jakovenko (RUS) 8,5 točk, 2. Laurent Frassinet (FRA) 8, 3. Vladimir Malahkov (RUS) 8, tudi na 4., 5. in 6. mesto so se uvrstili VM iz Rusije ... 9. Jurij Krivoručko ... 13. Andrej Volokitin, oba 8 točk ... 68. Luka Lenič 6,5 točke ... 119. Matej Šebenik, 134. Aleksander Beljavski, oba 6 točk itd.
točk. Prav tako 8 točk je osvojil Andrej Volokitin, ki je med drugim v osmem kolu premagal slovenskega VM Luka Leniča in končal na 13. mestu. Nekoliko slabšo uvrstitev od pričakovanj je morda dosegel tretji član ptujskega društva VM Aleksander Beljavski, ki je sicer odlično začel, saj je v treh kolih dvakrat zmagal in enkrat remiziral. V nadaljevanju so sledili še trije neodločeni izidi in trije porazi, zato zmagi v zadnjih dveh kolih nista mogli bistveno popraviti uvrstitve. Je pa bilo prvenstvo dobra priprava na šahovsko olimpijado, ki bo konec meseca avgusta v Turčiji. Prvi nosilec prvenstva Fabiano Caruana je s 7 točkami osvojil 38. mesto.
Silva Razlag
Konjeniški šport
Tudi letos v Ljutomeru osem tekmovalnih dni
Na letošnjem občnem zboru Kasaškega kluba Ljutomer so udeleženci z zadovoljstvom ugotavljali, da so bili Ljutomerčani tudi v lanski sezoni najuspešnejši na slovenskih tekmovalnih stezah. V 533 startih so namreč osvojili 62 prvih mest, kar je 39 odstotkov vseh zmag na dirkah. So tudi prejemniki dveh zmagovalnih pokalov: za 1. mesto v rejski dirki dveletnih kasačev (Lucky Boy) in za osvojitev šampionata Slovenije (Defender MS), Jožetu Saga-ju mlajšemu pa je pripadel naziv najboljšega voznika leta.
Najpomembnejša naloga v letošnjem letu bo dokončna ureditev muzeja »Reja kasaških konj in prirejanje kasaških dirk za ljutomerske kasače« ter izvedba osmih tekmovalnih dni. Na ljutomerskem hipodromu bo tradicionalna otvoritvena dirka na velikonočni ponedeljek (9. aprila), potem pa si sledijo dirke še 22. aprila, 27. maja, 24. junija, 5. avgusta, 26. avgusta (22. slovenski kasaški derbi), 9. septembra in 7. oktobra, ko se sezona zaključuje.
NŠ
Foto: NS
Predsednik KK Ljutomer Janez Slavič na občnem zboru kluba
Mali nogomet • Finale veteranske lige
V peti sezoni zimske veteranske lige ŠZ Ljutomer v malem nogometu je sodelovalo 10 ekip iz ljutomerskega in ormoškega območja. Prvouvrščeni ekipi iz obeh predtekmovalnih skupin (Naitors Tomaž in Meteorplast Ljutomer) sta se neposredno uvrstili v polfinale, Slo-venika in Old boysi (Ljutomer) pa sta si napredovanje zagotovili z zmagama v četrtfinalu. Rezultati - polfinale: Naitors Tomaž - Slovenika 5:3, Meteorplast
-	Old boys 6:5 (obakrat po izvajanju kazenskih strelov); tekma za 3. mesto: Slovenika - Old boys 7:1; tekma za 1. mesto: Naitors Tomaž
-	Mateorplast 7:3.
Končni vrstni red: 1. Naitors Tomaž, 2. Meteorplast, 3. Slovenika. 4. Old boys.
Najučinkovitejši igralec je bil Zvonko Gašparič (Tomaž) z 12 doseženimi zadetki.
NŠ
Judo • Pokal Ptuja 2012
Veliki prehodni pokal ostal na Ptuju
Judo klub Drava je v soboto v Športni dvorani Center že 25. izvedel Pokal Ptuja. Šlo je za mednarodni turnir mladih upov, na katerem je nastopila večina najboljših slovenskih mladih judoistov in judoistk. Statistika tekmovanja ponovno odkriva, da je šlo za zelo množično tekmovanje, saj se ga je udeležilo 212 tekmovalcev in 94 tekmovalk iz 31 klubov. Po pričakovanju je bil najbolj množično zastopan JK Drava, saj je imel 36 predstavnikov in 12 predstavnic.
Na petih boriščih smo skozi ves dan videli cicibane in cici-banke, mlajše dečke in deklice, starejše dečke in deklice, kadete in kadetinje ter mladince in mladinke. Rezultati v starejših kategorijah so šteli tudi za Slovenski pokal, pri cicibankah in cicibanih pa so rezultati šteli za prehodni pokal Gill Sport-sa. Največ je na tekmovanju štel Pokal Ptuja 2012, ki so ga po seštevku vseh rezultatov osvojili člani domačega kluba: zbrali so 189 točk, JK Bežigrad na drugem mestu jim je osvojil
Foto: Črtomir Goznik
Del mlajših predstavnikov JK Drava Ptuj, ki so na tekmovanju osvojili kolajne. Ob njih sta Vlado Cuš, predsednik kluba, in trenerka Silva Cuš.
181. Ptujčani so skupno osvojili 27 medalj, izmed katerih je bilo šest zlatih: osvojili so jih
Tadej Butolen, Delvis Kaj-
Foto: Črtomir Goznik
Mladi so na tatamijih pokazali veliko borbenosti.
nih, Mihaela Vogrin, Nika Šlamberger, Mitja Vučina in Samanta Kajnih. Druga mesta so osvojili Anja Pivec, Rebeka Vogrin, Niko Cilen-šek, Luka Šlamberger, Viktorija Zadravec, Urška Vido-vič, Andi Karabetisa in Žiga Bolčevič, tretja pa Tamara Kondrič, Blaž Peklič, Matic Neuvirt, Nika Šlamberger, Tine Čeh, Matjaž Gajšek, Jan Hodžar, Matic Neuvirt, Samanta Kajnih, Karame-ta Klenare, Žiga Verbančič, Matjaž Gajšek in Amadeja Berghaus. Glede na število nastopajočih so bili zelo uspešni tudi predstavniki JK Gorišnica, ki so imeli skupno šest tekmovalcev in dve tekmovalki. Na ta-tamijih so si priborili šest medalj, in sicer je dve zlati dobil Rok Veselič (pri starejših in
Vlado Cuš, predsednik organizacijskega odbora:
»Lahko rečem, da je tekmovanje zares uspelo, saj mislim, da smo se izkazali kot dobri organizatorji. Za naš klub pa lahko rečem, da smo v veliki meri povečali bero medalj iz prejšnjih let: posebej uspešni smo bili v mlajših starostnih kategorijah.«
mlajših dečkih, op. a.), eno Renata Kralj, srebrno je osvojila Tanja Kociper, medtem ko je podobno kot Veselič dve bronasti osvojil Filip Laura.
Skupno so lahko obiskovalci videli veliko dobrih borb mladih judoističnih upov, ki bodo v prihodnosti krojili vrh slovenskega juda.
David Breznik
Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž)
Naslov potrdile z zmago proti Vuzenici
ZOK AC Prstec Ptuj - Vuzenica 3:1
(25:14, 25:13, 19:25, 25:20) ŽOK AC PRSTEC PTUJ: T. Miliče-vič, Vidovič, Kokol, Intihar, Vindiš, Kosi, M. Miličevič, Stanet, Horvat, Leskovar; Kramberger, Islamovič. Trenerka: Jasna Zajšek.
Pred začetkom prvenstva so v ptujski odbojkarski sredini nekoliko sramežljivo napovedovali možnost preboja v 2. ligo. Igralke so pod vodstvom Jasne Zajšek iz kroga v krog igrale bolje in na koncu osvojile celo 1. mesto v ligi. To so potrdile tudi z zmago na zadnji tekmi proti Vuzenici.
Šlo je za derbi ekip z vrha lestvice, ki si ga je ogledalo presenetljivo veliko gledalcev. Prvi
3. DOL - VZHOD (ž)
REZULTATI 18. KROGA: AC Prstec Ptuj - Vuzenica 3:1, Mežica -Formis II. 2:3, ZM Ljutomer - Preva-lje II. 1:3, Črna - Turbina 0:3
1.	AC PRSTEC PTUJ
2.	TURBINA
3.	VUZENICA
4.	ZM LJUTOMER
5.	FORMIS II.
6.	MEŽICA
7.	PREVALJE II.
8.	ČRNA
9.	MARIBOR
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa ŽOK AC Prstec Ptuj je prvakinja 3. DOL - vzhod v sezoni 2011/12.
16	14	2	43
16	13	3	38
16	11	5	35
16	9	7	26
16	7	9	21
16	7	9	20
16	7	9	19
16	3	13	10
16	1	15	4
niz so Ptujčanke dobile ekspre-sno, saj je izkušena Horvatova nanizala lepo serijo uspešnih servisov, ki so bili podkrepljeni z dobro igro v napadu, polju in bloku. Priigrane prednosti domačinke niso izpustile, ampak so vidno uživale v igri in brez težav niz dobile 25:14. Vuzeničanke so v drugem setu zaigrale bolj borbeno, a so glavne tri napadalke ptujske vrste - Vidovičeva, Miličevičeva in Horvatova - bile zelo razigrane in so dosegle večino točk. Z raznovrstno igro so vseeno težje
kot kaže rezultat osvojile drugi set, in sicer z rezultatom 25:13. Sledil je najbolj izenačen niz, v katerem so se gostje fanatično borile za vsako žogo. To se jim je na koncu tudi obrestovalo. Do rezultata 16:16 si nobena ekipa ni priigrala občutnejše prednosti, nato pa je v sami končnici gostjam uspevalo praktično vse in so dobile ta niz 25:19. Pomemben faktor pri tem obratu je bila tudi poškodba hrbta zelo razpoložene Horvatove ob koncu niza. A tudi brez nje so se Ptujčanke
v nadaljevanju zbrale in dobro servirale, popravile so sprejem, dodale so še nekaj blokov, prav tako pa so jim dobro uspevali tudi zaključki izigranih napadalnih akcij. Rezultat takšne igre je bil osvojen niz 25:20.
To je bila 14 zmaga ŽOK AC Prstec s Ptuja v tej tekmovalni sezoni, ki jim je na stežaj odprla vrata 2. lige. Za to si zaslužijo čestitke, saj so na igrišču dokazale, da so najboljša ekipa v tem razredu tekmovanja.
David Breznik
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, Lige MNZ Ptuj
NŠ Drava ob zmago v sodnikovem podaljšku
3. SNL - vzhod: Dravograd pa še kar tone
REZULTATI 16. KROGA: Kovinar Štore - Zavrč 1:2 (1:1), Paloma -Stojnci 1:0 (1:0), Tehnostroj Veržej - Tromejnik G Kalamar 1:0 (0:0), Zreče - Čarda 2:2 (2:0), Koroška Dravograd - Odranci 1:2 (0:1), AHA EMMI Bistrica - Malečnik 1:1 (0:0), Grad - Rakičan 3:1 (2:0)
1.	ZAVRČ 16 14 1 1 56:14 43
2.	ČARDA 16 8 4 4 30:24 28
3.	MALEČNIK 16 7 6 3 29:22 27
4.	K. DRAVOGRAD 16 7 6 3 23:17 27
5.	STOJNCI 16 8 1 7 27:24 25
6.	KOVINAR ŠTORE 16 7 2 7 24:27 23
7.	TROMEJNIK 16 7 1 8 24:28 22
8.	TEHNO. VERŽEJ 16 6 3 7 21:21 21
9.	ZREČE 16 6 3 7 19:22 21
10.	A. E. BISTRICA 16 6 1 9 20:33 19
11.	ODRANCI 16 6 0 10 23:33 18
12.	PALOMA 16 5 2 9 21:25 17
13.	RAKIČAN 16 4 3 9 22:36 15
14.	GRAD 16 4 1 11 24:37 13
Sila zanimivi rezultati v 16. krogu so botrovali nekaterim spremembam na lestvici. Prvo presenečenje kroga je nedvomno domač poraz Dravograda proti letos skromnim Odrancem. Korošci, ki so sanjali o boju za naslov prvaka, so le bleda senca ekipe, ki bi se naj potegovala za primat v tretjeligaški druščini. Bistrica je doma z Malečnikom re-mizirala, Stojnci pa so v Sladkem Vrhu doživeli prvi spomladanski poraz. Zavrč je še naprej suveren, svojo prednost je z novo zmago povišal na praktično neulovljivih 15 točk. Največ gledalcev se je pričakovano zbralo na Goričkem, kjer je pred 500 ljubitelji nogometa slavila domača ekipa Grada, ki se je povsem enakopravno vključila v boj za obstanek. Ponovno je za igralce iz Goričkega zadel Zilic.
KOVINAR ŠTORE - ZAVRČ
1:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Perpar (16., ag.), 1:1 Hodžič (26.), 1:2 Kelenc (84.)
ZAVRČ: Golob, Lenart, Murko, Lunder, Avguštin, Kuserbanj, Dugo-lin (od 67. Marinič), Šnajder, Murat, Kokot (od 46. Matjašič), Kelenc. Trener: Miran Emeršič.
Igranje v Štorah je za vsako ekipo precejšen zalogaj, saj je igrišče zelo zahtevno in ne ponuja pretiranih možnosti tehnično bolj podkovanim ekipam. Varovanci Mirana Emerši-ča so imeli vso srečanje terensko iniciativo, kljub temu pa so s težavo prihajali do domačega kazenskega prostora. Slabo igrišče je botrovalo temu, da svoje igre kratkih podaj niso mogli razviti, kljub temu pa so z avtogolom domačinov v 16. minuti povedli. Doris Kelenc je podal v kazenski prostor, svojega vratarja pa je nesrečno ukanil Perpar. Kmalu zatem so domačini po hitrem protinapadu Hodžiča izenačili.
Na začetku 2. polčasa so domačini skušali povesti, toda Zavrčani so kmalu spet obvladovali položaj. Kaj več od strela Matjašiča si sicer niso priigrali, v 84. minuti pa je po lepi podaji Kuserbanja za novo vodstvo zadel Kelenc - 1:2. Še v isti minuti se je domačinom ponudila izjemna priložnost za izenačenje, toda Golob je iz dvoboja z Žnidar-jem iz oči v oči izšel kot zmagovalec. Ostalo je pri tesni, a zasluženi zmagi vodilne ekipe na lestvici.
PALOMA - STOJNCI 1:0
(1:0)
STRELEC: 1:0 Furek (42.) STOJNCI: Vitez, Draškovič (od 46. S. Meznarič), Golob, Pečnik, Janžekovič, Ratek (od 74. Gajšek), Vinkovič, P. Pernek, Kokot, Milošič (od 77. Magdič), Korez. Trener: Boris Klinger.
Aleš Požegar (Podvinci Betonarna Kuhar, oranžni dres) je z edinim zadetkom na tekmi proti ekipi Marles hiše odločil zmagovalca.
Stojnčani so po dveh zaporednih zmagah odšli na težko gostovanje k Palomi. Ekipa iz Sladkega Vrha je slabo odprla spomladanski del sezone, na lestvici izgubila nekaj mest in zato so na domačem igrišču nujno potrebovali točke. Na slabo pripravljenem igrišču sta obe ekipi imeli težave s kreiranjem igre, domačini pa so bili boljši tekmec. Poleg zadetka, ki ga je v 42. minuti dosegel Furek, so prek Kramber-gerja in Marca zapravili še dve lepi priložnosti. Fantje izpod Borla v tem delu igre niso prikazali igre, kot se je od njih pričakovala in so delovali precej statično. Nekoliko bolje je bilo v drugem polčasu, ko je bila igra enakovredna, vendar se izid ni spremenil. Najlepšo priložnost za Stojnce je zapravil Magdič. V soboto v Stojncih gostuje Kovinar iz Štor.
Tadej Podvršek
Štajerska liga
Kljub temu da so bili v tem krogu prosti, so nogometaši iz Šmarij pri Jelšah ostali na 1. mestu. Njihovi prvi zasledovalci so visoko slavili v Ormožu, kjer domačini nikakor ne najdejo poti iz krize. Boč iz Polj-čan je še drugič v tem prvenstvu zmagal, tokrat celo v gosteh pri Šentjurju. Ptujčani se iz Črne vračajo s točko, kjer so izenačujoči zadetek uradno prejeli v 94. minuti iz enajstmetrovke, slišati pa je, da so igrali še kakšno minuto več. Slavili so tudi Podvinčani, ki so tesno premagali igralce iz Limbuša in so ponovno tretji.
REZULTATI 16. KROGA: Podvin-ci Betonarna Kuhar - Marles hiše 1:0 (0:0), Peca - NŠ Drava Ptuj 2:2 (0:1), Carrera Optyl Ormož - Teh-notim Pesnica 2:5 (1:2), Koroške gradnje - Pohorje 3:5 (2:1), MU Šentjur - Boč Poljčane 1:2 (1:2), Šoštanj - Kovinar Tezno 5:0 (2:0)
1.	ŠMARJE PRI J. 15	11 3	1	41:11	36
2.	TEH. PESNICA 16	11 3	2	45:20	36
3.	PODVINCI B. K. 16	10 2	4	34:17	32
4.	NŠ DRAVA PTUJ 16	9	4	3	48:20	31
5.	POHORJE 16	10 1	5	37:26	31
6.	PECA 16	8 2	6	27:27	26
7.	MARLES HIŠE -1 18	8 2	6	22:23	25
8.	KOVINAR TEZNO 16	6 1	9	22:34	19
9.	ŠOŠTANJ 16	4	4	8	30:33	16
10.	KRŠKO B 13 4	1	8 11:22	13
11.	KOR. GRADNJE 16 3	4	9	23:36	13
12.	MU ŠENTJUR 15 4	1	10 24:42	13
13.	C. O. ORMOŽ 16 3	1	12	15:47	10
14.	BOČ POLJČANE15 2	3	10 15:36	9
PODVINCI BETONARNA KUHAR - MARLES HIŠE 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Požegar (81.) PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, K. Brumen (od 74. Svr-žnjak), M. Toplak, Marinič, Topolo-vec, Šebela, Belšak, Zagoršek (od
82. A. Toplak) , Požegar, D. Petrovič (od 46. Kokol, od 90. Juršek), Hauptman (od 64. D. Brumen). Trener: Miran Ljubec.
Lepo vreme je v Podvince privabilo lepo število gledalcev, ki so videli dobro igro, na koncu pa tudi minimalno zmago domačinov. Ti so bili odločeni, da pridejo do novih treh točk in tako so tudi igrali. Imeli so terensko pobudo in nekaj priložnosti, vendar so mreže v prvem delu srečanja mirovale.
Tudi v nadaljevanju so večji del odigrali na polovici gostov, vendar njihovi napadalci niso bili razpoloženi, saj tudi iz velikih priložnosti žoge niso uspeli potisniti v mrežo. Za veselje domačih navijačev pa je poskrbel Aleš Požegar, ki je bil najhitrejši po dolgi podaji v prazen prostor in je iz težkega položaja dosegel edini zadetek na tekmi.
CARRERA OPTYL ORMOŽ - TEHNOTIM PESNICA 2:5 (1:2)
STRELCI: 0:1 Paradiž (2.), 1:1 Srša (20.), 1:2 Cekovski (36.), 1:3 Cekovski (49.), 1:4 Zajc (53.), 1:5 Budič (62.). 2:5 Jurčec (77. iz 11-m)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fijavž (od 69. Kosič), Rožanc (od 64. Kar-dum), Kirbiš, Panič, Jurčec, Šeruga, Mlinarič, Srša (od 46. Cimerman), Govedič, Trstenjak, Kolarič. Trener: Milivoj Jamnik.
Danilo Klajnšek
PECA - NŠ DRAVA PTUJ 2:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Krajnc (11.), 0:2 Gril (56.), 1:2 Marinkovič (60.), 2:2 Marinkovič (94., iz 11-m)
NŠ DRAVA PTUJ: Vrečko, Topol-nik, Roškar, Druzovič, Horvat, Zdovc (od 67. Čeh), Ljubec, Nežmah, Krajnc, Gril (od 80. Levanič), Anto-lič. Trener: Tomi Grbavac.
Dober start ekip Pece in NŠ Drava v spomladanskem delu je napovedoval zanimivo srečanje, ki pa ga je s svojimi odločitvami preveč krojil glavni sodnik Tadej Slatinek. Ta je že v 5. minuti po nekoliko ostrejšem prekršku na sredini igrišča izključil Druzoviča. Kljub igralcu manj so Ptujčani prevzeli pobudo in v 11. minuti tudi povedli. Po kotu Ljubca je izigrano akcijo učinkovito zaključil Krajnc z 0:1. Tudi po prejetem zadetku nogometaši Pece niso napadli, ampak so ves čas poizkušali priti do priložnosti z dolgimi podajami. V prvem polčasu si niso pripravili zrelejše priložnosti, na drugi strani pa je mlada ptujska ekipa kontrolirala tekmo in je bila nevarna predvsem iz nasprotnih napadov. Iz prvega dela velja izpostaviti še eno (pre)strogo izključitev: tokrat je rdeči karton na domači strani prejel Čeru.
V drugem polčasu je Drava hitro povišala svojo prednost na 2:0: An-tolič je podal z desne strani, Gril pa je uporabno žogo pospravil v mrežo. Nogometaši Pece so nato zaigrali bolj agresivno in so v glavnem pošiljali dolge podaje v gostujoči kazenski prostor. V eni izmed takšnih situacij je ptujska obrambna vrsta, ki je sicer skozi vso tekmo igrala zelo dobro, naredila napako in Ma-rinkovič je iz bližine premagal nemočnega Vrečka - 1:2. Ptujčani so nato dosegli zadetek iz domnevno nedovoljenega položaja (Levanič), prav tako pa so imeli veliko priložnosti iz protinapadov (Nežmah in Antolič). V sodnikovem podaljšku v 94. minuti je po strelu enega izmed domačih igralcev žoga zadela Levaniča: glavni sodnik je presodil, da ga je zadela v roko ter dosodil enajstmetrovko. To je realiziral Ma-rinkovič in postavil končni rezultat tekme 2:2. Glede na prikazano bi si mladi ptujski igralci zagotovo zaslužili vse tri točke, vendar ...
David Breznik
1. liga MNZ Ptuj: Apače odščipnile točko Središču
REZULTATI 16. KROGA: 1A Avto Gerečja vas - Podvinci Agrocenter Ptuj 3:1, Rogoznica - Hajdina 4:1, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Lovrenc 0:0, Apače - Središče 1:1, Oplotnica - Skorba 0:3, Gorišnica - Makole 3:0, Bukovci - Videm 3:1
1.	SREDIŠČE 16 12 3 1 49:14 39
2.	1A GER. VAS 16 10 2 4 42:19 32
3.	VIDEM 16 10 1 5 41:34 31
4.	HAJDINA 16 9 2 5 37:32 29
5.	OPLOTNICA 16 8 3 5 33:27 27
6.	ROGOZNICA 16 6 5 5 24:21 23
7.	BUKOVCI 16 6 4 6 31:28 22
8.	APAČE 16 4 7 5 26:28 19
9.	DORNAVA V. K. 16 5 4 7 27:33 19
10.	GORIŠNICA 16	5	3 8	26:34	18
11.	SKORBA 16	5	2 9	25:45	17
12.	PODVINCI A. P. 16	3	4 9	28:34	13
13.	MAKOLE 16	3	3 10	19:42	12
14.	LOVRENC 16	2	5 9	9:26 11
1A AVTO GEREČJA VAS - PODVINCI AGROCENTER PTUJ 3:1
(1:0)
STRELCA: 1:0 Leben (33.), 2:0 Leben (51.), 3:0 Leben (52.), 3:1 Slodnjak (75.) GORIŠNICA - MAKOLE 3:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Zavec (43.), 2:0 Žnidarič (60.), 3:0 Zavec (77.) OPLOTNICA - SKORBA 0:3 (0:1) STRELEC: 0:1 Brodnjak (4.), 0:2 Brodnjak (54.), 0:3 Brodnjak (77.)
ROGOZNICA - HAJDINA 4:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Dokl (51.), 2:0 Sta-net (57.), 3:0 Dokl (63.), 3:1 Štum-berger (75.), 4:1 Stanet (85.)
Foto: Črtomir Goznik
DORNAVA VRTNARSTVO KOVA-ČEC - LOVRENC 0:0 BUKOVCI - VIDEM 3:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Habrun (17.), 2:0 Ostroško (27.), 3:0 Zorko (44.), 3:1 Božičko (92.) APAČE - SREDIŠČE 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Fruk (40.), 1:1 Nemec (55.)
2. liga MNZ Ptuj: lokalni derbi Tržcu
REZULTATI 13. KROGA: Tržec -Podlehnik 4:1, Majšperk - Slovenja vas 1:0, Cirkulane - Leskovec 4:1, Pragersko - Grajena 3:0, Spodnja Po ls kava - Zgornja Po ls kava 2:1, Hajdoše - Markovci 1:5
1.	TRŽEC 13 12 1 0 56:8 37
2.	MAJŠPERK 13 12 1 0 41:5 37
3.	CIRKULANE 13 8 0 5 39:29 24
4.	MARKOVCI 13 7 1 5 36:23 22
5.	SP. POLSKAVA 13 6 2 5 20:23 20
6.	PODLEHNIK 13 5 4 4 22:20 19
7.	HAJDOŠE 13 6 1 6 29:33 19
8.	SLOVENJA VAS 13 4 3 6 17:19 16
9.	PRAGERSKO 13 4 1 8 19:31 13
10.	GRAJENA 13 3 0 10 12:35 9
11.	LESKOVEC 13 2 2 9 14:38 8
12.	ZG. POLSKAVA 13 0 2 11 12:53 2
CIRKULANE - LESKOVEC 4:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 Belšak (22. iz 11-m), 2:0 Kozel (48.), 2:1 Mlaker (63.), 3:1 3:1 Belšak (83.), 4:1 Kokol (87.)
MAJŠPERK - SLOVENJA VAS 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Tominc (10.) TRŽEC - PODLEHNIK 4:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Emeršič (31.), 2:0 Skrbinšek (54.), 3:0 Pečnik (70.), 4:0 Emeršič (83.)
SPODNJA POLSKAVA - ZGORNJA POLSKAVA 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kos (20.), 2:0 Špes (6:2), 2:1 Klajderič (69.)
HAJDOŠE - MARKOVCI 1:5
(0:2)
STRELCI: 0:1 A. Horvat (5.), 0:2 Petrovič (39. iz 11-m), 0:3 D. Horvat (52.), 0:4 Vnuk (55.), 0:5 Ornik (80.), 1:5 Drevenšek (85.)
PRAGERSKO - GRAJENA 3:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Haložan (51.), 2:0 Bezjak (74.), 3:0 Lipej (84.)
Veteranski ligi MNZ Ptuj: Markovčani uspešni v Ormožu
VETERANI 40
REZULTATI 10. KROGA: Ormož
-	Markovci 0:1, Pragersko 75 -Podlehnik 1:2, Zgornja Polskava -Podvinci 0:0, Lovrenc - Tržec 1:0, Leskovec - Gorišnica 1:6
1.	ORMOŽ
2.	PRAGERSKO 75
3.	ZG. POLSKAVA
4.	MARKOVCI
5.	LOVRENC
6.	LESKOVEC
7.	PODVINCI
8.	GORIŠNICA
9.	PODLEHNIK
10.	TRŽEC VETERANI 35
REZULTATI 10. KROGA: Borovci
-	Cirkulane 6:4, Dornava - Videm 1:2, Boč - Pohorje Oplotnica 0:3, Grajena - Hajdina 0:4
1.	VIDEM 10 9 0 1 41:12 27
2.	HAJDINA 10 6 2 2 30:8 20
3.	POHORJE - OPL. 10 6 1 3 20:11 19
4.	BOROVCI 10 5 3 2 28:23 18
5.	SKORBA 9 4 2 3 19:15 14
6.	POLSKAVA 9 4 1 4 25:18 13
7.	GRAJENA 10 3 2 5 9:27 11
8.	DORNAVA 10 2 1 7 14:29 7
9.	CIRKULANE 10 1 3 6 14:37 6
10.	BOČ	10 1 1 8 11:31 4
Danilo Klajnšek
0	7	2	1	22:11	23
0	5	2	3	27:20	17
0	5	2	3	18:13	17
0	4	2	4	16:18	14
0	3	4	3	13:15	13
0	4	1	5	14:18	13
0	3	3	4	16:23	12
0	3	2	5	17:15	11
0	3	2	5	10:13	11
0	1	4	5	15:22	7
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 28. KROGA: TOREK, 3. 4., ob 18.00: Celje - Olimpija, Nafta - Triglav; SREDA, 4. 4., ob 17.00: Domžale - Rudar Velenje; SREDA ob 18.00: HIT Gorica - Maribor, Luka Koper - Mura 05
MLADINSKI POKAL NZS
V 1. krogu mladinskega pokala pod okriljem NZ Slovenije bodo mladinci Aluminija v sredo, 4. 4., ob 16.30 gostili sovrstnike Nafte iz Lendave.
MNZ PTUJ, VETERANI 35
11. KROG - ČETRTEK ob 17.30: Borovci - Polskava, Hajdina - Boč
Mali nogomet • RLMN Haloze
Za ligo malega nogometa Haloze bi lahko mirno zapisali, da se je med nogometaši in ljubitelji tega športa dobro zapisala. Na dobri poti je tudi letošnje tekmovanje: v četrtek ob 20.00 bo v domu krajanov na Ptujski Gori sestanek vseh zainteresiranih ekip. Dodatne informacije je mogoče dobiti na telefonski številki 041 587 573 (Peter Kolar).
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
PARI 16. KROGA: SREDA, 4. 4., ob 17.00: Ptuj - Sobota, Ilirija -Krka, Finea - Muta, Kema II - Tempo, Kema I - Edigs
DK, JM
Planinski kotiček
19. pohod k Črnemu jezeru na Pohorju
Planinsko društvo Oplotnica prireja v ponedeljek, 9. 4., tradicionalni pohod k Črnemu jezeru na Pohorju. Pohoda se bomo udeležili tudi ptujski planinci, ki se bomo zbrali pred železniško postajo na Ptuju ob 7. uri ter se s posebnim prevozom odpeljali v Oplotnico. Začetek pohoda bo ob 8.00 pred blagovnico. Hodili bomo po ustaljeni poti prek Lačne gore, mimo cerkvice sv. Mohorja, mimo Zajčevega gradu, Nadgrada, Črnega jezera do Treh kraljev. Med potjo bo poskrbljeno za topli napitek in še kaj. Hoje bo od 5 do 6 ur. Povratek je predviden ob 14. uri.
Poleg primerne opreme in nekaj malega hrane v nahrbtniku, imejte s seboj obilo dobre volje. V primeru slabega vremena se pohoda ne bomo udeležili!
Zaradi organiziranega prevoza je potrebna predhodna prijava z vplačilom 12 evrov. To lahko opravite na sedežu društva v torek med 14. in 16. uro ali petek med 17. in 19. uro do 6. 4. Število prostih mest je 15. Vabljeni! Pohod vodi Tone Purg.
Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj
Za šport v MO Ptuj milijon evrov
Če bo nova dvorana dejansko postavljena, na Mestnem stadionu ne bo več pomožnega igrišča. Kako boste rešili ta problem?
S. Mertelj: »Zaenkrat so predlogi takšni, da bo treba dejavnosti iz tega igrišča prenesti na druge obstoječe lokacije v MO Ptuj. Teh je kar nekaj, predvsem imamo v mislih igrišča na Grajeni, Rogoznici in v Podvincih. Logistično bo to seveda precejšen zalogaj, žal pa je situacija takšna, da si nadomestne novogradnje ne moremo privoščiti.«
Foto: Črtomir Goznik
Sandi Mertelj: »Po mojem mnenju klubi nimajo posebnih razlogov za pritoževanje; posluh za šport je v MO Ptuj v bistvu kar precej velik.«
Pred kratkim so klubi prejeli rezultate javnega razpisa za sofinanciranje športnih programov v MO Ptuj. Na njem je sodelovalo 40 klubov, uspešnih je bilo 29. Šest najuspešnejših klubov na tem razpisu je po sedanjem pravilniku upravičenih tudi do sofinanciranja trenerja po lastni izbiri. O tem, o investicijskem vzdrževanju dvoran v MO Ptuj ter seveda o gradnji nove večnamenske dvorane smo se pogovarjali s Sandijem Mertljem, direktorjem Zavoda za šport Ptuj.
Kakšen je sedanji sistem sofinanciranja trenerjev v Mestni občini Ptuj?
S. Mertelj: »Sedanji sistem je narejen tako, da najuspešnejšim šestim klubom na javnem razpisu - tega pripravimo vsako leto - zagotavlja sofinanciranje trenerja. Ta sistem je nekaj povsem drugega, kot je sofinanciranje trenerjev nacionalnih panožnih zvez, o katerem je v zadnjem času veliko govora; v našem primeru gre za prispevek MO Ptuj. Kriteriji za razpis so ovrednoteni v pravilniku, razdeljeni pa so na štiri dele: glede na članstvo, rezultate (tudi kategorizacija športnikov), tretji kriterij je redna vadba posameznih klubov, četrti pa strokovni kadri. Na osnovi skupka teh kriterijev dobimo prvih šest klubov. Letos so to bili Atletski klub CP Ptuj, NŠ Poli Drava, Ženski rokometni klub MT Ptuj, Judo klub Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj in moški rokometni klub Drava Ptuj. Po sedanjem sistemu je tako, da klubi sami odločajo o tem, katerega trenerja v klubu bodo sofinancirali iz te postavke. Menim, da bi tu morali zaostriti kriterije pri izbiri trenerjev in da bi Zavod za šport oz. MO Ptuj morala imeti tudi možnost odločanja pri izbiri športnih panog, ki so potrebne sofinanciranja in tudi samih trenerjev - gre predvsem za to, katere selekcije v teh klubih so res upravičene do sofinanciranja. Tako bi dobili celovitejšo sliko o tem, kaj se v samih klubih dejansko dogaja. Vsi skupaj se zavedamo, da so ta sredstva namenjena predvsem za šport mladih do 18. leta starosti. Ostale selekcije naj se financirajo s sponzorskimi sredstvi. Klubi so na tej točki bolj ali manj prepuščeni sami sebi: po eni strani zaradi tega nastajajo težave, saj je teh sponzorskih sredstev vedno manj, vendar se je treba tej situaciji prilagoditi. Sedanja situacija v MO Ptuj je takšna, da sredstva za sofinanciranje programov zadostujejo za 30-40% proračunov klubov. Dodatna sredstva so zagotovljena iz vira brezplačne uporabe objektov, ki jih MO Ptuj daje v uporabo klubom. Dodamo še nekaj sredstev za izobraževanje, za prireditve in akcije, imamo tudi fond za nagrajevanje športnih dosežkov ... Ko vse skupaj seštejemo, vidimo, da je teh sredstev kar precej.«
Kolikšen odstotek proračuna MO Ptuj je namenjen športu?
S. Mertelj: »Gre za približno 3 % proračuna, kar je nekje na ravni primerljivih občin. Vse skupaj gre za znesek blizu milijona evrov, od tega je za samo delovanje klubov namenjenih približno 270 tisoč evrov (dotacije, sofinanciranje trenerjev ...). K temu je treba dodati brezplačno uporabo objektov! Vse skupaj imamo na Zavodu za šport za vsak klub posebej ovrednoteno in potem pridemo do precej velikih številk, ki jih namenjamo klubom. Po mojem mnenju klubi nimajo posebnih razlogov za pritoževanje; posluh za šport je v bistvu v MO Ptuj kar precej velik.«
Zmanjšati razpršenost
Gre pa seveda za veliko razpršenost športnih panog. Je sploh mogoče vplivati na to?
S. Mertelj: »Mogoče je, tudi Športna zveza je v preteklosti že imela predloge za spremembo pravilnika. V letu 2011 smo dvignili točkovni prag za sofinanciranje, kljub temu je bilo uspešnih 29 klubov, kar je še vedno velika razpršenost. Sicer je bil na letošnjem razpisu najuspešnejši klub Atletski klub CP Ptuj. V MO Ptuj deluje 90 klubov, na razpis se jih je letos prijavilo približno 40. Nekateri so po teh kriterijih žal izpadli iz sofinanciranja. V športni sferi žal še vedno nismo dorekli strategije razvoja športa v naslednjem obdobju, po kateri bi npr. rekli, da sofinanciramo pet ali šest prioritetnih športnih panog in iz njih poiščemo vrhunske posameznike ali ekipe. Jasno pa je, da zadnjim s te lestvice, ki še pridejo v program sofinanciranja, ta sredstva veliko pomenijo in jim omogočajo razvoj dejavnosti.«
Kakšno je stanje na področju infrastrukture?
S. Mertelj: »Na kratko bi rekel, da je stanje urejeno, čeprav po kvadraturi pokritih vadbenih površin glede na število prebivalcev še nekoliko zaostajamo za slovenskim pov-
prečjem. S pridobitvijo nove načrtovane športne dvorane bi ta prag seveda dosegli. Še vedno pride do kakšnih težav pri razdeljevanju terminov v zimskem času, vendar jih s kompromisi in dogovori uspešno rešujemo. Največji plus za vse naše klube so nedvomno brezplačni termini.«
V lanskem letu ste izvedli tudi sanacijo dvorane Mladika.
S. Mertelj: »Izvedena je bila sanacija strehe na zgornji dvorani, na prizidku, v letošnjem letu se obeta tudi sanacija strehe na spodnji strani, na starem
Ringovci
Najboljši slovenski amaterski boksarji so se tretje leto zapored merili v 1. slovenski boksarski ligi, v kateri je skupno sodelovalo 14 klubov. Zadnji krog je na nek način odločal tudi o končnem zmagovalcu, saj sta ste za naslov borila DBV Combat Academy in Boks klub Ring iz Ptuja. Ta je imel pred zadnjim krogom majhno točkovno prednost, zato so mladi boksarji pod vodstvom trenerja Ivana Pučka v zadnjem obdobju zares zavzeto trenirali. V Slovenski Bistrici smo v ringu videli devet dvobojev, Ptujčani so se merili kar v sedmih.
V lahki kategoriji do 60 kg je Blaž Škrjanec proti Igor-
Rezultati 6. kroga:
Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) -Igor Pertot (BK Istra Portorož) 2:0
Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) - Tadej Mernik (BK Slovenska Bistrica) 0:2
Marcel Gojkošek (BK Ring Ptuj) -Denis Zver (Golden Gloves) 0:2
Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) -Aleš Šurbek (Combat Academy) 2:0
Nino Milošič (BK Ring Ptuj) - Mario Kneževič (KBK Maribor) 0:2
Marko Makovec (BK Ring Ptuj) - Jernej Gajšek (KBV Sande Team) 2:0
Rok Dolenc (BK Ring Ptuj) - Davorin Šlamberger (BK Slovenska Bistrica) 2:0
Končna lestvica:
1.	BK Ring Ptuj 49 točk
2.	Combat Academy 35 točk
3.	BK Slovenska Bistrica 15 točk
delu objekta. Zavod za šport Ptuj ima še veliko nalog na področju investicijskega vzdrževanja; nekaj jih je izvedel v 2011, nekaj jih čaka še za letos. Govorimo predvsem o obnovi strelske dvorane, o obnovi dvorane za boks (predvsem sanitarije in kopalnica je v slabem stanju), pogovarjamo se o obnovi fasade na starem delu Mestnega stadiona, o pokriti atletski stezi pod Mestnim stadionom . Pri slednji se pojavljajo težave z zamakanjem, s čimer so se ukvarjali že moji predhodniki. V letu 2011 smo odkrili vzroke za zamakanje, sedaj poskušamo
na vrhu
ju Pertotu pokazal vrhunsko predstavo. Dvoboj je vzel maksimalno resno in ga imel ves čas pod kontrolo. Pravi derbi je zmeraj obračun med Alešem Kujavcem in Tadejem Mernikom v polvelterski kategoriji, v katerem je slednji tokrat slavil po točkah. Iz mladinskih je v članske vrste letos prestopil Marcel Gojkošek, ki se je izredno boril proti favorizirane-mu Denisu Zveru, ki pa je zaradi izkušenosti in bolj znanega imena dobil to partijo. Enak preskok med člane je letos naredil tudi Nino Milošič, ki mu je za zmago v zelo izenačenem dvoboju srednje kategorije zmanjkalo le malo izkušenj.
zapreti finančno konstrukcijo obnove. Pri tem se pojavljajo težave zaradi tega, ker MO Ptuj še ni lastnik tega objekta - to bo postala šele takrat, ko bo v celoti odplačala najete kredite (sedaj so lastnice nekatere banke, pri katerih je MO Ptuj najela kredite).«
V novi dvorani tudi kegljišče
Kako ste v Zavodu za šport Ptuj vključeni v snovanje nove dvorane?
S. Mertelj: »Moram priznati, da je v zadnjem času naša vloga pri tem projektu precejšnja, saj smo bili vključeni pri pripravi projektne dokumentacije. Tukaj s Športno zvezo in določenimi klubi, ki bi naj bili uporabniki nove dvorane, dodajamo svoje predloge. Imeli smo tudi zadolžitve pri pripravi investicijskega programa, pri pripravi cenikov za klube, tekmovanj, urnikov . V kolikor bo do izgradnje prišlo, bodo potrebne seveda dodatne zaposlitve, saj bi naj dvorana prišla pod upravljanje Zavoda za šport. Ogledali smo si nekatere primerljive dvorane v Sloveniji, predvsem Rdečo dvorano v Velenju in dvorano Zlatorog v Celju in pridobili številne koristne informacije. Upam, da smo z našimi predlogi dodali nekaj pozitivnega pri tem projektu.«
Po zadnjih načrtih bi naj
Drugi pravi derbi je bil dvoboj med Nejcem Nedeljkom in Alešem Šurbkom v velterski kategoriji. Slednji je veljal kar nekaj let za enega najboljših slovenskih amaterskih boksarjev, Nedeljko pa ga je v tej sezoni kar nekajkrat premagal. Tokrat se je odličen mlad ptujski boksar v ringu zares sprostil in je bil v vseh elementih boljši tekmec. Konstantno dobro je svoj nastop opravil tudi Marko Makovec, ki je izkoristil svojo kvaliteto in izkušnje proti Jerneju Gajšku. Za konec je še četrto zmago za BK Ring v zadnjem krogu v poltežki kate-
bil del nove dvorane tudi štiristezno kegljišče.
S. Mertelj: »Sedanje dvoste-zno kegljišče na Mestnem stadionu je zastarelo, zato je Športna zveza izkoristila možnost in podala predlog za izgradnjo novega (sedaj kegljači tekmujejo v Deta centru, op. a.). Kegljišče bo namenjeno širši množici rekreativnih kegljačev, obenem pa se bodo bistveno izboljšali pogoji za tekmovanje ptujskega kegljaškega kluba.«
Zadnja tri vprašanja vsebujejo pogojnik: če bo seveda projekt pripeljan do izvedbene faze.
S. Mertelj: »Če bo do izgradnje prišlo, potem bo situacija spremenjena, sicer vse ostaja po starem. Res je še veliko če-jev, vendar postopki tečejo. Doslej je bilo izpolnjenih že kar nekaj pogojev: na Mestnem svetu je bil potrjen DIP, investicijski plan, sledi gradbeno dovoljenje, potekajo pogajanja z državo glede namenskih sredstev za gradnjo, istočasno pogajanja z morebitnimi kon-cesionarji . Če bo vse potekalo po načrtih, bi naj bili ti postopki zaključeni konec maja ali v začetku junija. Po tem bi ostalo 10 mesecev za gradnjo, kar je dovolj za lovljenje vseh predvidenih rokov pred EP v košarki. Seveda pa ima MO Ptuj še vedno možnost odstopa od projekta, v kolikor vsi ti pogoji ne bi bili izpolnjeni.«
Jože Mohorič
goriji priboril Rok Dolenc, ki je bil izrazito boljši nasprotnik od aktualnega državnega prvaka Davorina Šlambergerja.
BK Ring je tako v 6. krogu zbral 15 točk (4 zmage, 3 porazi), v celotni sezoni pa kar 49, kar je 14 točk več od drugouvr-ščene ekipe DBV Combat Academy. To je njihov že tretji zaporedni ekipni državni naslov.
Sedaj čakajo mlade tekmovalce BK Ring nove priprave, saj je čez nekaj tednov na sporedu posamično državno prvenstvo v Slovenski Bistrici.
David Breznik
Po kriteriju množičnosti pa nogomet še vedno prednjači.
S. Mertelj: »Nogometna šola na Ptuju ima cca. 150 otrok, približno toliko ali nekoliko manj jih imata rokometna kluba, atletski klub, številka je velika tudi v borilnih veščinah, predvsem pri judu in kikbo-ksu ... Nogomet dobi premoč takrat, ko seštejemo še člane klubov v Podvincih ter na Grajeni in Rogoznici.«
Boks • 1. SBL, 6. krog
Ivan Pučko, glavni trener ptujskega kluba: »To leto smo najtežje prišli do novega naslova, saj so nas ostali klubi 'napadali' skozi celotno ligo. V drugem delu tekmovanja smo dvignili naš nivo in prišli do novega naslova, ki našim mladim tekmovalcem veliko pomeni. Pred zadnjim krogom smo se še prav posebej pripravljali in ta trud se je izplačal. Naši najboljši posamezniki skozi celotno ligo so bili Blaž Škrjanec, Aleš Kujavec, Nejc Nedeljko in Marko Makovec.«
Piše: Vladimir Kajzovar, bibliotekarski specialist • Matija Murko (10. 2. 1861-11. 2. 1952)
Ob 150. obletnici rojstva
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Zur Kritik	Zur Kritik
'Geschichte der älteren südslawischen Litteraturen.	Geschichte der älteren südslawischen Litteraturen.
An die Leser des	An die Leser des
„Archivs für slawische Philologie". Von	„Archivs für slawische Philologie". Von
Dr. M. Murkn,	Dr. M. Murko,
	
Laibach. KoinmixiioriSverUig I.. Schwentner.	Laibach. Kommissionsverlag L. ScWentncr. 1 1911.
Naslovnica knjige Matija Murka: Zgodovina starejših južnoslovanskih književnosti. (Geschichte der älteren südschlawischen Litteraturen.) Ljubljana, 1911.
Portret Matije Murka
Vir: K P
Vir: arhiv
Nova doba in reforme so prinesle spremembe na univerzah, vendar mu ni bilo všeč, da se je jezikoslovje predavalo, kot da bodo vsi univerzitetni profesorji. Ni mu ugajalo, da je njegova hči študirala nemško filologijo kot nekoč on na Dunaju in da so češki profesorji za francoščino ta jezik poznali bolje kot sami Francozi. Glede na zasluženi pokoj pa so ga čakale nove znanstvene in organizacijske naloge, saj je bil že pred tem dogodkom pobudnik za ustanovitev Mednarodnih slavističnih kongresov in Slovanskega inštituta (Slovansky ustav).
Murko se je po letu 1890 lotil prevelikega primerjalnozgodovin-skega načrta, v katerem je prikazal vpliv nemške romantike na posamezne slovanske literature. Delno je izpolnil to prizadevanje v habilitacijskem delu Die Böhmische Romantik kot edinem delu razprav v Deutsche Einflüsse auf die Anfänge der Slavishen Romantik (1897). V zvezi s tem je napisal monografijo o Janu Kollarju ter več razprav in člankov iz zgodovine češke, hrvaške in slovenske romantike. V dolgoletnih poglobljenih preiskavah pa so nastale Geschichte der älteren südslavischen Literaturen, opis južnoslovanskih literatur Die Kultur der Gegenwart (1908) in velika razprava o pomenu reformacije in protireformacije za duhovno življenje južnih Slovanov Die Bedeutung der Reformation und Gegenreformation für das geistige Leben der Südslaven (1927). Razprava je nekaka sinteza njegovega življenjskega dela, v kateri hodita z roko v roko davna preteklost in sedanjost. Poleg tega je znanstveni program, razširjen s prispevki lastnih izkušenj, ko je obiskal vse kraje, v katerih so se mudili protestanti. Ob strogo znanstvenem
delu je našel čas za živahna in spodbudna poročila o raznovrstnih slavističnih in splošnih slovanskih narodnih in kulturnih problemih. Za našo literarno zgodovino so posebej pomembne njegove študije o Vrazu, Miklošiču in Prešernu, ki jih je kasneje poglobil Ivan Prijatelj. V ljudskem pesništvu je preučeval razmerje med duhovno in materialno kulturo še posebej v ustnem epskem ustvarjanju. Od leta 1909 do 1932 je večkrat potoval po hrvaških in srbskih deželah, v Bosno, Dalmacijo. Svoja spoznanja je izdal v knjigi La Poésie populaire épique en Yougoslavie au début du XXeme siècle (Paris 1929). Z uvodom tega dela je bil prvi slovenski slavist, ki
je predaval 1928. leta na do tedaj dokaj zaprti Sorboni, in v zborniku Tragom srbsko-hrvatske narodne epike (Zagreb 1951), v katerem je zbral veliko avtentičnih, osebno doživetih podatkov iz kulturnega ustvarjanja hrvaškega in srbskega ljudstva. Na nekaterih študijskih potovanjih ga je spremljal sin Vladimir, ponekod pa ga je zaradi nevarnosti spopadov spremljalo oboroženo spremstvo.
Šele enajst let po smrti enega zadnjih velikih predstavnikov stare slavistične šole smo dobili Slovenci v izdaji Slovenske matice in redakciji Antona Slodnjaka Murkovo Izbrano delo. Založba in urednik ga nista izdala zgolj iz spoštovanja do
zaslužnega in slavnega rojaka, temveč smo tako dobili sicer skrčen, vendar zaokrožen pogled na njegovo obsežno delo. Slodnjakov izbor kaže na dve črti Murkove osebnosti, ki sta med seboj povezani. Na eni strani je znanstvenik, ki analizira in dela sinteze, na drugi strani je javni delavec, ki deluje za slovansko vzajemnost in spoznavanje slovanskih narodov ter za dvig njihovega kulturnega življenja. Bil je strokovnjak širokega obzorja z bogato slavistično in germanistično izobrazbo in železno delovno disciplino. V svojem življenjskem nazoru in ustvarjalnem konceptu je bil realist. Znal je kot le malokdo zastaviti problem, ločiti bistveno od nebistvenega, verjetno od neverjetnega in na osnovi dejstev najti pot do najprepričljivejše rešitve. Murkovo znanstveno delovanje bi lahko razdelili na lingvistično, kulturnozgodovinsko, primerjalnoliterarno in narodopisno. Značilno za Murka je njegovo skoraj sprotno prevajanje nekaterih v nemščini napisanih
del v slovenščino, kar kaže ne samo povezanost s slovenskim in slovanskim lingvističnim svetom, temveč tudi njegovo osebno navezanost na domovino.
V knjigi Življenjepisi je osvetlil življenje in delo treh pomembnih slavistov: Miklošiča, Štreklja in Ja-gica. Miklošič je bil njegov rojak in učitelj, Štrekelj največji zbiralec slovenskega folklornega blaga, Jagic kot njegov nekoliko starejši sodobnik pa velika avtoriteta na področju slovanske filologije. Murko je napisal biografije s stališča evropskih vidikov in dokazal, kako pomembno mesto so imeli v razvoju slavistike južnoslovanski znanstveniki, med njimi tudi slovenski. Biografijam se pridružujeta literarnozgodovin-ski razpravi Literarni kritiki. V prvi piše o razmerju Vuk - Kopitar, drugi spis pa prinaša razmišljanje ob knjigi o Stanku Vrazu, ki sta jo ob stoletnici Vrazovega rojstva skupaj izdali Matica Hrvatska in Matica Slovenska.
Nadaljevanje prihodnjič
Vir: arhiv
Karlova univerza - filozofska fakulteta
Vir: http://en.rn.wikipedia.org
Sorbonski Pantheon
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Po poteh Evrope (11.)
Čez Bavarsko proti domu
Če je v igri Nemčija, je med prvimi asociacijami največkrat tudi pivo. Od naših dveh gostiteljev smo se hitro poslovili, saj je nekako izgledalo, da sta bila vso noč pokonci in zaradi tega prav nič dobre volje. Naša pot je vodila proti jugu, dokler nismo po nekaj urah zavili z avtoceste in se ustavili najprej v Berkheimu, nato pa še v Mem-mingenu. Nekje sem slišal, da je Memminger izjemno dobro pivo, zato smo sklenili to tudi poskusiti. Tudi mestece se je izkazalo, ozkih ulic in cerkva ni manjkalo, prav tako pa tudi ni manjkal osrednji srednjeveški trg z mestno hišo. Tam smo se usedli in naročili velike točene. Še nikoli nisem na pivo
tako dolgo čakal kot takrat -gotovo je bilo blizu pol ure. Že smo živčno mencali in se hoteli preseliti, a je nek simpatičen deklič končno prinesel pijačo. Medtem smo pa bili v očitno zabavo nekim štirim ženskam dve mizi stran, ki so nas očitno imele v delu. Ves čas so pogledovale k nam, si nekaj prigovarjale in se hihitale. Kot klub vražjih babnic. Ko so šle mimo, nas je vsaka posebej še pogledala. Pivo je pa bilo preveč vodeno in brez okusa. Le kdo je potem širil takšno dobro vero, da smo celo tako izkušeni pivci nasedli? Bah, gremo v München.
Tja smo prispeli v večernih urah, saj je bilo kar daleč. A ko-
Foto: Dani Zorko
V Memmingenu smo najdlje čakali na pivo
liko ljudi je bilo na ulicah, neverjetno! Povsod samo dogajanje, prav nismo bili navajeni na tolikšno gnečo. Hitro smo zavili na pivo, da smo si popravili prejšnji okus. München je zvečer čudovit. Nič koliko ljudi, uličnih umetnikov ter prodajalcev tega in onega na vsakem koraku. Na trgu pred Marienplatzom pa so imeli zanimiv dogodek - fantovščino. Bodočega moža so oblekli v nosečnico in je moral plesati, peti in pritegniti pozornost žensk, da so darovale zanj in da so podpisale, da so mame otroka. Menda je moral zbrati petdeset podpisov. Drugače pa Marienplatz predstavlja res ogromno katedralo z mestno hišo in velikim trgom, kjer imajo ponavadi tudi državne dogodke. Malce naprej je možakar brez glave strašil otroka, nasproti njega pa je skupina, ki je bila oblečena v srednjeveške cunje, zbirala ljudi, da so z vilami in lopatami napadali mestno hišo. Ko so imeli dovolj veliko množico, so začeli tuliti in se zaganjati v stebre kot nori. Zanimiva oblika sproščanja agresije, morda bi jo lahko preizkusili tudi pri nas. Prenočili smo spet v kampu, nato pa se pripravili na naš zadnji dan, ko smo imeli namen obiskati Mozartovo mesto Salzburg.
Prispeli smo že zjutraj. Za zadnji dan smo si privoščili soliden avstrijski zajtrk v eni gostilnici, že ob desetih dopoldne pa se je z druge gostilne zaslišala glasba. V dobri atmosferi so možakarji že dopoldne nažigali stare šlagerje skupin STS, Alpinenkatzen in drugih, da se je ljudem že mešalo. To se je plesalo in pelo, da jih niso več imeli kam dati. Nekaj ljudi
se je kar malce navleklo žganih pijač, da so že začeli lomiti po gostilni. Ta čas smo mi izkoristili za ogled mesta, malce smo se ustavili pri zapravljivč-kih, ki so čakali svoje stranke, pred Mozartovim kipom pa so naredili kar čitalnico, da si se lahko usedel in sposodil knjigo. Končno je bil en dan res sončen.
Na poti proti domu se čez Avstrijo vije nešteto tunelov, ki imajo svoje omejitve. No, izgleda, da smo mi to lekcijo prešpricali, saj se nam je na rit nalepilo policijsko vozilo. Ojej, pa prav na koncu. Policista strumno prideta do nas in pregledata dokumente. Prehitro da smo vozili, nam pore-četa. In nam pokažeta radar, ki je kazal 104 kilometre na uro, omejitev je bila pa 100. Joj, kako smo se morali spet delati uboge, da sta nas spustila samo z opozorilom. Na srečo pa je še v istem trenutku mimo pridrvel nek BMW - še dovolj počasi, da sta lahko prebrala registrske tablice. Niti adijo nista rekla ...
Domov smo prišli v večernih urah, kot se spodobi. Končna bilanca je bila naslednja. Pojedli smo ogromno zelenjave in sadja, še najbolj pa bode v oči dejstvo, da je izginilo kar 6 kg čebule. Ja, ni bilo to prvo moje potovanje, ko smo porabili enormne količine čebule. Potovanje po poteh evropskih institucij se je končalo skoraj z natanko 4.500 prevoženimi kilometri v dobrih dveh tednih. Čeprav v teh prispevkih morda malo manjkajo ekstremne situacije, ki sem jih doživel po drugih celinah, zaradi tega to branje verjetno ni bilo nič manj zanimivo. Vseh avantur pa tudi ne smem dati na papir, ker dandanes te obesijo samo za majhne oslarije, velikih pa se še baje nisem lotil. Zahvaljujem se vsem za (upam da) prijetno branje in nasvidenje do prihodnjič!
Foto: Dani Zorko	Foto: Dani Zorko
Revež je na glavnem trgu v Munchnu zbiral podpise	Dober lovec tudi sredi nemškega mesta najde plen.
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Spominki z Bavarske
Ekologi so sredi Münchna pustili opozorilno klopco.
Torek, 3. april Danes goduje Ljuba.
1525 je upor kmetov, ki se je začel že jeseni prejšnjega leta, zagorel po vsej Nemčiji.
1559 se je z mirom končala vojna med Španijo in Francijo za prevlado v Evropi.
1678 se je rodil italijanski skladatelj in violinist Antonio Vivaldi.
1863 se je rodil belgijski arhitekt, umetnostni pisec in slikar Henry van de
Velde.
1866 so ustanovili v Zagrebu Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti.
1901	je bil v drugem mandatu ustoličen 25. predsednik ZDA Wiliam McKinley. 6. septembra ga je ustrelil anarhist. Zamenjal ga je podpredsednik Roosevelt.
1924 se je rodil ameriški filmski igralec Marlon Brando. Sreda, 4. april Danes goduje Izidor.
188 se je rodil rimski cesar Marcus Aurelius Severus Antoninus Augustus - Karakala. Zaslovel je, ker je vsem svobodnim prebivalcev imperija podelil rimsko državljanstvo, v Rimu pa je dal zgraditi znamenite terme (umrl 217). 1851 so ustanovili državni svet Avstro-Ogrske kot nadomestilo za parlament.
1883 je v Mariboru zasvetila prva električna žarnica.
1915 se je rodil ameriški kitarist in pevec bluza Muddy Waters, eden glavnih
akterjev pri ustvarjanju sodobnega glasbenega sloga rhythm-and-blues.
1918	se je končala bitka na Sommi.
1949 je dvanajst zahodnih držav ustanovilo zvezo NATO. 1968 je bil v Memphisu umorjen Martin Luther King, borec za pravice črncev in dobitnik Nobelove nagrade za mir. Bil je žrtev belega skrajneža. Četrtek, 5. aprila
1588 se je rodil Thomas Hobbes, angleški filozof (umrl 1679).
1794 so v Parizu so na zahtevo voditelja revolucije Maximiliena Robespierra
usmrtili enega od revolucionarjev, Georgesa Jacquesa Dantona.
1799 je Valentin Vodnik objavil prve slovenske "Kuharske bukve".
1818 so čilenski uporniki v bitki pri Maipuju premagajo Španijo.
1894 so na mednarodnem kongresu v Parizu obnovili olimpijske igre.
1908	se je rodil Herbert von Karajan, avstrijski dirigent (umrl 1989). 1943 jeWillem Johan Kolff prvič v zgodovini izvedel dializo z umetno ledvico.
1955 je Winston Churchill odstopil z mesta britanskega predsednika vlade. 1992 se je začelo obleganje Sarajeva.
1998 je bil na Japonskem odprt most Akashi-Kaikyo, ki povezuje otoka Šiko-ku in Honšu. S tem je postal največji viseči most na svetu. Petek, 6. april Danes goduje Viljem.
1327 je Petrarka spoznal v neki cerkvi v Avignonu, Lauro, poročeno Sade, ki je po mnenju nekaterih plod pesnikove domišljije, vendar mu je bila do svoje smrti in tudi kasneje muza njegove ljubezenske poezije. 1483 se je rodil Rafael, eden izmed treh velikanov visoke italijanske renesanse.
1490 je umrl na Dunaju kralj Ogrske in Češke Matija Korvin, ki se je v spominu Slovencev ohranil kot ljudski junak kralj Matjaž. 1667 je močan potres uničil del Dubrovnika.
1896 so se začele v Atenah prve olimpijske igre nove dobe, na katerih je sodelovalo 311 tekmovalcev iz 13 držav.
1909	je prvič stopila človeška noga na Severni tečaj. To je dosegel v svojem šestem poskusu častnik ameriške bojne ladje Robert Peary.
1917 so ZDA na strani zavezniških sil vstopile v prvo svetovno vojno. Sobota, 7. april Danes goduje Darko.
Danes je dan slovenske zastave in svetovni dan zdravja.
331 p. n. š. naj bi po izročilu Aleksander Veliki v delti Nila na kraju, kjer je stala neka nepomembna egiptovska vas, ustanovil novo mesto Aleksan-drijo.
1348 so ustanovili v Pragi najstarejšo univerzo v srednji Evropi - Karlovo univerzo.
1827 so bile vžigalice prvič uradno zapisane v poslovnih knjigah angleškega kemika in lekarnarja Johna Walkerja, ki je izumil vžigalice, ki so se vnele z drgnjenjem.
1847 se je rodil danski pesnik in pisatelj Jens Peter Jacobsen. Bil je vodilni danski naturalist in predhodnik dekadence.
1902	so ustanovili v ZDA eno največjih naftnih družb na svetu Texaco. 1906 je nenadoma začel bruhati vulkan Vezuf. Tok lave je zalil mesto Ottaviano.
1919	so socialisti v Münchnu razglasili Bavarsko republiko. Nedelja, 8. april
Danes goduje Albert.
Danes je svetovni dan Romov.
1336 se je rodil mongolski voditelj Timurlenk. Njegove horde so brez razlike pobijale krščansko in muslimansko prebivalstvo in spreminjale dežele v puščave.
1818 se je rodil nemški znanstvenik August Wilhelm Hofmann. Sintetiziral je nova barvila in razvil nove metode sinteze. 1838 je iz angleškega Bristola krenil na prvo vožnjo prvi redni čezatlantski parnik Great Western in čez petnajst dni priplul v New York. 1868 se je rodil ameriški zoolog Herbert Spencer Jennings, eden prvih znanstvenikov, ki so proučevali posamezne mikroorganizme in eksperimentirali z genetskimi spremembami enoceličnih organizmov. 1962 je umrl španski bikoborec Juan Belmonte, eden največjih bikoborcev vseh časov.
1826 so začele izhajati v celovški reviji Carinthia znamenite Pripombe k germanizaciji Koroške Urbana Jarnika. Ponedeljek, 9. april Danes goduje Tomaž s tovariši.
1388 je švicarska konfederacija v bitki pri Näffelsu dosegla eno največjih zmag v boju za osamosvojitev izpod habsburške nadoblasti. 1776 je vlada Marije Terezije izdala predpise, s katerimi je urejala razmere na cestah.
1865	se je končala s podpisom premirja ameriška državljanska vojna. Začela se je 12. aprila 1861.
1866	so sprejeli v ZDA zakon o državljanskih pravicah, s katerim so dobili državljansko pravico vsi, ki so se rodil v ZDA. Tudi črnci.
1872 se je rodil francoski politik, dvakrat predsednik vlade Leon Blum. Vpeljal je 40-urni delavni teden in podržavil oboroževalno industrijo in banke.
1903	se je rodil ameriški endokrinolog Gregory Pincus, ki je veliko prispeval k razvoju prvih učinkovitih kontracepcijskih tablet.
1933 se je rodil francoski filmski in gledališki igralec Jean Paul Belmondo.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Razmišljamo o letošnjem poletju
Pred nami so veliki prazniki, ko Slovenci tradicionalno v zemlji ne delamo, razen tistih, ki hočejo pokazati, da so veliki »frajerji«. Jaz pa imam vseeno nalogo, da nekaj napišem. Zato bomo ta teden razmišljali o tem, kaj bi sadili v balkonska korita.
Po napovedih je pred nami nekaj hladnejših dni, ki pa bodo še vedno topli za ta čas. Morda nam bodo le prinesli tudi kaj tako zaželenega dežja.
Kmalu bomo spet krasili svoje balkone, okna in terase. Pred tem se vsako leto znova sprašujemo, kaj pa bi zasadili letos. Čas krize bo prav gotovo tudi na balkonih pomenil nekaj
Foto: Miša Pušenjak
Sončna vodenka serije »fanfare« v družbi s cipre-sasto konjsko grivo in rumenozeleno pijavčnico
želk. Bolnik veliko govori, je zelo ljubosumne narave,
manj rastlin. To lahko naredite popolnoma brez obžalovanja. Ze nekaj let je trend takšen, da korita na balkonih ne sadimo več enega ob drugem, ampak je med njimi veliko prostora. Tako posamezno korito in zasaditev v njem prideta bolj do izraza.
Če bomo korita sadili prvič...
Najprej nabavite ustrezna korita. Ta naj bodo čim večja, široka in globoka, zato naj jih bo raje manj. Nato se odločite za barve svoje zasaditve. Danes so barve naših fasad marsikje izrazite, močne, zato je izbira barve cvetja lahko zelo ozka. Prav gotovo je potrebno, da se barve na vrtu, hiši in barve balkonskih zasaditev ujemajo. Šele potem izberite ustrezne rastline.
Rastline vedno nabavljajte direktno v vrtnarijah, saj vam bodo tam znali tudi najbolje svetovati. Dobro poznajo, kaj prodajajo, kako se bodo obnašale njihove cvetlice tudi pri vas. Pri njih nabavite tudi ustrezen substrat. Res je, da so naše denarnice letos dokaj tanke in obubožane, kljub temu pa varčujte pri številu korit, ne pa pri izbiri substrata. Balkonske rastline razen nageljčkov, bršljank in pokončnih pelargo-nij namreč prihajajo k nam iz tropskih krajev, kjer je v zemlji veliko organske snovi. Pa tudi
Foto: Črtomir Goznik
Smiljana Markež, mag. farm.
Najbolj pogosti piki insek-tov, ki povzročajo težave, so piki čebel, zato je Apis melli-fica najpogosteje uporabljeno homeopatsko zdravilo. Pri sami uporabi je treba upoštevati tako sliko zdravila kot sliko bolnika in temu prilagoditi tudi doziranje in potenco zdravila. Smiljana Markež, mag. farm.
Lekarne Ptuj
žlahtnitelji so jih za nas vzredili v takih okoliščinah. Zato pride zanje v poštev samo kupljen bogat substrat. Ravno vrtnarji vam bodo ponudili samo kvalitetne substrate, za trgovine pa o tem ne bi mogla vedno trditi. Nageljčke in pelargonije lahko sadite v mešanico kupljenega substrata in dobre, krepke vrtne zemlje. Pa še tukaj naj bo kupljenega substrata več. Domač kompost povečini ni primeren, saj je presuh. Uporabimo ga za gnojenje okrasnih gredic in zelenjavnega vrta.
Med najtrpežnejše balkonske rastline še vedno sodijo bršljanke. Zato se v prvem letu kot osnovno cvetlico v koritu prav gotovo odločite zanje. Bršljanke so lahko zelo različne, prav vse pa potrebujejo veliko sonca. Zato jih sadite samo tja, kjer je sonca dovolj in sije skoraj cel dan. Bršljanke so lahko zelo dolge, a z enostavnimi cvetovi, ali močno grmičaste in z razkošnejšimi, vrstnatimi cvetovi. Izbiramo med belimi, bolj ali manj rožnatimi, le redkimi vijoličnimi in seveda rdečimi barvami.
Za tiste, ki imate nekoliko bolj senčne kotičke, pridejo veliko bolj v poštev begonije »zmajeva krila«. Te bodo uspevale na polnem soncu, pa tudi v polsenci. V temni senci seveda tudi te lepotice ne bodo lepe. Begonija »zmajeva krila« je lahko rdeča ali bela, prav potruditi pa se je treba, da najdemo tudi take v rožnati barvi. Izredno lepa, posebna je bolivijska begonija. Tudi pri tej vrsti so na voljo samo bele ali rdeče barve cvetov. Pri tem je rdeča barva lahko prava rdeča ali pa prav posebna oranžno rdeča barva. Tudi bolivijske begonije najlepše uspevajo na polnem soncu.
Še na eno staro slovensko trpežno cvetlico ne pozabite. To so vodenke. Vodenke po večini sadimo na polsenčne in senčne lege. Danes pa so žlahtnitelji razvili tudi take, ki bodo dobro uspevale tudi na soncu, le da bodo potrebovale redno zalivanje. Zato vrtnarje kar povprašajte po sončnih vodenkah ali po takih, ki bodo lepo cvetele v senci. Nekatere vodenke rastejo navzgor, imamo pa tudi grmičaste, povešajoče sorte, ki se bodo v koritu obrnile navzdol, seveda pa nikoli ne bodo bujno prerasle korit.
Zelo trpežne in razkošne so tudi živo rumene kasije. Ne vem, zakaj jih več ne vidim na naših balkonih.
Če pa si zaželite modre barve, posadite trpežne brahikome ali lep modri čudež. Prve so
krasne, trpežne in povsem nezahtevne. Modri čudež pa si želi nekoliko bolj kisel substrat, dobite pa ga tudi v beli barvi. Zelo lep je tudi kot spremljevalec bršljank.
Poleg teh vodilnih lepotic naj tudi vsak začetnik zasadi še nekaj spremljajočih, strukturnih rastlin. Najenostavnejše in najbolj zabavne so okrasne trave. Nežna, nitasta in božajoča je sti-pa ali bodalica, ki naredi šop povešajočega listja in kasneje tudi travnih cvetov. Lepo se ujema z bršljankami in vodenkami, za begonije ^pa je prenežna. K begonijam sadimo perjanke. Ščeti-nasta perjanka ima pokončnejšo rast, najdemo pa tudi rdečelistne sorte. Dlakava perjanka pa se odlikuje po belih, puhastih povešujočih cvetovih. Obe se seveda podata tudi k bršljankam. Prav zanimivo je tudi biserno proso - trava, podobna koruzi, ki najprej zacveti, potem pa se na klasih pojavijo drobna okrogla semena, ki jih imajo ptiči izredno radi. Zato jih shranimo za zimo. Najpogosteje lahko kupimo rdečeli-stno biserno proso, zahtevnejši vrtnarji pa nam bodo znali ponuditi tudi take z oranžnimi ali zelenimi listi.
Okrasne trava so še vedno najmodernejši dodatek cvetočim balkonskim koritom, čeprav njihova popularnost traja zdaj že kar nekaj let. Seveda pa so lepe samo na soncu, v senco lahko sadimo samo mehko medeno travo s pisanimi belo-zelenimi listi, in »bambusovo travo«; to je v resnici plazeča šopulja.
Poleg okrasnih trav lahko kot dodatek k obilno cvetočim lepoticam sadimo tudi nežno cvetoče rastline. O njih pa kaj več prihodnjič.
Mih Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Bujno cevtoča bolivijska begonija, rumena lepa suzana in pod njo bambusova trava
Zdravstveni nasveti - homeopatija
Piki insektov (2. del)
Natrium muriaticum -MORSKA SOL se uporablja pri vbodih, pri katerih se razvije koprivnica. Zdravilo je uspešno tudi pri oteklinah, ko Apis mellifica pomaga le delno ali pa kadar določeni simptomi ostanejo še dolgo časa po vbodu. Bolnik ne prenaša vročine, družbe (introvertiranost) in zanj so značilne suhe sluznice ter močna žeja. Tak bolnik tudi ne prenaša tolažbe in je zelo sramežljiv. Stanje se izboljša z gibanjem na svežem zraku ali kopanjem v mrzli kopeli, poslabša pa z vročino in soncem.
Lachesis muta - STRUP KAČE GRMOVKE se uporablja, kadar je mesto vboda modro-vijoličaste barve in vroče, lahko tudi krvavi (kri je temna). Takšne reakcije so značilne pri ugrizih strupenih živali ali žu-
je čustven in strasten, lahko ima navale vročine, je nemiren in okoli vratu ne prenaša oblačil. Bolnik ni žejen. Vneto mesto je zelo občutljivo na dotik. Stanje se izboljša s toplimi obkladki, z gibanjem na svežem zraku, poslabša pa z dotikom.
Hypericum perforatum - ŠENTJANŽEVKA se uporablja pri pikih insektov, pri katerih so poškodovani živci. Pik je na mestu, ki je zelo oživčeno (prst na roki, nogi). Drugo ime zanjo je namreč »arnika za živčevje«. To je zdravilo za poškodbe dobro oživčenih delov telesa. Bolečina je zelo huda in se jo težko prenaša. Gre za bolečine v rafalih, ki se raztezajo po poti in jih spremlja občutek gomazenja in omrtvelosti. Stanje poslabša dotik in gibanje, izboljša pa mencanje in otiranje.
S svetovne
glasbene
scene
Pred dnevi je svoj 70. rojstni dan praznovala legendarna ameriška pevka Aretha Franklin Kraljica soula je ob tej priložnosti medijem razkrila, da bo v kratkem pričela snemati nov studijski album, pri tem pa ji bo pomagal znan producent Clive Davis. Aretha Franklin je v svoji izjemno bogati karieri dosegla nekaj velikih uspehov, med drugim jo je slovita glasbena revija Rolling Stone uvrstila na visoko deveto mesto najboljših umetnic vseh časov, med najboljšimi izvajalci v dobi roka pa se je zavihtela celo na prvo mesto. Osvojila je neverjetnih 20 grammyjev, vključno z gram-myjem za življenjsko delo in za še živeče legende. Postala pa je tudi prva glasbenica, ki jo je doletela čast vpisa v Dvorano slavnih rokenrola (Rock and Roll Hall of Fame). Dvakrat se je uspela prebiti na prvo mesto lestvice Vročih 100 v ZDA. Prvič ji je to uspelo s pomočjo skladbe Respect, drugič pa s skladbo I Knew You Were Waiting (For Me),
Foto: wordpress.com
Aretha Franklin
ki jo je posnela skupaj z Geor-geom Michaelom.
Pred kratkim je izšel je nov album popularne ameriške pevke R'n'b Macy Gray. Album nosi naslov Covered in je že njen šesti studijski album. Tokrat se je pevka odločila, da bo razveselila vse ljubitelje rok glasbe, saj je na album v glavnem uvrstila predelave starih rok uspešnic. Tako bomo na njenem novem izdelku lahko slišali med drugim tudi predelave znanih izvajalcev, kot so Metallica, Eurhythmics, Col-bie Caillat in številnih drugih izvajalcev. Macy Gray je pred kratkim tudi zaključila snemanje filma The Paperboy, v katerem so glavne vloge odigrali
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE MONAE
2.	STRONGER - KELLY CLARKSON
3.	GLAD YOU CAME - WANTED
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	PART OF ME - KATY PERRY
2.	SHE DOESN'T MIND - SEAN PAUL
3.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE FT. KIMBRA
NEMČIJA
1.	AI SE EU TE PEGO - MICHEL TELO
2.	HEART SKIPS A BEAT - OLLY MURS FT. RIZZLE KICKS
3.	SHE DOESN'T MIND - SEAN PAUL
John Cusack, Zach Efron, Nicole Kidman in Matthew Mc-
Conaughey.
®®®
Seznam skladb na albumu Covered:
Here Comes The Rain Again (Eurythmics) Creep (Radiohead) You Want Them Nervous (featuring J. B. Smoove) Smoke Two Joints (The Toyes) La La La (Teaching The Kids) (featuring Layann Al Saud, Avery Albert, Happy Hinds & Siena Stelber)
The Power of Love (featuring Hugh Salk)
Nothing Else Matters (Metallica) Sail (AWOLNATION) I Try Is Cool And All But... (featuring Nicole Scherzinger) Maps (Yeah Yeah Yeahs) Mel Rap (featuring Mel Hinds) Bubbly (featuring Idris Elba) (Colbie Caillat) Wake Up (Arcade Fire)
Really? (featuring MC Lyte)
®®®
Vsestranski kanadski umetnik Leonard Cohen je kljub svoji starosti (78 let) še naprej zelo aktiven. Pred kratkim je izdal nov že dvanajsti studijski album, ki ga je poimenoval Old Ideas. Glasbeni genij, kot ga imenujejo mnogi glasbeni poznavalci, je na svoji spletni strani že objavil datume in kraje svoje nove svetovne koncertne turneje Old Ideas World Tour 2012. Turneja se bo pričela 12. avgusta v Belgiji, najbližje Sloveniji pa bo nastopal 25. septembra v Italiji.
®@®
Znana ameriška alternativna rok zasedba Smashing Pumpkins bo 18. junija na prodajne police poslala svoj nov sedmi studijski album z naslovom Oceania. Na albumu, za katerega pevec zasedbe Billy Corgan pravi, da bo njihov najboljši v zadnjih 15 letih, bo 13 novih skladb. Njihov album Siamese Dream velja za enega izmed najboljših alternativnih rok albumov v zgodovini. Zadnji studijski izdelek Zeitgeist pa so izdali leta 2007.
28. maja bo izšel nov album popularne ameriške zasedbe Scissor Sisters. Prvi singel z novega albuma Magic Hour bo skladba z naslovom Only The Horses. Producent albuma je najuspešnejši britanski avtor v zadnjem letu Calvin Harris, na albumu pa sodelujejo tudi nekateri drugi znani glasbeniki, kot so Pharrell Williams, Diplo in Alex Rihda (BoysNoize) in Aze-alia Banks. Skupaj s slednjo pa so že v začetku tega meseca predstavili novo skladbo Shady Love, za katero so posneli tudi videospot. Njihov debitantski album Scissor Sisters iz leta 2004 se je samo v Veliki Britaniji prodal v več kot 4,5-milijonski nakladi. Petčlansko glasbeno moštvo pa je svet obnorelo leta 2007 s svojo izjemno uspešnico I Don't
Feel Like Dancing.
®@®
Popularna britanska radijska postaja XFM je na svoji spletni strani izpeljala zanimivo anketo. Poslušalci omenjene postaje so tokrat izbirali najboljše pevke. Daleč največ glasov je prejela pevka zasedbe Florence + The Machine Florence Welch. Na drugo mesto se je nekoliko presenetljivo uvrstila Alison Mosshart (duo The Kills), tretja pa je Deborah Dyer (znana kot Skin) iz zasedbe Skunk Anansie. Do petega mesta sledita še Karon O (Yeah Yeah Yeahs) in Debbie Harry (Blondie). Med prvih deset pa so poslušalci izbrali še Siouxsie Sioux, PJ Harvey, Hayley Williams (Para-more), pokojno Amy Wine-house in Courtney Love.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
V
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Nevarnost?
Verjetno ne potrebuješ posebnega naziva, da uvidiš, da postaja življenje na tem svetu vse manj znosno. Ker v Angliji živim v predmestju, vidim veliko ljudi s socialnega in še kakšnega dna. Ne zahajam rad v ta predel, zmeraj se mi zdi, da mi takšne dogodivščine požrejo vso energijo in voljo do življenja.
Pa ne bom zdaj o tem, kako smo prišli do tega; to vsak ve. Bolj me skrbi, kam lahko takšna situacija vodi. Situacija, ko so ljudje ekonomsko, socialno, intelektualno in duhovno obubožani. S tem seveda ne mislim na nobeno religijo, pač pa duhovnost v smislu notranjega miru, smisla v življenju, sposobnosti odgrniti zaveso in v sončnem vzhodu prepoznati neverjetno čarobnost in lepoto narave. Prepoznati dragulj človečnosti v umetnosti. Tega je vse manj. Globlje kot so ljudje v takšni situaciji, manj je kakršnekoli umetnosti, manj je tiste žlahtnosti. In to pušča praznino.
Manj je tudi izobrazbe. Ker ljudi, kljub temu da smo opremljeni z eno najčudovitejših zadev v vesolju, možgani, nič več ne zanima. Znanje več ni vrednota. Kljub temu da nam pomaga razumeti fantastičnost sveta in kljub temu da se ob novih spoznanjih zmeraj ganjeno začudimo. Ostaja praznina, površinska plehkost, od znanja ostane praznoverje, od umetnosti pa cenen kič.
Saj, dokler je kruha in iger, je še za silo znosno, ko pa še tega več ni, pa se vse skupaj hitro lahko prevesi v katastrofo. Ljudje začno iskati krivca in kmalu jim lahko zadiši po krvi. Takšna situacija je kot humusna prst za človeško zlo. Toliko bolj, ko se vanjo primešajo še nacionalizem, vera in rasne razlike. Potem je to eksplozivna kombinacija. Kdor je prebral Mein Kampf, mu je je jasno, da je prav to gnalo drugo svetovno vojno. Ja, Hitlerjeva norost je bila motor, vse ostalo pa gorivo, ki je vse skupaj poganjalo ...
Pa še to je ... Ko ljudje ne vedo ničesar in ko ne razmišljajo o ničemer, zelo radi začno nasedati takšnim osebam. Obrnejo se po principu močnejšega vetra in to je zastrašujoče. Vsaj zame ... Ne zavedamo se, kako hitro in preprosto se lahko vse skupaj sesuje. Zato me vedno znova razburi, ko vidim brezposelne, kako se v kakšnem bifeju pritožujejo nad vsem skupaj. Strinjam se, dogaja se grozljivka, vendar če že človek izgubi ekonomsko blagostanje, ni treba izgubiti še vsega drugega. Pojdite v knjižnice, berite, izobrazite se. Glejte kaj več kot 24ur in Svet. Za brezposelne v ptujski knjižnici ni članarine! V znanju je moč in svoboda in to je edina pot za napredek in pot iz gnojne jame. No ja, temni se .
Matic Hriberšek
Cradioptuj
^^ 89.8° 98.2 °I04:3
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Lestvica
\ NAJ I
1.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW feat. KIMBRA
2.	HEART SKIPS A BEAT - OLLY MURS FT. RIZZLE KICKS
3.	AI SE EU TE PEGO - MICHEL TELO
4.	PART OF ME - KATY PERRY
5.	NEXT TO ME - EMELI SAND
6.	GIVE ME ALL YOUR LUVIN' - MADO
7.	I WON'T GIVE UP - JASON MRAZ
8.	CHARLIE BROWN - COLDPLAY
9.	THESE DAYS - FOO FIGHTERS
10.	JUST THE WAY YOU ARE - Dick Bi Backbeats
11.	BORN TO DIE - LANA DEL REY
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
e & The
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 3- aprila 2012
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
dušen ohrovt, kuhana govedina SREDA
gobova juha z ajdovo kašo, sadna solata ČETRTEK
stročji fižol v omaki, hrenovke PETEK
ribji narastek s cvetačo*, solata SOBOTA
ješprenjčkova zelenjavna juha NEDELJA
goveja juha, pečen piščanec, dušen riž, solata PONEDELJEK
zelenjavni zrezki**, pražen krompir, radič
*Ribji narastek s cvetačo
Sestavine: 50 dag cvetače, 6 kosov ribjih filejev, limonin sok, česen, sol, sesekljan peteršilj, 2 žlici moke, 0,5 dl olja za peko; bešamel: 4 dag masla, 4 dag moke, 4 dl mleka, 2 jajci, sol, poper, drobtine, 3 žlice parmezana ali sira Očiščeno in na cvetove razrezano cvetačo skuhajte v slani
vodi, da je še malo trda. Odcedite jo. Fileje, sveže ali zamrznjene, potresite s soljo, strtim česnom in pokapljajte z limoninim sokom. Tako pripravljene povaljajte v moki ter na vročem olju na hitro opecite (3 minute). Opečene kose polagajte v namazan pekač; med kosi in po vrhu razvrstite cvetove cvetače, potresite s peteršiljem in prelijemo z bešamelom: v dvolitrski kozici razta-lite maslo, zamešajte moko in zalijte s hladnim mlekom. Mešajte z metlico. Bešamelova omaka naj vre 3 minute. Nato jo solite, odstavite, zamešajte rumenjaka, poper in trd beljakov sneg. Po vrhu potresite žlico drobtin ter jih s počasnimi obrati zamešajte v bešamel. Po bešamelu potresite parmezan ali sir. Narastek postavite v pečico, ogreto na 200 stopinj za približno pol ure.
**Zelenjavni zrezki
Sestavine: po 25 dag poljubne zelenjave (na primer korenček, por, zelje, brstični ohrovt ...), čebula, sol, poljubne začimbe po okusu, paradižnikova mezga; bešamel: 3 dag masla, 1 žlica moke, 1,5 dl mleka, 1 jajce, 1 rumenjak.
Zelenjavo narežemo in damo pražit na čebulo. Solimo in začinimo, lahko dodamo še paradižnikovo mezgo. Do konca dušimo. Potem lahko naredimo bešamel omako: pomešamo 3 dag masla in 1 žlica moke , zalijemo z 1,5 dl mleka in iz tega skuhamo gladko omako. Dodamo jajce in rumenjak in pomešamo v zelenjavo. Maso zajemamo z žlico, položimo na vroče olje, potolčemo in opečemo po obeh straneh.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
SPOLNA BOLEZEN Kliče Mujo Hasota: 'Haso, ali bi mi prišel pomagat drva cepit?'
Haso: 'Ne, ne morem, imam spolno bolezen.' Mujo ga pokliče naslednji dan in ga ponovno vpraša: 'Bi mi prišel drva cepit?' 'Ne morem imam spolno bolezen, 'odgovori Haso. Nato ga pokliče tretjič in ga še zadnjič vpraša, če bi mu prišel pomagat drva cepit. Haso: 'Ne morem, imam spolno bolezen. '
Mujo se razjezi: 'Katera je potem ta tvoja spolna bolezen?' Haso pa odgovori:' Boli me k... .za tvoja drva'.
KAJ JE TO?
Kaj je to? Podnevi laja ponoči pa plava? Taščina proteza.
PRISTANEK NA SONCU Reče Mujo učiteljici: 'Jaz bom prvi človek, ki bo pristal na Soncu'.
Učiteljica mu odvrne: 'Kako!? To vendar ni mogoče! Vas bo zažgalo!'
Mujo: 'Jaz bom pristal ponoči'.
OBEŠENA TASCA Na policijski postaji se oglasi možakar in pove:«Policist, moja tašča se je na podstrešju obesila na vrv!« »Ste vrv prerezali?« »Ne, saj je še živela, ko sem jo našel.«
MARLJIVA MLADINA Tuja delegacija je obiskala Sovjetsko zvezo in Sovjeti so pohvalili svojo marljivo mladino. Delegacijo so odpeljali na gradbišče in tujci so se prepričali, da res marljivo delajo. Clan tuje delegacije je pristopil k delavcem in vprašal prvega:«Koliko let imaš?« »Sedemnajst!« mu je odgovoril.
»Pa ti?« je vprašal drugega. »Devetnajst!«
»Kaj pa ti?« je vprašal še tretjega.
»Dosmrtno!«
NEMOGOČE
Dve zaljubljeni kapljici mleka
se ljubkujeta in ena vpraša:
»Ljubi, ali bi se poročil z menoj
in bi imela otroke?«
»Žal mi je draga, toda jaz sem
pasteriziran!«
Štajerski TEDNIK
ANGLEŠKI PEVEC IN KITARIST
PLASTNA ŽILA
SESTAVIL
EDI KLASINC
6. POLOZAJ OROZJA PRI MEČEVANJU
ŽGALEC OGLJA
JUS
PEVEC DŽINOVIČ
EVROPSKI VELETOK
ITALIJANSKA IGRALKA LOREN
IGRALEC (STAR.)
PREDEL ZAGREBA
NAS KOŠARKAR (BRANE)
BOB ZA TRI TEKMOVALCE
NIKOLA TESLA
MEHČANJE (V SLOVNICI)
ČEBELJI PANJ Z ENIM SATOM
DRAGO ČUDEN
PUŠČAVA Z NAPLAVLJE-NIM PRODOM
UČENJE NA PAMET
STEBRIČEK
IGRA NA KARTE ZA TRI IGRALCE
MELODIČEN OKRASEK
PEVKA (WHITNEY)
POKLON, DARILO
MORSKI OŽIGALKAR
PRSICA, KLOP, ČEBELJA UŠ
SČETKARSKA DELAVNICA
TORINO
PEVKA (ALENKA)
AVSTRIJSKI DIRKAČ (JOCHEN)
ROKOMETNI
VRATAR ARSLANAGIČ
DALMATINSKA ANA
SLIKAR BOŽINOV
TOČILNA MIZA
AM. ŠERIF (WYATT)
ZILJSKA NOŠA
POREKLO, IZVOR
ZANIKRN PES
ŽIVALSKI VRT
ANGLEŠKI PEVEC ENO
MLADA KRAVICA
IVAN CANKAR
PREBIVALKA ZAIRA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRITOK LAHNA
RADKO POLIČ
GREGOR VIRANT
ZELJKO IVANJEK
SNOV V VELIKEM JESENU
GOZDNI REZERVAT OB POTOKU LOŽNICA
ŽELEZEN DROG ZA LOMLJENJE
HRVAŠKI KOŠARKAR (DINO)
PRAVNI ZASTOPNIK, ODVETNIK
JED PIZZA
IZ
BESEDE CIPA
LOVILEC KRTOV
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: ASA = starožidovski kralj, DORGA = babje pšeno, sodraga, sodra, MANIT = snov v velikem jesenu, NERAT = slovenska pevka narodnozabavne glasbe (Alenka), REG = puščava z naplavljenim prodom, REUNION = igra na karte za tri igralce, RINDT = avstrijski avtomobilski dirkač (Jochen, 1942-1970), RŽELA = železen drog za lomljenje, SIL = plastna žila.
■jey>i 'eojd 'je^oApe 'efpey 'e|azj
'eouo§!3 'nueuu 'oey 'e^jjez '01 'eoj 'ueug 'auags 'j|A 'sej '0joao 'au\/ 'seq\/ '01 'euje^ags 'fiadj^ 'uojsnoH 'sjp 'uomnay 'alueipnp 'eay suho 'H93e3!J>1 's!jeH 'OAOid 'je|§o '}s>hs :ouAoiopoA '3>lNVZId>l 31 A31IS3d
Govori se ...
... da bi lahko vsesplošno uspelo akcijo Očistimo Slovenijo mirne duše nadaljevali še v državnem, poslanskem in kakem strankarskem zboru. Baje bi seje udeležilo mnogo več kot 270.000 Slovencev.
... da v Dravi tam okoli Ribiča zagotovo živi povodni mož. Kako si sicer razlagati, da so ptujski potapljači ob čiščenju iz reke potegnili kolo, nakupovalne vozičke, dele pralnega stroja in celo star televizor. Se bo kdo revčka sedaj usmilil in mu podaril LCD?
... da smo v Petovioni končno odkrili, kako napolniti dvorano s 1600 ljudmi: enostavno povabiš Perpetuum Jazzile. Treba je ugotoviti le še, kaj narediti s centrom mesta, da ne bo še naprej mesto duhov.
... da nekateri urbanski svetniki že kujejo zarote proti novemu županu. Za sedaj jih je že 7, ki jim ni po godu.
... daje Vesna Godina na svojem predavanju pozabila na čas. Skoraj štiri ure je govorila
brez pavze, tistim, ki so jo poslušali, pa je to minilo, kot bi trenil. S takšno sposobnostjo se lahko pohvali redkokateri predavatelj, da o politikih ne govorimo.
...da v vidovski fari brez dvoma vidijo prihodnost v hrani in pijači. Dokaz: občinsko vodstvo je denar najprej vložilo v degustacijsko klet, obrtno cono pa zarašča trava.
... da je o usodi nove petovi-onske športne dvorane kljub glasnosti prvega moža bore
malo znanega. Iz bele Emone namreč prihajajo iz dneva v dan nasprotujoče si informacije o evropskih sredstvih.
Vidi se ...
... da imapetovionsko združenje borcev za vrednote NOB iz leta v leto več pristašev, pohvalijo pa se lahko z originalno triglavko (nekoč titovko), ki jo je njihovemu prvemu možu podaril predstavnik veteranske organizacije.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna m Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 9. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Nagrado prejme Nuša Kosec, Grlinci 18a, Juršinci.
Foto: Žiga Letonja
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokratno fotografijo nam je poslal učenec OŠ Ljudski vrt Žiga Letonja in ob njej pripisal, da je nastala na letošnjih dnevih orhidej. Kot se vidi, so Žiga bolj navdušili lepi metulji kot rožice.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
	9			s		7		
6			1				8	
8				7			s	
		2			4	6		
			2		9		S	
				1				7
			4					
		4		8				1
9	S	7						
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	CC	ooo
Bk	vvv	©©	CCC	o
Dvojčka	v	©©©	C	oo
Rak	vvv	©©	CC	o
Lev	v	©©©	C	ooo
Devica	vvv	©©	C	ooo
Tehtnica	vv	©	CC	oo
Škorpijon	vv	©©©	CC	o
Strelec	v	©©	CCC	oo
Kozorog	vvv	©©	CC	o
Vodnar	v	©©©	C	ooo
Rbi	vv	©©	CCC	oo
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 3. do 9. aprila 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka -dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)

Jasno je, da odvečne dobrine napravijo življenje samo odvečno.« Pier P. Pasolini
-k-k-k
»Človek, ki samo kopiči bogastvo, bo zanesljivo propadel, saj vsakemu kopičenju sledi razpršitev. Zato plemenit človek razdeljuje že med kopičenjem.« Knjiga sprememb
•k-k-k
»Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in n kradejo. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« Sveto Pismo, Evangelij po Mateju 19-21
-k-k-k
»Ničesar nimamo v lasti. Res ne. Nekaj časa kako stvar uporabljamo. Ni pa naša lastnina. Predamo jo drugim ali pa jo zavržemo.« Greg Anderson -k-k-k
»Bog, daj mi priložnost, da dokažem kako me dobitek na Lotu ne bo pokvaril!« Grafit -k-k-k
»Kdo je bogat? Tisti, ki se veseli svojega deleža.« Avot, Talmud
-k-k-k
»Ne premišljuj o tem, česa nimaš. Premišljuj o tem, kaj lahko narediš s tem, kar imaš.« Ernest Hemingway -k-k-k
»Če želiš najti zlato, ga išči tam, kjer je.« William Juneau -k-k-k
Ptuj • Občni zbor Društva za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož
Za čim manj ovir v vsakodnevnem življenju in delu
V restavraciji Pan Kidričevo je 23. marca potekal občni zbor Društva za cerebralno paralizo Ptuj -Ormož, ki mu predseduje Brigita Pulko. Zbora, na katerem so ocenili delo v lanskem letu in sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos, sta se ob članih in njihovih družinskih članih, skupaj jih je bilo 51, ter podporniki, udeležila tudi podžupana občin Kidričevo in Videm, Milan Strmšek in Marjan Selinšek.
Letošnji zbor so obogatili z nastopom lutkovne skupine Sonček iz Murske Sobote, ki je uprizorila igrico pod naslovom Ko sem lutka, sem lahko, kar hočem.
Društvo za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož je bilo ustanovljeno leta 1988. Vseh članov je 334, od tega 126 z invalidnostjo, 135 staršev, 68 podpornih članov oziroma strokovnih delavcev in pet sorojencev. Ptujsko-ormoško društvo je eno izmed petnajstih v Sloveniji, ki se povezujejo v zvezo društev, v katero se vključuje tudi Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom, Športno društvo cerebralne paralize Žarek ter Sončkov klub.
Leto 2011 je bilo leto, v katerem so morali še posebej previdno gospodariti z denarjem, ki so ga pridobili za svojo dejavnost, in tudi zato so vse akcije skrbno načrtovali, je med drugim povedala predsednica Društva za cerebral-no paralizo Ptuj - Ormož Bri-gita Pulko. Pomembno je, da so izvedli vse tiste aktivnosti, ki so pomembne za člane. Za petnajst družin oziroma udeležencev so izvedli kolonijo v dveh izmenah. Osnovni namen zdravstveno-terapevtske kolonije je pripraviti starše na življenje s svojim otrokom s posebnimi potrebami, otrokom pa omogočiti posebna doživetja. V centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Radencih na Kolpi so izvedli obnovitveno rehabilitacijo, ki je namenjena vzdrževanju ali izboljšanju psihofizičnega stanja odraslih oseb s cerebral-no paralizo ter usposabljanju posameznika za čim boljšo neodvisno življenje glede na zmožnosti in cilje s pomočjo fizioterapije, delovne terapije, različnih kreativnih delavnic, učenja socialnih veščin, organiziranega druženja in zabave ter športnih aktivnosti. Že vrsto let organizirajo tudi
Foto: Črtomir Goznik
Brigita Pulko, predsednica Društva za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož
hipoterapijo, ki jo je v Sloveniji ministrstvo za zdravje leta 2003 priznalo kot zdravstveno tehniko, ki pa je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za zdaj še ne plačuje. Gre za fizioterapevtsko metodo, ki se izvaja na konju in s pomočjo konja na posestvu Biotehniške šole Ptuj v Turni-šču, v katero je vključenih 30 oseb s cerebralno paralizo. Za mladostnike in odrasle člane z invalidnostjo pa vrsto let organizirajo tudi fizioterapi-jo. Zdravstvena zavarovalnica sredstva za fizioterapijo zagotavlja le do 19. leta starosti, zato v Društvu za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož skrbijo za organizirano fizioterapijo v prostorih VDC Sonček na Ptuju, ki jo redno obiskuje 11 njihovih članov, od tega pet na vozičkih. Med programe, ki jih sofinancirajo s sredstvi FIHA, je tudi plavanje. Ob teh za člane še kako pomembnih programih, ki bistveno vplivajo na kakovost življenja obolelih za cerebralno paralizo, so v letu 2011 izvedli še vrsto drugih aktivnosti. Organizirali so velikonočne in božične delavnice, se udeležili pusto-vanja v karnevalskem šotoru,
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
hajdinski župan Stanislav Gla-žar jih je povedel na humanitarno prireditev S srcem za ljudi, na kateri so za njihovo dejavnost zbrali 1700 evrov, udeležili pa so se tudi predstavitve Nicka Vujičiča na Ptuju, ki jih je s svojo življenjsko zgodbo navdihnil, saj četudi se je rodil brez rok in nog, ga to ni dotolklo. Pokazal je, da je življenje kljub vsemu lahko lepo in kakovostno, če le najdeš smisel zanj. Dejavnost društva so predstavili v okviru evropskega festivala pro-stovoljstva, ki so ga v ČS Center pripravili pod naslovom Zdravo sosed. Sodelovali so tudi v programu usposabljanja za življenjsko uspešnost -moj korak, ki ga je pripravila Ljudska univerza Ptuj. Izbrali so dva programa: tečaj ange-leščine in delavnico Starost skozi prizmo medgeneracij-skega družabništva. Društvo za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož vsako leto pripravi tudi šolo za starše kot obliko strokovne in terapevtske podpore staršem, otrokom, mladostnikom ali odraslim osebam s cerebralno paralizo. Članica društva Nada Polajžer je lani izdala svojo prvo knjigo pod naslovom Najtišje ure, ki je po besedah Brigite Pulko branje, ki bi moralo najti pot v vsako hišo, saj gre za knjigo smisla življenja, ki ga sodobni človek izgublja v vrtincu vsakdana. Društvo za cerebralno paralizo Ptuj je aktivno tudi v Svetu za invalide MO Ptuj, ki si med drugim prizadeva za pridobitev certifikata Občina po meri invalidov. Akcijski načrt za neodvisno življenje
invalidov gradi na povezovanju društev invalidov in širše javnosti, predvsem pa je cilj invalide obravnavati kot polnopravne državljane in jih vključevati v pomembna dogajanja v občini, skladno s tem pa jim tudi zagotoviti pogoje za vključevanje v procese odločanja na občinski ravni na vseh za invalide pomembnih področjih. V prvi vrsti gre za odpravo grajenih in komunikacijskih ovir, razvijanje podpornega okolja ter izboljšanje obveščanja in osve-ščanja občanov o pravicah in potrebah invalidov v občini. Na občnem zboru so se zahvalili vsem, ki jim pomagajo pri uresničevanju programa dela, vključno s sponzorji in donatorji. Največjo donacijo jim je lani prispevala družba T-invest, in sicer okrog sedem tisoč evrov. Brez donatorjev in sponzorjev tudi letos ne bo šlo, zavedajo pa se, da bo teh prispevkov bistveno manj kot v letu 2011. Za uresničevanje programa dela, ki je razdeljen na 20 programskih točk (pomoč osebam s cerebralno paralizo in svojcem, izobraževanje, šola za starše, delavnice, izvajanje fizioterapije, hipote-rapije in plavanja, obnovitvena rehabilitacija, zdravstvena kolonija ...) bodo letos potrebovali slabih 53 tisoč evrov. Še vedno pa tudi računajo na pomoč ljudi iz odstopljenega dela dohodnine. Eden od pomembnejših letošnjih dogodkov širšega pomena je tudi specialna olimpiada šta-jersko-pomurske regije, ki bo maja na Ptuju.
MG
Od tod in tam
Lovrenc na Dr. polju • Razstava ročnih del
Foto: M. Ozmec
Članice društva gibalno oviranih oseb in oseb z invalidnostjo Invalid Kidričevo, sekcija Sončnice, so pred velikonočnimi prazniki v dvorani društva upokojencev v Lovrencu pripravile razstavo ročnih del. Odprli so jo v petek, 23. marca, na ogled pa je bila še v soboto in nedeljo. Ogledali so si jo številni obiskovalci iz domačega Lovrenca in drugih krajev v občini Kidričevo, saj so bili razstavljeni zanimivi rokodelski izdelki, ki so jih članice društva izdelovale na delavnicah ustvarjalnosti vse leto. Največje bilo raznih kvačkanih izdelkov, predvsem opletenihpisanic, prtič-kov in okrasnih vezenin.
-OM
Njiverce • Izdelali 25-metrski presmec
Foto: M. Ozmec
Na cvetno nedeljo, 1. aprila, je skupina 25 fantov iz Njiverc, ki so se poimenovali Njiverški pubeci, ponesla v cerkev sv. Družine v Kidričevem k blagoslovu presmec velikan. Meril je kar 25 m, pri izdelavi pa so upoštevali vsa pravila, saj je bil sestavljen iz vseh lesov, ki se po tradiciji uporabljajo za presmec. Medtem ko so v spremstvu varnostnega vozila nekaj sto kilogramov težak presmec na drogovih prenašali k deveti maši, odeti v bele srajce in modre predpasnike, so jih občudovali številni mimoidoči, pa tudi verniki, ki so jih pričakali pred cerkvijo. Za presenečenje je poskrbelo tudi 6 mladih iz kidričevske župnije, ki so pred cerkvijo izdelali skoraj enako dolg presmec; neuradno smo izvedeli, da naj bi bil dolg 24,6 m. Sicer pa dolžina ni tako pomembna, pomembno je, da so mladi po dolgih letih spet obudili tradicijo izdelovanja presmecev, zato je katoliško kulturno društvo za vse pripravilo skromne praktične nagrade.
-OM
Kidričevo • Obisk terapevtov iz Srbije
Foto: M. Ozmec
Občino Kidričevo je minuli petek, 30. marca, obiskala skupina 18 udeležencev programa usposabljanja terapevtov in pomočnikov terapevtov za izvajanje terapije s pomočjo konja. Prišli so s širšega območja Srbije, program pa že nekaj let za slovenske strokovnjake izvaja fundacija Nazaj na konja iz Starošinc. Kot je pojasnil predstavnik te organizacije Aleksander Goljevšček, se je v letu 2011 v omenjeni terapevtski program vpisalo 18 strokovnjakov iz celotne Srbije, ki zastopajo različna strokovna področja. Udeleženci iz Srbije pa so ob svojem prvem obisku v Sloveniji izrazili veliko zadovoljstvo s strokovnostjo predavateljev in zahvalo za gostoljubnost, ki soje deležni ob svojem obisku. Posebej so se zahvalili županu občine Kidričevo Antonu Leskovarju za topel sprejem in darilo, saj je vsak prejel izvod zbornika občine Kidričevo iz leta 2010.
-OM
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
Podgorci • Požar na gospodarskem poslopju
Nesreča ne počiva
Gasilci in policija so bili v nedeljo ob 22.53 obveščeni o požaru na gospodarskem poslopju v Podgorcih. Kljub temu da so hitro reagirali, pomoči več ni bilo. Gospodarsko poslopje je zgorelo, v njem pa tudi živina, saj je gospodarju Francu Soku iz Podgorcev 72 uspelo rešiti le traktor.
Foto: Viki Ivanuša
Gospodarsko poslopje je pogorelo v njem pa tudi živina in konji.
Nekaj podrobnosti o dogodku nam je povedal Dušan Notesberg, predsednik PGD Podgorci, ki je bil vodja intervencije in je bil v ponedeljek zjutraj še vedno na požarišču: „ Ko smo prispeli na prizorišče je bilo poslopje v plamenih, tako da smo takoj začeli varovati sosednje zgradbe, ki so blizu. Uspelo nam jih je obvarovati, čeprav so zares čisto blizu in so ostale nedotaknjene. V akciji je sodelovalo 20 društev, okrog 120 gasilcev in 12 vozil. Potrebovali smo predvsem vozila z vodo, saj si s hidrantnim omrežjem nismo mogli kaj dosti pomagati, ker je bil slab dotok in ni bilo potrebnega pritiska. Potrebovali smo zlasti pomoč društev, ki imajo vozila z vodo, tako da smo aktivirali tudi PGD Središče in PGD Po-
Stajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
8:00 Ob Materinskem dnevu na Destrniku 9:00 Ujemi sanje 10:00 Polka in Majolka 11:00 Video strani 18:00 Ljudski pevci se predstavijo 19:40 Glasbeni utrinki 20:00 20. Let Karitasa na Destrniku 21:00 Destrnik - Iz domače skrinje 22:00 Polka in Majolka 23:00 Ptujska kronika 23:20 Video strani
8:00 Hajdina - športnik leta 2011 9:00 OS Hajdina - Ob dnevu žena
in materinskem dnevu 10:30 ŠKL 11:20 Video strani 18:00 Ljudski pevci se predstavijo 19:40 Glasbeni utrinki 20:00 Ob promociji zgoščenke ljudskih
pevk Skorba 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
ČETRTEK 5.4.
Z vami že 15 let!
8:00 Praznovanje Materinskega dne v društvih
Domava 9:15 Polka in Majolka 10:15 20. Let Mlekarske zadruge Ptuj 12:15 Video strani
18:00 Seja sveta občine Domava - V živo 20:00 Ob Materinskem dnevu na OŠ Domava 21:00 Koncert gimnazije Ptuj 22:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
lenšak."
Gasilci so vso noč, ki je bila precej mrzla, temperature so se gibale okoli minus 5 stopinj, varovali pogorišče, iz katerega se je še zjutraj močno kadilo. Okoli 10. ure zjutraj so na kraj požara prišli tudi kriminalisti, ki bodo poskušali raziskati okoliščine in dati odgovor, zakaj je prišlo do požara. Do takrat pa vsak od mimoidočih sklepa po svoje. Glede na to da je šlo za starejši objekt z lesenim ostrešjem, pa je zelo verjetno vzrok v dotrajanih inštalacijah. Zato se je požar tudi tako hitro razširil, da gospodar ni utegnil rešiti živine. V požaru je zgorelo več glav živine in trije konji, kar je težek udarec za družino, ki se preživlja s kmetijstvom.
Viki Ivanuša
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor. Telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
SIGOLDI, d. o. o.
SIGOLDI, d. o. o. ODKUP ZLATA IN SREBRA. Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigol-di, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Tel. 02 620 88 04, GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek od 9-12 in 1317. Telefon 041 631 027.
Potrebujete odpadno zemljo za nasipe? Pokličite 041 648 255, od pon. do pet.: 8-16 h.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinici 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
NJIVE VZAMEM v najem na relaciji Ptuj-Ormož. Tel. 041 670 766.
etrtek
uri
PREDLOGI ZA MESEC APRIL
fLOVENSgOH P@P f T®[P
? SLOVENSKIH FOLK IN VALČKOV
1.	ISKRICE - En krasen dan
2.	VVERNER IN DOMEN KUMER - Najprej štalca pol pa kravca
3.	STANE VIDMAR-Dvigni roke
4.	ELA&ŠARMERJI- Marjetica
5.	A0VALUNA- Tisočkrat
6.	SIMON COKAN- Lepotica
7.	ČUDEŽNI DEČKI-Ti najlepši cvet
Zmagovalec meseca MAREC: MALIBU - Goveja juhca Še eno možnost v APRILU imajo: ISKRICE - En krasen dan
1.	ROK ŽLINDRA-Lubčka mi je dala
2.	NOVI SPOMINI-Na veselici
3.	AZALEJA - Razvajenka
4.	TRIO ŠUBIC - Po tebi hrepenim
5.	ČUDEŽNI DEČKI - Dost mam vsega
6.	MODRIJANI-Tri lepe stvari
7.	GOLTE-Moja Nežika
Zmagovalec meseca MARCA: VERA & ORIGINALI - Za prave Slovence Še eno možnost v APRILU ima: ROK ŽLINDRA - Lubčka mi je dala
Orfejčkove talente lahko prijavite vsak četrtek med 20:00 in 20:45 na tel.: 02 771 22 61.
____________________________________________________________________
SLOVENSKIH PO F 7 TO F
Ime in priimek:
Gtasujem za:.
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13. 2288 Hajdina
Nudimo delo na domu ali pri nas v klicnem centru v Mariboru (primerno tudi za mlajše upokojenke). Iščemo vztrajne in samodisciplinirane ljudi za delo v dopoldanskem ali popoldanskem času. Kontakt do 15. ure na 031 604 847 ali pa pošljite povpraševanje na zaposlitev@ knjigarnapd.si. Knjigarna PD, d. o. o., Igriška 5, Ljubljana.
Prireditvenik
Torek, 3. aprila
09:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: odprtje velikonočne razstave TD Ptuj, kreativnih delavnic LU, TD Središče ob Dravi in društva Optimisti
10:00 Ormož, dom kulture: Območno srečanje lutkovnih skupin Ostržkov dan 2012,JSKD
17:00 Sp. Polskava, OŠ Antona Ingoliča: 39. območna revija otroških pevskih zborov, 1. del, JSKD
Sreda, 4. aprila
00:00 Ptuj, Mestno gledališče, Galerija Tenzor: odprtje razstave fotografij
ptujčana Mitje Lična 09:00 Skorba, dom krajanov: območno srečanje otroških gledaliških skupin
Gremo v gledališče 2012, do 12:00 19:00 Ormož, galerija grajske pristave: odprtje razstave slikarja Tomislava Sabolica
19:00 Ptuj, Mestni kino: Festival romske kulture Romano čoro, projekcija filmov in pogovor z avtorji
Četrtek, 5. aprila
KUPIM hlodovino za drva in rabljene kmetijske stroje. Tel. 031 839 764.
PRODAM DRVA, hlodovino; kami-onska dostava. Tel. 041 767 760.
KUPIM traktor tip IMT, Zetor in Ursos. Tel. 041 235 349.
PRODAM opaž, ladijski pod, brune in kamen škriljavec. Tel. 051 890 761.
PRODAM bukova drva na paleti ali v razsutem stanju, narezana na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
NESNICE MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive prodajmo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Sorška, Podleže 1, Ptujska Gora.
Ugodno prodamo nov traktor LUX 90, motor Perkins 1104D-44, moč motorja 65 KW, 4 valji, 4 pogonska kolesa po ceni 26.300 €; v ceni ni upoštevan DDV. Ogled možen vsak delovni dan na lokaciji TVP, d. d., Formin 39 d, Gorišnica. Informacije po telefonu 041 611 727 ali 041 363 659.
KUPIM jalove krave in telice. Tel. 041 263 537.
PRODAM dve svinji domače reje, težki okrog 160 kg. Tel. 746 07 21.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
PRODAM ali oddam v najem hišo z dvema stanovanjema. Tel. 031 764 904 ali 02 703 43 72, zvečer.
KUPIJO enosobno stanovanje v Kidričevem ali bližnji okolici. Več informacij na telefon 041 915 368.
PRODAMO vikend z vinogradom 300 trsov na terasah, Brezovec 30 b pri Cirkulanah. Telefon 031 829 984 ali 751 52 11.
DOM STANOVANJE
V Hajdošah oddam opremljeno garsonjero v najem s 1. aprilom 2012. Varščina 120 evrov. Telefon 040 644 601.
Nada Kosi, s. p., Noršinci 38, Ljutomer išče za tuja podjetja večje število gradbenih delavcev, elek-tričarjev, mizarjev, varilcev, žerjavi-stov, bageristov ter drugih poklicev za delo v Švici in Nemčiji. Tel 040 341 120.
00:00
17:00 17:30
18:00 18:00
19:00
19:00
19:00
Ptuj, slavnostna dvorana gradu: samostojni koncert vokalnega ansambla Musica, pod vodstvom Roberta Feguša Poljčane, OŠ: 39. območna revija otroških pevskih zborov 2. del Ptuj, knjižnica I. Potrča: Lahko branje, predstavitev ob izidu Visoške kronike Ivana Tavčarja in Romea in Julije Ormož, Bela dvorana Glasbene šole: nastop učencev Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave Ide Brišnik Remec in Marjana Remca, Tako blizu - tako daleč in nastop G.O.M banda Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: domoznanski večer in odprtje razstave slikarja Marjana Kekca Ogradnia
Ptuj, Mestni kino: film Nevarna metoda in predavanje dr. Renate Salecl - Ljubezen med željo in užitkom Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: pomladni abonmajski koncerti 2012, nastop zasedbe Los Caballeros (mariachi)
Petek, 6. aprila
18:00 Leskovec, prostori TD Klopotec: razstava pisanic; na ogled še v soboto
popoldne in v nedeljo ves dan 19:00 Grabe, vaški dom: odprtje velikonočne razstave
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 5. aprila, 19:00 Nevarna metoda in predavanje dr. Renate Salecl
Ljubezen med željo in užitkom Petek, 6., sobota, 7., in nedelja, 8. aprila: 17:00 družinski film Winx klub, Čarobna pustolovščina, 19:00 Zapiti dnevnik, 21:00 Nevarna metoda
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 1 ha stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije po tel. na št. 02/788 88 87 - Marinka Bezjak Kolenko.
www.tednik.si
PIUJSKA TELEVIZIJA
Torek 3.4. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnih TV Maribor-pon, 9:25 Hrana in vino 9:50 Info kanal 10:40 Modro - oon.
peaa
-pol IMS Info kanal
1L45 Proda rto okno 12:00 Ptujska kronika 12:25 EPK napovednik - pon.
2:50 Prodajno okno 3:05 Pomurski tednik-pon. 3:45 nfo kanal 15:35 Hrana in vino - pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:25 info kanal 10:30 Prodajno okno 17:00 Povabilo na kavo-pon. 17:30 Moto scena - 9. oddaja - pon. 13:00 Ptujska kronika-pon. 18:25 Kultura na dlani-pon. 19:15 info kanal 10:30 Zemlja in mi -pon. """" "tujska kronika - pon. ¡portno(no) - pon.
______ista umetnost - pon.
21:30 Oospodjo Ptujski -pon.
22:00 Ptujska kronika - pon.
22:25 Infokaral
Sreda 4.4.
3:30 Prodajno okno
9:00 Dnevnik IV Maribor - pon.
9:25 Hrana in vino
9:59 Info kanal
10:00 Ptujska kronika-pon.
10:25 Info kanal
11:00 Modro - pon.
11:35 Info kanal
11:45 Prodajno okno
12:00 info kanal
12:50 Prodajno okno
13:05 Poslanski utrip - pon.
13:40 Duhovna oaza - pon.
14:05 Prleki - Med Muro in Dravo - pon.
14:45 Info kanal
15:35 Hrana in vino-pon.
16:00 Ptujska kronika-pon.
10:25 Info kanal
16:30 Prodajno okno
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
17:00 Čista umetnost 17:30 Ptujsko odrsko deske - pon. '8:00 Povabilo rta kavo 3:30 Kultura na dlani - pon. 9:25 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Cista umetnost-pon. 21:002. nogometna liga 21:30 Moto scena -9. oddaja-pon. 22:00 Resi TV Goriinioa 23:00 info kanal Četrtek 5.4. 0:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Hran in vino 9:50 nfo kanal 10:20 Modro - pon. 10:55 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Ptujska kronika 12:25 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Povabilo na kan-p. 13:35 Info kanal 15:35 Hrana in vino-pon 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:25 Info kanal 0:30 Prodajno okno 7:00 Cista umetnost - pon. 7:30 info kanal 13:00 Ptujska kronika - pon. 18:25 Sport(no)- pon. 13:55 2. nogometna liga - pon. 19:25 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Poslanski utrip 21:00 Prleki - Med Muro in Dravo - pon 21:4510. regataPtujianka-pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:25 Zemlja in mi *- pon. 22:55 Info kanal
www.petv.tv
Itatj sa sprtmi jitt Wi na T3 in SIOl T(
Ptuj • Odprli Športni park Spuhlja
Velik dan za Spuhljo in okolico
Zadnji marčevski dan je bil za četrtno skupnost Spuhlja prazničen, saj so po dolgih letih končno prišli do svojega športnega parka, na katerega so čakali vse od leta 2002 - od podpisa pogodbe za CERO Gajke. Gradbeni odbor, ki ga je vodil Gregor Šmigoc, so ustanovili leta 2006 v prepričanju, da bo imel kratek mandat, leto ali dve, a se je raztegnil v šest let.
Gregor Šmigoc, ki mu je ob županu MO Ptuj Štefanu Če-lanu in predsedniku sveta ČS Spuhlja Francu Bolcarju tudi pripadla čast svečanega odprtja Športnega parka Spuhlja, se je poslovil tudi od osemletnega vodenja Športno-turistično-rekreativnega društva Spuhlja. Bil je njegov prvi predsednik, a ostaja častni član, kar so mu povedali na sobotni svečani prireditvi.
Celotna naložba v Športni park Spuhlja je stala dobrih 841 tisoč evrov, MO Ptuj pa je za izgradnjo igrišča za odbojko na mivki uspela pridobiti tudi nekaj manj kot 10 tisoč evrov državnega denarja. Svečano odprtje so obogatili s kulturnim programom, objekt in igrišča pa je blagoslovil p. Dominik Tikvič iz župnije sv. Petra in Pavla.
Ptujski župan Štefan Čelan je na sobotni prireditvi odgovoril tudi vsem tistim, ki so se spraševali, zakaj se v tako majhni četrtni skupnosti gradijo tako velik objekti. Odgovor je sila preprost: vse, kar postavimo v prostor, v prostoru ostane sto in več let. Prepričan je, da bo ta investicija, ki je medobčinska, njena podlaga pa je v pogodbi za CERO Gajke, koristila tudi drugim občinam na Ptujskem ne samo za športne, temveč tudi druge aktivnosti. Prostor, ki je čudovit, ponuja številne možnosti za druženje in najrazličnejše aktivnosti. Ptujski župan se je zahvalil Spuhljanom, da so v svoje okolje sprejeli center za ravnanje z odpadki, da so spoznali, da je z degradacijo prostora v enem delu skupnosti možno na drugem delu priti do novih razvojnih priložnosti. Odločitev ni bila lahka, glede na novo podobo četrtne skupnosti pa je mogoče reči,
• J, -"v, s:'
Foto: Črtomir Goznik
Naložba v prvo fazo Športnega parka Spuhlja je stala dobrih 841 tisoč evrov, za igrišče za odbojko na mivki pa so pridobili tudi okrog 10 tisoč evrov iz države.
da so se krajani Spuhlje maja leta 2002 pravilno odločili. Zahvalil se je vsem, ki so objekt in igrišča gradili, oziroma vsem, ki so prispevali k temu, da je Športni park Spuhlja dobil pričakovano podobo. Priporočil pa je tudi previdno in varno uporabo vseh igrišč.
Čaka jih že
nadaljevanje
urejanja
športnega parka
»Dolgo časa smo čakali in upali, da bomo nekoč v Spu-hlji imeli igrišče. Želja se nam je soboto uresničila,« je med drugim povedal predsednik sveta ČS Spuhlja Franc Bolcar. Nadvse zadovoljen pa je bil v soboto tudi predsednik grad-
benega odbora Gregor Šmi-goc, da so tudi v Spuhlji končno dobili potrebno športno infrastrukturo - športni park, ki je eden sodobnejših na Ptuju in v okolici. Doslej so bili verjetno edina četrtna skupnost v MO Ptuj, ki ni imela zunanjih športnih površin, namenjenih športu in rekreaciji. Dolga leta so nogomet igrali na Kaštah, zatem na prostoru pred starim gasilskim domom, kasneje pa v novi športni dvorani. Od sobote naprej pa ga lahko igrajo tudi na urejenih zunanjih površinah novega športnega parka. Čeprav je trajalo dlje, je bilo vredno počakati, saj je na mestu, kjer je še pred kratkim raslo grmičevje, nastal sodoben manjši večnamenski objekt z vsemi pripadajočimi prostori, slačilnicami s tuši, skladiščnimi prostori, kuhinjo
in nekaterimi drugimi potrebnimi prostori, eno najsodobnejših igrišč za igranje odbojke na mivki ter večnamenski asfaltni plato, na katerem je mogoče igrati mali nogomet, rokomet, košarko in badminton ter druge športe.
Delo odbora za gradnjo igrišča se s tem še ni končalo, saj jih čaka še druga faza izgradnje športnega parka. Vse je namreč pripravljeno za izgradnjo igrišča za mali nogomet na umetni travi, prav tako balinišča, v tem trenutku pa so najpomembnejša otroška igrala. Ne glede na krizo je treba narediti vse, da pride čim prej tudi do izgradnje druge faze Športnega parka Spuhlja. V Spuhlji se ne gradi preveč, saj je bila doslej edina ČS, ki ni imela svojega igrišča. Z izgradnjo CERO Gajke, ki ga
ni želela umestiti nobena ČS v MO Ptuj, smo v kraj dobili osnovno infrastrukturo na višji ravni, ki so jo vse druge če-trtne skupnosti bolj ali manj že imele, nobena pa ni imela centra za ravnanje z odpadki, je ob tej priložnosti spomnil Gregor Šmigoc, ki si želi, da bi vsa ta nova igrišča živela, imela dušo, da bi bilo na njih veliko otrok in mladine, ki bi v zavetju novega športnega parka aktivno in zdravo preživljala svoj prosti čas, ne samo pred domačimi računalniki.
Veselje ob novi športni in rekreacijski pridobitvi so v soboto Spuhljani delili še na družabnem srečanju, na katerem so postregli tudi z golažem domačih gospodinj Marjetica, preizkusili pa so se tudi na novih igriščih.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Simona Popu-šek, Podvinci 13, Ptuj -deček Rene; Darija Arnuš Dobovišek, Pacinje 32 a, Dornava - deklica Toja; Anja Krajnc, Cvetkovci 72 a, Podgorci - deček Anže; Mateja Jagarinec Milkovič, Mala Varnica 4 b, Zgornji Lesko-vec - deček Nejc; Asije Arifi, Ratanska vas 16 b, Rogo-ška Slatina - deček Shend; Romana Marin, Formin 17 a, Gorišnica - deček Val; Maja Krušič Šega, Visole 69, Slovenska Bistrica - deklica Nika; Karmen Toplak, Kog 104, Kog - deček Žan; Marjetka Gajšt, Sp. Polskava 217 a, Pragersko - deklica Mija; Barbara Pušnik, Lo-žane 23, Pernica - deklica Lara; Irena Stegne, Veliko Ti-nje 35, Zg. Ložnica - deklica Mia; Vesna Milošič, Njiverce
-	vas 47, Kidričevo - deček Tilen; Simona Simonič, Ja-nežovski Vrh 13, Destrnik -deček Aljaž; Tadeja Radek, Volkmerjeva cesta 9, Ptuj
-	deček Aljaž; Andreja Horvat, Sobetinci 22, Markovci
-	deček Leon; Maja Matic, Rimska ploščad 20, Ptuj -deček Tibor.
Umrli so: Bara BENKO, roj. Knez, Trnovska vas 36, roj. 1950 - umrla 23. marca 2012; Marija ŠTUMBERGER, roj. Tomanič, Zagrebška c. 77, Ptuj, roj. 1921 - umrla 23. marca 2012; Janez BR-GLEZ, Šikole 6, roj. 1925
-	umrl 21. marca 2012; Kristina ZRNEC, roj. Cajnko, Bresnica 77, roj. 1935 - umrla 16. marca 2012; Ana VEK, roj. Jazbec, Naraplje 14/a, roj. 1941 - umrla 21. marca 2012; Elizabeta ZADRAVEC, roj. Ozmec, Hermanci 9, roj. 1928 - umrla 24. marca 2012; Vekoslav ČAGRAN, Ti-bolci 22, roj.1958 - umrl 27. marca 2012; Miroslava PRE-LOG, roj. Lončar, Gerečja vas 99, roj. 1929 - umrla 25. marca 2012; Karol JAZBEC, Ptujska Gora 31, roj. 1938 -umrl 26. marca 2012; Kristina KOROŠEC, roj. Vidovič, Ul. Šercerjeve brigade 22 a, Ptuj, roj. 1921 - umrla 27. marca 2012; Franc SITAR, Jurovci 8 b, roj. 1939 - umrl 26. marca 2012; Julijana FRAS, roj. Osterc, Ormoška cesta 42, Ptuj, rojena 1929
-	umrla 27. marca 2012. Poroke - Ptuj: Denis HORVAT, Kočice 13 a, in Betka ŽIVKOVIČ, Kočice 13 a.
Napoved vremena za Slovenijo
Ceje april deževen, kmet ne bo reven.
Foto: Črtomir Goznik
Simbolični prerez,vrvice najnovejše športne pridobitve v MO Ptuj so opravili župan Štefan Čelan, predsednik sveta ČS Spuhlja Franc Bolcar in dosedanji predsednik Športno-turistično-rekreativnega društva Spuhlja Gregor Šmigoc.
Danes bo v severovzhodni Sloveniji še delno jasno. Drugod bo oblačno, predvsem v zahodni in v delu osrednje Slovenije bo občasno deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, v severni Sloveniji okoli 0, najvišje dnevne od 13 do 18, v vzhodni Sloveniji do 20 stopinj C.
Obeti
V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bo deževalo. V severovzhodni Sloveniji bo povečini suho. Pihal bo jugozahodni veter. V četrtek bo oblačno s padavinami, a bodo popoldne večinoma ponehale.