LES wood 50 (1998) 3 Raziskave in razvoj 45 UDK 630*811.53/.54:630*174.7 Abies alba Mill. Izvirni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Mikrofibrilni kot v juvenilni in zreli jelovini (Abies alba Mill.) Microfibrillar Angle in Juvenile and Adult Wood in Silver fir (Abies alba Mill.) N. Torelli, @. Gorišek, M. Zupan~i~1 Izvle~ek Abstract Pri jelki (Abies alba Mill.) je bila z metodo po Senftu in Variation of the microfibrillar angle (MA) in radial and tangential Brendtsenu (1985) merjena variabilnost mikrofibrilnega walls in early- and latewood of successive growth rings from the kota (MK) v radialnih in tangencialnih stenah ranega in pith of a tree of Abies alba Mill. using modified iodine crystal tech-kasnega lesa v odvisnosti od starosti. Zveza med MK in nique (Senft and Brendtsen 1985) was measured. Between MA and starostjo je bila negativna (R2 med 0,52 in 0,78). rings from pith a rather strong negative correlation (R2 between Prikazani so štirje grafi, ki prikazujejo zvezo med MK v 0,52 in 0,78) was established. Four graphs are presented showing radialnih in tangencialnih stenah ranega in kasnega lesa in variation of the MA in radial and tangential walls of early- and late oddaljenostjo od str`ena (starostjo). wood of successive growth rings from the pith. Klju~ne besede: jelka, Abies alba Mill., mikrofibrilarni kot, Keywords: Silver fir (Abies alba Mill), microfibrillar angle, juve-juvenilni les, zreli les. nile wood, adult wood. Uvod zvezo med starostjo lesa in aksialnim Rezultati in diskusija skr~kom lesa. Ker je le-ta bistveno Zgradba lesa je na vseh nivojih izraz- odvisen od mikrofibrilnega kota smo Rezultati so prikazani na štirih grafih ito anizotropna: makroskopski (pri- si zadali tudi nalogo ugotoviti zvezo (slika 2 do 5). O~itna je dokaj tesna rastne plasti), mikroskopski (razli~no med mikrofibrilnim kotom in starost- negativna nelinearna korelacija med usmerjene celice) in submikroskopski jo, lo~eno za radialne in tangencial- mikrofibrilim kotom in starostjo bra-(mikrofibrile in njihova orientacija). ne stene ter lo~eno za rani in kasni nik. Na~elno je bila korelacija tes-Izrazita kr~itvena anizotropija, ki jo les. Širše nas je tudi zanimala more- nejša v kasnem lesu in v tangencial-poleg raznih rastnih anomalij oz. bitna zveza oz. koincidenca med ~a- nih stenah. Manjšo korelacijo v radi-»napak«, smemo šteti za najbolj mo- sovno stabilizacijo mikrofibrilnega alnih stenah lahko pripišemo masiv-te~o lastnost lesa v procesu obdelave kota, dol`ine traheid in orientacije nemu pojavu obokanih pikenj v radiin predelave, je med drugim tudi po- rasti kot domnevnih razli~nih aspek- alnih stenah. Pove~anje mikrofibril-sledica bolj ali manj aksialne orien- tov juvenilnosti. nega kota pri starosti 38 let je posle-tacije mikrofibril v najbolj masivnem dica prisotnosti kompresijskega lesa. sloju celi~ne stene S2. Material in metoda Na podlagi rezultatov ne moremo potrditi hipoteze, da je mikrofibrilni Cilj Meritve so bile izvedene na enem kot v radialnih stenah na splošno testnem drevesu jelke (Abies alba ve~ji kot v tangencialnih, kar naj bi V sklopu širše šudije o juvenilnem le- Mill.). Poslu`ili smo se metode po prispevalo k pre~ni kr~itveni anizo-su in njegovem vplivu na dimenzijsko Senftu in Brendtsnu (1985) z bar- tropiji (Preston 1934, Pentony 1953). stabilnost smo `eleli pri jelki preveriti vanjem medkristalitnih prostorov s Vsekakor pa je variabilnost mikrofib-kalijevim jodidom. Preparate smo rilnega kota ve~ja v radialnih stenah fotografirali, projecirali na digitalno kot v tangencialnih. Vselej je bil mi-1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesar- ploš~o in izmerili mikrofibrilni kot krofibrilni kot najve~ji v majmlajšem stvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34 (slika 1). juvenilnem odbobju (25 do 35 °) in v LES wood 50 (1998) 3 Raziskave in razvoj 46 iQEmm 7 Slika 1. Jelka (Abies alba Mill.): dolo~itev mikrofibrilnega kota v aksialnih traheidah (a) normalnega zrelega lesa, (b) juvenil-nega lesa in (c) kompresijskega lesa Figure 1. Silver fir (Abies alba Mill.): determination of microfibrillar angle in axial tracheids of (a) normal adult wood, (b) juvenile wood and (c) compression wood 40 7 35 30 25 20 15 10 5 0 y = -6,5437Ln(x) + 29,28 ______R2 = 0,5273______ X If I r lUl ~xr~-----~*L T * & x * 1TT ~x 10 15 20 25 30 Starost [leto] Age [years] 35 40 45 Slika 2. Jelka A(bies albaMill.) rani les, radialne stene: zveza med mikrofibrilnim kotom in starostjo Figure 2. Silver fir (Abies alba Mill.) early wood, radial walls: microfibrillar angle as related to number of rings from pith 40 35 30 25 20 15 10 5 0 y = -8,2369Ln(x) + 33£)51 R = 0,6875 : Ö r ^ k . X1 1 : : ^~"- ur : r rfi > h F-, Li I 5 f i t1 T~~*—-—i ^ 10 15 20 25 Starost [leto] Age [years] 30 35 40 45 obdobju 25 do 35 let padel na vrednosti od 2 do 8 °, kar je karakteristika zrelega lesa. Stabilizacija mikrofibrilnega kota na minimalni vrednosti boj ali manj sovpada s stabilizacijo dol`ine aksialnih traheid in prevoja orientacije rasti, ki tako nakazujejo dol`ino juvenilnega obdobja. Sklep Mikrofibrilni kot se s starostjo hitro zmanjšuje in se stabilizira na minimalni vrednosti v starosti 25 do 35 let. Juvenilnost je starostna kategorija, zato je fizi~ni obseg neza`elenega juvenilnega lesa odvisen od hitrosti rasti v zgodnjem obdobju. Nakazuje se zaklju~ek, da so rastni prevoj, stabilizacija mikrofibrilarnega kota na najmanjši vrednosti in stabilizacija dol`ine aksialnih traheid na najve~ji vrednosti razli~ni aspekti, ki ozna-~ujejo zaklju~ek juvenilnega obdobja. LITERATURA 1. Senft, F. J. & A. B. Brendtsen 1985. Measuring microfibrillar angles using light microscopy. Wood and fiber science, 17 (4): 564-567. 2. Preston, R. D. 1934. The organisation of the cell walls of the conifer tracheids. Phil. Trans. Roy. Soc. 224:131. 3. Pentoney, R. E. 1953. Mechanism affecting tangential vs. radial shrinkage. J. For. Prod. Res. Soc. 3(2):27-32. 0 5 0 5 Slika 3. Jelka A(bies albaMill.) rani les, tangencialne stene: zveza med mikrofibrilnim kotom in starostjo Figure 3. Silver fir (Abies alba Mill.) early wood, tangential walls: microfibrillar angle as related to number of rings from pith LES wood 50 (1998) 3 Raziskave in razvoj 47 Slika 4. Jelka A( bies albaMill.) kasni les, radialne stene: zveza med mikrofibrilnim kotom in starostjo Figure 4. Silver fir (Abies alba Mill.) late wood, radial walls: microfibrillar angle as related to number of rings from pith. Slika 5. Jelka A( bies albaMill.) kasni les, tangencialne stene: zveza med mikrofibrilnim kotom in starostjo. Figure 5. Silver fir (Abies alba Mill.) late wood, tangential walls: microfibrillar angle as related to number of rings from pith. ALI STE vedeli ? KOTILJON NA PANJU Najve~ja drevesa in hkrati najve~ji `ivi organizmi na Zemlji so mamutovci (Sequoiadendron giganteum, sin. Sequoia gigantea) in obalne sekvoje (Sequoia sempervirens) iz dru`ine Tax-odiaceae. Americani imenujejo obalno sekvojo coastal redwood, mamutovca pa Sierra redwood ali (najpogosteje) kar big tree. Po svojem nacionalnem junaku Welingtonu, zmagovalcu nad Napoleonom pri Waterlooju (1815), imenujejo Angle`i mamutovca tudi velingtoni- ja. Izvor slednjega imena je zelo zanimiv. 1853, t.j. v letu smrti “jeklenega vojvode”, so poslali v Evropo prva semena mamutovca iz Calaveroskega gozda oz. sestoja (Calaveros Grove), kjer ga je 1841 odkril John Bidwell. Areala vrst se ne prekrivata: mamutovec uspeva na zahodnih pobo~jih gorovja Sierra Nevada v osrednji Kaliforniji med nadmorskima višinama 1.200 in 2.400 m, obalna sekvoja pa v ve~ kot 450 milj dolgem pasu vzdol` kalifornijske obale, nekoliko bolj severno od areala mamu-tovca. Vitke obalne sekvoje dr`e trenutni sve- tovni višinski rekord, medtem ko so mamu-tovci najbolj voluminozna oz. zajetna drevesa. Kmalu po odkritju obeh vrst so jih za~eli brezobzirno izkoriš~ati, zlasti obalno sekvojo, mamutovce pa zaradi izjemnih debelin in krhkega lesa (k sre~i) precej manj. Z brezobzirnim izkoriš~anjem so prenehali šele po 60 letih, ko so sprejeli ostre zaš~itne ukrepe. Indijanci iz plemena Sinkyone so imeli do gozdnih orjakov izjemno spoštljiv odnos. Menili so, da so ta drevesa sveti zaš~itniki gozdov, še zlasti voda (tega mnogi se danes ne razumenjo!) in zaš~itniki duhov in grobov njihovih prednikov. Mamutovec “General Sherman” iz “Sequoia National Park” je 1989 meril v višino 83,8 m in je imel v prsni višini (1,4 m) obseg 25 m! “Gospod general” tehtajo ni~ manj kot 5,5 milijonov kilogramov. Ameri~ani ne bi bili Ameri~ani, ~e ne bi 4. julija (ameriški dr`avni praznik) 1854 na panju posekanega orjaka zaplesalo kotiljon 34 plesalcev, od tega (boljša) polovica v širokih krilih. Dovolj prostora je ostalo še za godce... To pa še ni vse! Bogati William Waldorf Astor, ustanovitelj znamenitega hotela Wal-dorf-Astorije v New Yorku, je dal za stavo izdelati jedilno mizo iz debelnega koluta, za katero je sedlo kar 40 jedcev! Na “Kolumbijski razstavi” 1893 v Chicagu so razstavili “najve~jo desko vseh ~asov” široko 5 m! V obdobju od 1850 do 1925 so gozdarske dru`be posekale `e tretjino “redwoodskih” gozdov, ve~ino preostalih pa kasneje. Spodbujal jih je neverjeten zaslu`ek: na vsakih 1,25 investiranih dolarjev je bil zaslu`ek kar 1350 $,. Dandanes (bi takšno uni~eva-nje naletelo na mo~an odpor javnosti. “Naturalist” John Muir je dosegel, da so 1890 ustanovili Sekvojski in Yosemitski nacionalni park in tako “federalno” zaš~itili ta ~asti-tljiva drevesa . Mimogrede povejmo, da je Muirova zasluga tudi zaš~ita Velikega kanjona (Grand Canyon) in “okamenelega gozda” (Petrified forest) v Arizoni. Veliko o tem mo`u boste zvedeli na doma~i strani http://www.sierraclub.org/john muir exhibit/. N.T. 01