; - O
"PROLETARFJC" JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitatelje.
mnuw. -^wtYi _ OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDEKaTioh, S. t
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski * socialistični list.
—J
Published w*tkl> «i
VV *»«•'
LETO—VOL. XXVI.
POL MILIJONA DOL ZA DOGNANJE RESNICE, KI JEVSAKEMU ZNANA
Priprave za predsedniško volilno kampanjo leta 1932 se vrše zopet v znamenju koruptne prohibicije.— Zavajalci ste", pravi guverner države Oklahome
PiePd^ndifriH 1 18 meSeci Je?reje *>ustil Precejšen del v saJ piedsedniik Hoover menovr!1 lu-nu. Odprava lojrliziranih 1
posebno komisijo prominentnih	pivnic — ameriškega galun» - i
oseb da preišče, čemu ima 18.	je po mnenju komisije blaro-
dodatek k ustavi toliko kršil- slov -¿a deželo, katereg * j* ne-!
cev ,m zakaj ljudstvo ne spo-	mogoče preceniti. Ker pa se v
stuje postav kakor bi jih mora-	istem poročilu, ki obsega veli-!
r	i® kc*t knjige, navaja, da jo zdai
tieorge W. Wickersham.	v obratu tisoče nelegalnih piv-
fc^jmmčilo je komisija nic, m ker priznava, da se «nd" izročila predsedniku 19. ja- ne» izdeluje v domovanjih sto-j nuarja, prej pa se je z njim še tisoče galonov vina, žganja in posvetovala glede nasvetov za pive ,je dvomljivo, če je odpra-resitev tega problema. Pred- va saluna res zmanjšala pijan-! se.dnik Hoover je suhač po čevanje.
"prepričanju" in komisija j<* p . miUi' , . . . __J
* »ot milijona dotarppv jo prr-t
rabila ta komisija, da je dognala, kar je lahko vsakemu jasno. Dasi je v poročilu nagnjena k suhačem, se bere med vrsticami vseskozi, da je prohi-bicija kakršna je polom, toda
na trgu veliko alkoholnih pijač, ? njo .naj se na<,aJjuje t"lika , da je korupcije več kot kdaj CaSa >da se P'*P»žam°. »^o je.
AMERIŠKEGA
"DRHALSTVO" V ZEDINJENIH DRŽAVAH
JUGOSLAVIJA PROTI VSTOPU RUSIJE V EVROPSKO UNIJO
Na konferenci lige narcdov, >ziioma njene komisije, katere «aloga je proučevati Briandov predlog za ustanovitev Zedi-njenih držav Evrope, je bil i sprejet predlog, da se mora povabiti na bodoča posvetovanja udi sovjetsko Rusijo ter Tur-, čijo, četudi nista članici lige.
KRUH DRAG, 2110 POCENI KOft GRES PREISKUJE
morala več ali manj njemu na ljubo priporočiti, da naj se prohibicijo — plemenit eksperiment — še poskuša uveljaviti, hi če nikakor ne poj de, tedaj šele naj se jo v čem spremeni.
Komisija je dognala, da je
... m ^ driTrah *	«*> rMpaaano. Svoj ekstramni «ra* ima r linčarski
dl,n SV°J vTff^ "Eredih illdCntOV' N Pr"	team gotove^-
verze dob, «gro. V,, dijak, doticn^ga *avcr a ,ki prisostvujejo tekmi, ponore od navd ^
nja vsled zmage. Domov grede t vrača ¡o a tomobile, rasbijejo .tole v karah poulične
lezmce, nadlegujejo ljudi itd. Včasi »i privoščijo take špase v toliki meri d
da zelo občutna. Tedaj je oblast prisiljena posredovati.
Preiskava, ki bo dcgnala, čemu je kruh drag vzlic niz-kim cenam žita. Kongres ne bo v stiski za dokaze, alcc jih bo hotel, in če jih resnično išče.
(Ta predlog bi bil nedvomno od-klonjen, četudi sta ga energič- Senator Wagner iz New no zagovarjala zastopnik ftali- Vorka je dne 19. januarja o-je znanji minister Grandi in tvoril v Washingtonu zasliša-preditavnik Nemčije zunanji ^ie ter preiskavo o vzrokih, ra-minister Curtis. Ko pa je an- di katerih so cene krtrhtr ' Se gleški zunanji minister Hender- vedno neprimerno visoke ¡kljub son dejal državnikom takozva- temu, da je bila pšenica sko-nega francoskega bloka, da ro vse prošlo leto takorekoč za-
meri, da postane ško-
v	r:* r n «_ . .	..	. .	N* tei ,Iiki i« 47 dijakov new-
yorskega City College, katere pohc.jn arc .rala vsled nemirov, ki so jih povzročili na
studentovsk. zabav,. Napravili so veliko ttode. Njihovi zagovorniki pravfjo, dT im a menska tradicija dovoljuje "grobo zabavo»- in končno, mladi ljudje so razposajeni, čemu Jim bi zamerili! Pa jim v tem slučaju le z merijo. Nekaj so jih kaznovali napravili pridigo.
j evropske unije ne more biti I brez da bi sodelovala tako velika evropska država kakor je i Rusija, je bila povabljena. Pro-i ti so glasovili zastopniki Ju-Igoslavije, Španije, Belgije, Nor-j vežke, Hollandske in Švedske.
ostalim so'
poprej, in da je posledica te postave organiziranje tipov iz nižin v "alkoholne truste", kateri so si pridobili vsled svoje
sploh izvedljiva.
Pet članov komisije je v privatnem mnenju izjavilo, da so za modifikacijo te postave ta-
HENDERSONOVE ZA"-TEVE ZA MIR V EVROPI
ga velikega dobička s pomočjo koj. dva sta za njeno takojšnjo podkupovanja tudi velik "poli- odpravo, štirje pa so mncftija, tjčni" vpliv. Komisija brez o- d« naj se z njo še eksperimen-vimkov priznava, da si bogatej- tira. Iz tega se vidi, da komi-ši prav tako lahko kupijo dobre siJa ni imela poguma sestaviti atkoholne pijače kakor pred poročila po svojih dognanjih, prohibicijo, medtem ko se mo- Ha ustreže predsedniku in hirajo revni zadovoljiti s pijača-,hačem, jim je poskušala ugodi-mi slabih kakovosti in dosti- ti z izbegavanji, kar pa se ji ni krat celo s takimi, ki so strup posrečilo. Njen report je pri-v pravem pomenu besede. Pri- znanje, da je "plemenit ekspe-znava nadalje,- da se lastnike riment" le sredstvo, ki donaša velikih hotelov ter razne mo- "postranske" dohodke graftar gotce, ki trgujejo z alkoholnimi
W\. i Indiisfro vprašanje po londonski konferenci
| "Ako hočemo uveriti rvot o svoji miroljbnosH, mu mo^mo dokazati, da mirovne pogodbe ne sprejemamo tjavendan, in da naše obljube za razoroži ov niso samo prazne be«*ode. Govorice o vojnih nevarnos'ih ro opasne. Sklepanje zvez med državami po vzgledu predvojnih alians dovede v enako razmere kakor smo jih imoli. ko
Nova ustava. — Delitev odgovornosti. — Angleške stranke sporazumno za koncesijo Indijcem, ki naj bi polagoma dovede v formo dominjona
Budžet mesta Chicago
Proračun čikaškega mesta za leto 1931 znaša $67,000,000. Toliko bo letos stala uprava mesta, policija, čiščenje ulic, gasilci itd. Velik odstotek te vsote gre seveda graftarjem, kar bi sploh ne bilo treba po-jločajo cene. sebej omenjati.
Skupni proračun znaša $173,
stonj.
Wagner je dejal, da se bo mogoče dognalo, če ni trust pe-karen pripomogel, da so cene žitu padle, zato da dela toli'ko več milijonov profita pri kruhu, katerega noče poceniti. Ce bo njegova komisija hotela, bo z lahkoto in brez posebnih stroškov ugotovila, da so cene žitu padle prvič ker so zaloge tega pridelka velike, in drugič, ker so farmarji neorganizirani, prekupci pa so v trustu in lahko v takih slučajih poljubno do-Dognala bo, da so velike pekarne v trustu, ki
Konferenca za rešitev indij- /*«jal, da je potrebno nadalje-akega vprašanja, ki se ie vršila vati pogajanja z Indijci v zna-v Londonu, je bila zaključena menju miru in sprave. Ako ne, je 1. 1914 izbruhnil splošni voj- 19. januarja ne da bi dosegla tedaj bodo morale angleške če-
imajo pri dgločanju cen žitu 321,263, ali $23,000,000 več ve,ik vPliv» m da one določajo
kot leto poprej. Prvo imenova- cene kruhu. Milijonom Jjudi na vsota v proračunu je za u- primanjkuje kruha, farmarji se pravne stroške, druge so za bl radi «nebih zalog žita in tu. razna javna dela, javne knjiž- dl kaj dobili zanj, toda sistem niče za odplačevanje dolga, profita ne dopušča ne enega ne penzije policajem, gasilcem ter drugega. Organizacija farmar-
drugim mestnim delavcem, vzdrževanje vodovoda itd.
za
'kri-
Obe kapitalistični stranki se
¿ kaj
ni požar."
Arthur Henderson, zunanji minister v angleški delavski
.	,	w . .vladi, je svaril evropske drž^v-
pripravljata, da to_v-prasanje	^ zborovanj|1 ,iirP „al.0.
i r
pn
vo-
za Francijo ter Dino Grandi ža Italijo. Oba sta zagotavljala
skim političarjem in pa pijačami na debelo, ne prega- minalnim trustora" nja. Bogataške klube pušča oblast v miru, dasi se v njih alkoholne pijače otvoreno servi- ZCipet spravita v ospredje ra, mnogo bolj strogo pa je oko prihodnjih predsedniških
postave plitvah' S premeteno propagan- popo]il'om;- — odgovco-ji, jem ,proti kršilcem prohibicije do ^^ »kušali uveriti Ijud-,^ zlMianja ministr i Briand med delavci in farmarji, in ta ^vo je edino važno vpra-1 dvojna mera je po mnenju ko- §anje. Ni čudno, da se je go-misije temeljni vzrok, čemu je verner države Oklahome izra-ljudstvo izgubilo spoštovanje zjj 0 p0ročilu Wic'kershamove do zakonov. Priznava nadalje, komisije med drugim, da je na da se smrtni slučaji vsled alko-	stralneh (med "suhači" in
holizma množe. V nekaterih go- ^krači") več bedakov kakor sto obljudenih delih dežele, kar pa je j^^aj poprej v ka-pomeni posebno industrialne terertfkoli spornem vprašanju, kraje, je mržnja proti prohibi- ^ je bij0 «rp ciji tako ukoreni^ijena, da se je stvom 4,lZjieda s sedanjimi metodami prohibi- p0rivaj0 v ospredje zadevo pro cijskih uradnikov ne bo moglo hibicije zato, da odvrnejo po-iztrebiti.	zornost ljudstva od ekonomskih
Prohibicija pa ni samo črna neprjiik, katere tepejo deželo."
slika, pravi komisija, kajti <\d- Governer Wm. H. Murray, ki	_
pravila je salun ,in s tem o:.io- -e po(jai to sodbo, ni socialist.	y
gočila, da prinese delavec svoj jme] pa je pogqm povedati re- 85 DanCMI? T0p3V V llll-
ček domov, medtem ko ga je snic0 Vodilni republikanski in	. . »	-------------r-----------
demokratski političarji ne mi-	I101SU teKOm leta stl,a Gandhija iz zaprra
slijo odpraviti, niti modificira-j Kakor so banke močno zava
sigurnega. MacDonaH je te zatreti s silo ne le aspiracije
jev in delavcev v kooperativah bi bila najbolj učinkovit faktor za odpravo tega stanja.
Mi Francija omw na-	^ nj ^
seljevanje	! v Havani na Kubi zatira "re-
Prvič po vojni je začela tudi publikanska" vlada z drastič-
v svojem govoru ob sklepu zbo- indijskega ljudstva ,nego tudi rova nja dejal, da se je na tem duh časa. To svarilo je naslo-sestanku storilo vse, kar je v vil torijem, ki še vedno domme-danih ckolščnah mogoče, da vajo, da je treba kolonialna dov v Genevi in s svojimi boso- se rešl komplicirano indijsko ljuditva držati v odvisnosti z Francija omejevati naseljeva- njmi metodami opozicionalmi dami jih je prepričal, da misli vP™šanje. Rekel jo z*str>pjii- mirnimi metodami ako mogoče, nje ¿a se ubrani preveliki ti^k ,ker hcče, da se ohrani na
kom Indije, kolikor se jih je od- 'n z brutalno silo, ako ne gre brezposelnosti. Vseh priseljen- krmilu za vsako ceno. V Hava-zvalo, da morajo seda j sami drugače.	< cev ^ delajo v francoskih o- ni ie ustavila štiri liste, med
pokazati voljo
cev, <ki nerajo v irancosKin o- m je za sodelovanje Ako se ne zgodi v Angliji in bratih, je nad poldrug milijon, njimi enega, ki je urejevan v mi za sporazume med seboj. Indiji kaj nepričakovanega, iz- večinoma Italijani, Rusi, Špan- angleškem jeziku. Shodi opo-Hendersona in ves svet, da sta Ustava, ki so jo kovali tekom »leda, da se bo nova Indija z cjf Jugoslovani, Poljaki in Ce- zicionalnih skupin niso dovolje-njumi vladi miroljubni, in da več tednov pogajanj na konfe- Londonom sporazumela, in te-obe delujeta za utrditev mi- renči, je sklenjena, treba je daj vstopi v zvezo Velike Bri-
rovnih vezi ter prijateljskih od-nošajev.
Je dobro, da je v Genevi no-
l/*	V- •»■	- r - ---1-----af — T )	•	t .	I •	1 •	•	•
•d ameriškim ljud- kaJ ,Judl' lf,k» res verjamejo v je dejal "da mlrovno politiko ter se ne strašijo govoriti odkrilo pred predstavniki militarističnih vlad. Za Evropo in za mir je zdravo, da načeljuje Angliji delavska via-da.
zdaj, da jo izvedejo v praksi. In v tej šoli praktičnih izkušenj dobi Indija s časoma formo do-minjona.
Nacionalisti s to MacDonal-dovo obljubo niso zadovoljni,
tanije kot enakovredna enota tudi Indija, po številu prebivalstva največja in najvažnejša dežela v britskem imperiju. Nezanesljiva faktorja ,ki ogrožata pomirjenje, sta nacionali-
medtem ko druge struje Indij- stlčm kon*re* v,1 Ji ierkT cev upajo, da misli Anglija re- «ervativna stran-ka v Angliji ki
sno, ker je njena tradicija dr- s pomočjo dobrega ducata libe.
žati besedo. Nacionalisti pod ralcev lahko vrze delavsko v^la-
vods* vom Gandhija so konfe- do. MacDonald je bil vsled ho-
renco bojkotirali, toda angle- ,matlJ v	ve11,'ko 1kr,1i|z,ra1n
ška vlada je 24. januarja izpu- p^ebno v delavskem in liberal.
---- svetu, dasi indijskega
ELEVATOR PODRLI Z DINAMITOM
P rečita j te
' Ljubljansko
pismo

na 4. strani.
ti prohibicije, ker jim služi kakor nobena druga stvar za zavajanje volilcev in javnega mnenja vobče.
m z
njim tudi druge voditelje nacionalističnega kongresa, čigar zahteva je, da postane Indija
u x - x i- neodvisna od Velike Britanije, bančni ropi pomnožili.. A , X1 » , ... . • 1 1«*% a« a«i a/v L____.. AngiesKa viaoa jin je o-prostna
nem
Pridni čikaški policaji
V Chicagu je bilo leta 1930 nad 352,000 aretacij, in izmed teh je bilo samo 25,000 oseb kaznovanih. Vsi drugi — izgleda, so bili aretirani ter gnani v ječo večinoma br^s posebnega vzroka in policijski načelnik obljubuje, da bodo policaji leto«, kar se nepotrebnih aretacij tiče, manj pridni.
, rovane proti roparjem, so se lani, kakor je razvidno iz statistike,
Samo v Illinoisu so roparji u-spešno napadli tekom prošlega leta 85 bank, ali iestdese! več kakor leta 1929. Ukradli no lani $300,000, in leto poprej $110,000. , Izmed bančnih roparjev je bilo lani v Illinoisu 67 aretiranih in 6 ubitih na mestu zločina. 30 je bilo obsojenih na dolge zaporne kazni, trije pa »o bili eksekutirani na električnem stolu. Mnogo izgube banke tudi vsled izmenjavanja
dasi
vprašanja ni povzročila delavska vlada, nego je homatije v indiji podedovala.
jetniških zidov brezpogojno, v nadi, da bodo zdaj bolj pristojni sporazumu na podlagi u-stave, ki jo je sprejela londonska konferenca.
Osvoboditev Gandhija je povzročila med ljudstvom veliko navdušenje, pa tudi demonstracije in izgrede proti Angliji. Angleški ministri pripravljajo doma javno mnenje na nove kcineesije Indijcem. MacDonald
Nad 28,000,000 učencev
V ameriških osnovnih in srednjih šolah je v tem semestru nad 28,000,000 učencev, ki predstavljajo blizu četrtino a-meriškega prebivalstva, kakor je razvidno iz statistike, ki jo ie izdal naučni biro zvezne vlade.
ničvrednih čekov ter poneverb. Je dne 26- Jan- v parlamentu
Penzija maršalovi vdovi
Fralncoska vlada je določila vdovi maršala JoffrejA $4,000 pokojnine.
j «asa. P«, a. K« |a hIm
Zgraditi sUvater, kakor ga vidita t« »a sliki, nun« stavili se «a prad lati v Baltimora, M<L, h ftalaaa la
vaj potrebovali, a« lastniki .klonili, 4a «a bodo podrli na najoanejli nattn. »aiarai m dionmitom. kar vsaaio par aakvad. Spodaj v atdovfl» so napravili odprtin* naloiili v ajo streliva ter salfali Ta »tika je bila veata takoj po raaatrelbi, ko aa Je visoki elevater nafafl ter aa «vrnil s silni» hruii—m. katereca aa je tliiala dalaj naokrog.


j (¡ lia se i)i iz flasega (¡ibanja
ZAPISNIK VŽHODNOOHIJSKE KONFERENCE J. S. Z.
ki se je vršila 28. decembra v Bridgeportu, 0.
Dne 28. dec. 1930 ob 10. dop. ja. Takoj po ustanovitvi je je 'bilo otvorjeno zborovanje bilo nekaj potežkoč, vendar pa ohijske konference Pnuve'ne upa, da bo klub napredoval, matice JSZ v Bridgepurtu. Imajo oseTrTilanov in štiri čla-Predsednikom je bil izvoljen niče. sodr. Zleanberger, zapisn»kar-
Zatem poročajo zastopniki društev Prosvetne macice^ in
jem pa Joseph Škof. Zapisnik
zadnjega zborovanja z dne 24. .	27SNPJ MavnarH
avg. 1930, vršeč se v Blainu, fc*r "	Maynard
sprejet z malimi popravki. Taj-	Bndgeport. ki
nik Snoy prečita pismo društva'"' ^	na
St. 364 iz Laferty, O., v kate- Podlaga, da se klubu st. 189 v rem naznanja, da je odstopilo BJamu izreče zahvala za naklo-
od P. M., d ruš. iz Maynarda, št. nJencwt <* čaf "«^jega *bo-
i	__. _ ju	rovanja konference, kar je
z» v	pa poroča, da je se . 0 . . ... . *
j , .! K K	sprejeto. Sprejet je bil tudi
vedno aiktivno.	1% j j * i t
i predlog da se da iz konferen-
Tajnik poroča, da je bilo čne blagajne $5 Proletarcu v
$34.76 dohodkov, izdatkov pa podporo.
$9.03. Preostanek v blagajni	.
^	Za tajnika je bil ponovno iz-
i voljen Snoy in tudi za organi-
IVi poročilu konfeienčnih or- zatorja, ^ki so poleg njega še
ganizatorjev poročata Nace pirc za Glencoe, Bradley za
Žlemberger in Louis Gorenc, Blaine, Gorenc za Bridgepor .
da pri agitaciji nista imela pre- Nadzornika sta Matko in Tony
▼eč uspehov radi slabih delav- Kravanja. Prihodnje zboruva,
šival i a z m er. Nasprotno pa po- nje se Vrši na Glencoe 30. ma-
roča Snoy, da je imel lepe u- ja jn obenem se priredi tudi
.-pr^o pri svoji agitaciji za Pro- piesna zabava, o času pa dolo-
letarca m JSZ., v Moon Run in ¿¡ta klu,ba št. n in 2. Sklenje-
.......t wftu, Pa., ter v Girardu, Il0 je tU(jif sj konferenca ne-
O. Na zadnjem potovanju je ^avi pečat.
dobil 110 naročnikov, klubu št. [ Vq ^ __. 4 .. .. .
II pa je pridobil 6 novih ¿U-Je ttud' d,sku-
nov. Frank Matko nima poseb-	P"™*»**«
_v.,	K ¿>noy ima prvi besedo m govori
atfga poročila.	,y prfIog ^^^ * M
Prišlo je do daljše razprave W. of Pravi da ima u unj,
glede okrajne politične lige, ki ja poštene voditelje, katerim je neodvisna politična organi- rudarji S!Tlejo zaupati( da ne
zacna in kolikor je doznati bodo izdali njeg0vih interesov predstavlja elemente, ki so ne- kot jih je LeWigoVÄ ganga. Raz-zadovoljni s politiko starih mere tudi g]asno kriče po ZQ_ s.i-ank. John Rebol priporoča, petnem organiziranju, da bi konferenca stopila v ožje je ^isna od premogarjev zasuke s to organizacijo in bi bi- mih: ako se zavZamejo za or-lo iz tega razloga umestno, ako ganizacijo, pristopijo v njo ter bi na njeno prihodnje zborova- zanjo agitirajo, jo bodo imeli, nje, ki se vrši v Neffeu, posla- Drugače ni pomoči zanje, h zastopnike. Tega mnenja je Rebcl pravi, da pozna How i-tudi Snoy, ki priporoča, da bi ta osebno še od časa, ko je bil izvolili štiri delegate in stavi v distriktni predsednik v Kan**-tem smislu predlog. S tem se su. Da je bil on pošten mo-stnnja tudi Tony Bradley. *ak in delal s srcem za rudarje. °«reva,i zanJ Predlog je bil sprejet in * ~	-1-1—-
Ijeni so bili Snoy, Rebol
dley in Matko.	Kako na ip uniia H»nM	je sestanek zastopnikov tu-
4Ali jih znajo T' bi rokel. V	vadijo v "zbliževanju otrok in mislih imam Vidmarja in Med-	staršev", konzulov in rekrutov, veda iz Chicaga, ki sta se v eni	bodo imeli še precej posla, srednjih izdaji Prosvete spravi,	predno bi ae jim posrečilo hip-la nad Frank Zaitza. Oči vid ne	notizirati naše delavstvo in ga imata strah pred njim in stresa	pritegniti v njihov, sedaj konta svoje osebnosti v Prosveti,	zulski, prej psevdokomunistični da bi pri članstvu jednote u-	tabor. Predno se to zgodi, bo-stvarila predsodke proti njemu,	do morali vsi okrog inkorpori-Jaz le rečem, da smo lahko vsi	ranega zelnika pohajati univer-
Na sliki je pogreb francoskega maršala Joffrea, ki je postal svetu znan med vojno. Bil ja eden vodilnih poveljnikov frane ,»Le armade. Njemu pripisujejo zaslugo za zmago r. ¿'iarnit, kjer ee je odločila usoda Pariza. Nemške čete »o prišle ¿e blizu ,tu pa so bile v bitki, ki je zahtevala tiaooe življenj, ustavljeni. Jcffre je imel pompozen pogreb, sprem ljan s cerkvenimi svečanoetmi. Foch in Jofhe sta bila pole« Peteana glavna poveljnika f uncoske armad« ^	Tudi Foch je ž« umrl.
taturo. Ljudstvo v Jugoslaviji	0 l jj • l/Ahalčrini
ravno tako. Cemu igrati v ro-	1 * « SiOOdIM/ini
ke militaristom obeh dežel, ko	Bridgeport, Ohio. — Od 19.
vsi veste, da vojne ljudstvu	do Jan- se™ na agitaciji
)>!.iv mč ne koristijo? *	na Syganu in okolici. Uspeh je
.	bi! prilično lep, posebno še na
Drugi govornik je bil g. P.	Syganu in Cuddyju, kjer so mi
Avdijenca je pričakovala, da	šli na roko sodrugi Kavčič, Ur
člani ponosni na Zaitza, ker pošteno deluje za delavstvo in interese SNPJ. Vemo predobro, odkod izhaja tista osebnost, in ker jim je on trn v peti, bi se ga nasprotniki radi ¿znebili na lep ali grd način. Poslužujejo se seveda grdega — natolcevanj, intrig in predsodkov — kar pa tudi ne bo uspešno sredstvo ,ker pravica je na njegovi strani in ravno tako vse zavedno članstvo jednote.
Po vseh naaelbmah, koder hodim, se Članstv^in čitatelji Prosvete pritožujejo proti nepošteni gonji v glasilu jednote, in da bi se že enkrat moralo narediti temu konec. Končno trpi' posledice le Prosveta in jednota. Oseba, za katero se .Vidmar in Medved poganjata, je dokazala dovolj jasno, da ji je bila jednota le korito, ker kakor hitro ga je zmanjkalo in
zo, in soditi po rezultatu "filozofovega" šolanja, bi bili potem najmanj tisoč let bolj oddaljeni od te točke kot so sedaj.
Ves, JSZ ne le samo obstoji, marveč tudi rasite v članstvu in aktivnostih; ravno tako njeno glasilo, kateremu sem jaz sam * v preieKlem le^u pridobil nad 500 naročnikov in ustanovil tri nove klube. Koliko so napredovali pa pri inkor-poriranemu zelniku, ako smem vprašat? Tudi jim1 lahko še enKrat povem, da med "zabitimi" premogarji nisem slišal še enega, dasi sem imel priliko z mnogimi govoriti, ki bi se zavzemal za vašo stran. Vidmarju in Medvedu pa še posebno povem, da mi po deželi ne vidimo v Zaitzu hudiča, ampak človeka, ki se bori za delavstvo in interese SNPJ. Yes, na nje-
z njim vred tudi upi na povr- ga S)mo cei0 ponosni. Vidmar, i.itev pašnika, je pustila j&liic* Medved & Co. so lahko ponoe-to. Ko bi Zaitza ne bilo. kdojni pa na njihovega profesorske. ve ali bi konzulov "filozof", zo- ga hribolazca in jugoslovanske-pet ne plezal nekega dne na režimskega agenta. Te Pike's Peak na stroške jed noti-1 pravice vam ne odrekamo. Pa
dobro se imejte!
Joseph Snoy.
"Jutro" priobčilo opis
Pueblske veselosti in homatije
Pueblo, Colo. — Naši naselbini bi koristilo, če bi bil "Old Timer" nadaljeval s svojimi dopisi. Pa je že dolgo nazaj u- _ _	________________ ______
tihnil. Morda je dobil službo bo od njega"čul"a kaj pametne- ¡ič, Jenko, PuceFj in Kvartič. ne*a č,anstva! Tako je pa mo-cekmoštra pri fari, mogoče je Ka, ker ga imajo za dobrega go- Na Syganu je še vedno najti !al !tI na paáo v zeInik» v kate" umrl, ali pa mogoče pomaga vornika ,posebno, dokler so se duha napredka in kot sem sli- rem 60 menda zelJe tudl kmalu sosednemu Trunk u čečkati po radikalni rojaki zbirali okrog *al, bo tamkajšnji kltib imel v zmrzmI°-
"pisanem polju".	njega. Končal je kmalu. Tret- kratkem veliko priredbo, o če- Glede trditve enega teh "fi-
Čitali ste morda v Prosveti, jije govoril slovenski advokat nur bo več poročano v Prole- lozofovih" lajtnantov, da JSZ	;<P * L* A I' *"
da smo tudi tukaj imeli tako- M. K., ki je,v angleškem jeziku tarcu. Imajo moči, s katerimi sploh ni, ni vredno odgovarjati, CiailKa 0 itHJSKl uOIlfll Stvar z,van Prot€8tni shod proti grozo- še prilično dobro orisal položaj bi se dalo marsikaj uprizoriti ker ravno gibanje, katerega na- V ljubljanskem dnevniku dejstvom fašistične vlade, ki v Italiji, toda v izčrpku. Tudi na cviru. Imajo n. pr. sloven- Ša zveza predstavlja, je tem "Jutro" z dne 1. januarja je jih počenja nad Slovenci v ha- on je bil kmalu gotov.	ska dekleta, ki so vešča našega ljudem največja zapreka in pnobčendolg članek pod naslo.
liji. 2al, bil je slabo aranži-	.	. jezika, in tudi druge ugodnosti, ^irffjbolj bodeč trn, ki jim brani v°m "Rajska dolina Sloven-
ran, s slabimi govorniki, ki so Najbolj se je postavil četrti ^ oder imaj0 majhen za da bi se polastili jednote in u- cev v Ameriki", v katerem je se premalo poglobili v vpraša- govornik. Pride na oder in ye¿je priredbef
vendar se z smerjali njeno politiko sebi in izčrpek Molekovega opisa nje, o katerem nam bi morali vPraia» kaJ naJ govori, češ, da mo¿no Voljo tudi ta zapreka da svojim nazorom v prid, delav-'"Rajske doline", ki je bil pri-govoriti. Prve korake za skli- nmia ka.j P°vedatl- AJ* bl premostiti.	stvu, to je članstvu jedno- občen v Am. druž. koledarju s
canje shoda je podvzelo druš.	pametno, če bi 'P1*^« Vsekakor biti med sDdrugi na te pa v škodo. Yes, so- komentarjem ter pojasnjeva-
"Orel" SNPJ. Posebno so se testiral" spodaj ter poslusal. gyKanu in Cuddyju je prijetno, drugi, dokler imamo soc. klu- njem "Jutrovega" člankarja.
ker se z roiaki lahko pegovoriš be, močne in aktivne sociali- Razen "Rajske doline" ter Iva-
kot z zavednimi delavci. Tudi stične klube po naših naselbi-	na Moleka omenja članek tudi
poštene voditelje. PriPravan oooor uria . oku- .....—j — '—* r r------ v Biidgevillu se v tem oziru že nah, toliko časa bo tudi v jed-	druge sotrudnike Am. druž.
Kako pa je unija danes po^ cal Je sestanek zastopnikov tu- Nazadnje pride na vrsto žup- bnli ia ni in ko solnce nekoliko noti prevladoval delavski duh.	Koledarja ,0 katerem pravi, da Preide se na poročilo za- trebna, ..vedo najbolj rudarji kaJšnJih društev. Shodi pa so nik, ki se ni dotaknil ne Musso- bolj posije, se bo tudi tam Faktorji okrog inkorporirane- je ena najboljših rednih knjiž-
stopnikov klubov. Sodrug Mar-'^mi. Skoff pravi, da je Ho- menda za nas nekaJ tujega in linija ne njegove vlade, nego vzbudilo novo življenje. Vsem, ga zelnika, katerega mi zabiti	nih publikacij ameriških Slo-
tin Pirc iz Glencoe poroča za!wat že 1. 1922 povedal, kam or- tako s,no imeli sh(>d' na kate" tfovonl nekaj o patriotizmu in ki so mi šli na roko pri agitaci- podeželani sicer ne poznamo	vencev. Pod člankom je pod
SNPJ. Posebno so se ^e!M,rai sPodaj
bivši komunisti. Ce se mu še kedaJ P°nudl Pn
t izvo- Neorganizirano unijo pripo^ Seja je sklenila, da naj dela na "ka. da «a
l, Bra- ča, ter ima poštene voditelje. Popravah odbor "Orla". Skli-n>ka' naj se vsaj pripravi!
klub št. 2. Pravi, da so še ak-' ganizacija jadra, ko je govori rem ni — rekel bi — nobe- da bodimo pokorni svojim viš- ji, najlepša hvala.
v Adini. Svaril je rudarje	Protestnega ognja.
Nerazumljivo od nekdanjih
jim, bili to vladarji ali kakršnakoli oblast.
"Orel" ni bil deležen privilegija, da bi imel govornika. Časti s tem ni izgubil nobene, bn^d bi bii lahko res močan protestni izraz, toda kakor so
tivni, a radi delavskih razmer,
...r noben premogovnik ne o-|Lewisovim vodstvom, česar mu
bratuje v okolici že od aprila Pa rudarji takrat še niso verje- naših sodrugo.v in komunistov 1927, nimajo pokazati posebne- K. V prilog te unije govori še je to, da so hoteli dati ahodu ga napredka. Več družin in po- sodrug Bradley, ki pravi, da ¿isto brezbarven značaj in mu sameznikov se je izselilo in je treba rudarjem le pristopi* 1 s tem vzeli pomen. Nekdo je ostala je manjša skupina, ki se v njo in unija je tukaj.	' argumentiral, da če hočemo po-
bori za obstanek takorekoč pro- Predsednik pozove navzoče, polen shod, je treba povabiti za	.
ti razmeram. Snoy poroča za da izkažejo čast umrli materi govornika tudi tukajšnjega slo- «a aranžiral je bil nasko, vzlic
ki. št. 11. Pravi, da so prido- Jones in v znak sožalja vstane- j venskega župnika, kar so sto- ^^ bili dva sodruga in štiri sodru- io. Bila je tudi obširna disku- rili.
ginje v klub, oz. člane. Klub zija o Proletarcu. Konferenca Shoda se je udeležilo par sto je aktiven na dramskem in pev- je presodila, da sta samo Pro- oseb. Predsednik shoda g. G. skem polju z dobrim uspehom, letarec in Prosveta delavska li- je v uvodnem govoru pojasnje-upoŠtevajoČ razmere. Glede sta izmed vseh slovenskih časo-jval, kako fašistična vlada zati-•klubovega pevskega zbora "Na- pisov v Ameriki. Veliko se je ra Slovence, ter izrekel proti

prej" poroča Peter Kroflich, diskuziralo tudi o mladini in predsednik zbora, ki pravi, da potrebi, da jo pridobimo v naš pevci dobro napredujejo z va- krog. Glede Belmont County jami.«	Political Lige je bilo zaključe-
Sodrug Bradley nima posebne- no, da se deluje na'to, da posta-
oddaljenim fašistom nekaj o-
strih besed, in konstatiral svo-	..
.	,	ti zatiranju
je uverjenje, da so vsi v dvora-	.. , - ^
. . 1 j • •• 4- xi	Morda de v
ni pripravljeni prijeti puške in	. . ...
pobiti Krde Italijane. Dober	?1Ias,m< Jkajt' Kr*?,Va za Poro"
Kdor protestira, mora vedeti čemu, mora poznati fašizem ter njegova grozodejstva, in čine, ki jih 11 ganja pri zatiranju Jugoslovanov na Primorskem. Shod bi bil efektiven, če bi na njemu nastopili ljudje, ki so načelni sovražniki fašizma ,in ki so pro-v vseh deželah. Morda ^ v kratkem še kaj o-
ga poročila za ki. št. 189, Blai- vimo skupne kandidate pri pri-j katoliški mož je ščuval katoli- čl,a je dost'. — Opazovalec, ne. Nace Žlemberger pravi, da hodnjih volitvah. Zborovanje ške slovenske delavce proti i\a- /
klub št. 95, Piney Fork, povo- je bilo zaključeno ob 1. uri po- lijanskim katoličanom, kakor UaiiStVO lilllba St. 115 JSA
'"no napreduje. John Marzels, poldne. Powhatan PoiVt, poroča, da so Nace 2lemberger, predsed-uitanovili nov klub v njih na- nik, Joseph Skoff, zapisnikar, sel bi ni s pomočjo Joseph Snoy- Joeeph Snoy, tajnik.
da se na ta način, s puško na jeziku v kaki pueblski dvorani rešujejo narodnostne marji5ne. Delavstvo v Italiji je pod dik-
KLUBOM IN DRUŠTVOM
ALI
želft« svojim priredbam čimveč moralnsga in gmotnega uspeha?
(ST OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU.'
Redne mesečne seje soc. kluba št. 115 se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v Slov. delavskem domu. U-ljudno apeliram na članstvo, da se bolj redno vdeležuje sej, ker le na ta način bo mogoče vliti več življenja v naš pokret. Na prošli seji je bil sprejet predlog, da vsi brezposelni kakor tudi perijodično zaposljeni 4w>*jij , na zahtevo •/. i*' n-ne (brezplačne) znamke pri tajniku. S to akcijo je torej odstranjena tudi finančna ovira in upati je, da se te ugodnosti v polni meri poslužijo člani, kakor tudi novi kandidatje.
Frank Česen ,tajnik.

•ft
(velika škoda, kajne?!), ki se pisah M. K.
KNJIGE
CANKARJEVE DRUŽBE
za leto 1931
Štiri knjige $£10
Naročila sprejema knjigarna "Proletarca".
t
Koledar Cankarjeve dražbe.
Vsebuje mnogo črtic, ilustracij in člankov.
Xomur ni dana Izbira...
Povest. Spisal F. C. Weiskopf. Pavel Zoreč.
Prevedel
<■ J__

Ljudje s ceste. ^ Spisal Jože Poslednji dnevi življenja.
Po drugem delu Flammarionove povesti "Konec sveta", napisal Angelo Cerkvenik. Ilustriral France Ursič.
KOMUR JE ZA DOBRO «IVO tSSiSS
so to knjige, iz kakršnih se delavci učerebi v korist. Pišite ponje čimprej, predno zaloga poide. Imamo jih le še dve sto skupin po štiri knjige.
i
*
• ... i ...... -ijlii,


V Rock SpringiL Wyo.. nič r"v"° nart>be-ker 4e
"V «>«»	od kluba m Vložil proinje za u-
posebnega	Pivnika klubovih proatorov,
[Rock Spring, Wyo. - Od «as " dfr* ktoíi»^ ^ ^ U'a<1
^ a irek toriju za večjo plačo.
POLJSKI KORIDOR PREDMET SPORU
udejstvovanja,	" ^ t0' da s«
»• nekoč °boán? bijemo in da se
so glasovi v Proletarcu redki. Ni več tistega
kot ga je ta naselbina	tlull .	----
poznala.	ne bo vedno predbacivalo,
■•o.,».,„,„,„,,,„.r,; i^rrj-ut!?'3i
na ttuen. gajalo samo socialistom prva
lati saifto po tri dni
Unijo premogarjev imamo še, a iafu	. i- .
ljudem s, ¿c, da pobira le da- .¡^T tadl dru*"»-narino, urugaie je brez moči. i ¡^TJ," I ^ oli'u Morda je zaslug organizacije,	de^oTe^-
no za SDD.
Da je prišlo do te spremembe, je k temu pripomogel pa "Barbičev blok". Enega, ki so ga dobili na limanice, je stari tajnik. In ker ni hotei delati i
da plače premogarjem tod niso bile znižane.
Delavskega gibanja nimamo. O kakem soc. klubu bi zdaj ne bilo govora. Precej ljudi je, ki žele veljati za prijatelje na vseh straneh, kar je prav, če ne bi zavrgli načel. Ne vem česa P° nJ,hovem ukazu, so nastopili naj bi se ljudje bali. Tako pa P.™** njemu nJe*ovi	naj-
rinemo naprej in živimo zase	prijatelji. To je za nje-
svoje izolirano življenje	lahko d°bra, dasi bridka šo.
Fr. Grum. [ MnoX° bi se da,° ° tem Se --- . * j Pisati, pa zaenkrat naj zadostuje, kajti delničarji so jih spo-
Reflekcije po bitki
Collinwood, O. — Zopet smo imeli delniško sejo SDD., in sicer dne 14., 15. in 16. jan. Ci-tatelji .Enakopravnosti to pot niso bili servirani s histeričnimi poročili o poteku zborovanja,
znali.
Frank Barbič.
Iz Minnesote
Buhl, Minn. — Kdor išče obljubljene dežele, je na želez-kot se je n. pr. to dogajalo po- nem okrožju Minnesote ne bo seJbno lansko leto. Poročila iz našel. Železna peta jeklarsk*»-"kevdra" in pa osebni predsod- £a trusta kraljuje tod okrog in ki poročevalca do njemu nelju- 8 •»vojimi špijoni nadzoruje u-bih oseb so lorej izostala, pač dane delavce, da ne začno či-pa je "E." prinašala le "faktič- tftti delavske liste in misliti na na" poročila, kar je vredno za. delavsko organizacijo. Delav-beležiti. Evidentno so se pri ske razmere so slabe. Prospe-nji nekaj naučili iz preteklosti riteta nim še ni nič pisala, kdaj glede tega. Lansko leto je po- da pride.
ročevalec napisal še "ekstra" Četudi spada tudi ta okraj
fcJčiie stranke mesta Cleveland oo v avditoriju Slov. nar. doma. Natopi tudi pevski zboi "Zarja", odsek kluba ¿t. 27 JSZ.
rdosrcnost delodajalcev sfa ime,a chas. Pogoreiec
Cleveland, O. «p
ali da si
slovenskem in John Kak Pripeti se, kem jeziku.
v a.i-
da tU * ne »orel „a delo, Nad 400 ^ J# ^^
Dasi imamo v il ft: o
Ko prideš skozi ugajal, oan na svoje mesto, hodnjič.B
gin našega flbmijf,, to kljub *U ? *Voji njim ur pivau jo. Kliib št. 27 {"^nji
vse-
o njem pri-Prihodnja kli bova
Več
- je oja*>. v ébnUvúTn aktiV- ft» » ¡fí • **of OdrtovI pSv ^ ZVJ' T ima žnnahi odaek ln	ne v v.akem alu- bruarja v dvor.ni SNPJ n^
mladinski odsek. Slednji po- Í 'JU'( lüd", "«»«o Jih za tak av.picijo klub^eja «mrleV .luje v angleškem jez^u.. _ ^ ^ iT	«" Í ^
¿>Juje v angleškem jeziku.
J. ICrebel.
"Prepričanje"—seveda!
Cleveland, O. — Cital sem v Prosveti z dne 19. dec. dopis bivšega člana soc. kluba št. 28 L. Curka. Piše o "prepričanju". Je dobro, če se s tem vpraša-
prestopek" odpuste. Tudi me
tiTJe ^ PripetiIOr Ko sem redu bodo glasbene točke a, prišel potem na delo ter poja- Lri, « «fliTST
snil, da sem bil bolan ie d«ial . i	Kovori, de-
Hu Lu j " * J J dejal, klamacije in nastop tambura-
i\Z daJbo Sv	*ke*a Vstopnina v pr£
mira Pal^tn, ? °K Prod»JUe 5(>c in pri vratih 75c. mara. Pa so me 'zplriali. Ijfra, bo J<An Kocheva> jev or-
kester _P Q
Vsepovsod so delavci v nesi-	* ,
gurnosti. V bodoče se jim obe-
¡ijem ukvar a, l^er mu ne more ta ¿ezdalje slabše. Rešitev je	v Clevelandu.
škodovati, kakor tudi nikomur v organizaciji. Slovenski de-	¡!^hmJ\27 JSZ" M yrU fuk
ne. Pravi, da je bil na sejah ^vci, ne čakajte, da se vsi dru-' tJ^nS^ Ib^z^Vopoid".^
kluba vedno tiho, ni spregovo- & organizirajo, nego pristopi- wiubovih Pr..ior»h v Slo», n^od"^
ti >mu. Sodrufi. ihajajt* redno a« • •J» in pridobivajt« mu novih članov, da ho mogol napraviti čim v.č na polju socialUticn« v«foja in v torki
ni bledice, najmanj pa stavil ^ čimprej k JSZ. Kjer klubov x*ik predlog. Seseda ga ni. nimate, jih ustanovite. Po-Njegov pristop v klub mu je Jasnila vam rade vol je da Chas. sedaj ravno prav prišel, da lah- Pogoreiec, 3639 W. 26tb St., ko paradira v javnosti kot "bi- Chicago, 111. — Joteph Lever.
vši" član kluba. Bil je na seji	-----
menda le dvakrat, enkrat je bil f)ftmafo izvoljen celo predsednikom,	JaVe
kar je dokaz, da mu je član- Ch cago. — Naznanjeno je btvo nudilo z veseljem vso pri-	v Proletarcu, da se pri
liko, da uveljavi v klubu svoje h°dnjo soboto večer vrei doma-delavsko prepričanje.	»ča zabava pevskega zbora "Sa-
I Slučajno je prišel	k meni'^' ^^ ^ t 1 JSZ'
družinski zdravnik in	moj pri- ** Prav bo to skupna za-
• , i • i .	J \ . *>ava z vsemi člani kluba, na ka.
jatelj, katerega sem	vpraial. tero so vabljen,,ud, p, jate-ji.
ce je on mogo¿e pregledal te- Vrti se v .podnji dvorani SNPJ. ga ini tega človeka za pru,top v ,V,topnine m nikake, ker soc. klub. Odgovori, da ga u:.-Jtw privatnega znaiaja. uko bi ga bil, bi ga ne bil pri
sa nata prava.
ŽENE!
Ako i male izostalo. neredno ali boleče m<?8eč io ¿¡Wenje, naročite si moje »tarokrajsko zdravilo. Cena zavoju $3.—Ptfite mi z
vašim popolnim zaupanjem. _
MRS. GRETA LESKOVAR S07 E. 73rd St.. N.w York. N.Y.
je Ra-
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostjo v srcu naznanjam sorod-
Po snagi zavetnikov j« nastala v Evropi no»va volika drsava, i dnu ¿en« Poljska, s okrog 10.000.000 pr^bivalcav, od k«torOi jih 10 milijonov prip«. da drugim n+voil ko* t srn. Valika Poljska pa ni sogala do morja, sato «o ji
dal. .avMtoiki dohod k luki Gdanako (Dansig) sko.i namško »»hodno Prusijo	UI K»	K»	P1"1* ZUme	da bodo udele^^nr i	»J*", l-
|. ._ .	. —^ - -'i ^ojo in dali Poljski koridon iirok p.r ki£ poročil kot dobrega kandidata	k! nT Z Zrll ^T lnL	d-
dopis o neljubih osebah na kon- Zed. državam, garancije v zvez-^^— *	i-u«,^ v ».ko. M«tc Dan- radi njegove materialistične Po-^5ot^	a '	M,,dr-d'
ferenci in posebno mene vzel ni ustavi za delavce malo pome- V bl1 pr#J yti"° v*ino n,,niko p™*™**. » «.v.niki i.totako litike *Mod»o ffnvorL4 in m®i ^P1^01^"1 stlucaJu bomo samo ^t 4#t-
"na muho"	I in V^kd! il» l^lnT L	N#m£iji B'	" —bodno m^to pod kontrolo Liga „src ,lUke' . ^odio gOVOrLS 111 UlSl ^^ y jn uganjali burke J Bolason s® j. pojavil, napričakova-
-kdor druirim iamo ko '	a	, J, - u	3 ^	in	i- «o «-to „...j, i.tot.ko tudi kori- *asloI1J travnik dragi pnja- kar .pa pri pra^nl mizi ne traja - V..k. »ir.vniik. pomoč j. biU
Well, kdor drugim jamo ko. prepričanje, toda če kompanijl dor. Ako hoče.o v vzboJni d.l Pru.ija, marajo pr.ko poljska,. koridorja, telj," mu odgovorim.	ldo) * ^^ kd • zna Jč	Pokojna j. bila članica mla-
newugaja odslove vsakega, ki	* ^ij.ko P. j. ™ doKod do J, Dopis sem dal prečitati tudi ^ ft°e JkTati klobas aHut ^ ^Tspts^ "tt
neaavnim zapisala r.naKopiav- se peca z "nevarnimi idejami . B,T,J*«*k'® vpr«..»^. ».to sa zahtevam Nemčija odlično upira. Na sliki moii mlaiši hierki ki mp no i j i	\	i •• .	i.;.	*
nost. In zopet "well", prejš- Spijoni sproti poročajo kaj po- ?for'j v	- - ^^ .t,.n«h n,.,. namško o..mij. Z. m-	^I v • o o/T K6' *°dčen pa prazen' caf mUf,ntk!'r	«T
nii norocevalec i p več ne kon- * .I / ; u / poročajo , saj po- |j#vid ^ poUaiuj ko|iko oi8m	.vobodnomu m-tu Gd.n.ko l)iecllanJu	Kaašno pie- kr)tje stroškov.in godca tu- p»»'» ' »»,.o «.lost,, d. v.amajo od
e m tudi ne^ blok je stra- "V m ^ g°V°n °m\ .	v .-41 ^ V-» ^ ZLT^Lu^tT	W ^ mU di prav prišel. Torej na s v i de- ^ ic. posoja	v
je, n tudi njegov diok je SKra Rešitev je v organizaciji. Eni «,»,. Pf.ko Vi... ki «•<; koridor cH v.hod^. Pru.i j..	bom odgovoril. Povem, da je ni' v soboto večer Glavni od- "f*ho nT 19 b,l° ,UtUl1 te
"Sh" inebloile Z zdrobljen' ^T'	^ " "T..........^	........^	bil v k,ubu ^ k°' Kk^/^vabi»! kot
Krun in oioi^je dii zorooijen. zoreh< Jaz pa misi,nif da amo rane, so stale mnogo tisoč do- zato da razvesele sina ali hčer; ¿e prej omenjeno, ampak "pre-	poti.	-	7
Dve leti je nebodigati eDa uar- še preveč zre|j Kompanija larjev. Vseh gostov je bilo milijon, ki ga je razmeial Do- pričanje" ga je privedlo do spo-
smatra delavca, ki je star 40 2.000. Mlada debulantka ima herty za veseljačenje ter orgi- znanja, da je v zmoti. Omo-ali 45 let, za odpadlo, pokvar- 12 služabnikov ter služabnic; je, bi šel državi, ki bi ga pora- nim ji, da politika ni šla \o jeno ali izrabljeno stvar, ki jo vsakemu je ob tej priliki poda- bila za penzije ostarelim de- Njegovih notah, ker ga je "preje treba zavreči. Naših ljudi rila avtomobil.	lavcem ter za podporo brezpo- pričanje" vleklo v nasprotno je vsled tega čezdalje več pri- Senator Norris je dejal: selnim. Tisti milijon in vse smer. In ker se je zbal svetlo-zadetih. | "Ta prireditev je dobra pri- druge milijone dolarjev so na- be razredno zavednega delav-Začnite čitati Proletarca in mera, ki pojasni, kaj je naro- mrei sPravili skupaj delavci s stva, je šel nazaj v tabor teme. Prosveto ,vsi. Kompanija vas be z našo presperiteto. Kadar .sv°i'm delom, ne kapitalisti.
bič igral harmonike, sedaj bo lahko počival. Tisti, ki je rekel, da bo razbil soc. kljub, je butal z glavo ob zid — ob organizacijo — in si jo pri tem razbil. Klub st. 4b pa je zurav l.i močan. Njegov razvoj in obstanek pa je odvisen od članov.
Odbor.
Društvo ja v snak soialja položil« b krsti tudi krasan vanac. Za vsa usluge mu «zrekam toplo sabvalo.
Nadalja sa sahvaljkijam sorodnikom in prijataljam za' poslane venca ia
seka kluba št. 1 JSZ iopk# kaWtor tlMii " to,aiiln#
Nov uspeh dramskega od-
v bridki uri. Lapa hvala pograbnilus Chicago, 111. — V nedeljo 25. Ermancu ,ki ja pografctti fprevod moj-
jan. je V dvorani CSPS. vprizo- •»•«ko uradil. Rojakom ga pripora-
Ne pišem tega s kakih "o-1 ril dramski odsek kluba št. 1 "m * sobnih kapric" — niti najmanj šaloigro v treh dejanjih 4tStari FRANK SUSHNIK, Mihvskikaa, WU. mi ni do tega —, ampak člove-'grehi". Razen igre je vključe-
Nekaterim ni bila po volji A , .	..
moja "rough" taktika, ampak	Potem ne1bo mo^la nadlegovati, vidimo veseljačenje kakor je
morala je biti. Sedaj pa lahko	V1 Pa ^ ^ste mnogo naučili v bilo to, razmetavanje denarja, irw	t „ u ^ , • t ^	w i
uoskusinio druiračno taktiko	SVOJ pnd' Začeh bl ustanav' ki ga sipljejo bogataši, je čas, Za	nMafallip ^rillktiinP ka se tezko vldl' ker delavci ne,val spored več pesmi' kl Jlh Je
taUiko^Uob^^^	»jati izobraževalne-politične da razmišljamo o takih razme^ i"	SCCiailStlCHe marajo dobro svojemu razredu.' pel tenorist Svetozar Banovec,
besed bomo videli koliko «e'bo	klube ter jih v svrho boljše^a rah.	Si rankp V Ortill Namesto, da bi se vživeli v svo^ki se je odzval vabilu vzlic teta obnesla pri pridobivanju	'Peha pridružili Prosvetni ma
|iMIMIMiH>MIIIMI»i»t
pn
članstva in širjenju socializma.
2e dolgo sem na svetu in že mnogo prehodil. Malo pa jih
tiči.
Ameriški družinski
stranke v Oniu
Tu imamo človeka, ki je ta- Cleveland, O. — Socialistič-ko silno bogat, da ne ve, kaj bi na stranka priredi v torek 10. " J	•	..........YMCA. na
koledar z denarjem, pa je napravil v feb. ob 8. zvečer
jo delavsko stranko in bili v nji aktivni, so pa topo orodje. Zameriti je posebno še tistim, ki so takorekoč na pragu spozna-
mnogo prehodil. Malo pa jih Jlni.k 1931 nMn «•»<> ««»¿a: počasi hčeri zabavo, ki ga je 1620 Prospect A ve. domačo ve- 80 takorekoč na pragu spozna-
je bilo med nami, ki so me po-	SJ poseb"° d^ade irtica stala visoke vsot^ med'em ko ¿erjo v svrho sestanka, na kale- nj,R' a nameStU da b K
znali, a sedaj jih je mnogo. Ne- t R KrMI,e 0 mutcu Alldreiu-, i« «»rez dela in v bedi stotisoče re,n bo glavni govornik Norman plh; se VrZfJ0 "af.aj
kateri me poznajo kot shneža, 1 oz"am muUa Andrejčk. v ljudi.	Thom« iz New Yorka.	^akcije m kapit.hzms Ne tr
. ... r	* atnn Hnmnuim bi	u„ !	..	.. .. i	dim, da smo člani peifeKUii 1 il
prepirljivca, razdirača, sovrai. ftari domovini, ki je živel, ka-| -Nimam ničesar proti Mr.' Socialistična nika sv *"^\zenega
nika svojega naroda in zagri- ^ P^Poveduje njena povest.' Dohei^.Hiiii^njegova^^^h^^^^^ državi je pod^elain^pa- da, n\	tudl f
lenega socialista. Drugi zopet Dt>bl\° umišljeno delo in lepo bi se prav tako zabavala, če bi njo za pojačanje stranke. U- Potr®bn€«a kavsanja. Ve.ular obratno. No, pa kaj je na vsem Predano. Ce Koledarja še ni- potrošil v ta namen eno stotin- spohov bo brez organizaci-	k,.]!oč® para 1iral1'
tem?
mate, ga naročite. Priporočite ko ^ onega, kar ga je stala je.
rr u • > organizaci-	(ja -e popoinej§¡ oc| nas najbrž
. ,.	- -	- -	Treba je med delavce po	. ¿	. . . . , t
Pred nekaj leti so tukaj ob- PriJatelJem m znancem. prireditev. Podobne razmere do'očenem agitacijskem načrtu.	86 b°Ij trpi na b°leZm' kater°
novili soc. klub. Prišle so o-	_____Max Mart». 90 bile v Franciji pred revoluci- Naša 8tranka v Ohiu potrebuje
sebne mržnje znotraj, zunaj pa1 ^aa-i.. n ,, n	in ne brez P^^dice za tiste, staincga organizatorja. Preje
je klub imel veliko sovražnikov, i MllllOIl ÜOllar Party ki so jih povzročili."	'ra je treba 2)brat¡ zadosten
Export, Pa. — Tisti modri- Ko 80
mu ,da ni še poipol-noma okreval po težki operaciji. Na gla-sovir ga je spremljala Mary Oven. Na gosli je med prvim in drugim dejanjem zaigral nekaj komadov Walter Zlogar, ki kaže veliko spretnost (na tem instrumentu. Kratke nagovore
Martin Baretincic & Son
POGREBNI 7AVOD
324 Broad Street Tal. 1475. JOHNSTOWN, PA.

drugim očita — na samoljubju in drugih nečednih čednostih.
S prepričanjem.
Naš notranji nesporazum, ki je Export, P«. _ Tisti modri-' Ko 80 D°hertyja vprašali, fond, da s kampanjo ne bo tre- v . ,	,
imel korenine zunaj, so hoteli jan, ki je rekel, "eni imamo de- ka^ misli 0 Non*isovi kritiki, je Sa prestati. Na imenovanem hppiCnOVO predavanje porabiti, da uničijo, kar je bilo nar, eni ga pa nimate," se ni *eJal» da se ne briga zanj in da ee^tanku bomo čuli o tem načr-( Cleveland, O. — V nedeljo organiziranega. Poslužili so se pray nič zlagal. Listi'so pre- mu V8eeno» kaJ 80(11 0 njemu i.,i ln 0 izgledih, ki jih imamo 18. januarja je predaval s. A. taktike, da so hujskali sodruga Cej pisali o "partiji" utiličnega ter njegovem denarju.	za napredek stranke.	Eppich o svojih vtisih s potova-
istili. Ostalo nas je lo nekaj za gVojo hči. Ob enem jo je u- va" v kapitalistični politiki. On ku je kampanja za municipalne lavskem gibanju v starem kra-dnih, ki smo prijeli in v >dili.- vedel "society" kot dekle, ki in drugi kapitalisti kontrolirajo volitve, ki bodo v jeseni. So- ju, kako se delavci zdaj udej-iz sem si nadel nalogo raz- puati otroško dobo in stopi v dve stranki, delavci pa v svoji cialis.i bodo imeli svoje kandi- stvujejo, o pokrajinskih raz-
proti sodrugu, šepetali jim v magnata multimilijonarja HenJ Doherty, ki lahko priredi Problem socialistične organi-'nja po Jugoslaviji. Govoril je uho, češ "Pa pri teh boš ti?!" ry l. Dohertyja, ki jo je na- «voji hčeri "party", ki ga stane 2acije v Cuyahoga okraju je nad eno uro. Ko je kon. Mnogi prejšnji sodrugi so po- pravil deklici, katero je vzel milijon dolarjev, je "velika gla- istotako ojačanje lokala. V te- čal, so sledila vprašanja o de-pustili. ^
Jas
krivati javno nasprotnike, ozi- krožek odraščenih visokih "dam. slepoti glasujejo za nj\ine kan- date v mestno zbornico. Izvo- merah ter podobno. Dvorana roma njihove nakane, radi če- Najel je za to slavnost celo pr- didate. Bilo bi pametno zanje, ijen je odbor sodrugov, ki naj je bila polna kakor še na nobe-sar so me nekateri še bolj ob- vo nadstropje v najelegantnej- če se bi izpametovali ter si u- situacijo z ozirom na probleme nem domačem predavanju v sovražili.	.	šem hotelu v Washingtonu, vse stvarili razmere ,v katerih bi r,ieSLa ter sedanjo upravo prouči našem klubu.
Kar so nam nasprotniki ved- dvorane v hotelu in več sto sob imeli vsaj dovolj hrAne in oble- ter na podlagi svojih ugotovitev--
no očitali, je to, da hočemo o- v drugih nadstropjih. Gostje so ke zase ter otroke. Seveda, ieslavi platformo, katero pred- ¿elodČlIO ZdfilVilO kupirati SDD. S tem so šli med pri§ij ¡z drugih krajev v poseb-1 kadar se toliko izpametujejo, ]oži potem stranka volilcem za
ljudstvo, da dobe privržence nih vlakih. Kože, s katerimi so ne bo več kapitalistov, ki bi 8VOj pr0gram.	| Z3i VSJlkOgaf "
na svojo stran. V resnici je bi- okinčali obednice in plesne dvo. mogli najeti polovico hotela, y kraU^ bo »klicana kon- Veliko ^ ,ju<llf ki ^ mamj(> jemati
■■	-j----—	' i ferem a članstva za nominira- rama olja in k*«*; veliko ljudi je
nje kandidatov. Temu sledi bilo razočaranih valed viivanja krofT-
:,;^KacuaP(¥lp,80V na peticije
Stranka je izvolila poseben Trinerjevo Grenko Vino
odbor, čigar naloga je zbirati ..PiWsbur(rh, p»., 12. nov. 1980__Ra-
Nekaj znamenitih oseb, ki so amrle v prošlem letu
'obleko in gmotne doneske v podporo danvillskim stavkar-jem
ai za te res uboge delavce, naj prinese v prostore kluba št. 27
bil sem Trinerjevo grrnko vin> tekom S«f»t»h menecev, in «edaj «eni opro*if»n
Kdor more kaj prispeva- Hodine boletni, katera me je mučila
za dolgo dobo. Charlea B. Puzio."
USPEH je tinto, kar pričakujete v •lučaju bolezni od zdravil. Trinerjevo
V.W.W.VAVAWAVJV.VAV
j- oglaševalce v proletarcu
e	___________________

vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli,
[E
ker oglašajo v Proletarcu
.■ñHnraüiBaBi
Konferenca klubov in društev PROSVETNE MATICE J. S. Z. Za zapadno Pennsylvani]o
ae bo vriila
v nedeljo 22. feb. 1931 v Slovenskem domu na 57th in Butler St.
PITTSBURGH, PA.
Pričetek točno ob 10. dop.
Edward T.
- Jfcnford___(
V SND. Glavni stan te pomož- grenko vino vsebuje «eatavine, katere
ne akcije je na 106. ter Pasa- jamčijo *otovo pomoč v »lučaju nUr
der.a Ave.	*	be*R u'ka do ^' IaP°kc» Kl*v°bola,
'	*. . .	. . .. plinov v želodcu, in nemirne*» »panja.
Prvomajska slavnost sociali- Pri ,eWarnarjih. ^ venkoirt4.
Opozarja »e vse klube in društva Prosvetne matice, da poiljejo zastopnike. Sodrugi ln somišljeniki, razmere nam? nas silijo, da posvečamo naši propagandi med delavstvom kar največ pozornosti. Vaak klub in vsako diruJtvo, spadajoče k "Prowvcfni matici" naj skrbi, da pošlje zastopnike na lo zborovanje v Pitta-burgh. Navzoči bodo tudi zastopniki novega kluba JSZ. iz Imperiala, Pa., katerim kličemo: Dobrodošli v vrstah zavednega delavstva!.
1 i
rt
n(l) l. K I A Iv L C
PROLETAREC
Lui u inter«»« d«Uv«k«ga ljudstva.
Iihijt vsak četrtek.
Isdaja i«|Mlov«Bika DtUvika Tilko« n« Drutba.
Chicago, III._
GluÉl* Ji|Mlov«Mkt Socialistična Zvoso
NAROČNINA as Zedinjene driave in Kanado la celo fcto $8.00; aa pol leta $1.76; se ¿etri leta $1.00. — Lnoaenutvo: ia ceio leto $8.60; aa pol leU $2.00.
▼si rokopisi in oglaai morajo biti v naiem uradu naj-
poanej« do pondeljka popoldne aa priobčitev __v lUvilki tekočega Udaa._
PROLETAREC
Pttbiiabed every Thursday by the Jugoslav Workmen'a Publishing Co., Inc. Katabliahed 1906.
Editer
Bi
________________________ Prank Zaiti
Manager _______ Charlea Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United SUUa and Canada, One Year $3.00; Six Montha •1.76; T1u<m Montha $1.00.—Foreign Countries, One Tear $3.60; Six Montha $2.00.
Addroaa.
PROLETAREC
M39 W. 26th St.. Chicago, 111. Toiophonot Rockwoll 2864.
OBEŠANJE ŽENSK
Na Ogrskem ženske nimajo nikakih političnih pravic — niti toliko ne kakor v novi Turčiji, katera se mora boriti bolj kot katera-kpK dežela v svojem prizadevanju za modernizacijo s starimi tradicijami ter verskimi predsodki.
Dasi so Evine hčere ,v katoliški Madžarski brez pravic, so po zakonu enakopravne z ii.o6.vrmi vsaj v tem, da jih sme oblast obešati.
Zatirano ženstvo v nazadnjaški deželi se v d mačem življenju poslužuje primitivnih, d ost krat barbarskih načinov, da si pridobi ne.vu.iko svobodnega dihanja. Blizu Szolni-ka se je nekaj žensk iznebilo svojih neljubih moz, ki so bili, kakor trdijo obto°ženke, okrut-neži, z zastrupljevanjem. Iznebili so se jih ka.vor so vedele in znale, a zločin je prišel na dan in začela se je obravnava, o kateri je p salo vse časopisje.
LMe 13. januarja je bila obešena Marija KaiUo.i, prva obtoženka, ki je umorila moza ia sina. Vislice so zgradili na javnem trgu. iisoce ljudi je prišlo, da prisostvuje, toda o-biast ji.i je pusdia blizu le nekaj sto. Uabelj in Vwi urugi zastopniki oblasti so izvršili ekse-kucijc ,/ salonskih oblekah. Ko so ji nataknili zanjko na vrat, je rabelj izpodbil stol, na katerega so jo postavili, dva asistanta sta zagrabila njene v zraku mahajoče noge ter jih pOwe*.ala k se4>i, rabelj pa je z robcem prijel lijeu obraz ter nag«toai glavo zdaj na to, zdaj na uiugo stran, dokler ni bila obsojenka proglašena za mrtvo. Potem si je rabelj posadil c.lt.iu er na glavo ter uradno sporočil prisot-Hiia, da je kazen izvršena kakor ukazano. Kazea Kardosuve je še nekaj drugih žensk določenih za vislice, in ponovni bodo isti proces kakor pri nji.
V civilizirani deželi bi šla Marija Kardos najb.z pred sodnika in vložila tožbo za raz-pOi oko. Na Madžarskem pa velja pravilo, da je to smrten greh, in pa, "kaj bodo pa ljudje leku . . .!" Zato rajše store še večji greh, samo ua bi na zunaj izgledali pošteni. Njeno m urinsko tragedijo je zaključila država ena-ko Destijalno. Tudi v Zed. državah se je precej ljudi, ki bi radi veljali pred ljudmi za *veme" in solidne, ločilo od svojega zakonskega druga ali družice z enakim rredstvom kaivor Marija Kardos od ¿*vojega moža. Sovjetska Kusija je odpravila svetohlinstvo in "aramotnost" razporoke, ob enem je sprejela postave, ki v socialnem oziru omogoČujejO neodvisnost možu in ženi. Dosedanja statistika uokazuje, da je v Rusiji manjši odstotek ra^porok kakor v tej deželi, in bržkone več-arečnejših zagonov. Odpravlja vzroke dru-zinskih tragedij. V tem je ves problem, ki ga rablji v cilindrih nočejo razu.neti.
Blagoslovljeno orožje
Koncem decembra so spustili v Livornu v morje novo italijansko križarko Gorizia. St^var je bila izvršena z velikimi fašističnimi alavnostmiter cerkvenim pompom. Ladjo z njenimi kanoni, ki bodo nekega dne morda morili katoliške Francoze ter katoliške Jugoslovane brez kakega poštenega vzroka, je blagoslovil fckof Piccioni. Ali se katoliška cerkev drži Kristove zapovedi, "ne ubijaj"? Ne,' kajti duhovni skoro vseh ver so v prošli svetovni vojni blagoslavljali vsako morilno pripravo ter navduševali vojake svoje narodnosti na klanje. Nauk o miru je cerkvi dober v mirnih časih, v praksi pa ga ne izvaja.
"Zdrava ekonomija"
Kapitalizem trdi, da bazira njegov sisten na zdravi ekonomiji. Ekonomi, ki so veščaki v tej znanosti in niso kupljeni propagandisti za kapitalizem, so statistično neovrgljivo dokazali, da je kapitalizem silno potraten in skrajno nepraktičen ekonomaki sistem.
To je tako jasno, da človeku niti treba ni, da bi Čital dokazovanja ekonomov, kajti ne-rraktičnost kapitalizma vidi kamorkoli se ozre.
RAZNI NAČINI MILITAFISTIČNE PROPAGANDE


. .. .	»«^m ««rjevnnjem dri.vn ko« *oro v.» dml. pridno »rC, o. .voje
ljudi kolikor mogoče dobro oborože t~r i,vežfcajo. in r t« n.m«, jih „vod. tudi navdušujejo » militarizem. V k.nogl^l.Hičih jim kažejo .lik«, . katerimi dokazujejo, kak, .¡I-na ofcorozeoa moč "njihov, dežele". Zed. držav, kažejo mladini i» odra.lim največ j	»o™»"«*- Na «ej je ameriil o Vojno brodovje na Pacifiku, ki je imel,
davno manevre. Za navduMvanje ljud.t/a ra militarizem io mnoge .like vzete tak > do
«pehr.jon. ouatva mladih ljudi, ki na t. način dobe potreben vojalki m mornarični "pa-triotizem .
/ eni hiši, drugega dne so jo zvečer v procesiji prenesli v drugo hišo itd. S takimi stvarmi at&kirajo rudarje.
V Hrastniku pa ni nobene cerkve in je kler sklenil, da je treba tamkaj sezidati cerkev, ker rudarji pogrešajo — Kristusa (in nabavnih prispevkov «.er povišanja plač — toda tega ne povedo!). In so si izmislile prebrisane cerkvene glave, da bi bilo dobro poslati nekaj rudarjev v Ljubljano nabirat da-, rove za cerkev. In radi rekla-' me in večjega vtisa so oblekli1 netkaj starejših moških v ru-l darjke uniforme ter jih poslali v Ljubljano. Tu so se najprej zglasili z nekim duhovnikom ¿ni šKofu in Trboveljski družbi. Jbn sla dala velike denarne podpore! Zlasti Trboveljska e je baje zelo odrezala!
Da, da. Trboveljska družba obrajta cerkev, ker vzgaja lj'i-%ll v ponižne ovco in ker vzgaja t m i sel z* disciplino. Kapital in cerkev ata si zvesta in oborožena eta z militarizmom! Razumemo!
X. Y. Z.
LJUBLJANSKO PISMO
Druga obletnica novega režima.-Vzgajan je ovaduhov.—Rnape nočejo izpreobr-
niti s cerkvami.
Bil jc brez slui.be.
policijsko le-eč-
Ljubljana, (i. jan. 1931. da se z ukinjenjem ustave in z Zgodilo se je točno pred d ma letoma : 6. januarja 132** torej na dan svetih treh kr
je jugoalovanaki kralj raz. UK velja vil ustavo razpuatil par- P1
. Toda danes je dve leti od 'e- «T" t •	pj,,clJSKI Kon-
ma aam v avoje ™ke. Razpu- daj, pa dižava še ni dobila no- ^ ^ stil je parlament, ki ga "" be.ie.ra ve*,.™	...... *,ado s 8tram ™e«tne policije.
Ï- š ki «J *>«	Ka Je detekuv ^
> Z \	drŽaV°' UVi4f- tič' ki J* začel nagovai ,ati I>,
IZt	naj si epi v L^Jpo-
k' Je I,otrcbc'i -a u^pvii ncij^ki konfident. In je ori-n najemanju posojila.	„J Pil.fol • Jj.J/^V
I a me nt ter vlel oblaat papolno-	<*»"»« - - je PJ,iciJski ko?i' ma aam v av< atil je parlan
narod izvolil, poelal je domov - ; - -------— —J* "P"- .lužbo v delavnici državnih ze
ovajanjem komunistov hitro napredoval in da ne bo dolgo nosil te črne suknje, ampak" bo nosil bele rokavice. (Tudi nacionalizem, najidealnejši!) In
lo, kar nenadoma ni imel nič določenga povedati, je sodišče spoznalo v njem navadnega
je bil ben«*, večjega posoj.la .z in.,-	P""^;
Jomoy zems.va, Ker razne aKcrje o po-	dobil tud.
po.lance, ki .o bili od Ijud.tva *«cijo»alno razpolozea,.,	' delavnic, državnih ze-
izvoljeni, poetavil z. pned.ed. domu in posameznih emi- „'T,' 1,1 ,U\m ¿e ipli°"'ra1' nika vlade generala 2ivkoviča K'»n.ov v lujm, ub.jajo Ugled•^.l.f!^ ter imenovan miniatre. Takoj
nato so bile razpuščene vse po-* ^anes je torej druga oole.-litične stranke in zaplenjene nlca» odkar imamo v državi via-njihove blagajne, posamezna JO generala Zivkovica. unev-
politična glasila so prenehala nikl 'so seveda posvetili več .	,
izhajati kot oficijelen organ te «tram temu jubileju, a ne vsi. ker potem po P^esu, ko se je ali one stranke, mnogo jih je Nekateri tega jubileja sploh ne i?6^0^!^. popolnoma zamrlo, mnogo je omenjajo, bilo prepovedanih, pokrenilo se	*
je več novih dnevnikov in ted- Je P» ¿as, ko se preganja
aikov, ki naj širijo novo misel, slehernega človeka, o katerem	kl sl	«mišljuje
■ •	i j J. , ...	.	n<lvarntl lazi ter vali velike krivde na
ki jo je vlada, od kralja ime-	zvedo kaive nevarne
novana, vrgla v svet: da smo stvari, bodisi majhne ali velike, obtožence. Tako je priča I ec-
vsi državljani Jugoslovani in en'resnične ali laznjive, sila pn..nik p acani spicelj-delavec
sam <*J, da je treba pozabiti P-ven na ovauuae. Nič dru- javljal očitne laži in se zaple al vse sfSKarske razprtije, d.. *ega ni treba, kot da pišeš ali v protislovja Obtožen, delav-
razredov sploh ni itd. Potem ;o PONeš nekomu od policije: Ta ^	medt,em ±ef*'
sledili razni ukrepi in zakoni, m ta je rekel to in io in je tak PONedali službe so bil« oprosce. država se je razdelila (po vzor- in tak ! - pa je dovolj. Osum- m. stopili so z cb.ozne klopi na cu vojaške razvmtitve!) v ba- ljenca aret.ra.o in nekaj mese- sramotni oder pa je stopil pla-novine, naslov "Kraljevina Sr- cev preiskave mu ne uide. «ana P^a <iuša P^Jci je bov, Hrvatov in Slovencev" *e Primer: V Zagrebu je neki ^ borih 160 ^n me3e6ne^a-je izpremenil v "Kraljevina Jj- odve.nik osumil neKOga anti- ^ade lagal policij vse mogo-
goslavija", banovinam na čelo državnega dela samo iz oseo- «e f™ ^J?0^<1 i f so bili imenovani bani (med nji- nega maščevanja. Osumljeni je Je sestm iiruzinskin oce.o . mi več* generalov), razpuščane bil aretiran, a se je izkazalo, da Da, čas, v katerem živimo, je so bile vse dotedanje telovadno- je povsem nedolžen človek, ka- za take podle kreature prav vzgojne organizacije ter osno.'krsnih hodi po Zag.ebu precej kot nalašč. In strogost prega-van novi Sokol kraljevine Jug )- po cestah, izpustili so ga in njanja vsakega količkaj sum-slavije, ki je postal državna dognali še to, ua ga je odvet- ljivega človeka pri nas vzgaja ganizacija in nekaka civilno- hik A. ovadil z lažnjivo o- take podle ovaduhe. Zato dan-militaristična organizacija —'varfbo. Odvetnik je bil ladi današnji ne veš, s kom govoriš,
skratka, novi režim je z vso*tega dela obsojen.
ali z človekom ali z lopovom.
strogostjo in doslednostjo uve-ljeval svojo "novo miselnost".
Toda vse grsi primer se je dogodil v Mariboru. Tamkaj Potem pa trboveljski rudar-Kako je prišlo do potrebe wni aretirali aeat deiavcev ji f Trda jim prede Že vsa zad-take vlade in takega režima? delavnice železnic. Osumljeni nja leta, od lanske zime pa ži-Znmo je. da je naša držav« so bili komunistične propagan- ve tako, da je obup do skraj-pasivna da ji denarja prima- de. Dokazov ni bilo prav no- nosti pod žgan. In taki ljudje njkuje.' Mnogo posojil smo do- benih, samo ena priča je nasto. kaj radi izgubijo predpisano bili iz inozemstva, odkar smo v Pala proti obtožencem z razni- disciplino. In za vzgajanje tej državi. Toda politični po- mi velikimi izjavami. Na pro- discipline je cerkev mojster, ložaj pri nas ni bil nikdar lak. cesu 5. sept. se je dognalo, da Anekdota: v neki državi je dik. da bi lahko rekli: vlada je je ta Priča neki Ivan Pečnik. tatorju neki svobodomislec sve-predstavnica vseh plasti in na- V proces je sodišče prišlo do' toval: Zdaj, ko že imamo dik-rodov države, vlada je točna prepričanja, da na izpovedbe taturo, ali ne bi zdaj malo pod-predstavnica države. Opozicija pnče Pečnika ni mč da.i, ker rezali še v cerkev in jo preru-je bila vedno zelo močna. IV J* nujno sumljiv, da je hotel le kali? Pa je odgovoril modri litična nasprotja pa *o se v par- zaslužiti in da je bil navaden Vladar: "Ne, cerkev nam je lamentu leta 1928. tako pri- prostaški ovaduh. Zato je vse potrebna za vzgajanje discipli-ostrila, da je bilo najetje po- obtožence sodišče oprostilo in ne!"
sojila v inozemstvu otežkočene. izpustilo. Ze takrat je delav- ¡n tega se Trboveljska drnž-Nihče ni maral dajati denarja ski tisk zabeležil, kakšen tip je ba (pa tudi vsaka meščanska državi, kjer so tako hudi poli- lv'an Pečnik, zdaj pa priobčuje država) dobro zaveda. Zato tični boji med močnimi skupi- "Delavska politika ' odlomek iz podpira • težkimi tisočaki mno. nami. Prišlo je tako daleč, da razsodbe, kjer scdičče opisuje, ge klerikalne organizacije, zla-30 se začeli v skupščini streljati ^ je ovaduh Pečnik.	sti one, ki delajo v rudarskih
ter je vladna skupina po po-
slancu Račiču streljala v hr-
so povzročili le še večje sovraštvo in borba opozicije se jo še bolj priostrila. Nezaupanje inozemskih finančnih skupin, ki naj bi dajale posojilo v Jugoslavijo ,se je s tem vred večalo. In tako je prišlo menda do misli,
Pečnik je bil leta 1926 ob- krajih. In cerkev na&kakuje ru-sojen v Sibiji radi opasne tat- darje. V Zagorje je poelala vatake opozicijonalce Ver pobi- v»ne (okradel je državo!) na 3 novega duhovnika, ki se je "u-la glavne vodje Hrvatov. S reli l®*a robije. (Na procesu je na stoličil" v podružinški cerkvi
vprašanje, zakaj je ovadil ob- na Lokah ter tamkaj vrši svoje tožence, dejal, da iz "golega delo. Za božič je doiični du-nacio»nalizma, iz golega idealiz- hovnik storil celo to, da so no-ma"! Iz "idealizma" je brž- sili podobo matere božje devet kone tudi okradel državo.) Ko dni pred božičem po raznih hi-je prišel 1928 v Maribor, je bil šah naokrog (te hiše niso bile pod policijskim nadzorstvom, rudarske), pustili sliko čez noč
IVAN TOKAN UMRL
V	petek, dne 2. januarja t. 1. ponoči je preminul v Ljubljani referent Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani Ivan To-kan. Pokojnik si je že pred vojno ,med vojno in še po vojni pridobil prav velike zasluge kot strokovni organizator, ki je s svojo neverjetno inteligenco in kot dober govornik, zlasti v debati ,vedno najbolje vpliva! na razvoj strokovnih organizacij.
Ivan Tokan je po rodu Čeh. Rojen je bil 7. januarja 1873 v Pragi.
Leta 1898 se je priselil iz Hrvaške kot mizarski pomočnik ter od tedaj bival v Ljubljani, le nekaj časa kot rudarski tajnik v Trbovljah. Moral je tudi v vojno in je bil poldrugo leto v ruskem ujetništvu. Svojo karijero je pričel kot mizarski pomočnik pri ljubljanski stav-bin&ki družbi. Leta 1908 ga je po stavki družba odpustila in Tokan je bil med prvimi pomočniki takrat zasnovane, mizarske zadruge. Ves čas svojega bivanja v Ljubljani je sodeloval izprva le pri mizarski organizaciji, ki je bila jako delavna in ena najtrdnejših. Zaupna mesta, večkrat kot predsednik v tej organizaciji, je o-pravljal do zadnjega.
V	ruskem ujetništvu je bil pokojnik okoli petnajst mesecev in je dejansko ob težkih ne-prilikah pobegnil iz ujetništva.
Ko se je vrnil domov, je bil izvoljen za strokovnega tajnika pri strokovni komisiji ter več let presledkoma opravljal ta posel z najboljšim uspehom.
Po ustanovitvi Delavske zbornice mu je ta ponudila mesto referenta za mezdna gibanja, ki je bilo zanj kakor nalašč. Pokojnik je bil bistrega duha, j imel je izkušnje in kolikor ve-m-o, odkar je prebival v Ljubljani, skrbel z iskreno vnemo za svojo samoizobrazbo. Tako mnogo čita in študira le malo-kateri delavec, kakor je to de^ lal Tokan do svoje težke obolelosti. Poznal je potrebe delavstva, poznal dušo delavca in poznal je tudi vse nevarnosti, ki so v zvezi z bojem za pravično rešitev delavskih vprašanj.
. Pokojnik se je pa tudi sicer udejstvoval v javnem življenju. Tokan je bil socialistični poslanec v ustavodajni skupščini, sodeloval je v ljubljanskem občinskem svetu in bil sedaj blagajnik delavske godbe "Zarja" v Ljubljani. Specialiteta njegova je bila pa strokovna organizacija.
Ivan Tokan je dovršil skoro 59. leto. Rojen Ceh se je slovenski govorici tako temeljito priučil kakor bi bil rojen Slovenec ter je urejeval in sodeloval pri strokovnih listih.
Strokovne organizacije brez izjeme priznavajo njegove velike zasluge za svoj napredek. Zato so se ob njegovem pogrebu, ki se je vršil dne 4. jan. iz vestibula dvorane Delavske zbornice, v najčastnejšem številu in s svojimi društvenimi zastavami poslovile od njega.
—"Delavska Politika."
KARL MARX
t
Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—Pro vel C. STUKELJ j
(Nadaljevanje).
Zgoraj smo mnogo govorili o interesih Pod tem nismo mislili osebnih, temveč splošno družabne ali razredne interese. Marx ni na-ziranja, da dela vsak po svoji osebni koristi To ni Marxov nauk, temveč nauk meščanskih moralnih filozofov kot Helvecija (17rv_ 1771) in Benthama (1748 do 1832), ki smatrata za merilo in gibalne sile za delo in nedelo poedinega človeka njegovo korist in škodo, veselje in bolest. Marx je nasprotno naziranja, da delajo ljudje v važnih življenjskih zadevah često proti svojim osebnim interesom, ker se v svojem čutenju in mišljenju istovetijo s tem, kar smatrajo za skupen ali razredni interes. Po Marxu ima sploh poedin-čev interes manjši pomen v zgodovini. Njemu je za skupni interes družabne produkcije. Samo to smatra on za merodajno pri gradnji duševne nadstavbe.
Doslej smo govorili le o različnih produkcijskih in družabnih oblikah in tem odgovarjajočih duševnih sistemih. Ne vemo pa še, kako in zakaj zastari gotova produkcijska in družabna oblika in se umakne drugi, to se pravi: kako in zakaj se gode revolucionarne spremembe. Ali z drugimi besedami: doslej smo videli statiko družbe; sedaj hočemo premotriti njeno dinamiko.
Revolucijonarne družabne spremembe za-vise od vseh skupin pojavov, ki sta sicer med seboj vzročno vezana, ki pa vendar vršita različne naloge. Ena skupina pojavov je stvarna: sestoji iz izprememb produkcijskih sil. Druga skupina, učinek prve, je osebnega značaja: sestoji iz bojev med družabnimi razredi. Oglejmo si prvo skupino vzrokov:
<v M večajo produkcijske sile: radi večje spretnosti delavcev, z odkritjem novih suro, vin in tržič, z najdbo novih delovnih metod orodij m strojev, z uporabo znanosti v produkciji, z boljšo organizacijo in razširjenjem trgovine in prometa — torej če se izpre-minja materijalna podlaga ali gospodarski temelj družbe, polem prenehajo stare produkcijske razmere služiti interesom produkcije. Kajti produkcijske razmere prejšnja družabna grupacija, prejšnji zakoni, državne u-redbe in duševni sistem so bili prilagodeni ta-^" kemu stanju produkcijskih sil, ki izginja ali ki nič več ne obstoja. Družabni in duševni nadzidek ne odgovarja več gospodarskemu temelju. Produkcijske sile in produkcijske razmere pridejo v medsebojno nasprotje.
To nasprotje med novim življenjem in staro obliko, ta konflikt med novimi vzroki in zastarelimi ^vplivi pričenja vedno bolj in bolj vplivati na mišljenje ljudi. Ljudje prično čutiti, da se je pričele nova doba. Družabna grupacija postaja druga; prej zaničevani stanovi in razredi pridobivajo na gospodarski in socijalni moči; prej visoko cenjeni stanovi propadajo. Medtem ko se vrši ta preobrazba socijalnega temelja, se oklepajo stari verski, pravni, filozofski in politični sistemi svojih tradicionalnih postojank in hočejo še dalje obstojati, čeprav so zastareli in ne morejo več zadovoljevati duševnih potreb. Kajti človeško mišljenje je konservativno: le počasi sledi zunanjim dogodkom, prav tako kakor zagleda naše oko solnce v kolu, v katerem se v resnici nič več ne nahaja, kajti žarki potrebujejo nekaj minut, da zadenejo naš živec vida. Spomnimo se lepe Heglove slike: "Minervina sova prične letati šele z nastopajočim mrakom. Kasno sicer, ali vendar prične. Polagoma se porajajo veliki misleci, ki razlagajo nov položaj, ustvarjajo nove pojme in miselne poti, ki odgovarjajo novemu položaju. V človeški zavesti nastajajo vznemirjajoči dvomi in vprašanja, potem nove resnice; pride do različnosti mišljenj, razprav, razdorov, razkolov, razrednih bojev in revolucij."
V prihodnjem poglavju se bomo natančneje bavili z modernim razrednim bojem. Medtem pa hočemo premotriti razredni boj v splošnem.
(Dalje prihodnjič.)
f
ZNIŽA VANJE PLAČ
Kadar je kaka industrija v škripcih, pa se zateče k zniževanju plače. Profit mora biti, delničarjem morajo garantirati "primerne di-vidende", in če ni mogoče drugače, tedaj naj se delavcem pritrga na zaslužku.
K odščipavanju pičlega zaslužka delavcem se zatekajo tudi vlade. Mussolinijev režim je odtrgal plačo vsem državnim delavcem. Plače v Italiji so bile že itak ekstremno nizke. Vlada v Nemčiji zastopa taktiko znižavanja plač delavcem v svrho "ekonomije", in več ali manj počno isto tudi druge države. Vse producirajo delavci in dobe najmanj v povračilo. Vrhutega jim v časih "varčevanja" trgajo od pičlega zaslužka, pa delavci še vzlic temu ne zapopadejo, da samo združeno z delavstvom vseh dežel lahko napravijo konec izkoriščanju.
SOCIALIZEM
Socializem kakršnega hočejo nasprotniki socialistov, ni in ne more biti socializem.
KKULtíTAKKl
1
r
1
i
ALEKSANDER NEVEROVt
Taškent-kruha bogato mesto
Prevedel I v a r. VuL.

S PO T A NA ZAPAD
(Ruska povest iz dni velike lakoto.)
1
\
Po treh požirkih se mu je zavrtelo v glavi in z razširjenimi rokami ae je prevrnil na hrbet. Sidor in Jermolaj sta sedela in prialo-nila brade na dvignjeua kolena. Ženski z dekletcem sta ležali raztegnjeni. Starec se je zvil v klopčič in si položil pest pod glavo, a vojak, gledajoč svojofc leseno nogo, je rekel gluho, z ravnodušnim, mrtvim glasom:
—	Propadli bomo.
Miška je s strahom gledal mužike, onemogle od pota, pogledaval je v stepo, ki je bila brez življenja in ljudi, in srce se mu je krčilo. Ako je postaja blizu, je dobro, a če je do nje še štirideset vrst? Oddrobil je majhen košček v žepu, ga vtaknil v usta, da bi s kruhom umiril pojavljajoči se nemir. Vojak je pogledal na Miškov žep z lačnimi o6mi.
—	Imaš kruh?
Miška je pogledal Trofima.
Trofim je rekel z lenim glasom:
—	Kakšen kruh? . . . Glino žuli!
Starec se je zganil, Sidor in Jermolaj sta dvignila glavi ,a ženski z dekletcem sta pogledali s hrepenečimi očmi. Lačna, razburjena gruča je nekaj sekund sedela z napetimi ušesi. Ali je veter prinesel radostno besedo, ali pa je zemlja zašepetala izmučenemu telesu.
—	Kje je kruh? — je vprašal Pjotra.
Vojak je pokazal na Miška.
—	Ta človek ga ima.
Miška se je prestrašeno dvignil, pripravljen boriti se za poslednjo radost na življenje in smrt. Njegove oči so se svetile kakor oči podlasice, ki stopi pravkar iz luknje.
Nenadoma je vstal tudi Trofim. Prijel je Miška za roko:
—	Pojdiva. Sama poznava pot! . . .
Miška in Trofim sta šla nekaj korakov proč.
Nato sta se ustavila in nista prenehala gledati mužikov z vznemirjenimi očmi. Tudi mu-žiki so gledali globoko zamišljeni na njiju, kakor da se pripravljajo na napad.
Zadaj za njihovimi hrbti se je pokazal dim.
V večerni zarji se je ostro začrtaval dolgi vlak, osi lokomotive so se bliskale s kratkimi bleski.
—	Gre! — je kriknila Pjotra. — Sem gre !
Pil pogledu na daljni vlak so se zopet na
novo razburjeni mužiki pripravljali nanj na majhnem hribčku. Sklenili so okleniti se stopnišč vagonov, obesiti se na zadnje odbijače . . . samo da ne ostanejo čez noč v strašni stepni tišini.
Žalostno je potipal vojak svojo leseno nogo.
—	Ne morem skočiti, sodrugi!
Baba se je razveselila, ker vojak ne bo skočil, ip je rekla s pohlevnim glasom:
—	Ne skačite, mužiki, ubijete se!
Niso ji odgovorili.
Baba pa, ki je z grozo mislila, da bi morala ostati v stepi, je v obupu prosila boga, da bi vojak ne skočil na vlak in da bi mužiki ostali skupaj.
Vlak je izza ostrega ovinka prihajal vse bližje. Naglo se je bližala lokomotiva s svojimi jeklenimi komolci, dimnik je sopihal skozi črna, široko razprta usta. Nežno se je talil beli dim pare.
Pjotra se je sklonil k starcu.
—	Ded, stroj prihajal. Vstaneš?
—	Nekako bo že šlo, mislim*
K ostalim je rekel Sidor glasno:
—	Skačite na razna mesta! Ne stojte skupaj !
Trofim je učil Miška:
—	Ko se zagrabiš, se obrni z glavo k lokomotivi, da te veter ne vrže.
—	Skočiš z mano?
—	Skočim, kjer se mi posreči. Sem gib-kejši od tebe.
Bil je poštni vlak. Na hribčku je nekoliko zmanjšal hitrost. Zahrzala je lokomotiva...
železni konj je pogledal s svetlimi stekli prednjih svetiljk na zbrane. Vroča para, ki jo je spustil strojevodja, je zasikala, sunila babi z dekletcem stran, vrgla starca z nasipa. Kakor v sanjah je zaslišal Miška glas Trofima:
—	Skoči!
In zopet je, kakor v sanjah, zagledal nasproti bežeče stopnišče pri zelenem vagonu. Stegnil je roke naprej in zakričal glasno, brez zavestno:
—	Ded!
Mimo je švignila Trofimova glava. V zraku so zaplesale Trofimove noge.
Ko je Miška začutil, da je Trofim skočil na vlak ,se je kmečka samozavest in sila, globoko skrita v majhnem telesu .dvignila knkor ogromno pero in ga vrgla naprej. Stopnišče
•je zbežalo mimo. Zbežalo še drugo. Iz oken vagonov so gledali ljudje na dečka, ki je bežal ob vlaku v širokih laptih in so nekaj kričali. Miška pa je, težko dihaje, široko razširil vroče nozdrvi in se je hotel zagrabili za zadnje stopnjišče. Ali neka nevidna sila ga je odtrgala od zemlje, zdrobila in vrgla v črno, globoko jamo . . .
29.
Pošasi stopajo naiprej, drug za drugim, ki niso skočili na vlak: Jermolaj, Pjotra, vojak z leseno nogo, babi, dekletce. Zaostajajo, sedaj ta, sedaj drugi. Razdvojeni vsled temne, strah vzbujajoče noči, kličejo drug drugega in giedo uporno dalje. Tipajo po travi, jo trgajo« in drgnejo z njo zobe. Počivajo nekoliko in zopet gredo naprej, trdovratno, neuklonljivo. Vojak zopet pripoveduje o hladni, čisti vodi in zelenih vrtovih; a starec, ki ga je pot utrudila, spi pokorno v visoki, suhi travi pod napisom. S svojimi mislimi objema poslednjič ugasla domača polja, čuti vonj domače zemlje in v poslednjem pozivu ljubezni poljublja s svojimi starimi, umirajočimi ustnicami stepnato kirgiško zemljo, kakor svojo, domačo, ljubljeno:
—	Kodi, mati žemljica, za stare, za mlade — kmetom v radost.
Strašno ljudsko gorje je prišlo in dahnilo človeku v obraz. A razcvetelo se je v dose-daj nevidni radosti: z vseh strani, z vseh cest prihaja delavno ljudstvo, iz vseh vasi, iz velikih in majhnih. Vsak ne^e zrnce, postilja mir v domači, lačni zemlji. Zlata zemlja rodi zlato klasje in se raduje vsa izmučena z radostjo izmučenih. Široko se razprostirajo mladi pomladanski posevi, okrasi se zemlja z zeleno obleko. Srtiehlja se starec zelenemu polju . . . smehljaj umira na raztegnjenih in pomodrelih ustnicah.
—	Prinašaj sad, ti hranilka naša!
Vlaki vozijo mimo, pešci, ki so jih vrgli z vlakov, hodift) mimo. A nikdo nevidi človeške radosti na mrtvih starčevih ustnicah, ki je padel na svojem dolgem potu.
—	Slava tebi, brezimeni!
30.
Miška je gledal črno nebo ,okrašeno z velikimi zvezdami, črno, tiho stepo in ni mogel takoj razumeti. Sedel je nekaj časa kakor po trdnem spanju, popraskal bolečo glavo in nenadoma ga je zagrabila groza, da mu je okamenel razum in srce. Vsi so odšli. Pustili so ga. Nikdo mu ne pomore iz strašnega kraja. -
Miški so vstali lasje s kožo vred. Misli so se mu zmračile, oči ugasnile. Naravnost nanj se je dvigala ogromna senca. Stresel je z glavo. Senca se je razklala na dve polovici. Vsaki polovici so zrasle roke, noge in velike kirgiške glave s strašnih, zibajočih se čepicah. Majali so se Kirgizi v svojih strašnih kapah, skakali ,sušljali v travi, ile&kali z zobmi, mahali z rokami.
Divji krik je samotno prerezal črno, močno tišino:	...
—	Mamica!
Miška ni dolgo bežal.
Od zadaj so ga lovile kirgiške roke, v ušesa so mu kričali strašni kirgiški glasovi:
—	Smrt!
Pred blodečimi očmi je vzrasel ogromen vlak kakor velikan. Ni rešitve. Miška je pokleknil pred velikanom in ležal tako pokoren in molčeč do samega jutra.
To ni bila smrt.
Smrt je hodila po vagonih, po strehah vagonov, po umazanih jarih, kjer so se valjali lačni ljudje. Smrt je dohitela vojaka in dekletce, ki sta odšla dalje. Našla ju je na majhni postaji, kamor sta hitela. A Miška je imel v žepu košček skrilega kruha in tisoč rublov ,ki so mu ostali od prodanega suknjiča.
Ko ga je ogrelo jutranje solnce, je izginil ponočni strah. Ostala sta samo starčevska slabost in močan glavobol. Mrtvo so gledale oči, misli niso delovale. Spomnil se je matere ali misel na'njo je istočasno ugasnila. Vse je šlo mimo njega v težkih, nerazumljivih sanjah. Topo, ravnodušno je vzel Miška iz žepa kruh, topo, ravnodušno ga je pojedel. Rad bi legel in se izjokal na tuji zemlji, na kateri ni bilo človeka. A v telesu je zopet zakipela moč, obrvi so se namršile, zaplamtela je odporna volja:
—	Naprej grem!
Vuaije prihodnjič.)
(Nadaljevanje.)
središča nimajo. Imajo pa ne-Ikaj podpornih društev in nedavno so organizirali tudi pevski zbor, kateri se je tedaj, ko
/,. ¿ L,	„	l8em 8e J'az Um nahajal, pridno
UUÖti ) uveri	vežbal za svoj prvi nastop na
- ----------------Kanj ali čas s pomenkom. Bil se **čneva razgovarjati. Frank ^v*«™^
Noč v vagonu utrudi človeka. J* »prevodnik, par sopotnikov Novak je star sodrug. Po-	MMníhr^vi^ T P°~
Luči so motne, da potniki lažje in moja malenkost. Govorili	** i* DotroiU. Bil je £n	prv,*T k*' *emx
dremljejo. Ko se je jelo dani- *mo vse mogoče stvari - o de-	ustanoviteljev sloven-1Sed TaHke	Ji" W
ti sem se spet ozrl na ona dva, lu, prohibiciji, depresiji itd.	kluba ter njegov tajJ?JudiSíxífi
ki sta s tako skrbjo zložila svo-l Sprevodnik, že precej star "ik <*° j«*eni 1914, ko je od-¡O SlhiS™ »¿T Jo prtljago, oziroma obleko, človek je pravil, da'se ne spo- v Los Angeles. Pred d'Leti-
Imela sta jo zravnano tako le- min j a take krize četudi jih je mi »*ra stanoval pri njemu 'čatikaiti tudi TJh,	P»
po, kakor v prodajalni. Tudi že precej doživel. "Kaj bo," e ™ je takrat že oienjen. S so-1S, ali muím t ÍZt ona dva sta se osvežila po pre- rek J, "ljudje ne bodo tega dol- P™go, ki je tudi ena naših na- rZes^ivo Imajo
11 ^	'KO- KO prenašali - nekaj se mora P^nih Primork, sta imela dva gotoS^tefri!^
vorna, še posebno možiček, ki zgoditi/' Utihnili smo in pre- UuMca otroka.. Naravno je, da kaj vredno Neka Mz vodo v d™' mi je naslednji dan zaupal, da mišljevali, kaj se more zgodi- J* bila moja prva beseda o druJžinskega koledarja ra zucé h v tej deželi marsikaj ni prav, ti . . . Vlak je drdral po peščeni	Vprašam ga med drugim, vsako leto sod Novak "Prole
/ato se bo v nji zgodilo nekaj puščavi Arizone. Solnce se je kako je hčerka, spominjam se tarca" pa je dozdaj 'samo on sirasnega. Kavno kaj, tega mi nagibalo proti zatonu in nebo je. Bila je mala zlatolaska z dobival.
ni vedel pojasniti. Po rodu je se je pordečilo od ugašajočih velikimi očmi, tri leta stara ta- Med Slovenci sem večinoma irec, dober katoličan, po "pre- žarkov. Mislil sem, kaj bi se krat. Vprašam ga še enkrat našel Minnesotčane in precej iz pričanju demokrat. Ni mi moglo zgoditi . \ . Mogoče da in šele tedaj sem zapazil, da Pennsylvanije. Kajpada sj se duo, da bi si pokvaril dan, zato leta 1932 zmagajo demokratje9 mu tečejo solze po licu ... Te- prvadili južni Califomiji in i-sem politiziranje z njim preki- Mogoče! Misli so me nesle na- daj mi je povedal zgodbo. majo v večini vsi tudi kalifornij-ail ter obrnil pog<Wor na kokoš- prej v predstavljanju, kaj se v Nekaj čez leto bo tega, ko je »ki kompleks, to se pravi: "Ni-jerejo. Ta veda pa menda ne resnici lahko zgodi, če bi ljudje metala z eno drugo deklico žo- kjer lepše kot v južni Califor-spada v njegovo področje, zato razumeli . . . Enkrat se bo res go na vrtu. Spodrselo ji je in niji." Mogoče imajo prav. Tuje mojemu kramljanju dal dogodilo! zlomila si je roko. Mati je takoj di jaz se nisem nič pritoževal, Kmalu slovo. Napram damam, Jutro. V Californiji smo. poklicala zdravnika, ki ji je ko sem se iznebil težkega pe-posebno debelim, je bil silno Puščava preneha, začno se vi- zravnal in obvezal roko. Pre- rila ter vrgel suknjo v kot. Nič uslužen. Naš porter je na po- nogradi in sadovnjaki. Cali- gledal pa je malo rano, ki jo je ni lepšega kot solnčni dan, ka-staji v El Paso vzel stolček, na fornija je lepa dežela. Ne sa- dobila ob padcu. Tri dni porem kršnega kaže pratrka pozno v k f. tere ga stopajo potniki, ki «no blaga klima in rodovtina je začela tožiti o bolečinah za- decembru. Korakaš brez suk-fciedo v vagon m iz vagona, ter zemlja, ampak njena lega ob daj v vratu. In tako je ubogi nje z odprtim jopičem in misliš jra postavil nazaj v odmerjeni morju jo dela za eno najvaž- otrok kljub dnevni zdravniški na tiste reveže, ki zmrzujejo na kc v vozu. Ko pa irski potnik nejših držav Unije. Meri 158,. postrežbi po neprevidnosti severu in vzhodu. Dodaj k te-opazi, da sta se dve debelejši 3BO kv. milj. Njena obrežna zdravnika dobil tetanus infek- mu še cvetoče vrtove z naglji in dami na postaji zakasneli, vza- ¿^a ^ morju meri 700 milj. cijo in je četrti dan v bolnici drugimi rožami, ter tiste čudo-me hitro pručico, katero je por. Cela država se lahko deli v tri umrl . . . Lahko si mislite ne- vite lepe oranžne nasade, kjer Ur že spravil v voí, ter jo po- dele, od katerih je srednji naj-- popisno žalost staršev . . . Zo- se veje šibe pod zlatim sadom stivi na platformo. Ker je imel bolj gosto naseljen. Imenuje tako je bilo ime hčerki, je — pa ^ ugotovil, da je res le-vlak vsak moment potegniti, sta se Sacramento Jn San Joaquin bila stara dvanajst let ko j< jjo. Samo nekaj moraš imeti, se kar na drugem koncu brez Valley ; leži v protekciji gorov- umrla.	da bo tvoja sreča popolna, in
pomoči pručice skobacale v va- ja sierra Nevada na vzhodni, Spomnil sem se moje hčerke, to je — denar, gon. I ostrežljm Irec toliko ter obrežnega pogorja na za- Tudi njej je bilo ime Zora in Tudi v tej zlati deželi, v Los da ni zamudil skočiti v vlak, padn¡ strani v celoti meri ta tudi ona je umrla na tragičen Angelesu in drugod jih je na toda prucice m utegnil dv gni- dohna 450 mljj in je nekako 40' način. Ali moji je bilo samo »**> tisoče brez dela. Seve, raz. ti. Ostala je v El Pasu. Nía	x:_____1. .. ...'< t vi r»aon/aa	Im n l* n oin o lika ni tako velika kot naDri-
ti. Ostala je v E1 Pasu. Na milj širaka< To je najro/iovh tri mesece . . .""imata še sina^ l^a ni tako velika
vseh naslednjih postajah smo nejži de, Califomije. Severno kateri je velik, priden dečko in	- - -
morali «koLuti u ....—„„ v—....... ....._ ------ j	__ mražene reveže brez sukenj po
kot napri-
mer v Chicagu, kjer vidiš pre-
morali skakati iz vagona brez ¡n južno ležita ostala dela. ki tako upam, da bosta počasi po-dr. bi mogli svoja stopala po- pa redkejše naseljena. Ca- zabila. Pri njima sem ostal Madison Streetu. Ali tudi tu-
hirati nanin	... ...	, .	— -	*	" «-- - -: L ,-L1--------x "" ' "" '' ^
10
¿auna.	njuna pv 111 vouoi ----------
deset dni. Frank me je vozil kaj jih lahko spoznaš, saj so jih
lagati nanjo. ,	lifornija je postala znana
Vožnja skozi T^xas, k*uera odkritju zlata leta 1848.
kratka, saj enem letu je takrat došlo naa ------- ------------~ .
^ »oniieni koiu, ki meji 00 100,000 naseljencev z vzhoda katerih je v Los Angelesu pri- spadajo . ---------- --
New Mexico, ni ravno za 1 m.- Kadar človek pomisli na način bližno dve sto- Kakšnega več-	armado ...... v
va. transportacije v tisti dobi, do- jeK» kulturnega ali političnega	(Dalje prihodnjič.)
mun uic J T v/*. 11	- -	-	...
v Okrog in sem se dobro zabaval. Polne klopi v parkih. In tudi je na tej progi zelo kk-atka, saj enem letu je takrat došlo nad Obiskala sva precej Slovencev, n^ obrazih ^ajozapisano
v delavsko
da rezervno
Win. B. PUTZ
Cic«ro's	r,T Florist
( OLDEST )
Cvetlice in venci sa vm slučaja.
5134 W. 25TH ST.f	CICERO, ILL.
Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143.
Royal Bakery
SLOVENSKA UN1JSKA
PEKARNA. ANTON F. 2AGAR,
iMtnik.
1724 S Sheridan Rd.t No. Chicago, III.
Tel. 6624. (»MTMvlinje. x«ht*T«jte ▼ trgovinah kruh is naie pekarne.
transportacije v tisti dobi, do Gorski grebeni in dolge ra- bi šele pravi vtis, kaj vse žrt vine se nadaljujejo skozi vso vuje človek za — zlato. Tudi vožnjo. Dospevši v E1 Paso, danes se v Californiji izkoplje zadenemo na reko Kio Grande, precej zlata, nekako za $10,-katera deli Zedinjene države 000,000 na leto. Ali glavno zla. ed Mexice. Še ko sem bil prav to visi na oranžnih drevesih, .nad fant, sem precej čital o katera pokrivajo tisoče milj tej reki in moja domišljija >0 najrodovitejše zemlje. Tudi na je narisala kot velikansko či- drugih rudninah je Californija sto vodo. Bil sem torej precej bogata, posebno še na živem iznenaden, ko sem pred deseti- srebru. ¿O Californiji in o nami leti prvič ugledal gosto, ših jugoslovanskih naseljencih blatno in umazano Rio G»ande. je precej obširno pisal Tone In niti velika ni bila.	Kastelic v letošnjem Družin-
Texas je največja d.-žava »kem koledarju. Unije. Meri 265,780 kv. milj. Bližamo se L' s Angelesu. Ima 5,821,272 prebivalcev. Pr- Kaktus in pesek izginja, sami votno je pripadal Meksiki. L. vinogradi vse do Fontane. V 1836 je bil proglašen za neod- Fcntani je precej naših ljudi, visno deželo. Leta 1845 je po- se pečajo s sadjerejo in postal del Zed. držav v vojni mer. ¡jedelstvom. Zavijemo proti Pa-Sev. Ameriko in Meksiko, v sadeni, — to je zimsko leto-kateri je bila slednja poraže-	za bogataše, še malo pa
na. Za časa civilne vojne se je srT10 v Log Angelesu. Texas boril na strani juga ter | Dan poprej gem brzojavil je bil zadnji podvržen. Leta slaremu prijatelju Frank No-i870 se je v njemu končala vo- vflku> dft pridem s tem vlakom jaška kontrola in je spet postal y ^ Angeles> Deset j«* mu ni-država Unije. Texas i.na zelo sem pisa, skoro aem 8e sme. rodovitno zemljo, posebno 00 ja] ob pomislif kaj poreče, ko južnem pasu, kjer zadnja leta dobi te]egram. Stopim iz vla-zelo goje oranžne in druge ci- ka In res tam pri izhodu sto-trusove nasade.	ji France in mi že od daleč ma-
Bilo je pozno popoldne. Stali ha z roko. Sedeva na klop in smo zunaj na hodniku in si pre-
KNJIŽNICA KLUBA *T. 1 J. S. Z.
3639 W. 26th St., Chicago, 111.
(v upravništvu P roleta rca)
ima na razpolago bogato zbirko knjig v slovenskem in angleškem jeziku, katere izposojuje proti mali odškodnini članom in nečlanom.
Urad odprt vsak dan izvzemši nedelj in praznikov
in ob večerih razven torka večera.	"
Knjižničar.	^
t<IIIIMMtt»MMtttt»mtftMMMm»ffmffff< %
TISKOVINE
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTG. & PUB. CO.
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III
TLawndtle 2012
A. H. Skubic, preds. — J. F. Korecky Uj.
V nati tiskarni — lUka "Prolatarac'
SLOVENCEM PRIPOROČAMO
kavarno
MERKUR
3551 W. 26th St., chicago, ill.
(V Hliiini urada SNPJ m Prolatarca.)
FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER. lastnik.
i
i)r. Otis M. Walter
ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 Watt 26th Street. CHICAGO, ILL.
V uradu od 1 do 6. popoldne, ▼ torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. rvečer. TH., LAWNDALE 4872 V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih In sobotah.
Pristopajt* k
slovenski narodni podporni jednoti.
Naročita ti dnavnik
"PROSVETA"
$6 00.
pol lata $3 00
Ustanavljajte nova druitva
Deset č'nnov(ic) Je treba ta novo drultvo. Naslov ta liat ln ta lajniStvo ie:
2657 S LAVVNDAI E AVE
CHICAGO. ILL
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
NARODNA TISKARNA
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE > CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo v Sloven«kam, Hrvaikam, Slovatkam, čalkam, Poljakan kakor tudi v Anglaikam in Namlkam jasiku.
Naša posabnoat «o tiskovina sa druitva in trgovca.
Pravi prijatelj
v slabih Časih je hra-
nilna vloga v sigurni banki.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 blue island aven £
* chicago, illinois.
Adam Milko\ ičs
{mwïWjmoLUiwi wMSEOBääaBMaü m
SUŽNJI KRVI
ROMAN ČUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA
Vm pravic« ponatt»« U PraUlttca pr idr tuj« avtor.
A i diu tudi Jttto&.^d^tiJKrPSS^S:
vi èv<êw
NAJVEČJI AEROPLAN NA SVETU
(Nadaljevanje.) "Ven iz mesta, naprej!" je zamahnil hip nato Burov in se vzravnal.
Naslednji dan sta se odpeljala na deželo. Stikala sta po trgih in vaseh, a brez uspeha.
Gospa Marondini je zaman pričakovala rešilnega pisma. V njen dom je legla samota. Na steni so visele sinove gosli ,mati je često o mraku uprla vanje pogled, potem pa tiho zaihtela.
9.
Na deželi. Večerni zvon je tiho zvonil in oznanjal, da bo legla noč na zemljo. Kakor mogočen rakvin pokrov se je poveznila in prižgala luči nad seboj.
Grobna tišina ,le tuintam zatrepeče list in zopet je kakor v grobnici prostrani in brez-krajni — mir in pokoj vsem, naravi in ljudem.
Od juga je potegnil veter. Prignal je na nebo trumo plašnih, zamazanorjavih oblakov, ki so nemirno begali pod črnim pokrovom, dokler se niso združili in pogasili prižganih luči nad seboj. In potem se je od njih utrgalo, silno in močno razsvetlilo nebo in votlo skozi noč proklelo zemljo.
Sredi udrtine je šumel potok. Preko njega je vodila ozika steza dalje čez grič v bližnje mesto. Po tej stezi se je pomikalo dvoje človeških postav. Ca^ih, kadar je zažarelo nebo, je bilo razločno videti, kako sta se silhueti plaho združili v eno telo, se skrili za grmičevjem, pa se zopet dvignili.
"Madalena," je prosil prvi, "ti veš kolik je v meni boj — daj, prisezi mi v to črno ncč, da me ne zavržeš v svojem srcu nikdar in nikoli!"
Tisti hip se je odprlo nebo, krvav blisk je šinil ž njega in vrgel svetlo luč preko griča.
"Nikdar in nikoli," se je zaklela Madalena, nad zemljo je zabobnelo in jo streslo.
Onstran griča je stala kraj potoka samotna hiša. Mlinsko kolo je klopotalo ob njej — časih je zalajal pes nad njim. V malem oknu je po*.ieziknna luč, zunaj je curkoma lilo z neba. Vmes so švigali bliski, in za vsakim je zagrmelo in pribijalo, da je narava močnejša
00 človeka.
i •
Po viharni noči — solnčen dan. Žuželke in črvi so prilezli iz zemlje, zadovoljno rili po 'tfrozgi in se nastavljali solnčnim žarkom.
Na vasi so zapeli zvonovi, ljudje so sklepali roke k molitvi in trumoma hiteli v cerkev. Iz podstrešnega okna v mlinarjevi bajti sta pogledala Ramon in črnolasa Madalena. Koliko lepote je v naravi! Pisane rute kmetic so se smejale v solncu, možem so bingljale dolge pipe iz ust, fantje so imeli krivčke, dekleta rože, rdeče rože sredi lic. Vmes pa je škripalo od novih čevljev in se svetlikalo od gumbov, ki so se smejali ožar-jeni od solnčnih pramenov.
V vse to življenje je pritrkavalo, milo in čisto, polegalo daleč v gozdove in vabilo . . .
'Tolike sreče ne pomnim v življenju," se je skrivaj oklenila Madalena svojega ljubimca, ko so v cerkvi zapele ogrle. "Kako srečni so ti ljudje!"
Po maši so se kmetje postavili pod lipo, si nažgali ugasle pipe, drugi smotke in ugibali o tem in onem.
"Letoviščarja sta," je menil eden in pogledal v okno.
"Vohuna sta," je uganil drugi in pogledal mlinarja, ki je stal med njimi.
"Čudno, da trpiš take ljudi pod svojo streho," mu je podtaknil tretji.
"Se sitnosti si boš nakopal," je iztaknil drugi pipo.
Tedaj si je mlinar popravil klobuk in rekel : "Ako se komu ježe lasje zaradi teh dveh siromakov, naj jih nosi pokonci." "Tak, ti ničesar ne vidiš?" "Kaj naj bi videl?" se je zavzel mlinar, 'Ibojazljivci ponoči vidijo pod vsakim štorom hudiča, hudobneži v vsakem človeku razbojnika."
Zdajci je prišepal po stezi, ki vodi od zadnjih cerkvenih vrat stari cerkovnik Tomaž. Vedno se je držal kislo, takrat so se mu pa že vnaprej smejale oči. V pritajenih besedah je povedal, da mu je malo preje tisti gospod iz mlinarjeve baj<te stisnil polno pest denarja.
"Kaj takega," je jecal, "se mi še ni zgodilo, čeprav bo kmalu štirideset let, odkar odpiram iz zapiram cerkvena vrata." Potem je stopil s krajšo nogo naprej, se ozrl in pristavil; Govoril je tudi z gospodom!"
"Cemu neki," so stisnili radovedneži glave in umolknili.
"Tega pa ne vem", je odkimal cerkovnik. "Prisluškoval sem res, a nisem mogel ničesar ujeti. Saj veste, slabo slišim."
T sti večer je Madalena razkrila Ramonu, da bo postala mati. Njemu so se zaiskrile oči, zakaj tolikega veselja ni pričakoval v tako kratkem času.
Gostilničar Urh je bil razven župnika edini
naročnik časopisa. Imel je debelo in veliko ženo z imenom Otilija. Spoznal jo je v nekem daljnem kraju, ko je služil v francoski tujski legiji.
Otilija je nekega večera potrkala na mlinarjeve duri. V levici je držala časopis in
kščerbo.
"Čuj," je posvetila mlinarju v obraz, ko je bil stopil na prag, "ali že spita?" "Kaj pa jima hočeš?" ~
"Nekaj bi pokazala," je stresla z levico Otilija potiskani papir, potem pa stopila po stopnicah v podstrešje.
"Kaj pa z vami," se je prestrašil Ramenu. "Sedaj pa že vem, pri čem da smo," je dejala iii pckazala s prstom na sliko v časopisu. Ramon je zapičil pogled v časopis in od-
skičil.
"Ali jo poznate?" se je nasmejala Otilija in pogledala v Madaleno, ki je priskočila. "Prav dobro so vas zadeli!"
"¿.aboga," se je prestrašil Ramon, "Vi naju hočete izdati?" '
"Kaj in tisto!" je namrdnila gostilničarka obraz, "do sedaj vem vse samo jaz. Gospod župniK je naročen na drug list, mojega starega pa ni doma in če . . ." ji je obtičala beseda v grlu, "in če bi. . ."
"Govorite!" je vlekel k sebi Ramon ¿¿utopiš.
"Nisem hudobna ženska," je pristav ila Oti-
I lil	»»
je uganil on in segel v
lija, "toda
"Nastavite roko! žep.
' Oh, gospod, saj ni potreba," je molila o-na desnico k njemu in izpuo.ua časopis, ki ga ji je z levico potegnil. Madalena je odhitela k luči in uprla oči v svojo sliko, hco njo je bilo napisano: Madalena Argoso, cirkuška pksalka, ki je pred svojim poOegom izpustila zveri in tako povzročila grozovito nesrečo, v kateri so končale številne žrtve . ..."
Ko je Otilija zatrjevala, da o vsem še nihče nič ne ve, ji je Kamon zagrozil: "Plačal se.n vam, molčite, kakor grob; sicer tudi vam o-sveta ne izostane! Ste razumeli?"
"Kako bi ne!" se je postavila gostilničarka na drugo nogo, "se bom že držala, dokler le pojde." Potem si je odpela bluzo, si zbasala denar v nednje in odšepala.
"Izgubljeni smo," se je vrgel Ramon Ma-daleni krog vratu, "ta ženska ne bo stala pri besedi."
Molče sta strmela v časopis in težka slutnja je ležala v njunih srcih. Proti polnoči pa je zopet potrkalo plaho in kratko.
"Kdo je?"
"Otilija," je rekel glas od zunaj.
Ra.non je priprl vrata. "Kaj hočete?"
"Gospou, je jecala gostilničarka, "prenia. lo ste nu dali. To bi bilo kvečjemu za tri tedne."
"Za tri tedne?"
"I seveda, gospod," je prestavila ona leš-čerbo, to ni majhna reč! Ce samo enemu povem kar vem — vsi bodo pridrli v našo gostilno. Vsi, prav vsi, in jaz vem, prodali bi vina, žganja in vsega, kakor ne v deveti fari; tako pa moram molčati! To je res hudo, no," je pristavila, "za tri tedne bo že šlo, zanaprej pa ne vem."
"Dobro," je sklenil on, videč, da bi bila V3a pogajanja zastonj, "evo, tu imate še zanaprej. Za pol leta, ženska!" Trdo je vrgei nekaj desetakov po stari omari in ji pogleual v tolsio lice. "Vzemite in pojdite. Juiri se oglasim pri vas tudi jaz."
"Hvala, gospod, hvala," je zapela Otilija in se obrnna. Ramon je za nji zapil vra.a, rekel pa nič.
Madalena je razpela roke.
"Ne obupuj, dragec," ga je objela, "ko se rana zaceli ,stopiva neoskrunjena v ¿»vet. 'a boš nadaljeval študije in zopet nama bo zasijalo solnce."
10.
Slaboumna gospa Anetta pl. Heterd ni mogla preboleti strašnega udarca usode, v katero jo je pahnil Mover. Mož, ki ga je umorila zaradi njega se je vračal iz groba noč za nočjo. Kovala je načrt za načrtom, kako bi se maščevala nad nezvestnežem, a vsak se ji je zdel ničev.
"Njega vprašam," je sklenila, "saj pride nocoj zopet, obljubil mi je, da pride . . . Ra-zodenem mu . . ."
O polnoči so se tisto noč v njeni spalnici res odprla vrata. Gospa Anetta se je dvignila iz postelje in se nasmehnila: "Bala sem se, da ostaneš nocoj vso noč v grobu Coco."
Mrtvi soprog se je bližal. Oblečen je bil v mrtvaško obleko, v kakršni so ga bili položili v rakev. Bila je čista, le nad levo stranjo pi si je bila krvava. Na njegovem telesu ni bilo več mesa, sam skelet je bil v tej beli halji iznad katere je štrlela lobanja z globokimi jamami pod čelom.
(Dalje prihodnjič).
Milwaukee, Wis.
zum, zmeda, napačno presoja njr položaja, hinavičina in so
lajo na vse načine, da se spor širi in jača. Na glavni odbor J. P. Z. S. prihajajo resolucije, ena za drugo, resolucije in i»i-cialive. Potom inciativ si ho če cenetOva tolpa prikrojiti nova pravila tako, da bodo njej ugajala in služila njeni razdiralni taktiki. Med članstvom izginja staro zaupanje in je deloma že uničeno. Položaj postaja silno žalosten. Medtem pa se množijo v organizaciji smrtni slučaji, beda narašča, bolezni tudi in tako gremo rakovo pot. Hinavci pa kričijo o sporazumu. In glavni odbor molči . . .
Na sejah društev, kjer ima i cene razširjen svoj vpliv, vidiš skoro samo njegove pripadnike — oni diktirajo, ostalo članstvo pa stoji ob strani — polastila se ga je malosrčnost; nikdo pa menda nima poguma, da bi spj*eg rvoril in odločno nastopil. Tako se čimdalje bolj pogrezujemo v cenetovo blato. In v teh društvih so sprejeti vsi taki predlogi, ki so naperjeni proti aktivnostim, ustanovam in akcijam zavednega delav-jstva. Ta društva se je odbilo od Prosvetne matice, preprečilo se je naročbo Družinskega koledarja ter majniŠke izdaje Proletarca in deluje se tudi na vse druge našine proti "čika-škim socialistom", ki nimajo cenetove diplome.
Poglejmo enkrat cenetov žur-
Nespora-; čakoval s predlogom, ki je bi Urnem bn ost slovenske ohceti, so naL Se nikdar ni med amen-... ---------... »,,	*	...... .	škimi Slovenci, kolikor je meni
Pogled na nemški aerop lan "G-38", k i >e največji na svetu izmed letal/ki se ustav Ijajo na suhem. "G-38" lahko vozi zdržem a 2,000 milj. Nanj se lahko naloži 6,500 funtov tovora. S tem letalom ao Nemci napravi li zračno turo v razna evropska mesta. Desna slik* n". vrhu prikazuje notranjost aeroplana.
je pri nas
na glasovanju, veliko zmago, ga zmerjali; jezijo se ker je	, . ...
In res pravi, da je zmagal. Ne povedal, da so se udeleženci znan0» »™ajal list, ki bi bil tako prazen in brezpomemben,
kakor je ta, v katerem se po-
j vraštvo, to je slika razmer v na- pove pa, da če bi res imel veči- blamirali, ne jezijo se na o;ie ši naselbini. Kdor piše ali go- no članstva na svoji strani, bi sebične koristovolce, kateri so ivori resnico, se izpostavi po- glasovi zanj tvorili vsekakor dotično komedijo uprizorili in stavlja kužek. Za velika vpra-diini napadom, hinavščina in veliko večje število,. oziroma jih lepo potegnili za nos. Ne,lšanja' ki tare^ delavstvo». zahrbtnost pa triumfirata.	nad polovico članov in članic oni so O. K., toda gorje tire- ne bri*a- Priobčuje največ
Članstvo J. P. Z. S. je zadnje JPZS.	| nu, ki jih opomni na blamažoJ "trash" in osebne naPade- Pa
tedne glasovalo glede glasila V prvi letošnji izdaji je cene Ne piši in ne govori proti na iniciativo dr. št. 1, in cene- priobčil bombastično novoletno slovenskemu domu! tov žurnal krmi svoje lahko- voščilo in izrazil željo, da naj glede te zadeve resnice, temveč ki glasujejo za list, kateri Vpfftt pnvrzeme z običajnim \ tem l«tU zavlada v nitalhil llftt-ftri samo to. kar ti krtčači se iz samo ,w,rcuje in kl že zavijanjem.	složnost in sporazum, toda obe-1 narekujejo. Spartak je pisal in dve leti zastruplja naše nasel-
ZaKaj je glavni odbor odklo- nem nadaljuje s svojim za-[svaril, pripovedoval je o go- k*!16' Pritožujejo se nad slabi-
se najde vseeno 600 članov ne-Ne povej kdaJ tako ponosne Zveze Slo-
nil glasilo »oziroma, zakaj ga strupljevalnim delom. To poje odpovedal? Staut ni hotel meni, da zeli cene mir in "sjv;>-podpisati na konvenciji spreje- razum v naselbini" šele kadur .e in potrjene pogodbe, katero se mu bodo vsi brezpogojno vije ustmeno tudi sam sprejel in gli pred noge. to javno, pred vsemi delegati. Nekaj tednov poprej je bil Sedaj laže, da mu je glavni od- priobčen v listu članek, v ka-bor predložil drugačno pogod- terem se je apeliralo na našel-^o.	bino, oziroma na rojake, naj
Resnica je, da S. zato ni podpirajo domače trgovce in sprejel pogodbe, ko se je šlo za podjetnike. Opisovalo se je obnovitev glasila, ker so v po- koristi take medsebojne pomo-gojih dve točki, ki cenetu ne ¿j za naselbino in poedince,
spodarskem polomu že pred mi razmerami, preklinjajo ka-letom dni in opominjal k pre- Prizem, medtem pa se brani-vidnosti, toda za njegove re- d^avske izobrazbe. Name-
snične besede in dobre nasvete sto' da se bl druž,1l 2 °n,mi« 1kl ,o ga pikali kakor sršeni vsi 'JiTn Kavore resn,c0 >n Jim poda-tisti, ki tako radi paradirajo z jo bratsko roko, se rajši oklepa-narodnimi zastavami in v na- dajalcev, kateri jih opaja-rodnih nošah.	8 »trupom.
Napadli so kot pobalini u- To sem napisal, ker se mi vsa metnikk Toneta Šublja, češ, tu- ta P«dla gonja že do skrajnosti di on se je "našemil" v narodno *nusi- Trideset let sem že v tej nošo! Niti toliko poštenosti aii naselbini, toda še nikdar ni-pa razuma nimajo, da bi zn.ui sem Oživel tako žalostnih raz-
ugajata. V dveh teh točkah se Kar se je glasilo kakor lepo in I .zločevati cirkus od umetnosti! mer- Svojega imena ne podpi-
zahteva: 1. Da ima glavni od- bi bilo lepo, če bi ne bilo tako bor moč in pravico, preklicati hinavsko. Kakor pa se to izpo'-pogodbo in najeti drugo glasi- njuje bas od strani cenetovih «o, ako urednik ne vrši svoje privržencev pa naj pove slede-dolžnosti, torej ako ne izpolnu- ¿e: Neki Američan, ki je poje v pogodbi določenih točk. tega še znan kot velik na-2. Pogodba določa, da mora sprotnik naše delavske stran-
giasilo pisati v smislu sprejetih ke, pos«b:,o pa socialistični ad-j di Cankarja bi križali
Spari a k je pisal glede pla-
Ako nastopi umetnik Šubelj v 8em- ker se nečem izpostavlja-»peri Tanheuser v vlogi romar- ti napadom cenetove jeze, in ia. v romarski obleki, je pri ker Za zdaJ še nočem, da bi me njih ravno isto, kakor če si ce- njegovi privrženci osebno mine obesi škapulir in roma na «Negovali. Živim rad v miru in Holv I lili. "Kulturni" so, pa občujem z ljudmi, kateri so blatijo naše umetnike! Da, tv zdravega razuma in pošteni.
Star naseljenec.
resolucij in načelne izjave. Med ministracije in bivši kandidat
pa jo nestrankarskih strankarjev, jt.¡če tajnika Slov. doma, pa je
bil ogenj v strehi. Nikomur ni
menda prišlo na um, kakor sme-
sprejetimi resolucijami
ena, ki je bila na zadnji kon- vzel v službo Slovenca, ki ima venciji na predlog Spartaka nekaj izkušenj v pogrebniškem ponovno potrjena, ki pa cenetu poklicu. Cene je z bombastic-1 šno je bilo tisto početje z done ugaja in ki tvori glavno od- uo.ii progliui naznanil "novega movim denarjem. Medtem ko potno t^cko. Ta resolucija go- slovenskega pogrebni k a" in m-! '»čajo tajniku Slov. doma v v on, da J. P .Z JS. PRIZNAVA ko žensko društvo, ki jc po pol- Clevelandu, kateri vrši obenem SOCIALISTIČNA NAČELA IN ,i0ma pod cenetovo kontrolo je POTREBO RAZREDNEGA BO- celo sklenilo na svoji redni se-J A. Zbriši tč in pozabite to re- ji, "DA SE NE SME NOBENA solucijo: — to je povelje g. ce- DRUŠTVENE CLAN1CE PO-.le^a. — In nadalje —- glavne- KOPATI pod vodstvom Ermen. .nu odboru ne sme biti uoxolje- ca< ki je v resnici edini jugoslo-no spreminjati glasilo po lastni vanski pogrebnik v Milwaukee volji — cene hoče bili diktator in okolici. Novi "jlnvenski" politike, oziroma političnih pogrebnik je torej vreden pod«
smeri v J. P. Z. S. v kameri po pore, dasiravno gre 90% '»d Janih delnic pa še posebej. Pa njegovih izjavah — NE SME vsote za pogreb v žep nesloven. se jezijo na človeka, ki jih o-BITl POLITIKE — seveda, ra- CUf k j je lastnik dotičnega po- pozori na tako nesmiselnost, zen C. K. politike (kakor je ^rebnega zavoda. To je resni-pisal Spartak).	ca te žalostne godlje, s katero
Cene zavija resnico glede se sramote po cenetu zapeljane glasovanja o glasilu. V pred- žrtve.
«adnji izdaji lističa s 300 na-j Nisem nikak osebni prijatelj navsko cerkev, za malenkostno ročniki piše o glasovanju, ki je pogrebnika Ermenca in tudi ».3, vsoto. Imeli bodo lep dom, le pokazalo, da je članstvo za nasprotnik v tujem pogrebni- po cerkev in izborno zbirališče, njega". Vpije o 600 glasovih, $kem zavodu zaposljenega J. Vrednost posestva se bo nedvo->ddanih za njegov lis», napada J.: pišem to zgolj iz resnic j-|mno dvignila v par letih, toda podlo in zahibtno glavni od- ljubnosti, da pokažem, kako ko je prišln ponudba prei sejo oor, ki menda nima dovolj e- deluje cene za po njemu opeva- Slov. doma, se je na predlog nergije, da bi se branil, pod i- ni in vedno na novo oblateni ii nekega "brhtnega" Člana stvar kava nepravilnosti v štetju in opljuvani sporazum.	1 razprave ovrglo. Niti to.
aujska članstvo, kot običajno. Ako hočeš biti pri nas dober liko niso bili tolerantni, da bi Ne pove pa resnice in sicer, da dečko, bedi hinavski, hvali go-¿e več ko 1,100 članov ni ude- tove duševne ničle, prilizuj se ležilo glasovanja, ker so pač na desno in levo, kvasi o nnro-vedeli,-da je to v tem slučaju du in o kulturi, ter lepo plju- in jim dajem najpametnejši način, da ovrže- vaj na vse, kar je lepega in ple- ravno bi jim
♦♦♦♦♦»♦♦»»»»♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦M
John Metelko, 0. D.
Prei&čemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
menda tudi nekaj hišnikovega dela, 1200 dol. na leto, je tu-Snja organizacija, ki nima' ničesar razen zadolžene lote, plačala isto plačo svojemu tajniku, poleg tega pa še komišen za prodane delnice. Za uro dela w< dan 35 dol. na mesec — od izvršenega dela, to je, od pro-
na tako namesto, da bi opomin upošte-ali in priznali zmoto. Tukajšnji farani slov. cerkve so kupili s*aro, menda skrtndi
VWWVWWWVWV-/
FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
T»l. Crawford 13S2.
Prittn* in okutma domača jadila Cana šmarna. Poatraika lačna.
h*****«**« »»*«»«.
"New Leader'*
anflaiki sacialislični tadnik.
Izhaja r New Yorku. Naročnina $2 na leto. $1 na pol leta. Najboljše urejevan an?leftki m-cialistični list v Ameriki. Mno-ro slovenskih delavcev čita.
4 Naročite M g s tudi vi Nsročr»i-? no zan< <prriema "ProMarer"
eeessswsns
o zadevi razpravijrli. Katoli-ani ne kričijo toliko o narod" | pa so napravili dobro kupčijo priznanje, dnsi-rad obenem dr>-
,o iniciativo. Glasom pravil se menitega, pa boš hvaljen v povedal, da kujejo sami sebi vor;» udeležiti najmanj š in "nafcem" listu.	verire duševne in telesne s»iž-
iteset odstotkov članstva glasovanja, da je predlog, ako ima
Spa ak je pisal resnico.
so ira opljuvrli. Ker je rav-
nosti.
Tako ji
f
pri nas. Govori se
večino, veljaven. Cene je pri- krinkal nesmiselnost in nep >- o Sporazu mu, toda baS tis»i de-
Milwaukee leader
Največji amerilki socialisti Eni dnevnik.—Naročninat $6.00 na leto. $S 00 sa pol leta, $1.50 sa tri meseca.
Naslovi 528 Junaaa Arm. MILWAUKEE. WIS.

VLADNA "BUTLEGARUA" PAST ZA "GREŠNIKE"
V ¡■^■■■p.ll—. Ind., J» vlada • svojimi tajnimi tf«n|k pro-bibicijskega «ftddelka imela v poslopju, ki je tu na gortoji sliki, krčmo, v kateri so vladni ljudje v vlogah "bartendorjav" imvab-IjaJi v past "prava" hutlegarje, policaja in druga ljudi, da so jih potom, ko so ¡sneli sadoeti evidence, aretirali. Tako početja smatrajo tudi mnogi »uliači sa nadoatoino in nevredno ameri-ška vlada. Nastavljanja |>asti na ta način sa jim sdi poniževalno tar malo slabo srodstvo sa popu-
Uriairnstjo prolubicijo. To «i
•dini s kič a j to vrsto. Podobno pas« nastavljajo 'suhaski" bi-riči v hotelih, na raastavab in kjeitoli jim ugaja, Za to "dalo' Job« plačo in ob onom pijojo dobro pijačo. Probibicija ja polna muK. Hoovarjava komisija. ki jo imela nalogo raziskovati vsroka, čemu subaika postava ia ni napravila «uie pri-snava, da s« mnogi agantje pro-hibici jskega departfcnenta poslužujejo odbijajočih metod, kakor ja npr. gornja.
Jugoslovanska socialistična zveza
PRIDRUŽENA SOCIALISTIČNI STRANKI Naslov: Jugo.lav Federation, S. P. 3639 W. 261 h St., Chicago, lil.

Nov predsednik Amalga- Dobro uspela prireditev tT 'ZZZT ffif In
mafpH hmLiJ v i'lii^QOii Milwaukee, Wi». — Domača dragim, ki so pripomogli k lepi! Ave. Organizator F-nnk Zaitz. Za HldlCU Ud lihe V UllldgU zabava kluba št. 37 je nepnča-
Za predsednika Amalgama- kovano dobro uspela. Poslo-ted Trust & Saving banke v vili smo se od s .J. Ermenca, ka-Chicagu, ki je last krojaške u- teri je odšel ni za&edamje wis-nije A. C. W. of A., je bil na eonsins'ke zakonodaje. Navzo-prošlem občnem zboru delni- eih je bilo lepo število naših carjev izvoljen M. B. Karman, prijateljev .manjkalo pa je se ki je na glasu kot veščak v ban- veda tistih, ki so vpili, da so
Ektekutiva Socialistične Stranke:
Morris Hitiquit. New Yo.'k, N. Y., predsednik; Daniel W. Hoan, Wl-scofUin; James O.veal, New York; Alfred Baker Lewis, Massachusetts; Lilitb Wilson, Pennsylvania; Jasper McLevy, Connecticut; James H. Mau-rer, Pennsylvania; Meta Berger, Wisconsin; Jos. W. Sharts, Ohio. — tOksekutivni tajnik Clarence O. Senior.
Glavni urad: 2653 Washington Blvd., Chicago, III.
Tajništvo J. S. Z.:
Tajnik: Charles Pogorelec, 3639 W. 26th St., Chicago, III.
Ektekutiva J. S. Z.:
Frank Alesh, Peter Kokotovick, Gao Maslach, Filip Gotlina, Fred A. Vider, Joško Oven,¿Frank ZaiU.
: Nadzorni Odbor J. S. Z :
Sava Bojanovicb, Donald J. Lot rich, Biki. Novak.
Prosvetni Odtek J. S. Z.
A «tcm Garden, Ivan Molek, John Rak, Chas. Pogorelac, tajnik.
Nrdzorni Odbor Slov. Sekcije J. S. Z.:
F.ank Margolle, Angeline Zaitm, Frank Udovich.
•Troletarec"
glasil t in last slovenske sekcije JSZ.
UPRAVNI ODBOR PROLETARCA; John Olip, predsednik; Fred A ✓ider, podpredsednik; Frank Alesh, tajnik; Filip Godina, blagajnik; Vinkw t.očnis tar, Donald J. Lotricb, Anton Garden, nadzorni odl>or.
Urednik: Frank ZaitE. Upravnik: Chas. Pogorelec.
ŠT. 232, BARBERTON—Tajnik blagajnik John Jankovich, 464— 4*h
)rganizatorji Kari Trinajati£, Jop. Lever in Anton Jankovich.
ŠT. 4, severni ILLINOIS in WIS CONSIN. — Tajnik Anton Garden, 2453 S. Central Park Ave., Chicago, 111. Oiganizatorji: Za Sheboygan John Suppanschik; Milwaukee, Tony Kamnikerj West Allis, Mrs. Mary Somrak; Waukegan, Vinko Pink; Chicago, Donald J. Lot rich.
ŠT. 5, v.bodni OHIO in WEST VIRGINIA.—Tajnik Joseph Snoy, R. F. D. 1 Box 7, Bridgeport, 0. Orga nizalo rji: Mary Pire, Glencoe; Louis Gorenc, Bridgeport}; Nace Žlember-ger, Piney Fork. »
Tajnika klubov ter Konferenc prosimo, da naj nam vsa spremembe v odborih In naslovih točno «poroča, da bo unenik vedno popolen.

IMENIK KLUBOV:
Prva Jugoslovanska iCJ ¿auracija
DOMAČA KUHINJA
Otto and Jerry £;iškovs3ty,
lastnika. 4047 W. 26th Street
Se priporoča Slovencem v p«
eeeoevoeeoeoo»
Dr. Andrew Furlan
ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ofden Bank Bldg.)
Uradne ure: Od 9. do 12. dop., | od 1. do 6. popoldne in od 6. do < 9. zvečer. Ob sredah od t. do ! 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. 1 Tal. Crawford 2893.
Tal. «• domu Rockwell 2816. ...................
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 8724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212. 1:89 — 8:8C — 6:80 — 8:80 Daily at Hlavaty's Drug Stor» 1858 WEST 22ND ST 4:30—6.00 p. m. dail>. Except Wed. and Sunday only by appointments, tesioence Tel.: Crawford 84 40

ILLINOIS
št. 1, CHICAGO.—Tajnik blagaj nik Peter Barnik, 2453 S. Central Pk
nabavi ter moralnemu in % not-n^rnu uspehu prireditve, iskrena hvala.
P. O. kluba št. 37 JSZ.
čnih poslih.
Leta 1930 je prišlo na vsako delnico tega zavoda $11.73 či-
pisiikar Viiko LočniAkar. Zboruje vsaki četrti pei.ek v mesecu ob 8. zv< *«r v dvorani SNPJ.
St. 3, OGLESBY, ILL. — Tajnik-blagajnik John Pohar, Box 63. Organizator John Hotko. ZapLsnikarica • ¿lii* Christina Nadvežnik. Seja vsako 3.
. rredayanie o tuberkulozi «ed v n** ob ?. zve^r, Pn Fr.
DuAaku.
Chicago, III. — V prostorih, si. 20, CHICAGO. — Tajnik
12.volili Ermenca.	Jugoslavenskog Prosvjetnog U- blagajnik George Maslach, 837 Ful-
Da je zabava izpadla dobro druženja na 1726 So. Kacine lertan Ave» organizator Sava Boja-tudi v gmotnem cziru, gre hva- Ave. bo v petek 30. jan. S. »tega dobička. Bančna uprava sodruginjam ter drugim ro- zvečer predaval dr. Jakopich v svojem poročilu naglasa, da iakinjam, katere so brezplat- o tuberkulozi ter njenih prvih jo tekoča gospodarska kriza ni no preskrbele vse jeetvine. John znakih. Vstopnina je prosta, spravila v zagate. Posluje brez obluck in Fr; Zajec sta skrbe- Vsakdo je dobrodošel, finančnih teikoč.	i J*, da plesalcem ni bilo treba	Odbor.
DIVIDENDE
vsake 3 mesece skozi 41 let	MÊ
novich, zapis Geo Maslach. Zboruje cadnjo soboto v mes. zvečer v svojih psostorih, 2250 Clybourn Ave.
-».. «, i.« ^ri^tt, ilL. — Tajnik-blagajnik Peter Banich R. 1. Organizator Math. Vog ich. Zapisnikar Joseph Novak.
ŠT. 45, WAUICEGAN---Tajnica-
blagajnica Anna Mahnich, 624 Helm-holz. Ave. Organizator Martin Jud-nich. Zapisnikar Iludolph Skala. Zborujejo vjako tretjo nedeljo v mesecu v Slov. nar. domu.
ŠT. 47, SPRINGFIELD. — Tajnik »oieph Ovca 1841 S	St. Orea-
niz. Anton Per; zapis. Julia Krmelj. otje vduko 4. neUeiju v m. ob 3. pop. v Slov. nar. domu.
ŠT. 50, VIRDEN.—Tajnik Frank Stempihar, R. F. D. 41, Box W.
ŠT. 224, PULLMAN,—Tainik P. Va. kov ni k, 10138 Wentworth Ave., Chicago, 111.
INDIANA
41, CMNTON —Tajnik Ignac Spendal, Box 340. Onraniza-or Pa.tol Oblak, zapisnikar John Skof. Seje zadnjo nedeljo v mesecu.
KANSAS ŠT. 21, ARMA.—Tajnik-blagajnik Anton Sular, Box 27. Zapisnikar Martin Gorenc. Organizatorji: Arma, \nton Sular; Franklin, Louis Mar-'<ovich; Breezy Hi 1, Math Uelpič; ■'»ros«, J^hn Kustelj; Cockerill, Joseph PiKic-h. Redne seje se više vsako drupro nedeljo ob 2. pop. y Moose Hall, Arma.
MICHIGAN
ŠT. 114, DETROiT.—Tajnik-bla-"»inik Peter Kisovrc, 8095 Sherwood Ave. Organizator Peter Benedict. Za-fjiaiiiKur Franjo Ki hovski. Seje vsa-'co tretjo soboto v mesecu ob 8. zvečer na 116 W. 6 Mile Rd.
115, DETROIT.-Tnjnik-bla-gajnik Frank Časen, 6326 Floyd St. Organizator Jos. Aniiček, Ant Anžiček in Frank Klančnik ml. Zapisnikar Anton Strffler. Zboruje vsako drugo nedeljo dopoldne v Slov. del. domu, 437 Artillery Ave.
OHIO
ŠT. 2, GLENCOE. — Tajnica Albi-na K-avanja. Box fifi. Seje vsako ' - " '	n-i tr>'nici
Sedaj, in samo za omejeni čas, se vam nudi prilika, da kupite
Commonwealth Edison Company Capital Stock
po načinu lahkega meaečnega odplačevanja
Kakor hitro dogotovite plačevanje na delnico, boste postali eden izmed 38,000 delnih lastnikov te mogočne družbe, 'katera oskrbuje razsvetljavo in električno silo za domove in industrijo mesta Chicago.
Skozi enainštirideset let ,brez preatanka, raznaša-jo p smonoše naše dividendne čeke, delničarjem vsake tri mesece. To je jasen dokaz varnosti in dobičkanosnosti te vrste investicije.
Izpolnite in pošljite nam kupon in prejeli boste popolne informacije naSega mesečnega hranilnega načrta.
UTILITY SECURITIES COMPANY
230 SOUTH LA SALLE STREET, CHICAGO
ŠT. 9, POWER POINT. — Tajnik secu.
St., N. W. Organizator John Jankovich, za Kenmore Jos. Jereb. Zapisnikar Lovrenc Frank. Seje vsako 2. ned. v mesecu ob 10. dop. v dvorani dr. "Domovina" na 14. St.
PENNSYLVANIA ŠT. 5, FRANKLIN-CONEMAUGH.
-Tajnik Adolph Krasna, Box 33, Park Hill. Zapisnikarica Mary Zabric. Organizatorji za Parkhill: Frank Pod boy; za Franklin-Conemaugh: Frank Jančar in Albina Mrak; za Bon Airs Ignac Groznik; za Moxham: Stefania Z alar in Anton Ukmar; za Gabria City; Hija Búbalo. Seje vsako 3. nedeljo v mes. ob 2. pop. v Slov. izob. domu v Franklinu.
ŠT. 10, Í 0..L0T CITY.—Tajnica Jennie Zaitz, Box 924.
ŠT. 13, SYGAN.—Tajnik Frank Ursits, Jr., Box 646, Morgan, Pa. Blagajnik Lawrenc kav¿i¿. Zapisnikar Frank Pustovrh. Organizatorji: za Sygan John Kva lieh, za Cuddy, John Jenko. Zboruje tretjo, nedeljo v mesecu v dvorani dr. it. 6, SNPJ., ob 10. dop.
ŠT. 17, GRAYS LANDING.—^Taj- j nik Tony Zupančič, box 861, Point' Marion, Pa.
ŠT. 19, BURGETTSTOWfl—Tajnik Anton Jeram. Box 12.
ŠT 31, IMPERIAL — Tajnik-blagajnik Frank Augustsn, Box 303. Zapisnikarica Alojzija Perper. Organizatorji: Frank Perper, Margaret J&mnik in John Gode&a. Seja 4. nedeljo v mea. ob 2. *>op.
ŠT. 32 WEST NEWTON. — Tajnik Jos. Jovan, K. F. D. 2, Box 108.
ŠT. 69, HERMINIE.—Tajnik An-ton Zornik, Box 202.
ŠT. 118, CANONSBURG.—Tajnik blagajnik Louis Bartol, Box 195, Strabane; organizatorji John Terčelj, in M. Tekavec, Zapisnikar John Kok-lieh. S^je vsako 1. nedeljo y mes. ob 10. pop. v dvorani druS. SNPJ.
ŠT. 131, PITTSBURG.—Tajnik blagajnik Anton Chater, 5601 Duncan St. Organizator in zapisnika? John Ban. Zboruje vsako drugo ne-I deljo ob 4. pop. v Slov. domu.
ŠT. 175, MOON RUN. — Tajnik Jack Tomec, K. D. 10, Box 191, Crafton, Pa. Seje vsako drugo ned. v mes. ob. 3. pop. v dvorani S. p. društva.
ŠT. 178, LATROBE. — Tajnica Mary Fradel, 1004 Alexandria St.
ŠT. 184 LAWRENCE. — Tajnik Louis Brits, Box 34.
WISCONSIN
i
ŠT. 37, MILWAUKEE. — Tajnik blagajnik Frank Perko, 831 W. National Ave. Organizatorja L. Alpner in K. Podjavoriek. Zapisnikar Joseph Ule. Seja vsaki drugi četrtek v me-
VINKO ARBANAS
1320 W 18th St., Chicago, 111. Telefon Canal 4340 SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveže cvetlice sa piase, svadbe. pogrebe itd.
leg
I
: >
KNJIGE
Knjigarna Proletarca ima v zalogi dela slovenskih pisateljev in drugih avtorjev v slovenskih prevodih. Cenik knjig izide v tem listu od časa do časa. Ako ga nimate pri rokah, nam sporočite.

Knjige Cankarjeve družbe se doto v naši knjigarni štiri knjige $1.10 s poštnino vred.
Jacob Bcrgant, Lisbon, O.
R. D. 2, Box 19,
ST; 180 WEST ALLIS.—Tajnik blagajnik Anton Demshar, 822—86th
ŠT. 11, BRIDGEPORT. — Tajnik Ave. Zapiaiikar John Zupan. O:galas. **-»ay. R. F. D. 2, Box 7. Zapisni- nizator Joseph Radel, st- Seje vsako kar Tony Kravanja. Organizatorji drugo nedeljo v mesecu ob 9. dop v Frank Matko, Louis Gorele in Frank Kraljevi dvorani.
Blat lik. Seje vsako, v druétveni dvorani.
3. ned. v mes.
ŠT. 235, SHEBOYGAN.—Tajnik-blagajnik Chas. Chuck, 1310 So. 7th
ŠT. 25, POWHATAN POINT, O.— Street. Zapisnikar Anton Šimenc. "
Utility Securities Company
230 South La Salle Sftraat, Chicago
Gospodje: Prosim pošljite mi brez kakih obveznosti zame navodila, kako lahko kupim Commonweal h Ediaon Coenpany Capital Stock po Tairtu mweinega odplačevanja.
Ime
Naslov
♦ p
Tajnik-blagajnik John Merzel, Box 344. Organizatorja Frank Šabec la John K rail. Zapisnikar John Kast-revc. Seja 1. ned. v mes. ob 10. dop.
ŠT ?1 CLEVELAND. — Talnik blagajnik Joseph A. Stslrovich, 1009 E. 74th St Organizator Louis Zorko. Zapisnikar Augurft Komar. Seje vsaki prvi petek ob 7:30 zvečer in.vsako tretjo nedeljo ob 2:30 pop. v Slov nr dorrn.
ŠT. 28, NEWBURGH — Tajnik blagajnik Anton Želemnik ml. 8818 St. Catherine Ave. Frank Skoiaj organizator. Zapisnikar Joseph Lever. Seje prvo sredo v mes. v Slov del. dvorani na Prince Ave., ob 7. zvečer ŠT. 49, COLLIN WOOD.—Ta i nik blagalnik Lo.,is Za^ik. V 160M St. Zapis. Vincent Zgonik. Organizator Frank Barbich. Seje vsako 1. ned. v mesecu v Slov. d*l. domu. I ŠT. 95 PINEY FORK. — TainfV 1 Victor Omeitz. Box 246 Orpraniza I »or John Crnjavich, zapisnikar Nace I fclemberger.
ŠT. 2*2. GIRA»D. — TalnJV John Kosin, 1006 State St., Ix>uis ' Rlnrlch hlae.; o"fnriz. John Tancek • zapis. Anton Pobrovolee. Seje vsa-
Iko 2, ned. v mesecu ob 10. dop. v Slov. domu.
Organizator John Resnik. Seje vsako drugo nedeljo v mreecu ob 10. dop. v Fludernikovi dvorani.
WYOMING
r
ŠT. 15, SUBLET.—Tajnik in orga nizator John H. Krsisnik, Box 165: zapisnikar Fr. Krusich.
ČLANI AT LARGE
X. Y. Z. (2). John Petrich, Youngstown, O. Frank Klun, Chilsholm. Minn. Frank Kovach, Nanticoke, Pa. N. Y.
George Smrekar, W. Aliquipa, Pa Bartol Yerant, W. AliqUippa, Pa. Anton Blanch, Fontana. Calji. Henrik P«-čarič, Krayn. Pa. Fr. in Cecilija Lipar, Steward, N. Y K. in Mary Erznoinik, Red lx>dge
i«*1ont. Paul Cher nik Torento, O. Max Marts. Buhl, Minn. KONFERENCE J. S Z ŠT. 1, ZAPADNA PENNSYLVA NIA.—Tainik Jacah Ambrovlch. Box 286, Moon Run, Pa. Organizatoria: John Terčelj In Geo. Smrekar. Pub odsek: Frank Wirant (Sygan); Frank Samsa, Canonsburg.
ŠT. 2. OHIO,—Tajnik l,oui§ Zorko 1118 E. 66th St., Cleveland, 0
Ako še nimate Ameriškega družinskega koledarja letnik I93I9 ne odlašajte i naročilom« — Stane vezan v _ platno $1, za stari kraj —
$1.12.
V knjigah /e vse znanje sveta
Naslov za naročila:
PROLETAREC
3639 W. 26th St., Chicago, 111.
yèwêwêv/iv i *wàW IV/ êW iw êW ÈÙ ê w iw è\'
A Jugoslav Weekly
Devoted to the lntereat of the Workers.
Official Organ of Jugoslav Federation, o. P.
tJmtrtarrr

OUR A!M:
EDUCATION,

ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH
NO.—ST. 1220.
Publi»k»d W««kly «I 3639 W. 26th St.
CHICAGO, ILL. JANUARY 29, 1931.
T*l«p|ioa«: Rockwall 2664
AN IMPROVEMENT
' i
The year 1930 has, at least jn one respect, been an improvement on the preceding yopr As against 22,999 bank failures in 1929, wr have had 26,355 failures in the year 19o0. Not only did we have more failures this year but they have been better and big^tr ones. The total liabilities of banks thai failed in 1929 wae 48;* million 250 thousan lnri dollars. The corresponding figure for 1930 was 668 millions 283 thousand 842 dollars. Of themselves the figures are not especially impressive. The liabilities of failing banks in 1921-1922 were not much below the figures of 192i*-1930. The actual significance of these failures will be shown when it becomes known, if ever, how much was actually lost by depositors and stockholders of these banking enterprises. All the newspaper talk by authorities, government officials and banking eminencies about drastic reforms in our banking laws, will lead no further than similar wisdom that was lavishly poured on the population through the newspapers in 1921-As long as tne banking business will remain a privately owned and a privately < oitkv lied enterprise, it win »u^jttc to the same laws of racketeering, and of making the public pay for what it doesn't get, as obtains in all other privately owned and prixately operated business enterprises. If you don t like this way of doing things, you may derive a measure of comfort from calling it capitalism anu tniiiKing mat u is a rotten way. but you won cnauge tnings umess you do something about u.—The Advance.
On? Doings Here 25id There
By JOHN RAK
Explains Their Success
Emanuel Switkes, newly elected national director of the Young
Pea.jks Socialist League ha* juat moved his hcadquai.eis to Meuduig. His story of his f»*st Sunday mo. u..^ in Reading m*juiu piove ruupiik.g lo Club No. 1 JSF of Chicago finally Socialists in ail paits ol mw. couij,.,» organized within itself ai English 1 follow» speaking sub-bra ich. Eleven new members joined the night is was organized. Comrades (Jhus. Pogorelec and Frank /ait* gave short talks and t. re»3ed the need of Youith to orgunize thoml#Wes within the Socialist Party and oily thru organized efforts can
VOL. XXVI.
SEARCHLIGHT

By Donald J. Lotrich
Nut
ao for the
"The Heading Socialists have begun
their campaign lor tne re-elecuou ox Uieii ;»iu>tu., Compliol.er a i J i*»^ Counciimeti. A new leuflet, cu.ieu the 'I'loileer' will Oe piuceU i.i til», homes ol Me Heaui.ig W0tK«ik «-*>...j
__month or mort oL ^ii if tiua.<ce*
v. ■ mOwiish uie misery and suffering permit.
of the working class. Cosnrude Sol, " O l Sunday, Dccemoer 20tli, the a Ypsel, was also present. He Reading Socialists Flying Squadron made a good speech and ex- composed of about loU active, reliable corrt.udes mad^ their liiuj li*
Our guests that filled CSPS Hall	ways have hope,
lust Su iday received full value for	destructionsts.
Jae time and money spent." The three	• •v •
act comedy, undoubtedly one of the	A *o©Mul of the words were
_ L-r, gave Uie	the Wickeraham Committ,
audience what it sought. Pleasure on h" H^oiiibition lMW, of th(1 J. g
p rece
¿¿ants likewi*»
tended a» invitation that we semi representatives to the Chicago YPSL
toiumi tee meetings. The officers eltcted are: John Rak,
teiature 'iistribution since the camp aign, whea isajiington Hooves an J Lilith Wilson were elected to the le-
secretary, Catherine Beuk, recording gulature. 43.U0U homes were covsr-
¿ ». ; «via committee of four for program and agitation purposes. Their names are: Sophie Vrecek, Vera Maiovar, Jchn Kopaeh and Frank
eU, 2<»,UU9 in ..he city of Heading and 17,000 in 35 of the laige surrounding towns.
uva ing Un- week, lialph Ingo.i>
pa
NEGRO SERVITUDE
It is the irony of history that Liberia, founded as a refuge lor iugitive and emancipated slaves, siiouui become notorious lor enlorced rat>or ana slavery. Kven the name ol the country is a symooi ior tnat uuerty wmcu was to come to tiiose wno nau enaureu bondage.
Un tne otner nana it snouid not be lorgot-ten that slavery ana uie slave uaue wiia Ainca was los^ereu by tile Cnrisaan rowers witn the eariy rise ol capitalism, lne natives haa ueen accustomed to slavery ana native duets naa eirgagea in uie sia\e traiiic Out it was not till tne ri^ oi commercial ana iiic»ertiitiie ertpuui kirac u a^sumeu tile Horrors depictea by Uie historians. *
inciaentaily, for the xsegro in the United States ana elsewhere this scandal eniorces certain truths wnicn ne cannot afford ignore. Kacial ana national soliaarity in politick leaas to illusion ana thwartea hopes. In Liberia Negroes chere are enslaved Negroes. Tne c(Thinet ol interests within the race is eviaent. • n wnite soiuiers were exclusive masters Cnen racial soliaarity wouia be intelligent ana necessary ana ail Negroes wouic be in the exploited ciass.
But it ia otherwise when Negroes are in •both uhe exploiting anu tne expioitea classes as m Libena, where slavery exists, and in the United States, where capitalism rules. In the latter case the Negro worker's welfare is bound up with that of the wnite woraei. His interest is no more bouiui up with the interest of the Negro owner ol capital «,han the wnite woraer s interest is Boupd up with the interest of the white o^ner of capital.
It is often difficult for Negro workers to unuec stand this uecause ol their long subjection to servitude and the continuance in this country of color prejudice. More of them are coming to see it ana as class consciousness emerges they will find their way into the Socialist Party.—The New Leader.
Buric. Our regular monthly meeti igs the party organizer, vu,»icu Jn will be held avery second Thursday biUithes and spread the word to his of the month in the ea*t room of the Socialist army that a 'listributiou ol SNPJ Hall.	Iiteiature will bc helul on Sunday.
m	Fach captain of a Wa*d or an Aisem-
„u v ,	^iy district ..hen got his precinct oi
Von Smash" is the title of election district captains on the job a one act English comedy that will be and they in tum got their men to prottuced by the sub-branch of club cover uieir particular. sUeeU. Com •No. 1, February 22, at the SNPJ Hall In adlrtion to this there will be speakers, several musical numbeis >'ngiag a ad other entertain me it whKh you will enjoy. Singbg choms "bava" will also make a appears ut and sing a few numbers. At present this chorus consists of
»ades navtng auto mobiles vte4e a»sig .kU U) cover onc. or ,wu neighboring towns.
nio-t inviting to laughter it
laughter. Mixed bo.wee r ami 00 Prettily composed that the wets alter the three laughing episodes, th,nk ^ committee favored them1 were tones of seriousness brought u.s and drys the sume. Speculation i by the violin strains of young Walter *f0<1» o« a* to where the President i Alogar and the melodious voice of »tarwis. Aivd all the while the whole1 Svetozar Uanovec. The program wus «'arn bunph of them are "sticki jg" 1 unusually lo ig but the folks weie 1 between so that they can turn ai. a.ive tin uout. Club No. 1 JSF whichever way the wind blows th.-ha., begun the New Year in the same strongest. It's all a waste of (time ui.jr tha.. it lias bid the old gocd money because tihe boy« in u/o, with an acclaunnation of worthy Congress are going to give it little p -tio.malices. The it le attendances heed, at Savas concert and now lor last	• * »
Sunday's program bids us to say that The other evening I was lounging the Jugoslav workers aie opposed to around listening to the ratfio. Some Lao hostility of the reactionaries who young boys were playing on their even change dates to i.hwart our at- mouth organs an<l they concluded with i ivla ice. We were pleased to see "Anferica". 1 recalled how lustrous so many of our Serbian and Croatian and empha.ically we sang "Sweet land v>.t.aUes wmh us.	of liberty", years ago. It seemed to
me that liberty has completely vanish-Should we be idealistic or realistic ed for Uie nine million unemployed. " ..»lists? in the debate of laat By the time they sang the last line, Friday, following the regular monthly "let freedom ring", 1 needed only to
wing ol club No. 1 JSF., this point 8ay —- right, was clearly brought to the from . The	• • •
-uject muter Was really "Policies Two big doings at the SNPJ Hall babor Party", but it One will be the Pioneers Valentine
"On Friday .prior to th* distribut- ^ ?U,te evident that the aforement- ^ance on Saturday February 14 aid
loned question predominated. "	.......
about
ion uo leaiiet came off the »rress
Oi the Peoples Printing Company,	f k ^ontl' ^
(which is owned by the Heading	Farty haa don»-' 85 aoc.olista) Organizer Bigony took the
Ivan other Nada's Mask dance the week tha.. the British previous.—Chicago« club« and lodges Heading	»a.^ done a* imich a.^ should please note that the a inual
__________, _________took the	^ ^P^cted urvder the eondi- Pion, er picnic will be held Sunday
singers and are rehearsing for this bundles to the home« of the various *' and wh,,e Jo-s^P*» Oven did not July 26 and the annual Pioneer Jance occasion. Secure your tickets in member» of the Fiying Squadron' •!JkCmPt to	that the paity has Saturday Oct. 3.
aovaace for he piice of 50c from The bunches for the ou.lying territory °ne lta besi he flayed MacDonald s
any m* mber of the club or at the were taken to the Labor Lyceum. J ^met lor continuing to keep Jhe ' The Supreme Board of the SNPJ office of Proletarec. Admission at "On Sunday morning begining at	1 4l' y P'°Kram only on paper, will convene for their annual meeting
Wil1 b<1 75c' Dan« wi|f will five o'clock the squads went from Kather ^ive up than pick cheat.iu this Thursday. It is expected that the follow the program.	house to house, placing a leaflet un- out of th'' firt' for th«- ICtng, mid »«-»«ion will be concluded by Satur-
*	deineath each door, or mail box or	»'^-a, a.ihough not so, import- day. A conference of Jugoslav Socialist milk bottle or hside of the news- *u drew many fiery remarks.	* * *
branches a id lodges of its Education- papers. It is interesting to note that aml v»<'nna were uaed a« referen- The annual meeting of the direct-al Bureau in Western Pennsylvania -he Socialist of Heading, whether Ceii- Thii subject will be concluded ors and stockholders will be held Sunday February 22, at they be City Officials or mere rank alter vne lext club meeting. A good- Workmens Publishing the Slovene Home in Pittsburgh. All and filers, consider it an honor to ,y »"»»beis were present. — Our Friday eveni ig at branches and lodges are requested to participate in spreadi ig this form ol c,ub rM>w	English sub-club for Proletarec.
send delegates as it is important Rhat propaganda. In the group that I was the y°u«K foJks ami it is hoped that	• • •
vhey be represented.	assigned to for instance, which con- ^ young folks will gather many into Another case of swindling wn*
•	vered Sinking Springs aid Werners- the,r	They are already at work covered in our city. One wealthy In the sub diggers column we have ville was a school director ,a Council- p»"fpari ig for their variety prog am peraon has betn blamed for swindling
already listed A lton Jankovich of man and the manager of the Labor on ¿Sunday Feb. 22, 1031 at the SNPJ $50,000.00 from a lother well to <to Cleveland, O., with 31. renewals Joseph Snoy of Bridgeport, O., who has just recently visited McDonald and Bridguvifle, Pa., sent in 11 new ami 19 renewals. From Milwaukee, W is., Jacob Hozic is credited with 7 and various others whose names will appear in the report whe r issued. For Chicago John R. Sprohar, John Turk and1 John Rak will solicit subscription to the Proletarec.
tu* SOCIALIST PARTY AT WORK
Socialists Establish National Press Bureau
Establishment of a Socialist national pn-ss bureau in Washi igton for the purpose of presenting to the public the measures uiv-i by them for the improvement of social and economic conditions through the issuance of statements on curre K political developments was announced here today by Morris Hillquit, national chairmap'of the Socialist Party. At the same time, in his statement annonricing the creation of the bureau, Mr. Hillquit rejected the possibility of the building of a third party of the kind Professor Joh 1 Dewey recently called* upon Senator George W. Norriu, of Nebraska to head and declared that the Socialist Party "answers all requireme nts of an effective third party in the United States in ite program, methods^ and form of organization."
$
The creation of the press bureau followed a recent decision of the national executive committee "not to mfcve the party's national headquarters from Chicago to Washington, although there was reported to be considerable agitation for the change of location. At the same time an intensive program for the strengthening of the party i4achi lery in s.ates sho^i to have a growing Socialist sentiment was agreed upon, requiring the establishme it of a press bureau in Washington as part of that program.
Marx Lewis, formerly executive director of the New York City Socialist organization, and prior to that time associated with Representatives Meyer London and Victor L. Berger, Socialists, has been ramed as director of the bureau.
California
i ene Jugoslav "o. will be held the offices of
Advocate. To a Socialist from out Hall.	- person. The swindler is a prominent
of-town ithe work of the Reading	• • •	public official and the supposed to be
comrades is certainly ai inspiration.' Hope is fche tonic of inspiration,	swindled party has held the Internal.
------bope that some day this world of Reivenue Post for the Chicago district
ours will become a better place in	But this unfavorable commeni hay
live. We hope tha»; these	caused the revalue collector to resign
hard times go away. That better	and now the scandal is making its
times come. We hope that there will	rounds and investigation are in order.
Norman Thomas to speak wh,.h t. in Chicago
: QUOTATION FROM L	EINSTEIN
"This subject brings me to that vilest offspring of the herd mind—the odious militia. The man who enjoys marching in line and file to the strains of music falls below my contempt; he received his great brain by mistake—the spinal cord would^ have been .11 ply sufficient. Thift heroism at command, this senseless violence, this accursed bombast of patriotism—how intensely 1 despise them! War is low and despicable, and 1 had rather be smitten to shreds than participate in such doings.
''Such a stain on humanity should be erased without delay. I think well enougti of human nature to believe that it would have been wiped out long ago had not the common sense of nations been systematically corrupted through school and press for {business and political reasons."
Mrs. Nouveau-Riche: "He's getting on so well at school; he learns French and algebra. Now, Ronnie, suy 'How d'ye do' to the lady in algebra."—Exchange.
"Around the World with Socialism"
Clarence Senior, National Secretary of the Socialist Party, will speak in Chicago for the Socialist Open Forum, 2fi53 Washington Blvd. His subject will be "Aroun'* the World with Socialism". He will discuss the activities of the Socialist Movement abroad.
The meei.i ig will be held on Wed. eve. Feb. 4 at 8:15 P. M. Admission im free to all.
The speaker is especially qualified to handle his subject as he spent a year abroad observing and studying '' \h' :t achievements in Europe aid elsewhere.He maintains constant communication with the Socialist Leaders of the world. His talk will b»* timely, and vividly told. From him you will learn how Vienna furnishes beautiful homes to workers. How Germany protects her unemployed from diesaso and want. How the Socialists occupy a powerful political position thruout Europe.
Questions awl discussion from the floor follows the lecture.
The Forum is u ider the auspices of | the «th Congressional District Branch of Cook County Socialist Party.
M. Halu.hka, Sec'y.
Walks in Life
VT	be no more war; that our teams would
Norman Thomas is to speak at the win. It 8 a„ hoX)e Whejl a m«al
Sunday afternoon forum Adelphi approaches >^>u with the phrase that Theatre, February 22nd. All tickets hp ^ no ^ in future then he j
sold within the me«nbt4ship of the ct>rt.ratlicut nature. And when that S 'Cialist party will be credited Co the national office. Comrades in Chicago wishing to hear Comrade Thomas are urgently requested to buy their tickets through Uhe national office or at the office of the Proletarec.	•
Perhaps we may learn more about what some of them rich officials do with the money.
mai is supposed to be a scholar, than one naturally wonders what his new creed is like. And then when you follow his activities you no
Fast Life
"He: "Is there any night life in your town?"
She: "Oh, yes. Every once in a lo ig« r wonder why he has no hope while a m,m^er Qf oUr l0d>rc dies and for the future. Constructionists al- we „¡t up wjtjj corpse."
With four new locals formed; another paid worker added to the state tftaff and removal into larger headquarters at 2033 N. Argyle Ave., Los Angeles, the state secretary looks forward to a year in which members will be enrolled into the paity at a iapiU rate.
Illinois
A mimeographed state bulletin to be published oi-monthly by uhe party in Illinois has just made ¡is appearance. It is published in the state office at 2653 Washington Blvd., Chicago and is christened "The Comrade". The first issue contains and appeal to Illinois workers to get behind the party on unemployment action, material on ohild labor day and the arviouncenlent of the rftlate membership conference.
Virginia
Local Hopewell is coming to the front with a \ ;m. Its last mass meeting held in the Marcelle Theater resulted in twenty-three new members of the party and a great deal of literature sold and distributed. The new members come mostly from the steel and textile mills in Hopewell. The locad has adopted the slogans, "259 members by May Day" and "carry the city for the house of delegates this year and municipal elections >ext year."
Wisconsin
WHERE YOUR DOLLAR IN GOVERNMENT TAXES GOES
"Well, doc, you promise whe r you me walking axain
nur.»
s»id in a
Patient: kept your you'd have month."
The Doctor (glowingly), well, that's fine."
Patient: "Yes, I h*d to »ell my car when I got your bill."
"Wei!,
Comfort to the fast ..
Executioner (to condemned ma i In chair): "Is there anything you want before I turn the Juice on?"
Condemned: "Yeah, loose i the laces on my left shoe; my corns are aching !*'
William' Coleman, former Milwaukee county secretary and orgapizer was elected to succeed Al. Benson at the last meeting of the 112 delegates at the countiy central ccimjmiitee. B.enson retired January 5th when he became sheriff. He had succeeded Coleman three years ago when the latter had to move to Colorado for his health.
Coleman has haki! a long history of service in the movement. He was elected alderman in 1910 and served ten years, during which time he obtained the enactment of the ordinance compelling all contractors doing city work to place their employee on an eight-hour basis. It was fought by the employers and was finally found valid by the United States supreme court.
He was a member of the Wisconsin legislature in 1926 and 1927.
Coleman was for years a member of the Wisconsin State Federation of l^abor executive board and of the executive board of the Milwaukee Federated Trades Council. He is a former president of the Painter's union.
At the meeting, a new execukive committee composed of Sheriff Benson, Herman O. Kent, Ida Be-gemihl, Otto Hauser, Assemblyman George Hanrlpel, Supervisor Frederic Heath, Aid. Alexander Ruffing, Robert Buech and Juliu« l^ambrecht was named.
From a Martian Viewpoint
"So you've got depression, eh?" said the gem leman from Mars. "How come?"
The Worlder shrugged his shoulders.
"Plenty depression," he admited, guiltily.
"Short on food or something?" asked the Maittian.
"Nope—too much food, in fact."
"Can't get help, I suppose?"
"Yup, all kind o' help."
Hm, world must be all finished; no work to do?"
"Finished, heck! Hardly started yet."
The Martian scratched his head. Then he brightened:
"Hal I know—you must lack money!"
"Nope! World's bursting with money."
"You mean to tell me," said the visitor from the Beyond, "that you have plenty of money, plenty of food, plenty of labor, plenty of brains a lot of work at world-construction to do—and yet you've got depression ?"
"That's so!"
"You'll excuse me," aai<t «re Marti» i, "but I've always lived among san* people — and I guess I'll boat in the heck out* here. You sound like a bunch o' rummies to me. I wonder you take the trouble to Hv« . .
So he caught the first Interstellar Limited back home.—Los Angeles Record.