I Milo JuitMlovanake kmelako ivm». - Cm il» Din za rolo Ido. — /,a motenima «1 Din. - I'm» .. uhaja vsako »rodo •!> e «|alr*). — Spi.il ra doplal niy i« poSIHaJo (IrodoUtri ..lloiaoljuba", oarotalia metnA Storilka 1 lilo. - V laseralnria drlu rsaka drobna intlra >11 ote prostor lil IHo. * roklanaoija Ii imorall pa llprafnlltiu Jlomnljubs" r l,|uhUim, Koplmrjora a lira 61«». C.
Samo v delu je uspeh.
V zadnjem času je bilo pri nas par občinskih volitev, ki so pokazale prav razveseljive izide in to v občinah, ki so bile še pred kratkim znane kot najhujša gnezda liberalnih in sainostojniških hujskačev. Z velikimi večinami je ljudstvo postavilo občinske odbore iz vrst zanesljivih mož Slovenske ljudske stranke. To so vesela znamenja, kažejo na to, da se je ljudsko mišljenje vstalilo. Ljudstvo je začelo trezno presojati politične prilike v preteklosti in sedanjosti in prišlo zopet po težkih preizkušnjah in razočaranjih do istih zaključkov, kakor pred vojsko, da so namreč njegove koristi, tako gospodarske, kakor verske in kulturne najbolj zaščitene v Slovenski ljudski stranki. Krilatice nasprotnikov ne vlečejo več, vsa obrekovanja in podtikanja nif ne zaležejo, tudi za besnenje liberalnih političnih generalov v mestu in magnatov in oderuhov po deželi se ne zmeni. Ljudstvo je zopet zbralo svoje vrste in hoče složno in ko-rajžno na delo v vzajemnosti in slogi s svojimi predstavniki, v občini, deželi in državi.
Delo je veliko, rekli bi lahko, da celo neizmerno. Treba neprestanega in ogromnega napora, da sestavimo na vseh poljih javnega življenja vse one predpogoje in take razmere, da bo moglo ljudstvo živeti jako gospodarsko in kulturno življenje. V občini čaka naše ljudi neizmerno dela, da se uredijo pota, uredi preskrba revežev, šolstvo, zatre pijančevanje, itd. itd. V deželi je dela še več. Obnoviti moramo živinorejo, izboljšati in razširiti prometna sredstva, skrbeti za boljšo gospodarsko izobrazbo, poglobiti zadružništvo, oskrbeti cele okraje z dobro pitno vodo, urediti bolnice, in zdravstvo, preskrbeti zdrava stanovanja in tisoč in tisoč drugih potrebnih stvari. Nič manj dela ne manjka v državi. Nimamo še na mnogih področjih zenačene zakonodaje, treba davčno vprašanje pravično urediti, treba dati dela in zaščititi pošteno delo, pospeševati poljedelstvo, zboljšati zemljo, kdo bi mogel našteti vse obilne naloge, ki so potrebne, manjše, ki so bile zanemarjene, ki pa vpijejo po rešitvi in izvršitvi.
Na vseh teh ogromnih poljih je razgibala SLS svoje sile in je šla v tesnem stiku z ljudstvom na delo, da kolikor je v njenih močeh in danih razmerah mogoče, spravi delo v tek v korist ljudstva, našega naroda in države. V občinah se čuti nov duh, občine dobivajo pobudo v oblastnem odboru, pa tudi
strogega nadzornika, kjer skušajo mali ma-gnati in oderuhi občine v škodo ljudstva iz-koriščati.
Naši oblastni odbori in oblastne skupščine so se lotili z veliko vnemo dela, da razgibajo zopet naše gospodarstvo in da se povrnejo časi nekdanjega kranjskega deželnega odbora pod vodstvom in delom SLS. Povsod se že kažejo uspel i novega de'a, in če ne popolno, a vsak dan bo živahnejše in prav blizu je čas, ko bo to delo v polnem razmahu. Treba je bilo orjaških naporov, da se je zopet začelo ustvarjati in znova zidati in graditi. Slo bo velikopotezno naprej, ker mora iti. ker to zahtevajo koristi našega li dstva. Kljub nagajanju in obrekovanju nasprotnikov, se bo delo vršilo in v korist ljudstva t di izvršilo.
In v državi? Od početka je stala SLS z jasnim programom, ki je odgovarjal vsem ljudskim potrebam, gospodarskim razmeram prebivalstva v državi, pa tudi življenskim zahtevam države same. Od začetka je SLS hotela močno državo, urejeno tako, da se bodo posli hitro opravljali, da bo imelo ljudstvo korist, da bo gospodarstvo cvetelo in da bo povsod vladala pravica in enakopravnost. Od začetka do danes ji ni bilo treba prav nič iz-preminjati na tem svojem osnovnem programu. Izkušnja je potrdila, da je imela ona prav in samo ona. Za te svoje misli se je borila nesebično in požrtvovalno, vedno pred očmi imajoč koristi močne države in ljudske blaginje. Predsodki so jo ovirali, klevetniki in obrekovalci so morali popadati v oolitično nemoč, odkrito in pošteno delo je moralo priti do veljave in tako je SLS dobila moč v državi, da ima sedaj celo iz svojih vrst ministrskega predsednika. V zadn'em zasedanju je bilo sprejetih cele vrste koristnih zakonov, v jesenskem zasedanju pride na vrsto zopet cela vrsta zakonov in državni proračun, ki ga bo SLS skušala urediti po vidikih ljudskih
potreb.	.
Ljudstvo to vidi, vidi pošteno in odkrito delo in ga odobrava. Predstavniki stranke so v stiku z ljudstvom in bodo ostali v stiku, da poznajo in občutijo vsak utrip ljudski in mu hočejo z delom tudi odgovoriti. Ali je potem takem čudno, če ljudstvo tudi odgovarja stranki s svojim zaupanjem?! Brezmejno je dela in brezmejno dela se bo tudi izvršilo, samo korajže, delavnosti, vzajemnosti, požrtvovalnosti in medsebojnega
zaupanja kar največ! Zopet bo lepo ia prijetno pri nas. Za malodušneže in slabiče zopet pri nas ni mesta, njih mesto je pri obre-kovalcih in klevetnikih, ki so v sainostojniških in liberalnih vrstah.
Vse to pošteno odkrito delo spremlja brezmejno sovraštvo, obrekovanje in kleveta-nje naših političnih nasprotnikov, ki obračajo in menjavajo svojo politično obleko, kakor jim kaže. Ustvarili so centralizem, sedaj hočejo biti ne vem kaj. Klevetah so nas za pro-tidržavne, ko smo zahtevali za ljudstvo in državo koristne stvari, danes se ne morejo pre-vpiti o srbskem hegemonizmu. Zmerjali so nas za klerikalce, ki da izrabljamo vero, danes zmerjajo občeznani brezverci in sovražniki Cerkve nas, da treba iti z istoverci, to je s Hrvati. Prej so zapirali Radičevce, zmerjali Radiča za norca (Kmetijski list) in obratovali nas, ki smo zvezo s Hirati pošteno mislili, danes se kujajo doma vsi skupaj zapeč-kom in vpijejo in zmerjajo, ker mi delamo po najboljši vesti in pameti za naše ljudstvo in državo.
Danes je po deželi obrekovanja, hujskanja in irži od strani te pokvarjene gospode na cente. Toda naj vedo vsi ti klevetniki in veternjaki, da se ljudstvo in mi za nje ne menimo Ali mislijo, da bodo z lažmi ljudstvo zopet speljali? Leto 1920 je že davno za nami! Ali pa morda menijo, da bo od besed ljudstvo sito?
Proti laži in besedičenju vseh nasprotnikov postavimo še vztrajnejše delo, delo vsepovsod: delo v občini, delo v deželi, delo v državi, najpožrtvovalnejše d°lo pa med ljudstvom. Tako bodi!
V Belgradu.
28. sept. Minister za socialno politiko Stjepan Barič (pristaš Hrv. ljudske stranke) je predlagal, da ministrski svet imenuje zastopnike, ki naj se gredo v Nemčijo pogajat za ureditev delavskih vprašanj naših slovenskih delavcev v Nemčiji. Ore za to, da dobijo slovenski delavci kolikor mogoče iste pravice, ket jih imajo domači nemški delavci, zlasti glede zaposlitve delavcev, zavarovanja, pomoči v slučaju brezposelnosti pokojnine in rent itd. Osnutki za te pogodbe so izdelani, v komisiio so imenovani bivši minister dr. Gosar kot predsednik, Dušan Jeremič, načelnik oddelka za zaščito delavcev v socialnem ministrstvu, Radovan Matjašič, ravnatelj
Varno naložite svol denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union'.
Obrestovsnie najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti _poroštvu Ltd._
osrednjega urada za zavarovanje delavcev in dr. Ivan Perne, poslaniški tajnik v Berlinu. .Torej trije Slovenci.
29.	sept. Ko je bivši glavni odbor radi-salne stranke izvolil za predsednika stranke Aco Stanojeviča, je Vukičevič sklical sejo poslanskega kluba, ki je brez obotavljanja vzel to izvolitev na znanje. S tem se je napetost v radikalni stranki prav znatno polegla in razcepa stranke ni pričakovati. Radi tega so zlasti radičevci in Pribičevič cilno razočarani, ker so pričakovali, da bodo mof!i z razoadom radikalne stranke vreči sedanjo vlado ter razpisati volitve.
30.	sept. Hrvatje se obupno trudijo, da bi prikrili veliki poraz, ki so ga doživeli v boju s sedanjo vlado. Ves njihov tri J, da bi zanesli v državo nered, se je ronesrečil ob odločnosti in hladnokrvnosti ministrskega predsednika in notranjega ministra dr. Korošca. Da bi svoje volivstvo obdržali še pri dobri volji, so začeli priobčevati na Madžarskem izdelane angleške zemljevide, ki naj pokažejo, kako so svoj čas hoteli Srbi razkosati Jugoslavijo ter Hrvatsko iu Slovenijo prepustiti usodi. Hrvati pravijo, da so te zemljevide našli v nekem ministrstvu v Belgradu. Izmišljotina je tako neumna in nespretno podana, da ji niti noben Hrvat ne verjame. — Dalje pripovedujejo radičevski listi, kako groze Srbi radičevskira voditeljem, da jih bodo kaznoval! kct Štefana Radiča. S takimi in podobnimi novicami hočejo radičevci umetno vzdrževati razburjenost hrvatskih množic.
1. okt. V najkrajšem času se bo sklicala narodna skupščina k zopetnemu zasedanju. Čaka veliko izgotovljeruh zakonskih načrtov, da se sprejmejo. Med njimi je posebno nujen zakon o kmetski zemlji v Dalmaciji, kjer kmetje pač obdelujejo svet, a ni njihov.
Kakor vse kaže, bo vlada še ostala in delala naprej, ker Hrvatje še niso prišli s pametnimi nredlogi.
Napadi na Cerkev.
Hrvatski radičevski in pribičevski časopisi v zadnjem času zopet z vso ljutostjo napadajo katoliško Cerkev, oziroma škofe in duhovnike. Grozijo katoličanom celo z dejanskimi napadi.
Ni pa še dolgo, ko so hrvatski listi hrvatske škofe v nebo kovali in tudi slovenski svobodomiselni časopisi so bili polni hvale o njih.
Zakaj tako? Stvar je tale: Takoj po strašnem umoru v belgrajskl nar. skupščini je samoobsebi umevno tudi iz katoliških vrst na Hrvatskem prišla najostrejša obsodba zločina v Belgradu. Del katoličanov je celo mislil, da je ta dogodek dovolj velik vzrok, da vsi Hrvatje stopijo pod eno, torej radičevsko svobodomiselno in odločno protiversko zastavo, češ, gre samo za skupno narodno zadevo. To pa so pograbili listi, ki so sicer ob vsaki priliki obregnejo ob vero in Cerkev, češ, glejte, tudi škofje in duhovniki so z nami. Katoliške vrste uaj 1/i svobodomiselni stranki zato dobrodošle, da pomnožijo in utrdijo njene postojanke.
Vodno in vedno so ti časopisi pisali: duhovnik se ne vtikaj v politiko, marveč ostani v zakristiji. Posebno slovenski listi so se v tem odlikovali Ko pa se je zdelo, da so se duhovniki vtaknili v politiko tako, kakor je všeč svobodorniselnikom, takrat pa so to šteli duhovnikom v največjo zaslugo.
To pa ni trajalo dolgo. Velik del hrvatske duhovščine jc takoj uvidel, da zelo kakor je všeč svobodomiselcem, takrat pa stvari, če prepustijo katoliško ljudstvo izrazito brezverskim strankam.
Ti katoliški duhovniki vedo, da je ra-dičovska stranka bila za kancelparagraf, ki hoče odvzeti katoliški Cerkvi pravice, dane ji od Kristusa.
Oni vedo, da so radičevci najbolj podpirali in uvajali hrvatsko narodno cerkev, ki je bila ustanovljena prav zato, da Hrvate odtrga od katoliške vere.
Oni vpdo, da so se vplivni radičevci ponovno v besedi in pisanju najhuje zaganjali v katoliško cerkev in so pri zadnjih volitvah ubili nekoga prav zato, ker jc bil veren katoličan.
Oni vedo, da se radičevska ali žerja-vovska stranka v narodni skupščini nikdar ne bo zavzela za katoliško vzgojo katoliških otrok, niti za katoliški zakon.
Oni natančno vedo, da bo prvi udarec, ki bi ga mogli radičevci in pribičevci zadati komu z vladnega mesfa, zadel baš katoličane, kot se je to v nedavni preteklosti dogajalo.
Znaten del katoliške duhovščine na Hrvatskem se dobro zaveda, da bomo katoličani v Jugoslaviji imeli samo toliko pravic, kolikor gi jih bomo priborili v enotni katoliški fronti, z močno lastno organizacijo, naj bo to verska, kulturna, gospodarska ali politična.
Zavedajo se, da je treba katoliške množice v vsakem oziru izšolati: da bodo v načelih jasne, močne in brez kolebanja na levo in desno; da bodo znale voditi lastne gospodarske in zadružne organizacije:
Z našo umetno
mošfovo esenco »Mosflr
si Ifthko vsakdo 7. mu11 lil i stroški pripravi izvrstni, obstojno in zdravo domar-o pila-o. (,'ena l stekli niči za 150 litrov Din HO"—, po posti Uin 4 Dobi se samo v ilrosrorljl A Kani' *lnnvn, Llul^ liana ln drot-eriji Wolfram n si. M Knno, Muri* bor. — Tudi loto* kupujemo lipovo cvetje.
da bodo politično izobražene in se ne botlo dale omajati praznim vabam.
Vstop katoliških vrst pod >skupno« radičevsko zastavo torej ne bi pomenil ni{ drugega ko izročitev vsega orolja, da bodo potem, ko pride čas, združeni svobodomi-selci tem huje bili po njih.
Zakaj jasno je: udarci na katoličane bodo prišli, in sicer močni udarci, če katoličani ne bomo v enotni fronti, bomo podlegli, če pa bomo strnjeni v eno bojno črto ter pripravljeni na boj načelno, politično in gospodarsko, bomo te udarce ne samo odbili, temveč celo pridobili ob njih.
To znaten del katoliške duhovščine, pa tudi svetnega katoliškega izobraženstva na Hrvatskem dobro ve. Zato gredo skupno s Slovensko ljudsko stranko, čeprav na Hrvatskem danes to ni prav nič kakor pravimo popularno; zato trdno drže ob svojih organizacijah in jih poglabljajo. S tem pa ne rečemo, da so slabi Hrvatje. Nasprotno: kar se tiče bistvenih hrvatskih narodnih zahtev, so vsi Hrvatje istih misli. Vedo pa, da za narodno skupnost ni prav nič potreb' no odlagati svojega katoliškega orožja na ljubo svobodomiselcem.
Jasno je, da so sedaj radičevski listi obrnili kanone in jih naperili zopet v ka. toliško duhovščino in zopet ljuto napadajo Cerkev.
Za nas katoliške Slovence pa je to nauk:
Toliko bomo imeli svojih katoliških pravic, ob katere so tako žalostno prišli n. pr. v Mehiki, kolikor bomo močni v svojih organizacijah: politično v Slovenski ljudski stranki, kulturno v svojih prosvetnih organizacijah, gospodarsko v svojem zadružništvu in kar je podlaga: v kolikor bo v naših družinah globokega krščanskega življenja.
Zato vsak veren Slovenec, ki gre z radičevci, žerjavovci, socialisti, trga enotno katoliško fronto in daje svobodomiselcem moč, ki jo hočejo — ko se jim bo zdel pripraven čas — vporabiti zato, da tudi 8 postavo zatarejo katoliško zavpst med nami. Z vestjo vernega katoličana je to nezdružljivo.





d Poslanec Žebot za vpoklicance k orožnim vajam. Poslanec Žebot Franjo je posre-pri vojnem ministrstvu radi odpoklica vinogradnikov in sadjarjev k orožnim vajam. Poudarjal je, da imajo vinogradniki in sadjarji, posebno v mariborskem okrožju, sedaj največ nujnega in neodložljivega dela, ko spravljajo pridelke. Dobil je obvestilo, da je minister za-povedal poveljnikom vojnega okrožja, naj se ozirajo na prošnjo vpoklicancev in naj orožne vaje odlože. Vojni obvezanci, vinogradniki in sadjarji, ki so vpoklicani, naj na dan vpoklica predlože dobro utemeljene prošnje za odložitev vojaških vaj.
d Za nemoten prevoz sadja v inozemstvo. V okolici Maribora, posebno v Slovenskih goricah, je letos izredno dobra sadna letina. Toliko in tako lepih jabolk že od 1. 1908 ni bilo. Na postajah Pesnica, St. 11 j in Maribor, kjer se naklada dnevno 10 do 30 vagonov jabolk za Avstrijo, Nemčijo in druge severne dežele, primanjkuje vagonov. Poslanec Franjo Zebct je posredoval v prometnem ministrstvu in pri glavnem ravnateljstvu, kjer je dobil za-gctovilo, da se bo še te dni poslalo dovolj vagonov v te knje. S carinskimi oblastmi se je dosegel sporazum, da se i:vagoni odpravljajo iz Pesnice in St. Ilja naravnost čez irejo in ne več v Maribor na pregled. V dobi, ko se naklada največ sadja, vozi od Maribora do Žt. Ilja poseben tovorni vlak, tako da ni na progi Maribor—Št. Ilj več zastoja.
d Večerno nižjo gimnazijo bo otvorila v Mariboru Jugoslovanska strokovna zveza Šola se bo vršila petkrat na teden po tri ure — cd 19 do 22 zvečer. Učni načrt je zamišljen tako, da se bo snov štirih razredov predelala v dveh letih. Pogoj za sprejem je izpolnjeno 14. leto in 250 Din mesečne takse. Ta š'la bo velikega pomena za vse nižje nameščence.
d Kongres invalidskih organizacij iz vse
države se je vršil 30. septembra v Bitolju. Udeležil se ga je v imenu vlade tudi minister za socijalno politiko Stjepan Barič.
d Grozijo in — se bojijo. Žerjavovci in radičevci so se spozabili tako daleč, da so preglasili bojkot vsega, kar ni hrvaško. S tem so seveda napravili Hrvatom zelo slabo uslugo. Ker je proglaganje in izvajanje takega bojkota kaznivo, je vlada podvzela vse potrebne odredbe. Zdaj se seveda žerjavovska in radi-čevska gospoda boji teh odredb in piše, da se pripravlja nasilje. Toda zakon je zakon, ki bo zadel tudi to gospodo, ako bo strune le preveč napenjala.
d Telefonsko zvezo med Belgradom in Londonom so preizkušali iretekli te^en. Pogovor se čuje izvrstno. Telefonska zveza z Londonom bo kmalu izročena javni uporabi.
d Nujno opozarjamo na članek »Dokument svobodoljubja«, ki ga prinaša nedeljski »Slovenec« z dne 30. sept. 1928, št. 224.
d Splavarji na Dravi, pozor! Vsled delne regulacije Drave pri Ptuju in zgrajenih odbijačev na desnem bregu Drave se najsilnejši tok vode spreminja ter se premika proti sredini struge. Ker se je zgodilo že več nesreč in več splavov razbilo, opozarjamo splavarie
na to stanje ter jim priporočamo, da svoje splave zgradijo manjše in krajše in da so zelo previdni pri lesenem dravskem mostu v Ptuju ter naj tirajo splave proti sredini struge in plovejo pod mostom pri srednjih odprtinah, kjer je v sredini mosta postavljen visok lesen križ. Kdor hoče biti o stanju vode in toka dobro poučen, naj se obrne na hidrotehnični oddelek v Ptuju, ki da vsakršna pojasnila.
d Skrb SLS za zadostno število vagonov. Zaradi delne odpovedi tračne službe in ker so v žitorodnih krajih prevozni pridelki zavzeli vse vagone, je nastalo v Sloveniji veliko pomanjkanje vagonov. Na podlagi upravičenih zahtev slovenskega gospodarstva, posredovanj pri prometnem ministrstvu, oz. glavnem ravnateljstvu železnic in osebnega zavzemanja min. predsednika g. dr. Korošca je glavno ravnateljstvo železnic dalo odvesti v Slovenijo zrdostno število vagonov, ki so že prispeli na slovenske postaje.
d Tako se postooa pod dr. Korošcem. V Belgradu je pred 14 dnevi našla policija na nekem kupu kamenja nekega ruskega polkovnika pijanega. Ker radi pijanosti ni znal povedati, kje stanuje, so pa peljali na stražnico. Tam ga je neki orožnik toliko pretepel, da je moral v bolnico, ki jo bo v kratkem zdrav zapustil. Dr. Korošec je dal stvar še isti dan preiskati in je bil orožnik takoj odstavljen od službe ter izročen sod:šču. Sedaj po 14 dnevih pa je žerjavovsko časopisje zvedelo za to zadevo in kriči o nasiljih. Sedaj oa se spomnimo, kako je bilo za časa žerjavovske vlade Takrat so gotovi ljudje lahko sredi dneva ustrelili nedolžnega človeka ali ga pretepali do krvi, lahko so poljubno norili,pa se jim pod žerjavovsko vlado ni nič hudega zgodilo, pač pa so bili od gotovih gospodov, ki slišijo samo na žerjavovska ušesa, zato celo bogata plačani.
Sedaj pa primerjajte, kako postopa s pretepači dr. Korošec, kako pa se je postopalo pod žerjavovsko strahovlado.
d Za ravnatelja na II. državni gimnaziji v Ljubljani je imenovan g. profesor Bogumil Remec. Čestitamo!
d Za ravnatelja tobačne tovarne v Ljubljani je imenovan g. Ivan Tome, nadzornik istotam.
d Zagrebški župan, inž. Heinzl je odstopil, ker bi radičevci in pribičevci radi dobili mesto pod svojo komando.
d Odstavljen škof. Pred leti so se nekateri nezadovoljni katoliški duhovniki na Hrvatskem odtrgali od katoliške cerkve, ter so ustanovili lastno hrvatsko narodno cerkev. Prva stvar večine teh nesrečnih duhovnikov je seveda bila, da so se poženili. To razkol niško cerkev so seveda v prvi vrsti podpirali radičevci, naši žerjavovci pa so jo na vse pre-tege hvalili. Za svojega škofa si je vrhovni svet te cerkve postavil nekega duhovnika Ka-lodjero, ki pa so mu kmalu nato pred sodiščem kaj čudne reči očitali. Sedaj mu očitajo zopet druge stvari in ga je zato vrhovni svet odstavil.
d Pri javni borzi dola v Ljubljani je delo na razpolago: otoškim: 1 strojniku, 1
sije na nočnem nebu in tako tvori celoto.
Slična celota se vidi pri 1 prednostih, katere ima
ključavničarju za avtogenično varenje, 1 vodo-inštalaterju, 2 kleparjema, 1 sodarju, 24 čevljarje^, 1 sedlarju, 1 mlademu mesarju, 1 mlademu peku, 1 kamnoseku, 15 zidarjem, 10 tesarjem, 30 navadnim delavcem, 10 sobarjem, 1 pomožnemu pazniku za jetnišnico, 8 vajencem; ženskam: 1 vzgojiteljici za francoski in angleški jezik, 10 pletilkam, 1 kmečki dekli, 2 modistinjama - vajenkama. Vprašanja na Borzo dela. Priložite dopisnico za odgovor.
d Poljšakovo zdravljenje. Znani Poljšak je dalj časa zdravil v mariborski bolnici pod nadzorstvom zdravniške komisije. Zdravil je razne kožne bolezni, med temi tudi raka. Zdravniška komisija ie bila glede uspeho ' razdvojena. Eni so trdili, da je Poljšak dosegel uspehe, drugi so trdili, da uspehov ni in če so uspehi, niso trajni. Te dni pa je zdravniška zbornica v Ljubljani kaznovala tri zdravnike radi sodelovanja pri Poljšakovem zdravljenju in sicer dr. Vilimeka in dr. Harpfa z izgubo zdravniške prakse za eno leto, dr. Harpfa pa z globo 3000 Din
d Velikanski preokret pri angleških delavcih. Angleški delavci so z znanim velikanskim premogarskim štrajkom doživeli hud poraz. Zato so način svoiega boja s kapitalizmom bistveno izpremenili. V ogromni večini so se izjavili zato, da štrajk odklanjajo in bodo skupno delali z lastniki za nrospeh podjetja, da tako tudi sebi izboljšajo položaj. Njih geslo je sedaj: kapitala se vsaj delom\ polastiti s sodelovanjem .
d Novo hrvatsko duhovsko semenišče v Splitu so te dni dokončali. Poslopje stane 4 milijone dinarjev. Prispevale so vse dalmatin-sk škofije.
d Ne bo še konca pučkašev. Te dni so se vršile volitve vaških načelnikov v Siva-riču, znanem industrijskem mestu v Dalmaciji. Občinska uprava je odredila volitve tako, da bi se uničile pučkaške postojanke,
81
misleč, da je novonastali politični položaj tako vplival na razpoloženje med ljudstvom, da ga je odvrnil od hrvatske ljudske stranke. Volitev pa se razen pristašev hrvatske ljudske stranke ni udeležil nihče. Tako so ostali ti edini gospodarji. To dokazuje najbolje, kakšno je razpoloženje med tamošnjim ljudstvol proti skmetski demokraciji« in da hrvatska ljudska stranka (HPS) ne nazaduje, temveč napreduje
—	vzlic političnemu grmenju radičevcev in žerjavovcev.
d Delo ljubljanskega oblastnega cd-bora. Dela in dobave za zgradbo oblastne ceste Kostanjeviea-Oštrc se izroče v izvršitev gradbeni firmi >Slograd« v Ljubljani kot najugodnejši pcnudnici. — Vsa dela pri zgradbi stanovanjskega poslopja za uslužbence umobolnice na Studencu se oddado stavbeni tvrdki Emil Tomažič v Ljubljani kot najugodnejšemu ponudniku. Glede preložitve klanca v Zagorici na deželni cesti II. vrste Radohcvavas — Selo—Šum-berk se pooblasti cestni okrajni odbor viš-njegorski, da prične z gradbenimi deli v lastni režiji pori nadzorstvom oblastnega gradbenega oddelka. K pro;-atunanim stroškom prispeva oblastni t d bor 50?,j; prispevek pa se bo izplačeval na podlagi predloženih delnih obračunov ter pregleda izvršenih del. — Cestnemu okrajnemu odboru v Lcžu se v načelu dovoli, da najarr.e posojilo 350.000 Din za pokritje gradbenih stroškov deželne ceste Bell Maicn—Viševk.
—	Za skupinski vodovod za nuitLski sodni okraj se izvrši načrt; čim lx> osnutek izdelan, bo sklical oblastni edber skupno zborovanje prizadetih cbčin: Radovica, Di ai-či, Božakovo, Lokvica, Suhor in Sosiea, event. Metliko ter nekaj vasi iz občine Semič. — Glede napeljave vodovoda v Uršnili Sclih se prouči poleg drugega tudi okolncst, da li bi kazalo vodovod razširiti na Toplice. — Z ozirem na bližajočo se se-zuno jesenskega posipapa cest z gramozom se razdeli tretji obrok k cesluo-vzdrževal-nim stroškom za leto 1928 v skupnem znesku 1,720.000 Lin; s tem je bilo dos-.-daj razdeljenih 4-,003.000 Din. — Stavbeni zadrugi »Delavski dom« v Kranju se dovoli iz zaklada za zgradbo malili stanovanj 253 tisoč dinarjev brezobrestnega posojila za nakup in preureditev Mayerjecega poslopja y Kranju va Delavski dom. — Nakazanih je tudi nekaj podpor iz pos avke za pro-tsveto, oddelka za kmetijstvo in turizem.
d Mariborski oblastni odbor. Na zadnji seji se je sklenilo: okrajna cesta v zdravilišču Rogaška Slatina, ki gre skozi en del zdravilišča, se preloži izven zdravilišča. — V zdravilišču Dobrna se bo razširilo tudi kopališče, po možnoeti zaenkrat s toliko kabinami kakor dezdaj. — Za zgradbo ceste Središče—Stara gora se dovoli kredit 25.000 dinarjev. — Oblastni odbor bo za-počel večje delo za organizacijo čipkarstva v predelih največje brezposelnosti ter je pooblastil oblastnega odbornika Kugovnika, da predloži tozadevne načrte. — Občini zdravilišča Rogaška Slatina se dovoli nakup hiše »Železničarski dom« ter najetje za to potrebnega posojila.
d Ozkoritna železnica med Belgradom tn jadranskim morjem. Te dni je bila izročena prometu ozkotirna železniška proga
Belgrad—Obrenovac. S tem se je dogotovil zadnji člen ozkotirne železniške zveze med Belgradom in Dubrovnikom. Vožnja z osebnim vlakom traja na tej progi samo eno uro dalj, nego z brzim vlakom po široko-timiprogi preko Breda. Sarajevsko železniško lavnateljstvo je stepilo v pogajanja z družbo »Vagons-lits« za nabavo spalnih in restavracijskih vagonov na tej progi. Ta družba razpolaga s takimi vagoni samo v Afriki in bi morala te vagone prepeljati od tam. Pogajanja so v teku.
d Uinria je v Mariboru mali Stanislav ) Voh, vrhovna vikarica in skozi 18 let vrhovna prednica kongregacije šolskih sester. Stara je bila 69 let. Pod njenim silno spretnim vodstvom je kongregacija šolskih sester zadobila silen razmah in zlasti tisti veliki ugled, ki ga danes vprav ta kongregacija uživa nele po Sloveniji, temveč po vsem svetu.
d Tudi v Dalmaciji povodonj. Obilen dež, ki je zadnje dni padel v južni Dalmaciji, je povzročil v dubrovniški oblasti, zlasti pa v Konavlju, ogromno škodo. Na nekaterih krajih je bila voda nad 1 m visoka, i ii če bo deževno vreme še daije trajalo, bo po vodenj uničila prav vse.
d Na polfe ji obdarovan herač. V Zagrebu je bil te dni aretiran na cesti neki berač. Na policiji ss ugotovili, da ie berač star že 102 leti in da je doma iz zagrebške okolice. Izjemoma ga radi njegove visoke sfaresti niso kaznovali, temveč bogato obdarili in izpustili.
d Tudi govedo dobro plava. Neki trgovec iz Dalia v Slavoniji je te dni prignal v Vukovar 60 glav goveje živine, du jih prepelje na brodu čez Donavo. Na brod pa jc ."'o le 30 glav in ko ie brod odplul c<! brega se je ostalih 30 govedi pognalo v vodo in hotelo zu brodom na drugi breg. Na bregu pa je trgovec \es obupan vil roke, kajti bil je prepričan, da bo vsa goved utonila v široki in mrzli Donavi. Toda vseh 3) glav je srečno in na trgovčevo veliko veselje preplavalo Donavo, in to cclo neka krava, ki ie -zsila pod parnih ,:i-'aturnus-, pa se jc srečno rešila.
d 26 ni dolgo gospodarckoporlopjc zgorelo. Pretekli teden je nenado:aa naslnl
z blagodejnim učinkovanicm izdelka ,,Alfja" v vseh slučajih retmalizse, protins, iiiasa, boleč.n v kosleh, mišicah ia členkih. Kako naglo in zanesli vo odslrunja , /Vga" vsak zobofcol in filavobo ali ako Vas Irga vsled prehlada po zobeh ali glavi. Kaki najlo in zanesljivo odstranjuie omotico in 8laboii, pieMajcnje — iniiucnco in tri-o. Pre'z'.usite »Mi enkrat ..Algo" in poita'a Vam bo na.'bol,5a pritlejica »koz, celo živl|eDj'c.
V lekarcah in drogerijah: 1 stcklcnica s Sočnim navodilom Din 16'—,
Po to'.li naročite na naslov: LABORATORIJ „ALGA'-, SUŠAK 45.
4 steklen ce Din 77—, 8 sleklcnic Din 131'—, 25 steklen c Din 320"- .
ogenj na posestvu Franceta Colariča na
■	Slinovcah pri Kostanjevici. Zgorelo je pu. ! pclnoma 26 m dolgo gospodarsko poslopje
j v katerem je bilo med drugim 80 stolov sena, veliko slame, štirje vozovi in iazno po-I ljedelsko orodje. Rešiti ni bilo mogoče ni. 1 česar. Škoda je cenjena na 70.000 Din, za-varovalnina je neznatna. Zažgal je naj-brie neki moški, ki je prenočeval na sked-nju. Radi požara se je silno prestrašila soseda Pavlovič Marija. Strah je vplival na njo tako, da je padla na tla in obležala mrtva.
d Trgovec je zašel med odbijače. Xa postaji Staro Petrovo selo v Slavoniji je te dni razvrščal trgovec Ludvik Worel iz Giadca svoje blago v vagone. Ravno, ko se je bližal nov vagon, je hotel iti na nasprotno stran tira. Trgovec je zašel med odbijače \agonov, ki so ga takoj usmrtili. Smrtno nesrečo je zakrivil trgovec .sam, ki je hotel, kljub ternu, da je bližajoči se vagon opazil, ra drugo stran tira in je pri tem izgubil življenje.
d Otebni vlak zadel v avto. Te dni se je družba petih oseb z avtomobilom peljala iz Novega Sada v Sremske Karlovce. Med potjo je hotel šofer peljati čez železniško progo, v tem trenotku je pa s polno brzino pridrvel btlgrajski osebni vlak. Nasreča je bila neizbežna. Vlak je zadel v avtomobil, ga prevrnil in tiral 200 metrov daleč pred s2fcoi. Tri osebe na avtomobilu so bile , takoj mrtve, dve j:a lako težko ranjeni, da 1 ni upanjn, da bi os.ali pri življenju.
d Ker nico upoštevale vojaške odred• bc. Pred dnevi so so tepničarji vežbali na Vukmircvem brelu pri lianjaluki v Bosni streljati. Kljub teinu; da je bilo prebivalstvo opozorjeno na streljanje in so orožniki ter vojaki obkolili prostor, so vaški pastirji le prišli past svojo živino na hrib. Šesl pastirjev je našle veliko granato, ki so je zarinila v pesek ter so jo potegnili iz zemlje. Granata je eksplodirala in ubiia tri pastirie, tri pa hudo ranila.
n Oiliskim krožkom! Za udeleženke telovadnega tcčija v Ljubljani in za letni občni zbor :>'o-venske Orliske Zv«*;e jo dovoljena polovična vožnja zi i.:s cd 7.—15. oktobra. Vsaka udeleženka kupi na v: lepni postaji vozno karlo z mokrim žigom do Ljubljane. Vozne karte v Ljubljani ne sme rddrJi, ker velja ludi *a vožnjo za nazaj. Štajerski krožki naj pošljejo svoje vaditeljieo v telovadni lečiij v Ljubljano, ker bo letos telovadni tečaj varno v Liublj:ni. Prijave za tečaj pošljite takoj. — Slovenska Orliška Zveza.
n 1 judski eder v Šmartntia pri Litiji vprizori v nedeljo 7. in 14. t. m. ob 3 narodno igro »Rokov njači«.
n V Itadcvljiei priredi sadjarska podružnica
■	s sodelovanjem okoliških podružnic v dneh od !3. do 18. oktobra t. 1. sadni ogled (razstavo), ki ima predvsem namen, da sadjarji spoznajo sadne vrsie, ki jih goje in sadne vrste, ki so priporočljive za uspešno gojitev in za trgovino. Vabljen je vsak sadjar, da razstavi svoje sadje in ga dostavi najkasneje do petka, dne 12. oktobra do 7 zvečer v Radovljico — restavracija Kunslelj. Vsako vrsto (!i do 8 sadov) naj vloži v papirnato vrečico ter na njo napiše: ime priimek in bivališče lastnika, morda poznano ime sadu, kako se obnese in ras'11 drevo ter koliko razstavljene vrste ima na prodaj. Pazstava se otvori v nedeljo 14. oktobra ob 11. — Vstopnina je 2 Din za osebo.
d Dr. Jože Rant, zobozdravnik v školji Loki od 1. oktobra zopet redno ordinira.
d Bodite previdni pri oirokih in nikdar ne opustite, da jim tudi pri najmanjšem neraz-položenju pridenete v mleko ali vodo praska »Magna«. Prašek »Magna« čisti želo-
pil PO DOMOVINI
[iadovan Hrastov:
Kjer so brda, kjer so skale...
m.
Bajna je noč v gorati. In če obseva vs* te veličastne vrhove, ki te obdajajo, pa pokrajino pod teboj, kamor si oprl oko, silna mesečina, ledaj skoro ne nioreš mimo tega vidanja, da ne bi zavriskal iz vie^a srca, da odmeva cd skal... Pa r.e samo arlo in srce bi vriskalo in pelo temu božjemu stvarniku- tudi v duši sami, v gobini in v vseobsežnosli notranjega doživetja se ti dviga spev hvaležnih do vsega kar ti je dano videti in občutiti v takih tre-notkih, ko stojiš vrh gore in je pod teboj svetla noč, edeta v čaroben plašč, vrhovi gora pa se kopljejo v mesečnem siju ...
I)o Erjavčeve koče je iz Kranjske gore dobri dve uri, če greš zmerno. Menda sva midva hodila nt-kaj manj; ko sva prišla do koče, je bilo v njej in okrog nje živahno, da le kaj. In potlej se je oglasila ie harmonika, harmonika... Saj veste, <ia je Kranjec rad vesel in da predvsem ljubi godbo. In če vemo, da je vsem Slovencem v prijetno zabavo in razvedrilo, smemo reči, da je najbolj pristna slovenska in tipično izrazita pač tista iz harmonike. Tmtata, Imtata...! Da je le takt, pa če časih cvili še bolj! Pa da tudi to je znak naše posebnosti. Saj se ne jezim nanjo, še celo poslušam jo kedaj rad, če jo kdo lepo zaigrati zna, teda povejte ini, če se ne bi tudi najlepše inuzikc naveličal vsakdo, ko bi jo moral poslušati cel večer in se pozno čez ponočito uro. In je ta reč potlej laka, da te grizejo še kakšne stenice, pa gre tako zbogom spanje in mir. Pa si vendar prišel v kočo počivat, ko si truoe". in pojdeš zarana spet dalje na pot. Je tedaj kljub vsemu še dobro, da smo Slovenci znani tudi kot potrpežljivi ljudje. Sicer bi tisti večer šla harmonika kam ped breg; treščil bi jo kdo ob skale, da bi se razletela na tisoč koscev. Tako pa smo se obračali pohlevno s kraja na kraj, praskali se, kjer ie morda kaj ugriznilo, za trenutek zatisnili oči, da smo se naslednji hip spet mogli prebuditi iz začetega sna; ta reč se je ponav lja skoro do jutra, ko je že šinila prva zora sievzi
■okna.	. ,
Mtata mtata ...! Oh, ja!
IZ UŽIftKE OBČINE.
V nedeljo 14. oktobra bomo imeli tu občinske rolitve. — Ze majnika so trije zavedni podšent-iurski orjunaši hodili pridno nabirat podpise ra svojo kandidatno listo. Na vse načine so farbali ljudi, samo da bi dobili podpise. Bahali so se, da klerikalci ne bodo inogli sestaviti kandidatne tiste in da bodo imeli oni prvo skrinjico pri občinskih volitvah. Zdaj je pa naša Usta na prvem mestu na drugem mestu pa lista kmetov in delavcev, ki tudi ne spada med liberalne orjunaše. Smola I i>e vec pa, ko so dobili trinajst preklicev od podpisanih kandidatov na svoji listi.
Naša SLS je postavila najboljše može za odbornike iz raznih krajev, da zastopajo koristi svojega okoliša. Ako hočete, da se bo pri obcuu pošteno, pravično in za vse koristno delalo, tedaj'volite »o stranko. Naši nasprotniki vam bodo slo u slo lail raznašali, samo da bi ue sli voli«. La* je, da hočemo prodati občinsko hišo na Lokah m novo [»staviti v Izlakah! Laž je, da ne sine .ti volit, kdor je preklical svoj podpis na hberalni listi! 1 a ima volivno pravico kakor drugi. Dolžnost vmke« , _ _________... •.„... iA d:i irre volit in
icnasasmoR
pri kateri bo naš mož ali g Orobljar (Vibar) ali g. Zupan (Štrikar).
Od volivne komisije zahtevamo, da mora stati predstavnik stranke zu skrinjico, ne j>a kje ob drugi strani pri zadnjih volitvah pod žerjavovsko komando.
Koliko sta že pridobila za te kraje gg. Lovrač in Lebinger. Ako boste dali glasove naši SLS bosta Sc z večjim veseljem delala v vašo korist. Ali bodo gospodje orjunaši kaj storili za vas?
Na rožnivenško nedeljo po prvem duhovnem opravilu bo v Izlakah shod. na katerem bosta govorila dva gg. poslanca. Pridite volivci iz ržiske občine!
dolenjski potnik.
Žalostni poraz pri volitvah v občini Šmihel-Stopiče demokratarjem in samostojnežem ne da miru. Izgubili so štiri odbornike. Zalo iščejo, kako bi svoje volivce [»tolažili. Zabavljajo na vse pretege. Slišijo se grožnje, katerim naše zavedno kmetsko ljudslvo ne verjame. Časi, ko so straho-vali naše ljudi z žilavko, so minuli. Pritožili so se proti volitvam. Pritožbo je prinesel na občino šmi-helski šolski upravitelj Hočevar. Ta pritožba je pa samo tolažba in zavlačevanje in liberalcem ne bo nič pomagala. Naše ljudstvo je preveč zavedno, da bi se dalo še nadalje s slrahovanjem, grožnjami in surovim zabavljanjem čez naše voditelja, zbegati.
Jesenska letina. V onih krojih, kjer ni bilo toče in pozebe, je vinska letina še dovolj ugodna. Zal so morali vinorejci zgodaj potrgati svoj pridelek, ker je nastopilo deževje in je grozdje pokalo. Zato bo letošnji pridelek v dobroti nekoliko zaostajal za lanskim. — Ako nastopi sedaj ugodno vreme, bo ajda še primerno dobro obrodila, ker ima polno zrnje. Tudi paše je vsled deževja_ po pašnikih in travnikih precej, tako da si bodo živinorejci ob ugodnem vremenu pri obilem pomanjkanji krme, s pašnjo nekoliko pomagali. Tudi prašičja reja se zna še popraviti. Ako pa nastopi zgodnje mrzlo vreme ali celo slana, potem bo poljedelec pri svojih pridelkih silno prizadet.
BELA CEBKEV.
V	torek, 2. septembra je umrl po dolgi, teiki bolezni, v starosti 50 let Ivan B o b i č. Bil je vedno zvest pristaš SLS, nad ?0 let ključar farne cerkvc in ravno tako dolgo znslopnik Vzajemne zavarovalnice. S svojo globoko vernostjo — bil ie tretjered-nik — in odločnostjo si je povsod pridobil spoštovanje. Ni imel nobenega sovražnika.
VAČE PRI LITIJI.
V	cvetju mladosli je dne 21. seplembra 1028 umrla na Dolu pri Vačah po dol«i in mučni bolezni gdč. Julka Eolskar. Dolgo vrsto lel je bila vneta članica Marijine družbe in Prosvetnega društva. Nad leto dni je bolehala, ler v s,.' bolečine in trpljenje Bo»u vdano prenašala. Na njeni zadnji poli so jo
I spremljale članice Marijine družbe z zastavo, Prosvetno drušfvo z zastavo in v prav častnem številu ostali far.ini.
DOBOVA.
' Stavbno gibanje v naši lari je precej razvito. Bivšo Zorčičevo hišo je po požaru g. Nemčič prenovil v lepo, naravnost mestno palačo, dalje je v bližini posla je postavilo več drž. uslužbencev svoje enodružinske hišice. Tudi železničarji pridno zidajo, tako da bo imel kmalu vsak svoj laslm dom.
Jako neprijetno razočaranje v tem jesenskem
ima volivno P™™™"^^* ™ volit in vremenu pa napravi na potujoče občinstvo naša ze-zavednega ... uMmm	Vgi> lodl |«niika postaja. Činele » —	«to
podirat orjunaško trdnjavo ' «	,. .. .. „W(B(> stl-eh
kdor gre težko radi Časa, vremeni., ali adravja, I ojdlte volit v nedeljo 14. t. m Volitve bodo v občinski hiši na Lokah. Volitev bo trajala od sedmil, zjutraj do petih popoldne. Nasa skrinjica je prva.
dec in treva brez boiečin, prijetno in naglo osvežuje in preprečuje te-ja obolenja. V vseb lekarnah in dregerijah 1 zavoj s točnim navodilom Din 4.—.	, , , xi«„in d Izposojevalnica gledal, lasai) E. Navm šek, Ljubljana, šelenburgova 1 ima Metat št. 3121, na kar se opozarjajo dram. društva.
iczn.sKa	v,.™,, se nas vsako jutro čez sto
ljudi, pa nimaino strehe v slabem vremenu niti za 30 ljudi. Jako žalostno je, da železniška uprava ne poskrbi v tako prometnem kraju kot je pri nas za malo večjo "akalnico, ali pa sploh boljšo postajo. Zganite ie tisti, ki imate kaj besede m storite vse, df doseže tudi naš prelepi kraj, k. >ma v uepoaredn bližini znane »Catežke toplice«, malo večje prostore
"" '"skoro neposredno pri Dofcovi,20 immit odda-lieiK) leže Catežke Toplice z vodo 52" toplote. Poseb-no^agrebčani jih radi posečajo. To vodo ssajopo-sebne parne sesalke v kopališke zgradbe. Pa zgodi se večkrat slučaj, da ni vode, ker. sesalke ne delujejo Ali ue bi bilo umestno, da se poišče pravi vrelec, da
bi brez aesalk dohajala voda v kabine. Malo stroškov bi bilo treba, pa bo za vedno preskrbljeno. Za prevoz v Toplice je tu v sezoni in tudi izven nje dobro jx>skrbljeno. V sezoni, v lepem vremenu imate na postaji ob prihodu vl.akov včasih tudi do 40 iz-voščkov, česar ne vidite na nobeni drugi postaji,
BREZJE PRI DOBRAVI.
Ctvcriiev nove šole. V nedeljo, 7. oktobra bo otverjena v Brezju pri Dobravi nova šola. Pričetek slavnoiti ob f>ol 10, ob 10 sv. maša. Vabljeni vsi, zlasti okoličani. Pridite, da proslavimo veseli dan!
n Žrebanje efektne loterije za postavitev gasilnega doma v Libeličah doiočer.-o na dan 8. septembra 1028, je iz nepredvidenih ovir preloženo na dan 7. apriia 1529. Izžrebane številke se todo objavile v vseh dnevnikih v Sloveniji.
IZ DEV. MAR. V POLJU.
Kakor drugje, tako tudi pri nas ne mirujejo razni uzmoviči. Vedno se čuje, da je bilo kje vlomljeno. Tako se je zgodilo v noči od 28. do 29. t. m., vlom v prodajalno Marije Ambrož v Zg. Kašlju. Tatje so vlomili zamreženo okno ter se splazili v prodajalno, kjer so pobrali nekaj mesnine ter ves drobiž iz predala. Škode so naredili do 1000 Din. Čuditi se ni, ker dan na dan se vidijo pohajati močno zanemarjeni in zdravi, krepki postopači, ki beračijo po hišah. K tem se še pridružyo tolpe ciganov, kateri se kar stalno drže v gozdih Kašeljskega hriba. Svoje čase se jc taka svojat stalno preganjala, sedaj f», kakor se vidi, se pusti vse lepo v miru. Zelo potrebno je, da bi se postopačem in ciganom stopilo ostreje na prste, da bi pojenjale take vsakdanje tatvine. Ljudje se tudi mnogo pritožujejo radi poljskih tatvin; posebno krompir in zelje mnogo trpi pred tatovi. Županstvo in orožniki naj bi imeli čimbolj pozorno oko proti tatinski svojati.
KRŠKO.
V nedeljo, 7. oktobra t. 1. vprizori Kat. pro9v. društvo v dvorani cerkvene hiše b° popoldanski službi božji: L. Anzengruber: »Krivopriseznik«, narodno igro s petjem v treh dejanjih in 7 slikah. — Vljudno vabljeni vsi — tudi sosedje od Rajhenburga, Vidma in Leskovca. Društveni odbor.
GRUSUPLJE. Prejšnjo nedeljo smo blagoslavljali novo šolsko poslopje, šola stane čez milijon dinarjev in gre precej trda za denar, 10.000 Din je dal Ljubljanski obl. odbor; 50.000 Din jim bo pa po posredovanju poslanca Smodeja nakazala država. Sicer pa ljudje ne bodo preveč obremenjeni zbog zidanja šole, ker je občina vse stroške za zgradbo šole naprtila kralju Alkoholu. Naj jih on izterja od svojih zvestih častilcev in podiožnikov. Z leti se bo že izplačalo. Da pa »vinski bratci« godrnjajo, je umljivo. Neki možakar je rekel, da vprav zato ne bo več pil. Še bolje, če je lo tudi pot k zdržnosti! Imamo tudi novo žujv nišče. Zgradba je enonadstropna, ne velika, toda prijazna. Stoji na južni strani grička, premer 10X10 m; vendar pa je veliko lepih in zelo ugodnih sob. Največ zaslug pri tem ima poleg stavbenega odbora g. dr. Debevec, ki je odbornikom »pot odmiral« in ki se žrtvuje, da hodi vsako nedeljo iz Ljubljane na Grosuplje maševati. Treba se je bito tudi malce zadolžiti — in vendar je treba še denarja, denarja. Nekaj čez 6000 Din je še pri ljudeh, ki so se obvezali dati, pa niso dali. Nekateri res ne morejo — saj nimajo niti za sol. Mnogojm jc premožnih. Bližajo se zopet občinske volitve. Zmaga SLS je ne samo gotova, temveč bo tudi sijajnejša kakor dotlej. G. Rus noče niti kandidirati več, ker ve, kako bi s svojo listo »pogorel«, če pa njega ni, so vsi obupan«; mngo jih je, ki bodo ali doma oslaii ali pa šh in vrgli kroglico v skrinjico SLS. Vpliv SLS gre z vedno silnejšim in osvajajočim pohodom naprej, dokler ne bodo slični »kadekarji« spoznali, da je njihova zvezda za večno »utouila za temni gaj«. O.vcv litvah morda prihodnjič več. Dotlej pa vsi zvesti pristaši - na delo, da bo zmaga tem sijajnejša.
TURJAK.
V nedelio, 23. septembra nas je obiskal poslanec e. K. Škulj, ki nam je razjasnil, kako se pos«"" jugoslovanskega kluba trudijo zlasti za zenačenje .u znižanje davčnih bremen, obenem pa je onsal tud. zunanji in notranji položaj, naše drž.veodkarsod*-lujejo v vladi naši poslanci z dr. Korošcem Mi Mu. Kdor je brez predsodkov poahisal "vajanja iZ. poslanca ie lahko spoznal, da se sme delavsko inTuneJS ko ljud tvo z vsem zaupanjem naslonit, na poaUn«
Katoliška cerkev.
s Razno. Mehikanski brezverci so zopet ustrelili šest katoličanov, ki niso ničesar zagrešili. — Francoski romarji, ki so došli nedavno v Rini, so darovali sv. očetu krasen plašč. Papež jim je v nagovoru obljubil, da bo takoj naslednji dan daroval v tem plašču sv. mašo. — V Braziliji je bil nedavno kongres katehetov. Udeležil se ga je tudi apostolski nuncij Mazella, ki je podelil ta dan tisočim otrok sv. obhajilo.
s Mussolinijeve brijce *a pomnolitev Italijanskega rodu. V vseh italijanskih mestih število smrti že presega število rojstev. Posebno veliko pa je padanje prebivalstva v severni Italiji. Mussolini naglasa prepričanje, da se mora vse poskusiti, da se število rojstev ne bo manjšalo, celo če bi zakoni proti zmanjšanju števila rojstev ostali brezuspešni. Italijanski ministrski svet je sklenil, da se davek na samce podvoji in da se bolj obdavčijo vse alkoholne pijače, da se s tem pridobi za izvršitev javnih del potrebiii večji izdatek 235 milijonov. — Priporočati je torej treba, da se mi. Med drugim se bo gradila ob Gardskeni jezeru nova cesta .od Rive do Gargnani, ki bo stala 31.5 milijonov lir.
Italija.
s Novi strašni načrti fašizma. Kljub temu, da se držijo sklepi sestanka fašistov-skih tajnikov w. Primorsko v največji tajnosti, je vendar prišlo na dan, da so sklepali v glavnem o tem, kako naj se obrez-uspeši delo slovanske duhovščine in slovanskega tiska. Glede duhovnikov se je predložilo, da ne sme v bodoče noben duhovnik v šolo, dokler ne dobi poziva od
Slov. ljudske stranke. Navzoči, med katerimi je bilo poleg domačih somišljenikov tudi precej naših prijateljev iz škocjanske župnije, eo poslancu Skulju in jugoslovanskemu klubu izrekli zaupnico. — Kakor rečeno, poslušalci so bili s shodom zadovoljni in so izjavljali, da je prav, če poslanci večkrat pridejo med svoje volivce. Eden je dejal: »Le škoda, da tudi naši samosloineži niso prišli na shod.« Res je škoda. Zakaj? Kdor svojo politično in gospodarsko učenost zajema samo iz »Domovine« in »Kmet. lista« se nam zdi podoben človeku, ki trmasto z zavezanimi očmi m zamasenimi ušesi hodi po veliki, prometni državni cesti. Kako lepo je, če je v občini edinost in sporazum. Kako napredujejo občine, ki jim načelujejo možje Slov. ljudske stranke. Kakšen dobiček ima pa turjaška občina od tega, da imata danes v njej vso moč »gospodarska stranka« in stranka »malih kmetov m delavcev«? Ali se cedi sedaj mleko in med, odkar nimajo n grdi klerikalci v občini nobene besede več? Samo en dokaz. Spomladi je oblastni odbor delil občinam brezplačno koruzo. Ali je katera občina bolj potrebna kot ravno turjaška? Mnoge občine so dobile podporo, naša nič. Sosednja občina ie dobila 5000 kg koruze. Po dinarju je stal 1 kg pri trgovcih je koruza po 4 Din. To pomeni, da je občina za svoje najpotrebnejše ljudi dobila podporo čistih 15.000 Din. Ali je to malenkost? Ali bi ne bila tudi turjaška občina lahko deležna enake |>onioči? Zakaj je ni? Kdo je kriv? Čudno se nam pri vsem tem zdi to, da občani v veliki večini na vse to kar lepo tiho molčijo. Ce bi bili v občini kaj podobnega zagrešili »ti preklicani klerikalci«, smo prepričani, d» bi pristaši te in one slranke še kaj več kot samo zvonaP'" Za<° refemo: Ne Poslušajte samo enega
višje šolske oblasti, kar bi pomenilo, da razen Italijana noben duhovnik ne more v šolo, in da se tudi krščanski nauk poučuje izključno le v italijanskem jeziku. Duhovniki, ki nimajo po rojstvu domovinske pravice, naj se izženejo, četudi jim je bilo državljanstvo priznano. Domačim slovanskim duhovnikom se odvzame plača in prepove pobirati biro, da se jim uniči obstoj in se prisilijo, da se ali udajo ali pa izselijo. V zvezi je tudi gospodarsko delovanje slovanske duhovščine. Narejen je načrt. ko smo izvedeli iz fašistovskih vrst, da je treba zatreti slovanski tisk, in sicer tudi melitvenike, zatreti gospodarske postojanke po deželi in pritisniti na slovanske župane, da preskrbijo obstanek vsaj desetim iaškim družinam, katerih očetje ali sinovi naj prevzamejo službo občinskega sluge, pismonoše, mežnarja, čuvajev itd. Nadalje je z vsemi močmi podpirati slovansko izseljevanje iz Primorja. — Ljudstvo je s slovansko duhovščino vred trdno prepričano, da bo Vatikan z vsemi razpoložljivimi sredstvi branil svobodo vesti in se enako kot za bogoslužje tirolskih Nemcev postavil za slovansko duhovščino in slovansico ljudstvo v Italiji.
s Razno. V Gradnem, žup. Kojsko, je umrl tamošnji vikar Ivan Podobnik. — Vladna naredba, po kateri se je morala mleti vsa pšenica enotno, je za leto« odpravljena. Vsakdo lahko melje belo ali črno kakor hoče. Lo cena črnega kruha se ne sme nič zvišati.
Grčija.
s Venizelos sklepa prijateljske pogodbe.' Venizelos je po več letih počitka zopet vzel v reke krmilo grške drŽave. Izvedel je volitve, ki so mu prinesle veliko večino in začel je, cslonjen na novi parlament, živahno delo v zunanji politiki. Položaj grške države je tak, da ji ne kaže delati nikakega bojnega zavezništva, pač pa mirno prijateljsko politiko na vse strani. Zameriti se ne sme ne Angliji, ne Franciji, ne Italiji, katere tri velesile imajo moč v Srednjem morju. Delati mora pa tudi balkansko politiko, ker je na Balkanskem polotoku in seseda z Albanijo, Jugoslavijo, Bolgarijo in Turčijo. Z ozirem na ta položaj svoje države je sklenil Venizelos napraviti cel niz diplomatskih dogovorov. Brž ko je okreval od mrzlice, ko je to poletje po Grškem divjala, se je napotil na politično potovanje, da obišče glavna inesla velesil. Najprej ga jc pot privedla v Rim.
2e Venizelov prednik Michalokopulos je navezal prijateljske stike z Italijo. Nekateri so celo mislili, da je Venizelos radi tega vrgel prejšnjo vlado.'Tudi v Italiji so mnogi mislili, da je Venizelos nasprotnik italijanske politike. Naj bo že kakor hoče, Venizelos je prišel v Rim, bil častno sprejet in se je razgovarjal v nedeljo opoldne celo uro z Mussclinijeni. Po tem razgovoru sla oba državnika podpisala novo pogodbo o prijateljstvu, razsodišču in sodnijskem
Dr. IVAN HUBAD, zobozdravnik
Škofja Loka ne ordinira od 8. X.—20. X. 1928
postopanju. — Časopisi poročajo, da h^v Venizelos skleniti podobne pogodbe tu<h drugimi državami.	z
Čehoslovdška.
s Zmaga katoliške zavesti. P0 vojni eo brezverci z državne strani odpravili vse cerkvene zapovedane praznike razen Božiča in Novega leta. Narod pa je v zobe vsem državnim predpisom praznoval kakor prej. Zdaj so tudi na vladi spoznali, da je tako prav. Republika je zopet sprejela vse cerkvene zapovedane praznike v državno pratiko in za nameček še velikonočni in binkoštni ponedeljek. Tako je napredni republiki zmagala v ti reči katoliška zavest.
Poljska.
s Cigani so si izvolili kralja. Pri mini-strskem predsedstvu v Varšavi se je oglasil te dni nenavaden obisk. Bila sta to cigan in ciganka, bogato oblečena in kar posuta z nakitom. Cigan je izjavil, da ho-čeio imeti cigani na Poljslcem, ki jih je 20 tisoč, svojega lastnega kralja. To svojo voljo so tudi že izvršili, izvolivši njega za kralja, njegovo ženo pa za kraljico; kot prestolno mesto pa so si izbrali Soliborc. Cigan je nato predložil cigansko spomenico, podpisano od vce'i 20.000 ciganov, ki naznanja vladi kraljevo izvolitev in zagotavlja obenem zvestobo ciganov do Poljske. Po konferenci sta se ciganski kralj in kraljica odpeljala nazaj v Soliborc. Nakit, ki sta ga imela na sebi, so Varšavčani cenili na 1 milijon 200 tisoč dinarjev.
Amerika.
s Za katoliško šolo. Katoličani v Severni Ameriki so morali že dolgo opazovati, kako veliko škodo jim v verskem oziru napravljajo skupne šele, v katerih se verouk ne poučuje. Zalo je letošnje glavno zborovanje šolskega odbora spomnilo vse katoličane Zjedinjenih držav na določilo škofijskega zbora baltimerskega leta 1844., po katerem mora vsaka župnija imeti svojo versko šolo. Sedaj imajo v celi državi katoličani 10.000 katoliških šol z 82.000 učitelji in krog 2,500.000 učenci.
Drobne novice.
__ 85 letnico rojstva je praznoval te dni bivši fiancoski min. predsednik Clemen-ceau.
Angleški zakladni minister Churchill prebije proste ure med zidarji in tudi sam zida.
V	Pariz so prinesli nedavno drevo, ki ob vetru tuli kot sirena.
Razletela se je tovarna strelivu v italijanski Piacenci. 13 oseb ubitih.
V	italijanski tovarni za dinamit v Orbetellu je zletel v zrak oddelek za glicerin. 5 mrtvili.
Največja banka na Danskem je napovedala konkurz.
Ker je od državnih uradnikov zahteval oderuške obresti, je bil obsojen na 5 let pregnanstva ravnatelj Borca v Milanu-
Italijanski prestolonaslednik Umberlo se bo te dni zaročil z belgijsko princeso Marijo.
švedska vlada je podala ostavko.
V Tokiu n a Japonskem prične te dni razprava proti 313 komunistom.
Za začasnega predsednika Mehike, je bil izvoljen Callesov prijatelj, Gilla.
Nabile, ki se je s svojim potovanjem na severni tečaj osramotil, piše spomine.
22 študentov poljedelskega zavoda v Krasnodaru so boljševiki zaprli, ker so se izjavili, dijaki namreč, za svobodo tiska.
Albanija je razdeljena po novi ustavi na 10 prefektur, 38 podprefektur in 60 podeštarij (županstev).
Odvetniške tarife je znižala madžarska vlada. Advokatje hočejo zato proglasiti stavko.
Sovjetska vlada je ukazala odstraniti z ruskih pokopališč vse križe.
Pri državno zbor škili volitvah na švedskem so socialnidemokratje zelo nazadovali.
Mlajši sin angleškega kralja je dobil 30 dni poostrenega »cimeraresta«, ker je zašel v nedostojno družbo.
Na sled zaroti proti diktatorju Riveri so prišli zopet na Španskem.
Španska vlada je zaprla velikega mojstra framasonske lože Anguillana.
25.000 delavcev je odposlala letos angleška vlada v Kanado.
Na Angleškem izdelujejo zrakoplov, ki se bo z zemlje dvignil naravnost proti nebu.
Popolnoma belo lastovko so te dni opazili v Nemčiji.
Za bližnjo svetovno razstavo v Barceloni nameravajo postaviti Španci 400 m visok stolp. Bo najvišji na svetu.
Orlovski obračun.
Preteklo nedeljo se je vršil v Ljubljani redni občni zbor Slovenske orlovske zveze, ki je dajala obračun svojega dela v preteklem letu. Skoro 7 ur jc trajal ta fantovski parlament.
Orlovski občni zbori so brez dvoma po svoji obliki najboljši občni zbori, M jih ima katerakoli organizacija v Sloveniji, vsa poročila so izčrpna, skrbno sestavljena in spisana, debata je čisto parlamentarna in večinoma res na višku. Samo ti občni zbori so dokaz, kak j solidno je izobraževalno delo orlovske organizacije med slovenskimi fanti. Ti občni zbori so zato tudi silno poučni, zlasti taki se čudijo tej fantovski zrelosti in vztrajnosti, ki sicer ne poznajo organizacije od bliže.
Iz "oročil samo par potez: izobrazba ie temelj, če hoče slovenski narod kaj veljati, zakaj s številom žal 'ie mrremo Bogvekaj doseči. In baš to izobraževalno delo vrši orlov-stvo tako po načrtu in solidno, kakor nobena druga organizacija. Blizu 1300 fantov je letos odgovarjalo na vprašanja, ki so povzeta iz našega gospodarskega in socialnega življenja iu na katera mora vsak izobražen delavec vedeti odgovor. Vršilo se je v zimskih mesecih 2154 predavanj.
Zanimivo in obenem novo je to, da je letos orlovstvo prav posebno začelo študirati, katere so osnovne napake našega naroda in je začelo čisto po načrtu se bonti zoper te napake. Letos se je posebno poglabljal pri Orlih smisel za varčnost in treznost. To delo je ogromno, zakaj v tem oziru smo žal Slovenci skoro ničle. Odtod največ tudi naše splošno siromaštvo.
Za zdravo in krepko razvito telo skrbi telovadba, ki se pri Orlih, kar se je pokazalo letos zlasti pri dvodnevnih stadionskih tek mah, zelo napreduje po popolnosti izvajanj.
Stadionska prireditev 1. julija je bila sijajen zunanji izraz orlovskega dela. Nasprotniki so obmolknili, zmernejši pa so vsesplošno hvalili, gost špalir ob sprevodu je navdušeno pozdravljal kot še nikdar v Ljubljani,
Orlovski stadion, ki je na zunaj že skoro dograjen, je pa prav poseben dokaz vztrajnega in doslednega orlovskega dela.
V orlovski centrali v Ljubljani je delalo letos 123 katoliških kulturnih delavcev.
Orlovski in orliški časopisi izhajajo V 15.000 izvodih vsak mesec. Denarnega pro-meta je bilo nad 7 milijonov dinarjev.
Vrhu tega ima organizacija dve zadrugi-. Društveno nabavno zadrugo, ki oskrbuje orlovske potrebščine ter zadruga Stadion, ki gradi Stadion.
Delo, ki ga vrši orlovstvo med Slovenci, je tako veliko in izpeljano po načrtu, da je za vsakega preprostega fanta, če je res vsaj par let dober in navdušen Orel, prava visoka šola za um in srce. Danes imamo že nebroj ugled« nih in izobraženih gospodarjev, ki so izžli ij! orlovske šole in ki vprav vsled svojega solid> nega znanja nekaj pomenijo v občini. Seveda, kdor je Orel samo po zunanje, mu tudi or!^vV ska šola nič ne pomaga, kakor sploh nobena^
Orlovstvu želimo še veliko nadaljnjih uspehov v korist vsega slovenskega ljudstva!.'
Suhe gobe (m, divji Kostanj
kupuje po najvišjih cenah V. H. Rohrmaim, LJubljana, Sv. Petra nasip 37. Telefon lat 2010'
105
Razno.
Zdravnik in liolnik. Zdravnik: »Prav ničesar vam ne manjka. Popolnoma zdravi ste. Žila vam bije točno kot ura.« Bolnik: »Gospod zdravnik, a vi me držite za mojo za-pestno uro, ne za žilo.«
5000 ciganov. V Novi Oradiščanski v Avstriji živi skupaj 5000 ciganov. Od 84 občin jih ima 37 lastne ciganske kolonije. Domačini ne marajo imeti z njimi nobenega opravka iu so radi tega te kolonije strogo ločili od svo-jil poslopij. Nekaj ciganov se je na stalnost bivanja že privadilo, večina pa ne more pozabiti na cigansko kri in blodi sem in tja.
Ker so ti cigani polnopravni avstrijski državljani, so jih fotografirali in izročili vsakemu eno legitimacijo. Toda, kam z njo? Večina je legitimacije pp-izgubila, mnogi so jih pa prodali. Deloinržnost je splošna, kolikor se pa sploh dela, se dela od strani žensk. Otroci morajo prav poklicno beračiti. Kar pa zahtevajo, je denar in cigareta. Tam vse kadi. Otroci začno kadili že s tremi leti in če imajo starši dovolj žganja, ga imajo tudi otroci, kakor hitro
Slavko Savinšek:
V goliških plazovih
Povest z gorenjskih planin
»Toda sama ne smeš iti!« meni Janez odločno.
>Pa Vi pojdite z menoj!« poprosi Cilka.
»Kaj bi v Ljubljani jaz, ki še v Fužino ne grem rad! Niti obrniti se ne bi znal doli.«
»Kdo bo pa šel?« obupuje Cilka.
Iij, kaj, ko bi vprašali Lovračevo Lono" menijo mati. »Povsod je doma, povsod jo poznajo in povsod si zna pomagati!«
»Dobra misel,« potrdi Janez, »kar do nje stopim k
Lovračeva Lona je kar brž pri volji, da gre s Cilko v Ljubljano. Ko ji Janez pove, da bo Ivan najbrže umrl, zraste Lona:
»No,-sicer zasluži kazen, ali malo prehudo je pa vendarle. Tu bi pa Bog lahko malo popustil, saj ga je dovolj udaril!«
»E, Lona, pusti božjo voljo pri miru, ona že V3, kaj dola!«
»Tak si vedno ti, Janez. Vse ti je prav in po volji. No, saj meni tudi ni tako napak, kar naredi Bog. Včasih se moram pa le tako radi lepšega zmrdniti. Menim, da mi Bog tega ne zameri prehudo! Je pač iz čudnega testa naredij Lono!«
Tesno je bilo Cilki pri srcu, ko je stopala proti bolnici. Kako bo z Ivanom, ji je šlo po glavi.
Prideta v bolnico, kjer ju brž peljejo k sestri Teodori, ki vsa vesela hiti pozdravljat Cilko in se ji zahvaljevat, ker je tako urno prišla.
»Baš v zadnjem času ste prispeli. Zdravnik meni, da Ivan ne bo do konca tega dne.« Ne sineta pa
kar naravnost k njemu! Moglo bi ga preveč razburiti. Sicer že vse jutro nestrpno pričakuje gospodične, ah vendar grem naprej, da ga pripravim.«
Obrne se, odide po hodniku in zgine v sobo, »Tule notri pa ne bi bila niti naslikana!« meni Lona proti Cilki, ki ima misli vse drugje kakor Lona. »Čeprav je vse tako lepo in počejeno, vendar mi Je ljubša moja bajta stokrat, četudi se kokoši po mizi sprehajajo, nemarne! Še umreti ne bi mogla tule notri, tako mi je zoprno! Kar brž opraviva, da bova čimprej zunaj!«
V tem se vrne usmiljenka. »Sem mu povedala, da ste tukaj. Silno je veseJj kar žari od radosti! Samo pazite, ne sme preveč govoriti !«
»Bove že naredile prav,« odvrne Lona in kar. hitro stopi s Cilko proti sobi. Cilki bije srce, da ji je tesno v prsih in komaj upa pritisniti kljuko. Pa že Lona stopi prednjo:
»Čaj, grem jaz naprej, da se tebe preveč n© ustraši,« odrine Cilko pri vratih, odpre in vstopi. Za njo Cilka in sestra.
Cilka obstoji pri durih in skoro ne upa dalje. Od okna sem zasliši s postelje slaboten glas: »Cilka k
Dekle stopi bliže, a je že Lona pred njo. »Ne smete veliko govoriti, škodovalo vam bo!« silno resno posvari Ivana. Ali ko vidi njegov bledi, upadli obraz, ko zagleda onemoglo, izsušeno roko, zapazi grozno vročico in v smrtnem boju osteklenele oči, jo oblijejo solze, da se mora obrniti vstran, ker se ji solze na vso moč ulijejo v lice.
Tudi Cilko posiljio solze. Vendar se premaga, stopi k postelji in da bolniku roko:
»Pozdravljeni, gospod Ivani K,«Jk<> Y«m 1®?«
Nova nalezljiva bolezen.
(Konec.)
— Tu je vir vaših skrbi, jim pravi. Edina prenašalka žolte mrzlice je stego-mya fasciata, ki dobi kal zanjo na bolnikih, od katerih živi, in prenese to kal na zdravega človeka že samo z enim samim vbodom svojega malega ritčka. Stegomya je, kakor hišna muha, tako rekoč domača žival, stanuje v človeškem bivališču ali v njega neposredni bližini. Samica polega svoja jajca v domačo posodo in na vsako drugo mesto, kjer najde malo stoječe vode-Boj proti žolti mrzlici je torej razmeroma lahek:
Predvsem treba zapreti dostop mušici do bolnika z gosto tkano mrežo, tako da je mrčesu nemogoče priti do kali za bolezen. V to svrho se prenese bolnik v posebno bolnišnico, ki razpolaga z zadostnim številom zamreženih postelj.
Nato se je treba lotiti iztrebitve golazni v sobi in zgradbi, kjer je bolnik obolel. To se izvede najbolje s Claytonovim aparatom, ki napolni bivališče z žvepleno paro, potem ko so se bile zamašile vse špranje in luknjice po stenah. S tem pa delo še ni končano. Pokončati treba tudi vso zalogo mrčesa, ki se nahaja v obliki jajčec in ličink v stoječi vodi in vlagi bivališča in okolice, kolikor tega že niso opravile žveplene pare. Pitne vode v večjih posodah in vodnjakih, za katero se v mnogih vročih krajih domačini opravičeno boje, ni treba vničiti, pač pa se mora taka voda pokriti s tanko plastjo namiznega olja, ka" ličinke in ostalo leglo zaduži, ne
da bi vodi škodovalo. Tudi treba skrbeti, da se domačini privadijo skrbnemu pokrivanju takih posod in vodnjakov, kar seveda ni lahka stvar. Ako je okužen večji kraj ali celo mesto, treba ga razdeliti v odseke ter razkužiti vsa bivališča. Potovanje v tak kraj in iz njega je prepovedati najmanj za tri tedne. Razkužena bivališča in okolico treba še dolgo potem strogo nadzorovati in potom vestnih organov ugotavljati, se li potrebne naredbe res strogo izvršujejo.
Ni znano, sta li Marchoux in njegova metoda v Atenah znana. Vsekako pa se zdi, da so Grki z odporom proti dengi prepozno začeli. Pol milijona bolnikov v istem mestu seveda ni mogoče izlolirati. 40 milijonov drahem so votirali samo v zdravstvene potrebe glavnega mesta, zaprli so vsak javni lokal, ki se ni odlikoval po vzorni čistosti, trikrat dnevno polivajo ulice in čistijo tlak, pa vse zastonj. Prepozno je prepozno.
Nesrela naše južne sosede nam bodi v svarilen zgled. Tudi pri nas v higijen-skem oziru ni vse t iko, lcakcr bi moralo biti, in mušic in komarjev je povsod preveč, posebno pa v južnih krajih. Kar so zmogli Francozi med afriškimi divjaki, to bi menda mogli doseči tudi mi doma. Nemčija, ki bi mogla biti v zadevah moderne higijene marsikaki viKoko kulturni državi vzor, je napovedala letošnjo pomlad neizprosen boj muham in mušicam. Moremo si misliti, kakšni občutki obhajajo Nemce, ko prihajajo v našo narodnih lepot tako bogato Dalmacijo in se tam le z največjo težavo obranijo muh in komarjev. Saj je v
enem naših najlepših južnih krajev ležalo letos v juliju nad polovico garnizije bolno vsled za3trupljenja po komarjih. In tudi v največjih hotelih in kopališčih ob Jadranu vidite dame in otroke opikane, kakor da so kozavi. In nikdo se ne briga za miakuže s smrdljivo vodo, za kupe smeti in odpadkov, ki se parijo na solncu in so pokriti z mirijadami raznega mrčesa. Tudi naše ladje še vedno plovejo v grške luke in obratno...
Tu leži morda eden glavnih vzrokov, da so tujci začeli izostajati iz naših južnih krajev. Dal Bog, da bi nas ti in taki vzroki ne dovedli v težave in stiske, ki pod njimi danes ječi naša južna soseda Grška.
Presenečenje.
Zgodilo se je v Stičnem dolu (bridkega spomina!) blizu Št. Janža, takrat, ko je bil gospodar moj prednik s pridevkom Havra.
Junak zgodbe je stari hlapec Pavle, ki je nekaj dni bil tudi moj hlapec, a potem je šel geri v Št. Janški Dobovec v Gaberski gor, kamor ga je vleklo usmiljenje in morda še kaj drugega.
Družina je bila pri kosilu — na kmetih kosijo zjutraj ob sedmih — in na mizi so imeli polno skledo zelja s krompirjem. Ostri duh zelja se je mešal s prijetnim vonjem opražene slanina in vzbujal slast po jedi.
Spešno jc zajemala družina, zakaj gospodar je spravil hlapce že zgodaj pokonci in dekle so morale biti ob zori že umite,
»Zdaj dobro, ko si ti tukaj, Cilka I« odgovarja s slabotnim glasom bolnik. »Cilka, ali mi moreš odpustiti? prosi in roke mu trepetajo, ko vnovič seže po Cilkini. Dekle mu jo pusti, da toplo počiva v njegovih vročih, potnih, bledih dlaneh.
>Samo da je tako izteklo in da bi še vi ozdraveli! Že davno sem vam bila odpustila k
»Nisem zaslužil, Cilka, preveč hudega sem ti storil! O, kako mi je žal k že napol šepeta bolnik, ki ga je svidenje silno utrudilo in razburilo, da se mu sapa kar sunkoma žene iz prsi.
Zdaj se oglasi raz drugo poatebjo Stanko: »Mene nič ne vidite, gospodična? Cilka se obrne k njemu: >Pozdravljeni, gospod! Vam je bolje? >0, meni gre prav dobro! Bom že drugi teden odšel na Gorenjsko!? Pa pogleda Ivana in pravi: »Ko bi še Ivan mogel z menojk Cilka se znova obrne k Ivanu: >Gospod Ivan, vse bo dobro, samo vi še ozdravite k
»Ne, ne, Cilka, je tudi bolje, da umremk In utihne, Cilka pa dobro sluti, kaj je menil povedati, a ni izrekel.
»Samo da si prišla, da te vidim, predno umrjem. Tako sem si želel dobre besede od tebe! Kajne, da nisi več huda name?c
»Nisem, gospod Ivan. In še celo zdaj, ko ste tako tepo vse uredili!«
»O, da bi bil že zdavnaj! Da me ne bi bila nikdar obšla tista črna misel 1 Kako sem bil strašno kaznovan k
In čez nekaj časa slabotno nadaljuje: »Preveč sem te imel rad, Cilka ia napačno sem
te ljubil! Zdaj šele se mi je odprlo in zjasnilo. Zdaj, ko je prepozno in ni mogoče več popraviti!
»Kaj bi si očitali zdaj, gospod .k se oglasi Lona, ki je vsaj za silo ustavila solze,« kar ste mogli, ste napravili. Zdaj le glejte, tla ozdravile!
>Ne bom! — Tudi vas, mati Lona, moram prositi odpuščanja za oni večer, ko sem vas gnal na Fužino! Ni bilo preveč lepo!;
»Služba .je služba in vaša ni bila preveč lahka! Sem že pozabila!:
»In Titen?< vpraša Ivan, ki mu sodnik ni povedal, da je bil tihotapec pravkar pri njem in je zdaj zaprt.
»Tilen je tu v Ljubljani zaprt,«: pove Cilka. »Ko je zvedel, da so radi njega Matevža zaprli, je takoj pritekel in se pred par dnevi odpeljal v Ljublimo, kjer se je sam javi! sodni ji. t:
»Ta mi vsai ni dal do greha! se utrga iz Ivana. In nadaljuje: >Če ga vidiš kaj, Cilka, povej mu, da tudi njega prosim odpuščanja. In vsem po Dobravi povej, naj mi oproste, 5 3 nissm bil ž njimi kdaj tako kot se spodobi. Pa molijo naj zame!'
Truden je že Ivan, komaj še govori; zato namigne sestra Loni in Cilki, naj gresta.
»Gospod Ivan, greva še pogledat po Matevžu, pa se popoldne zopet oglasive."
»Cilka, reci Matevžu, naj mi odpusti, če more. Ali pa mi ga eem pripelji, ako je že prest, da ga sam prosim odpuščanja, predno umrem. Pa le kmalu pridite, da ne bo prepozno!- težko lirope Ivan.
Cilko vnovič polijejo solze, tudi Lona zaihti skoro na glas. Urno se poslovita in odhitita.
Na hodniku ju ustavi usmiljena sestra:
»Gospodična, davi je bil tukaj oni mladi gospod doktor in mi je naročil, naj vam povem, če pridete
znajo usla odpirali. Posledica so tuberkuloza, dege-neracija in življenje kvečjemu ik) štiridesetega !eU.
Nota ameriških državnih poslancev. V državnem zboru v Pennsvlvc-niji v Združenih državah je neki poslanec predlagal, naj se za poslance z zakonom določi stalna neša, ki to obstojala iz fraka, cilindra, usnienih ga maj in progastih hlač. Vsak poslanec naj bi bil primoran nositi tako obleko. Dobri tnož, ki je ta predlog stavil, p« ni pomislil, da so v pcmisylvanskem parlamentu ludi ženske.
Fotografija v barv3h. Dosedanja fotografska plošča loči samo belo m črno; za barve jc neobčutljiva. Ainerikancc Juri j Cas1-man je iznašel pred krai-kiin ludi fotografijo v barvah. Pričakovati je, da nc novi izum kmalu splošno vpelje za običajno fotografiranje.
Dekličice, ncričice. V Neaplju sta se dva barabe-ža vozila z avtomobilom. Na cesti zagledala dve mladi zijali in ju povabila v avto, da se popeljejo v ta in ta kraj na izlet. Namesto v dotično okoliško vas je avlo obrnil na samotne kraje. Zdaj sta prismojeni zijali šele razumeli, kako se ta viža l*>lc-
lako da je bil do kosila lahko že vsak poleno lačen.
Kupec sredi sklede je postajal čim skromnejši. Vsak hip je kateri izkopal iz ,ijega večji zalogaj., zlasti še, ako je slutil oikIi masten ocvirek.
Naenkrat se je malemu hlapcu zazdelo, da je nekaj med zeljem, sicer še tako skrito, da ni mogel presoditi, kaj bi bilo. Vendar, kaj naj bo drugega v zelju kakor slanina? To si je mislil hlapček in je junaško sunil z žlico v zelje, da bi zaiel skriti ocvirek, ker one na vrhu so itak drugi oo-brali izpred njega.
Sreča mu ja bila mila. Ocvirek mu je ostal v žlici.
Toda sosedje, ki so nevoščljivo opazili hlapčkove kretnje in s poželjivimi pogledi opazovali njegovo žlico, so v tistem hipu, ko se je hlapček najbolj razveselil svojega plena, zagnali hrup: Ščurek k
In so zavresčale dekle vznevoljene, a hlapci so se zadovoljno krohotali mlademu tovarišu, ki je ves razočaran spustil žlico z neprijetnim ocvirkom.
Vsi so bili ogorčeni. Nekateri so zba-Jaii hlapčka in se mu krohotali, drugi so pa nevcljni ujedali kuharico zaradi nesnage. Ti pač niso vedeli, kako je spomladi pred kmečko pečjo, ako se ščurek ondi naseli. Te svetle, rjave živalce obležejo istie in se prerivajo za ugodnejša mesta na gor-kcm zidu. Takrat se lahko zgodi, da ko marširajo lonci v peč in se dim vali iz peči, da jemlje kuharici vid, da ne opazi, kaj je gredoč treščilo v lonec. Najsnažnejši gospodinji se lahko pripeti nesreča.
Ko so se vsi razburjali in je bilo smeha dovolj in prerekanja, je ostal samo stari
1 avle ravnodušen. v Ničesar ni rekel, zajemal je dalje in vzival s tekom, kakor bi se ne bilo nič zgodilo, zakaj skušen mož je že bil in v življenju jedel že iz marsikakšne sklede in naletel na stvari, ki so bile bolj zoprne, kakor je čeden ščurek.
Drugi kajpada niso zajemali več in so z nekim studom opazovali Pavleta, ki mu je šlo v slast.
Tedaj je pa Pavle okrenil nevoljen: Kakšni ljudje pa ste? Dokler ste ga imeli v skledi, ste jedli, a zdai, ko ga ni več netri, se vam upira. Čudni ljudje ste k
Tisti hip je pa pograbil ščurka in ga je zakopal nazaj v zelje.
Tako! Zdaj boste pa zopet lahko
jedli.«
Kdo je potem tisto zelje pojedel, mi pa ni znano.	Fr. Jaklič.
• Opozorilo delojemalcem in delodajalcem! 1. Ker je ministrstvo za pošto in brzo-jav odločilo, da so »Javne borze dela,« njih podružnice ali ekspoziture poštnine proste le v medsebojnem in uradnem prometu, zato podpisani urad ne bo sprejemal nobenih nezadostno frankiranih dopisov, zlasti pa ne bo odgovarjal nikomur, ki ni za odgovor priložil znamk. 2. Ker ima »Javna borja dela v Ljubljani« svojo ekspozituro v Celju in podružnico v Mariboru, ki imata vsaka svoje določeno ozemlje, zato naj se interesenti obračajo v vseh ozirih lenasvojopristoj-
n o b o r z o d e I a, ker druga prijav, naročil, dopisov, prošnja, pritožb itd. ne bo upo-stevala. Javna borza dela v Ljubljani
hiti postrežen z ilobrim blagom
neaj pride ali piše
po suliuo ali kamgarn za moSke in ženske obleke, pirhet, Ilanele, kambrik, rute, o-leje ild. v znano in zanesljivo trgovini«
R. MIKLAUC „PRI ŠKOFU" tjub.jana, Ungarjeva ulica
(v lastnih prostorih) _Obstoj tvrdke blisu 60 let
Ogromen prihranek izdatkov
za vsakovrstno blago, za moške in ženske obleke, za razno perilo, kamgarne, sukno, blago za ženske plašče, raznovrstne parhete za obleke in perilo.
Sezijska razprodaja
Kamgarni za moške obleke od 110 Din, razno sukno za moške obleke od 40 Din, .za ženske plašče od 60 Din, volneno blago za ženske obleke, dvojna širina, od 35 Din, različni kambriki od 10 Din, vsakovrstni parheti od 9 Din naprej. Suknena obleka 3'20 m blaga z vso dobro podlago
samo 230 Din
Vse navedeno se dobi samo v manufakturni trgovini
IVAN KOS, LJUBLJANA
Sv. Petra ccsta it. 23.
Ne zamudite ugodne prilike I Oglejte si blagot
V vsako hišo Domoljuba!
106
Spogledali sta se in skočili z avtomobila v teku ler vpili na pomoč. K sreči ni bil dalef proč orožnik, ustavil avto, in areliral barabe in Šoferja. Obe ziiali sta, pololčeni od padca, šli v bolnišnico na izlet.
Nova tečajna ekspedi-rija. Prihodnje leto pojde na severni tečaj nova eks-pedicija, ki jo bo vodil znameniti tečajni raziskovalec Nansen. Nemci mu bedo zgradili velik in tr-r*'fn zrakoplov, ki bo lahko nosil 100.000 ton
Kje je največ samomorilcev? V Evropi je k'lno okrog 50.000 samomorov. Na 1000 prebivalcev pride na Ogrskem iu Češkoslovaškem 26, v Nemčiji 23, v Avstriji 22, v r ranciji 17, v Estlandiji 15, na Švedskem in Danskem 14, v Finlandiji 11, "a Angleškem 10, v Italiji 8, na Nizozemskem 0, na Norveškem in Snanskem pa 4 samomorilcev.
Nedolžno veselje za stare ljudi. Na Češkem so ob začetku republike pred 10 Jeli odpravili vse plemiške naslove (grof, baron i|d). Zdaj so prišli na drugo misel in bodo spet v|*ljali te vrste odlikovanja za tiste, ki so si pridobili zaslug za domovino.
semkaj, da se oglasite v njegovi pisanji, .(la.bpste šli ž njim skupaj na sodišče. Pa gotovo, je rekel.«
»Bova šli/; odgovori Lona mesto Cilke. Dekle pa stisne v roko papirnat denar in ji naroči:
/Prižgite v kapelici sveče za srečno smrt Ivanovo.«
Takoj se napotita Cilka in Lona iskat mladega Rozmanovega advokata. Srečno ga najdeta v pisarni.
»Dober dan, Cilka, pozdravljeni, mati Lona k jima veselo priteče naproti mladi dektor. Kar malo sedita tule, da še tole pisanje odpravim, potlej pa koj gremo k
Kako je z Matevžem?- vpraša Cilka nestrpno. ; Vse prav in v redu! Ne bo ura minila, ko ga boste videli in govorili ž njim,- tolaži odvetnik in odpravlja pošto.	v v Lona si ogleduje pisarnico in ji je zelo vsec. »Te, te, šepeta mimogrede Cilki, ^kako si je uredil! Rozmanov dohtar! Kdo bi si bil mislil, da bo kdaj kaj prida iz tega fanta, ko je vedno najraje za kozami letal po Mežakiji in Mirci in nobeno sadje ni bilo varno pred njim. Ampak jezik je pa vedno imel, zato ni čudno, da je za jezičnega dohtarja šel študirat. Zdaj pa je velik gospod in hentano učen, pravijo.«
Cilka skuša ustaviti tok Loninih besed, ali Lona ne more nehati, kadar je v svoji ihti. Toda ustavi jo doktor, ki prihiti iz sosednje sobe.
»Tako, Cilka in mati Lona, zdaj pa kar z menoj! Imamo še mnogo pota danes k
Gredo proti sodišču. Spotoma pove Lona odvetniku na dolgo in široko, kako je bilo v bolnici. Odvetnik jo z zanimanjem posluša, ker mu je vsec Lona in njen značaj, ki je pravi tip goliške starke. In se en spomin mu vzbuja Lona: kakor mati njegova je, čisto njej je podobna v vsem. Zato 'jo rad poslusa.
Na sodišču že pričakuje Matevž Cilke v čakalnici. Prisrčno je njuno svidenje, tako, da še Lona ihti v robec.
Zdaj stopi odvetnik k njima:
»Ali hočete govoriti s Tilnom?«
»Ježeš, saj res, Tilen! se zveseli Lona.« Kaj pa dela zdaj fant v luknji, saj je menda pretesna zanj? Stene razžene, če niso dovolj močne k
2Pojdimo pogledat! jih pozove odvetnik in jih pelje po praznih hodnikih do celic.
Ječar odpre Tilnovo celico.
»Tilen, nekoga sem pripeljal, oziroma kar trik se zasmeje odvetnik v celico.
Dolgi fant skoči raz ležišče.
»Matevž, Cilka!« plane k vstopivšima.
»Le j ga, nastave dolge, ali mene pa nič ne vidiš?« ga opomni Lona.
>0, vi tudi, mati Lena?' pozdravlja Tilen in stiska vsem trem roke.
: Matevž, ali mi moreš odpustiti, ker sem te pustil tako dolgo trpeti?« stopi Tilen k Matevžu.
Saj nisi vedel k se brani Matevž, ^Rad bi tudi zdaj del kazni prevzel nase, če bi bilo možnok
>Ne, ne, ti si že dovolj prestal! Kaj bi rekla Cilka?«
»Umrla bik pridene Lona. ::Saj je še zdaj komaj napol živa! Vi mladi kar nič strpljenja nimate, sama ihta vas je vse skupajk
Saj vi tudi niste bili drugačni, ko ste bili mladi, mati Lona,« ji ugovarja Tilen.
»Eh, tak zagnanec nikdar nisem bila! Pa nas je tudi trdo utepalo in ujedalo, da smo kar plave hrbte nosili včasih!«	.
Tako so se razgovarjali v veselju svidenja, dokler ni prišlo slovo. Težko je bilo iti vsaksebi in pustiti
Bukove hlode
kupi
zn industrijsko vporabo domača tvrdka v vsaki množini. Zahteva se lepa, zdrava, ravna, okrogla in nogrčava kvaliteta brez ali z malo rudečega srca. Event pride v poštev tudi nakup stoječega lesa. Plačilo v gotovini takoj po prevzemu, dobava od oktobra 1928 do marca 1929. Ponudbe z natančno navedbo množine, kvalitete in na katero postajo se les postavi, naj se naslovijo na upravništvo pod Hlodi štev. 9520.
PROTI HEMOROIDOM
Merz hemoroldalni serum
..Recto Si-rol" — predpisuje pa preko 30,000 zdravnikov po celem svetu — prodira avtomatsko ('o Hedržn poV7.rot'evalea bolezn ter brzo odstrani bolečin*;, srhe ico, vnetje In povzroči, da hemoroidi knmlu izplu Jo. Po lova se v vaeh le arnah.
Prometni zaood za premog
d. d. Mulnliana
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
frrnnil domači in inozemski za domačo rn-iiiMH, kurjavo in Industrijske svrhe
Kacažk« gremog vseh vrsi
Koks. livarniškl, plavžarski in plinski
Brikeče.
Prometni za sad za premog d. d.
u Ljnbliiini
Miklošičeva cesta St. 15, I. nadslr.
Preklic.
Marija Majdič, pos. hči iz Njegastrna, podorn. Ukančeva, preklicujcm vsa žaljiva obrekovanja, katera sem izrekla o g. sedlarskem mojstru Ignacu Kocijančiču na Trznu pri Moravčah, - Moravče, dne 23. sept. 1928.	Marija Majdič.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! -3ET
Čaj z otrobov je i zborno sredstvo proti hripavosti. V četrt litra mrzle vode deni dobro žlico otrobov, zavri ter pusti d^set minut počasi kuhati. Prideni pol žlice medu in košček surovega masla. Pusti, da so razpusti, nato pa dobro precedi.
1 nvclfd n||Čl/P flobert ptiške, brovninge. LUVJRC |JllOI\C pištole za strašenje psov, samokrese, topite, zaloga lovskih in ribiških po-trebščin ter umetalni ogenj. — F. K. KA1SER, puškar, Ljubljana, Šelenburgova ulica Stev. 1.
Kupci smo tudi za:
detcljno seme, ilžoi,
proso, kumno, laneno seme, travna semena, mravljinčna jajca, borovnice i. t. d-
SVARILO. Onim hijenam, ki skrunijo spomin mojega pok. moža J. JeraSa p. d. Kolača z neutemeljenimi lažmi glede priznanja uboja v smrtni uri, se da na znanje, da se bo proti vsakemu, ki bo te laži govoril ali raznaial sod. postopalo. - Ivana Jc-vaša, soproga - vdova. — Virmaše, 29. okt. 1928.
osip Slibar, Liubllana, Stare trg 21
Kontcnina rjava . . „ za rjuhe
bila „ za rjuhe
->oleg Zalaznlha
Din 7— Hi-— 13'— Sifon.......
„ 2K-—30—	Hatistšifon" . . . .
„ 9 - 12 - 14-— Ce ir.......
„ 28-— 32'— 38-— In let za blazine . . Brisače platnene . Din 12'— 16'— 20'— Frotir br sače . . „ 4'— 36'— 48'— (Iradel za mndraco „ 28'— 3 >*— "8'— Ko.tri klotasti . . „ 185'— 220-— 260'-
Din	10— 14'— 18 —
„	16'— 20'- 28'--
„	10 — 15'- 26 —
„	18' - 2C— 36'—
Prodaja ostankov vsaka sredo In stboto.
Tilna samega zdaj, ko je samo novo upanje vsepovsod in samo Tilnov zapor tesni vedro nebo mlade sreče. Ali vendar se je bilo treba ločiti. Najtežje je pustila Tilna Lona. Kar ni mogla od njega. Kakor bi bil njen sin.
Tilen se je še dokč moško držal pri slovesu. Le ko Je naročal pozdrave za mater Meto, se ni zmogel. Omahnil je nazaj v celico in tisti večer je v postelji jokal po materi.
Naši trije znanci pa so mimogrede poklicali še sodnika in vseh pet je odrinilo v bolnico. Tam jih je sprejel zdravnik in jim povedal, da se je Ivanu stanje skrajno poslabšalo in bo vsak čas nastopila smrt. Bolnik se le se z zadnjimi močmi in s pomočjo vzbriz-ganih zdravil drži v zavesti.
Tiho stopijo v bolniško sobo. Iz kota pri oknu se zasliši težko dihanje. Cilka stopi prva k Ivanu, ki se mu zasveti oko, ko jo ugleda. In srečen smehljaj spreleti smrtno bledi in z mrtvaškim potom obliti obraz. Z zadnjo močjo dvigne umirajoči roko proti Cilki, ki razume kretnjo in vzame vročo roko v svoje dlani Z očmi pokaže Ivan na Matevža. Fant stopi k postelji.
»Odpusti, Matevž!« zašepeta Ivan in solze mu pri-teko v lice. Tudi Matevž se ne more zmagati: mokro mu stopi v oči, skloni se k umirajočemu in mu reče:
>Bog vam je že odpustil, jaz tudi!« Več ni mogel povedati, ker so ga solze prevzele.
Sodnik je najprej menil še enkrat zaslišati Matevža vpričo Ivana in obratne. Toda takoj, ko mu je zdravnik povedal, kako je z Ivanom, je opustil to misel, saj je itak zdaj že vse dognano in ugotovljeno.
Lona stopi k postelji in joče vsa ganjena. Stanko glasno ihti na svoji postelji, in niti odvetnik, niti sodnik 8e ne moreta vzdržati solz.
Tedaj se Ivan z zadnjimi močmi malce pridvigne in slabotno reče:
Cilka, bodita srečna z Matevžem!: In prime s prosto roko Matevževo desnico, pogleda toplo najprej Cilko, potem pa Matevža, pa položi skupaj irjuni desnici. Nato omahne nazaj na blazino in šepeta nerazumljivo ter nepremično slrmi v Cilko. Dekle glasno zaihti, pa se skloni k umirajočemu in mu poglatli rosno čelo.
Tedaj se hoče umirajoči pognati kvišku, ali nima več moči. Smehljaj mu spreleti bledi obraz, blažena sreča se mu razlije v oči, umirajoči pogled poboža dekle in fanta ob postelji, potem pa se zapro oči. Zdravnik pristopi in pove, da je nezavesten in bo čez malo časa nastopila smrt.
Cilka ne more več vzdržati pri umirajočem. Poprosi Matevža, naj jo pojielje venkaj. Vsi se odpravijo. Ravno med vrati srečajo mladega frančiškana, ki gre opravljat molitve za umirajoče k Ivanu. Zato se vrnejo in še pomolijo s patrom za umirajoče. Nato odidejo na vrt, da se vsaj najhujše bolečine poležejo v njihovih srcih. Toda ne mine pol ure, ko pride sestra Teodora in jim pove, da je financar Ivan umrl.
PreprlSaJta n o trpeJnostl
vrvarskih izdelkov
iz prve kranjske vrvarne
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 31
In pri podružnicah « Mariboru, Vatrinjtka it. 20, Cslje. Kralja Petra cesta it 33 In v Kamniku, Jutna it. 4.
Nemška leta'ca Rislič (Jugoslovan) in Zimmer-mann sta nedavno brez odmora krožila v zraku b5 ur in 14 minut in pre-lelela 8100 m. S tem sla prekosila Italijana Ferra-rija za 6 ur 45 minul in v lem oziru dosegla svetovni' zmago.
Mehikantki predsednik. Dne 1. julija so v Mehiki volili novega predsednika cele republike. Izvoljen je Obregon, znani general, ki je že bil za predsednika od 1920—1924. Sedaj je star 47 let. Mišljenja bo nekako istega kot Callcs, torej Iramason. Njegova politika pa utepne bili bolj zmerna. Bomo videli!
Vestnost. — Sodnik: »Opozarjam vas, da ste prisegli za vsako besedo, ki jo boste spregovorili. Da torej ne boste trdili n. pr. stvari, o katerih ste le slišali govoriti. Kdaj ste bili rojeni?«
»Državica«. O ruski državi so izšle uradne številke za I. 1926. Našteli so 147 milijonov prebivalcev. Slovanov je v Rusiji 123 milijonov: pravih Rusov 88 milijonov, Ukrajincev 31 milijonov, Kozakov 4 milijone.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
ASuhe gobe
. ^trtr	plačuje najvišje
H. GerSsk & Co., l*u&Mana
Prež a ulica it. 4
vpiilcg mestne ljudske kopeli). — Telefon 2329
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo jioslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe.
Hišo s sadnim vrtom	Sode in liadi
v Biški vasi pri drž. cesti, 10 minut od žel. post. in župnije Mirna jie", proda Ivan *Roz-mnn, čevljar v Mirni pe i. Sprejmem tudi takoi čsvIjar.vajEnca	dobite vedno prt Fran Repič, nodar, Ljubljana Trnovo. Cene nizke.
	M?nj: s pouEjfvo kupim v bližhii mesta ali trga v vtnoiodnem kraju Naslov v upravi pod -lev. 9477.
JKleme^sho živino uekaj glav, proda .Stanislav Pollak, Tržič.	
	Merskega vajenca nprejino Ivau Kuhar. Vižmarje 69, p. Si. Vid nafi Liubli;tn<>.
Hrojaš&egs vajenca	
ISčom za takoj. Konrad Pučnik, krojač v Kran iu.	
	Apelira zdrava, moč-"■11™ na. 14—15 lel stara, poštenih knieč-liih staršev, se za domača in k obrti spadajoča dela takoj sprejme. — Ponudbe na upravo pod „Poštena".
fisjliarshega vajenca sprejme Andr. Jamar, čevljarski mojster. Je-senlceFužtne. Gor.	
Pritlično hiša	FoniX)č[i!N in vniBnec
s 3 do •) sobami, ku-li'iijo. shrambo, laliko tudi uekaj »rta, v bližnji okolici Kranja, se vzame takoj v tirnem. Ponudbo na Mi mi Poč-ni!<. Haiueljne, p .ta S;. V:d nail Ljubljano. Vajenca14 let »|nrfip —------za sedlarsko in lirnrsko obrt, takoj sprejme Fran Wiajnn, Kolodvorska ulica 25, Ljubljana. - Hrana in stanovanje v hiš'.	takoj sp ejnieia. -Hrana v hiši. F 9vaj-ger, mizar. Stane/iče, p. St. Vid n. Ljubliani-.
	Foihove Nož j in vse dnu?e kupuje v vsaki količini in skoz celo lelo: Zdravič, Ljubljana, Florijanska ul ca 9.
	Učenca
	sprejmem takoj v trgovino z raeš. hlapom in usnjem. - Fr. Mikolič, Sodražica.
livarskega vajenca	
sprejme Iv;m Novak, Vižmarje štev. 65 pri postnji.	Mizarska delavnica
	z vsem orodjem ali brez, na prometnim kraju, 5 minut od Kolodvora. ob ghvni cesti, se odda v najein pod ugodnimi pojoji. Naslov pove uprava pod štev. 9222.
Krojaškega vajenca	
sprejme JOS. JURO, kroj iški mojster, Pred-trg pri Radovljici, fior.	
Posredovalnica Oarinc, Ljubljana, Miklošičeva 2K, nasproti sodišča, oddaja službe služkinjam, natakar! cam in kuharicam za LJubljano in izven.	
	Ževlisr. pomočnika
	in vajenca sprejmem takoj Jernej Hertoncelj, Dobravo, pošta Podnart postaja Otoče.
ise vrste ncsii&iie m m Mm U r
Me pCaiSo.
Ako sle samo enkiat videli, kako hitro se da odstraniti z malo Benzit-Nadmila madež iz obleke — boste popolnoma razumeli, da raztopi Benzit-Nadmilo tudi mastne ostanke nesnage iz perila, ki ostanejo pri vporabi navadnega mila vedno v perilu ter postanejo vsled beljenja nevidni V bodoče perite samo z Benzit-Nad-milom! To milo raztopi vse vrste nesnage ter vse ostanke madežev odstranjuje in varuje perilo.
1 ze*s)J Senzfi 5 <3«narfcv.
Nadmilo
z dvojnim učinkom Tvornice Zlatorog, Maribor
V vsako hišo Domošiubal
POZOR!	POZORI
Manufakfurna frgovina
Najboljše, najcenejše Tn nafstfHdtrejSe manufakturno blrtfo te k n p 1 pif
An<?e«oslevu Hrastniku
LJUBLJANA, Karlovska cesta 8 (pri Jerančlču).
Kole kupujem
goveje, sviniske in od vse divjačir.e, kakor: lisice, kune, polhe, krte i. t. d.
Imam v zalogi
trpežne podplate in gornje usnje
ter se priporočam
Ivan Mšhevc, Vrhnika.
Suhe gobe, fižol,
semensko deteljo ln vse druse deželne pridelke ■- —vedno po najvišji ceni Fran pegacnin, (,Jub>iana, Ounaf»ka ce*.»a
Dr. Lukan Miroslav
veliki žuF*n v pok., Ljubljana, Dunajska cesta 29 (Gospodarska zveza), prevzem« pravno zastop.tvo pri vseh oblastvih izvzemii sporne zadeve pn so-
SU Zlasti opozarja ^^ZtllT^cl nravice krajevne tn ostbnt gostilnUk« pmrvioe, 0M%ci|e Itd. Posreduje nakupe In proda e ter posoj^l^ Sestavlja pogodbe
»or« napraviti notar. V zadevah d«rrWoy sodeluje nadupravltcll Lavrift
Edino najboljši šivalni stroji in pletiin! švlt, „Dub)ed" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt.In Industrijo so le
los. Pctsllnca
firi!zner, Adler
Najnižje cene! Tudi na obrobe
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Najceneje se oblečete, ako kupujete gotovi moške in deSke obleke domačega izdelka pri Inc niim Ljubljana, Stari trg it. 2, ki in. JUo, UlUff v zalogi tudi sukno ln hlačevino iz svetovnoznanih čcSkih tovarn ter vsakovrstne pletenine, jumperje, jopice in perilo. — .Obeneu se priporoča znana gostilna »POD TKAN C U«, kjer se točijo najboljia Itaiersk« in dolemska vina.
OBLEKA
i7, modnega sukou 185 Diu, iorjota MS Din. kamerama MOntn, delavske hlnfie S8 Din, 'tleče Ii sukna NDin. knmirarna »M Din. fentorek« obleka ts sukna 1M Din. ia pnmuflne tkn-ut.io 62 Din, /.imska satjlMeuble, krotka SS» uin, dnlg« Din, fante« k S "i.'» L*", klol.uk trpe; Jon 56 Din. Mu 70 Din, moderni fe Din, ia pil«" Din. 1« »»Je Sake 180 Din, v.e v najboljll kvh-
1 i teti r»lpc.itU» veletrgovina B. 8TKRMECKI. Cel te It. 19. Slov. Kahtovo.it« »»toni tako) il«s<rovani eonik t ve4 tisoč slikami. Kar ne ugaia se zamenja alt vrne denar. Naročila čez 500 Din poStnlne prosta.

a
N S*
N H N N M
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoie prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani §e pred vo no iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ludski posojilnici kot zadrugi z rie-ome enim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 120 milijonov Din.

m
N N
H «

Kadar kupujeto
Strange, vrvi, uzde, aftre, špago m druge vrvarske izdelke
kupujte samo najboljše blago, ki ima privezano ta-ko-le rudečo znamko:
ZIMA
najboljša in najcenejla pri
M. Maslerl
tovarna žime StrailiCe pri Kranju.
F. in I. Goričar - „Pri IniH"
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29
nudi raino zimsko blago po sledečih, zelo nizkih cenah: sukno za moške obleke, polvolneno, od 48 Din naprej: čisto volneno od 90 Din; double za zimske suknje od 110 Din: hlačevino in žamet od 38 Din; blago za ženske plašče, v vseh modernih barvah, od 65 Din: velour in pliJ za plašča od 120 Din; modni barhenti za obleke in bluze od 16 Din; barhenti za perilo od 10 Din; zimske rjuhe in deke od 44 Din; odeje, koče, raznovrstno ko-tenino, najboljše vrste, triko hlače, srajce, majce od 32 Din; skoke, volnene otroške in velike jopice; pletke, velike ogrinjalke; moške delavne in pražnje srajce od 33 Din; dežnike, dobre, od 55 Din naprej; kravate, nogavice, rokavice itd. — Ker dobivamo blago naravnost Iz najbolj priznanih tovaren in ker imamo trgovino v lastni hiši in nam ni treba plačevati visoke najemnine, zadovoljimo pa se z majhnim dobičkom, smo v stanu naše cenj. odjemalce postreči z res dobrim in cenim blagom - Pazite na naš naslov in štev. 29, ker le, če tu kupujete, si prihranite mnogo denarja.
Ako imaš pohištvo iz orehovega lesa in je precej obledelo, skuhaj lanenega olja ter s tem les dobro oribaj. Pohištvo bo kot novo.
Oglas.
Ako hočeta biti zadovoljni
pridite samo v Tekst Ibazar
Liub jana, Krekov trg 10.
Prava angleška llanela Belo slov. platno Bel šilon
Češki šnirl barhent
meter po
Din IO-
„ 10-„ 12-50 . 15-
Zn a t:Ceno fe*ko In anirl. sukno xi inofiko In ž nske oblek« po najnižjih cenah.
Ostanki po polovičnih cenah
v prvem nadstropju. Oglejte si brez obveznosti nakupa.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Teltton št. 2057, 2470 In 2979. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzoiav.: Gospoban
Kapital ln rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo -, vloge nad Din 300,000.000--.
Izvršuje vse vrste bančnih poslov po/l najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2 '/2% vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne lolerije.
Izda/atclj: Dr, Frant Ktlutec.
Urednik; Franc Zabrel.
Za Jugoslovansko Uskarno: Karol CeS.