Boji na vseh frontfah Albanija Ofenziva Grkov od Ohridskega jezera do morja Ugo Cavallero, vrhovni poveljnik italijanskih vojaških sil v Albaniji, je zastavil v petdesetih srditih napadalnih su^kih vse rnoči, da bi prebil grško bojno črto na osrednjem frontnem odseku. Grki so odbili vse navale Italijanov in so sami prešli 14. februarja v ofenzivo od Ohridskega jezera na severu do morja na jugu. Ofenzivo Grkov je pripravljalo dva dni poprej grško topništvo in grškoangleško letalstvo s srditim bombardiranjem celotnega italijanskega frontnega ozadja v Albaniji. Grške čete, ki od omenjenega dne staln. napredujejo, so dosegle na severu v bojih na nož ob gornjem pore.ju Skumbe važne uspehe. Na osrednjem odseku so osredotočili Grki napade na nož severno od Klisure, kjer so zavzeli celo vrsto novih višinskih postojank in so prodrli daleč proti severu ter so obšli tako gorski greben, na katerega se je tam opirala vsa italijanska obramba. Istotako so bili doslej uspešni grški ofenzivni sunki na jugu severno od obalnega mesta Himara. Letalstvo, in sicer obojno, je v zadnjem času po albanskih bojiščih zelo bojevito. Prav tako posegajo pridno v borbo tudi angleški bombniki. Sevema AlrsL Čiščenje libijske puščave Angleške čete sedaj čistijo vse ogromno področje Libije, ki jim je padla v roke po zasedbi Bengazija. Oklopne edlnice, katere prodirajo naprej ob obali, so že daleč mimo Zemljevid angle&kega prodiranja v Eritreji in Abesiniji. Na zemljevidu vidimo obmejno mesto Cassala, i~ katerega so prodrli Angleži preko Agordata proti Cherenu, Asmari in Masavi. Iz mesteca Gallabat v Sudanu so na pohodu angleSke čet« In abesinski četniki pod poveljstvom Mvšega cesarja Hajle Selasija proti abesinskemu mestu Gondar in Tana jezeru El Ageile v Tripolitaniji. Angleško vojaško poveljstvo pa še molči o vseh nadaljnih načrtih glede italijanskega Tripolisa, katerega so odvzeli Italijani Turkom z vojno leta 1911/12. Na zapadu meji Tripolitanija na francoski Tunis. V pokrajini Tripolis so domačini Arabci in Berberci. Slednji so prvotno prebivalstvo severne Afrike. Arabci so prispeli v te kraje kot osvojitelji. Povsod so vsilili prebivalstvu svoj jezik in svojo vero. Nekoliko tisoč je tudi zamorcev, potomcev nekdanjih sužnjev. Mnogo je tudi židov. Preden se bodo zaleteli Angleži s polno paro v Tripolis, morajo predvsem očistiti libijsko puščavsko ozemlje, kjer so še vedno italijanske čete po nekaterih postojankah in zelenicah ali oazah. Italija je imela po zelenicah in ob puščavskih cestah zgrajene postojanke s pripadajočimi skladišči za živež ter strelivo. Ta puščavska utrjena gnezda so ostala nekako izven okvira velikih bitk za posest obalne Libije. Za te po puščavah raztrošene postojaake se vršijo boji, v katerih se poslužujejo Angleži posebnega puščavskega oddelka, kl ga sestavljajo novozelandske čete in angleške tankovske edinice pod poveljstvom nekega polkovnika, ki je bil že dolga leta načelnik angleške vohunske službe v severni Afriki. Ta oddelek, ki ima svoje male tanke in svoja motorna vozila, je prehodil že na tisoče in tisoče kilometrov po puščavskih karavanskik poteh po vsej libijski puščavi, kjer čaka v zasedah na sovražnikove prevoze, jih potem napada in jim pobira plen, napada osamljene puščavske utrjene postojanke, uničuje pristajališča za letala ter strelja na sovražna letala. Ti očiš.evalci so prišli celih 1300 km južno od zelenic ali oaz Džarabub in Siuah ter čez tisoče kilometrov tja do oaze Džalo in še naprej do velikega ozemlja oaz Kufre, ki se razprostirajo nad 1000 km daleč od egiptske meje. Opisani puščavski jezdeci na oklopnih tankih so se že sešli s eetami francoskega generala de Gaullea, ki so prišla prav tako 1000 km daleč od jezera Čad, kjer ima general de Gaulle svoje veliko zbirališče v osrednji Afriki. Z očišeenjem libijskega puščavskega ozemlja je onemogo.ena letalska zveza med Italijo in Abesinijo. Vzhodna Alrik« Eritreja že zadnjič smo kratko omenili, da so začeli Angleži prodirati v najstarejšo italijansko kolonijo v vzhodni Afriki v Eritrejo tudi iz severnega Sudana, kjer se ho.ejo ob morski obali približati pristanišču Masava. Na tej poti so že zasedli mesti Karora in Elghena. Angleški oddelek, ki je strl italijanski odpor pri Agordatu, še vedno oblega višinsko postojanko Keren ob železnici in cesto v prestolno mesto Asmaro. One angleške čete, ki so zapodile Italijane iz eritrejskega mesta Barentu, so v zasledovanju Italijanov po hribovitem ozemlju in bodo prej ali slej dosegle od južne strani Asmaro. ,z Abesinije ni bilo v minulem tednu pravih poročil, ker so tamkaj na delu abesinski četniki pod poveljstvom angleških častnikov. Angleži so javljali dnevno iz Abesinije le to, da prodiranje vstašev stalno napreduje in da zavzema upor med Ab^sinci vedno večji obseg. Italijanska Somalija Južnoafriške čete, ki so vdrle v italijansko Somalijo, so zasedle mesto Afmadu, ki je sedež pokrajinske oblasti, šteje 2000 duš, je veliko tržno središče in leži v pokrajini somalijskih jezer. Ujeto posadko so tvorili oddelki redne italijanske vojske, orožništvo in domačinske čete. Severno od Afmadu je bilo zasedeno ob reki Juba mesto Berdera. Ob izlivu somalijske reke Juba v Indijski ocean je padlo južnoafriškim oddelkom v roke važno pristanišče Kismaju. V območju imenovane luke je bilo zajetih več tankov, oklopnih vozil in mnogo ujetnikov. V pristanišču samem so našli zmagovalci eno trgovsko ladjo, katero so Italijani sami potopili, tri poškodovane ladje pa so se še držale nad vodo. Bencinske zaloge so Italijani zažgali. Zasedba obmorskega mesta Kismaju je bila izvedena v najožjem sodelovanju z angleško vojno mornarico in z južnoafriškim letalstvom. Z zavzetjem pristaniškega mesta Kismaju so osvojile južnoafriške čete vso pokrajino Prekžubo, to je južnozahodni del italijanske Somalije, ki leži med reko Juba (Žuba) in angleško kolonijo Kenijo. Prekžuba meri 25 tisoč kvadratnih kilometrov. Belgijske kolonialne čete, ki se borijo na strani Anglije. so vstopile v boje na somaJiiski fr^nt- ?Qi.Su4i