-= natisov 14.000. — Štajerc oefla za celo leto eden goldinar. =— Naročnin« u e*io Uto K S'—. — Posaroazna iUvilka Telja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plafluje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil j« i* 1 iin.ii K 82—, */■ t^ani K 10-—, »/* strani K 8.—, «/, strani K 4 —, Vi« »Irani K 1-—, Vsi strani K 1'—. — Pri večkratnem Oznanilo j« cena posebno znižana. — Za oznanila (liuerate) uredništvo in upravnistvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravnistvo je v Ptuju t gledališkem poslopju. — Štajtrc izhaja Taaki <*nuji petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se m vračajo in s« morajo najdalj« do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. Etev. 20. 7 Ptuju v nedeljo dne 4. oktobra 1903. IV. letnik. plača loii i© (Proces Ornig proti Kalhbergu. „Stajerca pred sodiščem", tako se je zglasil svoj las mariborski listič, in za njim so lajali bolj ali panj glasno drugi listi, a nam pa se je predbacivalo, ■da o celi stvari molčimo! Razmotrivali cele stvari zares nismo, pač pa io poročali nekoč o celej zadevi. Gospod Kalhberg bil podolžil ptujskega župana, da je ta kot župan prid mesta Ptuja deželo — ogoljufali Ko je gospod Ornig zvedel, branil je svojo čast s tem, je Kalhberga tožil. Ta pa se je ponudil, da bode ije trditve dokazal. Nato so brez usmiljenja po oji stari navadi pisali in napadali klerikalni lističi BJskega župana, — češ da je ničvrednež, goljuf, frost kakor ptica pod nebom, vsak sme storiti ž |m, karkoli hoče. Kmetje, nikakor nam ni tukaj za to, da bi [oga zagovarjali, nikakor nočemo g. Orniga povzdi-vati, ker se poštenost sama zagovarja, a pokazati emo zopet, kako podli, kako nesramni, kako brezni so klerikalci. Orniga se niti pikica krivde ni dokazala, med ko je bil Kalhberg obsojen pri ptujskem so-lišču na 4 tedne zapora! Dne 30. p. m. se je obsodba od mariborskega sodišča potrdila! Zakaj pa ne poročate, klerikalni lističi ? Radi tega ne, ker jam ni za resnico, temveč samo za laž, za obrekovanje. Kot mož poštenjak je stal Ornig vedno pred (retoin — a vi pisunčeki nesramnih dopisov, v kaki pa v i stojite sedaj ? Gospodu Orniga se je dalo Kdaj zadoščenje, a ne od teh nesramnih časnikarjev. lemvcč od okrajnega in okrožnega sodišča! Kdo pa ■u bode zacelil srčne rane, katere so mu vsekali nesramni dopisunčeki, kdo mu bode poravnal neizmerne duševne krivice, povzročene mu od nekaterih nesramnih lažnjivcev in od brezvestnih h u j-s k a č e v slovenske dohtareke, farške, pervaške f ak inaž e? ^ Seveda, ako bi bil Ornig Slovenec, ali vsaj slovenskega mišljenja, potem bi se bilo o vsej stvari od teh gospodov molčalo, a ker pa je Nemec, potem seveda je druga, potem mora biti kriv v očeh teh potepuhov, potem se mora metati blato po možu, ki ima stokrat več srca kot Nemec za slovensko ljudstvo, kakor pa vsi takozvani narodni voditeiji tega v obče do dna poštenega ljudstva. Kakor so z Ornigom postopali ti nesramneži, tako postopajo s vsakim, kateri noče trobiti v njih rog, tako preganjajo na Spodnjem Štajerskem vse Nemce in vse tiste, kateri so nemškega mišljenja. Ako se jim ne posreči najti med svojimi sobratci sovražnikov takega moža, potem -pa se podajo, kako se je to zgodilo v Ptuju, glede g. Orniga na drugo stran, poiščejo si osebne sovražnike dotičnika med Nemci, in ako ga ti le samo sumničijo, potem jim je to že dovolj, ker tem možiceljnom je vsaki sum že dejstvo! Nekateri Nemci so zares sumničili g. Orniga, a kdo je v resnici Kalhberga tako daleč gnal, to si lahko vsak sam na prstih prešteje, kateri ve, kako poštenega političnega mišljenja je bil v zadnjem času Kalhberg. Gospodu Ornigu častitamo k njegovi sijajni zmagi, katero je itak ves svet pričakoval in ga prosimo, naj se nikakor ne pusti radi teh in enakih žalostnih skušenj od poti spraviti, po kateri je vedno do sedaj hodil v prid svojim mestjanom in v prid slovenskemu kmetu! Iz deželnega in državnega zbora. Kakor smo poročali y zadnjem listu, je bil dne 21. preteklega meseca štajerski deželni zbor odtvor-jen. Mariborski listič na Široko in dolgo opisuje, kar so vse storili za kmeta njegovi „vrli" slovenski poslanci, nikakor pa ne poroča, da so stavili nemški deželni poslanci skoraj izključno le take predloge, kateri so bili samo v prid kmetom napeljani- Ali morda ni istina? Ali ni najprvi predlagal deželni poslanec gospod O r n i g, ptujski mestni župan nujnega predloga glede regulacije Pesnice ? To seveda mariborski listič zamolči! Zamolčal je ravno tako, da so pred kratkim kmetje sami prosili gosp. Orniga, naj stavi ta predlog. Da se niso s to prošnjo obrnili na slovenske deželne poslance, je to umevno, ker ti možje k večjemu pridejo s kako prošnjo še le tedaj, ko jo je že kak Nemec izustil! Srednje- in gornje-štajerski kmečki poslanci so stavili velevažni predlog glede od Ogrov zahtevanega novega plačila tičočega se avstrijskega sladkorja. Njih vodja baron Rokitanski je glede te stvari predložil rezolucijo kmetijske centrale. Zopet so predlagali nemška ljudska stranka in veleposestniki o važni zadevi tičoči se pogodbe Avstrije z ogersko deželo, katera pač povzroča največ plačil našemu kmetu. Zopet je nujno predlagal nemški kmečki poalanec, da bi se dovolilo 200 tisoč kron deželne pomoči in da bi se podpirala Štajerska vinoreja z različnimi sredstvi, posebno s prepovedjo prodaje umetnega vina, potem je zopet Nemec Zedlacher predlagal, nujno podporo tičočo se škode, povzročene od povodnje itd. Kaj, ali to ni nič? Ali niso ti predlogi tudi v prid spodnještajerskih kmetov? Tega vsega ne omeni klerikalni listič, ker mu ne ugaja! Seveda, da so potem tudi predlagali zares nekaj slovenski deželni poslanci, toda kdo ve, ako ne bi bili zopet prav po- K smrti obsojen in zopet oproščen. (Dogodba Iz Spodnjega štajerskega.) Dne 11. junija leta 1901 je bil v Mariboru, kakor smo svoj čas v našem listu poročali, neki Franc Bratuša iz Majš-perga na Spodnjem Štajerskem obsojen k smrti in od cesarja pomiloščen v dosmrtno ječo, ker je pred porotnim sodiščem sam obstal, da je umoril svojo hčerko, povrh, da je nekatere njene telesne dele spekel in pojedel. Njegova žena je bila tedaj zaradi sokrivde obsojena na 3 leta težke ječe. Pred kratkem pa se je znašla njih hčerka, vsled česar sla bila Bratuša in njegova žena dne 17. p. m. v Mariboru oproščena. Kako se je dogodila cela stvar, naj bode s sledečimi vrsticami našim bralcem razjasnjeno. Viničar Franc Bratuša, rojen leta 1861., je pred svojo naselitvo v Majšpergu bival v Sesteršu na griču, ki se razprostira nasproti tega kraja. Zanimivo za to dogodbo bode lo dejstvo, da je zažgal njegov sin Franc nekoč pri igri domačo hišo. Tedaj je Braluša svojega sina zato prav pošteno natepel. Ob novem letu 1900 se je preselil Bratuša s svojimi v steno molčali, ako jim ne bi bili pokazali zastopn ravno nasprotne narodnosti, kako silno je potreb vsestranska pomoč-, posebno kmetijstvu. Državni zbor. Malo kedaj pač imamo priložnost poročati, se je v naši državni zbornici zares kaj doseglo, k bi bilo v občni korist vseh narodov tostranske držav polovice. Zadnje sejo pa so vendar pokazale, da ima vsaj nekateri poslanci dovolj srca za ljudstvo, ne za tisto, katero jih je volilo, temveč tudi zaljuds v obče. Kakor smo svoj čas poročali, ee je bilo od nisterstva določilo, da bi bili morali vsi tisti, kate so v letošnjem letn služili tretje leto svoje vojaščl radi Ogrov služiti še daljne 3 mesece. Potem take ne bi bilo potrebno rekrutom poprej v vojaško suknf kakor ob novem letu. Ta določba ministerstva se sedaj preprečila. Z prvim oktobrom smejo vsi tretjeletniki domov, reki uti pa morajo nastopiti svojo službo. Poročali so o tem tudi drugi listi v slovenski jeziku, toda noben se ni zmenil za to, kdo da i prav za prav zaslugo, da se je to doseglo. Kmetje, vaši slovenski poslanci in klerikalci n i k dar! S pomočjo nemške ljudske stranke se ' doseglo, da se je v tem važnem slučaju pozv državni zbor in njen voditelj Derschata je lahko ponosen na to, kar je dosegel! Toraj — da rabimo klerikalni izraz — „toti k damani nemčurji in Nemci" so zopet s svojim z ločnim postopanjem obvarovali tisoče slovenskih kme kih sinov pred daljno službo, med tem ko so zo slovanski poslanci hoteli čas samo tratiti, med te ko vaši poslanci, dragi kmetje, o tej za vas ta važni zadevi niti zinili niso. Toraj s kratkim, da smejo vaši kmečki sin oktobra domov, da so pozvani vaši rekrutje J orožje sedaj in ne v poznejšem, slabejšem času, MajSperg. Okoli velike noči leta 1900 je zažgala Bratu 12letna hčerka neki kostanj, ki je stal komaj 5 korakov hiše oddaljen, v kateri je stanovala rodbina BratuSa. De se je spominjala, kako je bil njen brat tepen, ko je r hišo in je vsled strahu pred očetovo Šibo pobegnila od h; Pri zasledovanju deklice so njeni sledovi peljali od do ~ hiše proč, a zopet v hišo nazaj, toda deklice nikjer ni bilo. Bratuša je takoj naznanil c. kr. žandarmeriji, da ne r. najti svoje hčerke, toda tudi vse iskanje od strani žandarj je bilo brez uspeha. Nekaj mesecev po tem dogodku so v fipilfeldu mrtvo deklico približno iste starosti, kakor je Bratuševa hčerka. Bratuša je o tem čital v nekem Časopisa je radi tega pisal župniku v Spilfeld. Župnik mu je govoril, naj pride sam v Špilfeld, kar je Bratuša ludi sloritj Pri njegovem prihodu je bila najdena deklica že pokopaod pač pa so shranili njeno obleko. Ko je Bratuša vide! tt obleko, je rekel, da je obleka njegove izginjene hčerke ter q vzel s seboj v Majšperg. Kmalu potem so obdolžili neko Hole v bližini Špilf da je umorila svojo hčerko. Tedaj so deklico, katere ob je Bratuša vzel s seboj, izkopali in dokazali, da ta ni bih] Bratuševa hčerka, temveč hčerka imenovane Hole. Nato je seveda žandarmerija prijela Bratuša, zakaj« odnesel v Špilfeldu ljudsko obleko. Bratuša se je izgovaiw 3 — niki bna da kar ,vne lajo s le stvo mi- ,teri Sine ccm njo, ;• je [10 V, tern ima j i k- j b je | z v al pad fer- i od- | neč-opet tem, I tako novi pod j i, to išcva ; tv od jkiiea ;ažga! hiše. mače ilo. more larjev našli >, bila su in ! od-Blorii. pana, lel to ter jo Ifelda, ibleko li bila kaj je varjal h zasluga zastopnikov našega velikega soseČkega na-toda, med tem, ko so klerikalci — med te pač smete ieti vse vaše poslance — stali tej važni zadevi nasprotju. No. klerikalni časopisi, pa dokažite, da ni istina, )vejte, kaj so vaši podrepniki, kaj so Cehi, Slo\enci it. d. nameravali! Spodnje-štajerske novice. Napredni kmetje gornje - radgonskega okraja. prejmite tem potom od nas sicer malo pozno, a rendar sedaj naše najiskrenejše častitke, da ste zmagali pri volitvi v vaš okrajni zastop. Bog vas ohrani! Več kmetov ptujske okolice. (Sledijo podpisi.) Župnik MurkOViČ. Kakor smo svoj čas poročali, je bil župnik Murkovič od Sv. Barbare v Halozah |pri ptujskem kazenskem sodišču obsojen na 100 Kron [kazni in v vse stroške, ker je zmerjal (šimfal) Jožefa [rajnca in Terezijo Vidovič iz iste fare, ko sta prišla l njemu po denar, s katerim je ^kaznoval" po svoji Rastni kazenski postavi. Murkovič je rekuriral, toda »dba ptnjskega sodnika je bila dne 23. p. m. pri okrožnem sodišču v Mariboru potrjena. Barbačani, latere Vas je župnik Murkovič kaznoval, hajd k njemu po denar! Ako pa bode zmerjal, pa ž njim ped sodnika! Mariborski klerikalci „delujejou neumorno v mariborskem okraju, toda nikakor ne v prid kmetov. Vrazličnih krajih mariborske okolice se prirejajo ihodi, v katerih se brez uzmiljenja mlati po napred-fljakih, in pri katerih nosilci črnih sukenj s svojimi yomagaci, oderuškimi dohtarji, skoraj neverjetno postopajo s kmetom. Vsakemu pošteno mislečemu floveku se mora studiti od tega, kar se vse tukaj govori in o čem se delajo sklepi in se kujejo rezo-(Dcije. Gorostasne bedarije in laži se ponujajo od nekaterih govornikov zvestim poslučalcem, ubogim kmetom, in ti jim vse to morajo verjeti! "Nemci se tam, da je imela njegova hčerka ravno tako obleko. Potem b preiskali Bratušovo stanovanje in našli v nekem zaboju mStij skrito drugo obleko, katera je slišala najbrž izginjeni piani Bratuša. Ta obleka je bila skoraj popolnoma napolnjena s pusušeno krvjo. Ker je Bratuša označil tujo obleko kot lastnino njegove feinjene hčerke in se je v njegovem stanovanju našla tudi fe druga krvava dekliška obleka, bilo je sklepati, da se je kri izginu Johane Bratuša zgodil kak zločin, vsled česar je bndar Bratuša vkleni! in ga odpeljal k občinskemu predstoj-liku dotične občine. Pri občinskem predstojniku je Bratuša obstal, da je jmoril svojo hčerko in je celo popolnoma natanko popisal, bko jo je umoril. Ko so ga vprašali, kje jo je umoril, je leket. da se je to zgodilo v gozdu. Odpeljali so ga v gozd in ler tam ni vedel pokazati kraja, kamor je pokopal svojo umorjeno hčerko, silili so v njega, naj pove, kam je spravil njeno hipljo. Nato je Bratuša izpovedal, da je deklico doma v peči tžgal, od nje celo par koscev spekel in te pečene kosce pnedel. Ko se je potem radi tega moral zagovarjati pred sod-Kom in pozneje pred porotniki, je ravno isto izpovedal in ■i pndolžil svojo ženo, da mu je pri njegovem zločinu polagala. dolžijo da so krivi, da se kmetom slabo godi, a to se pa nigdar ne pove, da nasprotujejo v državnem zboru vedno le slovenski poslanci, ako se od Nemcev stavi kak predlog v prid kmeta! Čudno je, da se pri takih zborovanjih nigdar noben naprednjak ne trpi, čudno, da nobenega naprednjaka ne pustijo, da bi poslušal njih govore in da bi povedal tudi svoje mnenje. Ako se že kateri oglasi, potem za-vženejo tak krik in vik, da je joj in ga ne puste govoriti. In to gotovo že dovolj pove! Dne 26. julija se je vršil shod v Hočah, dne 2. avgusta v Rušah, dne 9. avgusta pri sv. Petru pri Mariboru in kakor se sliši pridejo drugi kraji v kratkem na vrsto. Smoter teh zborovanj je, da bi dobili klerikalci v pest občinske predstojnike mariborskega okraja in da bi stem dobili okrajni šolski svet in okrajni zastop pod svoj komando. Kako bodete potem morali plesati kmetje mariborske okolice, to si lahko sami mislite! V teh zborovanjih se je trdilo, da propada kmečki stan in da je začel hirati, toda zakaj, tega ni nihče povedal. Reklo se je med drugim tudi, da v Kanci že ni več kmetov kakor dva. Vistini pa jih je blizu 20, toda istina je tudi, da imajo največja in najlepša posestva v tej občini duhovniki in kloštri, in ta posestva so bila poprej kmečka last! Zakaj pa se to ne pove kmetom na zborovanju? In tako bi radi napravili tudi z drugimi kmeti in ž njihovimi kmetijami. Ako dobe* prvaški dohtarčki in njih bratci, dolge črne suknje, mariborski okrajni zastop v roke, potem ne bodejo gospodarili z 15. procenti, temveč z 40 do 60! Radi ukradene divjačine sta bila 22. p. m. zaprta brata Franc in Jakob Murko iz Pobreš pri Ptuju. Imenovana sta bila že poprej radi enakih prestopkov kaznovana. Nesreča pri mariborskem mostu. Glede nesreče pri zadnji povodnji, katera se je zgodila pri mariborskem mostu in vsled katere sta zgubila dva mariborska policaja svoje življenje, poročali smo v zad- V resnici pa je bila Bratuševa hčerka zares pobegnila od hiše svojih starišev, ker se je bala preveč bitja radi povzročenega ognja v kostanju lik hiše. Ker si ni upala domov, .šla si je iskat službe in jo je tudi dobila pri neki posestnici v Sitežu, katera jo je sprejela kot pastirko. Ta posestnica jo je poslala kmalu domov po družinsko knjigo. Deklica je odišla in je hodila v bližini domačega kraja po gozdih, toda ni se upala na dom. Pri tej priložnosti so jo nekleri ljudje, ki so jo poznali, dne 11. majnika 1900 videli. Od tega časa je ni nihče več videl. Hratuša pa je izpovedal, da je ravno na dan 11. maja leta 1900 umoril svojo hčerko, ker jo je našel v gozdu in da mu je deklica povedala, da si je prišla po družbinsko knjigo. Povedal je tudi, da je bila deklica popolnoma shujšana in od glada skoraj onemogla. Razlagal je, kako jo je prijel z obema rokama okolu vratu in jo tako zadušil. Ko je bila mrtva, pripovedoval je Bratuša sam, šel je domov in je vse povedal svoji ženi, katera mu je pomagala mrtvo deklico spraviti, ko je postal večer, na dom. Tam mu je pomagala, zopet po besedah Bratuša njegova žena pri razrezanju dekličnega trupla v pet večjih kosov, katere je potem vrgel v razkurjeno peč. Bratuša je potem o tem dogodku nadalje izpovedal, da je meso, katero je biLo v peči, jako lepo dišalo, vsled česar si je vzel en kos od noge svoje hčerke in ga snedel. K temu njem listu, da je padel pri tej katastrofi tudi neki učenec iz mosta, da pa se je rešil in sicer še le pri Sv. Petru blizu Maribora s tem, da je splazil na neko drevo. Dotičnik, kateri je po jako čudnih do-dogodkih v tej noči vendarle ostal pri življenju, je neki Kari Zeliška in pripoveduje o groznem svojem doživljenju sledeče: On je bil dne 15. p. m. na zgornjem dravskem mostu, na tako zvani dravski brvi, kot sodelovalec nastavljen in je držal za policaja Lubša, kateri je pri tej priložnosti utonil, gorečo bakljo. Proti 8. uri zvečer je priplaval po grozno naraščeni in bučeči Dravi en del mosta, katerega je # podrla povodenj v Marenbergu proti imenovani mariborski brvi. Policaj Lubša je dal takoj, ko je to zagledal, predpisano znamenje, a del marenberškega mosta je mirno odplaval pod mariborski most. # Kakih 5 minut pozneje pa je pripraval večji del marenberškega mosta. Policaj Lubša je zakričal: „Most pride". Sedaj je Zeliška dal s svojo baklo znamenje in je policaju zakričal „Bežimou ! Lupša mu pa vzame baklo iz rok in zakliče: »Prvega znamenja niso videli!" in še je dal enkrat znamenje z baklo. Med tem je trčil marenberški most s tako silo ob pole (johe) mariborskega mosta, da sta padla oba toraj Zeliška in Lupša v Dravo. V kratkem času tako pripoveduje Zeliška, in sicer kakih par metrov od podrtega mosta, sem prišel na površje vode in tam se mi je posrečilo vloviti neko desko od mosta. S pomočjo te deske dobil sem v roke en del cevi razdretega mestnega vodotoka in njen leseni zaboj. Do mariborskega železnega mosta nisem mogel od strahu spraviti niti ne glasu iz mojega grla, a voda me je nesla vedno dalje. Moj položaj je bil, to si pač lahko vsakdo misli, jako neugoden, posebno pa še radi tega, ker je udrihal en del marenberškega mosta vedno v mojo desno nogo. Nato sem si malo oddahnil od straha in sem začel klicati pomoči. Toda vse zastonj, nihče me ni slišal, ker je Drava preveč buČala. Tako so me nesli valovi z zabojem vred, na ga je pripravilo Čitanje knjig, v katerih je bilo pisano, da divjaki jejo Človeško meso. Ker je toraj celi ta dogodek Bratuša sam obstal, in ker je njegov sin Franc tudi proti njemu izpovedal, bil je Bratuša dne 11. junija 1901 od mariborskih porotnikov spoznan krivega in je bil od sodnikov, kojih predsednik je bil Dr. Fohn obsojen k smrti na vislicah. Njegova žena je dobila 3 leta. Omeniti je treba, da so zdravniški zvedenci kosti, katere so se našle v peci BratuSa, pregledali, a, da nikakor (0 niso odločno izrekli svojega mnenja, jeli so bile najdene kosti človeške, ali od kake druge stvari. Zvedenci so celo odločno izrekli, da je mogoče, da so dotične kosti od kake živali. BratuSa je bil pomiloščeo, loraj je bil obsojen na dosmrtno ječo in je služil svojo kazen v kaznilnici v Mariboru, med tem, ko je bila njegova žena v Lankovicu pri Koflachu zaprta. Se le v tekočem letu se je obrnila cela stvar drugače. Meseca julija so prijeli na Kranjskem neko deklico, ker se je klatila brez službe po deželi in so jo izročili sodniji v Novem Mestu, pred katerem se bode morala radi tatvine zagovarjati. Se le po dolgem laganju je povedala deklica svojo pravo ime, namreč da se piše — Johana Bratuša in da je iz MajSberga doma. Konec sledi. katerem sem jezde sedel, do takozvanega kraljevsk otoka. Tukaj se je obrnil imenovani zaboj in jaz sea bil zopet v valovih. Prišel sem zopet na površje vodt in posrečilo se mi je, da sem dobil zopet zaboj. sreči, da me je zanesla voda pol ure niže Sv. P na obrežje nekega otoka. Tam se mi je p čilo, da sem splezal na neko drevo. Toda kmalu padel s tem drevesom zopet v vodo, ker je trčil a hlod ob nje. Ko sena prišel s tem drevesom zopet površje vode, zagledal sem drugo drevo in posre se mi je, da sem je dosegel in splezal med nje veje. Ravno je bila odbila ura pri sv. Petru 11. vejovjem tega drevesa sem prebil celo noč popoln moker do pol 6 ure zjutraj. Skoraj ves čas m tresel mraz, jaz pa sem molil in klical pomoči. D je stalo mirno na obrežju, med tem, ko se je i pod njim sukala v groznih vrtulkih. N človek, kateri je šel morda ob 4 uri zjutraj po ob-' Drave in katerega sem klical na pomoč, me ni h| uslišati, temveč mi je dal na mojo prošnjo nesr odgovor, katerega niti ponavljati ne morem. Kon je prišel in sicer proti pol 6 uri zjutraj sin nek viničarja Stiperja blizu drevesa, na katerem sem jaz. Ta je šel po nekega Gartnerja, kateri prev~^ dotičnem kraju ljudi preko Drave in Gartner me potem rešil z lastno smrtno nevarnostjo gotovegapo) guba. Ko so me prinesli v viničarijo Stiperja, — iti namreč nisem mogel — zgubil sem svojo zavest, I kateri sem še le drugi dan opoldan zopet prišel) Zeliška je tudi povedal, da razven njega in treh poj licajev ni bilo nikogar druzega na mostu. Iz bolnišnice je odbežal. 191etnega Lukasa Cafabj iz Gruškovec so pripeljali zadnje dni v ptujsko bolj nišnico, ker ni bil popolnoma pri zdravi pameti, h bolnišnice pa je Cafuta odbežal v mesto, kjer ga jq policija prijela in zopet odvedla nazaj v bolnišnico) Poročilo ptujskega sejma. Na svinjski sejem dne> 30. p. m. se je prignalo 615 svinj. Cene so bilejakoj dobre. Prihodnji živinski in svinjski sejem se bode vršil) dne 7. oktobra. Dopisi. Iz Terbegojnc. Neki lažnjiv dopisnik celjske „žabe-po imenu nDomovina11 nas je jako razburil, kerr je spravil nad dva možaka, katera nista marala za klerikalni golaž in za klerikalne srebrnjake in sta volila po svojem prepričanju može v okrajni zastop, o ka-j terih lahko upamo, da bodejo zares za nas imelij srce. Ta dopisnik trobi v svojem lažljivem glasiloj da je manjkal propadli stranki le en glas. Kje pa! je še druga dva pustil? Zakaj pa dotični dopisunčei^ ni povedal, kako so se od strani klerikalcev in pr*j vakov za vsaki glas ponujali denarji? Zakaj ni pristavil, koliko nagrade se je Janezu Vučina in Francoj Poharn obljubilo. Tudi tega ni omenil, da so za 29 kron le enega dobili, še manj seje zmislil tega, kako mirno so na ulici z Jožefom Muhičem ravnali. Jelij to njih mirno in resnično obnašanje in pošteno pisanje? Napredni kmet sodi njih sam! Plačilo bode' — o — rtnjiv dopisnik lažnjive celjske „žabe" že prejel. ter so ga klerikalci že itak nekako poplačali in ko so mu kupili na dan volitve par smrdljivih lazov. S tem plačilom se je močno mast.il, čeravno je Ide bil. Od sv. Martina pot Wurmbergom. čeprav nerad, j>m vendar prisiljen, opozarjati nekatere klerikalce naše občine, da se ne bodejo več (oliko brigali za Je osebe. Posebno opozarjam gospoda župnika |harja, da nam ne bi drugih imen daval, ker smo našimi itak zadovoljni, posebno ne našim gospodom [edstojnikom. Vi gospod župnik nam pravite, da o samo suroveži in nas dolžite. da pustimo gos-'n Berengaru Šnops točiti v šolskem poslopju. rni res! Imenovano poslopje ni več šolsko poslopje, iveč je lastnina dotiČnega. Vi Kristusov namest-ik, ako ne znate druge pridige, kakor od Beren-teve štacune, potem je to že jako žalostno. Vi ste (izrazili, seveda vse za našim hrbtom, da smo mi ok. da niste dobili šolskega poslopja v vaš kup. (ni resnica! Ako ne veste, kdo je tema vzrok, ga ^i bodemo mi povedali- Vzrok je neki župnik sam, ni držal besede, kar se mu je naročilo. Stvar se Ikakor Vam je morda to najbrž znano, sodnijsko ^azala. Gospod župnik, vi tudi kaj radi udrihate Štajercu, zakaj pa ga vendar tako radi beret6? mir gospod župnik ! — Naprednjaki. Iz ptujske okolice. Dragi kmetje! Čas je, da "at sprevidimo in začnemo premišljevati, kako bi si [kmetje stanje zboljšali: Kakšne so naše sedajne ere. tega vam seveda ni treba razlagati, ker že j sam to dobro čuti, da za nas skoraj ni mogoče jših časov, vsak že dovolj ve, kamor smo dospeli. lo, nič kakor delo imamo, lahko bi rekel, noč in delo in kolikor pridelamo? Ob času dela ni ni-r, ki bi nas omiljeval ter nam rekel ubogi kmet ko trpiš. Kako hitro pa prideljke spravimo v naše mbe, že se sliši daj kmet, in dati mora kmet, potem njemu kaj ostane ali pa ne. Plačila se večajo in vedno več se jih nalaga na kmečke fe, reče se, naj pa kmet plačuje, saj on pripravlja, jima f On dobavlja vse zastonj! O bedaste besede! a mi jim ne zamerimo! Saj vemo, da tako le ljndje govorijo, kateri imajo lepe, bele, gladke , kateri se nigdar ne potijo od dela, kateri ni-I ne trepečejo pred pretečimi oblaki. Toda, j se nam kmetom v drugem oziru krivica. Ža vse, si kmet privošči po trudapolnem delu, za vse to jsavida, vse to se mu oponaša. Kmet bi moral po mneDJu teh ljudi vedno pri delu, ostati bi .1 vedno zabit in životariti v duševni temi, da ie ložje ž njim ravnalo. Kjer nikogar nočem žaliti, Joim samo, da pač vsak kmet pozna dotiČne ljudi, pri so nam protivniki in to v vsakem oziru. Imeno-|so se že dovolj dostikrat v našem „btajercn,a je ubogajmo ta list in boljše bode za nas. tje, ostanimo si eden drugemu prijatelji, držimo in pomagano nam bode in napredovali bodemo. vidimo in moramo po zdravi pameti soditi, da več ne sme iti naprej. Prisiljeni smo, da si za- čnemo sami pomagati, vsaki hujskanji pa obrnimo hrbet. Kedaj se nam kakšne volitve približujejo, premislimo si sami po zdravi pameti kogar bodemo volili, saj ni res, da nebi našli iz med nas kmetov Ijndi, katere bi smatrali kot sposobne zastopnike kmečkega stanu, bodi si v deželnem ali državnem zboru, bodi si v občinskem ali okrajnem zastopu. Kdor pa vendar pozna kmečke razmere bolj, kakor kmet sam? Kdor bode kmeta boljše zagovarjal, kakor kmet sam ? Ne zanašajmo se na gospodo, naj že bode ona tako učena, naj bode dohtarskega ali duhovskega stanu, ona ima svoj stan bolj pred očmi, kakor kmečki. Dohtar drži z dohtarjem, pop z popom ali pa z doh-tarjem, zakaj pa nebi kmet s kmetom držal? Naši dosedajni voditelji vedno in vedno samo vpijejo od neke slovenščine, pa saj nam je nihče ne jemlje. Saj smo in ostanemo Slovenci, kdor še pa več zna kakor slovenski, ve sam koliko njemu to koristi. Saj ne bi nekateri gospodje iz naše sredine gotovo nigdar lepih sukenj nosili in lahkega življenja imeli, ako bi vendar bili samo pri pouku v svojem ma-ternem, toraj slovenskem jeziku ostali in se ne bi bili učili nemščine. Slovensko šolo imamo skoraj v vsakem kraju, a vendar se sliši od nekaterih gospodov, da še jih hočejo bolj slovenske imeti, mi pa, ki plačujemo za naše šole, pač tudi lahko zahtevamo, da se naša deca Še druzega jezika uči, katerega bode v življenju krvavo rabila. Ako hočem svojega otroka iz ljudske šole v srednjo šolo spraviti, moram ga poprej poslati v mestne ljudske šole, ker drugače navadno ne more v njih napredovati, ker ne zna drugega deželnega jezika. Oglejmo si krasne Šolske palače na deželi, katere eo nas toliko veljale. Vsega plačila pa se nebi nikakor bali, nikakor nas ne bi grivalo, ako smo morali odšteti za šole tisočake in tisočake, samo ako bi imeli od njih za našo deco dovolj uspeha. Nikakor nočem dolžiti našega vrlega učiteljstva, ker ti gospodje morajo podučevati. kar se jim od višje oblasti zaukaže. Ali mislite, da se nebi dal ta slab naš položaj za nas zboljšati ? Pač, kar na enkrat bode, ako bodemo kmetom iz naše sredine bolj zaupali, kakor pa našim dohtarjem in našim farjem! In to se bode samo le tedaj zgodilo, ako se bodemo oklenili naprednega gesla, in naprednih časopisov. Mi kmetje na Spodnjem Štajerskem imamo prav izvrsten list za nas in to je naš „Stajerca, oh, da bi ga vendar hoteli v s i prebirati, v s i naročevati in v s i tudi njegove nam zares dobro namenjene nasvete ubogati. Potem bode boljše za nas, kar Vam Vi kmetje najiskrenejši želi: napredni Vaš sobrat. Iz Laškega. Dne 13. p. m. smo mi naprednjaki pokopali naš konzum. S konzumom nas je bil osrečil tisti znani kaplan Melhijor Zor k o, kateri nam je pri ustanovitvi tega društva cele kupe sreče obetal, katere pa ni bilo nikakor v tem podjetju. Nekako klaverno se je odtvoril omenjenega dneva občni shod tega društva. Glavno besedo je seveda imel tisti znani g. Pele iz Ljubljane, katerega konzumi najbrž kaj dobro redijo. Na njegovi desni strani je stal tisti znani mlinar, pek — o pardon — 6 — „kšeftfuhrer" Zorko, kateri je bil uže pri krstu kon-zuma toraj pri ustanovitvi navzoč. Zorko je bil koj od začetka nkšeftfiihrera tega klerikalnega društva, toda prejšni načelnik Plavšek ga je poslal zopet — v mlin. Ko je pred dobrim pol letom prišel na zapoved g. Gorišeka in Pelca nepričakovano zopet v konsum nazaj, bil je jako suh, sedaj pa se je tudi on kaj dobro podredil. Ako bi bil konsum še delj časa obstal, ne vem ako ne bi bile postale štacunske vrate pre majhne. Njegova navada je, da se nikakor ljubeznjivo ne obnaša proti kmetom, kar mu je pri tem shodu tndi član Piki očital. Konec tega je bil, da začne Zorko Pikelna vun pobiti. Ker pa ni bilo na tem shodu nobenega policaja, prevzel je njegov posel tisti znani Urbajs v Dobru. To je tisti gospodek, kateri je hodil za g. kaplana z žaklom po fari. Ta je toraj prevzel težko delo, da je Pikelna ven spravil. Srečna občina sv. Krištofa, katera imaš — dva policaja. Ko je imenovani Urbajs hodil, kakor omenjeno po berji, je nas kmete neizrečeno nadlegoval. Razun pšenice še je zmiraj zahteval jajec, pradiva in drugih reči. Kakor je bil tedaj „obman" kapla-novih prosilcev, tako je bil sedaj »obrnan" konzuma. Sicer pa Urbajs, kaj rad pri vsaki mu le dani priložnosti zmerja o teržanih. Urbajs, zakaj pa tako rad jemleš za mleko groše in kronice tržanov? To ti pisen, ljubi „Stajerc,a da bodeš zopet kaj od nas zvedel. Bog te živi „Štajerc." Kmečka kri. Okrajni zastop Gornje Radgone. Ker od kleri-rikalne strani ni miru glede volitev, katere so se vršile pred kratkem v ta okrajni zastop in ker se trosijo okoli vsakovrstne laži, hočem sedaj jaz, kateri sem se za te volitve jako vestno brigal, čeprav nisem bil volilec in me tudi nihče volil ni, spregovoriti par besed, za kojih istinitost jamčim. Pisal sem, da se trosijo okoli vsakovrstne laži, toda nikakor ne od tebe »Štajerc", temveč od nazadnjaških časopisov. Na nesramen način se je napadal in se še napada vedno in vedno gospod Vračko, predbacivalo se mu je, da se je on potezoval na vse kriplje, da bi bil zopet izvoljen. To ni res! Vračko se za vso agitacijo niti brigal ni. Vsakdor pač lahko sam sprevidi, da je tudi grozovita laž, da bi se bili od napredne stranke glasovi kupovali, kupovali pa so se od nasprotne, toraj klerikalne stranke. Iz gotovega vira vem, da je začel ljudstvo pripravljati za volitve v okrajni zastop Gornje Radgone najprej Leo Kreft in to stem, da so se prirejale popitnice. Potem je duhovščina nastopala in odrinila Krefta, in spravil se je skupaj neki volilni fond. Koliko denarja so dobili v njega, tega nikakor ne morem povedati, anek-teri govorijo od 200 goldinarjev, drugi še od več. Sledeča dejstva pa lahko dokažem vsakomur. Nasprotni zaupni možje — komite bi jih imenoval — so ponudili občinskemu predstojnika Puherjn v Bigovcih dva zlata po 10 kron, občinskemu predstojniku Kurbusu 25 K v srebru, občinskemu predstojniku Voči ni iz Terbegovc so ponudili, naj si iz nekega tamošnjega gozda poišče eno najlepše drevo in je za se porabi, volilen Križa- niču eno štirklo jabolčnice in povrh še denaja so drugi volilci dobili, kateri so prej vedno držali i napredno stranko, mi do sedaj ni znano. Kar se volitve, je bilo na napredni strani 25, na nasp 23 volilcev. Toraj dva naprednjaka več! Nazadnja časopisi trdijo, da so imeli naprednjaki samo 1 več. Toraj zopet lažejo! Zato so na nesramen način napadli naprednega volilca Muhiča iz Terbegovc. Muhič je miren, misleč človek, on ima v Terbegovciii sicer malo posestvo, a vendar je jako lepo in v izvrstnem redu. Ker nima dolgov, se ne pusti seveda od nikogar komandirati. Bil je več let občinski pred] stojnik. Vučina, mu je naročil naj se drži VračktJ rekoč Vučini, da je spoznal on Vračka kot poštenjaka. Laž je toraj, da bi se bil Muhič v zadnjem trenntW pregovoril od naprednih volilcev za naprednjaškoj stranko, ali pa se celo dal od koga podkupiti. Kako daleč je prišla klerikalna hujskarija in kako nesramno, so ogrdili nasprotniki Muhiča, naj dokaže to dejstvo,j da Muhičeva žena ni dobila za svojo kravo od nekega! klerikalčeka niti ne bika, češ, da ni vredna krava volilca, kateri je volil po svojem prepričanju, niti ne bika, kojegi posestnik je klerikalen volilec. Kar se tiče drugih razmer glede volitve, so bili volilci od Sv. Jurija skoraj vedno proti napredni stranki, čeprav so, dokler je gospodaril naprednjak Vračko, vse, karkoli so hoteli, tudi doj segli, na primer nove ceste, podpore itd. Krivi tema nasprotstvu so bili tamošnji občinski predstojniki kojih pamet navadno ni bila prevelika, izvzemši občin Galušek in Trbegovce. Ta kraj je imel pred večimi tudi v svoji sredini okrajnega načelnika Kotzmntaii; ga ni nihče sovražil, on sam pa se je spri z deželnim odborom in se mu je necega dne vodstvo odvzelo. Potem se je izvolil g. dr. Gorički in sevedij zopet s pomočjo kraja Sv. Jurija. Ko je bilo treiaj spet voliti, je bil zopet Gorički izvoljen in sicer jekj temu g. Vračko mnogo pomagal. In kaj se je zgodilo^ Gorički je po preteku enega leta sam rad odstopil. Oa] je bil toraj samo 4 in pol leta načelnik. Ti gospodjej so si toraj pač sami krivi in nihče jih ni s silo od-j strani!. Potem še le, toraj v letu 1900 je bil Vračko izvoljen in sicer na izrecno željo zgornjega dela celega] okraja in naše murske doline. Tudi tedaj, so bili9 Jurčani nasproti, Čeprav sami več niso vedeli, koga bi volili. Pač vsakdor se mora čuditi, da ni m nobeden okrajni načelnik (izvzemši Vračka) nikakl delj Časa obstati, kakor tri, k večjemu šest let načelnikovem prostoru. Kakor sem zvedel iz zanefri ljivega vira, sklonila sta Gorički in pater blander: našimi naprednjaki pred par leti mir, zakaj vendarj ta dva ne poskrbita za to, da nas puste klerikifl listi pri miru, kako to, da ne zabranita toliko] od teh listov povzročene krivice? Goričkemu bi t« to pri BDomovini", Šlandru pri nGospodarju" jako] lahko. To ti pišem, dragi „Štajercu, priobči celo stil ako se ti vidi, vedi pa, da si nam kmetom, v na&i okraju stokrat ljubši, kakor pa „celjska žaba" I „Fihpo8" s svojim očetom vred, ker si zopet glol naših okrajnih volitev, pokazal, da govoriš rem med tem, ko je bil vsak dopis iz našega ok uro me< I četi je 1 žnp nje; ki i pač sve( Na |le c rov£ v k [mor I je o j dost pros bora 1 nijsl |nov( : tOVO pom j in s mori Teds gova in i v pora šajo. jpote; zum] Dar pj j jzadei | vati I vodo rabi j: I cesti (plačil | višje (temu frrani | leta je bi] dva < [bi to sgovj bnovanih klerikalnih cunjah poln laži, poln krivična napadanja naših poštenih naprednih mož! Iz Črešnjic v konjiškem okraji. Žalostne šolske pere. Na tej enorazrednej šoli je bila v tekočem letji dvakrat služba Šolovodja razpisana, a ni se piti, da se niti eden prosilec ni oglasil. Edino novo Jsko poslopje od leta 1895 je več ali manj redno, lavljeno po normalnem načrtu, in to je vse, drugo [toliko pomanjkljivo in zapuščeno, da je joj! za fitelja, ki se neprevidno da tukaj nastaviti. Na tej šoli I šolskega vrta, ne drevesnice, ne prostora za »vadbo, tudi ne drvarnice in nobenega vodnjaka! nta, mesar in trgovec pa dve uri hoda v Vojniku, eno ro daleč je na hrib hoditi. Šolske zemlje je tik p Šolo in mirodvorom proti jugu le 40 metrov, bdi je 600 metrov postavno predpisanih. Poprej [bilo vsaj okoli 70 metrov, a letos je tamoŠnji bnik Fr. Ogrizek trdil, da je od tega vrta še nekaj fcove zemlje, zato je nalašč poklical zemljemerca, [mu je to tudi odmeril. Seveda tega je gospodu K še bilo potrebno, ker ima kot veleposestnik toliko fcta, da ma še od tistega neobdelanega ostaja! — i severni in izhodni strani pa je od šolskega zidu dober meter šolske zemlje, potem je že vse fa-feko, o joj! Ker drvarnice ni, se drva shranjujejo [klet, v katerej seveda sveža ostanejo. Voziti pa se brejo po farovžkej zemlji okoli šole h kleti. Toraj okoli zidovja župnik gospodar! Razumnemu zatrta! Ko se je ondotna šola stavila in se je k temu ptor iskal, je velečastito knezoškofijstvo iz Mania prošnjo odbilo in odredilo, da se sme od žup-pkega zemljišča toliko odmeriti, kolikor je za stavbo ne šole, vrta itd. res potrebno. To je bilo golo prav. Zemlje je bilo dovolj na razpolago, pa kaj ■naga, ko ima pa župnik svojo postavo, svojo glavo Isvoj nos. Krajni Šolski svet pa mu vse da veljati; pebiti bi tudi v ogenj ali v vodo za njim skočil! idajni šolovodja pa se menda tudi ni za to potepal, misleč, da itak skoro od tamkaj odide. A to lystanovsko, dočim nekteri tovariši celo svoje novce pbijo, da sebi . in naslednikom stanje zbolj-m. Tik pred šolsko kuhinjo je še farovška greda, tem pa — stranišče mežnarije, katero ob sebi ra-■oljivo zlasti v vročini neprijetno in škodljivo deluje. t pa se lahko prestaviti, pa zakaj bi se to storilo, ■je za gorskega učitelja vse dobro. — Kako hudo lene to šolovodja, da nima vode pri šoli. Zavži-b mora nezdravo, nepokrito, na prostem stoječo ko, ki je v deževnem vremenu celo kalna in ne-lljiva. In si to vodo mora od daleč po ilovični Iti nositi, ker je zlasti po zimi težavno in stane Kilo za nošo. Nihče pa naj ne sodi, da so temu le šolske oblasti krive, nikakor ne, temveč kriv je m edini mogočni zapovednik kraj. šol. sveta župnik inček Ogrizek! Vsi trije gg. okrajni glavarji od K 1895 sem so ukaze dajali, in krajni šolski svet Ibil že pripravljen to storiti, tembolj, ker bi tudi m soseda kamenje in les brezplačno dostavila in ■toraj veliko manj stale, nego se mis3i in s tem »farja, zlasti pa, ker bi se tudi enostavno brez sesalke ali pumpe napravil, kakor take droge šole imajo, a vse zastonj! Modri župnik ima celo kopico proti-vzrokov pripravljenih in drugi mu dajo vse veljati in tako ostane vedno brez vodnjaka. Enako težko stane učitelja radi pošte, mesa itd. Dvakrat na teden mora vendar poslati, vsaka boja pa pride razun druzega najmanj na 50 do 60 vin., katere si pa pot ali po-tovka krvavo zasluži, in še se jih mora po celi okolici iskati in prositi, da bi zraven lahko obupal, ker si vsi tisti, ki so od Ogrizeka odvisni, ne upajo ničesar storiti, sicer „qnos egoa! Na leto stane šolovodjo ta noša 60 do 70 kron, večkrat mora po nujno pošto dvakrat zaporedoma poslati. A krajni šolski svet mu ničesar ne odškoduje, v nasprotnem on raji molči. Vrhu tega je šola v III. plačilnem razredu, to je, učitelj ima 200 K na leto manj plačila nego v krajih, kjer imajo šole vse pri rokah brez navedenih, izvan-rednih stroškov. To naj služi skupno vsem radovednim v odgovor, ker je dolžnost pravično odgovoriti in nikogar zapeljati — a pretežko posameznim odgovarjati. Kdor ne verjame, se naj pa prepriča. Ako bi se župnik Franček Ogrizek morebiti zopet ojnnačil, v katerem koli Časniku ali po svoji čudni navadi na leči, kamor le sveto evangelje spada, vse obrniti, zviti in vtajiti, tedaj pa naj malo počaka, da zve on in daljni svet, kaj sedaj njegovi župljani govorijo, ker njim je toča 13. avgusta t. 1. tako hudo potolkla, kakor še nihče tega tamkaj ne pomni. Kaj čudo, da je tudi po vinogradih toljko pobožnega, mirnega, odkritosrčnega itd. župnika neusmiljeno klestila. Adamič. Šmarjeta pri Telenbergu. V smislu § 19. tisk. zak. zahtevam, da sprejmete glede dopisa v 18. št. „Štajercaa: „ Ni res, daje moral bivši organist, po domače L., radi župnika in klučarja Plešarja opustiti vodstvo cerkvenega petja in orgljanja; res pa, da je sam odstopil prostovoljno, izgovarjajoč se on in njegova žena, da več ne vidi not. Ni res, da mu je župnik Mažir dal za zadnje leto kot popotnici 4 gl. kot „Abfertigung"; res pa je, da je pred pričami in proti od njega lastnoročno podpisani pobotnici sprejel za pol leta 1902. kot sistirano plačo iz cerkvenega premoženja 9 K 88 vin.; od ustanov se mu ni smelo ničesar izplačati, ker pri nobeni ni hotel ogljatiali peti injedrugopolletjeorgljanje in petje že redno oskrbljeval Pavel Kurner. — Šmarjeta pri Telenbergu 15. eept. 1902 — Franc Mažir, župnik. (Opomba uredništva! Kaj ne kmetje, to je fina poprava? Pisana v letu 1902 v jako fini slovenščini! Ako je trditev župnika resnična, bode pokazalo prihodnje poročilo našega g. dopisnika! Z Bogom g. župnik Mažir.) Razne stvari. Štajerski deželni zbor je bil dne 30. p. m. zopet otvorjen. Armadno povelje presvitlega cesarja. Dne 16. p. m. je dal presvitli cesar v Chlopyju (Galicija) sledeče armadno povelje: „ Važni državni opravki so me zamudili ravno v istem času, katerega bi bil rad porabil, da bi se bil vdeželil velikih vaj (manevrov) 7. in 12. vojnega oddelka. Ker pa sem cesarsko in kraljevsko visokost generala kavalerije nadvojvoda Franca Ferdinanda pooblastil, da je mene pri teh vajah zastopal, dobival sem od njega vsak čas poročila v preteku vaj. Imel sem po teh poročilah pričakovano zadostitev, da sem zvedel od njegove cesarske in kraljevske visokosti le hvalo in pripoznanje, tičoče se celega stanja in nastopanja obojnih čet moje vojske, kakor tudi večjih oddelkov ogrskih domobrancev, kateri so se vdeležili teh vaj. Ko sem se vdeležil večjih vaj jezdecev (kavalerije) v Galiciji, dana mi je bila priložnost, da sem se v novic lahko opouČljivem načrtu, vodstvu in izvajanju vaj, kakor tudi o izvrstnem stanju in veliki zmožnosti vseh krdel, katere so se teh vaj vdeležile prepričal. Tem bolj, ko je moja dobra sodba glede vojaške vrednosti in brezpogojne ndanosti tičoče se službe, glede složnega delovanja vseh delov moje cele vojne utemeljena, tembolj se moram in hočem njenih uvedenih uredb, katere so se izkazale kot dobre, držati. Moja vojska — koje izvrstna sestava bi se lahko od enostranskih prizadevanj med tem ko se nebi jemalo v poštev kako visoke naloge ima za blagor obeh delov monarhije izpolniti, razrahljala — naj posebno to ve, da se nikdar ne odrečem pravic in oblasti, katere so njegovemu najvišjemu poveljniku zajamčene. Skupna in enotna, kakor je, naj ostane moja vojska kot velika moč v obrambo avstro-ogerske monarhije proti vsakemu sovražniku. Zvesto svoji prisegi, bode vse moje vojaštvo stopalo po potu resnega izpolnjevanja svoje dolžnosti, napolnjeno od istega duha složnosti in harmonije, kateri spoštuje to, kar je lasten znak vsakega naroda, kateri vsako nasprotje rastopi, med tem ko posebne prednosti vsakega narodnega plemena v blagor velike celote porabi. — Chlopy dne 16. septembra 1903. Franc Josip 1. r." — To armadno povelje je velik znak ljubezni napram vsem narodom, presvitlega našega cesarja, kateri je vsikdar le vsem najboljše želel. Vsak, kdor zahteva, da bi se odstranil nemški poveljni jezik iz naše armade, vsak tak ravna proti cesarski želji. Ali morda ne svita tudi iz tega povelja cesarjeva izrecna želja, kar vedno po-vdarjamo, — namreč: mir med narodi ? In kdo ga kali? Kalijo ga veaj pri nas viri vse zmotnjave med ljudstvom: klerikalni hujskači in pa prvaški dohtarki oderuhi. Tem ni nič sveto, niti cesar, niti ne njegove želje. Kdor hoče v Ameriko naj pazi, da se ne bode vsedel goljufivim agentom na limanice. Kakor javi ministerstvo, se bodejo za rudokope v Mehiki uže v kratkem času nabirali po našem cesarstvu, seve najbolj po naših krajih, delavci. Pazite pri takem vabilu, saj tudi v Ameriki ni vse zlato, kar se sveti; sploh pa, kdor hoče kako tako pogodbo skleniti, naj pazi, da se bode uradno potrdila, toraj legalizirala in se v njej odločno določilo potrebno osebno varstvo. Notranje ministerstvo na Dunaju je izreklo, da rado posreduje v tej stvari in da bode dalo na vprašanji strank takoj dovoljna pojasnila, da stem zabralj brezvestno izkorišČevanje našege ljudstva od nekateri™ agentov. Sploh pa svetujemo vsakomur, da raji ostafiil doma. Posebno na Štajerskem, Koroškem in Krajnl skem se ni treba nikomur bati, da bi stradal, akol ima veselje do dela. Nekaj 0 novem papežu Piju X. Zanimive podroM nosti iz življenja novega papeža so v zadnjem časti nekateri listi priobčili. Tako poroča nekemu nemškem« listu njegov rimski dopisnik sledeče: „Pij X. vstane! zelo zgodaj. Ako pride njegov kamerni sluga pol uri zjutraj v papeževo spalnico, najde papeža že veda« v naslonjaču moliti brevir. Ob 6 uri služi papei«J mašo v posebnej za njega prirejeni kapelici. PapežeJ maša, pri kateri streže njegov tajnik, traja blizu pa i ure. Po maši moli papež kleče zahvalno molitev. Pj tem gre k zajuterku, ki obstoji iz kave, iz prepečenj in surovega masla. Ako ni prevroče, se gre po za« torku sprehajat po senčnatem vatikanskem vri« sicer s tajnim kamornikom in poveljnikom nobelgardJ Zjutrajni sprehod ne traja nikoli nad eno uro. Pot« gre papež v svoje -zasebno dvorane, da sprejn^H reši pošto, kar traja vsaki dan dalje časa, ker ■ papež jako natančen. Potem sprejme poročila in dfl žavnega tajnika, nekakega ministra zunajnih zadS da poroča zadnji o zadevah med Vatikanom m tujina] vladami. Potem se pričnejo razne avdijence. Najbolj] utrudijo papeža posebne avdijence. Vsak dan namrečl sprejme razne škofe, opate, prelate, poslanike itd. J Kmalu po prvi uri popoldan gre papež k obedn. Pol obedu papež počiva v svoji spalnici dobro uro. Potem | čita dalje brevir ter drugače čas porabi. Ob 6 uril zvečer gre papež v spremstvu dveh monsignorov naj prekrasen hodnik v tretjem nadstropju, kjer ga k pričakujejo ugledni domačini in tujci, da mu poljubijo) prstan. Nekaj časa se ž njimi razgovarja. Potem m postavi k vsakemu vhodu orožnik, a papež se spre-j haja in razgovarja s svojim spremljevalcem. Pri tem] mu kroži oko po celem čarobnem* Rimu. Ob 9 uri | zvečer večerja, potem zmoli brevir, a končno pregleda] še razne Časopise. Ob pol 11 uri j« papež žefl postelji. Nove smodke (cigare). Z prvim oktobrom t. 1. so prišle nove smodke v promet in sicer imajo im&| „Rosita". Vsaka velja 8 vinarjev, 100 komadov 7 tj 20 vin. Kot špecialitete se prodajajo od tega dnevaj smodke z imenom „Delicias" in sicer škatljica s 5 komadi za 60 vinarjev. 71 vojaških samomorov. Kakor javlja pred kratkim izdano poročilo o zdravstvenem in dušnem položaju naših vojakov, si je v naši avstrijski armadi v mesecu dec, | leta 1902 — 35, v januarja leta 1903 pa 36 vojakoT) končalo svoje življenje. Toraj smo imeli v 2 mesecih 711 vojaških samomorov v naši državi; zares jako tužno poročilo. Kdo je pač temu kriv? 1000 let ječe pO nedolžnem. Skoraj neverjetno] a vendar resnično. — — V poročilu uradnega; glasila „Avstrijska statistika" je bilo v letni ! 1899 nič manje, kakor 11 tisoč 165 oseb 8 dnii — 9 — J5 oseb vsaka do 14 dni, 3229 oseb vsaka blizu pešec, od 1294 vsaka po dva meseca in nad 2 |eca 617 oseb po nedolžnem zaprtih. Ako zračuniš paj ves ta čas, dobiš več kakor 1000 let ječe po olžnem in to v enem letu. Ako izračuniš, da bi (lazila bila vsaka teh oseb med tem, ko je morala peti" vsak dan samo eno krono, potem se je pov-plo od sodnij v ten! letu ljudstvu G00 tisoč kron i)de. Zunanje novice. Zver v človeški podobi. Na otoku Šahalin v Si-tj je v prognastvu živečega kmeta Kaserskega lidila njegova žena, da je pomoril že celo vrsto di in z njimi krmil svinje. Pri preiskavi so našli njegovem stanovanju dve steklenici človeške masti, katero si je mazal črevlje. Zverinski morilec je oodušno priznal, da mu nobena pijača bolje ne kot človeška kri. Števila umorjenih si ni zapomnil, je moril, kjerkoli se mu je ponudila prilika. Prepelice je deževalo. Nad mestom Vel. Becske-se je te dni odtrgal oblak. Ljudje v hišah so Kali. da je med silnim dežom neprestano nekaj ikei9 Posestvo obstoježe h dveh njiv in hrastovega gozda, se fakoj proda za 1200 gld. Na posestvu je tudi mnogo sadnega drevja. Več pove posestnik Alojz Irgl, Juvance, poŠta Sv. Urban pri Ptuju. 1062 Brenceljnovo olje, katero brani konje in živino proti opikanju brenceljnov (obadov) in muh prodaja drogerija magistra farmacije J. Fiedler, Celje, Bahn-hofgasse št. 7. 1003 - 101— Zahtevajte brezplačen in frankovan moj cenik, kateri je jako bogato ilustrovan (nad 600 slik). V ceniku .so naznanjene cene mojih jako solidnih, izvrstnih in cenih ur, moje zlatnine in srebrnine in vse v godbeno (mnsrifcalidno) široko spadajoče blago. St. 37iti. 14 kar. zlati prstan gld. 5.25. iz novega zlata kar. pldL S'80. iz doable-zlala, punciran gld. 1-40. Prva fabrika za ure v Briix-u HANNS KONRAD razpošlljatev ur, zlatnine In godbenega blaga Brtix štev. 475 na Češkem Bmlilnica z zvoncem 21 ctm visoka, v krasno poliranem iiikelnastim o boju, s prav glasnim dolgo t rajajoči m glasom in masivno jekleno pripravo za prestavljanje, gld. 285. Najboljše kakovosti. Budilnica z zrcalom val*, 30 cm visoka, z I no pripravo gld. 31 kazalnikom, ki po nofij gld. 3'50. Zvoni pravi no. toraj ni mogoče, koga v spanju ne St. 3401. Nikelnasta remonter-ura, odprta gld. 2*50, H-—. 3-50. Št. 3404. Remonter-ura iz goldina z dvojnim pokrovom gld- 5*75. Št. 3405. Remonter-ura iz jekla, odprta gld. 5-~. Št. 3407. Nikelnasta tula-remon-ter-ura z dvojnim pokrovom gld. 6-50; St. 3413, srebrna remonter-ura, odprta gld. 480 in St. 3425, pristna srebrna remonter-ura s dvojnim pokrovom, gld. 6-75. Št. 3465. Srebrna remonter-ura za dame z dvojnim pokrovom, dobre vrste gld. 8'75, z zlatim obrobkom gld. 9 60, najboljše vrste gld. 10 75. St. 3717. 14 kar. xlatl prstan g)d. 5 50. iz novega zlata 6 kar. gld 260, i* double-zlata, punehan gld 1*25 Prave »rebrne verižice za ure, puncirano od c. kr. novt'nega nra v a n ^ R — 11 — FRANZ KAISER žganjarnica v Ptuju. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute). Kupite enkrat na poskus! Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. 902 Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. Ptujsko kopališče Gorna dravska ulica v Ptuju. 559 [Vsaki dan kopele v banjah, prsne in mrzle kopele. Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehekakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. 30$.Ra$iWir in v kopališču samem. 5£ S> <>^ m&m WK Ptujsko posojilno društvo (Vorschussverein) registrovana zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge po 4% in daje svojim družbenikom mejnična posojila po 5%% Dobra priložnost za kupovanje. Prodajam po čudovito nizki ceni vsakovrstno ^nkno (atof), zajg za hlače, sukno za gospe, ka-|ior tudi kotone. Pri meni se dobi tudi vsakovrstno platno za rjuhe itd., platno za srajce, vse drobno blago in vsakovrstne pletenine. Moje špecerijsko blago in moje moke (mele) so bajboljše. — Znižal sem cone, da dam stem cenjenemu občinstvu priložnost za prepričanje, da pe lahko izvrstno in jako trpežno blago kupi po nizki ceni le pri v Štefanu Brodar v Ormožu. — o — 1 C ►■s p C N< P na leto. 1036 #N»t«tiMS Nobena sleparija! Redka priložnost! 1 par močnih čevljev (štifletnov) za možke aH ženske, izvrstno blago, jako trpežnih, se dobi v vsaki velikosti za samo 3 gld. — — Pri pismeni narot-itvi je treba samo poslati dolgost v centimetrih, katera 1033 naj se zmeri po podplatih. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju, — 12 — Razglas. Iz deželne sadjerej^ke šole v (Jleisdorfu se bode v jeseni 1903, oziroma v spomladi 1904- spodaj navedeno jabolčno in hruškovo drevje prodajalo in sicer v.^ega skupaj 15.500 komadov. Drevje se bode oddalo samo kmetijskim posestnikom štajerske dežele in sioer po znižani ceni 1 komad za 70 vinarjev (brez zamotanja in pošiljatvenih. stroškov). Na CJornje Štajersko se bodejo oddajala jabolka spodaj navedenih vrst in sicer Štev. 1, 2. 4, 11 in 12, od hrušek pa vrst 1, 2, 3 in 9. Naročila morajo se poslati do konca decembra 1903. 1. na štajerski deželni odbor. Vsako naroČilo mora imeli pečat od občinskega predstojništva in predstojnikovo potrdilo, da je prosilec zares kmečki posestnik v dotični občini. Ako se drevje rabi za jesensko sadenje, se mora to v dotični proSnji izrecno omeniti in se mora naročilna prošnja vpo-slati do konca oktobra 1903. 1. Prošnjam se bode tako dolgo ustreglo, dokler bode drevje v zalogi in sicer z ozirom na čas, ko dospejo prošnje. Več kakor 120 komadov se enemu posestniku ne bode oddalo. Vsak posestnik, kateri je sprejel to drevje, je obvezan, da je tudi posadi na lastnem svojem zemljišču. , Drevje se pošlje samo proti gotovemu plačilu. Imenik jabolčnega in hruskovega drevja, katero se bode za leta 1903 in 1904 oddalo iz deželne sadjerejske šole v Gleisdorfu. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 1 2 i 3 4 5' 6 7 I. Jabolčne vrste: Kharlamovsky..... Kardinal (ognjene barve) . Gravensteiner..... Ribston Pepping .... Žolti Belle Fleur .... Kanada Heinette .... Baumann Keinette . . - Prestolonaslednika Rudolfa jabolka...... London Pepping .... Ananas Heinette .... Renska velika Bohnska jabolka (Rohnapfel, rhei-nisch groBer) .... Mašancke, štajerske . . . Huberjeva mostna jabolka II. Hruškove vrste. Izvrstne hruške Louise pl. Avranches..... Liegeljeva hruška (Butter- birn)....... Dielova hruška (Butterbirn) Sterkmanova (Butterbirn) Postrvna hruška (Forellen- birn) ....... Josefine pl. Mechelin . . Hardenpontova zimska hruška (Butterbirne) . Dekariova zimska hruška (l)echantbirne) . . . Weilerjeva mostna hruška visoko j »a pol pritlično drevje I visoko I drevje 182 130 275 459 1538 68 176 216 Ž26 106 375 028 60 87 114 5 744 065 25 230 310 68 400 WQ 173 1200 592 900 1925 848 478 28 7 52 44 16 42 90 6 55 25 36 50 30 14 38 57 141 12 28 56 363 600 Gradec dne 19- septembra 1903. \ tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v ^^^^^L zelo bodo. težko radravljivo ram.. 'Av W Icl :v jo i/ku- \^- ■: "./TV^-j??' /.a!" mečijnu vlav.lnd mazilo, tako imenovano praiko ^fiSJfcŽCjj*- fffft I domaČa mazilo kot e*jM6IHtu arodstro za obvez.). To vždržoj« ran* čisle, oliv ruje liste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljeiije. Razpošilja se vsak dan. Proti predplačilu K 3 16 se pošljejo 4)1 Dušice ali 336 6|2 pnšice ali 4*60 «[!aH 4'60 0[2 pušici poštnine prosto i.a vsake poslujo avatro-o^er^ke monarhij«, j Vsi deli embalaže Imajo zakonito depoaavano varitvena znamko. Glavna zaloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj] lekarna ,,pri črnem orlu" Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. | Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V Ptuju v lekarni gosp. Ig. Berbalka. OOOOOOOOOO \0\ ODOOOOOi Brata Slawitsi v Ptuju priporočata izvrstne šivalne (Nahmaschinen) po sledeči <* Singer A ... 70 K i Singer Medium 90 Singer Titania 120 Ringschifchen . 140 Ringschifchen za krojače . . 180 Minerva A............100 Minerva C za krojače in čevljarje . . . 160 Howe C za krojače in črevljarje . . . 90 „ -Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „1 Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cenej pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. | Strune za gosle, citre, tamlnirii in za vsakovrstne instrumente, in sicer najboljše] najfinejše blago po jako nizki ceni, priporočata] Brata Slawitsch, Ptuj, Florijanski Kdor naroči, naj izrazi natančno svoje želje, da| zabranijo pomote. 1021 -151- „STAJERC" ajerc" jeiist, ki ima glavni moter, branili spodnjestaj. kmete pred iskorižče-^ vanjem od strani kmečkih sovražnikov. hoče mir med sosečkima narodoma, katera sta primorana, skopaj živeti in katera sta odvisna en od ovega. ..otajGPC ' radovoljno odgovarja svojim naročnikom na vsako vprašanje bodisi v gospodarskih, v tožbenih. davčnih zadevah, sploh o vsaki stvari, katera je kmetu in trgovcu na deželi potrebna, /a pismo se x mora priložiti znamka za 10 vinarjev. )j3*flJ©PC sprejema radovoljno dopise od svojih naročnikov, želeč, s tem ne- ^ rednosti, katere Škodujejo kmetu, odstraniti. prinaša vsakovrstne novice iz Spodnjega Štajerja, pa tudi iz drugih dežel. izhaja na leto 26 krat in ne velja več kakor 2 kroni za celo leto in se lahko naroči vsaki dan. priobči oznanila po jako nizki ceni. Oznanila sama pa priobčena v tem listu, imajo veliki vspeh. Na enkratno oznanilo je dobil pred kratkem neki gospodar 76 dopisov, tičočih se razglašene stvari. Število nŠtajerčevih'* naročnikov vedno raste, kmetje, obrtniki, delavci, trgovci, naročajte ,,Štajerca*', pošiljajte mu vaSa oznanila. Sedaj se tiska uže v 15 tisoč iztisih. Naprednjaki, skrbite za razširjanje tega lista, tako, da bode kmalu postal tednik. Upravništvo in uredništvo se bode od sihmal Se bolj potrudilo, po svoji moči vsaki želji naročnikov ustreči, treba pa je, da se te želje pismeno ali ustmeno naznanijo. n Naprednjaki, zahtevajte v vsaki gostilni vaš list, zahtevajte „Štajerca". ■— ---------------------------------------------------------.----------------------------1 « f^jj Veliki vinograd jm in velikim sadunosnikom, 1 uro hoda od Maribora, v [lepi legi, se takoj proda. Celo posestvo meri 30 oralov in |14 oralov vinograda v najboljšem stanu (4 orali so nasa- :jako dobrimi amerikanskimi trtami) 2 orala njive, */• orala drugo so travniki, nasajeni z lepim rodovitnim sadnim i. Na posestvu stoji gospodarska enonadstropna hiša z in kletjo, potem druga hiša z prešo in 4 viničarske hiše. nec ima izvrstno vodo. Celo posestvo je zjedinjeno v eno bo in se proda z presno upravo za grozdje in sadje, s j s kuhinjsko upravo in s celim letošnjim branjem vred, | ker posestnik boleha, po jako nizki ceni. Več pove Jakob Purgay v Leitersbergu pri Mariboru. Lepo posestvo Red Star Line, Antwerpen me oljse DČata i trg da 1021 premakljivega blaga (sodnijsko cenjeno na 25.600 kron), ftterem je krčma, dve hiši za najemnike in lepi kozolec, loj radi starosti posestnika po jako nizki ceni proda. K tvu spada 5 V« oralov lepega gozda, kateri se lahko ta-a in o Vi'Oralov njiv in travnikov tik hiše. Poslopja ftana in z opeko (ciglom) pokrita ter je vse velbano. Izvir-je kakih 50 korakov od hiše oddaljena. Približno 300 ko-jfaleč proč teče potok. Posestvo leži v lepem spodnje-šta-Jrm trgu, tik železnice. V trgu je okrajna sodnija in davčni Več pove posestnik, kojega naslov (adres) se izve pri upravnišivu «Štajerca». 1025 v Ameriko. prve irrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel, na Dunaji ali Ant. Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 43. 537 1058 Maj s šestimi do osmimi delavskimi močmi, se takoj sprejme pri Jožef-u Rossmann, Frauheim. Vprašati je ustmeno ali pismeno pri Jolianii Hasel, Frauheim-Kranichsfeld. Vozičke za otroke v ku terih lahko otrok sefli, pa tudi bike za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata Brata Slawitsch 770 V PtUJU. Cena: 12,*6, 20, 30, 36 do 40 kron. G. kr. priv, tovarna za cement Trboveljske premogokopne dražbe v TrbOtfIjatl priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nadkriliaiofl dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III 3 Rennweg 5. 7U FRANZ SODiA tvomica pnšk (Gewehrfabrik in Ferlach Karnten) 844 priporoča izvrstne puške, kakor puške za šrot iu kroglje, uajizbornejSa dovršitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrovane cenike s podobami pošiljam vsakomur, kdor mi pošlje 15 kr. V markah poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval. Kdor bi mojim ne bil zadovoljen, tistemu ga zamenjam ali pa vrnem denar. Moja zaloga je jako velika. ^^————^—*^» —— lil M ■! lili—^1—III I ^^——— Vencel Schramm Celje, Glavni trg izdeluje najcenejše godbene inštrumente in prodaja strune. Gosle se dobe za 5, 8, 10, 12, 15, 20, 30, 50 in 100 kron. Citre za 12 kron in višje. Harmonike za 7, 9, 12, 15, 20 kron i. t. d. Za vse inštrumente se jamči. Tudi vsakovrstna popravila se sprejemajo in hitro ter po najnižjih cenah izvršijo. 984 Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celjl Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1901 K 9,316.9a Vloge od 1. januarja 1902 do 31. decembra 1902 z obrestmi vred.......» 3.169.4$tB Od tega je odračuniti: K 12,486.3« Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1902 vzdignile.......K 2.077.8ffl Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 Hipotekama posojila.....-..... K Mejnično stanje............. > Posojila na vrednostne efekte....... > Efektni zaklad ............. » Posestva.......■......... » Imetek. katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........ > Vloge pri kreditnih podjetjih....... > Stanje'blagajne (kaše).......... > Glavni reservni zaklad.......... > Posebni rezervni zaklad za kurzne diference > Zaklad za peuzije............ > > 9,808p G.085.868-S1 78.0291* 20.(10183 2.919.6U--I 184.000- 300.000--107.20199 40.823-46 55:157422 298.15069 31.227-62 Visokost za obresti: Pri vlogah 4° (, in se pla rentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. TTT/i, CrdH *fw«t Tiran Scbindkr, Dunaj, ^pošilja že veliko let dobre znane stroje vsake t! za poljedelske in obrtne potrebe: mline za sadje, inline za gri stiskalnice za sadje in gr« škropilnice, puljska orodja, i nice, vitle, trijerje. čistilnice ill luščilnice za koruzo, slamora« stroje za rezanje repe. stiskilntj seno, mline za golanje, kotle: kuhanje klaje, sesalke za vm sesalke za gnojnice, železie vodovode i. t. d. od $«dai osauomur po zopd] datno znižanih ccnabli Ravno tako vse priprave za M stvo. medene pipe, sesalke za gumijeve plofo, konopljene ia) jeve cevi, priprave za točenj«' omare za led. stroje za slaf priprave za izdelovanje sodan penečih se vin, mline za kavi,] šavo i. t. d., stroje za delanje namizne tehtnice, steberske tel! tehtnice na dro~, decimalne teM tehtnice za živino, železno potil železne blagajne, šivalne stroj* sestavov, stroje in orodje za laji ničarje, kovače, kleparje, sedlarjil pleskarje i. t. d. use pod dolgoletnim jansi po najugodnejših plačilnih tudi na obroke. Ceniki z več kakor 400 slikani; plačno in franko. Dopisuj« k Uidl v slovanskem jei Prckupccm in agentom posebni nosti! Piše naj se naravnost: Ivan Schindler Dunaj HI/1, Erdbergstrasse lt| Izdajatelj iu odgovorni urednik: Michael Bayer. Tisk: W. Blanke v Ptuju.