69 9-2006 z mesta, kjer je varoval, vkopan v sneg – ne da bi v noči vedel, kaj se pravzaprav dogaja. V trenutku groze, ko je bilo jasno, da bosta zgrmela v globino oba, je brez oklevanja prerezal vrv. Kasne- je razmišlja: »Kakšna norca sva bila v prazni veri, da sva dovolj pametna in da bova ušla iz težav. Vse muke in napori, zato da sem na koncu prerezal vrv.« In ven- dar je v neverjetnem spletu oko- liščin preživel tudi Joe – ko je bil v očeh soplezalca že davno po- kopan. Padec v razpoko je usta- vil snežni most, brezupni spust v razpoko se je zatem spremenil v rešitev, saj je Joe po snežnem stožcu uspel izplezati iz nje, sle- dilo je plazenje po ledeniku, padci po kamenju ledeniške mo- rene ... V iztekajoči noči, tik pred jutrom, ko naj bi podrli bazo, se je kot vstali duh pojavil Joe. Pr- votna groza se je brž spremeni- la v Simonovo odločno ukrepa- nje, ki je ohranilo tudi iztekajoče življenje soplezalca. Groza se je pojavila šele kasneje, preganjavi- ce, razmišljanja – a kot je razbrati iz knjige, oba plezalca razumeta dejanje (prerez vrvi) kot edino možno v danem trenutku. Vso globino in širino etičnosti tega dejanja je podžgala šele knjiga. O dejanju samem pravzaprav al- pinistični (in v obilni meri tudi nealpinistični) svet sodi že vsa leta po izdaji, še posebej pa po filmski uprizoritvi. Je bilo prav, da je prerezal? Saj sta vendar pre- živela oba! Če ne bi, bi verjetno umrla oba. Ali pa tudi ne? Ali pa le eden? Vprašanja, ki posegajo v samo jedro medčloveških od- nosov, ki so še posebej na preiz- kušnji v brezupnih trenutkih ne- prijaznih, mrzlih, najvišjih gora našega planeta. Poteza založbe Sidarta, da pre- vede knjigo, ki je prvič izšla pred skoraj dvema desetletjema, je pohvale vredna, saj na ta način lahko tudi v domačem jeziku be- remo o stvareh, o katerih je bilo v svetu toliko govora. Nekoliko motijo le ponekod malce nerod- ni prevodi, tako denimo Joe več- krat »eksplodira v jok«, čeprav v naših krajih ponavadi »izbruhne- mo v jok« (primer str. 195). Prvot- na knjiga je v tej izdaji tudi neko- liko posodobljena, ima vključen epilog iz kasnejših let, ko se tudi Joe vrne v gore, in predgovor Chrisa Bonningtona. O etičnosti v knjigi opisanega dogodka pa naj presodi vsak sam – po napet- em branju seveda. Marjan Bradeško Gore nad Tržičem Tržič (planinsko-izletniški vodnik), Vladimir Habjan, Irena Mušič, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana 2006. Irene Mušič s preprostim naslo- vom Tržič (planinsko-izletniški vodnik), ki ga bo s tehtno bese- do in mojstrsko fotografijo pova- bila na pot. Avtorja sta se odločila za uve- ljavljeno in tudi najbolj smotrno ureditev vodnika in svoje opi- se najprej razporedila na samo mesto in neposredno okolico, potem pa na vse tri doline, Šen- tansko izpod Ljubelja, Bistriško izpod Košute in Lomsko izpod Storžiča, izlete, pohode in gor- ske ture pa razvrstila po »nad- stropjih« v dolinske, sredogor- ske in visokogorske. Pravzaprav sta v to petnajsterico, po pet iz vsakega »nadstropja« uvrstila ti- sto najvrednejše, kar nam po- nujata Tržič in njegovo zaledje. Tako nas popeljeta v zatrepe vseh treh dolin in nas opozarja- ta na takšne zanimivosti in zna- menitosti, kot je, denimo, To- minčev slap in stari mejni prelaz Ljubelj, o katerem je vedel veli- ko povedati že Valvasor, prijaz- no nas spomnita na lepo Borno- vo pot skozi slikovita predora v vzhodnem pobočju Begunjšči- ce, povabita nas na Zelenico, v med geologi slovečo Dovžano- vo sotesko, na Kofce in na Dol- go njivo, dve čudoviti planini v nedrjih Košute. Na Dobrči, Kriški gori s Tolstim vrhom, na Ženiklovcu (Velikem Javorniku), Štegovniku in na Ko- šutici pa ne bomo več brezskrb- ni izletniki, ampak bomo morali pred odhodom na pot temeljito prebrati poglavji o (ne)zahtev- nosti opisanih poti in o opremi, ki jo bomo potrebovali za varno hojo (oboje vam v strnjeni bese- di ponujata avtorja v naši knjiži- ci). Isti dobronamerni napotek velja tudi za obiskovalce zgornje- ga »nadstropja« s šestimi vrhovi, ki že sodijo v elitno druščino dvatisočakov. Na Vrtači, Begunj- ščici, Velikem vrhu, Kladivu in Košutnikovem turnu v Košuti, ter na prvaku celotnega pogorja, Storžiču, se bomo brez zadržkov soočili z visokogorjem, s pleza- njem po žicah in klinih (Veliki vrh, Storžič) in z vznemirljivo, Med našimi podgorskimi meste- ci je Tržič najbolj stisnjen med strma pobočja okoliških gora, ki pa jim z mestnega tlaka prav zaradi te njegove globoke lege ni videti vrhov. Zato pa je odlič- no izhodišče za vsakovrstna, iz- letniška in gorniška potepanja, saj včasih ni treba storiti drugega kot stopiti za nosom in že bomo trčili ob kakšno kulturno ali na- ravno znamenitost. Kdor pa ni zadovoljen zgolj s slučajnostmi in mu je naše mestece in njegova okolica raziskovalni motiv, naj le vzame v roke drobno knjižico avtorjev Vladimirja Habjana in 9-2006 70 vendar zelo zahtevno hojo po strmih travnatih pobočjih (Vrta- ča, Begunjščica, Kladivo, Košut- nikov turn). Gore v tem zadnjem poglavju, čeprav razen Storžica, ki sodi h Grintovcem, vse kara- vanške, v ničemer na zaostajajo za zahtevnimi skalnimi vrhovi Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp, zato naj bo tudi naš odnos do njih temu primeren. Morda bi za konec veljal namig, da bi veljalo še kakšnemu slo- venskemu podgorskemu meste- cu napisati podobno planinsko- izletniško priporočilo za obisk in za kasnejša vračanja. Zdi se mi, da v siceršnji obilici enciklo- pedične in izbirne vodniške lite- rature pri nas primanjkuje prav takšnih »miniaturk«, kakršna je pričujoča knjižica o Tržiču. Mitja Košir Kulturne poti Kulturne poti. Od Aljaža do Župančiča. Raztresen, Marjan. Ljubljana, Mladinska knjiga, 2006. Prva vezna planinska pot ne le v Sloveniji, pač pa v Evropi na splošno, je od leta 1953 Sloven- ska planinska pot, ki vodi od Maribora prek Pohorja in vseh najvišjih in najlepših gora na Triglav, nato pa se spušča vse do Ankarana ter se konča na obali Jadranskega morja. Pozneje so nadelali še več deset podobnih planinskih poti, tudi nekaterih daljših. V zadnjem času je bilo organiziranih več krajših po- hodniških poti po različnih pre- delih Slovenije, ne le v gorskem svetu. V drobni knjižici iz zbir- ke Slovenija na dlani je Marjan Raztresen predstavil petindvaj- set takih poti, opisal posebnosti in znamenitosti ob njih in bese- dilo opremil z lepimi (lastnimi) fotografijami. Opisane poti imajo še poseben čar in kulturno vrednost, saj so posvečene spominu na po- membne Slovence, pesnike (A. Aškerca, S. Kosovela, F. Prešer- na, O. Župančiča), pisatelje (I. Cankarja, J. Jurčiča, C. Kosmača, F. Levstika, M. Kranjca, J. Trdino, F. Levstika, J. Stritarja, J. Javor- ška, Lovra Kuharja – Prežihove- ga Voranca), slikarje (I. Grohar- ja), pa tudi spominu na nekatere druge slavne Slovence, kot so organizator slovenskega planin- stva in smučanja R. Badjura, sve- tovno znani jezikoslovec F. Mi- klošič, prvi učitelj čebelarstva na Dunaju A. Janša, M. Čop, najbolj razgledani Slovenec svojega ob- dobja, in preučevalec slovenske dežele J. W. Valvasor. Med njimi so tudi nekateri za slovensko kulturo zaslužni duhovniki, na primer F. I. Baraga, F. S. Finžgar, J. Jalen, F. K. Meško, A. M. Slom- šek, V. Stanič, A. Trstenjak, P. Tru- bar in M. Vetrovec, in edini tujec, pesnik R. M. Rilke. Knjižici Kulturne poti je prilo- žen tudi zemljevid. Pri ponati- su bi vanjo lahko uvrstili vsaj še Kettejevo pot, ki vodi od Trno- vega pri Ilirski Bistrici do Pre- ma. Po zamisli Vojka Čeligoja so jo odprli letos ob 130-letnici roj- stva pesnika Dragotina Ketteja. Ciril Velkovrh Alarm na Matterhornu Bruno Jelk – življenje za reševanje v gorah Marca 2006 je v (samo)založbi »Matterhorn Verlag« izšla knjiga: Alarm am Matterhorn s podna- slovom Bruno Jelk: ein Leben für die Bergrettung avtorja Ro- gerja Gauderona. Vsebinsko je knjiga nadvse bogata in pisana v reportažnem slogu. Osnova so dokumentarni podatki, spomin- ske beležke in zapisniki iz arhi- va postaje Rettung Zermatt, vti- si tovarišev, zahvale preživelih in svojcev preminulih. Zajet je čas od Whymperjevega vzpona, omenjeni so pionirji reševanja z letali, v glavnem pa sodobno re- ševanje s helikopterji. Pripovedi so popestrene s fotografijami, zgodbami o reševanjih v gorah in drugod, sklenejo pa se z gora- mi, ljudmi in vzponi v Himalaji, Andih ter z življenjem v lednih prostranstvih Antarktike. V poglavju Moje življenje spo- znavamo življenjsko pot Bru- na Jelka, otroka revne pastirske družine, ki se je s trdim delom na planini Riggisalp nad Črnim jezerom kalil v uspešnega smu- čarja, alpinista, carinika, od- ločnega gorskega reševalca, iz- najdljivega snovalca naprav in postopkov reševanja. V poglavju Zermatt in Matterhorn izvemo, da je najimenitnejša točka Mat- terhorn. Na njem se je od l. 1864 do 2005 smrtno ponesrečilo 522 alpinistov, od tega samo v obdo- bju 1981-2005 kar 210. Reševal- no postajo v Zermatu je ustano- vil SAC leta 1903 (po l. 1981 jo je vodil Bruno Jelk). Sledi poglavje Reševanje v gorah. Veliko je pad- cev v ozke ledeniške razpoke, iz katerih je rešitev zelo težav- na. Problem bistveno zmanjšata Brunov trinožnik in izboljšani postopek za osvoboditev zagoz- dene žrtve iz objema ledu z dle- ti in pnevmatskim kladivom. Za reševanje ponesrečencev pod previsi izdela teleskopsko pa- lico, iznajde priročnejša nosila ter postopke in pripomočke za reševanje z žičnic. Za organizi- rano iskanje avtomobilov v pla- zu uporabi Försterjevo sondo, posameznike išče z iskalnikom Reko, ki reagira na večino stvari, ki jih imajo pri sebi. Alfa in ome- ga reševanja pa je za Bruna heli- kopter z vitlom in/ali dolgo vrv- jo (long-line), ki leti tudi ponoči in se ne boji vsake megle. Za vse to so potrebni univerzalni reše- valci, pa tudi meceni, ki jih zna navdušiti in pridobiti k sodelo- vanju. Zgledov z lahkih in tež- kih reševanj je na pretek, med drugim tudi dramatična akcija reševalcev iz Zermata, ki so po- magali prizadetim med neurjem v Wallisu. Alarm na Matterhornu je odlična knjiga, pravi učbenik, ki vedno znova vabi bralca, da jo vzame v roke. Bilo bi imenit- no, če bi nekoč postala dostop- na vsakemu našemu gorskemu reševalcu. Pavle Šegula