Skupina KB 19G9 prodala zgoniško visokotehnološko podjetje NeonSeven /4 Vodstvo Slovenskih železnic obiskalo goriško tovorno postajališče Komercialist in revizor Alfredo Pascolin je nov odbornik za delo pri goriški pokrajini >/15 Primorski ČETRTEK, 26. FEBRUARJA 2009 št. 48 (19.447) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Tokrat se ne smemo pritoževati SandorTence Za slovensko manjšino sta bila zadnja dva dneva kar pomembna. V torek je rimski parlament uzakonil vladni dekret, ki je manjšini »vrnil« milijon evrov državnih prispevkov, včeraj dopoldne je bila naša skupnost ena glavnih, če že ne glavna tema na seji komisije slovenskega parlamenta za zamejce. Manjšina pa je bila v središču pozornosti tudi na sinočnjem srečanju zunanjih ministrov Italije in Slovenije. Ne moremo se pritoževati, da se v Ljubljani in tudi v Rimu ne ukvarjajo z nami. Seji parlamentarne komisije je dala poseben pečat navzočnost predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja, ki je upravičeno pozdravil sklep o vrnjenem milijonu evrov za manjšino. Pahor, in ne samo on, je trdno prepričan, da je pot dogovarjanja z Italijo edina pravilna in koristna, ostalo je propaganda ali - kot je rekel minister Boštjan Žekš - politika juriša in stalnih okopov. Sestanek med Žbogarjem in Frattinijem ni bil nič izrednega, kar je dobro. To ne pomeni, da je bilo to rutinsko srečanje, ampak pomeni, da so odnosi med sosednjima državama normalni. Od tega imata slovenska manjšina in italijanska v Istri lahko samo koristi. Vedno, ko se stvari med sosednjimi državami zatikajo, na-stradajo manjšine. Primer so Slovenci na Hrvaškem, katerih predsednik je včeraj v slovenskem parlamentu še enkrat pozval Ljubljano in Zagreb, naj vendarle nehata s tem absurdnim nategovanjem vrvi, ki ne vodi nikamor. rim - Zunanji minister Žbogar sinoči pri italijanskem kolegu Frattiiniju Italija in Slovenija sta zelo dobri sosedi Borut Pahor: Pot dogovarjanja je edina pravilna RIM - Zunanja ministra Samuel Zbogar in Franco Frattini sta na sinoč-njem srečanju potrdila zelo dobre odnose med Italijo in Slovenijo. Žbogar je pozdravil, da je italijanski parlament uzakonil dekret z dodatnim finančnim prispevkom za manjšino, izrazil pa je zaskrbljenost nad usodo slovenske šo- le v Furlaniji-Julijski krajini. Ministra sta veliko pozornost namenila težavam v odnosih med Zagrebom in Ljubljano. Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je glede odnosov z Italijo poudaril, da je pot dogovarjanja ne samo pravilna, temveč tudi edina koristna. Premier se je udeležil seje parlamen- tarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, na kateri je bil tudi pristojni minister Boštjan Žekš. V razpravi so se oglasili tudi predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka ter deželni tajnik SSk Damijan Terpin. Na 2. in 3. strani manjšine Jože Hirnok za krmilom Slomaka LJUBLJANA - Zastopnik Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok bo kot podpredsednik začasno vodil Slovensko manjšinsko kooordinacijo (Slomak). Na včerajšnji seji je namreč Rudi Pavšič zamrznil svojo funkcijo v pričakovanju odobritve novega notranjega pravilnika koordinacije. Na 3. strani Na tržaškem nabrežju kmalu nov potniški terminal Na 8. strani Deželni sindikati zahtevajo novo stanovanjsko politiko Na 9. strani Bolgarska dekleta prek Trsta in Trbiža v suženjsko življenje Na 9. strani Stekli pogovori med Vidonijem in upniki Na 16. strani ZDA - Predsednik nastopil v kongresu Obama napovedal preporod velesile pust - Žalne prireditve na pepelnično sredo Doživeto slovo od pusta na Kontovelu in v Boljuncu WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v torek zvečer v ameriškem kongresu sporočil Američanom, da bodo prišli iz sedanje krize močnejši kot kadarkoli prej in v govoru, ki ga je v 50 minutah prekinilo 65 aplavzov, opisal prioritete svoje administracije s poudarkom na reševanju gospodarske in finančne krize. Obama je povedal, da je kriza priložnost za postavitev temeljev dolgoročne blaginje, pri čemer je stimula-cijski zakon le prvi korak, ki pa ne bo uspešen, če jim obenem ne uspe rešiti kreditne krize. Na 13. strani TRST - Po večdnevnem veselja-čenju ob plesih, petju in vsakovrstnemu divjanju je bilo včeraj na sporedu še zadnje pustno dejanje - slovo od letošnjega pusta s slavnostnim pogrebom. Najbolj privlačni žalni prireditvi sta prav gotovo tisti, ki se vsako leto zgodita v Boljuncu oziroma na Kontovelu. Pustni veseljaki so na Kontovelu letos na poslednjo pot pospremili Mart'na Kostanjevega in ga ob neutolažljivi vdovi Neži slovesno sežgali v mlaki. Boljunski Lovre pa je z Gorice kar z raketo - z Boljunikom št. 23 odle-tel v vesolje. Po ubrani smeri izstrelitve, jo je letos udaril proti Benetkam ... Na 7. strani 2 1 8 Sreda, 25. februarja 2009 ALPE-JADRAN / ljubljana - Seja parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Pahor: Politika dogovarjanja z Italijo je obrodila dobre sadove za manjšino Minister Žekš: Pragmatični odnos je uspešnejši kot »politika jurišev ali kopanja strelskih jarkov « LJUBLJANA - Politika dogovarjanja z Italijo je obrodila konkretne rezultate za slovensko manjšino. Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je s temi besedami komentiral torkov sklep italijanskega parlamenta, ki je uzakonil milijon evrov dodatnega prispevka za manjšino. Skrb za Slovence v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški je Pahor potrdil na včerajšnji seji parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, na kateri sta bila tudi pristojni minister Boštjan Žekš in njegov namestnik Boris Jesih. Komisija, ki ji predseduje Miro Petek, je vlado pozvala, da na vseh dvostranskih in drugih mednarodnih srečanjih opozarja na nerešena vprašanja slovenske manjšine v sosednjih državah. Komisija je sicer v sklepu podprla vlado pri njenih prizadevanjih za reševanje odprtih problemov slovenske manjšine v sosednjih državah. Vladi je tudi priporočila, da opozarja na dosledno upoštevanje zakonov, mednarodnih sporazumov in pogodb, ki urejajo položaj slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah. Člani komisije so s sklepom podprli tudi vse pobude, ki gredo v smeri utrjevanja vsestranskega obmejnega sodelovanja, in podprli aktivno vlogo Slovencev v sosednjih državah pri tem sodelovanju. Kot je dejal Pahor, se je slovenska vlada odločila, da ne bo varčevala pri sredstvih, namenjenih za avtohtoni narodnostni skupnosti (Italijani in Madžari) in jima tako kljub zaskrbljujočim gospodarskim in socialnim okoliščinam za-gotavila osnovna sredstva. Po njegovih besedah je zaskrbljujoče, da se vlade v sosednjih državah zaradi teh okoliščinah odločajo za »restrikcije«, ko gre za financiranje institucij slovenske manjšine. »Slovenska država se ne odloča za to, da zaradi gospodarske krize krči sredstva za institucije narodne skupnosti - ne italijanske ne madžarske - in enako pričakuje od vlad sosednjih držav,« je bil jasen premier Pahor in pojasnil, da enak dogovor, kot je bil dosežen z italijansko pričakujejo tudi z drugimi vladami sosednjih držav. Pahor je napovedal obisk avstrijskega zunanjega ministra v Sloveniji Michaela Spindeleggerja, pri čemer bo slovenska stran po njegovih besedah izpostavila vprašanje obveznosti avstrijske strani do slovenskih manjšinskih institucij v Avstriji. Podobno pa njegovih besedah namerava slovenska stran storiti tudi na napovedani skupni seji slovenske in madžarske vlade. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žeks je prepričan, da se se je »zgodba z Italijo nekako rešila.« Zgodba z Madžarsko je na tem, da se reši na osnovnem nivoju, kar kaže, da je pristop vlade pravi. Za prihodnje se je zavzel, da bi bilo v pristopu reševanja potrebno zavzeti ostra stališč po eni strani strani, saj vemo, kaj je prav za slovensko manjšino, po drugi strani pa prijaznost. Po ministrovih besedah se je treba zavedati, da manjšinski problem najbrž nikoli ne bo rešen in da ga bo treba reševati kulturno. Poudaril je tudi, da so pripadniki slovenske manjšine državljani druge države, ki mora zanje skrbeti, slovenska država pa lahko bdi nad tem. To se je po Žekševih besedah zgodilo z zgodbo o prispevkih za našo manjšino. Na koncu je prevladala politika potrpežljivosti, dogovarjanja in pragmatičnega pristopa do odprtih vprašanj. »Naš pristop ni bil pristop jurišev ali kopanja okopov«, je na seji parlamentarne komisije še poudaril minister Žekš. S.T. Minister Boštjan Žekš in predsednik slovenske vlade Borut Pahor, spodaj pa udeleženci včerajšnje seje komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu slovenskega parlamenta bobo ljubljana - Seja parlamentarne komisije Stališča Stoke, Pavšiča in Terpina Franco Juri: Slovenija mora upoštevati tudi strankarski pluralizem v slovenski manjšini v Italiji evropska unija - Nov zaplet s pristopnimi pogajanji Hrvaške Zaradi haaškega sodišča Hrvaško blokira še pet držav LJUBLJANA, ZAGREB - Slovensko zunanje ministrstvo je potrdilo, da je Slovenija v torek v Bruslju podala zadržek za zaprtje poglavja o "pravu družb" v hrvaškem pogajalskem procesu z EU, "saj pristopna dokumentacija, ki jo je predložila Hrvaška, navaja pravilnik o načinu vpisa v sodni register, ta pa se sklicuje na zakon o področjih županij, mest in občin". "Slednji v 21. členu pri določanju Istrske županije v mesto Buje vključuje zaselke Bužini, Škrile, Škudelin in Veli Mlin, ki se nahajajo na slovenskem državnem območju," so zapisali na MZZ. Na ministrstvu so še pojasnili, da pa je Slovenija na istem sestanku umaknila pridržek glede pogajalskega poglavja o pravosodju, vendar pa tega niso storile nekatere druge delegacije, tako da tudi to poglavje ostaja neusklajeno. Nizozemska, Belgija, Velika Britanija, Danska in Finska, so bile po informacijah hrvaškega Jutarnjega lista v torek najbolj glasne glede blokade vseh nadaljnjih potez za odpiranje hrvaškega pogajalskega poglavja 23 - pravosodje in temeljne pravice. Časnik dodaja, da so omenjene države praktično blokirale omenjeno poglavje v pogajanjih z EU. "Čeprav je Evropska komisija še konec lanskega leta ugotovila, da je Hrvaška izpolnila vsa merila za odpiranje omenjenega poglavja, pet držav ocenjuje, da je poglavje 23 potrebno blokirati, ker Hrvaška ne sodeluje dovolj s haaškim sodiščem," pojasnjuje Jutarnji list. Poudarja, da bo blokada veljala do naslednje ocene glavnega tožilca haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Sergea Brammertza. "Imamo pravico blokirati omenjeno poglavje, ker je sodelo- vanje s haaškim sodiščem kriterij in pogoj za pogajanja z EU, medtem ko dvostranska vprašanja niso in ne morejo biti. Zato se želimo, da bi bilo jasno, da se ne strinjamo s Slovenijo, ki blokira približno deset poglavij izključno zaradi dvostranskega vprašanja, ki nima kaj iskati na pogajalski mizi v procesu širitve EU," je za zagrebški časnik dejal "vir ene izmed držav, ki se strinja, da je Hrvaški treba blokirati poglavje o pravosodju". Na MZZ pa so izpostavili še, da je bilo torkovo zasedanje delovne skupine Sveta EU v Bruslju namenjeno osnovnemu usklajevanju stališč v EU. "Delovna skupina pripravlja in usklajuje gradiva, ki jih kasneje potrjujejo višji organi EU," kot je na primer odbor stalnih predstavnikov članic ter Svet EU oz. v primeru širitve pristopna konferenca, pojasnjujejo na ministrstvu. "Normalno delo v EU poteka na način, da države svoje pridržke izražajo na nivoju delovne skupine, eventualna dodatna usklajevanja pa se potem opravljajo na višjih političnih nivojih," so še dodali v sporočilu za javnost. O novi "slovenski blokadi" v hrvaškem pogajalskem procesu z EU je že v torek zvečer na hrvaški televiziji spregovoril hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovič in izrazil nezadovoljstvo zaradi te poteze, saj je na dan, ko sta se na Mokricah srečala premiera obeh držav, slovenski Borut Pahor in hrvaški Ivo Sanader, pričakoval gesto dobre volje. Toda Slovenija se je odločila, da povsem blokira hrvaška pristopna pogajanja, je dejal in dodal, da je bil nad tem dejstvom presenečen, še posebej, ker so ga o tem obvestili tik pred oddajo HTV. evroparlament Kacin nosilec kandidatne liste LDS LJUBLJANA - Člani izvršnega odbora Liberalne demokracije Slovenije (LDS) so se dogovorili, da svetu stranke predlagajo evropskega poslanca Jelka Kacina za nosilca liste na volitvah v evropski parlament, je pred sejo sveta LDS dejala Katarina Kre-sal. Ob tem je povedala, da sama ne bo kandidirala. Končno listo bodo po njenih besedah sicer izoblikovali do konca marca. Obenem je Kresalova pojasnila, da je "kandidatov več, kot je mest na listi". V LDS sicer upajo, da bodo dobili svojega poslanca v evropskem parlamentu. "V zadnjem mandatu smo delali zelo dobro, oba poslanca bosta zaključila svoj mandat kot izjemno cenjena člana evropskega parlamenta in menim, da bi bilo koristno, da ima LDS svojega predstavnika," je še dejala predsednica LDS. LJUBLJANA - Seje parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu so se udeležili tudi predsednika SSO in SKGZ Drago Štoka in Rudi Pavšič ter deželni tajnik SSk Damijan Terpin. Vsi trije so pozdravili sklep italijanskega parlamenta o prispevkih za manjšino, kar so naredili tudi poslanci, ki so se oglasili v razpravi. Štoka je izpostavil, da dodatni milijon evrov za manjšinske kulturne ustanove, ki je seveda dobrodošel, rešuje situacijo za tekoče leto. Državni proračun je triletni, zato ostaja odprto financiranje za leti 2010 in 2011. Štoka je izrazil upanje, da bo že v tem letu prišlo do trajne in sistemske rešitve tega vprašanja. Za predsednika SKGZ so za vse štiri slovenske manjšine bistveni dobri odnosi med Slovenijo in sosednjimi državami. Glede Italije in Slovenije smo na dobri poti, je dejal Pavšič, ki ga skrbi določena statičnost v (nekdanjem) obmejnem prostoru, kjer si s težavo utira pot politika enotnega slovenskega kulturnega prostora. Ta politika žal sloni na proglasih in lepih besedah, v resnici pa ni kdove kako konkretna. Manjšina po Terpinovih besedah ni pričakovala, da ji bo Italija »vrnila« milijon evrov. Da se je to zgodilo ima največ zaslug Slovenija. S tem smo premostili izredno stanje, sedaj pa je čas, da se v odnosih med manjšino in matico vzpostavijo redni odnosi in normalno delo, je dejal tajnik Slovenske skupnosti. Darko Šonc, zastopnik Slovencev na Hrvaškem, je opozoril predsednika vlade Boruta Pahorja, da se mu sedanja trenja med državama zdijo absurdna in za vse škodljiva. Šonc ne ve, kam bo vse to pripeljalo, politika, ki bi morala zagovarjati kolektivne interese, naj vendarle prekine to negativno situacijo. Poslanec stranke Zares Franco Juri je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija vendarle spoštovala strankarski pluralizem v slovenski manjšini, kar se danes ne dogaja. Med političnimi strankami se priznava le Slovensko skupnost, Slovenci v Italiji pa volijo tudi za Demokratsko stranko in za levico. Aleksander Zorn (SDS) je dejal, da je pretirana pragmatičnost v manjšinski politiki, o kateri sta govorila Pahor in Žekš, včasih lahko tudi tvegana in dvorezna, zato je treba stalno imeti pred seboj tudi načelna stališča. S.T. / ALPE-JADRAN Četrtek, 26. februarja 2009 3 rim - Srečanje italijanskega in slovenskega zunanjega ministra Frattinija in Žbogarja Zahvala za povrnjeni prispevek manjšini in skrb za usodo slovenske šole v Italiji Italijanska vlada računa na premostitev spora med Zagrebom in Ljubljano manjšine - Pavšič zamrznil predsedstvo Slomak bo začasno vodil Jože Hirnök LJUBLJANA - Predsednik Društva Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok bo v svojstvu podpredsednika začasno vodil Slovensko manjšinsko koordinacijo (Slomak). Takoj so včeraj odločili predstavniki krovnih manjšinskih zvez, potem ko je predsednik Rudi Pavšič zamrznil svojo funkcijo. Hirnok bo predvidoma vodil Slomak do takrat, ko bo organizacija posodobila svoj pravilnik in v tem sklopu tudi pravila za izvolitev predsednika ter drugih vodilnih funkcij. Slovenska manjšinska koordinacija združuje krovne manjšinske zveze Slovencev iz Italije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Njen prvi predsednik je bil Pavšič, ki je tudi predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Član Slomak je tudi Svet slovenskih organizacij, ki ga je na včerajšnji seji zastopal predsednik Drago Što- Slomak bo začasno vodil podpredsedni k Jože Hirnok ka. Juri Kufersin bo še naprej opravljal tajniško funkcijo. Slomak se je s časom razvil ne samo kot koordinacijsko telo Slovencev v štirih državah, temveč je tudi postal vsestranski sogovornik Slovenije, njene vlade in parlamenta. Pavšič je kot predsednik Slomak nastopil na včerajšnji seji parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, nakar je formalno zamrznil svojo funkcijo. Zunanja ministra Slovenije in Italije Samuel Žbogar (levo) ter Franco Frattini (desno) ansa RIM - Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je na sinočnjem srečanju z vodjo italijanske diplomacije Francom Frattinijem pozdravil dejstvo, da bo tudi v letu 2009 slovenska manjšina dobila od Italije predvidena finančna sredstva. Obenem je izrazil precejšnjo zaskrbljenost nad usodo slovenskega šolstva v Furlaniji-Julijski krajini, ki ga lahko nekateri ukrepi Berlusconijeve vlade precej prizadenejo. Zunanja ministra (obravnavala sta tudi položaj italijanske manjšine v Sloveniji) sta govorila tudi o težavnih odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Pogovor med ministroma je trajal približno uro. Sogovornika sta soglašala, da so odnosi med državama zelo dobri, pri čemer sta potrdila pomembno vlogo koordinacijskega odbora ministrov obeh držav, ki sta ga ustanovili vladi Romana Prodija in Janeza Janše. Meddržavni koordinacijski odbor se je prvič sestal lanskega septembra v Rimu, prihodnja seja je napovedana za september v Ljubljani. Zadnji obisk na ravni zunanjih ministrov je bil obisk Massima D'Aleme 9. in 10. januarja 2007 v Ljubljani. Frattini je dejal, da Italija popolnoma podpira prizadevanja Evropske unije za hitro in dokončno rešitev mejnih sporov med Slovenijo in Hrvaško, ki blokirajo vstopanje Za- jutri na trbižu - SKS Planika in Glasbena matica - GŠ T. Holmarja Dan slovenske kulture s prireditvijo Jezik in glasba nas povezujeta TRBIŽ - Slovensko kulturno središče Planika in Glasbena matica - Šola Tomaža Holmarja v Kanalski dolini bosta s prireditvijo z naslovom Jezik in glasba nas povezujeta jutri v kulturnem centru na Trbižu obeležila dan slovenske kulture. Prireditev se bo začela ob 19. uri. Letos bodo v ospredju dneva slovenske kulture mladi (na posnetku), in to v duhu skupnega slovenskega čezmejnega prostora. Otroci, ki sledijo izbirnim tečajem slovenskega jezika, ki jih prireja SKS Planika, se bodo predstavili z lepljenko poezij, v svojo sredo pa bodo letos povabili še druge mlade, in sicer učence Osnovne šole Josipa Vandota iz Kranjske Gore, s sosednje Koroške pa bodo na Trbiž prišli dijaki Zvezne gimnazije za Slovence, ki je letos izbrala kot partnersko organizacijo prav Slovensko kulturno središče Planika ter mladi člani gledališke skupine iz Vogrč v Podjuni, ki se bodo v Kanalski dolini predstavili z otroškim musicalom Prijatelj. Glasbeno bosta večer zaokrožila še klavirska nasto- pa dveh gojenk Glasbene matice šole Tomaža Holmarja v Kanalski dolini. Prireditev bo torej po eni strani prikaz doslej opravljenega dela obeh slovenskih ustanov v Kanalski dolini, hkrati pa dokaz, da prizadevanja po povezovanju in sodelovanju s sosednjimi slovenskimi stvarnostmi, niso samo besede, ampak da jih je mogoče tudi dejansko uresničiti, in sicer prav s sodelovanjem mladih. rim - Minister Žbogar Srečanje z Blažinovo in soočenje o EU RIM - Slovenski zunanji minister se je pred srečanjem s svojim italijanskim kolegom Franco Frattini-jem srečal s slovensko senatorko v rimskem parlamentu Tamaro Blaži-na. Obravnavala sta aktualna vprašanja v odnosih med Italijo in Slovenijo, pozornost pa sta namenila tudi položaju slovenske manjšine in izvajanju čezmejnih evropskih projektov. Blažina je ministra seznanila s potekom parlamentarne obravnave vladnega finančnega odloka, s katerim je vlada »vrnila« Slovencem milijon evrov državnega prispevka. Poslanci so odlok, kot znano, uza- konili v torek. Na delovnem kosilu z Žbogarjem je bil tudi tržaški poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato. Žbogar je pred srečanjem na Farnesini sodeloval na okrogli mizi na temu jugovzhodne Evrope in širitve Evropske unije, ki so jo organizirali italijansko Društvo za diplomatske študije, gospodarska zbornica Italije in veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu. Na srečanju (navzoč je bil Giuliano Amato) je bilo precej govora tudi o zadnjih zapletih v odnosih med Ljubljano in Zagrebom. greba v Evropsko unijo. Italijanska diplomacija računa na posredovalno vlogo evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, kot je poudaril Frattini pa računa tudi na večjo prožnost sosednjih držav. Italija, kot je znano, podpira vstop Hrvaške v Evropsko unijo, v sporu med državama pa je doslej imela precej nevtralno stališče. Frattini je prepričan, da sedanja nesoglasja med Slovenijo in Hrvaško niso primerljiva z dogajanji iz leta 1994, ko je Italija (premier Silvio Berlusconi, zunanji minister Antonio Martino) na pritisk tržaške desnice in nekaterih ezulskih združenj postavila veto na pridruženo članstvo Slovenije v EU. Pogajanja med Bruseljem in Ljubljano je po ostrih polemikah deblokirala šele nova vlada predsednika Lamberta Dinija, ki je za zunanjo ministrico imel Susanno Agnelli. Žbogar je v včerajšnjem intervjuju za rimski dnevnik Il Tempo izrazil obžalovanje, da Hrvaška v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo vztraja na stališčih, ki dejansko postavljajo pod vprašaj mejo s Slovenijo. Zunanji minister je prepričan, da Slovenija s svojimi stališči dejansko brani svoje nacionalne interese. Vodja slovenske diplomacije je v intervjuju za italijanski časnik tudi povedal, da Slovenija zelo ceni zadržanje Italije do hrvaško-slovenskih odnosov. Faganel, Sevšek in Marinčič posneli 4 Tartinijeve sonate LJUBLJANA - Trije slovenski glasbeniki, violinist Žiga Faganel, Domen Marinčič na violi da gamba in čembalist Tomaž Sevšek Šramel, so v naravni akustiki posneli štiri sonate v Piranu rojenega violinista in skladatelja Giuseppeja Tartinija. Zgoščenko, naslovljeno Srečanje s Tarti-nijem, bodo koncertno predstavili 4. marca ob 19.30 v atriju ljubljanskega mestnega muzeja. Policisti v Sežani našli ponarejene evre SEŽANA - Policisti so v torek v Sežani ustavili avtomobil volkswagen polo z italijansko registracijo, s katerim so se vozili trije državljani Moldavije. Na podlagi informacij in utemeljenega suma ponarejanja denarja so z ustrezno odredbo sodišča opravili preiskavo vozila. Našli so 28 ponarejenih 50-evrskih bankovcev in jih zasegli. Osumljence so pridržali in jih kazensko ovadili. Skupina se je v Sloveniji zadrževala že nekaj dni pred prijetjem, zato policija sumi, da so ponarejene bankovce uporabili v različnih lokalih. videm »Afere Englaro« ni konec Na udaru novinarka, fotograf, anestezist in bolničarka Karabinjerji jih preiskujejo zaradi Eluaninih fotografij - Solidarnost novinarjev VIDEM - Afera v zvezi s primerom Eluane Englaro se ni polegla. Vi-demski karabinjerji preiskujejo novinarko deželnega sedeža RAI Marinello Chirico, tržaškega fotoreporterja Fran-cesca Brunija, Eluaninega anestezista Amata De Monteja in njegovo partnerko, bolničarko Cinzio Gori. Četverica je bila v nedeljo, 8. februarja v Elua-nini sobi v zdravstvenem domu La Quiete v Vidmu. Bruni in De Monte sta slikala dekle v vegetativnem stanju, kar je po mnenju karabinjerjev v nasprotju s postopkom, ki bi mu morali slediti pri izvajanju odločbe milanskega prizivne-ga sodišča o prekinitvi umetnega hranjenja. Karabinjerji so pozvali Brunija, naj izroči slike, kar je storil brez oklevanja. Oddal jih je karabinjerjem poveljstva na Istrski ulici v Trstu. Anestezist De Monte je svoje slike tedaj posredoval Eluaninemu očetu Beppinu Englaru, ki po navedbah njegovega odvetnika noče izročiti slik brez ustreznega zasega. O slednjem ukrepu bo odločal videm-ski javni tožilec Antonio Brancardi. En-glarovi odvetniki so izjavili, da fotografije ne predstavljajo kršitve zasebnosti pacientke, saj je svoje privoljenje dala sama družina. Posnetki naj bi bili sestavni del klinične dokumentacije. Ko bi se slike pojavile v javnosti, bo družina Englaro posredovala po sodni poti, je še povedal odvetnik Vittorio Angiolini. Mariella Chirico je pojasnila, da je Bruni dokumentiral dejansko podobo Eluane Englaro, glede na to, da so se v javnosti vrstile »lažne in nesprejemljive informacije o njenem stanju«. Novinarski sindikat, novinarska zbornica FJK in sindikat Usigrai so obema sodelavcema izrazili solidarnost. »Zaskrbljujoče je, da v okviru izredno občutljive zadeve napadajo ravno vlogo novinarja, v trenutku, ko le-ta trezno in spoštljivo opravlja svojo nalogo kot priča, ki sestavlja pričevanje izjemnega kulturnega pomena,« so zapisali v tiskovnem sporočilu. 4 Četrtek, 26. februarja 2009 GOSPODARSTVO podjetja - Skupina KB 1909 prodala zgoniško podjetje NeonSeven Švicarjem Zagotovljena razvojna prihodnost za mlado podjetje Dober iztržek za goriški holding, ki se ozira po novih naložbenih priložnostih GORICA - Holdinška družba KB1909 je podpisala dogovor o prodaji družbe NeonSeven Spa švicarskemu podjetju u-blox AG (www.u-blox.com). KB1909 je imela v lasti večinski, 85-od-stotni delež podjetja, ostali del pa je pripadal ustanoviteljem podjetja, ki so De-mir Rakanovic, Tomaž Petaros, Valter Je-licic in Karel Cotic. Lastiki so u-bloxu prodali 100-odstotni delež in tako sklenili posel, vreden več kot 9,3 milijona evrov. Iz prodaje te naložbe je holding KB1909 realiziral nekaj več kot osem milijonov evrov. Pri poslu je sodelovala tudi družba Mooreland Partners, mednarodna svetovalna družba na področju finančnih in strateških transakcij, ki deluje v Londonu, New Yorku in v Sillicon Valleyu. Družba NeonSeven, ki ima sedež v zgoniški občini, je bila ustanovljena junija 2003 po zamisli štirih ustanovnih članov in finančne naložbe družbe KB1909. Podjetje je razvojni laboratorij za brezžične telekomunikacijske naprave na osnovi GSM, GPRS, EDGE, UMTS in HSDPA tehnologij. NeonSeven posluje na svetovnem trgu s strankami iz Evrope, Azije, ZDA in Južne Amerike in ga sestavljajo strokovnjaki, ki se z razvojem mobilne telekomunikacije ukvarjajo deset in več let. Ob ustanovitvi je imelo podjetje 30 zaposlenih, danes pa zaposluje 55 ljudi, od katerih je velika večina visoko kvalificiranih raziskovalcev. V podjetju NeonSeven so kvalificirani za razvoj računalniške in programske opreme, integracijo, preizkušanje in certifikacijo proizvodov za mobilno komunikacijo, in sicer od mobilnih telefonov do podatkovnih modulov in tako imenovanih »data cards«, ki uporabnikom omogočajo, da se s svojim računalnikom povežejo na svetovni splet od koderkoli. Zgoniško podjetje je dejavno na treh različnih področjih, in sicer: M2M (aplikacije, ki omogočajo samodejno komuniciranje med aparati), avtomobilska industrija in projektiranje mobilnih telefonov. Pred kratkim je podjetje NeonSeven sodelovalo tudi na svetovno znanem sejmu elektronike - GSMA Mobile World Congress - v Barceloni, kjer so bili prisotni vsi svetovni telekomunikacijski velikani. Vstop novega partnerja, švicarskega podjetja u-blox AG, bo nedvomno omogočil nadaljnji razvoj zelo uspešne poslovne zgodbe podjetja NeonSeven. O tem, zakaj so se odločili za prodajo tako uspešnega podjetja, smo povprašali predsednika KB 1909 Borisa Perica. »Do prodaje je prišlo zaradi priložnosti, ki se je ponudila, ko so prišli v Zgonik Švicarji in se zanimali za končni proizvod, ki so ga potrebovali za svoj projekt,« nam je povedal. »Ker se ukvarjajo s podobnimi stvarmi, so se začeli zanimati tudi za prevzem zgoniške družbe in tako so decembra lani stekla pogajanja, ki so privedla do zelo ugodne rešitve za obe strani, za kupca in prodajalca, predvsem pa za samo družbo NeonSeven. Za nas, ki smo finančni vlagatelji, prodaja pomeni dober izhod iz projekta, saj zagotavlja ne samo nadaljevanje dejavnosti, ampak tudi razvoj mladega zgoniškega podjetja.« Švicarsko podjetje u-blox AG, ki proizvaja sisteme za lokalizacijo in sodeluje z vsemi največjimi avtomobilskimi hišami na svetu, je kotirano na borzi v Zurichu in NeonSevenu nedvomno zagotavlja zanesljivo in razvojno prihodnost, je prepričan Peric. O tem, kako skupina KB 1909 doživlja sedanji problematični gospodarski trenutek, pa nam je predsednik goriškega holdinga povedal, da poslujejo razmeroma dobro, da finančnih problemov nimajo, saj so lani nekatere dejavnosti prodali, se dokapitalizirali in finančno utrdili. Krize za sedaj ne čutijo, razen nekaj omejenih učinkov pri borznih naložbah. Sicer pa se ozirajo po novih naložbenih priložnostih, a bo o tem kaj več znanega čez kak mesec. (vb) NeonSeven je nedavno sodeloval na mednarodnem sejmu elektronike v Barceloni turizem Podatki statističnega urada za januar Italijani daleč najbolj številni turisti v Sloveniji LJUBLJANA - Januarja je bilo v slovenskih turističnih nastanitvenih objektih manj prihodov turistov, prav tako je bilo manj prenočitev. Zabeležili so 143.200 prihodov turistov, kar je odstotek manj kot januarja 2008, število prenočitev pa se je znižalo za dva odstotka na 490.176, ugotavlja državni statistični urad. Število prihodov domačih turistov se je zvišalo za štiri odstotke na 57.777, medtem ko se je število tujih zmanjšalo za pet odstotkov na 85.423. Delež tujih turistov je v celotni strukturi prihodov 60-odstoten, delež domačih pa predstavlja 40 odstotkov. Pri prenočitvah po številu prav tako prevladujejo domači gostje, skupaj so namreč zabeležili 207.857 prenočitev domačih turistov, kar je štiri odstotke več kot januarja lani. Število prenočitev tujih turistov se je znižalo za pet odstotkov na 282.319. Med turističnimi prenočitvami januarja je bilo 58 od- stotkov tujskih prenočitev, medtem ko so domači gostje predstavljali 42-odstotni delež. Kar 72 odstotkov vseh tujskih prenočitev predstavljajo turisti iz Italije (28%), Hrvaške (25%), Avstrije (8%), Srbije (6%) in Rusije (5%), še navaja statistični urad. Italija tako po številu gostov kot tudi prenočitev ostaja na prvem mestu emitivnih trgov slovenskega turizma, število nočitev italijanskih gostov se je v primerjavi z januarjem 2008 dvignilo za 20 odstotkov, pišejo v Slovenski turistični organizaciji (STO). Ekonomska kriza je po navedbah STO premešala karte na italijanskem trgu in v ospredje postavila bližnje, lažje dostopne in s prevoznimi stroški manj obremenjene destinacije. Povečano zanimanje italijanskih agencij, organizatorjev potovanj, novinarjev in javnosti za Slovenijo je bilo zaznati tudi na turističnem sejmu BIT 2009 (Borsa In-ternazionale per il Turismo), ki je pretekli konec tedna potekal v Milanu. slovik - Tretji seminar iz ciklusa Kriza - revolucija ali rutina? Mednarodna kriza in zaupanje Gosta jutrišnjega srečanja (ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah) bosta Giorgio Valentinuz in Tim Baxter s poslovne šole MIB TRST - Tretji seminar iz ciklusa Kriza - revolucija ali rutina?, ki ga prireja Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov.I.K.), bo jutri (ob 18. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah) posvečen mednarodni krizi in zaupanju. O tem, na čem temelji zaupanje, kako ga doseči in kako ohraniti, bosta predavala Giorgio Valentinuz in Tim Baxter, docenta na tržaški poslovni šoli MIB School of Management. Ljudje težimo k zaupanju in si zanj prizadevamo, a ga moramo kljub temu vsak dan znova graditi v medsebojnih odnosih. To velja tudi za področje financ in trgovanja. Zaupanje je osnova delovanja finančnega sistema, ki se kaže predvsem v odnosu do izdajateljev finančnih inštrumentov in do njihove sposobnosti, da se držijo sprejetih zavez. Zaupanje je bistveni element, ki omogoča, da se posamezniki v nekem trenutku in za določen čas odpovedo delu svojega bogastva, zato da direktno (z nakupom obveznic) ali indirektno (prek bančnega sistema) posojajo denar drugim operaterjem. Ravno tako je zaupanje osnova pri odločitvi o nakupu delnic ali drugih finančnih instrumentov. V trenutku, ko iz katerega koli razloga zaupanja več ni, se finančni sistem znajde v težavah in ne more več nemoteno poslovati po ustaljenih pogojih. Pomanjkanje zaupanja v bančni sistem privede do negativnih posledic tudi v ostalih seg- mentih gospodarstva in socialne države. Če posamezniki ne zaupajo bankam, težko zaupajo tudi ko-ristnikom kreditov, podjetjem v proizvodnem in storitvenem sektorju. Zaradi zmanjšanega priliva finančnih sredstev so podjetja prisiljena zmanjšati proizvodnjo dobrin ali storitev. V skrajnih primerih, ko se podjetje odloči za dokončno prekinitev dejavnosti, se delavci in uslužbenci znajdejo v velikih težavah, saj jim izguba delovnega mesta pomeni izgubo plače, kar posledično privede do zmanjšanja sedanje, predvsem pa prihodnje sposobnosti porabe dobrin. To privede do nezaupanja v prihodnost in v investicije, tako realne kot finančne, saj prvenstvena skrb postane zmanjšanje tekočih stroškov. Skratka, nezaupanje sproži začarani krog, iz katerega je zelo težko najti izhod in ki nosi s seboj hude socialne stroške. Na predavanju, ki bo temeljilo na analizi konkretnih primerov in bo potekalo v italijanščini, bosta predavatelja predstavila najprej razloge, zaradi katerih je na mednarodnih trgih prišlo do prevelikega zaupanja v določene finančne instrumente, ki niso bili vezani na realni ekonomski sistem, nakar se bosta osredotočila na aktualni moment nezaupanja in krize, ki ni več samo finančna, temveč tudi realna. Tim Baxter je predavatelj s področja mened-žerskega razvoja in medkulturnega menedžmenta na EVRO poslovni šoli MIB, Giorgio Valentinuz pa je na isti šoli predstojnik katedre za finance in znanstveni vodja programa Executive Master in Insurance and Finance, direktor dveh študijskih programov in predavatelj finančnega upravljanja na tržaški univerzi. Slov.I.K. cikluse seminarjev in forumov namenja bančnim in finančnim operaterjem, podjetnikom, študentom ekonomskih ved in vsem tistim, ki se zanimajo za obravnavane teme. V študijskem letu 20082009 so se pri Slov.I.K. odločili, da globalni krizi, ki je ta hip najbolj vroča ekonomska tema, posvetijo ciklus seminarjev oz. srečanj. Prvo je bilo decembra v Gorici, kjer je bil gost Andrea Ganadu iz ljubljanske borzno-posredniške hiše Argonos. Drugo srečanje je bilo konec januarja na Opčinah, kjer je na temo Svetovna kriza in Slovenci predaval Franjo Štiblar z univerze v Ljubljani, tretje srečanje bo jutri na Opčinah, četrto pa 26. marca 2009 v Kulturnem domu v Gorici, ko bo predaval James Ellert s poslovne šole IEDC Bled. Ker so ciklusi seminarjev namenjeni strokovni javnosti in so zasnovani kot izobraževalna srečanja, je predvideno prijavljanje udeležencev in kotizacija. Prijave in kotizacije zbirajo še danes na e-naslovu in-fo@slovik.org in na tel. št. +39/334.28.25.853 ali neposredno pred začetkom seminarja. 1,2795 $ +0,25 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. februarja 2009 evro (povprečni tečaj) valute 25.02. 24.02. ameriški dolar 1,2795 1,2763 japonski jen 123,76 122,40 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 8,7485 45,8005 63,7700 8,7264 45,9195 63,7100 II lUMSISa 1 UUIJC1 danska krona rvritancKi ti ini" 7,4495 0,88840 7,4498 0,87970 L/1 1 LC11 1SISI 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ «fnna 11,3060 8,7460 11,3423 8,7350 1 1UI VCSISa M Ul IG češka krona 28,350 1 4848 28,363 1 4805 SVIUaiSM 11 al lis. estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 299,63 15,6466 299,05 1 1 ICtULO I SIS.I I!_>l II 1 L poljski zlot 4,6515 1 5947 4,6830 1,5996 ISa 1 ICIUJM UUlal avstralski dolar nAlnarcKi 1,9685 1,9558 1,9797 1 9558 uuiuaisisi isTv romunski lev litVn/CK i ifac 4,2823 3,4528 4,2725 3,4528 IILUVSM I I las latvijski lats nt37l ICki fAPlI 0,7093 3,0503 0,7071 3,0558 Ul a ¿.lljs isl l cal islandska krona ti lira 290,00 2 1605 290,00 2 1675 LUI SlSa lila hrvaška kuna 7,3924 7,5050 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 25. februarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,47875 1,25625 1,7725 2,07375 LIBOR (EUR) 1,54875 1,84938 1,955 2,05625 LIBOR (CHF) 0,30333 0,5 0,65 0,95417 EURIBOR (EUR) 1,561 1,858 1,963 2,062 ZLATO (999,99 %%) za kg 24.057,10 € -283,17 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 25. februarja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,59 +0,74 KRKA LUKA KOPER LUKA KOPER 53,05 +2,56 +0,63 MERCATOR PETROL 22,92 169,74 -0,35 +9,69 TELEKOM SLOVENIJE 265,28 123,22 -0,50 +0,12 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 26,01 DELO PRODAJA - +2,00 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 8,56 +1,42 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 48,43 10,93 +0,48 +1,30 SAVA 407,00 224,52 -9,35 -0,49 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 70,00 14,64 +1,10 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 25. februarja 2009 -1,25 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 1,223 3,9875 -1,53 -6,23 BANCO POPOLARE 3,00 -2,64 -5,21 BCA POP MILANO 0,99 3,305 -5,57 ENEL 0,778 4,22 +0,58 -1,29 FIAT 3,475 -0,06 -2,11 GENERALI 12,40 -3,88 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,647 1,874 +0,43 LUXOTT1CA 10,21 -2,09 -1,26 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,45 6,25 -0,36 +0,08 PIRELLI e C 0,169 -2,91 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 6,85 12,34 -4,20 +2,41 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,907 3,55 -0,63 TENARIS TERNA 7,07 -4,76 -2,28 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,44 0,322 -1,91 -3,01 UNICREDIT 6,99 0,957 -5,92 -0,47 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 42,55 $ +0,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 25. februarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.685,62 871,37 +1,31 +1,27 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.404,96 879,69 +0,18 +0,09 FIRS, Banjaluka 1.334,66 442,96 +0,00 -0,32 SRX, Beograd 195,53 1.733,81 -0,55 -2,60 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.834,32 1.926,85 -1,42 +0,18 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 7.270,89 1.425,43 -1,09 -1,14 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 764,90 767,788 3.846,21 -1,07 +1,39 -1,27 CAC 40, Pariz 3.848,98 3.848,98 2.696,92 1.450,86 +0,85 -0,41 PX, Praga 642,1 1.965,26 -0,43 -0,62 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.461,22 1.616,79 13.005,08 2.206,57 8.902,56 +2,65 +0,14 +1,61 +0,26 +0,91 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 26. februarja 2009 5 GLOSA Finijevo vračanje italijanstva v Istro JoZe Pirjevec_ Te dni dosti brskam po monumentalni knjigi Diega De Castra »La questione di Trieste 1943-1954«, ki je izšla pred več kot petindvajsetimi leti pri založbi LINT v Trstu. V prvem zvezku omenjenega dela sem naletel na podatek, ki sem si ga podčrtal, ko sem knjigo bral. Ob pripovedovanju o zbližanju med Italijo in Jugoslavijo, do katerega je prišlo konec tridesetih let prejšnjega stoletja s tako imenovanim dogovorom Ciano-Stojadinovic, De Castro ugotavlja, da se v praksi, kar zadeva slovensko in hrvaško manjšino v Julijski Benečiji, ni bogve kaj spremenilo. In v potrditev tej tezi navaja podatek, da takratni italijanski notranji minister sploh ni vedel, da sestavljata »Slovane« na vzhodni meji dva različna naroda. Na ta pasus sem se spomnil ondan, ko sem bral poročilo o obisku italijanskega zunanjega ministra Gianfranca Finija v Trstu, ko je ob Dnevu spomina odkril obeležje Normi Cossetto, žrtvi pobojev, do katerih je prišlo v Istri po 8. septembru 1943. Takrat je, kot vemo, izbruhnila spontana ljudska vstaja proti lokalnim fašističnim veljakom. V vrtinec nasilja, do katerega je prišlo, je bila zajeta tudi uboga Norma, ki je bila pri svojih štiriindvajsetih letih še najbolj kriva tega, da je imela z režimom povezanega očeta. Reči, da tudi sama ni bila vneta fašistka, pa ni mogoče, če se spomnimo, da je bila vpisana v »Šolo fašistične mistike«. O njeni usmeritvi pove vse že ime samo. A to le mimogrede. Kar sem hotel komentirati, je Finijeva izjava, da je treba vrniti italijanstvo v Istri ne toliko z mahanjem italijanskih zastav, kolikor s krepitvijo kulture in narečja, ki sta domovala na tej »beneški, rimski in zato italijanski zemlji«. Vprašujem se, kje pravzaprav Fini živi in ali ni obveščen o stvarnosti na »vzhodni« meji prav tako pomanjkljivo, kot je bil njegov daljni predhodnik v Mussolinijevi vladi pred drugo svetovno vojno. Kolikor namreč pomnim, vem, da sem v Istri vedno videl italijanske trobojnice. Res, dokler je obstajala Jugoslavija, z rdečo zvezdo na osrednjem belem polju, odkar pa je ni več, prav takšne, kakršne plapolajo na drogovih v Italiji. Tudi beneški dialekt sem vedno slišal v obalnih mestih in mestecih od Kopra do Pu-lja in vedno sem bil v stiku s predstavniki lokalne italijanske kulture. Mogel bi se celo pohvaliti, da sem kot profesor na tržaški univerzi za mnoge med njimi skrbel pri njihovi intelektualni rasti. V tem smislu sem gotovo storil za italijansko kulturo v Istri več od Finije-vih tržaških pristašev na lokalni in vsedržavni politični sceni. Te dni je umrl Guido Miglia, s katerim sem bil desetletja v tesnih stikih. Bil je doma iz Pulja in dolgo časa pomemben predstavnik istrskih begunskih krogov. Celo življenje je tožil za izgubljeno domovino, bil pa je toliko razgledan in imel je toliko srčne kulture, da je znal kritično presojati dramatične dogodke, v katere je bil vpleten. Pogosto je pravil, kako je kot mlad fant šel učit v neko vas v okolici Pu-lja in kako se je čutil odtujenega, ker ni razumel jezika, ki so ga med sabo šepetaje govorili otroci. Mislil je, da mu skušajo nagajati, da s tem izražajo svoja sovražna čustva do njega, ki jih prinašajo z doma. Čutil se je osamljen in pogosto ga je bilo strah. Migliaje bil toliko plemenit, da je v poznejših letih razumel, v kolikšni meri je bil sam izvajalec nasilja nad svojimi učenci in se je tega kesal. Prišel je tako daleč, da je v nekem zapisu sredi osemdesetih let v tedniku Il Meridiano di Trieste izjavil, da je bila beneška prisotnost v Istri in Dalmaciji v bistvu sad kolonialne politike Republike sv. Marka. Ne zahtevam, da se istrski begunci v premisleku svoje zgodovine dokopljejo do te ugotovitve. Priporočam pa jim, da se začnejo učiti slovenščine in hrvaščine, če hočejo zares prispevati h krepitvi italijanske kulture in narečja v tej »beneški, rimski in zato italijanski zemlji«. Kajti, samo če bodo obvladali jezik in kulturo svojih sosedov, bodo lahko enakopravno utrjevali tudi lastno. In jih ne bo več strah. P.S. Pridevniku »rimski« pa naj se raje izogibajo, če se nočejo osmešiti. VREME OB KOCU TEDNA Končno bo zadišalo po pomladi Darko Bradassi Mnogim, med katerimi je bilo veliko pu-starjev, ki so se ravnokar sprehajali po naših vaseh, bo ostala v spominu torkova popoldanska snežna nevihta. Kot da bi šlo za pustno šalo, je nekatere naše predele, po razmeroma toplem popoldnevu, zajel izrazit, toda kratkotrajen snežni metež. Nekateri res niso mogli verjeti svojim očem. Saj ne bi bilo nič nenavadnega, toda vse se je dogajalo ob razmeroma toplih temperaturah in nič ni dajalo slutiti na snežne padavine. Snežilo pa je pri kar 9 stopinjah Celzija, kar je nedvomno zelo nenavadno, lahko bi rekli, da kar izredno. Vzhodne predele tržaške pokrajine in nekatere predele Kraške planote je zajel temen nevihtni oblak, pojavilo se je grmenje, nato pa so se iz oblaka dobesedno usule snežinke, ponekod poročajo tudi o ledenih zrncih ali o toči. Vse je nastalo zaradi vdora zelo hladnega zraka v najvišjih slojih ozračja. Temperatura na višini 5500 metrov je padla do -35 stopinj Celzija, v prizemlju pa se je zadrževal razmeroma topel zrak. Ozračje je postalo zato zelo nestanovitno, v višjih slojih so se pojavljale močne turbulence in močni vzgorni tokovi. Nastajala je kopasta oblačnost in posamezne plohe ter nevihte. Pomislite, da je bila ničla na višini skoraj 1500 metrov. Praviloma bi bilo zato snežilo le malo pod 1000 metri. Zaradi jakosti in velikosti padavin pa so snežinke zdržale več kot 1400 metrski padec ob pozitivnih temperaturah. Ozračje se je že včeraj precej umirilo. Temperature pa so se predvsem po zaslugi šibke burji-ce marsikje dvignile nad 10 stopinj Celzija. Najtopleje je bilo na Goriškem, kjer je živosrebrni stolpec ponekod presegel temperaturo 11 stopinj Celzija. Zanimivo, da so bili višji sloji ozračja še povsem mrzli, radiosonda je na višini 1500 metrov v prostem ozračju včeraj namerila temperaturo -5 stopinj Celzija. Včeraj je zato pri nas čez dan prehodno ponekod že zadišalo po pomladi. V prihodnjih dneh se bodo temperature še nekoliko zvišale. Od zahoda se bo okrepil anticiklon, ki nam bo do vključno nedelje zagotovil stanovitno vreme. Gre za prvo solidnejšo okrepitev anticiklona v zadnjih tednih. V višinah pa ga bo spremljal občutno toplejši zrak. Višji sloji ozračja se bodo segreli v povprečju za kakih 8 stopinj Celzija. Ponekod bo lahko zato nastal občasen temperaturni obrat, povečini pa bo konec tedna prijeten in nekoliko toplejši. Mestoma in občasno se bodo temperature v nižinah lahko dotaknile 15 stopinj Celzija, ponekod jih bodo morda za kratek čas tudi presegle. Danes bo povečini precej jasno, zjutraj bo še pihala šibka burjica, ki bo čez dan ponehala. Najvišje dnevne temperature bodo do okrog 10 stopinj Celzija. Jutri bo delno jasno do zmerno oblačno. V soboto in nedeljo bo pretežno jasno in še nekoliko topleje. Najvišje dnevne temperature bodo v nižinah do okrog 15 stopinj Celzija. Noči bodo še razmeroma mrzle, ponekod bo za krajši čas zamegljeno. Na sliki: v torek popoldne se je tudi v Bregu pojavila snežna nevihta PISMA UREDNIŠTVU Odgovor Samu Pahorju o De Gasperiju O De Gasperijevem stališču, da je storil napako, ko je pozival ljudi iz Istre in Dalmacije, da se zatečejo v Italijo, mi je nekaj dni pred objavo Londonskega memoranduma govoril Italo Pietra, ki je bil pri meni na obisku, bil pa je ravnatelj revije »Illu-strazione italiana«, hkrati pa se je predstavil, kar je bilo sicer znano, kot poveljnik partizanskih divizij onstran Pada. Pa še zanimiv drobec: pri meni sta bila tiste dni na obisku tudi Ilario Fiore (takrat časnikar Tempa iz Rima), pozneje pa dopisnik ANSE iz Pekinga in Angelo del Boca (tedaj časnikar Gazzette del popolo iz Turina), sicer znani zgodovinar, s katerim sem še danes v stiku. Obisk je bil prav na dan, ko je umrl De Gasperi. Naključno smo namreč poslušali radio, prva vest pa se je seveda nanašala na De Gasperijevo smrt. Tudi ta pogovor je bil za tiste čase konstruktiven in dragocen. Dobrodošel. Če me spomin ne vara, sta mi tudi Fiore in Del Boca potrjevala De Gasperijevo stališče. S spoštovanjem Miro Kocjan Izkrivljanje zgodovine Prebral sem intervju Poljanke Dolhar s predsednikom Lege nazio-nale odvetnikom Paolom Sardosom Albertinijem. Ta gospod ima očitno že izdelan spreten kliše izkrivljanja zgodovine naših krajev in ga tudi po potrebi prilagaja, zato ne bom ocenjeval posameznih odgovorov, niti njegovega sklicevanja na Habsburža-ne kot absolutno zlo. Kakšen je njegov odnos do res- nice priča le obrobnost, ki je vendar vzbudila ogorčenje celo pri rimskem županu Alemannu, za katerega res ni mogoče trditi, da nima zveze s fašizmom. Gre za brošuro, ki so jo najprej razdelili, nato pa odvzeli rimskim dijakom med izletom na tržaški Kras in v Istro. Na njej je tudi sporna vinje-ta, ki prikazuje v bodečo žico ovitega človeka, privezanega na simbol srpa in kladiva. Gospod predsednik LN trdi, da »gre za ilustracijo, najbrž Guareschi-jevo, ki se uvršča v zvrst propagandnih karikatur. Kot boutade lahko dodam, da če bi ob ponatisu tisti srp in kladivo zamenjal s svastiko, bi sicer potvoril resnico, a najbrž ne bi nihče črhnil.« No, gospodu se je zareklo, saj je tista o Guareschijevi karikaturi debela laž, s katero skuša gospod odvetnik zakriti plagiat plakata, ki so ga lepili nemški socialdemokrati konec dvajsetih let prejšnjega stoletja v volilni kampanji proti nacistom in človek ovit v bodečo žico je visel prav na sva-stiki in ne na simbolu, ki so ga nosili na kapah osvoboditelji Auschwitza in Trsta, Gorice, Tržiča. Stojan Spetič Al prav se piše šoa ali šoah... Al prav se piše šoa ali šoah... , bi lahko parafrazirali verz velikega Prešerna. Dovolite mi, da, sicer ne kot literat ali jezikoslovec, temveč kot človek, ki se skoraj vsakodnevno spopada s problemom pisanja tujk v slovenščini, povem svoje mnenje v zvezi s pisanjem nekaterih besed povzetih iz hebrejščine in iz arabščine. Najprej naj povem, da se povsem strinjam z argumentacijo g. Filipa Fischerja in gospe Marije Purič Pahor. Ko sem bil še urednik na Primorskem dnevniku, sem svojevoljno vsilil kolegu, ki se je takrat ukvarjal z bližnjevzhodno problematiko, moje mnenje in ga prepričal, da je palestinsko mesto Ramala, ki ga je on v skladu s takratno tendenco, in morda tudi sedanjo, pisal Ramalah, prekrstil v »Ramala« in sklanjal po navadni ženski sklanjatvi in ne kot do tedaj, »Ramalah, Ramalaha, Ramala-hu itd.«. Podobno velja tudi za besedo šoa. Če jo pišemo s končnim »h«, bi jo po logiki morali pisati po francosko ali angleško »shoah«. Negotovost seveda izhaja iz dejstva, da so ko-lonizatorji, Francozi in Angleži, prepisali nekatera imena, naj bo krajev ali pojmov, v latinico in sicer po posluhu. Osebno sem prepričan, čeprav, na žalost, ne poznam niti hebrejske niti arabske pisave, da se skoraj vse besede, ki so jih v latinici prepisali s končnim »h«, ki je praviloma nem, kot pravilno ugotavlja F.F., v originalni pisavi ne končujejo tako. Le nekaj primerov: jordansko mesto Aka-ba, ki jo mi pišemo tako, najdemo na atlasih napisano kot el-Aqabah ali al-Aqabah, mejni prehod med Egiptom in palestinsko Gazo je Rafa (sklanjamo Rafe, Rafi...), na zemljevidih je zapisano kot Rafah. Če se vrnemo k Ramali je marsikje omenjena kot Ram-la. Spomnimo se, da tako hebrejska, kot arabska pisava, nimata vedno zapisanih samoglasnikov, kar stvar še bolj otežkoča. Skratka, zadeva je skrajno zapletena in nejasna in vsako pravilo je povlečeno za lase. Zavedam se, da se je pravil treba držati, če ne, ne moremo govoriti o knjižnem jeziku, a včasih tudi zdrava pamet pomaga. Zanimalo bi me tudi vedeti, kaj o tem vprašanju meni prof. Lelja Rehar. Ivan Fischer Spomin na brata Smo v času glasbe in poezije. Najbolj navdušeni so seveda mladi, ki jih ta zvrst umetnosti najbolj navdušuje. Tudi mladi, ki so na žalost doživljali težke čase zadnje vojne, so imeli radi tako poezijo kot glasbo. Med temi je bil tudi moj brat Ervin, ki je sam študiral glasbo, a je ljubil tudi pisano besedo. Tako je v tistem najtežjem obdobju druge svetovne vojne, ko jih je iskala policija, da jih aretira, zapre v koncentracijska taborišča pa tudi uniči, zrasla med mladimi kakšna lepa pesem. Moj brat Ervin je vodil mlade an-tifašiste v Trstu. Imeli so sestanek v kamnoseški delavnici prav nasproti sedanjega spomenika padlim pri Sv. Ani. Polna delavnica jih je bila in brat je bil pripravljen, da jim prebere svojo pesem, ki ji je dal naslov Na straži. Takrat je prihitel v delavnico lastnik in zakričal : » Zbežite, policija prihaja!« Ni bilo časa za druga pojasnila. Vsi so stekli skozi vrata, tudi moj brat. Njega so odpeljali septembra 1944 najprej v koronejske zapore, nato na zasliševanja v poslopje na trgu Oberdan, od tu pa 27. oktobra v nacistično taborišče Mauthausen. Mene so obvestili naši sodelavci in sem ga lahko še zadnjič slišala v poslopjih Silosa na tržaški postaji. Ob njem sem slišala glas Zorka Werka, iz zadnjih vagonov pa sem še slišala glas Zore Perello, ki je tudi končala v taborišču smrti. Nihče ni vedel, da je moj brat skril svojo pesem med kamne v kamnoseški delavnici. Šele po vojni, ko smo na žalost že vedeli za njegovo smrt, nam je lastnik te delavnice javil, da je med čiščenjem našel med kamenjem skrito pesem. Za vse, ki smo brata poznali in ga imeli srčno radi, je bil to izjemen dogodek. Sama sem ne- kajkrat njegovo pesem prebrala na spominskih svečanostih pred spomeniki našim padlim. Rada pa bi, da bi bila pesem še enkrat objavljena, saj govori o tem, kako so si mladi želeli svobode, miru in kaj vse so bili pripravljeni žrtvovati za to, da bi svobodo tudi dočakali. Tako jo želim še enkrat objaviti, saj govori mladim z besedo o tem, kar so si takrat sami želeli in kar je tudi danes naša želja. Na straži Mirno po bitki bataljon počiva, vse tiho je, vsakdo že truden spi. Le tam med drevjem, glej, še senca siva: stražar neutruden v tihi noči bdi. Kot kraški hrast, oči v nebo uprte, stoji. Kam misel trudna mu hiti? Na dom li misli, na vasi podrte, na narod svoj, ki v jarmu še tiči? Primorje naše, zemlja mučenikov, ki zate sveta se slovenska kri preliva s kraških skalnatih branikov, kdaj ti svobode sonce zažari? Oh ne, ni daleč svobodno življenje! Naš srd prikrit izstopil bo na plan. Takrat sovrag boš plačal vse trpljenje, ki ga izkusil naš je partizan. Začuje se korak po skalni poti in v temi zažari svetilke soj. Stražar se zdrzne. Kdo ga v mislih moti? V noč tiho zadoni povelje: »Stoj!« Ervin Lah - Tugomer, junija 1944 Neva Lukeš 6 Četrtek, 26. februarja 2009 ITALIJA / delo - Vlada pripravlja reformo stavkovnih pravil za občutljive kategorije Bo po novem prišlo do »virtualnih stavk«? V načrtu tudi predhodni posvetovalni referendum - Odzivi sindikatov in opozicije RIM - Italijanska vlada utegne že jutri razpravljati o odloku, ki določa strožja pravila za izvedbo stavke na nekaterih občutljivih področjih, kot so predvsem prevozi. Besedilo, ki se pripravlja, vsebuje namreč novosti, kot sta npr. »virtualna stavka« in predhodni posvetovalni referendum. V slučaju »virtualne stavke« bodo, če bo odlok sprejet, delavci nekaterih kategorij sicer lahko oklicali stavko, ne bodo pa smeli prekiniti službe in bodo redno delali, da se določene storitve zagotovijo občanom. Dalje, če bo stavko želel izvesti sindikat, ki ne dosega petdesetodstotne reprezentativnosti, bo potrebno izvesti predhoden posvetovalni referendum, v slučaju nekaterih posebno pomembnih služb pa bodo tudi od vsakega posameznega delavca zahtevali, da predhodno izrazi svoj pristop k stavki. Na namero vlade so se kot prvi odzvali sindikati. Tajnika CISL in UGL Raffaele Bonanni in Renata Polverini sta sicer izrazila razpoložljivost za reformo stavkovnih pravil, a le na področju prevozov, tajnik UIL Luigi Angeletti pa se je izrekel za »virtualno stavko«, medtem ko je zanj predhodna izjava posameznega delavca o pridružitvi stavki nepotrebna. Zvezni tajnik CGIL Fabrizio So-lari pa upa, da ne gre za poskus preprečevanja izražanja nestri- njanja. Ostro se je odzvala opozicija: za tajnika SKP Paola Ferre- Na poved ujejo se ra se dopolnjuje napad na delo in demokracijo, za načelnika po- strožja pravila za slancev Italije vrednot Massima Donadija pa je načrtovani odlok stavke na področji nov dokaz avtoritarnosti vladne večine, medtem ko je za bivšega prevozov ministra za delo Cesareja Damiana (Demokratska stranka) predhodna izjava o pristopu k stavki nesprejemljiva. kroma javna uprava - Senat izglasoval odlok ministra Brunette »Lenuhi naj razmislijo« Opozicija ni glasovala - Minister: »To je revolucija za šestdeset milijonov državljanov« RIM - Italijanski senat je včeraj dokončno izglasoval t.i. odlok proti lenuhom med javnimi uslužbenci, ki ga je predlagal minister za javno upravo Renato Brunetta. Zanj je glasovalo 154 senatorjev desne sredine, medtem ko mu je nasprotoval le en senator, saj se pripadniki levosredinske opozicije niso udeležili glasovanja. Med pomembnejšimi točkami novega zakona je treba omeniti večjo mobilnost uslužbencev (tudi na prostovoljni podlagi) na sedežih, kjer primanjkuje osebja, dalje izobraževanje v tujini za vodilne funkcionarje, medtem ko funkcionarji, ki so zmagali na natečajih, bodo morali vsaj pet let službovati na kraju prve de-stinacije. Poleg tega bo država namenila štiri milijone evrov za izvedbo eksperimentalnih in inovativnih projektov za oblikovanje novih načinov ocenjevanja, v načrtu je tudi oblikovanje posebnega organa za ocenjevanje dela javnih uslužbencev, preureditev računskega sodišča in dejansko zvišanje praga delovne dobe na 40 let, saj bodo po novem upoštevali dejansko delovno dobo in ne več prispevkov v pokojninsko blagajno (npr. prispevkov za leta univerzitetnega študija in vojaščino). Odločitev senatna je minister Brunetta sprejel z velikim zadovoljstvom, saj je to zanj »prava institucionalna reforma« in celo »revolucija za šestdeset milijonov državljanov, ki niso več smatrani kot podložniki ali porabniki, ampak kot stranke.« Uslužbenci, je še dejal Brunetta, bodo morali zdaj opraviti svojo dolžnost, pri čemer bodo pridni končno imeli javno upravo, ki jo bodo državljani cenili in ne bo več cokla, ampak motor razvoja. Pridne uslužbence čakajo tudi ugodnosti, časti in višja plača, medtem ko bodo morali lenuhi nekoliko razmisliti, je dejal Bru-netta, ki napoveduje, da bodo izvedbene odloke sprejeli še pred poletjem. Minister Brunetta se lahko veseli ansa kreditna kriza Tremonti izdal odlok o nakupu bančnih obveznic RIM - Finančni minister Giulio Tremonti je podpisal zakonski odlok, s katerim je prižgal zeleno luč za nakup obveznic italijanskih bank. Banke bodo zakladništvu na te obveznice v prvih štirih letih plačevale 7,5- do 8,5-odstotni letni donos, nato pa se bo vrednost obrestovanja postopoma višala. V zameno so se banke obvezale, da bodo odprle kreditne pipe za podjetja, predvsem majhna in srednja, in za družine. Med pogoji, ki jih je bankam postavil Tre-monti, je tudi enoletna zamrznitev plačevanja obrokov hipotekarnih posojil za delavce v dopolnilni blagajni in za brezposelne. Finančni minister je napovedal, da bo vlada prek prefektur nadzorovala obnašanje bank, ki bodo prodale obveznice, da bi preprečila morebitne kreditne restrikcije. Povrhu bodo morale tudi italijanske banke, tako kot tiste v ZDA in drugih državah EU, sprejeti etični kodeks na osnovi smernic Banke Italije, ki določajo ureditev in omejitev plač bančnih vrhov glede na dolgoročne ekonomske rezultate. Prizivno sodišče obsodilo odgovorne za zrušenje šole CAMPOBASSO - Prizivno sodišče v Campobassu je včeraj obsodilo pet izmed obtožencev zaradi zrušenja šole v kraju San Giuliano v deželi Mo-lise, ki so bili na prvostopenjskem procesu oproščeni. Šola se je zrušila med potresom 30. oktobra 2003, pri čemer je umrlo 27 učencev in učiteljica. Stavba ni zdržala obremenitve nadgradnje dodatnega nadstropja. Včeraj so bili obsojeni načrtovalec in direktor del Giuseppe La Serra ter občinski uslužbenec Mario Marinaro, ki je sledil upravnemu postopku za gradbeno dovoljenje, na 6 let in 10 mesecev zapora; gradbenika Carmine Abiuso in Giovanni Martino na 2 leti in 11 mesecev zapora ter nekdanji župan Antonio Borrelli na 2 leti in 11 mesecev. Zdravniki nasprotujejo prijavi ilegalnih priseljencev RIM - Vladni zakonski osnutek o varnosti, ki ga je senat odobril 5. februarja in je zdaj v obravnavi v poslanski zbornici, med drugim daje zdravnikom možnost, da prijavijo sodnim oblastem ilegalne priseljence, ki se nanje obračajo iz zdravstvenih razlogov. Zadevnemu določilu odločno nasprotuje državna zbornica zdravnikov. V dokumentu, ki ga je soglasno odobrila na zasedanju v Rimu, poudarja, da je določilo v nasprotju s kodeksom medicinske deontologije. Zdravniki poleg tega opozarjajo, da bi to določilo lahko ustvarjalo nove zdravstvene probleme, saj se bolni ilegalni priseljenci ne bodo obračali na javno zdravstvo ter s tem ogrožali zdravje celotnega prebivalstva. Prijeli posiljevalca 12-letnika NEAPELJ - Policija je včeraj prijela moškega, ki je v ponedeljek zvečer v bližini neapeljske železniške postaje posilil 12-letnega dečka. Gre za 53-letnega občinskega delavca Pas-qualeja Modestina, ki je v preteklosti že zagrešil podobne zločine. Ko ga je policija iz kvesture prepeljala v zapor, ga je razbesnela množica skušala linčati. Dvojni umor blizu Trevisa TREVISO - V kraju Castagnole blizu Trevisa so našli v njunem stanovanju mrtvi 36-letno bolničarko Eli-sabetto Leder in njeno 2-letno hčerkico Arianno. Trupli sta ležali v mlaki krvi. Nekdo ju je zabodel s kuhinjskima nožema, ki ju je potem skril pod truplo ženske. Preiskovalci sumijo, da je zločin zagrešil 26-letni maroški priseljenec, ki je do nedavnega živel z bolničarko in je oče deklice. Za njim se je izgubila vsaka sled. likovna umetnost - Na Bienalu v Benetkah leta 2011 Vatikan bo svoja umetniška dela predstavil kot odgovor na »blasfemično« moderno umetnost BENETKE/VATIKAN - Vatikan načrtuje udeležbo na Bienalu v Benetkah leta 2011, ne pa že za leto 2009. To je po poročanju tiskovne agencije Kathpress povedal predsednik papeškega sveta za kulturo, nadškof Gianfranco Ravasi. Gre za odkrit dialog Cerkve s sodobno umetnostjo. Za »primerno udeležbo« Svetega sedeža že na letošnjem Bienalu umetnosti, ki se bo začel v začetku junija, je bilo premalo časa za pripravo, je pojasnil Ravasi. Novica ni nova. Dopisnik londonskega Timesa Richards Owen je na spletni strani časnika že januarja poročal iz Rima, da bo Vatikan svoja umetniška dela prvič predstavil v Benetkah, in to v lastnem paviljonu na Bienalu 2011, kot odgovor na »blasfemično« moderno umetnost. Ra-vasi je takrat pojasnil, da sta zamisel o udeležbi Vatikana na Bienalu že podprla italijanski minister za kulturo Sandro Bondi in predsednik Bie-nala Paolo Baratta. Ravasi je, kot je zapisal Times, »preplavljen« s sugestijami, tako »škofov kot tudi umetnikov«, glede tega, katera umetniška dela bi najbolje ponazorila »povezavo med Cerkvijo in sodobno umetnostjo«. Vatikan so užalila številna moderna umetniška dela, med njimi več stvaritev pa- Gianfranco Ravasi dovanskega umetnika Maurizia Cat-telana, kot so »Nona Ora«, ki papeža Janeza Pavla II. prikazuje, kako je nanj padel meteorit, ter križana ženska, ki jo je Cattelan lani razstavil ob zunanjem zidu nekdanje sinagoge, spremenjene v katoliško cerkev, v Pulheimu blizu Kolna v Nemčiji. Vatikan je tudi protestiral, ko je umetniška skupina Gran Fury, ustanovljena v New Yorku leta 1988 kot propagandna veja gayjevske skupine aktivistov ACT UP (AIDS Coalition to Unleash Power), na beneškem Bienalu leta 1990 razstavila pano, na katerem je bil poleg papeževe podobe viden 62 cm dolg penis v erekciji. Katoliški duhovniki so lani nasprotovali umetniški razstavi z naslovom »Mati božja solzi spermo« na poletnem festivalu umetnosti v Bo-logni, kakor tudi stvaritvi avstrijskega umetnika Alfreda Hrdlickeja na Dunaju, ki je prikazovala Jezusa in apostole med »homoseksualno orgijo«, kot je dejal umetnik. Papež Benedikt je lani nasprotoval moderni skulpturi pokojnega nemškega ustvarjalca Martina Kippenbergerja, ki je ponazarjala križano zeleno žabo, razstavljena pa je bila v muzeju v Bo-cnu. Direktorica muzeja Corinne Diserens je zato izgubila službo. A je do konca kljubovala, rekoč, da je »umetnost vedno provokacija, sodobna umetnost pa je komaj kdaj nemudoma razumljena«. Ravasi je med drugim poudaril potrebo po »dialogu med Cerkvijo in umetnostjo«, iz katere naj bi izšla nova umetnost opremljanja krščanskih zgradb. Imen umetnikov za Benetke 2011 ni navedel, češ da je še prezgodaj govoriti o njih, je pa pohvalil delo ameriškega umetnika Billa Viole, indijskega ustvarjalca Anisha Kapoorja ter grško-italijanskega avtorja Jannisa Kounellisa. Baratta je komentiral, da je Ravasijeva zamisel »pogumna gesta, ki vzbuja veliko mednarodno zanimanje«. Vprašanje »božanskega v umetnosti« je bilo v umetnostni zgodovini vedno pomembna tema, čeprav se v zadnjih letih obravnava bolj »plaho«. »To prinaša veliko priložnost,« je dodal. notranje ministrstvo Največ primerov spolnega nasilja v•• I v* • zagrešijo domačini RIM - Statistični podatki o posilstvih v Italiji, ki jih je objavilo notranje ministrstvo, kažejo, da večina storilcev spolnega nasilja, skoraj 61 odstotkov, niso tujci, kot je to bilo sklepati po pisanju italijanskih medijev, pač pa so to italijanski državljani. Romunski priseljenci, ki so zaradi domnevnih storitev kaznivih dejanj v Italiji pogosto žrtve nestrpnosti in nasilja, so v letu 2008 zagrešili slabih osem odstotkov posilstev, za dobrih šest odstotkov dejanj spolnega nasilja pa so bili lani odgovorni Maročani. Število posilstev v minulem letu se je sicer v primerjavi z razpoložljivimi podatki iz leta 2007 zmanjšalo za dobrih 8 odstotkov. Žrtve spolnega nasilja so večinoma ženske (dobrih 85 odstotkov) oz. italijanski državljani (slabih 70 odstotkov). Število skupinskih posilstev se je lani v primerjavi z letom 2007 zmanjšalo za skoraj 25 odstotkov. Policija je leta 2008 zaradi domnevnih posilstev kazensko ovadila skoraj 8850 oseb, leta 2007 pa približno 200 več, še kažejo podatki notranjega ministrstva. Italijansko javnost so v zadnjem času pretresla številna posilstva, katerih storilci naj bi bili tujci, predvsem romunski državljani. Zadnji takšni primer se je zgodil v Rimu, ko naj bi dva Romuna posilila 14-letno dekle. Vlada se je po tem dogodku odločila, da bo storilce dejanj spolnega nasilja strožje kaznovala, prav tako pa je sprejela ukrepe, na podlagi katerih bo strožje kaznovano tudi nezakonito priseljevanje. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it pust - Tradicionalni pustni pogrebi na pepelnično sredo Enega zažgali, drugega izstrelili Pust se je tudi letos poslovil ... Veliko radovednežev prisostvovalo žalnima prireditvama na Kontovelu in v Boljuncu Letos je sredi kontovelske mlake gorel Mart'n Kostanjev kroma Kdo ve, kje bo letos pristal Lovre, ki so ga včeraj izstrelili iz 23. Boljunika kroma No, in tudi letos smo se ga znebili. Pa ne da bi nam pust kaj hudega storil, kje pa ... Samo pošteno je marsikoga izmučil s plesom, petjem in vsakovrstnim divjanjem. Po večdnevnem veseljačenju je bilo včeraj na sporedu še zadnje dejanje - slovo od letošnjega pusta s slavnostnim pogrebom. Najbolj privlačni žalni prireditvi sta prav gotovo ti- sti, ki se vsako leto zgodita v Boljuncu oziroma na Kontovelu. Mart'n Kostanjev zgorel v kontovelski mlaki Od Martna Kostanjevega so se včeraj poslovili na Kontovelu. Ob spremljavi melodij proseške godbe na pihala je svetlolasi pokojnik zapustil hram žalosti ob kontovelski društveni gostilni in se v objemu najdražjih in pustnih prijateljev podal še na poslednjo pot. Neutolažljiva vdova Neža Kostanjeva (alias Jernej Kapun) se je peljala za njim in vso pot histerično vpila, jokala in tolkla z noga- rajanja - Vaška pustna rajanja za najmlajše Pustni veseli živ žav Društva postregla z glasbo, zabavo, animacijo in ...sladkimi dobrotami Vrteli so se, plesali, peli in zganjali norčije. Vsi otroci kratko malo obožujejo pust, ko se lahko na rajanjih »razpištolijo« v družbi sovrstnikov in animatorjev. Člani vaških društev so zanje priredili celo vrsto veselih pustnih »fešt«, na katerih so se otroci podili, si metali zvitke in barvne konfete, plesali ob poskočni glasbi, se predajali animaciji, okusili slastne krofe in praznine »štraube« ter uganjali raznorazne pustne norčije. Tako je bilo v Dolini, kjer je Mladinski krožek poskrbel za veselo družabnost za otroke, ki se je je udeležilo res zelo veliko mask od nekajmesečnih otrok vse do srednješolcev iz Brega. Prav tako noro je bilo v Škerkovem domu v Šempolaju, kjer so male maškare zaplesale ob hudomušni animaciji. Ples in zabava pa sta kraljevala vse do večernih ur tudi v open-skem Prosvetnem domu in pa v Ljudskem domu v Trebčah, kjer so se ob malčkih pošteno podivjali tudi njihovi starši. V smeri urinega kazalca: pustno rajanje v Dolini, v Šempolaju, na Opčinah in v Trebčah (foto Kroma) mi ob tla, kljub ne najbolj udobnim »tkun'm« ali čevljem s peto. Med potjo do proseške Kržade in nato še do mlake se je spominjala, kako je Mart'n peku kostanje in kako so bili ti okusni in kako je z njimi obogatel. S solzami v očeh se je nato spomnila njunega prvega snidenja, ko je morala vsa premraže-na v snegu prikorakati s Trga Oberdan in jo je on segrel s kostanji in klobaso ... In ravno ti kostanji so ga pogubili, saj je investiral vse svoje zaslužke v investicijsko banko Lehman Brothers. Banka je bankrotirala in Mart'n, ki je štel še v lirah, se je šele tedaj zavedal, da je izgubil 100 tisoč evrov (in ne lir). Od žalosti je umrl. Žalost in otožnost vdove Neže pa sta dosegli višek ob mlaki, ko so pokojnika položili na priložnostni splav in ga oblili z bencinom. Pogumni in vročekrvni »Kristus« David je skočil v mlako za njim in prižgal ogenj. Ko je Mart'n zagorel, se je vdova Neža do kolen spustila v mlako in še zadnjič zaklicala za njim, nato pa si oddahnila, saj je pokojnik letos neznosno smrdel. Ob kozarčku vina pa so si žalostne duše le opomogle. (sas) Kje bo tokrat pristal Lovre? Lepo sončno vreme, rahla sapica, na Gorici pa veliko radovednežev, ki so nestrpno pričakovali, kako bo letos Lovre poletel v vesolje z Boljunikom št. 23, so bili kulisa zaključka pustnih norčij v Boljuncu. Na vzletnem odru sta se najprej predstavili Vanka in Tonca s svojimi pikrimi ugotovitvami o aktualnem dogajanju v Italiji in po svetu. V svoje pripovedovanje sta vpletli pomembne politike in probleme, ki jih je prinesla vsesplošna gospodarska kriza, škoda, da je bil nastop skoraj v celoti v tržaškem narečju. Pogrešali smo tisti klepetulji, ki nas v domačem narečju in z domačimi zdrahami znajo spraviti v smeh. Z odra sta na trg priklicali še meteorologa, predsednika pustnega odbora, neutolažljive vdove, škrmate, ki so bile še pri moči za zadnji podvig, godce ter goste iz Osi-jeka. Vedran, Mirna in njen zaročenec so se prijazno odzvali povabilu in se zahvalili za gostoljubje, ki so ga bili deležni ta dva dni, ko so veselo pustovali z Boljunčani. Predsednik pustnega odbora Ivan Komar je nagovoril občinstvo in se prisrčno zahvalil vsem nastopajočim. Na vrsti je bila še pustna poezija: ob spremljavi godcev je po trgu zadonela pustna pesem Marička uožje luč, ki so jo zapeli po boljunsko, tržaško, furlansko, nemško, angleško, francosko in še hrvaško. Sledila je meteorološka napoved in vse je bilo pripravljeno za vzlet. Po vzvratnem štetju je Mirna pritisnila na gumb, raketa se je odprla in iz nje je pokukal šop balonov, ki je Lovreta odnesel v neznano. Po ubrani smeri lahko ugibamo, da se je napotil proti Benetkam, verjetno mu tokrat bolj prija kako obmorsko letovišče. (so-so) 583 Četrtek, 26. februarja 2009 TRST / APrimorski ~ dnevnik Jutri skupščina Demokratske stranke Na Pomorski postaji (dvorana Oceania) bo jutri ob 18.30 skupščina članic in članov Demokratske stranke iz tržaške pokrajine. Kot piše v vabilu na skupščino tajnik Roberto Cosolini, nedavni odstop tajnika Walterja Vel-tronija, prepričanega zagovornika projekta DS, zastavlja številna vprašanja, katerim se ne gre izogniti. Gre za vprašanja o obstoju in perspektivah stranke, projekta, ki je nastal z namenom, da Italiji nudi organizirano obliko reformistične stranke, meni še Cosolini. Torej še kako aktualna skupščina stranke, ki ne skriva, da preživlja težke čase. Danes skupščina SKP o krizi Kdo plačuje posledice gospodarske krize? Kakšne oblike protesta lahko zaustavijo poteze vladne desnice? Predvsem pa, kakšno levico želijo delavci? Na ta in podobna vprašanja bodo skušali odgovoriti na današnji javni skupščini na sedežu Stranke komunistične prenove (Ul. Tarabocchia 3, prvo nadstropje). Debato, ki se bo pričela ob 18. uri, bosta uvedla Sas-ha Colautti (Fiom-Cgil) in Rossana Giacaz (FP-Cgil), zaključil pa Ales-sandro Giardiello, član državnega vodstva SKP. Danes podelitev filmske nagrade Scabiosa Trenta V kavarni San Marco bodo nocoj razglasili zmagovalce festivala gorskega filma Alpi Giulie Cinema. Na festivalu so sodelovali režiserji iz Furlanije-Ju-lijske krajine, Slovenije in s Koroškega. Režiser najboljšega videa bo prejel nagrado Scabiosa Trenta, imaginarni cvet, ki ga je vse življenje iskal tržaški alpinist Julius Kugy. Nagrajevanje in predvajanje najboljših filmov bo ob 20.30. Ko lepota vzbuja zadrego V knjigarni In Der Tat (Ul. Diaz 22) bo danes ob 18. uri predavala Maria Teresa Rodriguez. Iztočnica za debato o večkrat protislovnem odnosu, ki ga ženske imajo s svojo lepoto in zunanjostjo, bo predstavitev knjige Il disagio della belezza. Jutri v Mieli ...Pop porno Italijanske radijske postaje že nekaj mesecev vrtijo pesem Pop porno, jutri pa bo mogoče skupini Il genio prisluhniti tudi v živo. Ob 21.30 bo nastopila v gledališču Miela; vstopnice 12€, v predprodaji 10€. Slovik: mednarodna kriza in zaupanje Nadaljuje se ciklus seminarjev o mednarodni gospodarski krizi, ki ga prireja konzorcij Slovik. Jutri ob 18. uri bosta v konferenčni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah predavala prof. Giorgio Valentinuz in dr. Tim Baxter s tržaškega zavoda MIB. Hitlerjev vzpon Vlogi, ki so jo nemški gospodarstveniki odigrali pri vzponu Adolfa Hitlerja in nacizma, je posvečena knjiga La (ir)resistibile ascesa di Hitler, ki jo je napisal Kurt Gossweiler. Knjigo bodo jutri ob 20. uri predstavili v knjigarni In Der Tat (Ul. Diaz 22). Tokaj na Velikem trgu V restavraciji Harry's Grill na Velikem trgu bo združenje Slow Food jutrišnji dan posvetilo vinu friulano (nekdanji furlanski tokaj). Ob 18. uri bo mogoče v družbi uveljavljenih vinarjev degustirati različna vina, ob 20. bo Cristina Coari predstavila svojo knjigo Bye bye tocai, okrog 21. ure pa bo na sporedu večerja: osrednji protagonist bo kajpak friulano. 8 Četrtek, 26. februarja 2009 TRST / pristaniška oblast - Včeraj predstavili načrt za obnovo in dograditev potniškega terminala Leta 2011 naj bi potnike pričakala nova Pomorska postaja Veliko zadovoljstvo predsednika Boniciollija in župana Dipiazze - Vrednost del: 10 milijonov evrov Tržaški župan Roberto Dipiazza je prepričan, da je med delavnimi ljudmi sodelovanje mogoče. Predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli je odvrnil, da z županom dobro sodelujeta, ker je obema pri srcu bodočnost Trsta. V Lloy-dovem stolpu so včeraj predstavili projekt, ki bo hangar 42 ob Pomorski postaji spremenil v nov potniški terminal in večnamenski center: načrt uživa transverzalno podporo in odobravanje tako Pristaniške oblasti kot občinske uprave. V osemnajstih mesecih naj bi s pomočjo desetih milijonov evrov zgradili nov potniški terminal. Boniciolli namreč ne dvomi: velike ladje za križarjenje se bodo vrnile v Trst. In spomladi leta 2011 jih bosta na pomolu Bersaglieri pričakala nov terminal in obnovljena Pomorska postaja. Potniki se bodo ob izkrcanju spustili po novih stopnicah, ki jih bo beneški arhitekt Ugo Camerino pridobil iz še obstoječih mogočnih železnih struktur, ki so pred desetletji služile za izkrcanje. V tako imenovanem hangarju 42 (stavbi, ki se nahaja za Pomorsko postajo) naj bi uredili tako dvorano za prihode kot za odhode: ti prostori morajo imeti kapaciteto sprejeti tudi dva ali tri tisoč potnikov, je pojasnil arhitekt, glede na srednjo starost potnikov pa morajo tudi olajšati premikanje in orientacijo. Zato bo terminal povezan s prenovljeno Pomorsko postajo preko nove steklene strukture. V načrtu je tudi podaljšanje pomola, tako da bi lahko ob njem pristajale tudi ladje-ve-likanke. Da ne bi bila v mesecih, ko se ljudje ne odpravljajo na križarjenja, nova struktura neuporabna, si je arhitekt zamislil fleksibilno urejeno notranjost, ki se lahko spremeni v dve konferenčni dvorani (s 300 in 600 sedeži). Ker se struktura nahaja v samem mestnem središču, bo dostopna tudi domačemu prebivalstvu, ki bo lahko na tako imenovani terasi Belvedere užival ob čudovitem razgledu na zaliv in nabrežje. Ta vest je posebno razveselila župana Dipiazzo, ki je obenem prepričan, da mora Trst privabiti turiste tudi v mestno središče. Nedopustno je, da se ustavijo v Miramar-skem parku, je dejal, medtem ko moramo potnikom ladij za križarjenje ponuditi široko paleto izletov, od Postojnskih jam do Brd in Ogleja. Boniciolli je zato izrazil željo, da bi besedam o ponovni središčni vlogi Trsta v novi združeni Evropi, sledila tudi dejanja: v prvi vrsti investicije v infrastrukture in sodelovanje z ronškim, ljubljanskim ter beneškim letališčem. (pd) Na zgornji simulaciji: nov podaljšan pomol, spodaj udeleženci včerajšnje predstavitve kroma Poklon mladine slovenski kulturi drevi v Nabrežini ».. .kar se v prsih skriva...« je bil naslov skupne osrednje Prešernove proslave zamejskih ustanov ob kulturnem prazniku leta 2007. Med glavnimi nosilci projekta je bila ZSKD, ki je zamisel in režijo prireditve poverila Vesni Tomsič, ki je okrog sebe zbrala preko šestdeset mladih. Izvedba, ki je slonela na pesnitvah Turjaška Rozamunda in Povodni mož, se je že svojčas izkazala za svež, neobremenjen in mestoma zabaven odraz mladih sil, ki so prispevale k velikemu uspehu obeh uradnih ponovitev in dodatnega nastopa v Sežani. Da bi dragocena izkušnja ne šla v pozabo, se je med glasbeniki, ki so sodelovali na odru, rodila želja, da bi njihovo delo ostalo trajno zapisano na zgoščenki, na kateri bi bila posneta vsa glasba in nekaj dramskih odlomkov iz omenjene predstave. Iztok Cergol, Vasja Križmančič, Martina Feri, Jari Jarc, Marco Mattietti, Igor Peric, Martin Re-becchi, Aljoša Starc, Štefan Švagelj, Nikolaj Bukavec in DPZ Kraški slavček so tako v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI za Furlanijo-Julijsko krajino z veliko mero navdušenja ter prostovoljnega dela posneli poklon zamejske mladine slovenski kulturi, ki ga bodo uradno predstavili danes na sedežu Kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini ob 20.30. Zgoščenko z naslovom ».kar se v prsih skriva. « soundtrack, ki je izšla pri založni Neothesis, spremlja tudi fotografska reportaža pripravljalne faze in nekaterih odrskih utrinkov, ki so se ujeli v objektiv fotografinje Mirna Viola.(al) Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture Glasbena matica bo praznovala tudi letos dan slovenske kulture na svoj način, in sicer z glasbenim večerom, ki bo s pestrim sporedom prikazal mnoge aspekte slovenske glasbene ustvarjalnosti na različnih področjih. Igrali bodo solisti na klavir, flavto, violino in violončelo ter komorne skupine. Po krajši odsotnosti bodo spet prisotni solopevci, ki od letošnjega šolskega leta študirajo v razredu prof. Krizstine Nemeth. Koncert bo sklenil nastop mešanega mladinskega pevskega zbora Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Ob običajni pozornosti do slovenske literature bo program koncerta obogatila krajevna ustvarjalnost z novimi skladbami profesorjev GM, trobentača Petra Pačnika in pianistke Claudie Sedmach. Občinstvo bo lahko prisluhnilo tudi skladbam tržaških sodobnih skladateljev Aleksandra Vo-dopivca, Dine Slama in Adija Daneva. Glasbeni spored bodo dopolnili še Prešernovi verzi, ki jih bo podala igralka ansambla SSG Nikla Petruška Pani-zon. Koncert z naslovom Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture bo na sporedu jutri ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma. pokrajina trst - Zaradi prekomernega razmnoževanja in prisotnosti tudi v mestnih in predmestnih predelih Akcijski načrt za divje prašiče Prepoved hranjenja zunaj lovišč, ukrepi za nenasilno odganjanje in nadzorovan odstrel - V prvih osmih mesecih leta 2008 250 posegov v korist divjadi Divji prašiči so na Tržaškem postali resna nadloga kroma Pokrajina Trst je pripravila akcijski načrt za reševanje problema povečane prisotnosti divjih prašičev, katerih število je nenavadno naraslo, pojavili pa so se tudi v mestnih in predmestnih predelih. Prisotnost teh živali je tako postala že zaskrbljujoča, zaradi nje pa je podpredsednik pokrajine Walter Godina, ki je odgovoren tudi za kmetijstvo, lov in ribolov, prejel že nešteto sporočil o škodi, ki jo živali povzročajo, ter zahtev po ukrepanju in odškodnini in, nasprotno, po integralnem varstvu divjih prašičev, piše v sporočilu za javnost tržaške pokrajine. Na podlagi načrta bo pokrajina od županov zahtevala, naj izdajo odredbe s prepovedjo hranjenja divjih prašičev zunaj lovišč. Dalje so predvideni ukrepi za odvračanje živali od približevanja naseljem, če bo možno, pa jih bodo ulovili in odpeljali v njihovo naravno okolje. Okoljski stražniki bodo, če bo to mogoče, lahko opravili tudi nadzorovan odstrel divjadi zunaj lovišč. A to niso edini ukrepi, saj pokrajinska uprava načrtuje nenasilno odganjanje divjih prašičev z uporabo vohalnih repelentov in z nudenjem pomoči kmetovalcem pri nastavljanju električnih pastirjev. Preverja se možnost, da bi to nalogo do konca meseca marca poverili kaki okoljevarstveni organizaciji, kot so npr. WWF, LIPU in Legambiente. Za to bo pokrajinska uprava uporabila 20.000 evrov iz proračuna za leto 2008. Poleg tega bo denar, ki bi ga pokrajina iztržila od morebitne prodaje trupel odstreljenih divjih prašičev, vključen v pokrajinski proračun in ga bodo uporabili izključno za zaščito divjadi na podlagi projektov, ki jih bodo predložile ustanove in organizacije, ki delujejo na teritoriju. Po podatkih pokrajine je v prvih osmih mesecih lanskega leta osebje teritorialne okoljske policije v 250 primerih pomagalo divjadi v težavah: živali so ulovili v mreže oz. kletke in jih potem izpustili ali izročili pristojnim strukturam, kjer so jih zdravili. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. februarja 2009 9 protimafijsko javno tožilstvo - Preiskava o trgovini z ljudmi Ko življenje dekleta stane pičlih tisoč evrov Na pobudo tržaškega sodstva prijeli 11 bolgarskih državljanov, ki so preprodajali mladoletne rojakinje Znano je, da vodijo skozi Furlani-jo-Julijsko krajino najrazličnejše tihotapske poti. Po teh arterijah se pretakajo mamila, cigarete, orožje, človeški organi in še najbolj pogosto nezakoniti priseljenci. Tržaško protimafijsko javno tožilstvo je to dejstvo še enkrat potrdilo, in sicer z uspešno preiskavo, ki je včeraj privedla do aretacije 11 bolgarskih državljanov. Aretacije so izvedli karabi-njerji posebne operativne skupine ROS v sodelovanju z bolgarsko policijo (deset aretacij so opravili v Bolgariji). Domnevni člani kriminalne združbe so osumljeni trgovine z ljudmi, zasužnjevanja in spodbujanja nezakonitega priseljevanja. Preiskava se je začela pred leti, ko so bolgarske oblasti opozorile karabi-njerje, da pogrešajo 18 mladoletnih deklet. Pozneje se je izkazalo, da je vsaj pet deklet prestopilo slovensko-italijansko mejo. Tolpa bolgarskih Romov je skozi Trst in Trbiž prevažala deklice v Italijo in druge zahodnoevropske države. V tamkajšnjih nomadskih naseljih so jih prodajali, novi gospodarji pa so male Romke izkoriščali za izvajanje tatvin in podobnih kaznivih dejanj. Maja 2006 je tržaško sodstvo v okviru iste preiskave odredilo 41 aretacij. Sama dekleta so preiskovalcem pripovedovala svojo zgodbo. Kriminalci so na revnem bolgarskem podeželju obiskovali družine in ponujali »ugoden posel«, ki je v tistih okoljih baje dokaj razširjen. Za vsako dekle so staršem ponujali od tisoč do dva tisoč evrov, v zameno pa so obljubljali, da jih bodo odpeljali in omožili ter jim zagotovili varno prihodnost. Šlo je za neke vrste pogodbo, ki je bila pogosto za določen čas. Mlade neveste so peljali v Italijo in jih prodajali interesentom. Referent za Italijo, ki je posredoval v kupčiji, je živel v nomadskem naselju v rimski četrti Tor di Quinto. Karabinjerji ROS so pojasnili, da so kupci ponujali za dekleta po 10 tisoč evrov. Svoje mlade sužnje so uvajali v kriminalne dejavnosti, v prvi vrsti so jih izkoriščali za tatvine. Preiskava je bila posebno zapletena, ker sorodniki osumljenih niso hoteli sodelovati s preiskovalci, člani tolpe pa so stalno potovali po Evropi in se med seboj pogovarjali v težko razumljivem romskem narečju kandaraš. Najbolj žalosten podatek v celotni zgodbi je najbrž ta, da lahko dandanes, leta 2009, življenje mladoletne državljanke Evropske unije stane pičlih tisoč evrov, približno toliko kot recimo računalnik ali pa avtomobil iz četrte roke. (af) carinska uprava - Obračun za leto 2008 Proti utaji davkov in ponaredbam, za informatizacijo pristaniškega prometa Unovčili devetsto milijonov evrov dajatev - Sredi kosov pohištva, uvoženih iz Kitajske, zasledili deset ton cigaret Vodstvo deželne carinske uprave, v sredini direktor Paolo Pantalone V letu 2008 je deželna carinska uprava vnovčila 917 milijonov evrov dajatev in trošarin, nekaj manj kot v letu prej, ko je unovčenje znašalo 979 milijonov. Na sedežu deželne carinske uprave na Trgu Panfili je direktor Paolo Pantalone predstavil obračun carinskih dejavnosti za leto 2008, pri čemer je poudaril glavne cilje, ki si jih je uprava zastavila v prejšnjem letu. Carinska uprava je v tem času s svojimi dejavnostmi spodbujala gospodarsko rast podjetij, preprečevala utajevanje davkov, tihotapstvo in podobne dejavnosti ter zasledovala prepotrebno poenostavitev in informatizacijo delovnih postopkov. Pantalone je med drugim povedal, da so carinski postopki v tržiškem pristanišču v 12 mesecih popolnoma opustili uporabo papirja in prešli na zgolj računalniško raven. Januarja lani je bilo 95% dokumentov o uvoženem blagu iz papirja, decembra pa so bili že vsi postopki informatizira-ni. Pantalone je razložil, da je enak prehod v Trstu bolj zapleten, in sicer zaradi prostocarinskih con. »V tržaškem pristanišču imamo veliko več sogovornikov, zato je načrt nekoliko bolj kompliciran,« je dejal. Pristaniška oblast pa naj bi, v skladu z evropskimi direktivami, začela uvajati spremembo 1. julija letos. Informatizacija blagodejno vpliva na hitrost in učinkovitost postopkov. Boj proti tihotapstvu je bil v lanskem letu uspešen, saj so cariniki izvedli 39 zaplemb v skupni vrednosti 946 tisoč evrov. V tržaškem pristanišču so v dveh primerih zasledili skupnih deset ton tujih cigaret (v kroma vrednosti 323 tisoč evrov). Bile so skrite v kosih pohištva, uvoženih iz Kitajske. Prav tako v pristanišču, pa tudi na ronškem etališču, so zasačili tihotapce antičnih kovancev in dragocenih najdb iz Egipta. Cariniki so zaplenili tudi dobrih 300 tisoč pona-redb, najpogosteje so bili to oblačila ter elektronski in kozmetični proizvodi. Carinska uprava je lani poostrila nadzor nad izdajanjem prirejenih faktur, s katerimi skušajo trgovci uta-jevati davke. Preverila je 521 pozicij in v 14,6% primerov zabeležila nepravilnosti. Pojav je značilen zlasti za blago, ki prihaja iz Kitajske in Indonezije. Odkrite davčne utaje v zvezi z davkom na dodano vrednot so znašale lani 23 milijonov evrov, tri več kot leto prej. (af) miljski pust Z v nožem mladega Milančana V Miljah je tudi zadnji pustni večer poskrbel za neprijetne trenutke. Potem ko so v soboto sprejeli v krajevne bolnišnice močno vinjena mladoletna dekleta, je prišlo v torek ponoči do fizičnega obračunavanja, med katerim je nekdo z nožem lažje ranil 23-letnika. Zgodilo naj bi se okrog 2.30 zjutraj na zabavi pod šotorom, ki so ga pustarji namestili na parkirišču nasproti ladjedelnice Sv. Roka, v miljskem predmestju. Skupil jo je 23-letni A. V. iz Milana, ki je takoj po dogodku prosil za pomoč zdravstveno osebje pred šotorom. Prepeljali so ga na urgenco na Katinaro, kjer pa ga niso zadržali. Rana na hrbtu ni bila huda. Posegla je policija z miljske postaje: A. V. jim je dejal, da ga je iz nepomembnih razlogov zabodel 20-letni Tržačan V. G. Nekateri očividci so opazili tri ali štiri mladeniče, ki so se po dogodku hitrih nog razbežali. V. G. je osumljen povzročitve poškodb, policija pa bo zadevo še naprej preiskovala. Z zvijačo praznili igralne avtomate Upravitelji več tržaških javnih lokalov so v zadnjem obdobju opozorili policijo, da imajo nekateri obiskovalci, domnevno kitajski državljani, pretirano srečo z igralnimi avtomati. Sumili so, da obiskovalci s pomočjo posebnih elektronskih naprav usmerjajo igro in »velevajo« avtomatom, naj vseskozi izdajajo denar. Nazadnje je upravitelj igralnice Perseo (na Drevoredu XX. septembra) skušal zapoditi tri kitajske državljane, slednji pa so ga pretepli. Mobilni oddelek policije se je ta teden posvetil nadzorovanju omenjenih lokalov. V torek popoldne so policisti naleteli na peterico Kitajcev (med njimi sta bili dve ženski, vsi so stari od 20 do 40 let), ki je v neki igralnici nabirala mastne denarne nagrade. Zasegli so mobilne telefone, s katerimi naj bi obiskovalci upravljali avtomate: telefone bodo pregledali izvedenci. Štiri Kitajce so zaradi suma goljufije ovadili na prostosti, petega pa so ob tem še aretirali zaradi zamenjave istovetnosti in nedovoljenega bivanja v Italiji. Kvestu-ra je pristavila, da je bil eden izmed ovadenih pred dvema letoma v Venetu že osumljen podobne goljufije. sindikat - Zahteva po srečanju s pristojnim deželnim odbornikom Vannijem Lenno Nujna nova stanovanjska politika Apostoli: Deželni zakoni so rasistični - Povpraševanje stalno narašča - Vse več ljudi le s težavo vrača posojilo - Predlog za odprtje opazovalnice Deželni sindikati Cgil, Cisl, Uil, Sunia, Sicet in Uniat so včeraj zahtevali učinkovito deželno stanovanjsko politiko kroma V deželi Furlaniji-julijski krajini je nujna nova stanovanjska politika. Povpraševanje namreč stalno narašča, javne institucije pa ne nudijo ustreznih rešitev. Zato mora deželna vlada poskrbeti za ustrezno zakonodajo in za učinkovito reševanje problematike tudi izdelati specifičen načrt. Ta bo urejal najemnine in povečal ponudbo (vsaj 25 tisoč stanovanj), obenem pa bo v pomoč vedno večjemu številu ljudi, ki s težavo plačujejo obroke za posojilo oz. tega ne zmorejo več storiti. Poleg tega je treba z namenom stalne mo-nitoraže ustanoviti deželno in tudi občinske opazovalnice. To so glavne zahteve deželnih sindikatov Cgil, Cisl, Uil, Sunia, Sicet in Uniat, po mnenju katerih je na tem področju v deželi kot sicer v državi nujen zasuk. Svoje zahteve in predloge, ki so jih predstavili včeraj na tiskovni konferenci, so sindikati zapisali v dokumentu, naslovljenem na pristojnega deželnega odbornika Vannija Lenno. Z njim so se srečali 4. decembra in se takrat domenili, da bo sindikat pripravil študijo o stanovanjski problematiki v deželi FJK ter izdelal predloge za njeno reševanje. Gradivo so Lenni posredovali 13. februarja z zahtevo po ponovnem srečanju. Dokument so podpisali Renato Kneipp (Cgil), Maurizio Fania (Cisl), Luisa Fazzini (Uil), Giorgio Apostoli (Sunia), Fla-vio Dambrosi (Sicet) in Giuliano Folchini (Uniat), ki so ga včeraj tudi predočili javnosti. Stanje je res zaskrbljujoče, je poudaril Apostoli. Na državni ravni je Berlusconije-va vlada črtala 920 milijonov evrov, ki jih je bila Prodijeva vlada namenila stanovanjski politiki. Dežela FJK pa je pred nedavnim odobrila nekatere zakone, ki kršijo človekove pravice in so po Apostolijevih besedah tudi rasistični. Med temi je še najhujši normativ glede prošenj za stanovanje podjetij za ljudske gradnje ATER. Kdor se prijavi na razpis, mora dokazati, da biva v Italiji vsaj določeno število let. Toda medtem ko je za ljudi iz držav Evropske unije dovolj izjava, morajo tisti iz držav izven EU vložiti potrdilo, ki ga izdajo občine. Hud problem je v tem, da - mimo vseh drugih težav - italijanske občine ne razpolagajo z ustreznim računalniškim programom. A.G. 10 Četrtek, 26. februarja 2009 TRST / ddtz žige zoisa - Projekt ob dnevu slovenske kulture Svet slovenskih impresionistov Dijaki so tudi obiskali Ljubljano in razstavo v Narodni galeriji Vsako leto na šoli na različen način skušamo obeležiti Dan kulture, iščemo nove ideje in stremimo za tem, da bi dijakom na ta praznik ponudili nekaj v trajno last, če se lahko tako izrazim. Letos je bila pozornost usmerjena k slovenskim impresionistom. Zakaj smo si izbrali poglavje iz zgodovine umetnosti oz. slikarstva? V našo zavodno ponudbo smo napisali, da je eden od ciljev razvijanje vsestransko razgledane osebe. Na trgovski in geo-metrih nimamo zgodovine umetnosti, zato se trudimo, da bi z različnimi projekti dijakom ponudili vsaj bežen vpogled v svet umetnosti. Projekta o slovenskih impresionistih smo se lotili na široko. Z dijaki vseh razredov smo pri pouku zgodovine pregledali zgodovinski okvir vsega 19. stoletja, ki nam je dal vpogled v razmere, ki so vodile v to umetnostno smer. Pri slovenščini smo spoznali različne literarne smeri v stoletju in impresionizem obravnavali tudi v književnosti. Dijaki so poslušali tudi predstavitev tistega stoletja v slikarstvu kjer so spoznali različne umetniške smeri ter važnejše predstavnike. Zaključek tega projekta pa je bil ogled razstave slovenskih im- presionistov v Narodni galeriji v Ljubljani. In da je bilo to res posvečeno dnevu kulture, priča dejstvo, da sta v Ljubljano odpeljali naše dijake trije avtobusi. V Narodni galeriji so si dijaki pod strokovnim vodstvom ogledali razstavo in v njihov spomin so se vtisnila nekatera imena, ki jih verjetno ne bodo zlahka pozabili. Dan, ki so ga dijaki preživeli v Ljubljani, pa ni bil posvečen le razstavi, ampak je bil napolnjen še z drugimi ogledi. Dijaki pravno-gospo-darske smeri so si pod strokovnim vodstvom ogledali srednjeveško Ljubljano in Mestni muzej, dijaki geo-metrskega oddelka pa so že v šoli spoznali predstavnike sodobne arhitekture in njihove stvaritve ter se z arhitektko Anastazijo Korsič sprehodi- li po mestu. Na obeh oddelkih našega zavoda se trudimo, da bi poleg učnih vsebin, ki so za nadaljevanje študija ali opravljanja poklica tako pomembne, dijakom nudili tudi tisto, česar naši programi žal v svoj predmetnik ne vključujejo. S takimi projekti, kot je bil letošnji, skušamo te vrzeli vsaj delno zapolniti. In če navdušimo enega samega dijaka, je lahko to za nas že uspeh. (dg) Po mojem je bila najlepša slika Groharjev Macesen. Ta slika je posebna, ker je avtor del slike odstrigel in vrgel proč. S tem je sedaj macesen v sredini risbe. Podpisal se je na drevo in nekateri mislijo, da je to storil, ker je hotel povedati, da je on tisti me-cesen, znak moči. Erik Solinas dolina - Krožek SKP Razumeti, kaj čutijo priseljenci daleč od rodnega kraja Ob 35.obletnici smrti priseljencev, ki so izgubili življenje v dolinski občini, je Krožek SKP občine Dolina organiziral debato o imigraciji, z namenom, da bi občanom predstavil različne vidike tega pojava. Kljub temu, da je leta 1973 ta dogodek močno prizadel našo skupnost, je v teku let padel v pozabo, mlajše generacije ga morda sploh ne poznajo. To kar je naše starše tako močno prizadelo, je za mlajše postala le zgodba. Na prav enak način postane to, kar vidimo po televiziji le del majhne realnosti, ki je od nas in našega vsakdana zelo oddaljena. V pozabo padejo imena, identiteta, edinstvenost in dostojanstvo posameznika. Čas je, da štirim mladeničem povrnemo njihova imena: Mibazle Somila Diby, Traore Bakary, Dembele Seydou in Niakhate Mamadou. Pomembno se nam je zdelo, da svoj spomin poklonimo tem osebam, ki so izgubile življenje v iskanju boljših življenjskih pogojev. Danes pa spomin kot tak ne zadošča več. Postati mora svarilo pred ste- reotipi, ki jih mediji nenehno predvajajo. Zato, da bi cim bolje razumeli kaj doživljajo priseljenci smo povabili prof. Alda Raula Becce, ki se je preselil v Trst iz Argentine in ki poučuje medkulturno pedagogiko na tržaški univerzi. Na čustven in preprost način je podal svojo izkušnjo, začenši z odhodom iz svoje domovine in z vsem, kar to čustveno in materialno pomeni. Zapustiti rojstni kraj, svoj jezik, vsakodnevne navade in ljubljene osebe pomeni, da del tebe umira. Ko priseljenec pride v nov kraj se spopade s celo vrsto težav. Jezik je verjetno najvidnejša težava. Priseljenec se čuti počasnejšega od sveta, v katerega je prišel. Občutek ima, da za drugimi zaostaja in okolje mu je nerazumljivo. V drugem delu debate je spregovorila prof. Federica Sossi, ki poučuje na univerzi v Bergamu in je koordinatorka spletne strani storiemigranti.org. Izdala je tudi nekaj knjig na temo imigracije. Prof. Sossi nam je predstavila italijansko in evropsko politiko v zvezi s priseljenci. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 26. februarja 2009 MATILDA Sonce vzide ob 6.49 zatone ob 17.48 -Dolžina dneva 10.59 - Luna vzide ob 7.05 in zatone ob 19.38 Jutri, PETEK, 27. februarja 2009 GABRIJEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,7 stopinje C, zračni tlak 1027,5 mb raste, veter 20 km na uro vzhodnik, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,5 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 23., do sobote, 28. februarja 2009 Oširek Piave 2 (040 361655), Ul. Fellu-ga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.20, 19.10, 22.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Ti amero sempre«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Inkheart - La leggenda di cuore d'inchiostro«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.00 »Underworld: la ribellione dei Lycans«; 18.00, 20.00, 22.00 »Bride Wars: la mia migliore nemica«; 17.50 »Hotel Bau«; 16.00, 17.00, 19.00, 20.30, 22.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 20.00 »Venerdi 13«; 15.45 »Questo piccolo grande amo-re«; 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Ex«; 16.00 »Viaggio al centro della Terra«. FELLINI - 16.30, 22.15 »Revolutionary road«; 18.30 »Aspettando il sole«; 20.15 »Operazione Valchiria«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The reader - A voce alta«. GIOTTO MULTISALA 2 - 18.20, 21.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15 »Il dubbio«. KOPER - KOLOSEJ - 17.10, 20.30 »Nenavaden primer Benjamina Buttona«; 16.20, 18.10 »Povest o Despereauxu«; 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »Vojna med nevestama«; 20.00 »Zamenjan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Inkheart - La leggenda di cuore d'inchiostro«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »The millionaire«; Dvorana 3: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Ex«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 22.15 »Bride Wars, la mia mi-gliore nemica«; 16.15, 22.00 »Milk«; 20.30 »I love shopping«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.40 »Il curioso caso di Benjamin Button«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »The reader«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Inkheart - La leggenda di cuore d'inchiostro«; Dvorana 4: 22.10 »Ex«; 17.30, 19.50 »Milk«; Dvorana 5: 17.30, 20.00 »Questo piccolo grande amore«; 22.00 »Venerdi 13«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO ZA DRŽAVNE OSNOVNE ŠOLE IN OTROŠKE VRTCE V NABREŽINI obvešča, da bo urnik tajništva Didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini zaradi zadnjega tedna vpisovanj imel sledeči urnik: od torka do petka, od 7.30 do 14.15, v soboto pa od 8. do 13. ure. Starše opozarjamo, da se vpisovanja zaključijo v soboto, 28. februarja. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole zaključile 28. februarja 2009. 9. GLASBENA REVIJA bo potekala od 25. do 27. marca, na Državni nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda. K sodelovanju so vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, ki lahko nastopajo kot solisti ali pa v skupinah. Nastopajoče bo poslušala komisija glasbenih strokovnjakov, ki bo izbrala program za zaključni nastop, ki bo 8. aprila 2009. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (ul. Caravaggio, tel. in fax 040-567500) in na naslovu www.ciri-linmetod.it. Prijave morajo biti oddane do 9. marca. & Izleti KRUT Pridruži se nam na Velikonočni izlet po Bratislavi in Dunaju, od 10. do 13. aprila. Vse informacije na našem sedežu v ul. Cicerone 8/B, tel.: 040360072. SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu organizirajo v nedeljo, 29. marca romarski izlet v Škofjo Loko. Ogledali si bomo znamenitosti mesta in okolice. Glavna točka pa je Škofjeloški pasjon, ki bo letos spet izvajan. Mesta za ogled je treba hitro rezervirati, zato je potrebno, da se čimprej vpišete. Za vse ostale informacije in vpis tel. na št.: 040-220693 ali 347-9322123. SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13.aprila, v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. št.: 340-2232538. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 10. maja na spoznavanje Kanalske doline z izletom od Tablja, preko Naborjeta in Žabnic do Rajblja in Belopeških jezer. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel.: 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025. H Mali oglasi BRACCO - 14 mesečno mešanico, sterilizirano, po imenu Lola, živahna lepotica črno-sivo-bele barve, oddam zaradi družinskih razlogov. Poklicati na tel. št.: 040-573364 ali 3299504034. KROGLJE - DOLINA privatnik prodaja hišo 150 kv. m, popolnoma opremljeno ali ne, z vrtom, tlakovanim dvoriščem, prostorno garažo in pralnico, avtomatična železna glavna vrata in avtonomno ogrevanje na metan. Zanimiva cena. Prodaja tudi zemljišče 1320 kv. m (Krogljah - Dolina ) z odobrenim gradbenim načrtom za eno dvostanovanjsko hišo in eno družinsko hišo. Cena 150.000,00 evrov. Tel. št.: 040-226627 ali 333-2809980. PODARIM otroške in moške smučke z vezmi ali brez. Tel. št.: 040-208989. PRIVATNIK PRODAJA hišo v Dolini: kuhinja, 2 kopalnici, 2 spalni sobi, manjša soba, terasa, taverna in dvorišče. Zainteresirani naj pokličejo po 13. uri na tel. št.: 333-1646892. PRODAM kamniti portal. Poklicati na tel. št.: 334-6475337. PRODAM kraško skrinjo z intarzijami (intarsiata). Poklicati na tel. št.: 3397396098. PRODAM SENO s kraških travnikov. Tel. št.: 335-6121077. RESNA IN IZKUŠENA GOSPA srednjih let, z referencami, išče delo kot negovalka starejše osebe, 24 ur na 24, s tedenskih počitkom. Tel.: 3488020428. B Poslovni oglasi CENTER ZA DOBRO POČUTJE V ZGONIKU IŠČE poklicno total body inštruktorico/ja za nadomeščanja. 040-327431 VODILNA ZAVAROVALNIŠKA DRUŽBA IŠČE sodelavce za vključitev v lastne kadre, z možnostjo pogodbe za nedoločen čas. Za informacije in razgovore poklicati 347/8924293 ali 335/8027881 Id Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino. OSMICA bo od jutri odprta pri Borisu Pernarčiču v Medjevasi št.7. Tel. št.: 040-208375. OSMICO je v Vižovljah odprl Ivan. Tel. št.: 040-291498. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjivasi št. 14. Tel. št.: 040-208553. RENZO TAVČAR je odprl osmico v Repnu št.42. Tel. št.: 040-327135. / KD ROVTE-KOLONKOVEC Ul. Monte Sernio 27 vabi na VEČER ZBOROVSKE PESMI V soboto, 28. februarja, ob 20.00 uri Nastopa mešani pevski zbor SKALA-SLOVAN vodi Herman Antonie □ Čestitke Danes naša JOLI rojstni dan slavi in z njo se veselimo prav vsi. Želimo ti, da bi vedno tako zdrava, aktivna, delovna in potrpežljiva ostala, še veliko knjig prebrala, ampak na nas ne pozabi, kar te bomo vedno imeli radi. Vsi domači. Ü3 Obvestila KRUT začenja v sredo, 11. marca, pomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, na pepelnico v sredo, 25. februarja, od 18. do 20. ure, v Štalco v Šempolaju, da se od Šempolajskega pusta 2009: »Snežkota - Veselka« skupno poslovimo in se mu z veselo pesmijo in glažem vina poklonimo. ALPINISTIČNI ODSEK V SKLOPU PLANINSKEGA DRUŠTVA NOVA GORICA vabi v »Alpinistično šolo«. Šola se bo začela danes, 26. februarja, ob 19. uri, na sedežu Planinskega društva Nova Gorica, Bazoviška 4. Inf.: Pavel Ferjančič, tel. 031 702-279 (po 17. uri), pavlo.fer-jancic@gmail.com. JUS NABREŽINA vabi člane in vaš-čane, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Zbirališče danes, 26. februarja, ob 13.uri, v soboto, 28. februarja, pa ob 9.uri »Za vodico«. Vsakdo naj s seboj prenese potrebno orodje. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 26. in v soboto, 28. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase - Labadni-ca. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 8.30 (oba dneva). TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA - Šc Melanie Klein obvešča, da bo informativno srečanje za začetniški in nadaljevalni tečaj slovenščine potekalo danes, 26. februarja, ob 19.30, v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na redni občni zbor danes, 26. februarja, ob 10. uri v prvem sklicu in ob 17. uri v drugem sklicu, na sedežu društva ul. Mazzini 46. DRAMSKA SKUPINA KD ROVTE-KOLONKOVEC sporoča, da bo prva vaja za nastop (6. marca 2009) v Bar-kovljah v petek, 27. februarja, ob 20. uri. FUNDACIJA ELIC - SINTESI Umetnostna Šola vabi na konferenco »Umetnost pripomore pri jezikovnemu in znanstvenemu učenju« v petek, 27. februarja, ob 19.30, ul. Maz-zini 30, 5. nadstropje. Predavateljici: dr. prevajanja in diplom. cirkusa Elisa Waldner, učiteljica Alenka Deklic. Za informacije pokličite na tel. št.: 333-4784293 ali 040-774586. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. TROMESEČNI VOKALNI TEČAJ pod vodstvom Adija Daneva prireja ZCPZ v sodelovanju z ZSKD. Srečanja bodo potekala ob sobotah od 7. marca dalje v prostorih Finžgarjeve-ga doma na Opčinah: A) v jutranjih urah bodo na vrsti predavanja o vokalni tehniki s praktičnimi vajami za pevce naših zborov, za mlade pevo-vodje in za vse ljubitelje petja; B) popoldanski pas pa bo namenjen opernemu, koncertnemu in komornemu repertoarju za izkušene solopevce. Prijave do 27. februarja na tel. št. 3284535725. SLOVENSKA KOMISIJA ZA MLADINSKO PASTORALO vabi mladino na redno mesečno srečanje, ki bo 28. februarja (zadnja sobota v mesecu, prva postna), ob 16.uri, v prostorih Marijanišča. Srečanje bo potekalo v dveh delih. Prvemu delu, delavnici in pogovoru, bo sledil verski obred, nato pa še prijateljsko druženje. SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN DE-VIN-NABREŽINA, ZGONIK IN RE-PENTABOR ter Zadruga La Quercia, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik) v soboto, 28. februarja, od 15.30 dalje, »Delavnico Decoupage« za otroke, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče na teritoriju zgoraj navedenih občin. Prost vstop. Vsi toplo vabljeni! Za informacije: torek in četrtek, od 16. do 19. ure, tel. št.: 040-2028028. V SOBOTO, 28.FEBRUARJA, ob 17.30, Vas vljudno vabimo v vinsko klet Parovel v Boljunec (zraven gledališča) na družabni večer »Vojaške pesmi iz Primorja 1700-1918«. Sledili bosta družabnost in pokušnja vin iz vinske kleti Parovel. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 28. februarja, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER v Bazovici bo v nedeljo, 1. marca, odprt od 10. do 17. ure. Preko različnih čutil in posebnih didaktičnih pripomočkov ter rekonstrukcij naravnih okolij, obiskovalec lahko spozna naravo in ostale tematike Krasa, naše dežele ter ostalega sveta. Na razpolago bodo vodeni ogledi tudi v slovenščini. Vstop prost. Za informacije: 040-3773677. OBVEŠČAMO CENJENE BRALCE občinskih knjižnic v Nabrežini in Ribiškem naselju, da bosta zaprti do nedelje, 1. marca 2009. Oproščamo se za nevšečnost. SI SLABE VOLJE, ŽALOSTNA, UTRUJENA? Če bi se rada sprostila in pozabila na skrbi pridi in zapoj z nami! Dobivamo se vsak četrtek, ob 20. uri v Marijanišču na Opčinah... po vajah pa se seveda zaustavimo na prijetnem klepetu. Informacije dobiš na tel. 349-7565893 (Dunja). Lepo vabljena, pevke ženske skupine »Vesela Pomlad«. V BARKOVLJAH, v vrtu pri portiču, bomo počastili msgr. Matijo Škabarja v nedeljo, 1. marca, po maši od 11. ure. Vabljeni vsi! SKD VALENTIN VODNIK IZ DOLINE je ob priliki 130. letnice ustanovitve, ki je potekala oktobra lani, izdalo knjigo s starimi fotografijami Doline. Prepričani smo, da je morda po domovih še veliko fotografij in najrazličnejših starih dokumentov, ki se nanašajo na vaško preteklost, ki bi jih bilo dobro zbrati in ovrednotiti. V društvenem odboru razmišljamo, da bi z novim gradivom, postavili dokumentarno/fotografsko razstavo. Zato se ponovno obračamo na vse, ki hranite doma stare posnetke in ki bi radi aktivno sodelovali pri novi društveni iniciativi. Gradivo bomo zbirali na sedežu društva v naslednjih dneh: ponedeljek, 2. marca (19.0021.00), torek, 3. marca (11.00-12.00) in sredo, 4. marca (14.00-16.00). Info: 339-1976323 (po 19.30). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 2. marca, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v ponedeljek, 2. marca, ob 17. uri ob prvem in ob 17.30 v drugem sklicu na sedežu SKGZ (Ul. S.Francesco 20/III). KROŽEK AUSER »PINO ZAHAR« z Rocola Melare (ul. Pasteur 41 d) prireja nadaljevalni tečaj informatike. Tečaj se bo začel 3. marca in bo potekal ob torkih in četrtkih od 15.30 do 17.30. Prijave in dodatne informacije na tel. št.: 040-913155 od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure. KRUT NATURA vabi v torek, 3. mar- TRST ca, ob 16. uri, na prvo srečanje s predstavitvijo delavnice »Po sledovih notranjih barv«. Pod mentorstvom likovne terapevtke Jane Pečar bomo priklicali spomine, prebudili našo domišljijo in preizkusili zanimiv način iskanja sprostitve. Dodatne informacije na sedežu v ul. Cicerone 8, tel. št.: 040-360072. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD obvešča, da je še nekaj prostih mest na tečajih: hrvaščina (80 ur) za Slovence, ob torkih in četrtkih, od 20. do 22. ure; hrvaščina (80 ur) za Italijane, ob torkih in četrtkih, od 18. do 20. ure; nemščina (48 ur) za začetnike, ob sredah in petkih, od 18. do 20. ure. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 040-566360. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD v sodelovanju s Kmečko zvezo prireja 150 urni tečaj splošnega kmetijstva. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 040-566360. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je v torek, 3. marca, ob 20.30, redna pevska vaja. BAR TPK SIRENA organizira v nedeljo, 8. marca kosilo z glasbo. Vabljeni člani in prijatelji. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 347-6902820. KROŽEK SKP OPČINE-DOLINA vabi svoje člane in simpatizerje na praznik včlanjevanja v sredo, 4. marca, ob 19.30, v prostore Kulturnega doma v Boljuncu. Prisotni bosta pokrajinsko tajništvo stranke in tajnik tržaške federacije Igor Kocijančič. SLAVISTIČNO DRUŠTVO V TRSTU prireja v marcu štiri srečanja s prof. Petrom Weissom. Predavatelj bo obravnaval pravopis in aktualna vprašanja slovenskega jezika. Prvo srečanje bo 4. marca, od 16. do 18. ure, v Narodnem domu v Trstu. Naslednja predavanja se bodo zvrstila 11., 18. in 25. marca. Kdor se hoče prijaviti, naj pokliče do 26. februarja na tel. št.: 040-299632 ali naj piše na naslov elektronske pošte veratu-ta@tiscali.it. Kotizacija znaša 20,00 evrov. Vabljeni! SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 4. marca, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani, v Ul. Sv. Frančiška 20. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v sredo, 4. marca, ob 19.30, v Narodni dom, na predstavitev knjige prof. Bojana Pavletiča »Vrhovi v megli«. Poleg avtorja bodo sodelovali pri predstavi: Lida Turk, Lojze Abram, Marinka Pertot in sorodniki nekaterih, v knjigi predstavljenih osebnosti. TEHNIČNI URAD - zunanje službe občine Dolina obvešča, da je nova telefonska številka občinskega odpada v Boljuncu sledeča: 328-7235479. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE ob priliki dneva žena vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 7. marca, s pričetkom ob 16.30. srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. Za ples bo igral »duo Me-lody«. LJUDSKI DOM PODLONJER vabi v soboto, 7. marca, ob 20. uri, na večerjo ob priliki mednarodnega dneva žena. Za rezervacije pokličite tel. št.: 040-572114. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA v soboto, 7. in v nedeljo, 8. marca, organizira društvo Noe. Info: 349-8419497. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane in prijatelje na predavanje »Kako biti starši srečnih otrok«. Srečanje bo potekalo v soboto, 7. marca, ob 16.30, na ul. Cicerone 8. Predavala bo klinična pedagoginja, dr. Francesca Simoni. Za prijave in informacije: tel. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org. POT DO DOBREGA POČUTJA - Šc Melanie Klein in deželna zbornica kliničnih pedagogov vabi na celodnevni praktični tečaj za odrasle, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. marca, od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, na ul. Cicerone 8. Tečaj bosta vodila dr. Francesca Simoni in dr. Giovanni Ambrosino. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave: tel. 328-4559414, info@melanie-klein.org. SKD VESNA IN KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI vabita članice in prijateljice na »večerno družabnost« v nedeljo, 8. marca, ob 18. uri, v domu Al- berta sirka v Križu. Prostovoljni prispevki za golaž in ansambel. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo od 13. februarja do nadaljnjega podružnice v Dolini (Kmetijska zadruga) in Opčinah (bivši sedež ZKB) zaprte zaradi organizacijskih zadev. Osrednji sedež v Ul. Cicerone in podružnica v Nabrežini pa bosta delovali po običajnem urniku. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. TEČAJ V BAZENU - Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 20. marca in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org, tel. št.: 328-4559414. Prireditve ZSKD IN KD IGO GRUDEN vabita na predstavitev zgoščenke »... Kar se v prsih skriva ...« (soundtrack) z glasbo osrednje Prešernove proslave 2007. Predstavitev bo potekala danes, 26. februarja, ob 20.30, v prostorih KD Igo Gruden v Nabrežini. Sodeluje DePZ Kraški slavček. BAKROREZI FRANKE KOVAČIČ bodo na ogled do sobote, 28. februarja, v baru tramvajske postaje na Opčinah. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SVETI JERNEJ vabita na »Večer slovenske pesmi in besede« (po-klon A.M.Slomšku), ki bo v soboto, 28. februarja, ob 20.uri, v Finžgarje-vem domu na Opčinah. Oblikovali ga bodo MlMPZ Vesela Pomlad, CPZ in Moška PS Sveti Jernej, šolski zbor Pedagoškega liceja Slomšek, recitator-ji otroške gl. skupine »Tamara Peta-ros« in govornik, prof. Ivan Peterlin. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE v sodelovanju z Občino Milje, Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zadružno kraško banko vabi na dneve slovenske kulture v Miljah. Prvi je na vrsti koncert klavirskega dua Beatrice Zonta in Vesna Zupin v soboto, 28. februarja, ob 20.uri, v cerkvi Sv. Frančiška v Miljah. Toplo vabljeni. KD ROVTE-KOLONKOVEC, Ul Mon-tesernio 27, vabi na večer zborovske pesmi v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. Nastopa zbor Skala-Slovan, vodi Herman Antonič. PRIMORSKA POJE 2009 - Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju s CPZ Novi sv. Anton vabijo na koncert revije »Primorska poje 2009«, ki bo v soboto, 28. februarja, ob 20.30, v Marijinem domu v Trstu (ul. Ri-sorta, 3). Nastopili bodo: Moški nonet Vasovalci-Dole nad Idrijo, Kulturno društvo Moški pevski zbor Izola, Meščani pevski zbor Alojz Koc-jančič-Puče-Koštabona, Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade-Devin, Mešani pevski zbor Jazbine-Plešivo, Moški pevski zbor Pobje-Črni vrh nad Idrijo in Mešani pevski zbor Obalca-Izola. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 15. revijo kraških pihalnih godb: Tržič-Občin-sko gledališče, 28. februarja, ob 20. uri, nastopajo Kraška pihalna godba Sežana, PO Kras Doberdob, PO Ri-cmanje. KD »IVAN GRBEC«, PD KOLONKOVEC IN DOM »JAKOB UKMAR« vabijo v dom Jakoba Ukmarja v nedeljo, 1. marca, ob 16.uri, na »Dan slovenske kulture« posvečen 120-letni-ci rojstva Ivana Grbca. SKD TABOR IN ZSKD - OPENSKA GLASBENA SREČANJA V nedeljo, 1.marca, ob 18.uri, v Prosvetnem do- Četrtek, 26. februarja 2009 mu na Opčinah, koncert v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije: Uroš Barič (kitara) in trobilni trio Triumvirat. Vabljeni! DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, KŠD ROJANSKI KRPAN IN GLASBENA MATICA vabijo na »Prešernovo proslavo«, ki bo v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri, v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29). Sodelujejo: otroški zbor, učenci Glasbene Matice, igralci s šaljivim prizorom in otroška recitatorska skupina. Slavnostni govornik: prof.Bogdan Kralj. BAMBIČEVA GALERIJA pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi v ponedeljek, 2. marca, ob 20.30, Pro-seška ul. 131 - Opčine, na odprtje slikarske razstave Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«. Umetnika bo predstavil Štefan Turk. Razstava bo na ogled do 20. marca, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. Glasbene improvizacije: Martina Feri in Aljoša Saksida. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 2. marca, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3, v Trstu, kjer bo pogovor ob izidu ponatisa Bevkovega romana »Kaplan Martin Čedermac« in zgodovinske raziskave dr. Mire Cencič »Beneška Slovenija in njeni Čeder-maci«. Sodelovali bodo avtorica Mira Cencič, beneški javni delavec Giorgio Banchig in predsednik Društva TIGR, ki je izdal knjigi, Marjan Bevk. Začetek ob 20.30. SKD F. PREŠEREN iz Boljunca - Skupina 35-55 prireja v četrtek, 5. marca, ob 20.30, v občinskem gledališču, potopisno predavanje s projekcijo slik »Pet žensk v New Yorku«. Vabljeni. SKD BARKOVLJE, Ul Bonafata 6, prireja v petek, 6. marca, ob 20.30, na veseloigro »Srčni mrk« v izvedbi dramske skupine KD Rovte-Kolon-kovec, režija Ingrid Werk Zerjal. Vabljeni! ZALOŽBA MLADIKA v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta vabi v petek, 6. marca, ob 18. uri, v razstavno dvorano NŠK v Narodnem domu (Ul. Filzi 14 v Trstu) na predstavitev knjige »L'altra anima di Trieste« (Druga duša Trsta). Sodelujejo: urednica dela Marija Pirje-vec, Boris Pahor, Igor Škamperle, Jože Pirjevec in Elvio Guagnini. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 9. marca, ob 20.30, v Štalco v Šempo-laju, na »Kulturni večer ob 8. marcu«. Sodelujejo Vanka in Tonca ter Dekliški pevski zbor. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncerte v sklopu 40. revije Primorska poje: Jamlje, Kulturni dom, 14. marca, ob 20.30, nastopajo ZPZ Vesela pomlad iz Opčin, Društvo žena iz Mirna, Pevke ljudskih pesmi folklorne skupine Skala iz Kubeda, MPS Kantadore iz Brezovice, ZPS Mandrač iz Kopra, VS Unica iz Postojne, ZPS Stu ledi iz Trsta. Prispevki V spomin na Ivanko Skrinjar daruje Maja Bitežnik 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na pokojno Ivanko Kobol vd. Skrinjar darujejo družine Kobol, Rudolf, Sancin in Miklus 200,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na pokojno Vilmo Slavec daruje Ernesta iz Krogelj 35,00 evrov za cerkev Sv. Urha v Dolini. V spomin na Enza Forausa darujeta družini Križman in Krečič 50,00 evrov za Sklad Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin. V spomin na Franca Draščka daruje Marica 40,00 evrov za cvetje v sli-venski cerkvi. Ob boleči izgubi MARIJE COSMINA vd. PETELIN izrekamo iskreno so-žalje svojcem vsi iz družine Balzano Ob boleči izgubi drage Mare izrekata Vandi, Bredi, Franki in svojcem občuteno sožalje Marica in Janko Budin z družino 12 Četrtek, 26. februarja 2009 KULTURA / opera - V tržaškem Verdijevem gledališču Bellinijeva Norma z neoklasicistično estetiko interpreti ponudili žlahtne trenutke belcanta - Na odru do 3. marca z dvema pevskima zasedbama Bellinijeva Norma je lik, ki prej ali slej zamika vsako sopranistko, toda vokalne značilnosti druidske svečenice so izredno kompleksne: nežen lirski glas, ki mora prožno dosegati nezanemarljive višine, pa tudi bolj dramatična barva, ki mora vliti prepričljivost nekaterim ključnim scenam, so zahteve, katerim je kos malokatera pevka. Tržaško gledališče Verdi je za naslovno vlogo izbralo ameriško sopranistko June Anderson, umetnico, ki je v svoji že tridesetletni karieri poustvarila nepozabne like, med katerimi najbolj živo izstopa Bel-linijeva Sonnambula. Med nežno Amino in junaško Normo pa je kar globok razkorak, ki ga je umetnica skušala premostiti s svojo vrhunsko odrsko izkušnjo in vokalno tehniko, ki ji še vedno omogoča suverene nastope. Glas, ki je tudi v zlatih letih odločno sodil v kategorijo lirsko-ko-loraturnih sopranistk, se v zrelih letih ni ojačil z dramatičnimi odtenki, toda An-dersonova je kljub omejitvam prestala preizkušnjo, v začetku nekoliko manj prepričljivo, kajti v znameniti ariji Casta diva nam je njeno petje posredovalo občutek negotovosti, postopoma pa je izoblikovala zanimiv in tudi očarljiv lik ženske, ki svoje šibkosti premaguje z globoko etično poštenostjo, do skrajnega žrtvovanja svojega življenja: dueti z Adalgiso, kjer se prijateljstvo in ženska solidarnost bijeta z razjedajocim ljubosumjem, so bili naj-žlahtnejši trenutki opere, ki je sicer zaživela v lepi postavitvi. Režiser Federico Tiezzi je s scenografom Pier Paolom Bi-slerijem oživel skice, ki jih je Mario Schi-fano pripravil za predstavo v gledališču Pe-truzzelli: Norma je bila v Bariju zadnja opera pred požarom, ki je za dolgo let ohromil gledališko življenje. Oblikovalci so se osredotočili na dva elementa, hrast in luno, ki sta v različnih oblikah zaznamovala prizore. Ljubitelji librettu bolj zvestih realizacij bi si morda zaželeli, da bi se luna pojavila po pobožnem pričakovanju množice, toda nedoslednost ni bila preveč moteča. Nekoliko moteče se je oglasil orkester, ki je pod vodstvom Juliana Ko-vatscheva dokaj rohneče odigral uvertu-ro-morda le zato, ker je začetek opere ena redkih priložnosti bolj krepke simfonične igre, kajti Bellinijeva partitura se nato razvija predvsem kot podlaga lepim, celo po Wagnerjevem mnenju božanskim melodijam. Postavitev, ki je nastala v koproduk-ciji z gledališčema iz Bologne in Barija, je kot vodilo izbrala neoklasicistično estetiko: to je bilo razvidno predvsem iz kostumov Giovanne Buzzi in nekaterih scenskih elementov, ista linija pa bi morala obveljati tudi v glasbeni izvedbi. Večina inter-pretov se je lepo potrudila in ponudila žlahtne trenutke belcanta: poleg že omenjene protagonistke gre pohvaliti Lauro Polverelli, ki je vlogo Adalgise odpela s tehnično ter interpretacijsko dovršenostjo-nekaj težav je imela le v najvišjih legah, kot tudi ameriški tenorist Brandon Jovanovich: lep in postaven mladenič se je z velikim zanosom vživel v nehvaležno vlogo rimskega osvajalca (tuje zemlje in ženskih src), fraziranje je bilo lepo razčlenjeno, glas obeta še zanimiv razvoj, če bo primerna tehnika podkrepila poustvarjalno navdušenje. Zelo suvereno se je odrezal basist Giacomo Prestia v vlogi Orovesa, dovršeno je pela tudi Sonia Zaramella kot Clotilde, pevsko zasedbo je dopolnil Antonello Ceron. Tržaški zbor, ki ga je kot običajno pripravil Lorenzo Fratini, je znova potrdil svoje hibe in odlike: nekoliko grobo in neu-brano zvenijo predvsem moški v močnejši dinamiki, slišati je preveč razglašenih in izstopajočih elementov, ko pa se petje zlije v bolj mehkih odtenkih, je efekt zadovoljiv. Svoj delež so imeli tudi pihalci in tro-bilci mestne godbe »Giuseppe Verdi«, operni orkester pa je mimo nekoliko preveč robate uverture pokazal potrpežljivost in nežnost , ki sta potrebni ob spremljavi dolgih recitativov. Vsi oblikovalci so bili deležni dolgih aplavzov polnoštevilnega občinstva, Norma bo na tržaškem odru ostala do 3.marca z dvema pevskima zasedbama. Katja Kralj Prizor iz Bellinijeve Norme benetke - »Orlando« po romanu Virginie Woolf Človek, ki gre preko meje Danes v gledališču Piccolo Arsenale gostovanje produkcije srbskega festivala Bitef »Winter gardens« Festival, ki gleda na nova obzorja umetniških izrazov, mora v skladu s to usmeritvijo posvečati pozornost bodočim protagonistom gledališke scene. Zato je bila posebno dobrodošla na beneškem gledališkem Bienalu prisotnost produkcije državne akademije dramske umetnosti Silvio D'Amico iz Rima »Im-presarij s Kanarskih otokov«, ki črpa naslov in vsebine iz opusa najbolj znanega libretista in pesnika 18.sto-letja Pietra Metastasia. V prijetni lepljenki arkadijskih, ljubezenskih in mitoloških pesnitev v režiji Lorenza Salvetija so sredi papirnato bele scene nastopili študentje tretjega letnika omenjene akademije. Z ironijo, eleganco in spontanostjo so znali prepričano ovrednotiti svežino tekstov, ki se že z muzejsko distanco oddaljujejo od modernega pojmovanja gledališkega dogajanja. Svetlemu pogledu na nove talente priznane italijanske akademije je v nedeljo zvečer sledila praizved-ba koprodukcije Bienala z gledališčem Fondamenta Nuove in Stalnim gledališčem iz Veneta »Orlando« po istoimenskem romanu Virginie Woolf. Režiser in avtor adaptacije Stefano Pagin se je odločil za ohranitev literarne narave izvirnika; pro- tagonisti so tako obenem osebe in pripovedovalci zgodbe in lepa scena Mattee Torcinovicha in Marina In-grassie je evidentirala to izbiro, saj so bili vsi scenski elementi knjige, ozadje pa velika in funkcionalna knjižna omara, v kateri se odpirajo vrata in okna. Zgodba o človeku, ki prekorači meje časa in spolne identitete (njegova zgodba se razvija skozi stoletja in v določenem trenutku se glavni junak čudežno spremeni v junakinjo) bi lahko ponudila več zanimivih spodbud za poudarjanje in nadgrajevanje vedno aktualnih eksistencialnih in družbenih tem, adaptacija pa se je previdno izognila katerikoli bolj drzni opredelitvi. Režiser je želel predstaviti neuspešno iskanje »boljše polovice« nesmrtnega Lorda Orlanda kot »alegorijo ljubezni in umetnika« in se je s svojo pripovedjo usmeril v naivno sentimentalne in skoraj pravljične pokrajine najbolj parodistične in domišljijske plati romana. Režiser ni nadgradil izbranih prizorov z dodatnimi sporočili oz. z bolj izrazito oznako lastne interpretacije. Kot dodatek je podaljšal zgodbo od dvajsetih let prejšnjega stoletja (ko je avtorica dokončala roman) do naših dni. V čas, ki se v celotnem prvem dejanju zaustavi pri 16. stoletju z zgodbo nesrečne ljubezni do ruske princeske in mora potem nujno pospešiti svoj tok, uokvirjajo kostumi in glasba, ki jo je skladateljica Gabriella Zen napisala za to predstavo s črpanjem iz različnih stilov, ki vzporedno sugerirajo evolucijo v zgodovini glasbe. Vse vloge odigrajo trije igralci: gibčen in mladostno zagnani Massimo di Michele, beneški igralki Stefania Felicioli in Mic-hela Martini. Gledališki Bienale odpira vrata mladim ustvarjalcem, premalo pa eksperimentiranju, vsaj sodeč po praiz-vedbah na sporedu v prvem vikendu, obenem se kljub mednarodni zasnovi premalo postavlja v dialog z iz-ven-italijanskimi govoricami. Zato izstopa s posebno pozitivno oznako gostovanje produkcije srbskega festivala Bitef »Winter gardens«, ki je debitirala včeraj in bo na sporedu še danes (četrtek, 26.februarja) ob 18.uri v gledališču Piccolo Arsenale. Tekst o »izgubljeni generacij devetdesetih let«, ki je nastala na osnovi elektronskega dopisovanja mladih srbskih izseljencev, je podpisal režiser Nikita Milivojevic. Rossana Paliaga revija 6krat: vztrajnost in vedno kakovost Reviji 6krat - za vzgojo in izobraževanje smo lahko naklonjeni, lahko jo odklanjamo, ne moremo pa ji odrekati vztrajnosti in kvalitete: že devetnajsto leto izredno dobro skrbi zlasti za kakovost slovenskega jezika. V uvodniku Na udaru predzadnje lanske številke revije (05-06/2008) se urednica opravičuje bralcem, ker bosta za leto 2008 izšli dve dvojni številki manj, zaradi pomanjkanja sredstev; pa ne tistih, s katerimi je skopa italijanska oblast, pač pa zaradi lanskega nerazumljivega zmanjšanja prispevkov iz matice. Na dva velikana slovenske književnosti nas tokrat opomnita prispevek oblikovalke razstave »Primož Trubar 1508-1586« zgodovinarke Maje Žvanut »Narodni muzej Slovenije Primožu Trubarju« in vabilo na obisk »Od Prešernove Vrbe do Čopove Žirovnice«, ki ga je sestavila in bogato opremila s fotografijami umetnostna zgodovinarka in bibliotekarka Urša Pajk. Prepotrebno skrb za jezik nam še zadnjič v tem nizu člankov razkriva profesorica in prevajalka Diomira Fabjan Bajc s primerjanjem rekel v slovenščini z onimi iz italijanščine. Jezikovno razglabljanje je primerno ilustrirala Magda Starec Tavčar. Tudi stalna rubrika uredništva Preizkusi se - kaj pomeni, kaj je to?, pomaga, da se malo za šalo, malo zares lahko naučimo pravega pomena besed. Pravi steber 6krata je Zora Tavčar, ki ne le da že vrsto let s prirojeno natančnostjo lektorira revijo, pač pa v njej tudi sodeluje s pomembnimi prispevki o nekdanji jugoslovanski književnosti (tokrat je na vrsti Mihajlo La-lic) in o ženski v svetovni dramatiki (tokrat Ranjevska iz Češ-njevega vrta A. Čehova). Oboje je lahko pomemben pripomoček pri spoznavanju literature doma in v šoli, saj v izredno zgoščeni obliki pomaga bralcu predelati še tako zahtevno besedilo. Zore Tavčar se revija spominja tudi s člankom Staške Cvelbar o avtoričinem visokem jubileju. Objavljena je še črtica »Manj zaželena prevajalska asistenca« iz njene pri Celjski Mohorjevi lani izšle zbirke kratke proze »Kroži, kroži galeb... « Praktičen pristop k raznim življenjskim dejavnostim nam ponujajo še članki krajinarja -inž. Jožeta Strgarja »Vrtovi na skrajnem severu«, Marjanke Rebula »Problemi modernega zdravilstva« ter članek Vilme Colja s problematiko iz šolskega sveta »S sodelovanjem do kakovosti«. Pogled nazaj v otroški svet, kakršnega danes ne poznamo več, nam prinaša etnologinja Tanja Tomažič s pismi, ki so bila naslovljena na Ganglovo otroško revijo Zvonček. Poročilo Vanje Cvelbarja nas seznanja o prvih lanskih štirih razstavah v Bambičevi galeriji: Zamrznjeni norčavi čas fotografa Primoža Hienga, Po-mejski iz-rezki Matjaža Hmelja-ka, Pejsaži Geni Gruden in Poti srca Manuele Frisone. Na vidnem mestu je fotografija novega večnamenskega središča Sklada Mitja Čuk, ki je že skoraj dograjeno, z apelom: »Za konec del manjka Skladu še nekaj sredstev. Vsak vaš prispevek lahko pomaga!« -sta / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. februarja 2009 13 združene države amerike - Predsednik govoril v kongresu Obama: Američani bodo prišli iz krize močnejši kot kadarkoli prej Kriza naj bi bila priložnost za postavitev temeljev nove blaginje, pri čemer je stimulacijski zakon le prvi korak WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v torek zvečer v ameriškem kongresu sporočil Američanom, da bodo prišli iz sedanje krize močnejši kot kadarkoli prej in v govoru, ki ga je v 50 minutah prekinilo 65 aplavzov, opisal prioritete svoje administracije s poudarkom na reševanju gospodarske in finančne krize. "Nocoj želim, da vsak Američan ve naslednje: obnovili bomo, okrevali bomo in ZDA bodo močnejše kot kadarkoli prej," je dejal Obama in nadaljeval z opisovanjem svoje politike ter prioritet v bolj splošnem slogu brez veliko podrobnosti, tako kot je to počel med predsedniško kampanjo, zaradi česar si je tudi prislužil primerjave z velikim "komunikatorjem", republikancem Ronaldom Reaganom, ki je prav tako znal z govori navdušiti Američane. Obama je sicer vse, kar je povedal v torek, povedal že velikokrat v prvih 36 dnevih svoje administracije, kakor tudi pred zaprisego. V govoru, ki je bil po dekoraciji podoben vsakoletnim opisovanjem položaja v državi, je Obama uvodoma dejal, da želi Američanom govoriti iskreno. Povedal je, da je gospodarski položaj zaskrbljujoč in da ni potrebno vsak dan spremljati statistike in poslušati novic, da bi vedeli, da je kriza. Čeprav je dejal, da ne želi valiti krivde na nikogar, pa je poudaril, da težave niso nastale čez noč in jih čez noč tudi ne bodo rešili. Polna dvorana ameriškega kongresa s člani obeh domov zakonodajnega telesa, člani kabineta in vrhovnega sodišča, je prvemu temnopoltemu predsedniku Obami, pogosto ploskala, pri čemer je bilo opazno pomanjkanje navdušenja republikancev, ko je govoril o pred kratkim sprejetim zakonu o gospodarski stimulaciji, ki je vreden 787 milijard dolarjev. Od članov kabineta v kongresni palači ni bilo le pravosodnega ministra Erica Holdera, ki je bil določen, da prevzame vajeti vlade v svoje roke, če bi vse zbrane v palači doletela katastrofa. Pomanjkanje navdušenja republikancev je bilo opazno tudi, ko je Obama poudaril, da so v časih njegovega predhodnika proračunske presežke porabili za nagrajevanje bogatih z davčnimi olajšavami. Obama je povedal, da je kriza priložnost za postavitev temeljev dolgoročne blaginje, pri čemer je stimulacij-ski zakon le prvi korak, ki pa ne bo uspešen, če jim obenem ne uspe rešiti kreditne krize. Američanom, še posebej tistim, ki niso zašli v težave s hipo-tekarnim dolgom, je prostodušno priznal, da razume njihovo jezo zaradi pomoči tistim, ki so bili manj odgovorni, vendar pa je obenem ponovil, da bo brez sprostitve kreditnih tokov kriza še hujša. Poudaril je, da ni čas za jezo in prepire, ampak ukrepanje ter pozval kongres, naj mu pripravi zakon o reformi regulacijskega sistema, da se sedanja kriza več ne ponovi. V gospodarskem delu je omenil tudi težave avtomobilske industrije in dejal, da ne bodo nagrajevali napačnih odločitev, vendar pa pribil, da država, ki je "izumila avtomobil", od njega ne more iti stran. V nadaljevanju je napovedal predstavitev svojega prvega proračuna, pri čemer je ob navdušenem ploskanju demokratov in molku republikancev omenil, da je od predhodnika nasledil 1300 milijard dolarjev proračunskega primanjkljaja. Pri proračunu je izpostavil tri prioritete: energijo, zdravstvo in izobraževanje. Pri tem je vsem, tudi odraslim Američanom ponudil izziv, naj se odločijo za nadaljevanje šolanja ali usposabljanja. Za uresničitev zastavljenega je Obama zatrdil, da se bodo morali vsi, tako demokrati kot republikanci in on sam, odpovedati nekaterim željam in programom, za katere ne bo denarja. "Edini način, da to stoletje spet posta- ne ameriško stoletje, je, da se soočimo s ceno naše odvisnosti od tuje nafte, visokih stroškov zdravstva in šolstva, ki otrok ne pripravijo na življenje ter na gore dolga, ki ga bodo nasledili," je dejal Obama. Glede energetske politike je napovedal porabo 15 milijard dolarjev letno za razvoj alternativnih virov. Napovedal je porabo za učinkovitejše šolstvo in čeprav ni šel v podrobnosti je demokrate razveselil z vztrajanjem na reformi zdravstvenega sistema pri čemer je dejal, da je že skrajni čas, da uresničijo željo republikanskega predsednika Theodorea Roosevelta in drugih za njim, da vsak Američan dobi dostop do zdravstvenih storitev. Ob napovedovanju novih vlaganj, ki bodo povečala porabo in primanjkljaj, pa se je Obama zavzel za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja ter dejal, da so njegovi sodelavci že našli za okrog 2000 milijard dolarjev prihrankov v naslednjih 10 letih. Šlo bi naj sicer za črtanje porabe za Irak in ukini- tev davčnih olajšav za tiste Američane, ki zaslužijo na leto več kot 250.000 dolarjev. Napovedal je ukinitev plačevanja dela kmetijskih subvencij in celo izobraževalnih programov, ki ne delujejo, kar je za demokrata novost. Glede zunanje politike je omenil Irak in napovedal skorajšnjo odločitev o "odgovornem" umiku ameriške vojske ter dodal, da bodo prenehali s podeljevanjem pogodb brez natečaja, reformirali obrambni proračun s povišanjem plač vojakom in ukinitvijo oborožitvenih programov iz časov hladne vojne, ki jih več ne potrebujejo. Poudaril je, da ne bodo več skrivali stroškov za vojno v Iraku in Afganistanu, ampak bo njegov proračun po novem vseboval tudi te številke. V skopem delu glede zunanje politike je sicer omenil tudi posredovanje v reševanju krize na Bližnjem vzhodu in ob omembi odločitve, da bo zaprl taborišče za osumljene teroriste v Guantanamu na Kubi, zagotovil, da Amerika ne muči. Robi Poredoš (STA) Barack Obama v kongresu ansa evropska unija - Komisarja Günter Verheugen in Neelie Kroes Bruselj odločen zagotoviti, da ne bo žrtev avtomobilskega protekcionizma BRUSELJ - Evropska komisija je odločena uporabiti vsa razpoložljiva pravna sredstva, da bi zagotovila, da v EU ne bo žrtev avtomobilskega protekcion-izma oziroma nacionalizma, sta včeraj ob predstavitvi novega dokumenta o avtomobilskem sektorju poudarila komisar za industrijo Günter Verheugen in ko-misarka za konkurenco Neelie Kroes. Kroesova je ob tem napovedala, da bo kmalu predstavila ocene programov državnih pomoči za avtomobilski sektor, ki so jih Bruslju posredovale Francija, Italija, Nemčija, Španija, Velika Britanija in Švedska. Evropska komisija je sicer pripravljena ukrepati tako proti državam EU, ki bi neutemeljeno pomagale avtomobilskim proizvajalcem, kot v primeru ZDA. "Nikakor si ne želimo zloma ameriškega trga avtomobilske industrije. Toda kar se dogaja tam v pomoč proizvajalcem avtomobilov, mora slediti mednarodnim pravilom. Če ne bo tako, ne bomo oklevali s potrebnimi ukrepi," je poudaril komisar za industrijo in podjetja Verheugen. V avtomobilskem sektorju ni nacionalnih šampionov, to je res evropska industrija, saj nobena država ne proizvaja samo v eni državi, vse imajo podružnice tudi drugje, je še poudaril Verheugen. "Zato imajo izključno nacionalni ukrepi negativen vpliv na druge," je dodal. "Protekcionizem ni tisto, kar avtomobilska industrija in ljudje v Evropi potrebujejo," je poudarila tudi Kroesova. "Ne moreš reči, da verjameš v notranji trg prodaje avtomobilov, ne pa tudi v notranji trg proizvodnje avtomobilov," se je odzvala na francoske načrte, ki predvidevajo ohranitev proizvodnje v Franciji. Kroesova je ob tem še poudarila, da imajo države članice veliko priložnosti za pomoč svojim industrijam v okviru obstoječih pravil: v okviru programov za umik starih avtomobilov s trga in njihovo nadomestitev z novimi, tradicionalna pravila za državno pomoč in začasni okvir za državno pomoč, ki podjetjem omogoča lažji dostop do financi- ranja. "Delamo, kar lahko, da bi tok posojil spet tekel," je poudarila komisarka. "To je največ, kar lahko prispeva politika konkurence," je dodala. "Evropska komisija torej ne bo predstavila nikakršnega evropskega načrta za oblikovanje potrebnih strukturnih sprememb, prav tako pa ne bo sprejela nikakršnega ekonomskega nacionalizma," je načrte komisije povzel Verheugen. "Vse ukrepe, ki so na voljo, bomo uporabili, da bi to preprečili," je zatrdil. "Smo na strani tistih, ki se borijo za zaščito delovnih mest," je še poudaril Verheugen. Avtomobilski sektor, ki zaposluje 12 milijonov ljudi, je med tistimi sektorji, ki jih je finančna in gospodarska kriza najbolj prizadela. V letu 2008 je bilo v EU prodanih za 7,8 odstotka manj avtomobilov kot v letu 2007. Trenutni trend kaže, da se bodo razmere letos še poslabšale, po pričakovanjih naj bi prodaja padla še za 10 do 20 odstotkov, opozarjajo v Bruslju. (STA) Umrl sin vodje britanske opozicije Camerona LONDON - V noči na sredo je v eni od londonskih bolnišnic umrl sin vodje britanske opozicije Davida Camerona. Šestletni Ivan je imel cere-bralno paralizo ter redko in hudo obliko epilepsije. Vodji britanskih konservativcev so ob smrti sina izrekli sožalje številni politiki, med njimi premier Gordon Brown. Brown je poslancem spodnjega doma parlamenta dejal, da je izguba otroka neznosna žalost, ki je noben starš ne bi smel nikoli doživeti. Tudi Brown je namreč že doživel izgubo otroka; njegova prvorojenka Jennifer Jane se je prezgodaj rodila leta 2001 in po umrla po desetih dneh. Brown in njegova soproga Sarah imata še dva sinova. 42-letni Cameron, ki naj bi po pričakovanjih mnogih postal naslednji britanski premier, je pogosto javno govoril o bolezni svojega sina. V pogovoru za britanski BBC je leta 2006 dejal, da se je v trenutku, ko je izvedel za sinovo diagnozo, počutil kot v stanju žalovanja. Po Camero-novih besedah njegov sin brez pomoči ni mogel hoditi, govoriti ali jesti. Čeprav je imel pogoste napade, je bil njegov sin čudovit deček, je povedal. David Cameron in njegova soproga Samantha imata še dva otroka, petletno Nancy in triletnega Arthurja. Škof Williamson iz Argentine prispel v Veliko Britanijo LONDON - Britanski škof Richard Williamson, ki je v torek po grožnji z izgonom zapustil Argentino, je včeraj prispel v Veliko Britanijo. Williamson, ki je z zanikanjem holo-kavsta v zadnjem mesecu poskrbel za razburjenje po vsem svetu, po prihodu na letališče v Heathrow v Londonu množici novinarjev ni namenil niti besede. Williamson je eden od štirih škofov Bratovščine sv. Pija X., katerih izključitev iz Katoliške cerkve je papež Benedikt XVI. nedavno preklical. Takrat naj papež sicer ne bi vedel za Willimsonovo sporno stališče do ho-lokavsta, s katerim je britanski katoliški škof razburil javnost ter zanetil spor med Vatikanom in judovskimi skupnostmi, stalo pa ga je tudi odstavitve z mesta predstojnika semenišča v Argentini. Za neko švedsko televizijo je Williamson namreč izrazil dvom v obstoj plinskih celic v nemških koncentracijskih taboriščih in v število Judov, ki so bili pobiti med drugimi svetovno vojno. Za te izjave se je nato po pozivu Vatikana, ki je ves čas polemike poudarjal, da holokavsta ne sme nihče zanikati, opravičil in svoje trditve označil za "nepremišljene". (STA) iran - Direktor organizacije za jedrsko energijo razkril, da se povečuje število centrifug Rusija dokončala gradnjo jedrske elektrarne v Bušerju in jo že preizkusila TEHERAN - Vodja ruske jedrske agencije Rosatom Sergej Kirijenko je včeraj sporočil, da je gradnja jedrske elektrarne v južnoiranskem pristanišču Bušer končana. Iranski in ruski predstavniki so elektrarno, ki naj bi začela delovati še letos, včeraj že tudi preizkusili. Kot je novinarjem v Bušerju pojasnil Kirijenko, so po dokončani gradnji sedaj vstopili v fazo pred začetkom delovanja, v okviru katere jih čaka še kar nekaj zapletenih postopkov. Ti med drugim vključujejo tudi poskusno delovanje prve jedrske elektrarne, ki so jo na iranskih tleh zgradili ruski izvajalci. Direktor iranske organizacije za jedrsko energijo Golam Reza Agazadeh je pojasnil, da bo poskusno obdobje, ki se je pričelo že pred desetimi dnevi, predvidoma trajalo do sedem mesecev. V organizaciji so obenem pojasnili, da so prvi poskus delovanja izvedli z nepravim gorivom iz svinca, ki naj bi v delovanju posnemal obogateni uran, ki se sicer uporablja za pogon elektrarne, piše Ruski tehnik dela v Bušerju ameriške tiskovna agencija AP. Rusija je gradnjo jedrske elektrar- ne v vrednosti ene milijarde dolarjev prevzela leta 1995, z zaključkom projekta pa so izvajalci v veliki zamudi. Tej je botroval predvsem spor Irana z zahodnimi državami, ki domnevajo, da Teheran pod krinko jedrske energije za civilne namene načrtuje izdelavo jedrskega orožja. Teheran je kljub sankcijam tudi zavrnil večkratne pozive Varnostnega sveta ZN za ustavitev bogatenja urana, ki lahko služi tudi za izdelavo jedrskega orožja. Dejanski zagon elektrarne v Bu-šerju, ki je po Kirijenkovih napovedih možen še pred koncem leta, bo po pisanju AFP pomenil velik korak naprej v iranskih prizadevanjih za razvoj jedrske tehnologije, bo pa najverjetneje tudi dodatno vznemiril zahodne sile. Pri njih je ta mesec za zaskrbljenost poskrbela že iranska izstrelitev prvega domačega satelita na doma izdelani raketi. Že lani je Iran sicer razkril namene izgradnje najmanj šestih novih jedrskih elektrarn do leta 2021. Iranska dru- žba za proizvodnjo jedrske energije naj bi že podpisala sporazume z nekaterimi drugimi družbami, ki bodo pomagale pri iskanju lokacij za nove elektrarne. Je pa Agazadeh zbranim v Bušer-ju po poročanju AP razkril še en pomemben dosežek iranskega jedrskega programa: število delujočih centrifug za bogatenje urana, s katerimi razpolaga Iran, se je od novembra lani povečalo za tisoč in znaša sedaj 6000. Gre za najnovejše kljubovanje Teherana vrsti resolucij Varnostnega sveta ZN, v katerih ta od Irana zahteva ustavitev bogatenja urana. Obenem je Agazadeh še napovedal, da naj bi se število centrifug že do aprila letos povečalo s sedanjih 6000 na 10.000. "Dobre jedrske novice bomo imeli spet 9. aprila," je sporočil Agaza-deh in obenem dodal, da bodo za cilj 50.000 centrifug, kolikor jih je potrebnih za proizvodnjo lastnega jedrskega goriva, verjetno potrebovali še nadaljnjih pet let. (STA) / TRST Četrtek, 26. februarja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Vodstvo Slovenskih železnic obiskalo tovorno postajališče Z meddržavnim sporazumom lažji dostop do logistične platforme Čezmejni železniški tir bi lahko odprli že junija - Romoli za povezavo med novogoriško in goriško postajo Čezmejna uporaba intermodalne logistične platforme goriškega tovornega postajališča ter sporazum med italijanskimi in slovenskimi železnicami, ki bi bi lahko že junija omogočil varen prehod vlakov z ene strani na drugo, sta bili v središču včerajšnjega obiska vodstva Slovenskih železnic v Gorici. Januarja je slovensko podjetje odprlo v Vidmu svoje predstavništvo, goriška občina in družba SDAG pa sta izkoristili priložnost, da sta njegovo vodstvo povabili na srečanje. Odzvali so se generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara, svetnik Milan Jelenc ter vodja predstavništva v Vidmu Andrej Skvarča. Goste sta na tovornem postajališču spremljala predsednik in direktor SDAG-a Giorgio Millocco in Bruno Pod-bersig, nato pa jih je sprejel župan Ettore Ro-moli. »Ogledali smo si intermodalno logistično platformo, ki omogoča tudi pretovor s ceste na železnico, in predvsem čezmejni železniški tir, ki ga je treba opremiti z varnostnimi sistemi, da bo omogočen prehod vlakov iz Slovenije v Italijo in obratno. Za to pa je potreben mednarodni sporazum med italijanskimi in slovenskimi železnicami,« je povedal Podbersig in nadaljeval: »Gostje so ocenili, da je s tehnološkega vidika odprtje čezmejnega prehoda dokaj enostavno izvedljivo. O tem se bodo dogovorili z italijanskimi železnicami. Če ne bo zapletov, bomo čezmejni železniški prehod lahko odprli že ob koncu junija.« Podbersig je pojasnil, da bo ta povezava omogočala lažjo uporabo goriške logistične platforme: vlakom iz Slovenije ne bo treba privoziti do goriške postaje in nato dospeti do tovornega postajališča, kar bo pomenilo prihranek časa in denarja. Vodstvo Slovenskih železnic je že pred časom pokazalo zanimanje za priložnosti, ki jih nudita goriška infrastruktura za pretovor s ceste na železnico in možnost, ki jo ob družbi SDAG zasledujejo tudi goriška, šempetr-ska in novogoriška občina, da bi ta prerasla v čezmejni intermodalni center. Romoli je med srečanjem spomnil, da je za razne projekte že zaprosil za pomoč tudi evropskega komisarja Tajanija, ki ga bo kmalu obiskal v Bruslju. Goriški župan je ne nazadnje opozoril Scharo na potrebo, da bi prišlo do povezave med Severno postajo v Novi Gorici in goriško železniško postajo, ki bi poenostavila prehod potnikov, ki se z vlakom pripeljejo na Goriško iz Jesenic ali iz Sežane. (Ale) Z ogleda logistične platforme bumbaca gradez Ropar zbežal s 30 evri Zakrinkani ropar je v torek pod večer vstopil v bencinski servis v Gradežu in od črpal-karja zahteval dnevni zaslužek. Le-ta je imel v blagajni samo trideset evrov, ki jih je izročil roparju in takoj zatem stekel na cesto pred bencinskim servisom. Črpalkar je najprej klical na pomoč, nato pa je začel slediti roparju, ko se je pognal v beg. Upravitelj servisa je kaj kmalu omagal in za roparjem se je izgubila vsaka sled. Na kraju so posredovali karabinjerji, ki so prisluhnili pričevanju črpalkar-ja in se nato lotili iskanja nepridiprava. Doslej ga niso še našli, vendar se bo preiskava nadaljevala v prihodnjih dneh, ko računajo, da bodo ugotovili roparjevo istovetnost. Podobni dogodki so v zadnjih časih vse bolj pogosti, tarča tatov in roparjev pa so ravno bencinski servisi. Le pred nekaj dnevi so neznanci pod krinko noči vlomili v bencinski servis v Redipulji. Ukradli niso ničesar, vendar povzročili precejšnjo gmotno škodo. sovodnje - Javno srečanje Kmečke zveze Predstavljajo prednosti energetskega varčevanja gorica - V uradu za stike z javnostmi Z današnjim dnem pomoč za izpolnjevanje prošenj Potrata energije zahteva ob visokih stroških tudi ekološki davek; energetsko varčevanje ne vpliva le na družinski proračun, pač pa sega širše, na celotno gospodarstvo, javni sektor in okolje v državi, ki ga zato podpira na različne načine. Primer so davčne olajšave za peči na bio-maso, izolacijo zidov, obnovo streh in druge posege, o katerih bo tekla beseda na današnjem posvetu v Sovodnjah. Kmečka zveza in podjetje Servis v sodelovanju s svetovalno službo Cipa.at in pod pokroviteljstvom Zadružne banke Doberdob in Sovodnje prirejata namreč javno srečanje o varčevanju z energijo, ki se bo začelo ob 18. uri v konferenčni dvorani Zadružne banke v So-vodnjah. Strokovnjaki bodo orisali konkretne primere energetskega varčevanja, za katere so po državni zakonodaji predvidene davčne olajšave. V uvodu bo pozdravil Stanko Radikon, predsednik Kmečke zveze za Goriško, nato pa bosta spregovorila konzulent za delo iz podjetja Servis Roberto Cedron in termo-tehnični tehnik Gimmi Bodigoi. gorica - Bivša predstavnika SKP odgovarjata vodstvu stranke »Zaključila bova mandat« Bianchini in Sosol sta prestopila k stranki Nikija Vendole, vendar ne bosta zapustila mesto, ki so jima ga zaupali občani Občinski svetnik Livio Bianchini in rajonski svetnik Marijan So-sol se ne nameravata odreči mestoma, na kateri sta bila izvoljena na zadnjih goriških upravnih volitvah. Njun odstop je zahtevalo goriško vodstvo Stranke komunistične prenove: Bianchini in Sosol sta namreč pred nedavnim sklenila, da zapustita vrste SKP in pristopita k novi levičarski stranki, ki jo snuje Niki Vendola. »Tovariše krožka SKP želiva spomniti na nekatera dejstva, ki jih po najinem mnenju ni mogoče spregledati. V vseh teh letih aktivnega političnega udejstvovanja sva vedno branila in spodbujala stranko, obenem pa sva skušala širiti konsenz tudi med tistim delom prebivalstva, ki ni imel nikakršne povezave s komunizmom. Vedno sva bila prisotna na manifestacijah za zaščito goriškega zdravstva, med volilnimi kampanjami pa sva bila vsakič pripra- bumbaca vljena na raznašanje letakov in zbiranje podpisov za predstavitev list. Ob tem sva mnoge tovariše prepričala, da so se včlanili v SKP. Privabila sva približno tretjino članov,« sta opozorila Bianchini in Sosol. Svetnika sta spomnila tudi na svojo konstantno prisotnost na sejah občinskih in rajonskih svetov, komisij in goriškega krožka SKP. »Najin trud so potrdile preference, ki so nama jih namenili volivci, med katerimi niso bili le komunisti. Zato me- niva, da imava vso pravico, da zaključiva mandat. Spadava namreč v krilo SKP, ki je na zadnjem vse-državnem kongresu stranke imela 47 odstotni konsenz,« sta podčrtala svetnika in zaključila: »Zato bova znotraj politično-kulturnega Združenja za levico še naprej prispevala k uresničitvi novega političnega subjekta, ki bo referenčna točka za občane, ki so jim pri srcu pravica do dela, okolje, mir, socialna enakost in civilne pravice.« Urad za stike z javnostmi stoji na križišču med ulicama Garibaldi in Morelli bumbaca Izpolnjevanje prošenj s katastrskimi podatki, ki so jih od vseh uporabnikov goriške pokrajine zahtevala podjetja IRIS, Isogas in Irisacqua, povzroča marsikomu - in še predvsem starejšim občanom - kar nekaj težav. V prejšnjih dneh je več ljudi pozvalo goriško občino, da naj priskoči na pomoč občanom v težavah, zato pa so se občinski upravitelji odločili, da okrepijo urad za stike z javnostmi z dodatnim uslužbencem. Z današnjim dnem bo tako na okencu za javne storitve, ki stoji v pritličju palače na križišču med ulicama Morelli in Garibaldi, uslužbenec nudil pomoč vsem, ki sami ne znajo izpolniti prošenj s katastrskimi podatki. Občani, ki imajo sklenjeno pogodbo za vodo, luč ali plin, bodo uslužbencu povedali svoje ime in priimek - še bolje bi bilo, če bi mu tudi predstavili preveritev nepremičnine (ital. »visura«), najemninsko pogodbo ali pogodbo o nakupu nepremičnine; uslužbenec bo nato z računalnikom našel zahtevane katastrske podatke in pomagal pri izpolnitvi proš- nje. Okence bo odprto do 10. marca, ko zapade rok za vložitev zahtevanih podatkov, in sicer vsak dan med 9. in 12. uro. Informacije in pomoč pri izpolnjevanju prošenj nudi tudi podjetje za javne storitve IRIS na zeleni telefonski številki 800-647-454, ki je aktivna od ponedeljka do petka med 8. in 20. uro ter ob sobotah med 8. in 13. uro. Medtem se vse več ljudi pritožuje, da predstavlja izpolnjevanje prošenj veliko zgubo časa. Kdor nima katastrskih podatkov, jih namreč lahko dobi tudi v uradih katastra v ulici Filzi v Gorici, na trgu D'Aquisto v Tržiču in na trgu XXIV v Krminu, kjer je čakanje na dnevnem redu. Sploh se veliko občanov sprašuje, zakaj je treba pismo s katastrskimi podatki poslati na poštni predal 102 - 20090 Vimodrome v Milanu, če jih potrebujejo družbe, ki imajo svoj sedež v Gorici. Mnogi opozarjajo tudi na poštne stroške, saj bo 65.000 uporabnikov iz goriške pokrajine vsega skupaj potrosilo kar nekaj denarja za ugoditev zahtevi po katastrskih podatkih. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. februarja 2009 15 gorica - Predstavitev novega pokrajinskega odbornika za delo Alfreda Pascolina Mrežno povezovanje in dialog recept za omiljenje krize Gherghetta: »Najprimernejša figura za nadomestitev Visintina« »Tudi na Goriškem je gospodarska kriza v dobri meri odvisna od pomanjkanja zaupanja. Pesimistična pričakovanja pogojujejo odločitve bolj kot realne razmere, kar ovira inovacijo in trg. Treba se je vrniti k realni ekonomiji. Zato bo naloga naše pokrajine, da skuša spodbujati komunikacijo in zaupanje med bančnimi zavodi in akterji našega gospodarstva.« V pomen posredniške vloge pokrajinske uprave je prepričan nov pokrajinski odbornik za delo Alfredo Pascolin. Predsednik pokrajine Enrico Gherghetta je 42-letni-ku in Ronk včeraj uradno zaupal re-sorje, za katere je do svojega odstopa zaradi vpletenosti v sodni postopek skrbel Marino Visintin. Gherghetta, ki bo odslej v prvi osebi skrbel za politiko pokrajine v zvezi s procesi o azbestu, je pojasnil, da se za odborniško mesto ob Pasco-linu niso potegovali le Luca Bigot, Stefano Minin in Maria Cristina Facchi-netti. »Do te izbire je prišlo preko selekcije dvanajstih kandidatov, ki se jim zahvaljujem za razpoložljivost. Prisluhnil nisem le levosredinskim političnim silam, pač pa tudi podpisnikom pokrajinskega pakta za razvoj, ki se bo ponovno sestal v prihodnjih dneh, da nadaljujemo po ubrani poti,« je pove- dal Gherghetta in poudaril: »Pascolin je najprimernejša figura za nadomestitev Visintina, ki mu vsi priznavajo, da je v teh letih veliko naredil. Pasco-linovo imenovanje računa na širok konsenz, saj gre za mlado, a obenem zelo izkušeno osebo.« Pascolin, ki je priznan komercialist in revizor, že dobro pozna goriško gospodarstvo, saj je v preteklosti opravljal tudi vlogo predsednika tržiškega konzorcija za industrijski razvoj. »Vlogo odbornika za delo prevzemam v težkem trenutku. Pokrajina lahko ima v splošni gospodarski krizi, ki je niti največji svetovni strokovnjaki niso sposobni zaustaviti, le vlogo "splošnega zdravnika", lahko pa da svoj doprinos,« je povedal odbornik in nadaljeval: »Kot svoj predhodnik Visintin, se bom zavzel za mrežno povezavo med vsemi gospodarskimi akterji goriškega prostora. Treba bo ovrednotiti vse instrumente, ideje in intelektualne resurse, ki jih ponuja naše območje.« Pascolin je poudaril, da bosta temelja njegovega odborništva pragmatizem in dialog, izrazil pa je tudi prepričanje, da je treba za ponoven vzpon goriškega gospodarstva izkoristiti odlično logistično lego in visoko usposobljenost delovne sile. (Ale) Alfredo Pascolin bumbaca gorica - Včeraj je na grmadi zgorel pustni kralj Bepo Zanet Slovo od pustnih norčij Pogrebni sprevod je kot običajno obšel ulice mestnega središča in se zaključil ob nogometnem igrišču v Podturnu Krsto z Bepo m Zanetom postavljajo na mrliški voz pred obhodom mesta bumbaca V Gorici so se s pogrebom pustnega kralja Bepa Zaneta poslovili od razposajenega pustnega časa. Pogrebni sprevod se je pričel na Kornu in se nato vil po ulicah mestnega središča vse do nogometnega igrišča v Podturnu, ob katerem so Zaneta sežgali na grmadi. Pustnemu kralju so očitali, da se je predal uživaštvu in nori zabavi, ki sta mu bila usodna. Sinoči so pustne lutke sežgali tudi po nekaterih vaseh; v Dolu je tako zgorel Lipe, na Vrhu Micka, v Doberdobu pa Lovre. Pogrebni obredi so bili preprosti; v glavnem so se jih udeležili vaški pustarji, ki so si zaobljubili, da je po nekajdnevnem pu-stovanju norčij konec. Vsaj za kratek čas. tržič gorica - V Kulturnem domu v ponedeljek, 9. marca Prenavljajo Abba Show s Kvarnera greznice Zaradi izpopolnitve in posodobitve grezničnega sistema bodo morali Tržičani v letošnjem letu imeti veliko potrpljenja. Različne dele mesta bodo namreč zasedla gradbišča, kar bo povzročilo več prometnih nevšečnosti, občinski odbornik Giordano Magrin pa je opozoril, da so načrtovani posegi nujno potrebni za izboljšanje storitev. Dela so se že začela v ulici Mazzini, v kratkem pa bodo starta-la tudi v ulici Marcelliana. Posege je pred nedavnim že napovedal direktor družbe IRISAcqua Augusto Bur-tolo, ki je spomnil, da je bilo najeto posojilo v znesku 110 milijonov evrov za popravilo greznic v Tržiču, pa tudi v Štarancanu, Tržiču in Ron-kah. Tržiču bo namenjen 1.309.422 evrov, ob že omenjenih ulicah pa bodo zainteresirane ulice Galilei, Ferraris, Parini, Don Fanin, Oberdan, Ceriani, Dessenibus, Bixio, Ponc-hielli, Giacich, Donizetti in Cosulich. Hrvaška skupina se bo poklonila svetovno znanemu švedskemu bendu z glasbenim in plesnim spektaklom Svetovno znana švedska skupina Abba doživlja v zadnjem času pravi preporod. Pred časom je izšel film »Mama mia«, vzporedno z njim pa še istoimenski muzikal, ki ga uspešno uprizarjajo po vsej Evropi. Tudi v bližnjem Kvarneru že vrsto let nastopa »cover« bend Abba Show, ki je še posebej zadnje čase vzbudila - ravno v trendu Abba revivala - veliko zanimanje tako na Hrvaškem kot tudi v Sloveniji. Zdaj se bo sedemčlanska skupina Abba Show predstavila - in to prvič v Italiji - na odru Kulturnega doma v Gorici, in sicer v ponedeljek, 9. marca, ob 20.30. Skupino iz Opatije sestavljajo izvrstni pevci, glasbeniki in plesalci, kar daje večeru poseben pečat. Če k temu dodamo še izvrstne pesmi skupine Abba, je to garancija, da bo v Kulturnem domu potekal kakovosten in zabaven glasbeni dogodek. V uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288) je v teku predprodaja vstopnic (cena vstopnice 10 evrov). Glasbeni članov dogodek prirejajo v okviru festivala , . »Across the border 2009«. (ik) Abba Show nova gorica Prekoračili pooblastila ali zagrešili prekrške? Po sobotnem pusto vanju so štirje mladi Brici na parkirišču pri nebotičniku v Novi Gorici v zgodnjih jutranjih urah doživeli neprijetno izkušnjo s policisti, pri čemer naj bi ti z uporabo sile prekoračili svoja pooblastila. Po poročanju medijev, na katere so se fantje po incidentu obrnili s svojo verzijo dogajanja, naj bi mirno spali v avtomobilu, ko so slišali neko trkanje na okno, za katerega pa se niso zmenili, vse dokler ni nekdo razbil šipe in jih na silo izvlekli ven, kjer naj bi policisti nekatere od njih tudi vklenili. Kot je povedal Blaž Bolcar iz Odvetniške pisarne Bolcar, kamor so se fantje obrnili po pomoč, je šlo v konkretnem primeru nedvomno za hujšo prekoračitev pooblastil policije, ker ni bila podana niti verjetnost suma storitve prekrška, kaj šele storitve kaznivega dejanja. »Naši klienti niso zagrešili nobenega od prekrškov, ki se jim očitajo, pa tudi, če bi jih, ne morajo policisti razbiti pol avta in jih ven izvleči, kot da bi oropali banko,« je še povedal Bolcar in dodal, da je šlo v konkretnem primeru za eklatantno kršitev načela o sorazmernosti, oziroma, kot se je izrazil bolj po domače: Na vrabce se ne strelja s topovi. Poudaril je še, da bodo podali ugovor na plačilni nalog za storjene prekrške. Policisti naj bi namreč fante kaznovali zaradi neu-porabe varnostnih pasov, ker niso hoteli pokazati svojih dokumentov, ker naj bi kršili javni red in mir in se nespodobno vedli ter zaradi neupoštevanja zakonitega ukrepanja uradnih oseb. Napovedal je tudi odškodninsko tožbo zoper policijo zaradi povzročene škode na avtomobilu, za pretrpljeni strah in fizične bolečine, zoper policiste, ki so bili udeleženi, pa bodo sprožili ustrezne disciplinske postopke znotraj policije. Na novogoriški policijski upravi so podali nekoliko drugačno verzijo dogodka. Postopek policistov so ocenili kot zakonit in strokoven in v skladu s pooblastili in zakonskimi predpisi. Pojasnili so, da so policisti v noči s sobote na nedeljo med izvajanjem nadzora cestnega prometa ob 4.45 uri ustavljali voznika osebnega vozila BMW, ki je zapeljal mimo policista in na najbližje parkirišče, kjer je ugasnil motor. Policisti naj bi tudi videli, da so bili voznik in trije sopotniki med vožnjo neprivezani. Na parkirišču naj bi voznika večkrat pozvali, da opravi postopek zaradi prekrška in zahtevali dokumente, voznik pa naj na vse to ne bi reagiral in naj bi se še naprej pretvarjal, da spi. Ker drugače ni šlo, so po debeli uri in pol s policijsko palico - tonfo razbili šipo avtomobila. Zaradi upiranja voznika so policisti uporabili tudi plinski razpršilec, fizično silo in sredstva za vklepanje; upornega voznika so kasneje pridržali, med pridržanjem pa mu je bila nudena tudi zdravniška pomoč v novogoriškem zdravstvenem domu in v šem-petrski bolnišnici. Na podlagi tako različnih zgodb si je težko predstavljati, ali so policistom dejansko popustile zavore, kar se ne bi smelo zgoditi, ali pa so si mladeniči, stari od 24 do 27 let, le privoščili malo preveč. O tem bodo presojali na višjih ravneh. Nace Novak 1 6 Četrtek, 26. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / ajdovščina - Zaradi izplačil podizvajalskih del pri gradnji dveh predorov Stekli pogovori med Vidonijem in upniki Obrtno-podjetniška zbornica opozarja podjetnike, naj še ne umikajo izvršb gorica - Univerza V Križni ulici Pogled iz vesolja Fakulteta za znanost o okolju Univerze v Novi Gorici prireja danes ob 16. uri odprtje razstave z naslovom »Pogled iz vesolja - From Space«, ki bo na ogled v prostorih fakultete v Križni ulici 3 v Gorici. Razstavljeni bodo posnetki Evropske vesoljske agencije ESA in drugih ustanov, ki prikazujejo pogled na naš planet in globalne spremembe iz vesolja. Razstavo je idejno zasnoval Josip Tavčar, direktor instituta za klimatske spremembe SEG v Mariboru, in bo odprta do 21. marca 2009. Ob razstavi bo potekalo tudi predavanje profesorja Williama Eichingerja z Univerze v Iowi (ZDA) z naslovom Daljinsko zaznavanje klimatskih sprememb. Kot so z Univerze v Novi Gorici sporočili v vabilu na predavanje, ki se bo začelo ob 15. uri v predavalnici 201 Fakultete za znanosti o okolju in bo potekalo v angleškem jeziku, ostaja o klimatskih spremembah in z njimi povezanimi fizikalnimi pojavi še veliko odprtih vprašanj. Ker se ti procesi in spremembe dogajajo preko zelo dolgih časovnih obdobij, o njih ne obstaja dovolj zanesljivih meritev. Obenem lahko modeli, s katerimi klimatske spremembe opisujemo, vključujejo le procese, ki se jih zavedamo in smo jih uspeli opaziti. Daljinsko zaznavanje s sateliti je način, s katerim lahko naše vedenje o globalnih spremembah dopolnimo. Predavanje bo predstavilo nekatere izzive, ki se pojavljajo ob izvajanju dolgotrajnih opazovanj velikih površin našega planeta. Razkrilo bo tudi, kako take meritve prispevajo k razvoju našega razumevanja klime. Predstavljeni bodo primeri pojavov, povezanih z globalnimi klimatskimi spremembami in vloga daljinskega zaznavanja s sateliti, kot tudi nekatere nepojasnjene razlike med napovedmi modelov in satelitskimi meritvami. (nn) Zgoraj Marko Rondič; Marco Bandelli; predor med Ajdovščino in Razdrtim bumbaca, n.n. Upniki, ki sta jim podjetji Vidoni in Oberosler dolžni izplačila za podiz-vajalska dela pri gradnji predorov Bar-nica in Tabor na hitri cesti prek Rebr-nic, in ki so zadnja plačila prejeli v avgustu, potem pa vse tiho je bilo, so se začeli včeraj v Podnanosu pogajati s predstavniki podjetja Vidoni. Kot je povedal sekretar Območne obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina Marko Rondič, kjer so se postavili v bran 28 podjetnikom in obrtnikom, ki jim omenjeni družbi skupaj dolgujeta 690 tisoč evrov, so pogajanja posledica dogovora med Vidonijem in Družbo za avtoceste Republike Slovenije (DARS), ki je naročnik del in je pri pogajanjih z Vidonijem za poplačilo nekaterih dodatnih del pogojeval poplačilo podizvajalcev. Pojasnil je, da je bil seznanjen, da so potekala pogajanja posamično, z vsakim od upnikov, nekateri pa bodo prišli na vrsto tudi danes. Povedal še, da so ga upniki, ki so pogajanja že opravili, obvestili, da predstavniki dolžnika obljubljajo poplačilo terjatev brez zamudnih obresti najkasneje teden dni po prejemu plačila za dodatna dela s strani DARS-a. Plačilo s strani DARS naj bi preje- li do 15. marca, torej bi lahko upniki pričakovali poplačilo do 22. marca 2009, vendar pa poplačilo pogojujejo z umikom izvršb z njihovih transakcijskih računov in odpovedjo kakršnimkoli dodatnim zahtevkom. »Na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina bomo upnikom svetovali, da se s predstavniki podjetij Vidoni dogovorijo za umik izvršb šele po prejemu plačila. Bojimo se namreč, da bodo podjetja, ki jih zastopamo, umaknila izvršbe, morebitna ostala podjetja, ki še imajo izvršbe na računih podjetij Vidoni in Oberosler pa tega ne bodo storila in bodo prednostno poplačana na podlagi aktivnih izvršb ob nakazilu DARS na račune podjetij Vidoni in Obe-rosler,« je pojasnil Rondič in dodal, da jih skrbi tudi izjava predstavnikov DARS, da so se s predstavniki podjetij Vidoni in Oberosler dogovorili za plačilo dodatnih del v približni vrednosti 1 milijona evrov. Ker znaša dolg 28 upnikov 690 tisoč evrov, se na ajdovski obrtni zbornici bojijo, da dodatno plačilo DARS-a ne bo zadostovalo za poplačilo vseh upnikov. Rondič je pojasnil tudi, da je s predsednikom uprave DARS S krampom do cigaret V noči s ponedeljka na torek se je neznani storilec na »izviren« način lotil kioska v Ajdovščini, ki je last »tri dva« Tobačne Ljubljana, v najemu pa ga ima zasebnica. S krampom je odlomil dve ključavnici na vratih kioska. Še pred vlomom je s purpen peno zamašil zvočnike alarma na strehi, v notranjosti pa s krampom razbil in onesposobil alarmno napravo. Potem se je lahko v miru založil z okrog 50 »štekami« cigaret različnih znamk, s katerimi je izginil neznano kam; kramp je odvrgel le nekaj metrov stran od kioska. (nn) Dan kulture v Števerjanu Ob dnevu slovenske kulture prireja društvo Frančišek B. Sedej v nedeljo, 1. marca, ob 16.30 na svojem sedežu v Števerja-nu ogled dokumentarnega filma »Prijatelj, povabljen, sem trto sadil« in dramske uprizoritve Dvojna ljubezen. Nastopila bosta društvo gospodinj in dramska skupina Planina pri Ajdovščini. V veži bo na ogled razstava izdelkov Borisa Poljšaka iz klesanega kamna in kekljenih izdelkov planinskih gospodinj. Umor pod K2 Tomislavom Nemcem dogovorjen, da ga, če izplačil ne bo, o tem obvesti in se bo potem poskusilo z drugimi prijemi. Izpostavil je tudi dejstvo, da bodo možnosti za poplačilu upnikom potem, ko bo DARS Vidoniju denar nakazal, bistveno manjše. Ko smo hoteli pri predstavnikih podjetja Vidoni preveriti, ali bi bili pripravljeni sprejeti tak dogovor, da bi upniki umaknili izvršbe ob izplačilu dolga, so povedali le, da ne dajejo izjav za javnost. Med 28 upniki je tudi Marco Ban-delli, ki ima v Vipavi trgovino z gradbenim materialom. »Do avgusta so vse normalno plačevali, potem pa so izplačila naenkrat zamrznili,« je povedal in dodal, da mu dolgujejo trideset tisoč evrov. Poudaril pa je, da Vidoni ni edini krivec in da se s plačilno nedisciplino srečuje vsakodnevno. »Še posebej v gradbeništvu so razmere neznosne,« je zaključil. O vsebini pogajanj z Vidoni-jem še ni mogel govoriti, ker je na pogovor vabljen danes, podprl pa je idejo Območne obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina, da se izvršbe umakne ob plačilu dolga in ne prej. Nace Novak V knjigarni Ubik na korzu Verdi v Gorici bo danes ob 18. uri Dušan Jelinčič predstavil svojo knjigo Umor pod K2. Kulturni praznik v Podgori Prosvetno društvo Podgora prireja jutri ob 20. uri v podgorskem župnišču prireditev ob dnevu slovenske kulture. Nastopajo otroški pevski zbor Podgora, moška skupina Akord, mešani pevski zbor Podgora in dramska skupina, gost večera bo Erika Jazbar. V Romansu o prehrani Na županstvu v Romansu bo danes ob 20.15 zdravnik Giuseppe Latella predaval o prehrani otrok in mladostnikov. Proslava v Štandrežu Prosvetno društvo Štandrež prireja ob dnevu slovenske kulture prireditev Stati in obstati jutri ob 20. uri v štandreški župnijski dvorani. Nastopili bodo mladinski cerkveni pevski zbor, štandreški dramski odsek, mešani pevski zbor Štandrež in solistka Alessandra Schettino; govornil bo David Ban-delj, podelili bodo Linhartove značke. Konji brez vode Zaradi požara, do katerega je v torek zjutraj prišlo v črpališču goriškega vodovoda na Majnicah, so ob dobrem delu mestnega središča brez pitne vode ostali tudi konji jahalnega kluba Remuda v Pevmi. »Vode nam je zmanjkalo okrog 15. ure. Glede na to, da imamo dvajset konjev, smo se znašli v velikih težavah. Na pomoč so nam priskočili goriški gasilci, ki so nam zvečer prinesli vodo za živali,« je povedal Aljoša Kuzmin in poudaril, da se jahalni klub zahvaljuje gasilskemu poveljstvu. oslavje - V torek Ganljivo slovo od Stanka Primožiča Množica ljudi z Oslavja in prijateljev iz sosednjih vasi je predvčerajšnjim v Pevmi pospremila na zadnjo pot 55-letnega Stanka Primožiča, ki se je smrtno ponesrečil med delom v vinogradu prejšnji torek. Pred cerkvijo in med pogrebnim obredom, ki ga je daroval župnik Marjan Markežič, so zapeli domači pevci pod vodstvom Franca Valentinčiča. V cerkvi se je s krajšim nagovorom od Stanka poslovil Marko Černic, medtem ko je na pokopališču spregovoril Marko Klanjšček. »Bil si človek, ki je s svojo preprostostjo znal nagovoriti vsakogar. Bil si iskren prijatelj, ki se ni skrival za besedami, ampak je svojo ljubezen do drugih izražal z dejanji. Bil si vsakomur v pomoč; znal si se spoprijeti s katerimkoli problemom in ga na najboljši način rešiti,« je dejal Klanjšček in nadaljeval: »Bil si umirjen in redkobeseden, vendar tvoja tišina je bila še kako zgovorna; v njej ni bilo nedorečenosti, vse je zadobilo smisel in pomen, ki si ga kot odraz notranjega miru izražal v premišljenih besedah, ki niso nikoli odražale jeze, sovraštva ali prenagljenih sodb, a le razumevanje in tiho sočutje. Tvoje modre oči so še posebej ljubeče spremljale igro vseh otrok iz Borjača, ki si Stanko Primožič jih nadvse ljubil. Prav dobrota, ki je kar žarela iz tvoje tihe prisotnosti, je bila odlika, ki ti je omogočala, da so ti bili vsi prijatelji. Bil si namreč vezni člen med zelo različnimi ljudmi, ki so te cenili, spoštovali in te imeli radi. Bil si izredno močan človek, v sebi pa si skrival čisto dušo. Ko si od nas odšel, je tisto noč na Oslav-ju zapihala močna burja in zapadel je čisti, sveži sneg. Bil si globoko navezan na naravo, živel si v sozvočju z njo, iz nje si črpal energijo in notranje ravnotežje, s katerim si obdaroval vse bližnje. Verjel si v njeno neverjetno moč, živel si od njenih darov in modro sprejemal njene včasih nedoumljive zakone.« romans - Na pobudo združenja »I Scussons« Predstavljajo publikacijo o Julijski krajini, izmišljeni deželi Kulturno združenje »I Scussons« iz Romansa prireja jutri, 27. februarja, ob 20.30 v dvorani občinskega sveta v Ro-mansu predstavitev zbornika »Venezia Giulia. La regione inventata« (Julijska krajina. Izmišljena dežela); publikacijo sta uredila Roberta Michieli in Giuliano Zelco, lani jo je izdala videmska založba KappaVu. Na predstavitvi bosta prisotna urednika in nekaj avtorjev. »Zbornik "Venezia Giulia. La re-gione inventata" obsega celo vrsto razprav o posebno zapleteni, obravnavani, a še vedno odprti problematiki o imenu Venezia Giulia (Julijska krajina) in ozemlju, na katerega naj bi se ime nanašalo in ki bi ga naj označevalo. Je delo, ki želi nekaj neudobnih resnic ponovno privleči na dan izpod debele plasti prahu laži in pozabe. Nadležne resnice, kot na primer vztrajni poskus, ki traja že več kot stoletje - in se je uresničeval ne le s silo in nasiljem za časa fašizma, ampak tudi s težko zaveso molka, pod katero so ga zakrili v času po koncu fašizma - izbrisa- nja jezikovnih, kulturnih, etničnih pluralnosti, prisotnih na našem ozemlju, v prid ene same identitete, italijanske. Ali uporaba namerno dvoumnega poimenovanja Venezia Giulia bolj odgovarja izražanju neke politične ambicije kot pa označitvi nekega geografsko-jezikov-nega območja,« je zapisala Tiziana Vir-golin v recenziji publikacije, ki je bila decembra lani objavljena v mesečniku »Carta estnord«, ki je sicer priloga tednika »Carta«. Virgolinova je poudarila, da se knjiga vključuje v širšo razpravo o temi, ki že dolga leta, in ne le v času tako pričakovanega padca meja med Italijo in Slovenijo, priteguje pozornost literatov, intelektualcev in zgodovinarjev dežele Furlanije-Julijske krajine (a ne samo) in o njej prispeva absolutno bistvene ugotovitve. »To pa tudi zaradi nekaterih posebnosti - ki jih bom sedaj prikazala - ki jo delajo privlačno in koristno tudi v didaktične namene. Prva posebnost je v obliki. Kljub temu, da obravnava zaple- teno zgodovinsko vprašanje je enostavna, jasna in tekoča. Razprave so kratke in vsaka postavlja in analizira določen problem,« je opozorila Tiziana Vir-golin in nadaljevala: »Druga posebnost je v pogledu. Ki je mnogoteren in kalej-doskopski. Večina obravnavanih vprašanj je bralcu ponujenih z vidika zgodovinopisne integacije, oziroma, na podlagi raziskav, ki so jih opravili raziskovalci iz različnih geografskih območji, ki sestavljajo deželo. Še ena posebnost je v izhodišču, ali točneje, v ciljni točki. Temeljna zamisel je, da se v bralcu, potom domiselnega napora, ki je pa tudi zelo konkreten - glede na bogatost ponujenih map in zgodovinskih virov - proizvede podoba teritorija, očiščena zgodovinskih izmišljotin ter nacionalističnih in neoiredentističnih stereotipov, ki se je od samega nastanka uveljavil kot pluralen, multietničen in večjezičen in ki se želi tudi danes ohraniti tak, mimo vseh mejnih etiket, s katerimi bi ga želeli omejiti, označiti ali celo uničiti.« / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. februarja 2009 17 gorica - Drevi v gledališču Verdi Donovan, kantavtor iz Glasgowa, ki je s svojimi baladami navdušil ves svet Sezona goriškega občinskega gledališča Verdi ponuja letos zelo pester in vabljiv program. Raznoliko ponudbo brez dvoma dopolnjuje nocojšnji koncert škotskega kantavtorja Philipa Donovana Leitc-ha. Folk pevec, kitarist, avtor svetovnih uspešnic iz letih šestdeset je zaslovel po seriji nastopov leta 1965 v kultnem angleškem televizijskem showu za mlade »Ready Steady Go!«. V letih popolnega razcveta pop, rock in folk glasbe je bil zelo mladi folk-singer iz Glasgowa imenovan za evropskega Dylana. Pod okriljem producenta Mickije Mosta in glasbene hiše Pye Records je Donovanova plodna ustvarjalna žilica zaznamovala drugo polovico šestdesetih let. Catch the wind, Universal Soldier, Jenifer Juniper, Mellow Yellow, Sunshine Superman so naslovi nekaterih med najbolj pre-pevanimi in igranimi folk pesmi vseh časov. Zlato obdobje je privedlo Donovana celo do sodelovanja z Beatli in z Jeff Bec-kom. Z njimi in z Bob Dylanom, Joan Baez in Rolling Stonesi sodi v sam vrh beat generacije, ki je spremljala življenje javno najbolj aktivnih in prodornih generacij. Donovan Glasbeni okusi so se v naslednjih letih močno spremenili, električna izbira Donovana pa ni bila najbolj posrečena. Škotski kantavtor je nadaljeval s pisanjem filmske glasbe in umirjenih balad. Donovan bo v edinem nastopu v deželi stopil na oder Verdija ob 20.45. Za vse ljubitelje glasbe bo priložnost za srečanje z zelo preprosto osebo, ki je s čudovitimi baladami znala »vžgati« milijone v boljše življenje upajočih ljudi. (aw) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: danes, 26. februarja, ob 20.45 bo koncert Donovana; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 048133090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v petek, 27. februarja, ob 20.45 Ottavia Piccolo nastopila v gledališki predstavi »La commedia di Candido«. test«; do 27. februarja, od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v torek, 10. marca, ob 18. uri odprtje razstave ob 150-letnici rojstva in 90-letnici smrti Ignacija Borštnika. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi ulici 7a v Novi Gorici je na ogled razstava likovnih del v zasebni lasti Zorana Mušiča; do 29. marca vsak dan med 10. in 19. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava Lucijana Bratuša; do 27. februarja od torka do petka med 10. in 17. uro ob nedeljah med 15. in 18. uro. V PROSTORIH AGRITURISTIČNE KMETIJE ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu je na ogled razstava iz niza »Paesaggi e paesaggi«. Razstavljata Evaristo Cian in Marco Faganel; do 27. februarja od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. uro ter med 14. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah samo po dogovoru (tel. 0481391228). ~M Koncerti Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Inkheart - La leggenda di Cuo-re d'inchiostro«. Dvorana 2: »Gorica Kinema« 17.45 -20.45 »Appaloosa«. Dvorana 3: 17.30 »Questo piccolo grande amore«; 19.50 - 22.00 »The Millionaire«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.40 »Il curioso caso di Benjamin Button«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »The Reader«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Inkheart - La leggenda di Cuore d'inchiostro«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 »Milk«; 22.10 »Ex«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 Questo piccolo grande amore; 22.00 »Venerdi 13«. fl Razstave POKRAJINSKA PINAKOTEKA v palači Attems v Gorici bo doprta do 1. marca (od torka do nedelje med 9. in 19. uro). RAZSTAVA AKVARELOV RENATA ELIE ja ne ogled v prostorih bančnega zavoda Banca di Cividale na korzu Italia 91 v Gorici. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled fotografska razstava udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Con- PD VRH SV. MIHAELA razpisuje 9. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2009. Revijalni del srečanja bo v soboto, 4. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 5. aprila, ob 17. uri. Vpisovanje bo potekalo do 5. marca; informacije na tel. 333-3461368 (Mirko Ferlan) ali na naslovu elektronske pošte pdvrhsvmi-haela@yahoo.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v soboto, 28. februarja, ob 20.15 koncert skupine Terrafolk z irsko gostjo, violinistko Uno Palliser. Predstavili bodo nov albuma »Full Circle«; informacije v Kulturnem domu Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 003865-3353016 in na spletni strani www.kulturnidom-ng.si. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja v petek, 27. februarja, ob 17. uri v Palači Coronini Cronberg na drevoredu 20. septembra 14 v Gorici koncert dua Giorgio Samar in Fabio Cadetto; vstop prost. SI Šolske vesti VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE poteka na ravnateljstvu v ul. Brolo 21 v Gorici do 28. februarja od ponedeljka do petka med 11. uro in 13.30, ob sobotah med 11. in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15. in 17. uro; informacije na tel. 0481-531824. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da poteka vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Marti- na 1, do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 0481-78009). GORIŠKI IAL obvešča, da je še nekaj prostih mest za začetni tečaj knjigovodstva (50 ur) angleščine A1 (48 ur) in slovenščine; informacije do konca februarja na spletni strani www.ial-web.it ali na tel. 0481-538439. S Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira izlet z letalom na Portugalsko (Fatima, Porto, Lizbona) od 31. maja do 5. junija; informacije in vpisovanje do 28. februarja na sedežu krvodajalcev v Ga-brjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 3294006925 (Vincenza). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na izlet v Vicenzo v nedeljo, 8. marca, odpeljal prvi avtobus ob 6. uri iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri pevmskem mostu-pri vagi, v Pod-gori pri telovadnici in v Štandrežu. Priporoča se točnost! UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike v Castelfranco Veneto naj poravnajo plačilo do 1. marca; avtobus bo odpeljal ob 7.30 izpred pi-cerije Al Gambero v Ronkah, s postanki v Doberdobu ob 7.45, Jamljah ob 8. uri in Štivanu ob 8.10; informacije na tel. 380-4203829 (Miloš). Ü3 Obvestila SPDG obvešča člane, da je društvo zaprosilo za vpis v Planinsko zvezo Slovenije, kar omogoča, da bodo člani zavarovani za kritje stroškov reševanja v tujih gorah, za primer smrti in invalidnosti in za odgovornosti osebe oziroma stvari. Pri društvu so se odločili za kategorijo B članstva s čimer dobijo člani tudi znamkico o recipročnosti, to je potrdilo za uveljavljanje popustov za prenočevanje v planinskih kočah štirinajstih planinskih organizacij alpskega loka. Dosedanji in novi člani lahko zaprosijo za novo izkaznico (obvezna je slika). Društveni sedež bo v ta namen odprt v ponedeljek, 2. marca, od 18. do 20. ure. SMUČARSKI ODSEK SPDG organizira ob priložnosti društvene tekme avtobusni prevoz v nedeljo, 1. marca, v Forni di Sopra. Odhod s parkirišča pri sejmišču Espomego ob 7. uri; prijave sprejema Loredana (tel. 0481-21417 ali 338-5068432) do zasedbe razpoložljivih mest. Zbirališče za udeležence tekmovanje bo ob 9. uri na progi Cima-cuta. FOTOKLUB SKUPINA 75 prireja tečaj kreativne fotografije v digitalni tehniki s štirimi predavanji, ki jih bo vodil priznani digitalni umetnik Paul David Redfern z začetkom v petek, 6. marca. Tečajnike bo poučil o tehniki in pravilni uporabi aparata, od kompozicije slike do obdelave z računalnikom in priprave posnetkov za arhiviranje in predstavitev. Število mest je omejeno; prijave in informacije na www.skupi-na75.it, info@skupina75.it, tel. 3471516964 (Marko) in tel. 392-3995034 (Igor). RIBIŠKI ZAVOD ETP goriški okoliš št. 1 prireja v nedeljo, 1. marca, čistilno akcijo na bregovih reke Soče od državne meje do pevmskega mosta. Zbirališče bo na parkirišču pevmskega parka ob 08.30. Na prireditev so vabljena vsa društva in vsi ljubitelji čiste narave. 4-MESEČNI PLESNI TEČAJ HIP-HOP IN MODERN JAZZ pod vodstvom Jelke Bogatec prireja Kulturno društvo Oton Župančič. Srečanja bodo potekala ob torkih od 18.30 do 19.30 v kul- turnem domu Andrej Budal v Štan-drežu. Prvo srečanje bo v torek, 3. marca. Namenjen je dekletom in fantom iz nižje srednje šole. Prvi dve srečanji sta poskusni in brezplačni; informacije na tel. 328-0309219 (Tanja). DRUŽBA se dobi v nedeljo, 1. marca, ob 13. uri. GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bo v ponedeljek, 2. marca, urad za upravne prekrške zaprt zaradi poklicnega izpopolnjevanja uslužbencev. OBČINA ROMANS s pokroviteljstvom goriške pokrajine razpisuje 4. literarno nagrado Celso Macor - Identiteta in zgodovinski spomin narodnih in jezikovnih skupnosti Furlanije julijske krajine. Vpisovanje bo potekalo do 28. februarja; informacije od ponedeljka do petka med 11. in 13.30 v uradu za kulturne dejavnosti občine Romans, ul. La Centa 6 (tel. 0481-966904, elektronska pošta info@comune.ro-mans.go.it). OBČINA ZAGRAJ prireja s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice začetni tečaj slovenskega jezika in kulture, ki ga bo vodila profesorica Tjaša Ruzzier. Lekcije - skupno jih bo deset - bodo potekale v občinski knjižnici v Zagra-ju med 10. marcem in 9. aprilom, in sicer ob torkih med 15.30 in 17. uro ter ob četrtkih med 16.30 in 18. uro. Za obvezno prijavo klicati na občinsko tajništvo (tel. 0481-93308). Tečaj je brezplačen, v prvi vrsti je namenjen prebivalcem občine Zagraj. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana je izdalo razpis 39. Festivala domače glasbe Števerjan 2009, ki bo v Števerjanu 3., 4. in 5. julija med Borovci. Festival je tekmovalnega značaja, prijavijo se lahko vsi slovenski ansambli, ki gojijo narodno-zabavno glasbo. Razpis je vsem na razpolago na društveni spletni strani www.sedej.org. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 2. marca, ob 19. uri v prvem in v drugem sklicu ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (ul. S. Francesco 20/II). TRGOVINSKA ZBORNICA obvešča, da vložitev prošenj za izpite za vpis v seznam poslovnih posrednikov prošnje zapade v ponedeljek, 2. marca; informacije v uradih Trgovinske zbornice od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. V SEJNI DVORANI OBČINE ROMANS bo potekal niz predavanj o zdravi prehrani: danes, 26. februarja, ob 20.15 Prehrana od otroštva do pubertete. ZDRUŽENJE ANMIL v Gorici obvešča člane, da je na razplago za brezplačno urejanje obrazcev za davčno prijavo; informacije v goriškem uradu (tel. 0481-531953) ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih v jutranjih urah ter v tržiškem uradu (tel. 0481-411325) ob torkih in sobotah. 0 Prireditve V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU prirejajo društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev in ZSKD Večer slovenske kulture v okviru 15. revije kraških pihalnih godb v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. Slavnostna govornica bo Nataša Paulin, nastopili bodo Kraška pihalna godba Sežana, pihalni orkester Ricmanje in pihalni orkester Kras Doberdob. KD JEZERO prireja Prešernovo proslavo v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri na sedežu društva v Doberdobu. GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATE-KA vabi na predstavitev knjige, ki sta jo uredila Leonardo Gandini in Andrea Bellavia »Ventuno per undici. Fare cinema dopo l'11 settembre« danes, 26. februarja, ob 19. uri v Beli dvorani DAMS-a na Travniku 41 v Gorici. KMEČKA ZVEZA IN PODJETJE SERVIS s sodelovanjem svetovalne službe Cipa.at in pokroviteljstvom Zadružne banke Doberdob in Sovodnje organizirata danes, 26. februarja, ob 18. uri v konferenčni dvorani Zadružne banke, Prvomajska ulica 120/a v Sovod-njah predavanje Davčne olajšave pri energetskem varčevanju. SKGZ vabi na evropski večer Širitev Evropske unije na zahodni Balkan v petek, 27. februarja, ob 18. uri v Tumo- vi predavalnici KB-centra v Gorici. Govoril bo Jelko Kacin. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na predavanje Marije Merljak o hrani za jasne in modre misli v domu Franca Močnika v ul. San Giovanni 9 v Gorici v torek, 3. marca, ob 20.30; informacije na tel. 0481-536455. V DVORANI KINEMAXA v ul. Grado 50 v Tržiču bo v organizaciji združenja ANSDIPP v soboto, 28. februarja, ob 9. uri posvet o pobudah za zdravje in dobro počutje nesamostojnih oseb. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi v Gorici bo danes, 26. februarja, ob 18. uri Dušan Jelinčič predstavil svojo knjigo »Assassinio sul K2«. V KONFERENČNI DVORANI TRŽAŠKE UNIVERZE v ul. Alviano 18 v Gorici bo v petek, 27. februarja, ob 15. uri posvet z naslovom Energetska učinkovitost in prekvalifikacija - Primeri izvedb na goriškem čezmejnem območju. Posvet organizirajo Konzorcij za razvoj univerze v Gorici, Tržaška univerza in VIRS Primorske Nova Gorica v sodelovanju s Fundacijo Goriške hranilnice, ustanovo ATER iz Gorice in Stanovanjskim skladom Mestne občine Nova Gorica. Gosta posveta bosta strokovnjak biološkega gradbeništva Peter Erlacher in direktor pokrajinske agencije za energijo v Vidmu (APE) Matteo Mazzolini. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica v torek, 3. marca, ob 20. uri predavanje Davorina Preisingerja Opuščeni rudniki v Sloveniji. Mali oglasi V KRMINU prodam hišo 150 kv.m. z dvoriščem, tri sobe, dve kopalnici, kuhinja, dnevna soba in klet; tel. 3497047992. S Poslovni oglasi V NAJEM dajemo dobro uvedeno gostilno v zamejstvu. Informacije na +393356686186 ali +38641878504 Id Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto. Pogrebi DANES V GORICI: 11.10, Dante Ciavo-la iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in v Spineo za upepelitev. DANES V ŠTANDREŽU: 11.30, Rudi Zavadlav (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi. DANES V GRADIŠČU: 13.00, Flaviana Leon v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Concetta Calcina vd. Gardina v cerkvi Svetega Odrešenika in na pokopališču; 11.00, Alfredo Taboga na pokopališču. Četrtek, 26. februarja 2009 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Tamara Matevc: Zaljubljeni v smrt / Koprodukcija SSG in Novi Zato. Režija: Samo M. Strelec, igrajo: Nikla P. Pa-nizon, Romeo Grebenšek, Primož Forte, Lara Komar in Miranda Caharija. Ponovitve s predhodno rezervacijo: četrtek, 26. marca ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), petek, 27. marca ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota, 28. marca ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja, 29.marca ob 16. uri v Mali dvorani SSG. Info in pred-prodaja: Blagajna SSG od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure (brezplačna tel. št. 800214302). Gledališče Rossetti Tony Cucchiara: »Pipino il breve« / Nastopa Stalno gledališče iz Catanie v režiji Giuseppa Di Martina. Urnik: danes, 26. ob 16.00 in 20.30, jutri, 27. in v soboto, 28. februarja ob 20.30 ter v nedeljo, 1. marca ob 16.00. La Contrada - Gledališče Orazio Bobbio Anton Čehov: »Scherzi« / Koprodukcija Chrestani / Zuzzurro & Gaspare. Nastopajo: Andrea Brambilla, Nino Formicola in Eleonora D'Urso. Režija: Massimo Chiesa. Urnik: jutri, 27. in v soboto, 28. februarja ob 20.30 ter v nedeljo, 1. marca ob 16.30. Edoardo Erba: »Michelina« / Nastopa Stalno gledališče iz Firenc v režiji Alessandra Benvenutija. Urnik: v petek, 6. in v soboto, 7. ob 20.30, v nedeljo, 8. ob 16.30, v torek, 10. ob 16.30, v sredo, 11., v četrtek, 12., v petek, 13. in v soboto, 14. ob 20.30 ter v nedeljo, 15. marca ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 26. in jutri, 27. februarja ob 20.45 / Stefano Massini: »La comme-dia di Candido«. V glavnih vlogah Ot-tavia Piccolo in Vittorio Viviani. Režija: Sergio Fantoni. V torek, 10. in v sredo, 11. marca ob 20.45 / Jiri Srnec: »Dreams«. Nastopa Črno gledališče iz Prage. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V torek, 3. marca ob 20.00 / SiTi teater BTC Ljubljana: monokomedija »Laži, ampak pošteno«. V ponedeljek, 9. marca ob 20.00 / SNG - Drama Ljubljana nastopa z de- lom Juliana Barnesa »Prerekanja«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 26. februarja ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. Jutri, 27. februarja ob 11.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V soboto, 28. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V ponedeljek, 2. marca ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V torek, 3. in v četrtek, 5. marca ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V petek, 6. marca ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. V soboto, 7. marca ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. Mala drama Danes, 26. februarja ob 20.00 / Ya- smina Reza: »Art«. Jutri, 27. februarja ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V ponedeljek, 2. marca ob 20.00 / Andrej Rozman Roza: »Najemnina or We Are The Nation On The Best Location«. Gostuje Rozinteater. V torek, 3. marca ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V sredo, 4. marca ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. V četrtek, 5. marca ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Bog masakra«. V petek, 6. marca ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. V soboto, 7. marca ob 20.00 / Andrej Rozman Roza: »Najemnina or We Are The Nation On The Best Location«. Gostuje Rozinteater. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 26. in jutri, 27. februarja ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V ponedeljek, 2. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V torek, 3. marca ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V sredo, 4. marca ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 15.30 in 19.30 Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V četrtek, 5. in v petek, 6. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V soboto, 7. marca ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. Vstopnice je potrebno zamenjati! Mala scena Danes, 26. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Jutri, 27. februarja ob 21.00 / Premiera »Spomenik G« (namesto 25.2.). V soboto, 28. februarja ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. PRI REDITVE V ponedeljek, 2. marca ob 21.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V torek, 3. marca ob 15.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 22.00 Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V sredo, 4. marca o 21.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba««. V četrtek, 5. marca ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V petek, 6. marca ob 21.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče V ponedeljek, 2. marca ob 18.00 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetnost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. V torek, 3. marca ob 19.30 / C. Gol-doni: »Prebrisana vdova« (komedija), režija Luka M. Škof. V sredo, 4. marca ob 19.30 / W. Allen: »Bog« (komedija), režija in priredba Gašper Tič. V četrtek, 5. marca ob 19.30 / C. Gol-doni: »Prebrisana vdova« (komedija), režija Luka M. Škof. V petek, 6. marca ob 19.30 / A. Jaoui, J.-P: Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. V soboto, 7. marca ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka« (komedija), režija Gojmir Lešnjak Gojc. Cankarjev dom V ponedeljek, 2. in v torek, 3. marca ob 20.00, Gallusova dvorana / Societas Raffaello Sanzio, Cesena, Italija: »Božanska komedija - pekel«. Režiser: Romeo Castellucci. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Vincenzo Bellini: »Norma« / Nastopa zbor in orkester gledališča Verdi. Dirigent: Julian Kovatchev. Urnik: danes, 26. ob 20.30, v soboto, 28. februarja ob 17.00, v nedeljo,1. ob 16.00 ter v torek, 3. marca ob 20.30. Dvorana de Banfield - Tripcovich Jutri, 27. februarja ob 20.30 / Koncertna sezona 2009 - pod vodstvom Juliana Kovatcheva nastopa orkester in zbor gledališča Verdi. Solista: Silvia Dalla Benetta - sopran in Sung-Kyu Park - tenor. Gledališče Rossetti Slava's Snowshow«, muzikal / Zamisel in prireditev: SLAVA. Režija: Viktor Kramer. Urnik: v sredo, 4., v četrtek, 5. in v petek, 6. ob 20.30, v soboto, 7. ob 16.00 in 20.30 ter v nedeljo, 8. marca ob 16.00. Dvorana Bartoli Jutri, 27. in v soboto, 28. februarja ob 21.00 / Bernstein School of Musical Theatre, »A New Brain«. Muzikal, ki ga vodi Shawna Farrell. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Danes, 26. februarja ob 20.00 / Koncert za abonma Džez in vino in izven: Jim Black & Alas, No Axis. V ponedeljek, 2. marca ob 20.00 / Koncert za Glasbeni abonma in izven: Aljaž Kalin Kante - klarinet in David Trebi-zan - klavir. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 26. februarja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija, solistka Barbara Hen-dricks. Dirigent: Walter Proost. V nedeljo, 1. marca ob 20.00, Linhartova dvorana / Koncert Branke Božič. Gostje: Damjana Golavšek, Iva Stanič, Katrinas, Zbor Lira. V sredo, 4. marca ob 19.30, Klub CD / Mladi mladim, Katja Skrinar - harfa, Nika Tkalec, Primož Urbanč - klavirski duo. V četrtek, 5. in v petek, 6. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Emmanuel Villaume. Solistka: Marjana Li-povšek - mezzosopran. V petek, 6. marca ob 20.00, Štihova dvorana / Nika Vipotnik. Billie Holiday - Lady poje blues, glasbena predstava. Nika Vipotnik - glas, Blaž Jurjevčič -klavir. V nedeljo, 8. marca ob 20.00, Gallusova dvorana / Tereza Kesovija, koncert. Šentjakobsko gledališče Jutri, 27. in v soboto, 28. februarja ob 19.30 / J. Jacobs - Roza: »Briljantina«, (muzikal), režija in koreografija Mojca Horvat. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. KD Ivan Grbec, (Škedenjska ul. 124): na ogled razstava »Porečanka - Paren-zana; včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik razstave: jutri, 27. februarja, od 17.00 do 19.00 ure; v soboto, 28. februarja in v nedeljo, 1. marca, od 10.00 do 12.00 ure; v torek, 3. in v četrtek, 5. marca, od 17.00 do 19.00 ure. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: od ponedeljka, 2. marca (otvoritev ob 20.30) do 20. marca bo na ogled slikarska razstava Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«. Umetnika bo predstavil Štefan Turk. Glasbene improvizacije Martina Feri in Aljoša Saksida.Odpr-to od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA Državna knjižnica, (Ul. Mameli): do 27. februarja bo na ogled razstava udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Contest«; odprto od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni last- -/ niki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM Galerija sodobne umetnosti (Trg Paolo Diacono 22): do 1. marca bo v po-klon Albertu Vianiju razstava »I tabel-loni didattici«. _SLOVENIJA_ KOPER Galerija Banke Koper (Pristaniška 14):od jutri, 27. februarja do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA MC podlaga: do 28. februarja je na ogled razstava »Bienale male laične ilustracije«. Kosovelov dom, Velika galerija: do 11. marca bo na ogled razstava slik Luci-jana Bratuša ob njegovi 60-letnici. Kosovelov dom: od torka, 3. marca (otvoritev ob 18.00) bo na ogled medre-gijska razstava JSKD slovenskih likovnih ustvarjalcev »Svetloba«. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. NOVA GORICA Kulturni dom: fotografska razstava Raj-ka Bizjaka Zvezdni prah - inkarnacija. Na ogled do 27. februarja med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro. Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). CERKNO Cerkljanski muzej: do 1. marca bo na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javornika do Pore-zna«. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 15. marca bo na ogled razstava likovnih del »Slovenija odprta za umetnost«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galeriija, (vhod s Cankarjeve 20): do 8. marca bo na ogled dokumentarna razstava »Španska vizija« ob stoletnici rojstva Zorana Mušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 18.00. italijanski inštitut za kulturo v ljubljani - V torek Futurizem in glasba V torek, 3. marca, ob 18. uri, bo na Italijanskem inštitutu za kulturo v Ljubljani predavanje s koncertom »Futurizem in glasba«. Predaval bo Stefano Bianchi (na posnetku), konservator Mestnega gledališkega muzeja »Carlo Schmidl« v Trstu, ki je tudi strokovnjak na področju futurizma, na klavirju pa ga bo spremljal Federico Consoli. S tem bodo na Italijanskem inštitutu obeležili bomo obeležili. Futuristični manifest, ki ga je napisal Filippo Tommaso Martinetti, je izšel 20. februarja 1909 v časopisu Le Figaro v Parizu. To je bila avantgarda evropskih razsežnosti, saj futurizem ni vplival le na način umetniškega izražanja, ampak tudi na sodobno percepcijo realnosti. Kako se je vpliv tega gibanja odražal na glasbenem področju? Kdo so osebnosti futuristične glasbe? Stefano Bianchi bo skupaj s pianistom Federicom Consolijem odgovoril na ti dve vprašanji ter predstavil življenji in dela dveh tržaških glasbenih samoukov, Silvia Mixa (Trst 1900 - Gallarate 1927) in Marija Kogoja (Trst 1892 - Ljubljana 1956). Tako Mix kot Kogoj sta živela pod habsburško krono, vendar sta hrepenela po evropski razgledanosti, kjer se povodi za umetnost srečajo z etničnimi koreninami in političnimi prepričanji posamez- nika. Prvi je najprej odšel v Firence in nato v Rim ter se priključil gibanju italijanskega futurizma. Drugi pa je svoje nemirno umetniško pot doživljal med Trstom, Dunajem in Ljubljano. Stefano Bianchi je, avtor knjige Futurističa glasba (La musica futurista), ki je izšla pri založbi Libreria Musicale Italiana iz Lucce v zbirki Razumska glasba (Musica Ragionata), katere urednik je Alberto Basso. Rodil se je v Trstu leta 1966. Diplomiral je iz zgodovine glasbe na Univerzi v Trstu ter doktoriral iz zgodovine in analize glasbenih kultur na Univerzi »La Sapienza« v Rimu. Poučeval je zgodovino glasbe na Univerzi v Trstu, na glasbeni šoli »Pietro Edo« v mestu Pordenone ter na konser-vatoriju »Jacopo Tomadini« v Vidmu. V društvu za kulturo in umetnost v Trstu je odgovoren za mu-zikologijo in je tudi avtor prek petsto prispevkov, ki so objavljeni v knjigah in zbornikih iz simpozijev, ter avtor opernih zvezkov in koncertnih listov za ugledne operne in koncertne usta nove. Federico Consoli se je rodil leta 1972 v Trstu. Pri treh letih se je najprej srečal s harfo ter se nato pri osmih letih začel učiti klavir. Leta 1993 je diplomiral na konservato-riju Tartini v Trstu pod vodstvom Giuliane Gulli. Nato se je izpopolnjeval pri mojstrih, kot so Canino, Bogino, Kadublisky, Scala in Aqui-les delle Vigne. Leta 1994 je prejel nagrado »Karajan«, nastopa pa kot solist, solist z orkestrom, v duetu z najrazličnejšimi glasbili ter s številnimi pevci. V svoji karieri je igral že z velikimi imeni, kot sta Pavel Vernikov in Roberto Fabbriciani ter nastopil v najbolj uglednih dvoranah in gledališčih v Italiji, Evropi ter na Japonskem. Z gledališčem La con-trada iz Trsta je pripravil mjuzikal »Un bellissimo settembre«, ki ga je napisala Gianni Gori. Na akademiji za glasbo in zborovsko petje v Trstu je profesor klavirja. GLEDALIŠČE w Četrtek, 26. februarja 2009 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Osmina finala Lige prvakov Juventus bi lahko v Londonu dosegel več Chelsea zadel že v 12. minuti, Juventus napadal, a ne dovolj kvalitetno LONDON - Kot so mnogi sicer napovedali, se je prvi niz italijansko-angle-ških spopadov v osmini finala nogometne lige prvakov za Otočane iztekel dosti bolj ugodno kot za moštva z apeninskega polotoka. Ob edini točki brez zadetkov Interja proti Manchestru se je za Juventus »desant« v Londonu proti Chelseu končal enako slabo kot za Romo proti Arsenalu. S porazom (1:0) brez doseženega zadetka. Pred začetnim žvižgom v londonskem Stamford Bridgeu so gledalci s toplim aplavzom nagradili Juvetusovega trenerja Ranierija, ki je bil trener angleškega moštva štiri leta, dokler ga ni lastnik, ruski petičnež Abramovič, odstavil leta 2004, čeprav je imel italijanski strokovnjak veljavno pogodbo do leta 2007. Že od prve minute so se morali Ju-ventusovi igralci vkopati v strelske jarke, saj se je nad njimi vsul pravi plaz. Chelsea je s fizično premočjo in ostrim pres-singom potisnil goste v njihov kazenski prostor in nevarno ogrožal Buffona, ki je moral že v 12. minuti potegniti žogo iz mreže, ko je Drogba izkoristil podajo v globino in na meji nedovoljenega položaja z diagonalnim strelom ukanil Juven-tusovega vratarja. Juventus je tudi po zadetku preživel nekaj težkih minut (odličen je bil Kalou) in vse je kazalo, da bo znova pokleknil. Znak za preobrat je dal Del Piero, ki je v prvi Juventusovi akciji v 20. minuti po lepi podaji Tiaga prisilil Cec-ha, da je žogo odbil v kot. Igralci Chelsea Chelsea - Juventus 1:0 (1:0) STRELEC: Drogba v12. min. CHELSEA (4-3-3): Cech, Bosingwa, Alex, Terry, Cole; Ballack (od 81. Mancienne), Mikel, Lampard; Kalou (od 72. Malouda), Drogba, Anelka. Trener: Hiddink. JUVENTUS (4-4-2): Buffon; Mellberg, Legrottaglie, Chiellini, Molinaro; Camoranesi (od 52. Marchionni), Sissoko (od 86. Trezeguet), Tiago (od 62. Marchisio), Nedved; Amauri, Del Piero. Trener:. Ranieri. Ostali izidi: Real Madrid - Liverpool 0:1 (Benayoun v 82. min.); Sporting Lizbona -Bayern Muenchen 0:5 (Ribery v 42., Klose v 57., Ribery (11-m) v 63. Toni v 86. in 90. min.); Villareal - Panathinaikos 1:1 (Karagounis v 58. in Rossi (11-m) v 66. min. Prosti udarec Franka Lamparda med včerajšnjo tekmo Chelsea proti Juvensu v Londonu. Kapetan Chelsea ni igral dobro ansa so se očitno prestrašili in podzavestno potegnili za ročno zavoro, tako da je Juventus celo prevzel pobudo in jo v bistvu obdržal do konca polčasa, čeprav ni bil več nevaren. Ritem igre se je po vrtoglavih 25 minutah precej umiril, kljub temu pa je bila igra dopadljiva, saj so oboji igrali odprto, Juventus pa je le igral premalo kvalitetno, da bi lahko stanje izenačil. Juventus je v drugem polčasu že po petih minutah izgubil Camoraneseja, ki si je že tretjič v letošnji sezoni pretegnil stegensko mišico. Chelsea je bil na začetku spet bolj dejaven, kot že v prvem polčasu pa je njegova ofenziva postopno ugasnila, medtem ko so gostje pokazali boljšo kondicijsko pripravljenost, vendar pa ni bilo v Juventusovih vrstah nikogar, ki bi znal z natančno podajo osvoboditi igralca v kazenskem prostoru, s streli od daleč pa Juventus, razen v sodnikovem podaljšku, ko je strel Nedveda za las končal svojo pot mimo vratnice. Čeprav ne Del Piero ne Amauri nist bi bil neodločen izid konec koncev pravičnejši, Chelsea pa ni nepremagljiv. pokal uefa Udineseju proti Poljakom ni treba dati gola Danes bo na sporedu povratni krog šestnajstine finala pokala UEFA. Udinese bo na stadionu Friuli gostil poljski Lech iz Poznana, ki naj bi v Vidmu lahko računal tudi na podporo kar 2.500 svojih navijačev. Po preizkušenem programu bo Občina poljske nogometne navdušence najprej lepo pogostila v centru mesta (pršut San Daniele, a nobenih alkoholnih pijač), nato pa varno pospremila do stadiona. Poljska moštva se s pokalnimi nastopi v Italiji ne morejo kaj prida pohvaliti. V 27 tekmah niso dosegla niti ene zmage in le štiri neodločene izide. Udinese ni doma še nikoli igral proti poljskim ekipam, z Lechom pa je prejšnji teden na prvi tekmi nerodno igral 2:2, potem ko je še malo pred koncem vodil z 2:0. Vi-demčani imajo vsekakor pred današnjo tekmo lepo prednost, da jim ni treba doseči gola, kar pomeni, da Lech ne bo mogel ubrati obrambne taktike, protinapad pa je najboljše orožje Videmčanov, čeprav njegovi napadalci, vključno z Di Natalejem, niso ravno v najboljši formi. V vratih bo tudi danes najbrž igral Belardi, saj zaradi udarca v koleno, ki ga je staknil prejšnji teden na Poljskem, Samir Handanovič že nekaj dni ne trenira, čeprav je magnetna resonanca izključila hujšo poškodbo. Spored (v oklepaju izid prve tekme): ob 18.00 (TV La7) Metalist Karkhiv - Sampdoria (1:0); ob 20.45 (TV Rete4) Milan - Werder Bremen (1:1); ob 20.45 (TV Conto 1); ob 20.45 (TV Sky sport 1) Ajax Amsterdam - Fio-rentina (1:0); ob 20.45 Udinese -Lech Poznan (2:2) £Primorski ~ dnevnik nordijsko sp Nespametni Slovenci, bron za »azzurre« LIBEREC - Po nespametni napaki svojega vodstva sta slovenski smučarski tekačici Vesna Fabjan in Katja Višnar, na nordijskem svetovnem prvenstvu, zamudili start ekipnega sprinta v klasični tehniki. V slovenskem taboru so prebrali, da Slovenki nastopata v polfinalni skupini številka 2, niso pa prebrali, da ta starta prva, ob 11. uri, skupina 1 pa je bila na sporedu 25 minut pozneje. Vodstvo je avtomatično predvidevalo, da bosta Fabjanova in Višnarjeva startali ob 11.25, zato sta tekačici zamudili na start in ostali brez nastopa. Sprint in zlato kolajno sta osvojili Finki Ai-no Kaisa Saarinen in Virpi Kuitu-nen, drugi sta bili Švedinji , bron pa je pripadel Italijankama Arianni Fol-lis in Marianni Longo. Med moškimi sta bila najboljša Norvežana Johan Kjolstad in Ola Vigen Hattestad, svetovni podprvak in svetovni prvak na sprinterski tekmi. V finalu sta bila druga Nemca Tobias Angerer in Axel Teichmann, tretja pa Finca Sami Jau-hojârvi in Ville Nousiainen. EVROLIGA - V Italiji nepre-magan Montepaschi Siena je v košarkarski evroligi doživel pravo lekcijo v Moskvi. Domači CSKA, ki ga trenira Ettore Messina, je zmagal s 95:71, junak zmage ruskega moštva pa je bil Slovenec Smodiš, ki je po začetnem 1:8 v meti dosegel skupno 22 točk. Ostali izid: Armani Milan - Tau Vitoria 74:107. BALBO NE VE, KAJ BI - Abel Balbo je včeraj pri nogometnem dru-goligašu Trevisu spet vrgel puško v koruzo, nato pa se premislil. Potem ko je torkov trening odpadel zaradi odsotnosti zdravniškega štaba, je nekdanji napadalec Udineseja in Rome včerajšnjega zapustil že po nekaj minutah, ker se igralci nikakor niso sprijaznili z odstavitvijo dosedanjega trenerja Gottija. Z njim je trening zapustil tudi športni direktor Giuseppe Cannella, vendar naj bi se danes spet predstavila na treningu. Kakorkoli že, igralci že dva dni mirujejo. ODZIV SKROMEN - Odločitev Triestina za 30-odstotni popust na ceno vstopnic v predprodaji za sobotno tekmo proti Pisi, je doslej naletela na skromen odziv. Klub ponuja že eno olajšavo. Vsak abonent lahko za prijatelja kupi vstopnico po nizki ceni 5 evrov. nogomet - Novi predsednik Nogometne zveze Slovenije Ivan Simič želi spremeniti reprezentančni dres »Zelena barva ni slovenska« Mnenja bodo zbirali na prenovljeni spletni strani - Želi si neposrednega sitka z ljudmi, verjame v preboj na SP - Idealno slovensko prvenstvo šteje 14 moštev LJUBLJANA - Minuli petek je po 20 letih vladavine Rudija Zavrla mesto predsednika Nogometne zveze Slovenije zasedel nekdanji generalni direktor Davčne uprave Republike Slovenije Ivan Simič. Pravnik, davčni svetovalec in predsednik Medobčinske nogometne zveze Ljubljana ima jasne cilje in želje. Objavjamo del daljšega intervjuja, ki ga je s Simičem pripravilo uredništvo Slovenske tiskovne agencije STA. Po petkovi skupščini ste dejali, da je vaša prva naloga organizacija tekme s Češko v Ljudskem vrtu, ki bo konec marca. V programu ste zapisali, da boste organiziranje reprezentančnih tekem dvignili na višjo raven. Kaj konkretno se bo spremenilo že proti Češki in kaj lahko pričakujemo v prihodnje? Jaz bom poskušal opraviti to, kar je v moji moči. Odpravil se bom v Maribor, ogledal si bom pogoje dela za novinarje in skušal izboljšati tisto, kar se pač da. Razmišljam o spremembah glede prostora VIP, razmišljam tudi o tem, da bi določene zadeve organizirali skupaj z navijači. Pred- vsem društvo navijačev Supporters Slovenia bi lahko samo prodajalo rekvizite, mi pa bi jim dali določena nadomestila za to. Pripravlja se tudi nova spletna stran, ki bo aktivirana 9. marca. Z urednikom strani sem že govoril o tem, da dajo na stran tudi informacije za navijače, kam lahko gredo med gostovanji. Tako bodo na voljo najprej podatki o Severni Irski. Z njihovimi navijači bomo tudi priredili medsebojno tekmo, tako, kot smo ji že bili priča tudi v Sloveniji. Verjetno boste tudi prek že omenjene nove spletne strani zbirali predloge za nove drese slovenske izbrane vrste. Imate vizijo, kakšna naj bi bila športna oprema slovenskih nogometašev v prihodnje? Za nove drese je zadeva sledeča. S tem, ko sem to uvrstil v svoj program, sem sprožil številne polemike. Po forumih berem veliko odzivov in ocenjujem, da je približno 50 odstotkov ljudi za spremembe, 50 pa proti. Tako bomo na spletni strani izvedli še eno anketo. Število anketirancev med 5000 in 10.000 bi bilo po moje pravš- Ivan Simič nji vzorec, ki bi nam dal odgovor, za kakšne drese se bomo odločili. Že pred štirimi leti ste predlagali svetlo modro barvo, tudi zdaj menite, da je ta barva ob beli najprimernejša. Vam je bila zgled rokometna reprezentanca ali bi morda dodali tudi nekaj rdeče barve v slogu hokejistov? Zavzemam se za nacionalne barve. Svetlo modra je pri meni omenjena zato, ker ima temnejšo že vsak. Hočem pa novo barvo, ki ne bo zelena, saj ta ni slovenska. Čeprav sem bral tudi to, da bi morala biti namesto rdeče v zastavi zelena bar- va. Pač, ljudje imajo različne ideje. Ampak najprej moramo videti, če so ljudje za spremembo in če bodo, potem bomo iskali barvne kombinacije. Da, tudi barve rokometnih in hokejskih dresov so bile v mojih mislih, ampak to, da nimamo rešenega vprašanja o barvah nacionalnih dresov, je druga težava. V nobenem primeru pa ne bo šlo čez noč, ne nazadnje imamo pogodbo z zdajšnjim dobaviteljem, ki nam drese izdeluje vnaprej. V kakršnih koli barvah bodo nogometaši že igrali, računate, da se jim bo uspelo uvrstiti na SP 2010 oz. EP 2012. To je zame cilj, ker verjamem v igralce, vidim, da igrajo dobro, zato je to osnovni cilj. Kajti za ljudi brez cilja je bolje, da se nehajo ukvarjati s čimerkoli. Tudi novinar si postavi cilje. Če teh ni, potem životari. Slišal sem, da nogometaši čutijo pritisk in ne vem še kaj. Za vsakega igralca, ki stopi na igrišče, mora biti cilj le eden: zmaga in uvrstitev na svetovno prvenstvo. Tisti, ki tega nima v sebi, ni pravi. Preboj na svetovno prvenstvo si želim jaz kot predsednik, želijo si ga navijači in želim si, da si ga bodo tudi igralci. Ne verjamem, da kdo pride na tekmo samo odigrat svoje in se potem vrniti klub. Tudi igralci se morajo zavedati, da bodo ob dobri igri bolj znani, cena jim bo zrasla in tako naprej. Dvajset let Zavrlovega dela bo v štirih letih težko preseči. Pri njem ste kot glavno vrednoto izpostavili političnost, diplomacijo v nogometnem svetu, vi pravite, da imate drugačne kvalitete, ki vam bodo pomagale do uresničitve programa. Katere so to? Mogoče so to temperament, sposobnost organizacije in pa nov prijem neposrednega kontakta z vsemi. Računam, da se bom tudi zaradi kratkega mandata določenih zadev lotil dosti hitreje. Zakaj se zavzemate za ligo z 12 klubi? Zame bi bila najboljša liga s 14 ali 16 klubi. Liga z desetimi, da igraš štirikrat z enim in istim klubom, to je malce hudo. Že zdaj imamo v drugi ligi dva kluba, ki bi se lahko priključila prvi ligi. Drugi pa bi se približevali. Cilj nam moram biti prva liga s 14 klubi. 2 0 Četrtek, 26. februarja 2009 ŠPORT / košarka - 23. krog v državni C-ligi Jadran Mark prijetno presenetil V gosteh premagal tretje uvrščeno Padovo - V Roncadah je Bor Radenska vodil samo na začetku Padova - Jadran Mark 52:54 (17:17, 28:32, 38:46) JADRAN: Oberdan (-, 0:1, -), K. Ferfoglia 8 (1:2, 2:3, 1:3), Slavec 3 (-, -, 1:3), S. Ferfoglia 4 (2:3, 1:5, 0:1), Marusič 8 (-, 4:5, -), Sosič 3 (1:2, 1:5, 0:2), Franco 10 (1:2, 3:7, 1:3), Madonia 3 (1:2, 1:3, 0:1), Malalan 3 (1:2, 1:1, -), Coco 12 (-, 3:5, 2:3). TRENER: Popovič. SKOKI: 29 (23 v obrambi in 6 v napadu). PADOVA,3: PM 13:19 (68 %), 2T: 18:41 (44 %9, 3T: 1:12 (8%). SKOKI: 35 (25 v obrambi in 10 v napadu). Jadranovci so na gostovanju pri tret-jeuvrščeni Padovi prijetno presenetili in zasluženo slavili zmago. Predvsem čvrsta obramba je bila odločilna, da so strli odpor Venetov, ki so že na pragu uvrstitve v končnico prvenstva. Z dodatnima dvema točkama je Jadran spet dohitel Bor. Zmaga v Padovi je sad skupinske igre, saj so k prepričljivi predstavi prispevali prav vsi razpoložljivi igralci. Zaradi zdravstvenih težav je igral najmanj Christian Slavec, ki je vsekakor na igrišču preživel 13 minut. Uvodna četrtina je bila enakovredna, saj sta si ekipi stalno izmenjavali v vodstvu in ob prvi prekinitvi izenačili. Prvič so jadranovci povedli za več točk v polovici druge četrtine, ko so izkoristili nekaj napak nasprotnikove obrambe. S skupinsko igro, predvsem pa z dobro obrambno postavitvijo so v nadaljevanju povedli na devet točk, a večjega naskoka nikakor niso uspeli doseči. V zadnjih desetih minutah so Popovičevi varovanci prednost dobro upravljali, kljub temu da so domači igralci skušali na vsak način nadoknaditi zaostanek. Padova se je odločala za sistematične osebne napake, ki so jih jadranovci dobro izkoristili: prednost (le nekaj sekund pred koncem je vodil za pet točk) so namreč obdržali z doseganjem prostih metov. Končni rezultat je sicer lahko varljiv: Jadran je vodil za pet točk, v zadnjih treh sekundah pa je dopustil met za tri točke gostiteljem, saj je bil zmagovalec že odločen. Najboljši strelec je bil tokrat Francesco Coco, pod košem pa se je izkazal Pete Franco z kar 14 skoki. 9 je zbral v obrabi, 5 pa v napadu. Roncade - Bor Radenska 77:53 (14:13, 41:25; 59:40) BOR RADENSKA: Bole 4 (1:2, 0:1, 1:3), Furigo 8 (3:4, 1:4, 1:3), Krizman 5 (3:6, 1:6, 0:2), Visciano 7 (-, 2:2, 1:2), Cre-vatin 4 (1:2, -, 1:5), Štokelj 10 (0:2, 2:3, 2:6), Babich 5 (-, 1:3, 1:3), Monticolo 8 (2:3, 3:9, -9; Perto 2 (2:2, -, -), Krčalič. TRENER: Francesco Coco (Jadran Mark) je bil na gostovanju v Padovi najbolj zanesljiv v napadu (12 točk). Že končni rezultat pa kaže, da je bil tokrat ključ do zmage skupinska obramba: tretjeuvrščena Padova je dosegla le 52 točk kroma Mura. SKOKI: 31 (21 v obrambi, 10 v napadu) PADOVA: PM23:38. 2T: 15:24, 3': 8:24. SKOKI (32 (27 v obrambi, 5 v napadu) Proti vodilnim Roncadam je bil Borov načrt jasen: vsiliti najmočnejšemu nasprotniku v ligi čim bolj počasen ritem. Načrt je belozelenim v bistvu uspel, žal pa je odpovedal napad. Začetek tekme je bil v skladu z načrtovanim oziroma je upanja presegel, saj so gostje povedli z 11:0. Toda Roncade so takoj reagirale in končale uvodno četrtino s prednostjo ene točke. V drugi četrtini so gostitelji začeli braniti zelo agresivno. Igrali so na meji dovoljenega, žal pa sta se sodnika odločila za mehkejši kriterij sojenja. Odlični kolektivni igri domačega moštva se borovci niso mogli upreti, za nameček jim met ni šel od rok, tako da se je razlika v točkah hitro povečala, ob odmoru je znašala 16 točk. Drugi polčas je bil v znamenju premoči Roncad, ki so si nabrale skoraj 30 točk prednosti, vendar se borovci niso predali in so z borbeno igro do konca tekme poraz omejili v sprejemljive okvire, še posebej če upoštevamo vprašljvo formo mnogih igralcev, ki jih tarejo poškodbe. Največ je v Borovih vrstah pokazal Što-kelj tako v napadu kot v obrambi. C-liga IZIDI 23. KROGA Spilimbergo - Virtus UD 77:6 8, San Daniele - Cod roi po 54:62, Roncade - Bor Radenska 77:53, Caorle - Montebelluna (danes), Pool Venezia - Margerha 64:55, Vicenza - Oderzo 74:70, Virtus Padova - Jadran Mark 52:54, Pordenone - Rovigo 9 8:93. Roncade 23 22 1 1781:1464 44 Caorle 22 18 4 1709:1604 36 Pordenone 23 14 9 1684:1546 28 Codroipese 23 13 10 1673:1630 26 Virtus PD 23 13 10 1616:1596 26 Montebelluna 22 13 9 1622:1608 26 Rovigo 23 12 11 1848:1841 24 Spilimbergo 23 11 12 1661:1711 22 Virtus UD 23 10 13 1820:1814 20 Marghera 23 10 13 1614:1629 20 Bor Radenska 23 9 14 1800:1882 18 Jadran Mark 23 9 14 1633:1746 18 Oderzo 23 8 15 1645:1646 16 San Daniele 23 8 15 1628:1703 16 Venezia 23 7 16 1586:1739 14 Vicenza 23 6 17 1518:1680 12 PRIHODNJI KROG Bor Radenska - Vicenza Basket (28.2. ob 20.30 v Trstu, 1. maj); Jadran Mark - Pool Venezia (1.3 . ob 18.00 v Trstu, telovadnica Don Milani) Niko Štokelj (Bor Radenska) je bil edini, ki je dosegel vsaj 10 točk, poleg tega je temperamentno igral tudi v obrambi kroma namizni tenis - V moški deželni D1-ligi Kras utrjuje drugo mesto V D2-ligi zdaj nastopi v »play-outu« Nadaljujejo se pomembne zmage Krasa v drugi deželni ligi , kjer si utrjuje drugo mesto na lestvici. Poraja se seveda resna možnost napredovanja, kar si domača ekipa tudi obeta in si za ta cilj prizadeva. Še vedno je odsoten kapetan ekipe ( zaradi bolezni) Sandro Ridolfi, ki je v prvem delu bistveno pripomogel k marsikateri zmagi. Mešana ekipa se je tokrat pošteno namučila, da bi prišla do zmage, a moramo pohvaliti vse tri igralce. Presenetljivo dobro je igrala mlada Elisa Rotella, ki je osvojila dve zmagi, Sonja Doljak ji je sledila in postavila pikico na i prav v zadnjem odločilnem srečanju, ko je bila uspešna s čistim izidom proti Radovaniju. Nekoliko izven forme (kljub odličnemu treniranju) se je znašel Simone Giorgi. Prav pri napadu mu ni bilo dano, da bi dovolj močno udarjal in rotiral žogico. Težko se je premikal in prepočasno izvajal zamah z roko. Trieste Sistiana B - Kras 4:5 Sportiello - Sonja Doljak 1:3 (8,1,-7,8); Rado-vani - Simone Giorgi 0:3 (7,2,6); Casson - Elisa Rotella 2:3 (8,-8,7,-9,11); Sportiello - Simone Giorgi 3:0 (12,2,6); Casson - Sonja Doljak 3:2 (-6,-8,6,10,5); Ra-dovani - Elisa Rotella 0:3 (10,5,6); Casson - Simone Giorgi 3:1 (-9,6,8,8); Sportiello - Elisa Rotella 3:2 (-5,-9,10,7,10); Radovani - Sonja Doljak 0:3 (5,3,6). Elisa Rotella presenetila z dvema zmagama kroma MOŠKA D2-LIGA V nadaljevanju prvenstva zadnje deželne lige sta naši dve ekipi igrali v play outu, kjer jim dejansko rezultat ne pomeni kaj dosti, saj so do sedaj igrali vedno z rotacijo in predvsem z upoštevanjem mlajših tekmovalcev. Zaradi sodelovanja na pustem sprevodu je manjkalo kar nekaj igralcev, tako da sta bi- la »prisiljena« ju nadomestiti veterana Sonja in Robi Milič. Starejši tekmovalci so po pričakovanju opravili svoje. Tokrat je bolje odigral Alan Corbat-ti, ki je pošteno namučil nekatere nasprotnike, važno zmago pa je dosegel Tomaž Milič, da je tako slabša postava Krasa osvojila vsaj točko. D'Aronco Gemona - Kras A 0:4 Pischiutti - Divo 0:3 (8,4,5); Di Giusto - Robert Milič 0:3 (5,9,6); Copetti - Malorgio 0:3 (2,3,5); Di Giusto - Divo 0:3 (8,3,5). Kras B - Rangers »B« 2:4 Sonja Milič - Calvo 3:0 (5,5,7); Alen Corbatti - Zavagna 1:3 (2,5,-9,5); Tomaž Milič - Cortolez-zis 0:3 (7,7,6); Alen Corbatti - Calvo 0:3 (1.8.6); Sonja Milič - Cortolezzis 3:0 (3,5,7); Tomaž Milič - Za-vagna 0:3 (0,3,9). Kras B - San Giorgio Porcia 3:3 Sonja Milič - Olivo 3:0 (5,4,7); Alen Corbatti - Parlog 2:3 (6,9,-10,-8,7); Tomaž Milič - Sartori 0:3 (1,9,6); Sonja Milič - Sartori 3:0 (2,1,2); Tomaž Mi-lič - Parlog 3:0 (7,3,8). Kras A - Udine 2000 4:0 Malorgio - Di Giusto 3:0 (6,8,9); Divo - Mecc-hia 3:1 (-9,9,6,8); Robert Milič - Piccoli 3:0 (5,8,8); Malorgio - Mecchia 3:1 (8,9,-5,8). M.M. jadranje - 420 Na prvi regati so Čupini jadralci nabirali izkušnje V kraju Pietrabianca v Toskani je od nedelje do torka potekala prva državna se-lekcijska regata v razredu 420. Na množični regati, na kateri je nastopilo 132 posadk, sta se preizkusili tudi dve Čupini posadki: Mattia Čaudek in Jakob Husu ter Ingrid Peric in Chantal Zeriali. Za mlade jadralce je bila to prva regata v letošnji sezoni, tako da so rezultati zadovoljivi. Jadralci so opravili le pet regat, saj vremenske razmere niso bile optimalne. V nedeljo so izvedli dva plova šele v popoldanskih urah, v ponedeljek so nastopili le zjutraj, saj je popoldne deževalo. Najboljše pogoje pa so imeli tekmovalci v torek, ko je veter pihal z obale. Mlajša ženska posadka Peric/Zeriali je bila po petih plovih 118., Čaudek/Husu pa st bila 124. Čupini jadralci so si na tridnevni regati nabirali predvsem izkušnje: »Ženska posadka je bila bolj zagrizena. Chantal in Ingrid sta pred kratkim presedlali iz optimista v razred 420. Tudi starejša oprema jima ni omogočila, da bi se prebile više,« je povedal Mattia Spinazzo-la (trener kadetov v razredu optimistov), ki je spremljal jadralce v Toskani. Nogomet: Pro Gorizia zmagala v Marianu Promocijska liga: Mariano - Pro Gorizia 0:2; 1 .amaterska liga: Medea - Sistiana 1:0. KOŠARKA Peta zaporedna zmaga Borovih kadetov Pallacanestro Ronchi - Bor Zadružna kraška banka 74:82 (19:16, 43:33, 59:57) BOR: De Luisa, Celin 41, Coccetti 14, Nadlišek 15, Peretti, Montalto 6, Manta 2, Bandi 4, trener Lucio Martini. TRI TOČKE: Celin, Coccetti in Nadlišek 1. Borovi kadeti so okrnjeni postavi navkljub nanizali že peto zaporedno zmago. Na pustni torek je bila sicer tekma v Ronkah čisto primerna temu terminu: oboji so igrali dokaj razposajeno in košarkarska predstava je bila res skromna. V prvih dveh četrtinah so združene moči Bora in Brega delovale klavrno, še zlasti v obrambi, kjer je primanjkovala običajna vnema. Nasprotnika (ki jih je na prvi tekmi premagal) so gostje začeli odločneje loviti po odmoru, če bi se trener Martini v zadnji četrtini ne odločil za consko postavitev, pa bi najbrž ne uspeli odnesti domov prvenstvenega para točk. Proti taki obrambi so se namreč domači povsem zmedli, v obrambi pa nikakor niso mogli zajeziti prodorov odličnih Celina in Coccettija. Borovci so tako še pravočasno poskrbeli za zmagoviti preobrat, zadovoljni pa so tokrat lahko v bistvu le z zmago, ne pa s prikazano igro. PROMOCIJSKA LIGA - Danes ob 21.15, telovadnica na stadionu Rocco: Virtus - Bor Art Group ODBOJKA U16: Dober odpor slogašev Sloga - AUSA PAV 0:3 (16:25, 9:25, 19:25) SLOGA: Antoni 1, Calzi 2, Castella-ni 0, Michelli 2, Pečar 11, Rupel 0, Tante-ri 1, Taučer 9. Trener Ivan Peterlin Tekmo petnajstega kola so Slogaši odigrali že v torek zvečer in na Opčinah gostili četrtouvrščeno ekipo iz Červinjana. Gostje so boljši od naše ekipe (njihov glavni tolkač je celo v standardni postavi domačega D ligaša), vendar so se jim naši igralci dva seta kar solidno upirali. V drugem so sicer popustili na vsej črti, tako v prvem kot v tretjem pa so izvedli več dobrih akcij, kar uspešni so bili v obrambi, nasprotnik pa je bil seveda premočan, da bi lahko upali na kaj več. Za svoj dober nastop zasluži tokrat pohvalo podajalec Alex Rupel, v napadu pa je bil najboljši Luka Pečar. (INKA) 1. DIVIZIJA - Moški na Goriškem, danes: ob 20.30 v Sovodnjah: Soča Lokan-da Devetak - BCC Turriaco, jutri ob 20.30 v Gorici. Olympia Hlede - Intrepida Mariano. 1. ženska divizija, danes: ob 20.45 v Koprivnem: Capriva - Soča. / ŠPORT Četrtek, 26. februarja 2009 21 Po maturi na klasičnem liceju se je 19-letna Paola odločila, da bo letošnjo sezono izključno posvetila tenisu. Redno trenira od novembra, danes pa začenja svoj prvi nastop. V Turinu bo igrala na open turnirju kroma ningih fitnesa večkrat tudi beljakovine. V pripravljalnem obdobju sem predvsem s treningi v fitnesu pridobila 3,5 kg. Idealno pa bi bilo pridobiti še dva kilograma. Ob nastopih na mednarodnih turnirjih boš nastopala tudi v ligi... Letos bom z ekipo Gaje nastopala v B-ligi. Prvenstvo traja 6 tednov, tekme pa so ob nedeljah. Zato bom v tem obdobju igrala izključno turnirje z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. Na teh turnirjih mi ni treba več iti skozi sito kvalifikacij, zato igram v glavnem med tednom. Kaj pa če se prebiješ v nedeljski finale mednarodnih turnirjev? Navadno so prvi turnirji v sezoni zelo kvalitetni, tako da se bom težko dokopala do finala. Kaj pa po ligaških nastopih? Po ligi, torej nekako od maja dalje, bom izključno nastopala na turnirjih. Točnega programa pa še nimam. Nastope načrtujem iz tedna v teden. Po katerem kriteriju izbiraš turnirje? Glede na kraj in glede na tekmice. Letos bodo v neposredni bližini turnirji v Gradežu, Mestrah in Padovi. Kateri je letošnji glavni cilj? Cilj je uvrstitev med prvih 300 igralk na svetu. To bo kar zahtevno, saj moram osvojiti dvakrat več točk od onih, naš pogovor - Začetek sezone naše najboljše teniške igralke Paole Cigui »Tako rada treniram, da se ne bi nikoli ustavila« Pripravljalno obdobje ocenjuje zelo pozitivno - »V tenisu, na tej ravni, ali si uspešen ali pa bogat« Cilji so določeni, forma je na višku. Glavna neznanka je le ena: kako se bo iztekla letošnja sezona? Naša najboljša teniška igralka Paola Cigui, ki se je po lanski zelo uspešni sezoni odločila, da se popolnoma preda tenisu, bo danes začela s svojimi nastopi. V Turinu bo nastopila na Open turnirju, kjer se je lani uvrstila v finale. »Ne vem, kaj naj pričakujem od letošnje sezone. Lahko bo veliko uspehov, lahko pa več razočaranj. Forma je zelo dobra, saj sem dobro trenirala. Letos se že nekaj mesecev popolnoma predajam tenisu, tako da je letošnji pristop ob začetku drugačen. V prejšnjih sezonah sem vedno igrala najbolje šele ob koncu sezone, saj takrat nisem imela več šolskih skrbi,« je pred odhodom na prvi letošnji turnir pojasnila Paola, trenutno 489. igralka na svetu. Po maturi si se odločila, da se boš letos popolnoma posvetila tenisu. Kako je steklo pripravljalno obdobje? Od novembra, ko sem nastopila na zadnjem mednarodnem turnirju, pa vse do sedaj, sem izključno trenirala. Vadila sem vsak dan razen ob nedeljah. Tenis sem trenirala vsak dan popoldne, od 13.30 do 16.00 na padriških teniških igriščih, dvakrat na teden pa sem zjutraj po dve uri trenirala še v Kopru s fanti. Teniški trening je vsak dan dopolnjeval tudi kondicijski: trikrat na teden sem moč krepila v fitne-su, dvakrat na stadionu in enkrat na igrišču. V povprečju sem torej vsak dan posvetila tenisu od 5 do 6 ur, enkrat več kot v lanski sezoni. S kom pa treniraš? Na Padričah treniram vedno s Carlotto Orlando (mlajšo klubsko soigrako, op.p.). Mogoče bi bili treningi kvalitetnejši, če bi imela močnejšo soigralko, ampak kljub temu je zelo dobro. Carlotta stalno napreduje, tako da bova kmalu enakovredni. Pri Gaji včasih igram tudi z Borutom in Alešem Plesničarjem. Zjutraj v Kopru pa treniram izključno s fanti, kar mi zelo koristi. Moški udarci so seveda močnejši, kar je zelo dober trening. Čemu si se največ posvetila pri kondiciji? Največ sem posvetila krepitvi moči, mišične mase. Program vadbe je sestavil kondicijski trener Ivica Saric. Ker se je letos preselil v Ljubljano, mi v fitnesu sledil Miloš Kalc. Na stadionu in na igrišču pa treniram sama, saj že dobro poznam vse vaje. V fitnesu vadim po eno uro, na stadionu pa uro pa pol. Zjutraj trikrat tedensko pa v bližini doma tečem v reber. Kalc ti sledi, ampak delaš po drugem programu. Kako to? Še vedno bi rada nadaljevala s starim trenerjem, ker je zelo kvaliteten. V fit-nesu pa nujno potrebujem nekoga, zato smo se domenili z Milošem, ki je tudi dober trener. Mednarodni turnirji ITF so se že začeli. Ti začenjaš nekoliko pozneje? Tako. Treninge sem začela pozneje od ostalih, šele novembra, tako da sem morala dokončati pripravljalni program. Tudi trener Anej Morel ni želel, da bi nastopala pred koncem programa. Kondi-cijska vadba me večkrat izmuči, tako da ne bi uspela dobro nastopati na turnirjih. Čemu pa si se posvetila na treningih? Letošnji cilj je bila izboljšava servisa. Še v lanski sezoni sem servirala oba razpoložljiva začetna udarca z rotacijo, letos pa sem vadila, da bi prvega izmed dveh servisov izboljšala in ga ojačila. Sedaj sem to osvojila, rezultati pa bodo vidni šele na turnirjih. Obenem pa sem se posvetila taktiki in igri na mreži. Tu je še nekaj pomanjkljivosti, ki pa jih bom lahko izboljšala tudi pozneje. Kaj še? Kratkih žog nisem še popolnoma osvojila, saj jih večinoma ne igram. Temu se bom morala posvetiti, saj bi to lahko predstavljajo prednost. V glavnem popravljam le detajle. Pri vadbi pa je pomembna tudi prehrana. Slediš posebni dieti? Za razliko od večine ljudi, moram jaz pridobiti še nekaj mase. Jem vse, po tre- ki sem jih osvojila letos. Obenem pa moram potrditi vse lanske rezultate. Potovanja, nastopi in treningi so seveda tudi s finančnega vidika zelo zahtevni. Kako boš vse pokrila? Finančno plat urejujejo mama, klub in trener Anej. Točnih stroškov torej ne poznam. Veliko potrosim ne le za turnir- ^^^ italijanska ^^ igralka na M mš^ svetovni le-J Fj stvici WTA: tako uvrstitev zaseda trenutno gajevka Paola Cigui, ki je ta teden na 489. mestu. Najboljša italijanska igralka je Flavia Penetta, na 15. mestu, sledi ji Sara Errani na 31. Najboljšo uvrstitev je Paola zasedla letos novembra, ko je bila št. 487: »Lani sem ciljala na 600. ali 500. mesto, ob zaključku sezone pa sem cilj presegla. Vse je bilo precej nepričakovano, sem pa zelo zadovoljna,« je pojasnila 19-letnica, ki na italijanski jakostni lestvici zaseda 28. mesto. je, ampak tudi za treninge. Tu mi pomagata mama in Gaja. Računam, da bom letos na turnirjih zaslužila kaj več. Mogoče pa mi bo priskočil na pomoč tudi sponzor. Sedaj imam pokrovitelje samo za opremo, nekaj finančnih sredstev pa mi nudita klub in ZKB. Kaj pa ostale igralke? Imajo sponzorje? Večinoma nimajo sponzorjev. V tenisu, na tej ravni, ali si uspešen ali pa bogat. Uspešne tekmovalke zmagujejo in se potem prebijejo više. Veliko pa je takih, ki zaradi razpoložljivih finančnih sredstev, lahko igrajo na različnih turnirjih in zato napredujejo. Letos se izključno ukvarjaš s tenisom. Ti je tak stil življenja všeč? Zelo. Ne morem si predstavljati življenja brez tenisa. Nasploh je vse zelo pozitivno: tako rada treniram, da se ne bi nikoli ustavila, razen ko sem res izmučena. Pogrešaš mogoče kaj? Nekoliko pogrešam šolo, saj sem ob tenisu vedno študirala. Kaj pa zabava? Ker v nedeljah nisem trenirala, sem lahko sobote izkoristila za zabavo, ampak brez pretiravanj. Ko bom začela z nastopanjem na turnirjih, pa se bom temu morala odpovedati. Veronika Sossa posvet - V Vidmu Jezik, šport in teritorij VIDEM - Na sedežu Dežele Furlanije Julijske krajine v Vidmu (Ul. Sabbadini 31) bo v ponedeljek, 2. marca, ob 15. uri, zanimiv mednarodni posvet o jezikovni identiteti, športu in teritoriju. Srečanje z naslovom »Lenghis in goal« prireja UISP (Italijansko združenje šport za vse) iz naše dežele v sodelovanju z Glavno direkcijo za šolstvo izobraževanje in kulturo Dežele FJK oziroma z njeno Službo za jezikovne in kulturne identitete za deželne rojake po svetu in za izseljence. Na posvetu bodo primerjali izkušnje različnih evropskih manjšin: katalonske in okcitanske v Franciji, italijanske v Sloveniji in Hrvaški ter furlanske, okcitanske in slovenske v Italiji. Udeležili pa se ga bodo športni in kulturni delavci, predstavniki medijev, raziskovalci in izvedenci za jezikovno politiko.Slo-vensko manjšino oziroma Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bosta zastopala Jure Kufersin in Vili Prinčič. Predsednik ZSŠDI-ja Kufersin bo govoril o jezikovni pripadnosti in športni organiziranosti, Prinčič pa o športu in jezikih oziroma besedah v igri. Med drugimi bodo spregovorili tudi deželni odbornik za šolstvo, izobraževanje in kulturo Roberto Molinaro, predsednica deželnega odbora UI-SPa Federica Rossi in predsednik Unije Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem Maurizio Tremul. Na programu je tudi intervju z Dinom Zoffom in Brunom Pizzulom. (NM) A Obvestila AŠD MLADINA- smučarski odsek obvešča člane, ki bi se radi udeležili I. Mi-škotovega memoriala v soboto, 28. februarja, na Starem vrhu (Slovenija), veljavnega za IV. Primorski smučarski pokal in V. Pokal Alternativa sport, da se lahko javijo odgovornim na tel. št.: 040-213518, gsm: 348-7730389 ali tel.: 040-220718. Najkasneje do danes, 26. februarja, do 12. ure. Vabljeni! ZSŠDI obvešča, da bo seja odbojkarske komisije v četrtek, 5. marca, ob 20.30, v prostorih ZSŠDI, via Cicerone 8. S K DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13. aprila 2009 v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. 340-2232538 TPK SIRENA sporoča, da bo jutri, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba -Miramarski drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. PLANINSKI SVET Druženje na Socerbu Po zaostritvi političnih razmer na našem območju po letu 1948 je tudi na novo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo Trst občutilo posledice težkega političnega stanja. Za ohranitev planinstva so začeli ustanavljati sekcije in podružnice na Krasu in v Istri. Tako je leta 1949 nastala tudi v Kopru podružnica našega društva, ki se je kmalu osamosvojila, se okrepila in ubrala svojo samostojno pot. Nastalo je Obalno planinsko društvo Koper. Prvi korak Podružnice na tej novi poti je bila organizacija pohoda Dekani - Tinjan - Osp - So-cerb, katerega so se udeležili tudi člani matičnega društva. V nedeljo, 8. marca 2009 bo potekalo natančno 60 let od ustanovitve Obalnega planinskega društva. Okroglo obletnico želi koper-sko društvo obeležiti s prijateljskim druženjem na Socerbu. Kot pred šestdesetimi leti je tudi tokrat povabilo tržaške planince na pohod. Skupaj bomo prehodili isto pot kot ob ustanovitvi Podružnice. Tržaški planinci se bomo zbrali ob 7.00 uri v Trstu, na Trgu Oberdan in ob 7.15 v Bazovici. Z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi, se bomo podali v Dekane. Tu se bomo pridružili pohodnikom iz Kopra, se peš podali v Tinjan in naprej mimo Ospa do Socerba. Predvidene so 4 ure zmerne hoje. Na Socerbu bo sledilo druženje s kulturnim programom, z obiskom jame, prikazom plezanja pred jamo in prijetno družabnostjo. Med 15.30 in 17.00 uro je predviden avtobusni prevoz do Dekanov. Zaradi rezervacije mesta v kombiju je nujna prijava do ponedeljka, 02.03.2009 na telefon 040/2176855 - Vojka. (M.P.) Predstavitev knjige Vrhovi v megli Slovensko planinsko društvo Trst je pred kratkim izdalo nov knjižni prvenec prof. Bojana Pav-letiča in sicer knjigo Vrhovi v megli. V delu avtor razgrinja svoje spomine na potepanja po gorskem svetu, na katerih je prišlo do srečanj s samotnimi pohodniki ali z znanimi osebnostmi, ki so postala prava, neizbrisna doživetja. V gorskem svetu, kjer je tudi odnos do sočloveka, prijatelja ali občasnega sopotnika bolj odkrit, je znal avtor z izrednim čutom za opazovanje pogledati globlje v sopotnikovo dušo in iz njegove skope pripovedi izluščiti bistvo sogovornikove osebnosti. V sedmih krajših pripovedih o srečanjih z ljubitelji gora, zaslužnimi planinci in velikimi osebnostmi našega prostora, ki so aktivno sooblikovali ne le rast našega društva ampak tudi našo polpreteklo zgodovino. Pavletič tudi odkriva in dopolnjuje nekaj znanih in manj znanih zgodovinskih dejstev. Knjigo bomo predstavili v sredo, 04. marca 2009 ob 19.30 uri v Narodnem domu v Trstu. Poleg avtorja bodo na predstavitvi sodelovali: Lida Turk, Lojze Abram, Marinka Pertot in nekateri sorodniki osebnosti, ki so predstavljene v knjigi. (M.P.) 31. zimski pohod Arihova peč SPDT obvešča svoje člane, da organizirajo v nedeljo, 1. marca 2009, Slovenska športna zveza, Slovensko P.D. Celovec in SPD »Rož« iz Šentjakoba v Rožu, že 31. Zimski pohod ARIHOVA PEČ. Štart pohoda bo od 9.00 do 12.00 ure pri Polancu na Čemerni-ci (Hodnina) nad Sentjakobom v Rožu. Pohod vodi, kot vsako leto, od Polanca, mimo nekdanjega partizanskega bunkarja do planinske koče SPD Celovec na Bleščeči (1084m) ter nazaj mimo Ressma-nove koče spet k Polancu. Spominski pohod, katerega se je lansko leto udeležilo preko 600 udeležencev, prirejajo omenjena društva v spomin na osem partizanov, ki so padli v spopadu z nemško vojsko, tik pred osvoboditvijo, v noči od 9. na 10. februar 1945. Vabljeni člani SPDT. (V.K.) 22 Četrtek, 26. februarja 2009 AVTOMOBILI / vozili smo - Mitsubishi se skuša uveljaviti s potniškim avtom Novi rod lancerja se je obogatil s kombilimuzino 1800-kubičnemu bencinskemu modelu manjka šesta prestava - Odličen avdiosistem Mitsubishijev lancer si je z leti s svojo udeležbo na raznih tekmovanjih zagotovil dokajšnjo slavo, čeprav cestna različica, vsaj v Italiji, nikoli ni šla kaj prida v denar. Sedaj so štirivratni limuzini dodali še pet-vratno kombilimuzino. Tehnične osnove, od motorjev do prenosa moči in podvozja, so seveda ostale povsem enake, spremenil se je le zadek. Pri Mitsubishiju pravijo, da bo kar tri četrtine v zahodni Evropi prodanih lan-cerjev prav sportbackov, se pravi kombilimuzina. Zanimivo, da so si pri avtu, od katerega torej v prodajnem smislu pričakujejo največ, dovolili oblikovalsko eksperimentiranje. Prednost sportbacka so peta vrata in s tem povezana uporabnost, h kateri sodi tudi dvojno dno prtljažnika, sicer pa sportback ni nič večji od limuzinskega lancerja, od katerega ima tudi manjši prtljažnik. Zadek je brez dvoma dinamičnejši od li-muzinskega. Veliko zaslug za to ima zajeten strešni spojler na prtljažnih vratih, ki je na voljo že v osnovnem paketu (inform) opreme. V notranjosti ni presenečenj. Voznikov delovni prostor je tak kot v limuzinski različici. Dobra je preglednost stikal in njihova preprostost uporabe. Vse skupaj deluje precej nezahtevno, in takšen je tudi splošen občutek v kabini. Pravzaprav je ravno to tisti dejavnik, ki vpliva na dobro počutje v tem lancerju. Kljub uporabi nekaterih trših materialov notranjost vseeno daje občutek kakovosti. Presenetljivo je le dejstvo, da je vo-lanski obroč nastavljiv samo po višini. Avtomobil tega razreda si takšnega spodrsljaja ne bi smel privoščiti. Pripraven je večfunkcijski volan-ski obroč s komandami za ukazova-nje avdiosistemu (ta je s paketom intense nadgrajen z ozvočenjem Rockford Fosgate) in tempomatu ter z gumbi za govorno ukazovanje. Inženirji so mislili tudi na potnike zadaj; prostora tam res ne bi smelo primanjkovati, prej jih bo, zaradi skromne opreme, začela dolgočasiti vožnja. Če bo ta daljša ali celo večdnevna, pa se bo nekaj prostora za prtljago našlo tudi v zadku. Kot smo rekli, prtljažnik res ni velik, vendar z ogromno odprtino za nalaganje, zlahka ga je mogoče povečati (60 : 40) in v vseh primerih ima povsem ravno dno. To je inženirjem uspelo z dvonivojsko zasnovo, saj se v njegovem dnu skriva še en prostor, opremljen s prekati za shranjevanje drobnarij, prostor ob levem boku pa zaseda velik nizkotonski zvočnik, ki spada v sklop ozvočenja Rockford Fosgate. 1,8-litrski bencinar sam po sebi ni nič posebnega pa vendar s petstopenjskim menjalnikom tvori zabavno kombinacijo, ki kliče po igrivi vožnji. Seveda bi bilo bolje, ko bi mu dodali šeststopenjskega, a kaj hočemo, za sedaj ga ni...Pri slabih 4000 vrtljajih se šele dobro zbudi in dobro vleče vse do rdečega polja. A menjalnik res potrebuje šesto stopnjo, kar se daleč najbolj pozna na avtocesti, kjer se motor pri 130 na uro vrti pri okoli 3500 vrtljajih in porabi kar 10 litrov na sto km. Pri višjih hitrostih je avto še kar glasen in posledično tudi nekoliko naporen. Poleg tega pa bi dodatna stopnja ostalih pet razbremenila ravno toliko, da bi bilo veselja do vrtenja še za spoznanje več. Med športno vožnjo se vozniku včasih zdi, da traja cela večnost, da se druga ali tretja zavrtita do kraja. Najpopolnejši bencinski lancer invite s paketom premium, velja 21.250 evrov. Skromnejšo različico pa dobite že pri 17.450 evrih. porsche V Ženevi cayenne z dizlom Porsche postavlja v središče pozornosti na letošnjem avtomobilskem salonu v Ženevi dve svetovni premieri: 911 GT3 in cayenne diesel. Oba modela, ki se prvič predstavljata širši javnosti, simbolizirata vrline Porschejevega modelskega programa ter tradicionalne vrednote in vrednote za prihodnost - športnost in gospodarnost. Cayenne diesel je kombinacija športnega, vsestranskega terenskega vozila in varčnega dizelskega motorja z velikim navorom, ki se izkaže predvsem na dolgih vožnjah in pri vleki prikolice. K naštetim odlikam je seveda potrebno prišteti vozno dinamiko, varnost in odlične terenske vozne lastnosti, s katerimi cayenne slovi po vsem svetu. Po videzu je cayenne diesel enak kot cayenne z bencinskim motorjem V6 in ima tako kot ta na zadku napis »cayenne«. Kultiviran motor V6 z gibno prostornino 3,0 l razvije moč 240 KM (176 kW) in doseže največjo hitrost 214 km/h. Posebej velja omeniti krivuljo navora, saj je največji navor 550 Nm na voljo že pri 2.000 vrtljajih ročične gredi na minuto. peugeot 206+ primeren za krizne čase Francozi so v teh dneh seznanili evropsko javnost z novo izvedbo njihove kompaktne prodajne uspešnice, ki predstavlja Peugeotov odgovor na pestro ponudbo 'klasičnih' modelov (punto classic, clio storia, berlingo first, astra classic.) pri konkurentih. Tako smo Evropejci dobili 206+, ki so ga v sredini leta 2008 že predstavili v Braziliji z oznako 207 Brazil. Evropskim kupcem izvedbe 206+ pa bodo v letošnjem aprilu ponudili le tri in petvratno kombilimuzino, ki bo na voljo le z enim paketom opreme, več možnosti glede izbiranja pa bo ponujala motorna paleta, sestavljena iz treh pogonskih agregatov. Prvi je Peugeotov bencinski motorni klasik z 1,1-litra delovne prostornine in mu pripada vloga osnovnega motorja. Za njegovih 60 KM v trivratni izvedbi 206+ bo nemški kupec odštel 9.950 evrov, za Italijo ta čas cene še niso določili. Za dodatnih 600 evrov pa bo dobil tri-vratno izvedbo z znanim 1,4-litrskim bencinskim motorjem, ki premore 75 KM. Najdražjo možnost predstavlja trivratna dizelska verzija (1.4 HDi - 68 KM) . mazda - Tretja generacija priljubljenega športnega vozila Roadsterska ikona Mazda MX-5 že dvajset let predstavlja predmet poželenja tistih, ki imajo radi vožnjo pod milim nebom, pod zvezdami in z vetrom v laseh. Zadnjič so jo posodobili leta 2005, 4 leta kasneje ta road-sterska ikona doživlja zanimiv face lifting. Letošnje leto predstavlja dvajsetletnico prisotnosti mazde MX-5 na tržiščih po vsem svetu. Prav tako je mazda MX-5 vpisana v Guinessovo knjigo rekordov kot najbolje prodajan dvosedežni športni avtomobil doslej. Do današnjega dne je bilo po svetu namreč prodanih že več kot 855.000 roadsterjev mazda MX-5, od tega jih nekaj več kot četrt milijona vozi po evropskih cestah. V dvajsetih letih je mazda MX-5 osvojila kar 178 pomembnih nagrad, od tega se z oseminpetdesetimi lahko pohvali aktualna generacija, ki v pri-četku letošnjega leta doživlja obsežno prenovo. Kljub temu, da so jo prenovili, je mazda MX-5 podedovala motorno ponudbo prejšnjega modela. Z novimi pogonskimi sklopi pa je dvolitrski MZR bencinski agregat dobil še odločnejši karak- ter, saj se lahko zavrti vse do 7.500 vrtljajev v minuti. Vsi razpoložljivi agregati z izboljšavo sedaj porabijo med 4 in 7 odstotkov manj goriva kot prej. Prvič je na evropskih tržiščih kupcem na voljo tudi nov šeststopenjski samodejni menjalnik. S prenovo je roadster postal tudi tišji med vožnjo z zaprto streho, poudarek pa je predvsem na udobju in športnosti v potniški kabini, za kar navsezadnje poskrbijo tudi ogrevani športni sedeži Recaro, nova zasnova merilnikov, ki so bolje berljivi ter spremembe na armaturni plošči in sredinski konzoli, ki omogočajo, da se bosta voznik in sopotnik pri vožnji počutila udobno. fiat - Povratek v obdobje izpred 50 let 500 C nas pelje nazaj v čas Paleta motorjev je ista kot pri izhodiščnem modelu - Elektronsko upravljana streha Stran pripravil Ivan Fischer »Ko si kupim mali avto 500C...,« so prepevačli zamejci pred približno 50 leti. Danes je novi 500C tu, uradno pa ga bodo predstavili na ženevskem avtomobilskem salonu in je poklon modelu z odprto streho iz leta 1957, ki je v svojem času ponujal najnaprednejše rešitve na področju mehanskih sklopov, motorjev in udobja v notranjosti vozila. Razen mehke strehe je 500 C istih dimenzij kot tisti z zaprto karoserijo. Enaka je tudi paleta motorjev, ki ga poganja in sicer dizelski motor 1.3 multijet 75 KM s 5-stopenjskim menjalnikom ter bencinska motorja 1.2 litrski z 69 KM in 1.4-litrski s 100 KM, ki sta na voljo tudi s samodejnim menjalnikom dua-logic. Zunanjost novega malčka je prijetna, kot je prijetna zunanjost izhodiščnega modela. mehka streha Fiata 500C izstopa tudi zaradi rafinirane povezave elektronskega upravljanja in tehničnih rešitev visoke kakovosti in izdelave, kot je na primer zadnje steklo in visoko vgrajena zadnja sredinska zavorna luč. Izvirna mehka streha, ki je na voljo v treh barvah (slonokoščeni, rdeči in črni), se bo odlično ujemala z barvami karoserije. Za novi model so posebej pripravili 2 novi barvi, svetlečo biserno rdečo (brilliant pearl red) in posebno sivo (warm grey), ki sta sicer značilni za najbolj športne različice vozil. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. februarja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Hrček Miha - Zajček Uhec 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Butta la luna 2 23.15 Nočni dnevnik, sledi Porta a porta Rai Due 6.25 14.00, 19.00, 1.35 Resničnostni show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik, Punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Law & Order 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. Santo-ro) 23.25 Aktualno: Tg2 Punto di vista, sledi Parlament 23.35 Dok.: Palco e retropalco ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - rai news 24, vmes il caffe in italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik Buongiorno Regione 8.00 Rai news 24 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 12.55 SP v nordiskem smučanju, smučarski teki, štafeta 4x5 km (Ž) 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Leonardo, sledi Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda 16.30 Variete: La Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 0.00 Deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Nan.: Medium 22.35 Nan.: Day Break 23.25 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nan.: Febbre d'amore Nan.: Saint Tropez 17.45 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: My Life 2 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berlino 16.00 Film: Delitto sotto il sole (krim., VB, '82, r. G. Hamilton, i. P. Ustinov) 18.35 21.10 Nan.: Tempesta d'amore 20.45 Nogomet: Milan - Werder Brema 22.50 Film: Echi mortali (tril., ZDA, '99, r. G. Hamilton, i. K. Bacon) 0.40 Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik, pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattinocinque 9.55 14.05, 18.05 Resničnostni show: Grande Fratello 10.00 18.00, 0.30 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Resničnostni šov: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.00 Dnevnik, kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 1.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Scherzi a parte 23.40 Aktualno: Terra 0.45 Aktualno: Nonsolomoda O Italia 1 6.35 13.40, 17.50 Risanke 9.00 Nan.: Hope & Faith 9.30 Nan.: Ally McBeal 10.20 Nan.: E alla fine arriva mamma! 11.20 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Drake & Josh 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Nan.: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Dirty Dancing (glas., ZDA, '87, r. E. Ardolino, i. J. Grey) 23.15 Aktualno: Live 23.15 Variete: Chiambretti Night ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 9.00 Domani si vedra 10.35 Nan.: Don Matteo 6 11.00 Nan.: Lassie 12.00 Kratke vesti 12.50 La Provincia ti informa 13.20 Fra ieri e oggi 13.50 ... Mescola e rimescola 14.30 Klasična glasba 15.50 Alta Fedeltà 17.00 Risanke 19.00 Rotocalco ADN Kronos 20.05 Qui cortina 20.20 Il direttore incontra 20.30 Deželne vesti 20.55 Film: Marquise (kom., '97, r. V. Mel- mont, i. S. Marceau) 22.45 Il Rossetti 23.50 Film: Il tocco (dram., '96, r. E. Co-letti, i. F. Nero) LA 7.00 10.10 10.20 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 0.40 La 7 Omnibus, sledi Omni- Aktualno: bus Life Punto Tg - Due minuti un libro Nan.: Jeff & Leo Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Riccardo cuor di leone (akc., ZDA, '54, r. D. butler, i. R. Harrison) Nan.: MacGyver Dok.: Atlantide Nan.: Jag - Avvocati in divisa 0.40 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Crossing Jordan Dok.: Delitti Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Nils Holgerson (pon.) 9.35 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.15 Nad.: Maks (pon.) 10.45 Turbulenca (pon.) 11.40 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Hum. nan.: Peta hiša na levi 13.50 Piramida (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Gumbek in Rjavček 16.10 Dok. film: Moja olimpiada 16.25 Enajsta šola 17.00 Poročila 17.30 Jasno in glasno 18.25 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanka 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Šport 19.55 Tednik 21.00 Dok. oddaja: Vzpon in padec generala Mladica 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Sedma moč osamosvojitve - TV dnevnik 26.02.1991 0.00 Dnevnik 0.35 Dnevnik zamejske Tv (t Slovenija 2 6.30 7.00 8.00 10.15 10.40 11.45 12.50 14.15 14.45 15.10 9.00, 0.10 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevni 26.02.1991 Dok. serija: Po Rusiji z Jonathanom Dimblebyjem Liberec: SP v nordijskem smučanju, nordijska kombinacija - smučarski skoki ekipno (M) Liberec: SP v nordijskem smučanju, štafete (Ž) 4x5 km klasično in prosto Globus (pon.) Dok. serija: Izjemne živali Liberec: SP v nordijskem smuča- nju,nordijska kombinacija - ekipno 4x5 km 16.15 Mostovi - Hidak 16.50 Liberec: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki 18.00 Liberec: SP v nordijskem smučanju, štafete (Ž) 4x5 km klasično in prosto 19.00 Z glasbo in s plesom 19.30 26. srečanje tamburaških in mando-linskih skupin in orkestrov Slovenije 20.00 Film: V živo iz Bagdada 21.45 Nad.: Številke 22.30 Nad.: Gustloff (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.15 15.45 16.15 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 23.00 23.20 Dnevni program 0.00 Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Iz arhiva po vaših željah Potopisi City folk Liberec: SP v nordijskem smučanju, štafeta (Ž) 4x5 km Pogovorimo se o ... 22.30 Lynx magazin 23.55 Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 22.05 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Dok. oddaja: Ribarite z nami Avtomobilizem Film: Naravnost v pekel (ZDA, '87., i. J. Dtramber) Primorska kronika Minute za... Tv Primorka 11.00 23.30 Videostrani 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik TV Primorka, vreme 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Nanovo (mladinska oddaja) 18.40 Davčni kotiček (pon.) 18.50 Primorski tednik 19.45 Kulturni utrinek, sledi EPP 20.30 Primorski župani 21.30 Glasbena oddaja 22.45 Kulturni utrinek (pon.) RADIO TRST A 7.00, 8.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 -22.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 So-gni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Razlaga z razlogom; 11.40, 14.20 Obvestila; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Poročila; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Top 30; 17.00 Minute za country; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Izpod peresa slovenskih skladateljev; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 600 Sreda, 25. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI dolžina dneva Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 17.48 Dolžina dneva 10.59 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 7.05 in zatone ob 19.38 bioprognoza Danes bodo na vzhodu in severu države najbolj občutljivi ljudje občasno imeli blage vremensko pogojene težave, tudi spanje v noči na petek bo moteno. Drugod bo vremenski vpliv ugoden, na Primorskem tudi vzpodbuden. plimovanje Danes: ob 4.36 najnižje -29 cm, ob 10.18 najvišje 38 cm, ob 16.34 najnižje -56 cm, ob 23.06 najvišje 51 cm. Jutri: ob 5.06 najnižje -32 cm, ob 10.46 najvišje 30 cm, ob 16.53 najnižje -48 cm, ob 23.27 najvišje 51 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................800 Vogel.................340 Kranjska Gora........100 Krvavec..............310 Cerkno...............150 Rogla.................200 Mariborsko Pohorje . 150 Civetta...............350 Piancavallo..........450 Forni di Sopra........310 Zoncolan ............340 Trbiž..................250 Na Žlebeh ...........550 Mokrine..............380 Podklošter...........210 Bad Kleinkirchheim . 200