r Največji doveiuki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 - Za pot leta.....$3.00 g Za New York celo leto . $7.00 | inozemstvo celo leto GLAS NARODA Ust slovenskih, delavca v AmerikL The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. lij TEUEP0N: COBTLAHDT 8876 NO, 268. — STEV. 268. Entered ms Second Class Matter, September 21, 1903, at ths PostOffice at Ksw York. W. Y., Mdw Art of nmigr— nt f v'htf NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 14, 1928. — SREDA 14. NOVEMBRA 1928. TELETOM: CORTLAHDT ti7« VOLUME XXXVI, — LETNIX^XXvi.' 122 brodolomcev pogrešajo. bojne ladje in parniki so rešili 206 oseb Na pozorišču nesreče se nahaja še pet parnikov, ki niao opremljeni z radio-aparati. — Samo en plav pogrešajc. — Reševanja so se udeležile ameriške in francoske ladje. — Izjava komandanta Howella. dem0kratje izgubljajo vero v svojo stranko Voditelji dvomijo, da bi mogli demokrati zamašiti vrzeli, ki so nastale. — Nikakega voditelja se ne predlaga. — Nekateri pravijo, naj se pozabi po trtost, predno se prične z delom. NORFOLK, Va., 13. novembra. — Komandant C. F. Howell, štabni načelnik tukajšnje divizije obrežne straže, je rekel danes, da še vedno pogrešajo I 22 oseb, ki so se rešile v čolne s parnika Vestris. Na krovu je bilo vsega skupaj 349 potnikov in mornarjev. Reševalci so pobrali preživele iz vseh čolnov, en plav pa še vedno pogrešajo. Nekaj potnikov opremljenih z rešilnimi pasovi, so pobrali iz morja. Bili so strašno premraženi. Na krovu Vestris se je nahajalo tudi dvajset o-trok, o katerih pa ni dosedaj še nobenega sledu. Ker je v bližini mesta, kjer se je potopil parnik Vestris tudi pet parnikov, ki nimajo brezžičnega brzojava, se zaenkrat še ne more določiti natančnega števila vseh rešenih. Neko prejšnje poročilo se je glasilo: WASHINGTON, D. C, 13. novembra. — Glavni stan obrežne straže je bil obveščen od Norfolk divizije malo pred enajsto uro danes zjutraj, Ha so bili vsi čolni s parnika Vestris rešeni in da se pogreša le še en plav. Preživeli s parnika Vestris se nahajajo sedaj na American Shipper, francoskem tankerju Miriam in na ameriški bojni ladiji Wyoming. American Shipper in Miriam vozita sedaj proti New Yorku WASHINGTON, D. C., 13. novembra. — De- mokrafcični voditelji so odkritosrčno priznali danes, da se bližajo skrajno kočljivi nalogi, da rehabilitirajo stranko. Njen usodepolni poraz, zdrobi-tev solidnega juga, njih izjalovljenje, da pritegnejo dosti agrarcev in progresivcev v svoj tabor, in pozicija governerja Smitha glede takih vprašanj kot sta prohibicija in tarif, — vse to stavi ovire k reorganizaciji, po mnenju zastopnikov iz vseh delov dežele. Demokratje tudi ne najdejo nobene utehe v velikem popularnem NI« ITD AN IA glasovanju za Smitha. Oni spozna-! w J% vajo, da .so dobili glasove od takih raznolikih .skupin kot so farmerji, i mokraei, prejšnji prog resi v ci in liberalni republikanci in vsled. tega imajo le malo upanja, da bi mogli trajno držati skupaj te elemente. Xikdo ne ve. kam naj se obrne za voditelja in kako naj zlomljena organizacija stvori zveze, ki jo bodo o javile za leto 1932. Iz različnih virov *e je stavilo predloge za bodočnost, a noben teh oei-vidno ni bil sprejet. Eden načrtov John Raskoba namerava resen napor za prihodnja štiri leta, da se dobi privržence bojna ladja Wyoming pa proti Hampton Roads. za strankine ideale in program. Drugi predlogi so prišli od pro-\/ 1» v • , . , . . * ... , ti-Smithovih voditeljev, med nji- V mrzli, črni barvi zgodnjega jutra, 200 milj j mi od ^Ratorja Simmonsa iz Nort ali več od obali, so zapazili izmučeni možje rdeči!Caroline. Oni. ki so ostali lojalni plamen, ki se je dvignil z morja. Zarkomet ladje stranki« P» v nikakem razpo- je pričel iskati naokrog, dokler ni počival na majh- ^ ^^ od v . . . 0 r J moz. ki so so zarot ill poraziti gov. nem čolnu, ki se je premetaval v težki vodi. i Smitha. In nato se je pričelo iskanje potnikov in posadke Nekateri voditelji kot senator Lamport & Holt parnika Vestris, katerega so za-Xew Xorka in Harri pustili vsi malo po prvi uri včeraj popoldne, potemf" " ^ ~ , -1 iT- J l ^ v i \ V- jmajo za to. da se pusti easn omeh- ko je bil parnik razbit daleč proč od Virginia Capes. rati trpke spo*nW. predno bi Več kot dvesto od 339 potnikov in članov posadke na krovu ponesrečene ladje je bilo pobranih, soglasno z medlimi poročili z ladij, ki so prišle par-niku Vestris na pomoč, ko je prvič razposlal svoj SOS znak. Rešeni so se nahajali v petih čolnih, katere sta pobrala ameriški parnik American Shipper i n francoski tanker Miriam. Tri in petdeset rešenih je na krovu tankerja in ostali na American Shipper, soglasno z radiogrami z ladij. Osmi čoln je pobral neki neidentificirani parnik, soglasno z radiogra-mom, ki je bil poslan uradu družbe v New Yorku. se pričelo s kakmi reorganizaeijskim giba njem. Taka doba hi mogoče segala od šestih mesecev do enega leta. na koncu katere se predlaga .strankarski svet. da prerešeta bodočnost. MISS AMELIA EARHART SuK&ski slučaji polnijo sodišče. Cubanci pesimistični. nenadna izprememba v procesu Ker je bil Gangi Cero razbremenjen, je priče* la postava Massachusetts zasledovati njegovega gospodarja, Callo. BOSTON, Mas*., 13. novembra. Postavni stroj Massachusetts!. ki je ovil črno mrežo krivde in .smrti krojr mladega. brooklvnskega Italijana Gangi Cera, se bo pri-C-el jutri obračati v nasprotno stran, da razreši uganko ter Ugonobi starega prijatelja" Cero-ja. Sara Galia, ki je sedaj v neki bostonski bolnici z rano v bližini srca. Novi zagovornik Cere, Jack Beekford, bo šel pred višje sodišče. ki je obsodilo Cero na smrt v elektrieiiem iitolu ter vložil predlog za nov proces. Ob istem času bodo spravili Cera, vsega slrajšanega od več kot enega leta v ječi, iz Charlestown jetnišniee, nakar ga bo pomožni okrajni pravdnik McDonnell predstavil veliki poroti. Nadaljna priča bo Filomena j Romano, deklica iz italijanskega i okraja North Bostona, ki je ob enajsti uri povedala governerju Fullerju, da je bila z možem, katerega je baje ustrelil Cero julija j meseca preteklega leta in da ni bil j morilec Cero, temveč Gallo. I Deklico so včeraj zvečer pogrešali iz njenega dom.a Domneva so, sovražnika prijatelja Fonck, francoski ace in Udet, najslavnejši nem-avijatik, sta se sestala v Berlinu. — Vaša puška težak dim oznanja konec erupcije ETNE Težak dim, ki se je pričel valiti iz ognjenika Etne, qznanja konec erupcije. — Tok lave je prenehal, in izvedenci mislijo, da je nevarnost skoro kon-3000 akrov opustošenih. can a. CATANIA, Sicilija, 13. novembra. — Težak oblak gostega, črnega dima, ki je prikajal danes U kraterjev ognjenika Etne, je oznanjal možnost, da se bo zmanjšala aktivnost uničujoče erupciie vulkana. bote. Gov. Smith je govoril pc» radiju. — Poraženi kandidat bo odpotoval jug, da se odpočije. je utihnila, in jaz živim, je rekel Nemec, ki je zbil iz zraka 62 zavezniških aercplanov. dž a se skriva iz .-»trahu, a njene za- v vojaškem areroplamt ob , tofcu lave na obronkih E;iu\ je re-f SMITH C F kel profesor Geatano Pome z Etna ^l*** * ** observatorija, da je opazil odhajanje težkega, črnega dima iz kraterjev ia da s.- je obseg te-a dima poveval. To zna»"i ponavadi sploš no ustavijenje aktivnosti ognjenika. Vulkani — je povdaril profe-sor Ponte. — se ne pokore nikaki skupini pravil, vendar pa je reke! oblastim, da so ga njegova opazovanja prepričala, da stopa erupcija v svojo zaključno fazo in da so sedanji razvoji le znanilci kone'-nega prenehanja v teku pur dni. Sirokje reke lave. ki se lilade bolj hitro na svojem pohodu, so bile danes dosti bolj počasne. Ver kot tri tisoč akrov bogate poljedelska zemlja je bilo opustošenih. Ver kot 700 domov, vključ-dve eeli mest i, je bilo zdrobljenih in pokopanih pod lavo. M«'>ri Maseali in Carrabba s-ta izbrisani z zemeljskega površja. Škodo e en i jo na $50.000,000. — J P \li se ------IIAVAXA, Kuba, 13. novembra. JRWAIjO, X. Y., 13. nov. — LLst Heraldo de Cuba, organ lihe Več 'knt 700 oseb je čakalo na pro- jralne stranke, izjavlja, da ima Cj*-eese radi kršenja suhaarke postave, ™alo povoda za optimizem ko je bilo dane#> otvorjeno zvez- ;Vspričo tarifne platforme republi-n-o kriininaLno sodišče. Obtoženi kanske stranke. Upati pa je, da ho bili številni prejšnji mihwški u- ;bosta osebni stik s Ilooverjem in radni.ki, meni katerimi se nahaja- problemi Južne Amerike upliva-ta tudi dva prejšnja prohibieijska la !ia n*Tovo zunanjo politiko te-admmistratOTja. kom njegovega uradovanja. Mrs. Stetson umrla brez oporoke. Mrs. Augusta 8t«fson, vodite-ljiea Christian Science cerkve, ki je umrla pred kratkim, ni puMila nobene ojxiroke, ker je domneva-1 la, da ne »ploh nikdar umrla. ! Njena za,piiMČina znaša baje le S^'KX). d oči m ne je složno domne-1 vaio, da je bogata. Solnčni mrk v Indiji. BOMBAY, Indija, 13. novembra. — Delni solnčni mrk je predstavljal priliko za velikansko indijsko Teselic®, katere se je udeležilo več kot četrt milijona ljudi. Indijske veselice se vrše vedno ob Isolnfoih mrkih, in romarji se kopljejo t svetli vodi. Muk skoro tretine solnea je bil rid en v Aziji in Evropi. UKRLFV. Nem ija. 13. nov. — Zelo me veseli srečati v rekel Nemec Francozu, nisva srečala že poprej? Gotovo sta se, ta dva moža. ki sta se smejala drug drugemu ter kordijalno stisnila roki. ko sta bila formalno predstavljena v veži nekega berlinskega hotela. Eden je bil kapitan Rene Fonck, najslavnejši francoski letalec. ki je izstrelil iz zraka 73 nemških areoplanov. Drujri pa je bil kapitan Ernest Udet, najslavnejši preživelih nemških zračnih junakov, ki je izstrelil iz zraka 62 zavezniških aeroplanov. Njuno zadnje prejšnje srečanje se je završilo malo pred premirjem. pred desetimi leti. Mesto smehljajev in prijaznih besed sta tedaj izmenjavala strele, ko sta se vozila .nad bojnim poljem. — Da. našel som novega prijatelja* v osebi 'starega sovražnika, — je rekel kapitan Fonck. —Streljala sva drug na drugega' v onih starih dneh. a sedaj se lahko prijateljski sestaneva. Midva govoriva isti jezik. — jezik avijatlkov. j. — Imel sem veliko srečo neke-,kaga dne, — je rekel kapitan Udet. ko sta govorila o vojnih dneh. — Vi ste izstrelili tri moje tovariše in najbrž ed:ni raz'og za to. da vam danes lahko stiskam rok. je bil, da se vam je strojniea pokvarila baš pravočasno za mene. Fonck je prišel sem posetit nemško avijatično razstavo. Slon-ubijalec bil konečno ustreljen. POSLAVLJA OD POLITIKE na Cioverner !*»>>..* !i -\ v-1- ■ -■H -n J o vednost, ko ni hotel izdati kopije svojega r-, ka ■ r -ra je ime' po radiju. ' »n:. ki so >Iod;ii tef.no k.\:npanji. so domnevali, da n- h • formalno odpovedal narodnemu vodstvu stranke, se- ziv.v' /a harmonijo ter }»ozv«l ljudi, naj ]>< -žabi jo spore, vzbujene ad kanij .-;-nj»*. Pričakovati je bilo tad;, d;. želel Hooverju dobro srečo v n jego vi a dm in i s t ra c i j i Governer Smith je bil v l;ii*-morc hotelu ter se pripravljal za govor in za svoje pdovanje "nekam na jug". Odšt-I bo z;i dva t- 1-na. Družina ne bo .Šla ž njim. Franklin D. Roosevelt, izvoli-- prisežene izjave, ki obdolžujejo Oalla, se nahajajo v rokah državnega pravdnika i i i v slučaju njene odsotnosai bodo predložene veliki ])oroti. obenem s pričevanjem Cere. Slučaj Cere je najbolj čuden, kar se jih j * pripetilo v Massa-idiusett>u izza afere Saeeo-Van-zetti. V ta slučaj y;a niso zapleteni visoki prinei/piji filozofije ali politične prostosti. Nobenega v]>raša-»lja ni. da je bil Cangi Cero na pozorišču, ko je bil Joseph Fantasia ustreljem. Lovec ustrelil očeta. CHICAGO, 111.. 12. novembra. Filip Morreale, star osemnajst let, je po nesreči ristridil svojega oče- ; ta. Filipa Morreale. staresra 4-S let. ŠANGIIA.T. Kitajska. 13. nov. Devil-Devil, zločinski slon. ki je več mesecev teroriziral domačine Nimbu okraja v Burmi, ubil sedem domačinov ter nni.'il na tisoče dolarjev vrednosti poljskih sadežev. je bil ustreljen od Amerika nea. Josepha Grove. Devil-Devil je bil ubit po tri dni j trajajočem lovu. Zverina je merila 1 devet čevljev in. 4 inče pri rame-^nih in se glasi, da je bil to najv^-jji slon. ikar jih je bilo kdaj ubitih v Burmi. Žival je padla šele po drugem ko je lovil divje race v bližini tu- ! strehi z eksplozivnim nabojem. kaj šn je ga kraja. Deček je skušal 1 nato ustreliti samega sebe, a neki! tovariš je to preprečil. ADVERTISE TN "GLAS NARODA"! denarna nakazila Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Vino se je izpremenilo v vodo. Policist. Thomas Mormoyle j|e bil prideljen v nedeljo, da straži deset sodov vina, ki je bilo zaplenjeno pri navalu na neko candy prodajalno. Ob polnoči pa se je razkrilo, da f^e je izpremenilo vino iz treh so-dov v vodo. Mormoyle je bil suspendiran od pomožnega komisar- i I ja Leahyja. Bil je v departmentu " •več kot dvajset let. j v Jugoslavijo Din. 1,000 ....... $ 18.40 2,500 ......$ 45.75 j 6,000 ....... $ 91,00 " 10.00C ....... $181.00' 14 1U10 ....... $200,00! v Italijo Lir 100 . ................$ 5.90 200 ..................$11.5C 300 ....................$16 95 600 ....................S27.75 " 1000 ....................$54.50 Stranke, ki n>i,n mt> e jo hufuvihi v i\m*ri$kik dolarjih, opozarjamo, (ta sm* rs fed tporazvma z našim zvezam t starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. »say ' ', -»>'„■■:. .SŽSU..4 -i -r.LiJr&L. 1 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do, $30. — 80c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih'znakov kot goraj navedeno, bfKiisi v d.narjih lirab ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z naja sporazumete glede načina nakazila, »iplačila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CARLE LETTER ZA PR18T0JB1N0 $1.— SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET. NEW YORK, N. Y. "" TELEPHONE: CORTLANDT IUT ni governer. je poslal brzojavko v Biltmore ter pozval Smitha. naj ustavi v Warm Sprlng-s. Ca.. k,i r jemlje Roosevelt zdravilne kopeli. Domneva ste da se bodo pri tej priliki zbrali demnkratiški vo-LMji iz cele dežele. Governer Smith ui pr:zn?il, da jo dobil brzojavko Roonevelta, a je vendar rekel: — Vzel boni te počitnice, da pridem pro"- od politike. Zakaj naj bi šel v Warm Sprinirs, kjer bi moral zopet pričeti govoriti o politiki? Jaz bom prepustil to liili Kennvju. On doloea za nas vse. da gremo tjakaj, kjer je 75 stopnij gorkote v senci. Pismo potovalo petnajsl let. PASADEXA, Cal.. 13: nov. • Preele če se bo to zgodilo, bodo narodi govorili o obroževanju tako kot se spodobi. » i\ bi bili angleški državniki že prej navdani s tem duhom, bi se mornariška konferenca v Ženevi leta 1927 najbrž ne izjalovila. - I Kljub temu pa vzbujajo besede angleškega državni-5 ka upravičeno upanje, da bodo države slednjič spoznale nesmisel blaznega tekmovanja ter začele druga za drugo razoroževati. _ i WJKBM j 't i Treba je nadalje pripomniti, da je hotel Baldwin s svojim govorom nekoliko omiliti razburjenje, ki ga je pov-j zročila povsod, posebno pa v Ameriki, posebna mornari-j ška pogodba, sklenjena med Anglijo in Francijo. Če je to nameraval, mu je treba oprostiti. Kajti ni ga diplomata na svetu, ki bi radevoljno priznal svojo zmoto. | Važno in značilno pa je, da je ministrski predsednik Anglije javno razpravljal o razoroženju, ter ga vsem drža-, vam priporočal. t Italijansko clavnosti na nasi usui-njeni aemljL Italijanski časopisi -prinašajo ki-lometerske članke in dolgočasne opise faišistovsfld paradi na naši nesrečni slovenski zemlji. Hodili in vozili no se predstavniki fašizma od vasi do vasi in odkrivali fašistične anake. vzidane v najr&z-IKmejfte cerkve, hiše, palače in bajte. Naši ljudje jim morajo biti za £ Jafažo pri vseh teh »komedijah in j slednjič morajo z nečloveškimi. davki plačati stroške za te iparade in pogostitev nepotrebnih gostov. J Italijani kaj radi zabavljajo čez nr&e prazne državne blagajne, sa-1 mi pa ne vedo, kako bi rešili svojo ri ržavo i>lo«a. Zato so leto& po vsej državi agitirali za proatovoljno • rttitašiino" državi in so btje aa-i "Tflrwtornljnar dum *s 150 j ! brano svoto, ki jo je sam ministrski predsednik Mussolini vrgel v ogenj, na oltar domovine pred spomenikom Viktorja Emannela. I Novi učitelji in učiteljice. Diplomo za ljudsko šolski pouk so dobili pri baš izvršenih izpitih' v Gorici Srečko Logar in Vera Pri-' možic, Štefanija Rut ar. Vera Sor-li, Peter Nikolavčič in Vladislav j At rekel j. Itaii janedkih novih nčite-, ljev je veliko število. Had pet milijonov lir * ' je določenih za jama dela v Istri, jfte to zimo ae ima zgraditi cesta (Pazin—Livade. Stroški so proraču-j njeni na 1,3200,000 lir. Šolska po- 1 slop j a sezidajo v Laanščn in v Gradini pri Oprtljo. Faiiatitei listi pojejo slavo Museoiiniju, ki bo Tajna p one ver jen ega denarja. J 22. oklo-bra je madžarska poli- ^ jeija pripeljalaiz Segedina v Subo-tieo pobeglega defravdanta Bori-j vaja Plavšii-a, bivšega občinskega blaga jnika v Berkešu. ki je p one- j veril večjo svoto občinskega denarja. | Mož je bil leta 1920 izvoljen za jOfcfeinskegra blagajnika s plačo ; i 1080 Din. V Berkeš je prišel predlanskim tudi beležnik Radivoj Da-vidovič, flci je imel mnogo večjo plačo nego njemu podrejeni blagajnik. vendar ni mogel živeti ta-j ; ko udobno in razkošno kakor on.1 V blagajni je vedno prhnan jkova-j lo denarja. Občina «ni imela veli-: kih doftodlkov. Pred mesce i je ho- j I tel srečki poglavar v Šidu pregledati blagajno v Berkešu. ker eni' večne pritožbe, da ni denarja. Ko | < je blagajnik izvedel o tem, je vzel iz občinske blogajne 100 tisoč dinarjev in pobegnil. Blagajnik se j je napotil do Šida peš. odtod >,e je pa odpe.ljal z avtomobilom v Ilok in Xovi Sad, od koder se je odpeljal zo]K"t z avtom do meje in jo prekoračil pri St. Kanižu. Jug. policija je izdala za njim tiralico in' madžarske oblasti so ga ujele v Se-gedinu ki ga izročile jug. policiji. Ivo so ga zaslišali, je Plavšič izja-|vil. da .so ga madžarski obmejni ! stražniki prijeli, ko je hotel čez mejo. in -so odvzeli ves denar. Nato so ga pustili čez mejo. V Šege d inn so ga zaprli za osem dni in j ga nato odvedli v Xovi Sad. Policiji se je zdel Plavšič sumljiv in začela se je zanimati za njegovo preteklost. I Blagajnik je izjavil, da *e ne j piše Plavšič. temveč Vojin Rada-' kovic in da je rodom iz Sremske Mitroviee, ikjer je stalno živel, j Iz Sremske Mitrovice so »poročili. da tam Kadakoviča sploli ne poznajo. j Blagajnik je slednjič priznal. I da se piše Plavšič in da je pone-j veri i denar, toda izgovarja se. da so mu ga na madžarski meji zaplenili obmejni stražniki. Domneva se, da je defravdant denar skril. j Polieija poizveduje za stražniki, ki so baje defranvdantu zaplenili denar. 1 Filozofija fa je gnala t not. t Te dni je v Zagrebu izvršil sa-• mom or Val ter Fuks, ker mu življenje ni dalo tega, kar si je želel, čeprav o& njega ni zahteval mnogo. Želel je samo, da bi se mo-1 :gel posvetiti poj>olnoma svojemu ]KikHeu. ki ga je ljubil nad vse. Fuks je dovršil štiri razrede srednje šole in dva razreda trgovske šole. Mladi stodent «e je sačel pečati « filozofijo, 'ki ga je popolno- Jma prevzela. K«m- je bil inteligenten, s«- mu pristudila trgovska šola /. njenim dvojnim kujigovod-J^tvom in jo je zapustil. Hctel je nadaljevati študije na gimnaziji j in sp posvetiti samo filozofiji. To-.da to se mil ni posrečilo, ker ni j imel .sredstev, da bi se sam preživljal in študiral. Bil je vedno nezadovoljen in že lani je rekel svojemu očetu: Xe (izplača se živeti. To, kar bi rad. ne morem postati, zato si bom končal življenje. j Mladi Val ter ni hotel reč v tr-' govsko šolo in je stopil v službo |pri nekem privatnem podjetju ter jje še naprej proučeval filozofe j Kanta, Schopenhauerja, Xietz-scheja itorroki Mrs. Mabel Walker Willebrandt. pomožna državna tajnica, katferi .je poverjeno izvajanje prohi-bicijskega amendmonta. Zanimivosti iz Jugoslavije. ZASTAVE "j zakaJso naše pošiuatve najcenejše in najhitrejše? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE h v velike« «krmU. Ml MM m JnUm Šmtrum r listo "Glaa NmH". Dnigt irtov noi o—il*e vohunske afare. č-itali 5te že o novo-ffldski Spijon-feki aferi v katero »o zapletene odlične osebiiosti iz Novega Sada in <'ije glavjii vodja je bil trgovec in Vojaški dobavitelj I>mič. Dinič je j »obe gnil v 1'rago. ko je izvedel, da ga nameravajo aretirati. Se pre j deji je bila preiskava zaključena, se je vrnil nepričaikovano v Xovi •Sa4 in ne javil oblastim. I>inie je bil ta,koj zaslišan in je baje i/tja^-il obremenilno za nekatera -T-astJitkc novosadskpga zrako plovnejra p<»lka. Tako je ta aferi, za-htevaia kot prvo baje nedol-žno /rtev Vladimirja Matijevna. mornariškega kapitana. Ta si je končal sam življenje, ker so ga obtožili. da je bil v zvezi z vojaškim dobaviteljem Dragotinom Dini-čein. Te dni je pa poskusila izvršiti -aiaontor njegova vdova Klemen-ta. Zaužila je veliko količino veronal*. Xjene samomorilne namene so pa pravočasno opazili in jo re-jšili. Sedaj je pod Malnim nadzor-i -itvom. ker je vrjetno. da bo ne-jsref-na vdova zaužila pri priliki še j veejo ]<• i n r> strnpa. -favno-t v Xovem Sadu je >l>ri-čo trapriejie .šrorfi mladega oficirja in )>osku*sa samomora njejrove v lo- 1 ve šilu o razburjena in zahteva, da se ta upi jonska afera razčisti, ker ne prre, da se trbijejo tndadi ljudje, j ki š<- pred smrtjo trde. da so nedolžni in to samo zato. da .se opere j glavni krivec. Drzna roparska tolpa v Bačlci. Tz Novega Sada javljajo, da so roparji napadli v bližini Srbobra-lia nekga Štefana Kovača. Kovač je «el zgodaj zjutraj na posestvo Gcjka Debeljačkija. ik«jer je bil zaposlen kot delavec. Ko se je približal hiši Laze Mikoviča. so mu zastavili por. štirje oboroženi visoki nioški. oblečeni v bosanski kroj in s fesi na glavi. Eden neznancev je Kovača vprašal, če ima vžigalice. Ko je Kovav Iskal vžigaliee po žepu. mu je ropar okoli vratu vrgel zartjko in ga začel daviti. Tako je bi! delavec brez moči in roparji so ga začeli preiskovati. Ker pri njem niso našli denarja, so ga Jo nagega slekli. Celo srajco so mu odnesli. Nagega so potem zapodili in mu zabičili. naj -se ne ozira nazaj. Delavec tega ni p .r v LISTNICA UREDNIŠTVA. N. P., Pittsburgh, Pa. — Naslov jugoslovanskega konzulata v New Yorku je: 1£1!> liroa lway. New-York City. KONCERTI A. ŠUBEUA 18. novembra zvečer. Chisliolm, Minn. 25. novembra zvečer, Dulnth, Minn. 9. decembra popoldne, "Wauke-gan. III. Nuga-Tone mu je pomagal k boljšemu zdravju. Mr. W. L. Bennett, ltohwer, Ark., i". pisal sporočilo, katerega bi vsak bolnik moral fituti in Me Klasi nlede'-e: — "Jaz priporočam Xu*ra-Tone vsem, ki trpe v:«l«-oltrznt predno sem z.-jJ'ei i:po-ra bi jati to čudovito zdravilo. Nu|t;i-Tone ne mimo da odpravlja, te liofezni, temveč ilaje tudi moč in krepkost." Xujfa-Tr.ne j«- milijonim možfm fn ženam pomaRal k zdravju in večji moči. Z ojačanimi m»>čmi. jim je dalo priliko do večjega vžitka v življenju. Ako se počutite utrujenim in oslabelim, ali ako trpite na boleznih kot je trpel Mr. Bennett, tedaj poskusite Nu.-ra-Tone in v par dneh bodete opazili čudovito izboljfianje. Naga-Tone se prodaja v trgovinah z zdravili. -\k«> ^a vaii trgovec nima v zalogi, tedaj iiki r.-.-i-te, naj ga za vas naroči od za.!.tgatei.4a z zdravili. -lalBWp^- —Adv't.' j — Sur, sere, bova pe mufaia, Jajdontktrr. Moj dedec je živina, živina vam rečem, takega ni kot je on. In ajfra in Ijuboiaimen je, -i hola-'i. W !>.» J»>! h-Iat. o. — j** rekel. — saj sem jaz fn.li I> >-lan. jaz Tini i ne jrein. .Je ho| tla ti sel. moj lee j<- pa - dfflci! John je pa jako golant in ,priznal;i mojega. Le sk'da. da nisem Johna vzela. .Moj j.- pa zverina. Ker v kev- s«-in šla ]»<» vino. I*a .i«- moj koj »•St'ktrikit napo- I jat i. Sama n»* vem. kaj ima s t»'in ubogim Johnom. Saj mu nie ne prizadene. Knkm! je pa prišel JoImi z dela domov, in je bi! zare, bolan. Vi ne ve^fe. kakšnega Jni-diea poeel. Xe .lohn. ampak moj, ko je p'-iš"i zve'er domov. Tako -e je kregal in razsajal, da ^o sosed je kar na kup leteli, lu je r«-ket. W* vedno nafirodaj. Petde- -et ga Ion ga. je dovolj za dva, ee ga pamteno pjjeta. — Čakaj. — ^ sem .si mislila — saj imaš nema-® ra prav. In sem krtj šla stanovanje ^ iskat. Tomui,sk("pH j>i. >ate!ja Liviu Rehreana. čigar romani so v Ruminiji najlKilj razširjeni. .lou Bolovan j.- bil v zadnjih; z koleno prve, j kakor da mu jo j^ zvil krv. Ro-J ke je itifl razpete kakor križani, prsti Mt hili zapičeni v blazino, iz katere je molelo nekaj zlomljenih htebel .slame kakor dlake na irolo-Uradvevi bradi Razgaljene prsi .so se inu dvigal*- v dolgib. prki-* ijenili presledkih Bolnik je težko liflopel, kakor da se mu oh \>ake»n vzdihu trga struna življenja. Ve-. like, izbuljene oei. polne prroze. .<*o zrle ,sr"po prej kakor da vidijo nekaj nepopisno i>ojrnhon<*ne-ffB. Njegova /ena je .*tala ob vrglav-jli t gorečo vmVim svečo v roki. MoVe in vprašujoče je izrla vanj, se napele, žile na vratu so po- , sfale debel(. kakor kače. Toda bolečine so pa takoj premagale i"n še bolj izčrpan je omahnil z glavo J nazaj: — Kako .se siromak muči, — je pomislila žena in so otrla ustnice 1 •z jezikom. — Kako se mi smili. i Toda vedela je, tla laže. ko trdi, da se ji smili. Zatifinila je osramočene oči in začela razmišljati, zakaj se ji ne smili. Toda pojasniti si tepa ni znala. — fV bi se mi smilil, bi plaka-ka. Glej, vse žene plakajo. samo jaz stojim tu kakor skala. A vendar je bil moj mož. Ozrla se je z detski mzačudenjem nn stare ženiee. ki so ogledovale svoje roke in stopieale. Vzdihovale m in tu pa tam je zdrknila kateri solza po lieu, da ji je odleglo. Nn;o s«' je znova ozrla na -To- |P»t»fftfJ[| POTRTI? Brez tckaT Nervozni? Ne obupati. Pomaga naj vam Severa1« Eaorfca. tzborna prebavna in odvajalna to. nika, k novi moŽi in na pot k zdravju. Recite lekarnarju danea za steklenico. era's CSORKa i Alill na in zaš«*7>et*da sama pri : — Kako a*' mi smili. Ženiee x> m* tu pa tam obupno ozrle na bolnika m š»'pet«Ie: — fniira. (ilejte. zJaj uiuirj! Zdelo se je. tla je »iož slišal to še j k* t an je in da je nehote razumel, kaj pomeni. Obračal je globoko udrte oči in zdelo se je. da nje-£»ovi {>opl"di nekaj vprašujejo, da kličejo na pomoč in da prosijo iskrenega soeittja. Kar je zaeulo v sobi neko en-dno. strašno frfotauje, kak'>r je ,telo še skrčilo, rok,, so se še globje zarile v odejo iu mišice na obrazu so se mu k pat" i |e kakor |>od težo silnih bolečin. — Ah. trorje, ne .liha več! 1'inrl j«*- Snho ženica s kratkim, potlačenim no.-Jom in z modro ruto na irla-vi j-* omahnila vsa iz sebe a mrliča in ga začela tresti. Poljubljala ga je in tarnala: — lrmrl je! Umri je! Gorje mi. 11 boo-i materi, ti si odšel, jaz pa sem osrala tu ! Zakaj .si odšel sam. mamin ljubljenec, zakaj me nisi vzel s seboj? Kaj bom počela tu brez tebe. k a bom počela, kaj bom počela ? Tudi pokojnikova žena je stopila k postelji in pogledala mrliču! r obraz. Naenkrat jo je obšla nerazumljiva želja, da bi se prepričala. je-li -Ton mrtev ali ne. Vzo-a je svečo v drugo roko in s kon- i n prstov se je dotaknila mrli?eve roke. Bila je mrzla in vlažna kakor gadja koža. Mraz jo je prešinil po hrbtu in naglo je stopila korak nazaj. Groza jo je obšla. Sva. 'a v levici s« ji je začela tresti. Nizko izbo, v kateri je močno dišalo |to lekarstvih, so napolnile ?rožne sence strahu, ki se pojavijo vedno pri umiranju. Zenice ko begale brez cilja sem in tja. silile so .se glasno tarnati in ponavljale so brezpomembne besede, ki Se bolj vplivajo na mučne prizore ob mrtvaškem odru. f'ez nekaj časa je stopil v izbo krepak mož srednjih let. — Umri je? — je vprašal malomarno in ko nihče ni odgovoril. k^ jc prikrižal rekoč; Bog mu daj večni mir pokoj! Potem se je ozrl po strani na mrliča, zmajal je z glavo in si zavihal brke. Stopil je k peči in nadaljeval počasi: — Dobro bi bilo umiti ga. dokler še ni otrpnil. Pokojnikova žena se ni ganila od postelje. mmfflnnnHHSM Stara ženiea ji je vzela .svečo iz' rok in jo jKnsftavila na mizo v lo-j nee. Pri tem pa zaaepetala z J drhtečim glasom. — Imela ga je grozno rada. si-' rota. še plakati ne more. Žena se je sesedla na klop. Obraz se ji ni izpremenil. toda tresla se je kakor šiba na vodi. fclila je neprestano na starkino šepetanj**. ki ga je slišala kakor v sanjah. "Imela ga je grozn-> rada....** In začela je šepetati sama pri sebi: "Imela sem ga grozno rada" Čudila se je, kako more izgovarjati te besede. — Imela s-m ga grozil« rada.I Zakaj neki bi ga morala imeti ra-; da? Jf. bil dober? Xi bi!. Mi jej bil všeč? Xe. Zakaj bi ga torej; imela rada ? Vedel je. da se h o-j čem poročiti z drugim, pa me je vendar vzel. A pozneje me je pre. tepal bolj nego kako dekliirt. Xe, ne. ni mi bil mož. Ttil mi je tuj. Ko je tako razmišljala, si ji je zdela čudna in nerazumljiva zmešnjava. ki je napolnila izbo. Mož-; je so hodili v gručah po prstih sem in tja, ženske so se zbirale okrog l lesene postelje, ker se jo videla mr. ličeva glava, ki se je malo prej j še premikala. Vmes se je čulo brenčanju čmrljev podobno ihte-j nje in vzdihovanje. In zopet je' pomislila, da bi morala tudi ona plakati. Vsi so se cmerili. Tako se pač spodobi, če kdo umre. A koncem koncev. Jon je bil njen mož. Duhovnik je začel moliti za zveličan je pokojnikove duše. Ob-; risala si je z rokami oči in si za-| krila obraz s predpasnikom, kakor da hoče pred ljudmi skriti i sramoto, da nima solz. — Ne morem, ne morem. — je zašepetala naposled. — Nisem ga im^la rada. Odkrila si je obraz in sp, zagledala v plamen, ki je plapolal v peči. Čutila je, da jo vedno bolj s preletava mraz. TTstnice so se ji neprestano tresle, kakor da še-pejo molitev. Tudi moški so opazili, kako se trese. Pomilovalno so se ozirali na njo. Majali so i. glavami in šepetali tako, da bi slišala tudi ona : — Imela ga je grozno rada. uhožiea. grozno rada.... Vse tri dni, ko je ležal mrlič v hiši, je hodila žena vsa iz sebe po izbi in veži. Čudne misli so ji rojile po glavi. Sram jo je bilo. da ne more plakati, in zato se je ogibala ljndi. Kadar je zrla na mrliča, ležečega sredi izbe v beli krsti, pokriti a pisano ruto, je čutil« nekaj neznanega, nekaj, kar ni bilo ne sočutje, ne radost, ne strah, temveč nekaka mešanica Mrl it'll se ni več približala do pogreba. Tedaj jo je prijel nekdo pod roko in jo pri vedel do vznožja krste, stoječe na vrtu na mrtvaškem odru, ki je vsak hip zaškripal. Sredi množice je stal duhovnik v cerkvenih oblačilih z redko sivo brado in s kadilnico v roki, iz katere so se valili kolobarčki duhtečega dima. Duhovnik je bil podoben zelo staremu botru, ki propoveduje ljudem s pojočim, otožnim glasom znano pravljico iz davnih časov. Zena je pokleknila in naslonila glavo na pokrov krste. Čutila je, kako se ji je oster rob pokrova zarezal v kožo in kako jo ruta z glave žgečka po obrazu. Vonj kadila ji je silil v grlo. Navdušeno i« vdihavala duhteči dim in poslt|2a-la znano molitev duhovnika, kate-l remu je odgo»varjal hripavi pevec. Kar se ji je zazdrio, da je vse to nekoč še preživela. V glavi ji je Šumelo in brnelo. Misli in spomini so ji rojili po glavi. Videla se je, kako kleči pred Mi duhov-' ffcttwff MS^iuSti^ p^ii^ii ftMte Be poau.. Ob svoji strai Je BOŽIČNA DENARNA NAKAZILA bomo izvrševali tudi letos s točnostjo, ki je priznana med našimi ljudmi sirom Združenih držav in Kanade. Naši prijatelji bodo deležni letos ugodnosti ZNIŽANE PRISTOJBINE za nakazila v efektivnih dolarjih, ki znaša le po 2 °fo oziroma po 60 centov za nakazila do $30.—. Stroški za direkten brzo-jav znašajo sedaj le $2.50, za brzojavno pismo pa kot do sedaj po $ J.—. cjna x» dinarska in nafc«iu v Hr»h najdfrtc v po«ebn«m «gia»u. ODPREMITE VASE BOZlCNO NAKAZILO CIMPREJE PREKO ZNANE | Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York. N. Y. !---:-• - - - * - v -. -- . . __ jtlia mrliča iz krste, » katerim so* j jo nasilno omožitt, dam je bil «la-' I baten, bolan in hudoben. Že takrat ji je bil do drrajosti zcrp«»rn. kajti ljubka je drugejra. Morala ga je ogibati., sicer bi jo bil oče j spodil od hifie__Duhovnik čita ':■/ brevirja in kadi s kadilnico, pevec' mu odgovarja, ona pa čuti vednoj bolj, da se je zgodilo tu pred leti j nekaj groznega, česar se doslej ni{ zavedala. Sele zdaj sredi dhna in! kati.„. Na-i trlo je okrenila (rlavo in z žarečimi. s krvjo zalitimi očmi je pofflee skli-eujejo na zapovedi starega testamenta. Tudi o kraljevski rodbi-ni Sf rabijo starodavna imena. Tako se imenuje vladarica .Tndita. a zadnji strmoglavi jeni kralj se je imenoval Josua. Rriopska dinastija izvira baje iz časov, ko je sab-ska kraljica posetila kralja Salo-j mona. V prvi knjigi kraljev jej pisano, da se je kraljica 8abo ni-' potila z velikim spremstvom v Jeruzalem. čim je zvedela za modrost kralja Salomona in za njegove krasne hrame. Kralju Salomonu je prinesla na velblodih mnogo zlata in dragocenosti. Hotela ga je prositi, naj ji pojasni nekatere reči., ki jih ni razumela. Ko je stopila pred Salomona, je bila presenečena, da ji je tako ke in izjavila je. da njen narod nedolžnost visoko ceni. Salomon si je zaman prizade-^ val pridobiti si ujeno naklonje^ nost, kajti kraljica j** ostala neiz-' p ros na. Svečano je izjavila, da hoee ohraniti s kraljevsko krono; fudi dekliško nedolžnost. 'Toda Salomon je bil v galantnih zadevah tudi prebrisan in dejal je: Vse. kar vidiš tu. je last mojega očesom, zmajala je z glavo in za-mrmrala: — Imela ga je grozno rada, ubo. žica. Strašno rada.... Žena ni slišala učiteljevih besed, pač pa so ji šnmele starkine besede v ušesih kakor vihar. Čutila je, kako ji udarila naenkrdt* | vsa kri v glavo. Te lažnjive bese-!de. že tolikokrat ingovorjene. so se ji zdele viiek zasmehovanja. Ni se mogla več obvladati. Hitro je vstala in zakričala vsa iz sebe. — LaŽeš! Lažeš! Vsi lažete! Nisem ga imela rada. Sovražili .sem' ga. Uničil mi je življenje, 'zemlja ga ne bo mogla nositi v svojemm naročju! j Možje so jo začudeno pogledali, ženice so se prekrižale, a baba je zašepetala skrivaj svoji sosedi: — Strašno-ne bojim, da bi m ji nt iiiilo, ubaiiei, kajti hnrla g$ i je prevarada. .'_ _ narotla. toda pj<«nm narodu nekaj vz»*:i. i mu smem tudi jaz. Tako .>ta >«• kralj in kraljica domenila. (V l>i Mahedda ka.i vzela židovskemu narodu. bi s * morala vdati Salomonu. Kralj Salomon ponoči ni mogel zaspati. Valjal se je po po-'-stelji in naenkrat jf zaslišal na dvorišču lahne korake. Vstal i«'' ! in pogledal .^kozi okno. Opazil je kraljico Sabo. ki je hS ela k vodnjaku. da s<» napije vode. Kralj jo hitel na dvorišče in izjavil kr;i-, Ijiei. da se mu mora vdati, ker je j nila votlo židovskega narotla. Tn i 'tako se je tuli zjrodiio. Kraljica® se je vdala Salomonu in rodila ran j je sina. ki je dobil po dedu ime! Daviti. Pozneje, ko jP stopil na' etiopski prestol, je dobil ime M»*-nelik kar pomeni "zato. ker mu je podoben"' namreč kralju Sa-j loraonu. V sv. pismu pa .^:oji. da j je kralj Salomon ljubil pole«? fa-i raonove li<"erk»' si- ver drugih i žensk. Salomon j»- im^l 700 žen. l>ole}r t<-li pa še .'5(H) postranskih. ' ki so ga zapeljevale. Ril j»- torej j velik prijatelj ženskega spola. i ----I CUNARDOV IZLET NA ALAU-NIJI" 1. DECEMBRA. Ker "Mauretania" dne 2(i. novembra ne bo odplula. je Mr. Gold-' smith. čia>n Cunardovega urada v Pittsburgh!! sklenil povesti i7.1e^ni-ke na parnlku "Alaunia", ki od- i ]>luje v soboto dne 1. decembra proti IIavr<\ Mr. Goldsmith bo o-sebno spremil potnike do Evrope, skrbel za za njihovo prtl-jajro ter »jim šel v vseh ozirih na roko. j "Alaunia" je izboren nov parnik. kurjen z oljem. Prostori in jedi so v soglasju z znanim Cunar-dovim Standardom. Oni potniki, ki nameravajo začetkom decembra . potovati v stari kraj, naj se vsled tega poslužijo "Alaunije". ZASTONJ TRPEČIM OD NA-DUHE IN SENENE MRZLICE Brezplačna poskusna metoda, katere ae lahko sleherni posluii udobno, brez izgube Časa. Mi Imamo metodo za kontJ-olo naduhe In ml hočemo, da jo poskusite na naSe strofike. .Ve oziraje ae. Je je vaS slučaj zastarel ali nov. če je kronična naduha ali senena mrzlica, plfilte pO brezplačno . poskuiajo nate metode. Ne oziraje se. v kakšnem podnebju SI vite, koliko ste stari In kje ste zaposleni, če trpite ▼sled naduhe aU senene mrzlice, naSa metoda 1 vam bo takoj pomagala Prav posebno jo telimo poslati onim. ki so te obupali, kjer so se vse oblike vdihavanja, opijskih aparatov, dima "patentnega, dima" itd., izjalovile. Ml hočemo dokazati na nafie stroške, da je na-; la metoda določena, da odpravi teftko dihanje. davljenje in strahovite napade. Ta brezplačna ponudba je preveč vaf-, na. da bi jo odla&ali za en dan. Pilita sedaj In začnite danes takoj z metodo. Ke pottjlte denarja, pač pa samo spodnji kupon. 8e danes. _ (brezplačni poskusni kupon FRONTTER ASTHMA CO, MIH Frontier BH* . 4%S Niagara St Buffalo. 3f. T. FttHJtt« feragpfaCno poriraiojo sroj« • ................ffs*.. jj i - ?" » r. ' -;fff ' • . i SLOVENSKI AMERIKANSK! KOLEDAR za nrro i bo v kratkem Kotov. lrlo>. imi zrlo zanimiv, ker vv-buje polrs kriMarja zelo zanimive rlanke m fuve>ti trr je opremljeni s lepimi olikami. Cena 50c. BLAZNIKOVE PRATIKE bodo tudi v kratkem il«»M>ele. Cena 25c. Tudi nekaj izliM>v Vodnikovih Knjig bomo prejeli t«r jib po>lali onemu, ki nam pošlje <1.50. STENSKI KOLEDAR je pa že gotov in jih bomo razposlali vsem naročnikom \ prihodnjih dneh. N;tr««-ila iM^jštc lahk«> r.-«k>ij in f<-in nam oronrmMi«-. r<«*-:i!i. tla v^a-kilf» Inhko ve. kr»-j<'l. V zalili inuinio m- nok«j irV»Hl»iv v< mNlK« »VIII KN.MU I.KTA Ifjs in ,5iti zdaj piwljcuiii -kni»i<> n J i m nariK-ilom za <-aiu.i s«*- j vwlii dokler zalega m« jH.itle. KNJIGARNA j "GLAS NARODA" 81 CORTL-VNUT STKEKT \K\V VOKK CHS | Kako se potuje ▼ stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v »ta* rl kraj, Je potrebno, da Je i>ouČen o potnih Ustih, prtJjngi In dnigib stvareh. Vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam mi zainoremo dati najboljša pojasnim in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti el morajo dovoljenje ali permit la Wa.«binfrtona, bodisi za eno leto ali 0 mesecev in se mora delati prošnjo vsej en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washlnirton, D. C-, na generalnega naselnlškega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. Julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji nnselnl£ki n-rad aH pa nji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega Julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje fene In neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša Še vedno 871 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-riši ameriških državljanov, molje ameriških državljank. Id »o se po | 1. junija 1928. leta poročili in poljedelci, oziroma žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih no-državljanov, ki so bili postavno prlpuščen! v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto bi«* vsake prednosti v isti, pa n ne sprejema nika kiti prošenj sa ame-rfkamske vizeje. SAKSER STATE BANK n Cfftfantt Mnrt NEW IMS j PRAV VSAKDO--1 Z kdor kaj išče; kdoi I I kaj ponujal; kdor kaj | # kupuje; kdor kaj pro- i 1 daja; prav vsakdo I flj priznava, da imajo I i čudovit uepeH — 8 I MALI OGLASI j fv'Gla« Narodigj i Samotar iz West Enda. ! - ROMAN IZ ŽIVLJENJA. - j Za "Glaa Narod*" priredil O. P. (Nadaljevanje.) — Tik!i jaz sera misiil tako. — je rokel neiuo. — Sedaj pa vem. tla ni to, kar ("-urtim zate, le prijateljstvo. To je. — je nadaljeval z -pomkim usmevom. — nrkaj d<*sti več kot to. Povej mi. Sara, — ali ho kdaj 'kakšna prilika za mene? Ona se je obotavljala. BiLa mu je tako pristno naklonjena, da . e sovražila povzročiti mu boletsti.^Zroča nanj. stoječega pred njo v MO.ji sijajni možatosti, >e je vpraševala razburjena, zakaj ga ne lju-l»i. (Mi je bil dejanski ljubezni vreden. On pa se je oprijel tega njenega obotavljanja. — Ne odgovori mi sedaj! — je rekel hitro. — Takal bom. daj mo priliko. Jaz ne morem sprejeti nobenega ... je nadaljeval stra.st- — Jaz te ljubim ! Straotno j*- oklenil svoji močni roki krog nje ter jo jmljubil na *Se v prejšnjem trenutku j«- bila polna mehkobe in obžalovanja, n -MKlaj. ko je bilo polno strasti v njegovem glasu. — je zdrobil v.se. kar je zbudila v njem njegova ljubezen. Sara je bila i*amreč zadnja ženska na svetu, katero bi bilo mo-go *e zavzeti t. naskokom. Bila je preveč individualistična, njen čut osebne neodvisnost i je bil preveč močno razvit, da bi izgubila tla pod nogama v.^prieo strasti, katero ni nudilo njeno lastno srce nobe-j neg-ii onlmeva. Mesto tejra pa se je obudil v nje občutek opozicije in' potegnila se je iz željnih rok Tirna z odločnostjo, kater« ni bilo mogočna natančno razumeti. ' — Meni je žal. Tim. — je rekla mirno. — Xi pa dobro delati se, 1 ol da sem jaz zaljubljena v tebe. Jaz nisem. Zrl je nanjo z nezadovoljnimi očmi. — Jaz .sem govori prehitro. — je rekel. — Moral bi f-akati. Bal sem se le . . . — Bal f — Da. Govoril je negotovo. — Imel sem občutek, da boš srečala doli v Moukshaven kakega inoia. ki bi te hotel vzeti... In jaz bi te izgubil!... O, Bara! Jaz te ne prosim, -da me ljubiš. Eeei le, da se J boš poročila z menoj .. . Jn jaz 1e bom naučil ostalo. — naučil te bom ] ljubiti me! Oni divji, nepremišljeni j>oljub, poljub prvega ljubimca, ka-frrega je imela, pa jo je navdal z nenadno jasnostjo vizije. — \*e, — je odvrnila neizprosno. — Jaz ne vem dosti o ljubez-ii, Tim. a vem zagotovo, da i>rav nič ne h a sni pasku« izdelati na l naročilo. Poslušaj, drapi Tim, — in postala je zopet nenadno vsa I nežna, —T- e bi poročila tebe in bi me ti ne mogel navaditi ljubezni, bi j hila oba skupaj nesrečna. j — - Jaz bi ne mogel biti nikdar nesrečen, če. bi bila ti moja žena, J odvrnil trmoglavo, — kajti jaz te ljubim dovolj za dva. J Ona pa je zmajaal z glavo. — Ne. Tim. Xe pusti, da bilo pokvarjeno lepo prijateljstvo v J < tHfcstransko ljubinisko afero. ' < >n se je nasmehnil precej gromko. j - Bojim se. da je propozuo preprečiti to sedaj. — je rekel suhoparno. — Xe bom pa te več vznemirjal, draga. — T.e. _ jaz ne J bom sprejel tvojega odgovora kot zaključnega. j Želim, da bi to storil. — je silila vanj. On se je ozrl nanjo na čuden način. I Noben moški, — ki ljubi tebe, Sara. te ne bo pustil na lahek j ! a<"in* je zatrjeval. Nekaj trenutkov pozneje pa je dostavil: I — Ti mi boš dovolila pisati ti včasih ? 1 Ona je resno prikimala. ' — Da. — a n i kakih ljubezenskih pisem, Tim. — Ne. nikakih ljubezenskih pisem. 1 Dvignil je njeno roko ter jo poljubil. Nato pa je odšel, ponos- 1 no noseč svojo glavo na ramenih. j Morju slične oči, ki so bile vajene zreti v .svet tako veselo, pa so I naenkrat izgubile svojo brezskrbno junaštvo. Bile ro oči moža. ki je 1 prvikrat zrl v blesteči, žalostni obraz Ljubezni ter eitale v njem vse 1 i jožnosti, - slavo, bolest in najvišjo srečo, katero vključuje ljubezen. ' ] Sara. ki je stala ter obžalovala, da je izgubili* v ljubimcu pri- J iatelja, pa je malo domnevala, da je bila ljubezen Tima nitka, ki bo l i* dostikrat prekoračila druge nitke, katere drži v svojih rokah* uso- 1 !a ter zmedla celi ustroj njenega življenja ' S I ** I Peto poglavje. f T " i MOŽ V VBAKF. 9 j — OUlhampston. Oldhampston! Drugi vlak v Motehlet in Monks-iaven! Z vzdihom oprošeenja je izpraznila Sara »eol zadušeno do časa, ko je dospel vlak do Oldhampton kri-:išča. Vlak v Moukshaven je že stal na postaji in potem ko je ukazala iekemu porterju, naj prenese njeno prtljago, j* odšla počasi po pe-i •onu ter iskala zaman prazen oddelek, kjer hi «e bila dobava svežega1 isika odvisna od volje stare device. Vlak je izgledal zelo napolnjen, a koneeno je zagledala kadilni ddelek prvega razreda, v katerem je nahajjal le en moški. Dala e porterju napitnin,o stopila v vagon ter se pripravljala položiti vojo ročno prtljago v mrežo nad sedečem. Mož, ki je sedel v kotu, je naenkrat spustil doli list, katerega e držal v roki. — To je kadilni oddelek, — je pripomnil značilno. Sara se je obrnila ob zvoku njegovega glasu. Ta glas je bil vse rej kot gostoljuben. Njene oči so se zaiskrile. — ŽeieaniSka kompanija kaže to na oknru, — je odvrnila, mirno, pogledom na napis, ki je bil prilepljen na okno. Nobenega odgovora ni bilo in v nasle<*nje*n trerautku se jte pri-el vlak počasi pomikati iz postaje. ' . Sara je sedla na metko klop, z vzdihom olajšanja, da je ušla svo-,m prejšnjim spremljevalkam in njene misli so so obrnile proti moti v kotu, ;ki je bil oči vidno enako nedobrodošel sopotnik. Umaknil se je zopet na svoj list in vse, -kar je mo^la ona opaztf-■at», je bil par hiaČ ter par močnih zagorelih rok. Ti roki sta Slav* jali Sari precej ugank: — Prsti so bili dolg, i„ Občutljivi, a noli-i kratko pristriženi. Pr*ti so kazali očivkino veliko telesno moč in1 i v! jen je na prostem. Želela je, da .bi lastnik teh rok spustil lfe^ da ►i lahko videla njegov obraz, kajjti (kratek jvoglod mimogrede ji je 11 udil io površen litis tega moža. ■ — , '---- P**1* Prihodnjič.) ^ . . " ^ frLAS NASftPA. 14. KAV. 3 Veliki Božični Izleti v JUGOSLAVIJO NA VELIKIH, z^jp^ HITRIH PARNIKIH OLYMPIC ^^^gtt MAJESTIC 46,439 ton ^fclŽSi ^^VS^jl >? ^'"jrečji parnih na »vetu. IZ NEW TORKA ~ ^^ ^ »m^ ^J^Eft^Mpj^ , 12 NEW Y0RKA g^PgggM decembra HOMERIC 34,356 ton NEW TORKA 1* decembra POD O S Eli M M VODSTVOM! TAKOJ SI ZAJAMČITE PROSTORE. — ŽE SEDAJ PROSITE ZA SVOJ AMERIŠKI POVRATNI PERMIT Za podrobnosti vprašajte lokalnega agenta ali pa- I WHITE STAR LINE No. 1 BROADWAY International Mercantile Marine Company NEW YORK KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York. N. Y. RAZNE POVESTI IN ROMANI; Pingvinski otok ................CO Povest o sedmih obešenih ...... .50 Prva ljubezen jf Pravica kladiva ................ M FoMttt it Boža (Albrecht) ......J9 Pariški zlatar ..................M Petelinov Janet ................ M Pribija«, povest ................j« Povesti, Bera« a stopajte prt ir. I ........................ M Peiigalee .......................... p®Uub ......................... ji Po strani klobuk ................jS5 Pol litra vipavca ............... ,50 Plat zvona .................. .....49 Prt ...................... .69 Prst božji ..................... m Prapretanove zgodbe ............JZ2 Patri a. rtovest Iz Irske jnnaške dobe .20 Po gorah in doUnah ............ Pod krivo Jelko. Povest lz časov ro- kornjačeT na Kranjsken ......30 Poslednji Mehikanec .............36 Pravljice H. Hajar..............M Predtriani, Predem in dragi net. oiki v gramofona ..............25 Pri godbe Čebelic* Maje. trda ves ..1.00 Ptice selivke, trda ves ..........75 Pikava dum (Puškin) ..........JS% Pred nevihto.................... .JI Pravljice (Uilčinski) ..........L— Pravljice in pripovedke (KoSutnlk) 1. ecek ................... .40 2. ••................ .4e Popotniki ..***...............J| Poznava Boga...................M PtrU ........................... Jt% PovodeoJ ..............JS« Praški jodek .................... Prisega Duronskega glavarja .... JO Prvi« med Indijanci ............JS$ Preganjanje indijanskih aisjsnar- Jev ...........................JO Rinaldo RinaidinI .............. je Robinzon ........................ JO Robinson (Cruse©) ..............1.— Roman treh src ................1.50 Rabiji, trda ves «75 R^^fti m^IA «79 Revolucija na Portugalskem ..... JO Romantične duše (Cankar) ...... JO Razkrinkani Habsburiani ....... J* Roman treh src ................1^0 iana .........................LS0 Rdela hi bela vrtnica, povest .... JC j Slovenski čaljivee ...............40 Slovenski Robinzon, trd. vez......75 Suneški invalid ................J&& Skozi fiirno Indij« ..............JO j Sanjska knjiga, inala............M Sanjska knjiga, oova velika......Je Sanjska knjiga Arabska.........1.50 Spake, humoreske, trila vem.......Jf j ^trahote vojne ..................Je Štiri smrti . 4. z v. ...33' Skrivnost najdenke ...............50 Smrt pred hišo ..................03 J Stanley v Afriki ....... ...... JO; Strop iz Judeje...................75 Spomin znanega potovalen........1.50 Stritarjeva Anthologija, trda ves .. Je Stritarjeva Anthologija. brnS. .. JO Siste Šesto, povest is Abrucev .... Ji Sin medvedjega lovca. Potopisni ro> man ••«.•*••...•*...*•.....,*» JU Stric Tomova Lofa ............. je Študent naj bo, V. zv........... ^5 ; Sveta Genovefa ............... J5 j' Sveta Notburga..................Jf Sredozimci, trd. ves.............Ji' brofi. ....................................40 j < Splgje, male povseti ............J8 Svitanje (Govekar) ............1,00 Stezosledec ..................... jf j Supek Samotarke .............. J5 domini jugoslovanskega dobro- 1 volca. 1914—1918 ............ 1JS Slike. Mož s raztrgano du^o .... 1.— Sveta no« .................... j« Svetlobe in sence .............. UO( SHAKESPEARE V A DELA: Marhbet, trde vet. ..............JO broSirano.....................7i 1 Othelo ••■••••« Sen Kresne noči..................70 SPLOŠNA KNJIŽNCA: ]l Št. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, livlrna povest, 104 str^ broSirano .....................Jf i St. 2. (Rado Murnik) Na Bledu. * Izvirna povest. 181 str., bro5____JO 1 St. 3. (Ivan Rozman) Testament. t ljudska drama v 4 dej^ broi, 105 strani .......... J5 1, St 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane pesmi. 184 str„ broSirano ..................... JO , St. 5. (Fran Milanski) Gospa* Fridolin Žoftna in njegova drn-tina, veselomodre Črtica L. 72 strani, brofirano ..............J9 j Št. 6. (Ladislav Novak > Ljubosumnost, veseloigra v enem de. Janju, poslovenil Ur. Fr. Bradač. 45 strani, brofi. .............. Jft St. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Ctn, 111 ,tr. broA. ..........JS Štev. 8. Akt. štev. 113..........75 i St. u. < Cnlv. prot. dr. A ranc Weber.) Problemi sodobne filozo- 1 flje. 347 strani, broi. ...........70 ' Št. 10. (Iran Albrebt). Andrej Ternooe, reUjefua karikatura la minulosti. 85 str., broi.........Ji St. U. (Pavel Goila) Petertkeve poslednje sanje, boflCas povest » 4. slikah. R4 str„ br«A ......J» St. 12. (Fran MUčinskl) Mego«nl prstan, narodna pravljica v 4 1 dejanjih. 91 str, brcA. .........JO St. 13. (V M. GarSln) Nadetda Nikolajevim, roman, poslovenil ! C. Žun. 112 str.. broS...........Jf j i Št. 14. I Dr. Kari Engltt) Denar, j j narodnogospodarski spis. pošlo- i j venli dr. Albin Ogrla, 236 str., i brofi. ......................... J»j 'St 15. Edmond in Jules de Gen- ; court, Renee Mauperin, p revel ! ..........-........... Št. 10. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str, broi. ...........41 Št. 17. (Prosper llarimee) Verne duše v vieah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.............JO St. 18. (JarosL Vrchllcky) Oporoka lukovškega grajUaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 str, brofi. .. J5 St. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Pnntek. 124 str, brofi. ........JO St. 20. (JuL Zejer) Gsmpaii In Roararasakl. Japonski roman, ls i čeSlne prevel dr. Fran Bra- i dat 154 str- brofi.............M ISt. 21. (Fridolin 2olna) Dvanajst j kratkotasnih zgodbic, 11, 73 str. I brofi. ..........................Jf !Štev. 22 (Tolstoj) Kreutzerjeva sonata ...................60 Št. S3. (tk>phokles> Antigone. Salna Igra, poslov C. Golar. 60 str, broSirano ...................... Jf ŠL 24. (E. L. Bul we r) Poslednji I dnevi Pompejev, I. del, 355 str, ^ brofi. .........................J9 St 25. Psslritoji dnevi Pen^eja,.... { H. del ......................M l St. 26. (L. Andrejev) črne na• die, poslov. Joelp Vidmar, 82 st, ( l^FOi ••••••• • St. 27. (Fran Erjavec) Brezpo •lenoet in problemi Metra ta bxapsstlnti, 80 str, brofi. .....JO Št 29. Tarzan sin epke........JO St. 3L Boka raka .............Ji ■ Št. 32. tivsti ..................Ji St. 36. (Gaj Salustlj Krlsp) Vaj. na a Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 strani, brat ..........Ji rKsaver Mefiko) Listki. 144 strani ..................J9 Št. 37. Doamfe Urall .......... Ji St. 38. Tarxaa ta svet ..........L— Štev. 39. La Bohcme .......... JO Št. 46. Magda............... .40 St. 47. Mtatorlj Me............L— St. 4& Trnom ilvaH ........M Štev. 49. Tarianov sin ........ JO St. 50. gflni Jte fiyt ........U9> St. 02. Santa ..............••• .UiI št. 64. V meteia ..........»...L ■ St. 55. NaatUljeM bolnik........JO It 57 tL^L^^LSIm'.....M št- S8L Glad (Butana) ........Jf St 60.. (Dostojevski) ZaptaU Is mrtvega dean, L del ........ L— fitev. eo. (DoeV>JersU) Zkfbld is mrtvega dearn. IL del.......L- št. 6L (Golar) Bratje ta eertra.. .» St «2. Idljoi. I. del. (Dostojevski) J6 At 63. MUet, It del ..........JO St. 64. Hijrt, IU. del..........J| Štev. 68w IdUot. IV. del .......Jf Vri 4 M sfcami ...........lil Štev. 66. Tarnala,, akvti aho | Shrank*, veseloigra....... .4Pj fflsituAi pisal 11J1 H. ar. Tai-emr: GrajsU pisar: V ZaH: Izgabliml f fMM ••»v4*:«, a«» UI i I 17. novembra: lie de France. Havrs M«J«sUc Cherbourg Arabic. Ch«rbourc Mlnnetonka, Chrrbcura Contf> «rand»». Napoti Genova Albert Ba.lin. Cherboarjr, Hamburf Rotterdam. Boulosn« tur Mer. Rotterdam G^/nr« Washington. Cherbourg j Bremen. 21. novembra: R^r^ngarla. Cherbourg ; _ Ain-ri'-a. Cherbourg. Dr^meii ORJAŠKI ZVON j Znameniti zvon "Car koloknv" V- Krom!ju v Moskvi j»ot"iva na ku-inenif-m po!.i. .......... aa Z ognjem in merem •............3.— ZaroCeoca, milnaks zgodba iz 15. stoletja......................a^- idnniBa Mernika ...... II 22. no vein bra: Mfcaotie. Havre i5re»den. Cherbourg. Bram«n 24. novembra: Otympio. Cberbours New Torb. Cherbourg, Hamburg Aurustu*. Napoti. Genove New Amntercam. Boulogne «ur Mer, Rotterdam 28 novembra: Coiumbu*. C.^rbouix. Bremen President Hitrdlne. Cherbours. I. decern br j: I'aris. I id vre il<«rn»ric, Cherbourg I'ennland, Chcrboui p. Antw«ren .Minnj-anka. Cherbourg S. decembra: A(]uitaDM, C'hertx>urc I.f via than. Cht-rb'turs 8. decembra: .\luf-n Maj»ntic, C'li»-rboL.rg Minnesota IiouI(»j;n»- Sur M»-r I^tpUtiui. Ch.rbfii iK. Antwerpen Cleveland, «'t»^rtK,urt'. Hamburg Oint«- Biani-am.inii, .S'aplr?«, G<-n«i* \ -J. ndant, Boulotri)« Sur Al^-r, Hot-t.-rdam President Cht-ri-.urs. Itr.-ni-n II. decembra: Sanimi.i, Tr«-t I'fUl* I|J,!||,1. t'h. rti Utf. Haniburs i:»r!in i *h«rl»oiirs. Brerm-n 12. decembra: f^mii, N:«P'.!i. r;.-n..a I it, Tie* \Vai*hln|ft«it. Ch^rboid-«. I irimi-n 14. decembra: H-rt-ncaria, Cherbourg 15. decembra: Minnrtonka, f'h« rbourjr Ilamburtf. Ch. rbourg. Hamburg 18. decembra: Paris. Havre 20. decembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 22. decembra: Olympic. Cherbourg MinneK.ihda Boulogne Sur M»*r St L-juis. Cherbourg-. Hamburg 27. decembra: Prexiilfnt« "VViincm. Tr*t America. Cherbourg, Bremen 29. decembra: Alajestlr, C'herlK>urg IVnnshnd. Ch^rtx.urg. Antwrrpen Minnewru