Italijansko bojišče. N;' j u ž n o t i r.o l s k e m boiiSču ie o I 14. do 18. junija nastal odmor. Lahi so po prvih nnrfaldih. v ozemlju ,.Sedem občin" sprevideli, da ne morejo naprej. Tn Vo.knr vfidrio, kadar jim napadi niso uspeli, so se tudi tokr::t izgnvarjali s slabim vremoi-om. klatero je baje krivo njih nevspehov. Medtein pn ie Ka- dorna pošiljal ojačenja, zlasti mnogo artilorijo v prostor za Asiagom. Tako ojačena jo italijanska šesta  arifla/da dne 18. junija v prostoru nied reko Brento in Asiagom po tomeljiti artilerijski predpripravi pričela napadati naše postojanke. Naši so popolnoma pripravljeni na odpot-. NaKoroškemin sicer ;>ri goro\.iu Plocken in pri Predel.u so Italijani v€fi dni močno napadali  in lako prei/.kušali, ali so našo taraošnje postojanke  dovolj močno ali ne, Toda naši branitelji Koroške so  jih povsod krepko zaVrnili. Na p r i m o r s k i fronti so se vršili znatni spopadi saino n-a severnem delu te Ironte, t. j. nagori Rombon. kjer so dne 17. t. m. oddelki bosanskoheroegovskega peSpolka št 4 vrgli sovražnika iz ne-i kega njegovega opirališča in vjeli 30 mož. Na Italijanskem ni več vse prav v redu. Ljudr slvo postaja vedno bolj nezadovoljno, ker še Kador-« na ni predrl avstrijskih črt, pomanjkanje živil je pa vedno Imjše. Pod pritiskom teb razmer je odstopilo nekaj ministrov. med njimi vojni in raornairiški mi-* nister. Slovenski ]unaki so branili Sv. goro. K našemu poročilu v zadnjeni ,,Slov. Gospod.", v katerem smo porofiali, da so bili Bosanci, 87. in 47. pešpolk junaki Sv. gore, se nam iz bojišča še poroča: Za Sv. goro se niso borili samo imenovani polki, ampak tudi waš domači 26. Crnovojniškl pešpolk. Tretji bataljon lega (spodnještajerskega) polka še je posebno Lrabro boril. Celib 12 dni je vstrajal v najhujšem ognju in je s protinapadom vrgel Lahe nazaj z gore. Slava našim hrabrim slovenskim junakom! Po soški bitki. (Izvirno porofiilo.) Pri tej hudi deseti bitki je ob So6i vse nekako omamljeno; vse je tiho in mirno, le top za topom se Še oglaša od sovražne strani. Bistra Soča še SumIja v svoji strugi. Zadnji mesec je bila reka videti jirav žalostna. Preprežena je bila s kupi sovražnih mrličev. Ob strani Soče se razgrinja goli hrib, ki izgleda, kakor da bi ga nikdar ne bila prestopila člo-> veška noga. Vrh te gore je stala krasna roraarska cerkev, ki je bila, znana po širokem svetu (Sv. gora). Na tisoče in tisoče ljudstva je hodilo na to goro. Slovesnosti, ki so se včasih tu obhajale, so pojiolnoma prenehale. Vse je spremenjeno v razvaline. -:.-—;. Franc Sotošek iz Križ pri Podsredi. VjetiAa kmalu zopet rešeni. __rr-<— (Poročilo slovenskega vojaka od Sv. gore.j S tovarišem sva bila ravno v začetku uajhujšega meteža na Sv. gori, kamor je bil itali.ianski pritisk največji. Bilo je na večer dne 14. maja. Topništvo je nekolikg jjonebalo. Pričeli so se Jjuti jiehotni naskoki. Proti nam so jurišale vednn nove močne italijanske čete. Kmc naeiikrat pride sel s poro<>ilom: Lah je predrl na nekaterih krajih našo črto! ]Jrednje straže na vrhu Sv. gore so že v njegovih rokah. Nam se od začetka to poročilo ni zdeln kaj vcrjetno. Kar naenkrat pa slišimo zunaj pred duj.lino sovražne glasove: ,,Avanti, dentro de Cavenia!" (Naprej v kaverno!) Sklenili smo, braniti se do zadnjega, in smo se tudi krepko postavili v bran. Topniški stotnik ,je sprevidel, da je naša bramba brez pomeaa, radilega smo se udali v naSo usodto. Postali smo lašM vjetniki. Lahko si mislite, dragi čitatelji, kaj občuti človek v takem položaju. Solze so nam silile v oči, ko sva se zmislila na jiroteklost, posebno na tri leta Irpljenja in zdaj . . . Ko sva se zmislila na starše, brate in sestre in na prijatelje in zdaj vjetnika, in Bog ve koliko čnsa ostane\ra. Posebno hudo je nam prizadjalo nečloveško ravnanje sovražnika, ker je po roparsko z nastavljenim bodalom na prsa zahteval denar in druge vrednosti; tudi hrabrostnim kolajinim ni prizanesel izdajalski okrutnež. Lahi so se zafieli posvetovati, proti loateri strani bi nas odpeljali. Naravnost iz Sv. gore proti So6i jim ni ugajalo. ker jim je naše topništvo močno za|irlo vhod in odhod iz Sv. gore. Sklenili so, da nas peljejo po grebenu proti dblini, ki leži na levo od Sv. gore. So menda mislili, da je že gotovo tudi zasedena od Lahov. Ali varali so se, kajti obdajal jo jp. železni zid •in zn. zidom ..zel«ni hudifii", spodnieStaierski slovenski fantje in možje. Pomikali smo se y>očasi navzdpl z našimi nepriietnimi spremljevaJci. Nismo pa šo Qo dobra lirišli v dolino, kar naenkrat začujemo: ..Potrlej jih polentar.ie, naAe ženejo!" Ozremo se naokoli in vidimo v naše najvefje voselje, da io. naša roSitev blizu. Tndi Tjahi so spoznalii naenkra.it, da so priftli v zanjko. Pokorno so oddali SA-oje orožje, a seveda tudi naSe oropane stvari. Postali po naši vjetniki in mi zonet prosti soški bojevniki.