ZGODBA  NEUSLIŠANEGA  LJUBIMCA Mira  M i h e 1 i č e v a
Kakor vedno skrivnostno zastrta »dba, v katero me je spnstila Gloriina zvesta spremljevalka in spletična — koščena, namrščena, kronično nahodna in nepogrešljiva Agata — je bila podobna vsem njenim sobam po svetu, ne glede na to, ali je naša primadona stanovala v Munohnu ali Hamburgu, na Dunaju ali v Rimu, v Mar-seillu ali Parizu, v Haagu alii Ostendu, v New Yorku ali Bue-nos Airesu, da navedeni samo kraje, kjer sem jo lahiko jaz obiskal, zakaj povsod ji že zato nisem mogel slediti, ker velikokrat nisem imel zadostnih sredstev, pa tudi zato ne, ker miseim bil zmeraj natanko poučen o vseh njenih angažmajiih, gostovanjih in turnejah.
Tudi v tej sobi, v katero so skozi mrežaste zavese in po poli .spuščene vetrnice le tu pa tam presevale spreminjaste sončne lise, zlate, kot je bila zumaj jesen, je zavzemal največ prostora klavir s kuipi not. Obkrožale so ga, kakor bi bil oblegan, mize in mizice, na katerih so stale neštete Gloriine fotografije v raznih vlogah, pa rože, kipi in kipci, steklenice in stekleničke, lonci dn lončki z mazili in različni kozarci. Vmes so se gnetli stoli in stolčki, blazine in blazinice in kakšni štirje precej zaprašeni lo\'orovi venci. V srebrni ročki na kuhalniku se je kakor vedno dehteče kuhala najboljša braziilska kava; kakor vedno so ležali po rožasti Aubusson preprogi svileni solni brez para; kakor vedno so se revije in ilustrirani časniki kopičili na omarici z gramofonom, poleg Gloriinih plošč s posnetki njenega glasu v znanih arijah, ki jih je ndkoč že kje pela; kakor vedno je stala na posebnem stojalu v kotu njena posebna Ijulbljenka, ratzkošna pla^olasa lasulja, v kateri je Gloria nastoipila kot Violeta v Traviati; kakor vedno je vsa soba vonjala po njenem najljubšem parfumu »Narcisse Noir«. Skratka, vse mi je bilo dobro znano-, in vendar je vladalo tam neko meni novo vzdušje. In pomislil sem, ne da bi se bil svoje ginjenosti sramoval; »Vzrok temu je nemara — domovina.«
Novica, da se Gloria po mnogih letih vrača domov, da bi gostovala v najinem rodnem mestu, me je našla v Parizu, kjer sem se tačas mudil kot zastopnik nekega belgijskega podjetja s slikarskimii čopiči, kar me je včasih prijetno včasih neprijetno spominjalo časov, ko' čopičev še nisem prodajal, amipak slikal z njimi. Sicer pa sem zadnje čase že začel razmišljati, ali se ne bi lotil česa drugega. Je že tako, da nimam-v nobenem kraju in pri nobeni stvari obstanka in je moje čustvo do Glorie nemara še edino, kar me stalno veže — če je to sploh še čustvo in ne
2   Naša sodobnost                                                    17
morda le fiksna ideja, kakor mi je neikoč zlobno oponesel neki najin skupni znanec.
Ko sem torej izvedel, da se GloTia vrača v domovino, je obšlo tudi mene dom^otožje; po petnajstih, ne, po dvajsetih letih me je začelo vleči, vleči tja, kakor da je moja na videz svobodno jadrajoča barka še zmerom, krepko usidrana v nekem^ nepozabljeiio pozabljenem pri-sitanu, od koder sem nekoč neskrbno izplaval, ko^t da se bom vrnil ves slaven in bogait, in kamor sem se doslej le v sanjah vračal, toda ves ponižen in reven. Opravil sem čimprej formalnositi, sedel na vlak in ...
»Oprosti, da sem. tako- na vsem lepem vdrl k tebi, skratka, da nisem prej vprašal, ali me lahko sprejmeš. Toda nisem več strpel, moral sem te pri priči pozdraviti, to pot za spremembo na doimačih tleh,« sem nekam hripavo zamrmral, mežikajoč z očmi, ki se še niso bile privadile polmraka v njeni sobi, moigoče tudi zaradi tega omotičen, ker sem si bil za obisk pri Glorii pripel na srajco trd bel ovratnik, ki ga sicer ne nosim. Pa ne samo od ovratnika — dušil sem se tudi od čustev in od nekega sramu, ki ga prvi trenutek zmeraj občutim v njeni bližini zaradi nesmisla in porazov svojega življenja. Vendar se tg čustvovanje že naslednji trenutek spet umakne ponosu, ker si je moje srce izbralo ravno njo, ki je zmeraj hodila od zmage do zmage, od uspeha do uspeha in se kljnb temu nekako navezala name, zakaj naj me je še tako odbijala, v svoji bližini me je le trpela, in to je bil že velik uspeh za moškega, ki ni imel nikdar uspeha.
Prijela je mojo široko, kratko, nerodno roko in jo čvrsto stisnila. »Joj, koliko let je medtem miniloJ« je zaklicala z visokim pojočim glasom. Nagnila se je k meni in mi strmo, radovedno pogledala v zardeli obraz. »Kako si se zredil! In osivel! Zrastel pa še zmerom nisi, moj ubogi prijatelj!«
Ne smete misliti, da je bilo od Glorie suroivo, ker je tako namignila, da sem za moškega pravzaprav premajhen. Ne, ponovila je samo, kar je večkrat slišala mene govoriti, razlagal sem ji namreč, da je po naših merilih, ki za ostalo živalstvo ne veljajo, majhna postava za človeške samce nekakšen nedostatek, ki mu moiramo sposobnejši med majhnimi odpomoči tako, da drugače zrastemo, če nas je že narava v centimetrih prikrajšala. To je eden izmed razlogov, zakaj so bili doslej doi malega vsi diktatorji, voditelji in najhujši razgrajači ravno moški nenavadno majhne postave, pa tudi umetnost je področje, na katcTcm je mogoče dokazati, da je majhno veliko, samo da to meni ni uspelo, ker mi je bržkone manjkala potrebna doza nasilnosti. Seveda pa je nekaj čisto drugega, če se človek sam iz sebe norčuje, ali če to stori ženska, in zato me je GloTiina opazka, čeprav je nisem zameril, ven-
18
darle trobioo zbodla, ona pa je zdajci pristavila skesano, kar je bilo zame nekaj čisto novega: »Oprosti!«
Sklonil seim se k njenim rokam in jih poljubil. Začutil sem, kako mi je eno roko izvila, in ne vem, ali me je pogladila z njo- po zdaj že plešastem temenu ali ne, meni je bilo vsekakor, kot da me je pogladila sredi spreminjajočih sončnih lis in temnega vonja po črni narcisi, in zamižal sem, zakaj v meni so se sprožila ugodja, za katera bi me bili lahko zavidali uživatelji surovejših slasti, tako odvisnih od časa in drugih pogojev, nad katerimi so moja čustva docela suverena.
Ko mi je potem še drugo roko izvila, sem vzdignil glavo-, odprl oči in Glorio slednjič pogledal, kakor sem si že dolgo želel, da bi jo smel spet gledati. Seveda je bila še zmerom lepa, hudo lepa, vendar ne bi bil mogel povedati, kaj sem pravzaprav pogrešal, ali pa ji ni manjkalo ničesar, temveč je bilo na nji nekaj odveč, neka zadrega ali bolestna razdraženost, ki se je izrazila tudi v njenem glasu, ko je kriknila: »Kaj me tako gledaš? Se ti zdi, da sem se tudi jaz postarala?«
»Postarala? Ti?« sem zaklical. Ta misel je bila tako nemogoča, da sem se začel naglas smejati.
Nihče ne ve, koliko let je Glorii, sicer pa je nepotrebno, da bi si s tem belili glavo, zakaj kjer je lepota, umetnost in talent; je tudi večna mladost, kljub izjavi neke njene dobre prijateljice, ki je rekla zlobno, kakovT znajo samo prijateljice, da jih ima naša Gloria že precej čez petdeset. In se vam ne zdi, moj diragi Veles, da se spričo tega zelo mladostno obnaša? Menda ima nekje v domovini tudi odraslo hčerko, čeprav tega nikoimur ne izda. Seveda jo ima, sem ljubeznivo gospo dostojanstveno zavrnil — celo meni je to povedala.
To je bilo tedaj, ko je odhajala na turnejo v Južno Ameriko in se je za nekaj časa spotoma ustavila v Parizu, kamor so dogodki mojega življenja, ne bom rekel, da ravno slnčajno, zanesli tudi mene. Sedela sva, mislim, v eni tistih kavarnic na Montmartru, ki so, kadar ni tam tnjcev, tako prijetno prazne in tihe kot v kakem ljxd)eznivem provinci-alnem mestecu. Noveniber je bil tako mil, da sva lahko sedela na prostem, rahlo vinjena in.ginjena, zakaj obujala sva spomine na tista daljna leta, ko je Gloria nastopila kot mlada pevka na odru najinega rodnega mesta in sem jo jaz prvič videl in slišal. Potem je dobila angažma v Nemičiji in za zmerom zapustila domovino.
»Najteže sem se odtrgala od svoje uboge male hčerkice,« je rekla in globoko zavzdihnila.
»Kaj, ti si imela hčerko, Gloria?« sem zaklical in kar v glavo mi ni šlo, da je bila nekoč mati, tako malo se je to ujemalo z njeno ble-
2'                                                              19
ščeoo pnikazinijo, ki tako rekoč ni imela zasebnega življenja, ampak je bila last oiboudujočih opernih množic.
Otožno je pobrskala s slamico ;po absinthu in se začela spovedo-vati. Poročila se je še zelo mlada. Mož je bil trinog, je rekla, ljid>o-sumnež in surovež, izakaj hotel je po vsi sili, naj pusti gledaliišče in poje samo še zanj — pomisli si, to je hotel človek, ki sploh ni imel posluha. In potem kmalu otroik, iplenice, cuclji... »Punčko' so mi prinašali zvečer v gledališče,« je rekla, »da sem jo v odmoru po prvem dejanju nahranila, ampak moreš si miisliti, da je to šlo talko meni kot otroku na živce in ni moglo dolgo trajati. Ravno tedaj se mi je ponudil angažma v Nemčiji. Seveda sem oanahovala, potem pa sem se le žrtvovala za umetnost in odšla.«
»In otrok?« sem jo vprašal sočutno in s svojo rdečo' nerodno roko s kratkim:! iprsti poikril njeno oziko belo zapestje.
»O, mar nisem potem nič kolikokrat stala na ikaikšnam mostu,« je rekla Gloria in si z rutico previdno obrisala oči, »stala ob ograji in gledala v deročo reko pod seboj — v vsakem večjem mestu je reka, ali ni to čudno? — gledala v reko in si mislila: Zakaj se ne vrženi v vodo? Kako morem sploh živeti, če mora moj otrok živeti brez matere? Toda klic umetnosti je bil močnejši,« je rekla Gloria, se zravnala in zasanjano nasmehnila po tisočerih lučcah Pariza, ki jih je bilo z Mont-martra očarljivo gledati. »Za umetnost sem vse žrtvovala — celo v vodo nisem skočila.«
Od strani me je ošinila s svojim nekoliko premetenim, toda čarobnim nasmeškom, vtem ko so ji bile oči vlažne, tako da nisem vedel, ali m.isli resno ali se mi posmehuje.
»Toda dolbila sem Nervenzusammenbruch — zloim živcev,« je pristavila skoiraj ponosno. »Ravno pred premiero Lucie Lammermoorske.«
»Tvoji častilci so bili za gotovo hudo razočarani,« sem nekoliko Ij ubosumno pripomnil.
»Da, ^ sanatorij so mi pošiljali na kupe cvetja,« je spet veselo zažvrigolela. »Dajala sem ga sestram, da sO' si z njim krasile privatno kapelico, in to mi je prineslo srečo, zakaj po tistem mi je ravnatelj opere igažo še povišal. Tistega leta sem bila najbolje plačana pevka v hiši in moja Lucia je bila — un triomphe innoui,« je rekla Gloria, ki je menda mislila, da mora v najin ipogovoir vpletati tudi francoske besede, Icer isediva ravno v Parizu. »In študenti so me po predstavi počakali pred vhodom za pevce in me na ramah odnesli v moj hotel. To so bili časi!«
Taka je bila torej kratka, toda pretresljiva zgodba o Gloriinem materinstvu in spričo teiga, da mi jo je sama povedala, ne more nihče
20
trditi, da je hotela komu kdaj kaj zatajiti. In vendar se je ljubezniva gospa, ki sem jo tako zavrnil, samo udarila po očeh in dejala, da sem slep — ubog-i moj Veles! — slep ne samo za slabosti njenega značaja, ampak tudi za vse drugo. Mar ne vidite, kako se je pogršala, zredila in nasplob propadla?
Toda ko sem ta trenutek gledal Glorio, ki je stala pred menoj z vEnemirljivim novim izratzoni na obrazu, z ognjeno rdečimi, plemenito kvišku počesanimi lasmi, moigočna postava, kraljevsko^ odeta v višnjevo svilo in brokat, sem lahko samo znova ugotovil, da to ni reisnica.
»Ali se zavedaš, da si čedalje lepša?« sem zaneseno zamrm.ral.
Spet mi je pomolila roko.
»Lahkomiselna, površna ženska' sem, ki ne zna ceniti pravega prijateljstva!« je s tresočim se glasom zaklicala. Mimogrede je poblisnila z očmi po' ogledalu. »No, če se dobiro napravim, sem^ še čisto passable,« je nekam otožno pristavila. Nekajkrat se je rahlo udarila s hrbtom roke po podbradku. »Toda tukaj se nabira, vidiš!« In še več je govorila o tem, kako so ji zdaj vse obleke pretesne in bi morala vsekakoir shujšati, toda jaz je nisem poslušal in je pravzaprav niti gledal nisem več, zakaj videl sem pred seboj čudovito prikazen, kakršno sem prvič ugledal na našem odru — ali je mogoče? — že pTed petindvajsetimi leti. Takrat sem bil še študent in se^m jo lahko samo od daleč občudoval, kar sem ji z vsem žarom povedal, ko sva se pozneje srečala v neki slovenski družbi v Miinchnu, kjer sem jaz študiral na slikarski akademiji, ona pa je bila angažirana kot koloraturka v tamkajšnji operi.
Seveda so v našem svetu dejstva velikokrat sovražna idealom in jih moramo pri sebi premagati, če si hočemo ohraniti piredstavo neskončne popolnosti, ki nam življenje sicer ne dovoljuje, da bi jo obdržali ali sploh dosegli: vizijo lepote, iz katere se tudi umetnost poraja in ki vztraja kot trdnjava v samem središču sovražnikove dežele, kjer jo legije starosti, bolečine, obupa, bolezni in smrti zaman oblegajo. Meni je uspelo, da sem sovražna dejstva premagal, sem pomislil in sem bil Glorii neskončno hvaležen, da me ni uslišala, zakaj ko bi me bila — ali bi bila danes še ideal, ki se ne more spiremeniti? Ne, v mojih očeh bi prav gotovo ne bila več tako popolna, tako čudovito lepa in mlada, tako nedosežna umetnica.
Spet me je skoraj nezaupljivo pogledala z nekoliko poševnimi, zelenkasto višnjevimi očmi, ki se čudovito iskrijo in leslkečejo, čeiprav bi kdo drug — jaz ne — utegnil reči, da so veke nad njimi nekam nabrekle in zardele in da delujejo mešički pod očmi izrazito utrujeno na biserno belem obrazu z debelo plastjo pudra, izpod katere kljub vsemu silijo na dan temne sence kot odsevi neke tragične slutnje, od katere
21
je kakor zaiilipala, da sva se oba, oua in jaz, skoraj piresitrašila in sem zaklical: »Kaj je, Gloria?«
»Nič, nič ¦— samo nekoliko razburjena sem, kot zmeraj pred premiero.«
Poitrkal seon po prsnem žepu. »Tukaj je vstopnica za nocojšnjo predstavo. Vidleta sodi med tvoje najlepše kreacije in strašno se že veselim, da ...«
»Tako dobro mi je doma,« mii je brez prehoda segla v besedo, »tako vesela sem tudi jaz, da spet vse vidim, in Zan je s tukajšnjo upravo podpisal v mojeim imenu pogodbo za daljše gostovanje, mogoče bom sploh ostala dalje časa v starem kraju, nekam naveličala sem se tujine. Kako tam zunaj spletkarijo! Vsi ti časnikarji, ki jih podkupijo mlajše kolegice, da potem pišejo o meni, kako izgubljam glas ...«
Razburjeno je planila po sobi, da so dolgi uhani okrog njenih lic zažvenketali in se je stresla ogrlica, ki ji je s tremi nizi biserov obkrožala kraljevski vrat. »Čeprav mi v koloraturi mogoče na vsem svetu še danes ni nobena kos!«
»Tudi v lepoti ne,« sem si drznil pripomniti.
»Da, na odru moramo biti lepi, da nas publika vzljubi,« je vzrado-ščeno rekla. »Kaiko nam je potem hvaležna za to, kako nas obsipa z aiplavzom, s cvetjem in pokloni in — kako kmalu nas pozabi!« je vzdih-nila ter tragično zmajala z glavo, uhani in ogrlica pa so ji spet pritrjevali z žvenketom in iskrenjem.
»Tebe ne more nihče pozabiti, kdor te je vsaj enkrat videl ali slišal,« sem rekel iz lastne izkušnje.
Z dolgim prožnim korakom, ki sem ga tako dobro poznal z odra, je stopila k odprtemu zaboju, ki je stal v kotu poleg stojala z lasuljo, in začela z neko strastno vnemo jemati ven kartone z nalepljenimi izrezki raznih kritik in recenzij, revije in ilustracije s svojimi podobami, vsa zasopla, gnevna, obupana in vendar ponosna. »Vise to so že pisali o meni! Poglej! Cel zaboj slave! In danes? Ndkoč sem prevzetno obrnila domoviiii hrbet, danes sem še vesela, če najdem tukaj zavetje.«
Glas se ji je skrhal. Krenil sem k nji, jo prijel za rame in rdkel zaskrbljeno. »Pa kaj je vendar s teboj? Takšnega pesimizma pri tebi nisem^ vajen.«
»Pesimizem^? Ne, narobe, zelo zelo sem srečna in vesela in ... Sam^o na živce mi gre, da Zan že včeraj in danes... skratka, z neko baletko se mi klati. Pobral jo je v nekem baru, to je pri njem že tradicija. No, meni je vseeno, ampak da me ravno zdaj, pred premiero pušča samo ... Toda sedi vendar! Kava je že skuhana. Hočeš tudi konjaka? Saj sem tako vesela, da te vidim, samo tebe sem sd še želela. Koliko spominov!
22
Pogovarjala se bova brez prenehanja do večera, ti dobri, plemeiniti človek!«
Posadila me je na zofo, sedla poleg mene in me spet prijela za roko. >Zan pa naj le hodi, koder ga je volja. Z moškimi nočem imeti nobenega opravka več,« je rekla in spomnil sem se, da je to zatrjevala že pred petindvajsetimi leti. »Ne izplača se, ker ni med vami prav-zatprav nobene raizlike,« je pristavila tako prisrčno nedolžno, kot je znala samo- ona.
»Kako dobro, da se tega ne zavedamo,« sem malce žalobno za-mrDoiral in se zdrznil, zakaj ta trenutek je izaklical iz predsobe njeno ime neki meni še predobro znani glas — bodro in predrzno, kakor kličejo moški imena žensk, ki so jim brez pridržka vdane. In bliskoma se mi je utrnila pred očmi podoba tiste noči, ko je Gloria mogoče i« neke krute objestnosti dala tudi meni ključ od svojega stanovanja in sem, potem ko sem odklenil vrata z burno utripajočim srcem, našel v njeni spalnici tedaj še atletsko postavo Mefista miinchenske opere — našega rojaka Zana Volbenka, ki se je tam klical za Wolfganga, se pravi, Mefistova črna pelerina je ležala na tleh, on sam pa na Gloriini postelji, kjcT je poslej tudi vztrajal, tembolj ker je zaradi popivanja in nezmernega življenja še razmeroma mlad izgubil glas in se preživljal sam^o še koit Gloriin imipresario in osebni tajnik.
»Aha, obisk imaš,« je rekel, ko je vstopil. Odložil je biserno sivi klobuk in rumene rokavice iz jelenjega usnja na klavir. Za razliko od Glorie se je Volbenk hudo spremenil, vendar ta prejšnji čedni gizdalin nemara še zmerom misli, da je lep in izaipeljiv, z lasmi, ki si jih skrbno češe čez plešo in seveda tudi barva, s trebuščkom, kakršnega dobijo tudi suhljati moški v nevarnih letih, pa s težkimi, povešenimi potezami na ohlapnem pobeljenem obraizu, na katerem učinkujejo vranje črne obrvi kot obrvi klovna. Zaradi tega je še strašneje, da skuša še zmerom lahkomiselno in lahkotno skakljati, čeprav je pri Vsakem poskoku občutiti, kaiko mu v kosteh nekaj škriplje in poka.
»Naš dragi, naš večni Veles, seveda,« se je nato posmejal z zobmi, ki so tako enakomerni in beli, da za gotovo niso njegovi. »Ne bom ga vprašal, ali se je vrnil v domovino zato, ker je tebi sledil, ali pa se je znašel na istem kot midva, ki sva odkrila, da nimava več drugega izhoda.«
»Idiot!« je siknila Gloria.
»Saj ne misliš gospoda Velesa, kajne da ne, dušica?« jo je prijazno vprašal in si natočil konjaka, ki ga je prej ponujala meni. Brez besede je planila k njemu in mu izbila kozarec iz roke.
23
»Bravo, zmeraj sem občudoval tvoj temperament,« je rekel in si vdrugo natočil, zdaj pa mu ni več branila, samo zamahnila je in rekla s pomenljivim zaničevanjem; »Moški!«
Toda v glasu ji je hkrati trepetala senčica zavisti in občudovanja, čeprav nisem mogel nikdar razumeti, kaj neki lahko občuduje ženska, kot je ona, na moškem, kakršen je Volbenk, če ne svoje lastne meči, ki se je podredila njegovi slabosti.
»In črna kava?« jo je vprašal čez rame. Gloria je postavila predenj skodelico, ki jo je bila menda že meni namenila, on pa jo je hlastno izpraznil. »Mmm. — spet se mi jasni v glavi.« Nato- še požirek konjaka. »Tako! Zdaj lahko spet mislim.«
»Name!« je očitajoče rekla.
»Samo nate, kakor zmeraj, carissima! Prvič, cvetlice so že v gledališču, treba je samo še dati navodila, kaiere naj ti prinesejo pred zastor po prvem dejanu, katere po drugem in tako dalje! Drugič, že včeraj sem najel štiri golobradce ter jim razdelil vstopnice, enemu v parterju, enemu na dijaškem stojišču, enemu na balkonu in enemu celo v loži prvega reda, da bodo po tvoji prvi veliki ariji začeli vzklikati »Gloria! Gloria!«, nato pa burno ploskati in topotati z nogami. Dokazano je, da v vsakem manjšem teatru že štirje dobro razporejeni glasovi potegnejo vso čredo za seboj. V ginljivih trenutkih bodo tudi potegnili iz žepa rutice in se useknili, kar je signal za splošne solze.«
»Nekoč ni bilo treba najemati mladičev z žepnimi ruticami,« je rekla Gloria skoraj sovražno.
»Tudi danes bi jih ne bilo treba, ko bi midva, goJobica moja, ne živela v skrajno zmaterializiranem svetu, kjer je tudi umetnost predvsem matematika — enačba zvez, spretnosti in verjetnostnega računa, v kateri igra neznanka x — tvoje petje — skrajno podrejeno vlogo. Kar vesela bodi, da tvoj osebni tajnik ni samo gentleman, ampak tudi duše-slovec — človdk, ki dobro pozna slabosti svojih bližnjih, ker od tega živi. Dokazano je, da je vse n& svetu mogoče dokazati. Ali je naša velika umetnica na zatonu svoje slave? Ne, na višku je, če moreni o tem prepričati ljudi, in to ni težko, če sem v teh rečeh dovolj izkušen in dovolj — podjeten. Ali sem jaz Zane? Ne, če mi bosta s častivrednim Veilesom mogla ali hotela verjeti, sem ta trenutek Gloria ali celo Vio-leta.«
V navalu objestnosti je potegnil nakodrano plavolaso lasuljo- s stojala, da se je nevarno zamajalo, ter si jo ročno, čeprav nekoliko po strani posadil na glavo-.
»Periko nazaj! Skuštral mi jo boš, norec!« je zavpila Gloria in mu jo poskušala vzeti, on pa je samo zavil oči ter medleče iztegnil roke
24
proti nji, medtem ko se ji je spretno umikal. V falzetu je zapel arijo Violete: »Le zavriskaj, duša moja, le predaj se slepo vetrovom!« Pri tem se je odzibal gor in dol po sobi, kakor bi opletal okrog sebe s košato krinolino, medtem ko ga je Gloria zaman lovila in ga skušala ustaviti.
»Poj in vriskaj, zdaj je tvoj čas!«
»Sram te bodi, že popoldne ga imaš!« je zaklicala Gloria, odnehala in omahnila na zofo.
On pa je spet iztegnil roke proti nji in z na stran nagnjeno glavo zapeljivo zapel: »Vsako jutro me zbudi v radost, sveže sile zanjoi mi daj! Vsako noč na drugih prsih, vsako noč drugje bo moj raj, ah, ah...« In spustil se je v visok, skrhan, neskončno razvlečen trilček, da nisva niti Glonia niti jaz mogla vadržati, temveč sva se začela sprva pridušeno^ potem pa čedalje huje smejati.
Priklonil se nama je in nenadoina dejal z naravnim glasom: »Ali slišiš zdaj moje štiri, kako ti ploskajo? Štirje ali ves teater?«
In začel je igrati med publiko porazmeščene navijače, poskakovati, topotati z nogami ter ploskati, medtem ko se mu je lasulja pijano zibala na glavi nad črnimi obrvmi klovna, hkrati pa klicati na vse grlo: » Gloria! Gloria!«
Priznati moram, da je bil dober igralec, zakaj trenutek nato je že spet spremenil obraz in držo ter se začel ljubko priklanjati kot pevka, ki se hvaležnemu občinstvu zahvaljuje za ovacije. Spakljivo je vrgel nekaj poljubčkov v avditorij. Nato je kliknil nevidnemu občinstvu: »Ploskajte, ploskajte! In to je slava.«
»Mar ni čudovit?« se je Gloria dbrnila proti meni in si obrisala oči, v katerih so^ se bile od s^meha nabrale solze, toda jaz sem se na lepem razžalostil in se poslovil.
Počasi seim krenil iz njenega stanovanja po nenadoma tako tesnih ulicah domačega mesta, ki sem ga bil nekoč zapustil s prevelikim upanjem. Kaj vse je medtem minilo in upanje se je manjšalo in manjšalo kot dogorevajciča sveča! Zdaj me je zanesla pot na most čez reko. Kakor je bila Gloria čisto pravilno dejala, je v vsakem^ večjem mestu reka in tako je tudi v našem, čeprav ne vem, ali zasluži vzdevek »večje«. Reka, ki mi je leno polzela pod nogami, vsekakor ni bila večja od širokega potoka; most, na katerem sem stal (čeprav moram resnici na ljubo povedati, da je bil to samo eden naših manjših mostov v predmestju), pa tudi ni bil dosti imenitnejši od navadne brvi. Naslonil sem se na leseno prečko ograje ter se zazrl v vodo pod seboj, v kateri so se zrcalile jesensko žalujoče vrbe nabrežja, ki so kdaj pa kdaj poslale v strugo bledozlato ladjico uvelega lista, da je zaplavala mimo mene
25
kot moji izgubljeni dnevi. In ti dnevi v moji duši in listi na temni gladini so bili edino, kar se je nekaj časa premikalo, dokler ni trenutek potrtoisti neopazno minil in so v vodi neproimično zasijale tihe podobe z začarano čistostjo), kakršno imajo podobe iz pretekilosti, ki so nam ostale edine zveste, potem ko je vse, kar je bilo nekoč malenkostnega in minljivega, v našem spoaninxi že davno ugasnilo, te podobe pa nam večno svetijo v temni duši kot zvezde. Prizori iz mladih let, zraven Gloriina postava in poleg nje manjša moja, ki pa jo drobni, komaj opazno driseči valovi kmalu dovolj raztegnejo, da zrastem kot v svojih željah in lahko obstanem ob njeni strani. Tako povečanega sem se videl z večno basikovsko čepico na glavi, v ohlapno, prepeisanem dežnem plašču, z ugaslo cigareto, ki mi vztrajno visi s spodnje ustnice, z okroglimi očmi, ki so se z leti v vnanjih kotičkih povesile, da nekam ža-lobno začudeno strmijo v svet in so tako otroško sinje, da se jim nikakor ne poda sivina košatih obrvi nad njimi in se zdi moj rdeči obraz zaradi njih še bolj rdeč. Toda videl sem za seboj velika mesta, železnice, ki drvijo prek celin, parnike, ki vozijo čez oceane, bujnost tropičnega rastlinja, v led okovane fjorde, vso panoramo velikih popotovanj, zaradi katerih sem zdaj tudi jaz v tem majhnem mestu velik, čeprav sem se marsikdaj laliko pretikal samo ta)ko, da sem v Parizu prodajal čopiče, v Oslu zastopal firmo s ponarejenim vinom, v Marseil-lesu drpalil kot pristaniški nosač, v New Yorku pomival okna. Ce nič drugega, vsaj to veličino mi je dala v primeri z ostalim svetom domovina, in tako sem, ne da bi se postavljal na prste, velik ne sam^o v vodi pod seboj, ampak nasploh, vsaj iz perspeiktive brvi, na kateri ta trenutek stojim — in s to mislijo seom odšel proti svojemu hotelu, da bi se za večerno predstavo v operi preoblekel v temno obleko.
Nemara bi bil moral Glorio še tisti večer poiskati, ne samo zavoljo najinega starega prijateljstva, temveč tudi zaradi besede, ki bi jo bil v tisti uri samo jaz lahko rekel in ji je bila morebiti potrebna. Ali pa sem imel pravico vdreti k nji v trenuku, ko mogoče ni hotela nikogar videti, in predvsem: ali sem imel dovolj poguma? Nisem ga imel in noč je minila, da sam ne vem kako, vsekakor sem jo prebedel, loveč kot izgubljeno tarnanje neke neme krike v duši, njene ali svoje, dokler me ni odrešilo prvo škripanje tramvaja na ulici pred hotelom, ki mu je sledila prva stopinja na pločniku, bežeča, kot bi lovila jutro.
Potem sem se dopoldne celo večnost sprehajal pred hišo, v kateri je stanovala Gloria, dokler nisem slednjič vendarle stekel do veže, do stopnic, do njenih vrat, do zvonca, do Agate, ki me je spustila v. predsobo še bolj namrščena, koščena in nema kot po navadi in mi tako odločno odkimala, ko sem jo hotel nekaj vprašati, da sem kar otrpnil.
26
Stoječ za temnim.! vrati z najmanj tako burno utripajočim srcem kot takrat, ko sem s ključem, ki mi ga je ibila dala, odklepal njeno stanovanje, ne zavedajoč se, kako zelo sem ogoljufan, sem poslušal iz njene sobe Gloriin glas, ki je rahlo, negotovo posikušal nekaj peti. Ko sem natančneje prisluhnil, sem raeločil tudi besede:
»Oj zbogom sanje mlade, sanje zlate in vesele, na licu so mi rože, rože rdeče obledele, ah, kje ...«
Glas se je pretrgal in Agata mi je tiho, previdno odprla vrata, kakoT da stopam k bolniku, jaiz pa sem se lahko mežikajoč zazrl v pol-temo, ki je vladala v sobi.
Stala je tam z razkriljenimi rokami kot na odru in zdajci je njena ohlapna domača halja zavihrala, zakaj planila je bila h gramofonu in ga odprla. V njenih gibih je bilo toliko raizburkano gledališkega, da mi je bilo, kot da gledam enega iznanih prizorov v kakšni operi, tembolj ker se je s plošče zmagovito oglasila arija, ki jo je prej sama pela, vendar to pot z njenim nekdanjim bleščečim glasom in v italijanščini: »Addio del passato bei sogni ridenti, le rose del volto ...«
Nenadoma je iglo odstavila, da se je plošča z nekim zlobnim bzi-kanjem prazno obračala dalje. Gloria je vzdignila s prstani obteženo roko, kakor da je hotela nekoga posvariti, neko tujo' žensko, ki se ji posmehuje, zakaj rekla ji je: »Utihni! To nisem več jaz.« Začela je hoditi gor in dol po sobi in viti roke. »In vsi so me zapustili! Sama,, v tem stanovanju, na svetu ...«
Pomolil sem glavo v so^bo in ponižno rekel: »Jaz sem še tukaj, Gloria.«
Odvrnila je z zamolklim tragičnim glasoim: »Naročila sem Agati, da nočem danes nikogar videti.«
»Vem, tvoje srce...« sem zajed j al.
»Moje srce je v redu, je zmeraj bilo. Šele lani me je preiskal specialist in izjavil, da imam prav konjsko srce. Kaj stojiš tam zunaj kot tepec? Stopi vendar v sobo!«
Vstopil sem, obzirno zaprl vrata za seboj in jo nekoliko prestrašeno pogledal od spodaj navzgor, tako razburjene je nisem^ še nikdar videl.
»Toda med sinočnjo predstavo ti je glas — oprosti — odpovedal zaradi srčne slabosti,« sem kolikor mogoče pomirljivo rekel.
»Odpovedal mi je, ker nimam več glasu,« je zaihtela Gloria in omahnila na zofo, kakor bi jo bil kdo spodnesel. »Že dolgo sem si pri visokih tonih pomagala s falzetom, zdaj pa niti tega ne zmorem več. Finita la commedia!« Zdaj šele sem opazil, da je imela vrat povit z debelo flanelasto ruto. Besno si jo je odpela, jo strgala s sebe in tre-
27
ščila po tleh. Nato je prevrnila še stekleničko z zdravilom, ki je stala na najbližji mizici, ter zavpila: »To medicino pa naj doktor sam popije, če misli, da bo potem mogel zapeti visoki ce!«
»Mila moja, ne razburjaj se tako, ker bi potem utegnila še resnično ^boleti,« sem spet zamrmral, naglas si še zmerom nisean upal govoriti.
»Kaj ti nisem še dovolj bolna, brezdušni, trdosrčni človek?« je oibtožujoče zaklicala in z veseljem sem ugotovil, da se ji glas čedalje bolj krepi. »Mar ti ne zadostuje, da so me sredi drugega dejanja kot mrtvo odnesli z odra, ti je bilo premalo škandala, ko so na lepem morali prekiniti predstavo, češ da veljajo kupljene vstopnice za prihodnjič, kakor da bi bil zame še kje na svetu kak prihodnjič, kakor da ni vse pri kraju, moja pevska kariera uničena, poslednja iluzija razbita, o, o!« Gledala me je s široko razprtimi, motnimi, rahlo blaznimi očmi in ta blaznost je bila vse prej kot igrana. »Poberi se še ti!« je zavreščala in mislil sem že, da se bo z nohti zakadila vame, in sem se zbegano umaknil proti vratom, mrmrajoč, da, seveda, saj pojdem, če bi bila rada sama, toda na vsem lepem me je prijela za rame, me rahlo uipirajočega se potegnila nazaj ter me skoraj surovo potisnila na stol, sama pa spet omahnila na zofo meni nasproti in hripavo zašepetala: »Ne hodi! Jaz... sem te vse jutro čakala. Bojim se ostati sama. Ne prenesem te tišine. Zato ostani, govoiri, kar hočeš — neslanosti, kaj pametnega tako ne znaš.«
Nekaj časa sem sedel molče, z rokami na tresočih se kolenih, s po-vešeno glavo, nemo loveč besede, ki sem jih bil vso noč pripravljal, pa so me zdaj zapustile, da sem dbupano strmeli v praznoto v sebi. »Ko sem te prvič videl na odru v našem mestu,« sem omahujoče pričel, »si prav tako pela Violeto, lepa, vitka ko breza, ognjevita, čudovita ... Gledal seim te in občutil, da gledam popolnost v njeni najlepši obliki, prekrasno muizo petja ...«
»Čemu mi to pripoveduješ? Da bi me mučil?« mi je segla v besedo.
»Hotel sem ti samo povedati,« sem^ nadaljeval nekoliko glasneje, »da je tisti čas zame in zate reisničnejši od vsega, kar se je poslej zgodilo, in da si ti, Gloria, še zmerom prva pevka na svetu, slavna, lepa in večno mlada — in od tega ne odstopim!« Toda bilo- mi je, ko da se bom zdaj zdaj spustil v jok, ko sem jo gledal ter moral sam sebi priznati, da to ni več ona.
Ne vem, ali me je še poslušala, ali je bila sploh slišala moje zadnje besede, zakaj togo se je naslonila nazaj, si pokrila z rokami oči in začela tiho jdkati. »Povedala ti bom,, kaj se je zgodilo,« je potem vzdih-nila. »Po prvem dejanju sem ju našla v svoji garderobi, Zana in njegovo baletko. Prvo dejanje je še nekako šlo, razpoloženje med publiko
28
je bilo dobro, simpatično in jaz sem se spominjala, kako je bilo, ko sem tukaj prvič pela Violeto in sem bila v lepega in mladega Alfreda tudi v resnici nekolžko zaljulbljena. Zaradi tega sem imela še večjo tremo in sem prve takte svoje velike arije pela negotovo, ali poitem me je začel nositi moj lastni glas kot na krilih tega spomina in tako, vidiš, sem zvozila in prišla po lepem aplavzu čisto zadovoljina v svojo garderobo, kjer sem našla malopridneža tako rekoč v objemiu tiste ženske, pijanega ikot po navadi, ne, še veliko bolj, zakaj zabrusil mi je, česar mi doslej vpričo tujega človeka še nikdar ni rekel, da sem stara in da nimam več glasu, da, to- mi je vrgel v obraz človek, ki...« Tu se ji je hripavi šepet pretrgal in izpod tresočih se prstov so se ji po licih, ki so se mi danes, jojme, zdela tako uvela, potočile bridke solze ter zarisale na napudrano polt \ išnjevkaste maroge. Ihte, v presledkih, ki so ji parali besede, da sem koimaj razumel zvezo, je potem pravila dalje, kako sta se z Zanom do kraja sprla, se pravi, ona omu je zagrozila, da že naslednji dan spet odpotuje, in to v tujino, toda brez njega, tako da ne bo nikdar Ye>č mogel izkoriščati njene iprizaneslji^'Olsti, on pa jo je porogljivo vprašal, od česa misli tam živeti, no, nekaj prihrankov hvala bogu še imam, je potem rekla, beži no, se ji je posmejal in ji po\edal, da jih nima več, ker si je z njenim podblastidom, ki ga je seveda ponaredil, že zdavnaj dovolil vzdigniti denar iz švicarske banke, kjer je bil naložen . . . Vse to je bilo ipreveč za Glorio, skoraj nezavestno so jo potem še zadnji trenutelk preoblekli za drugo dejanje, nekdo jo je pahnil na oder, kjer je nekaj časa še igrala in pela, se delala, da Se zna posnemati svoj nekdanji glas, dokler kratko malo ni mogla ničesar več iztisniti iz sebe in se je naredila, da je omedlela, da si je tako vsaj prihranila nadaljnje muke.
»Tako, vidiš,« je koinčala, »je ravnal z menoj človek, za katerega sem žrtvovala vse — me uničil in pripravil ob zadnji denar!«
»Denar?« sem neikam odsotno ponovil, tako* daleč je bila misel na m^aterialno izgubo od izgube, ki me je v resnici zadevala. »Prava reč, Gloria — v denarju ni sreča,« seim zamrmral.
»Toda meni ne ostane ničesar več,« je rekla z obupanim gnevom.
»Pač, mila moja — ali mi nisi pravila, da imaš tukaj v doimovini hčerko? Ta mora biti zdaj že pametno in odraslo dekle in...«
Z neko besno užaljenostjo me je pogledala in kriknila: »Menda ne misliš, da bi mogla zdaj izkoriščati njo, ki sem jo zapustila? Zelo globoko sem padla in prav mi je, prav mi je, ampak tako globoko, kakor misliš ti...«
Prijel sem jo za roko, ki je divje krilila z njo, pokleiknil pred njo, ji  poljulbil  od  raziburjenja  žvenketajoče  prstane,  o,  kako  kovinasto
29
mrzli so bili pod mojimi ustnicami! in jo začel rotiti, naj tega nikar ne misli.
»Česa?« mi je spet segla v besedo, medtem ko me je sovražno in prežimo pogledovala. »Da sem izgubila edino, za kar sem hotela živeti: svojo lepoto, slavo in denar?«
Nekaj minut sem igovoril v prazno, preden sem se ovedel, da me sploh ne posluša, čeprav mi je še zmerom, z nelko trpko sovražnostjo zrla v obraz, kakor da sem jaz vsega kriv, vendar je menda potem vseeno ujela nekaj mojih besed, ko^ sem jo prosil, naj vsaj mojim očem verjame, če že svojim noče, mojim očem, ki še zmerom vidijo njeno neuničljivo lepotoi, mladost in ...
»Ne, ne,« je kriknila. »Vidijo žensko, ki je sama sebi in drugim predolgo lagala, da je mlada!«
Neka bolestna svojeglavost jo je zanašala čisto drugam, kot je prvotno hotela. Najprej se je bila sanio s prsti rahlo dotaknila boleče rane, zdaj jo je pred mano čedalje bolj razgaljala in nahajala v tem, da je sama sebe trpinčila, neko temno, sovražno naslado. »Kaj pa veste vi moški,« je gnevno dejala. »Večno' ostanete dečki. Tudi ti, kakor si aboten in star — še zmerom deček. Toda me ženske se iiz vaših ljubic spremenimo v vaše babice, z vsako gubo, z vsakim sivim lasom, ki nam krade mladost! O, kako vas zaradi tega vse sovražim! In tudi tebe sovražim m mrzim.«
»Samo izčrpana si in utrujena, drugače pa se nisi spremenila, vsaj zelo ne,« sem rekel iz nekim besnim pomilovanjem, z drhtečimi ledenimi ustnicami, še zmeroim na kolenih, sam sebi klavrn in smešen, kruto zbegan od občutka, da me zapušča zadnja trohica poguma in moči.
»Lažeš, kakor si vedno laigal! Sicer pa, kaj mi mar!« je začela kot iz uma vpiti in si s flanelastim ovitkom, ki ga je bila prej zavrgla, besno brisati obraz. »Zdaj hočem biti takšna, kakršna sem v resnici, sebi in vam vsem navkljub! Na, poglej me, poglej, kakšna sem brez šminke!« je vpila dalje, medtem ko so ji solze curkoma lile po licih in ji še hitreje brisale z obraza lepotilo, kakor si ga je mogla z ruto.
»Poglej si no še enkrat moje kTasne lase! Vi vsi mislite, da si jih rdeče barvam, ker je taka moda, pa sploh niso moji, zakaj moji so tako revni, da se jih še barvati ne splača!« In v poslednjem izbruhu samomorilnega obupa si je potegnila z glave lasidjo ter mi zmagoslavno pokazala svojo lobanjo s kratko ostriženimi, redkimi sivimi lasmi kot režečo se, razorano podobo smrti, medtem ko so se ji svinčeno sive ustnice pačile v grozljivem, srce trgajočem smehu: »To sem jaz: kar do sitega se me naglej!«
30
Jaz pa sem še zmerom nebogljeno klečal in zdaj še celo nisem imel dovolj moči, da bi se bil pobral, temveč sem nebogljeno medlel dalje na zmehčanih kolenih pred svojo čiudovitoi, edino Glorio. Bridko sem se zavedal, da je to trenutek, ko bi lahko ponudil roko soigralcu v tragediji, ki je tudi moja in nas vseh, ter ji rekel, da jo neomajno ljubim v vsej veličini njene človeške bede in da znam tako požlahtniti svoj mali dan.
Toda niisem ji znal povedati, kar bi ji bil moral povedati že zdav naj, zakaj danes je bilo za oba prepozno, in čeprav nisem nikdar ničesar ljubil tako iskreno kakor ta trenutek krnti obraz njene resnice, nisem zmogel drugega, kot da sem si zakril oči, čuteč nadvse mučno, kako kratki in okorni so moji ubogi prsti, in ko sem se nekako skobacal na noge in jo spet pogledal, je Gloria že sedela tam na zofi, toda spet z lasuljo na glavi. Tiho, skesano me je prosila, naj odidem, kar sem tudi storil.
31