LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. Štev. O (TVo. O). Oliiong-o, Junij, 1906 Leto I. (Vol. 1.) •• •*' ........... SODRUKjOM IN SOMIŠLjENI- sko postopamje proti včerajšw!m tedaj bi se našel tudi sodnik, ki bi pa so ljudje, ki so razkrili te velike •NA ZNANJE! provoikiamtom, 1 ki so streljali na poslal proletarca v ječo ali prisilno zmote: o mogočnosti, da bi bili v delavnico. Ako pa znamenit lopov, zasebni lastnini in toki družbi vsi Zveze v Ameriki", napram lastniku suspendiram od urada in se ima Walshen*, ki je s svojimi brezvest.- S tem dokazovanjem se je neza- lista "Glas Svobode" g. M. V. podvreči preiskavi. nirni špekulacijami vničil tri banke, veden razred neposedujočih razvil Kondu, ki neoprainčeno napada 2. Poveljnik žaiK&rmarije, ki je Milijonski tat in lastnik "Cnonicle' v razrednozaivedno maso, ki hoče člane socijalistične stranke v svo- pivski streljati roai ljudi je v zaporu, irna mogočne prijiaJtelje v Washing- in ima namen sistematičnim potom jem nesocijali^fičnem listu. 3. Zaprte tobačne delavke bodo tonu, radii tega je umijivo, zakaj se — po načrtu razlastiti zaseben ka- Odbor izreka enoglasno, da pri- takoj odpuščene. mu nič zalega ne stori, čemu mu ni pital, ter ustvariti novo — kolekti- pozna in priporoča edino le list 4. Delavcem je dovoljeno držati treba obleči jetniškega jopiča. vistično temporamo družbo, ki bo "Proletarecki je last "jugosi. soc. .shode m seje. ; . -:— prehajala v komunizem. • Zveze", stovenskim socijalističnim Sumi se, da je te krvave trage;- — Organizirani kovači, ki dela- Socij^lizem hoče ta nepou>edujo- listom v Ameriki! dij«e kriv ediino-le slapa luab^buške jo v delavnicah "Hicks Car and či razred poučiti, o vzrokih, zakaj . .Nadalje se izreče odbor eno glas- hiše pl. Zairciki, ki je rodom Polak. Lcnromotive Works" družbe v Chi- ne poseduje ničesar, med tem ko no, da bodo vsi soeijalistični listi ----cagu, so dosegli veliko zmago, poseduje drugi toliko. Iz te nepose- v Ameriki obz*esčeni o zadevi ter — Kako umirajo ruski revolu- Družba je izjavila, da bode odslej dujoče množice, raste vidno razred da o nji poročajo. cionarci! "Nekaj ur pred odhodom vposlevala le organizira/ne delavce nozavedna delavska — od kapitala Stem je stvar do piana! Pokazar- k'vešailom je na smrt obsojeni ru- v svojih delavniodh, za»jedno je pa odvisna« strainka pod samostojnim lo se je, da specijelnega socijaliz- ski" bojevnik za svobodo ruskega zvišala urno plačo od 23 na 25 socijalističnim praporom. To zad- ma, ki ga "razume" Konda, ni! naroda Ivan Pulihov izrekel na/ in od 27 na 29 centov, pomaga- nje je socijalistično delo. Prevod o sklepu, v angleščini, sleduje besede svojim tovarišem- čem, kovačem« pa od 35 na 40 in 45 - prinesemo v prihodnji šte*i>ilki v jetnikom. centov. Kjer je sloga je moč, in Da preveva v ameriškem časni- polnem obsegu. "Duirnovo je rekel: V goreči- hi- kjer je moč je tudi zmaga, ako se karstvu meščanske garde še prav Uredmšti'0 in uprazmistvo. ši se iae šteje zdrobljenih šip. Jaz jo rabi ob pravem času. pristna indijanska kultura, se je ^ - . « * 1 w sem taka zdrobljena šipa v veliki ---pokazalo ob priliki, ko je stopil znar 0(1 MIZO ID (lJlCU večnadstropni stavbi, ki se■ bhža KNJIŽEVNOST. ' ni slavtii ru^ki pi^j m revoluri- w svojemu koncu. Naj bode! Ah jaz __jonarec Maksim Gorkij na amerus- — V Sarajevu*, metropoli Boz- sem sreč$rn> da je skozi to {jkn0f ^^ ^^ 'vzorne ka tla. ndje, je tekla proletarska Ip-i. De- kler sem vsaj inajhni svetlob- revjje "Nišito zapiskov" ima slede- Ene> Prav rumeno-bakrene noto- laivke ondofne tobačne tovarne so ni ^arek zamogel prodreti v hišo. ^ zan:mivo vsebino: Volilna re- re teh časnikih "editor je v" je lo- zahtevale zvišanje plač ini so v ta g^j toča moje živi je- forma _ Baroti Lewetzow: Rim- m»l kar indijanski fiber, in to le za- namen 3. maja ckmonistriraie. Ker „je danes. Ali skozi vbito šipo, takoj^ mrak (nadaljevanje). — to> ker » tl "editorji" niso mogK se na predložene zahteve 500 de- niislim, bo prihrumel vihar, ki bo 1>r ^ /).: O spohiih boleznih. — raztolmačiiti, zakaj da je, Gorkija . lavk; erarne oblaisoro£a £# £ _ Četrti zvezek pa: krena kultura pristopnejša hypo- poHcijski nara^° lx)mbairdirati s kamenjem. To pa je ylatt>čilo A. P. — To hvale- naravna posledica ponesrečenega dalo povod, clai se je žandarmanja -avanje mirir in peda. Ali s to izja- vredno revijo priporočamo vsem hypokriciznia obliti vse te 'editor^ poshižila sabelj, bajonetov 111 ko- vo . IX)po]n,^a v protislovju bro- Stxlrug(«ii kar najtopleje! Naslov: je" rdečica od blamaže. Taka bla- pit. Ker se vzlic boju, minozica le .udca ^^ ^ tiskaja tiskarna Upravništvo "Naših zapiskov" v niaia je za take filistre zelo dobro ni hotela raziti je - ka- mske cerhve ff ^remen't, V razred nemaivičev. ~ te in ilustrirana karitatfure izza kur ,e bilo ra^emh 17 «rtK ^ ^ židovske pres.čje hleve. _ & Kapkail je bi, viden in siromai- lis žegnanih fantov. Izhaja nKseč- p„S tlavk k mestneinu pred- -- . t»o je billo odkrito Med enim in no na 8 straneh in stane za celo le- stoini^« Baronu Benk-u ter mu — Ako bi brezposehvi proleta- drupim pa je blaz.lo stanje le na- to 50c, • , iiila zahteve delavk v ondot- rec ukradel hlebec kruha, da bi ž g«, po prvemu, - boga^tv^, k. je N-aroc, se ga pn MtrrorPubl. S taje vsakemu, pristopno... Pmh Co, 773 Mitwa«kee Ave., Ch-cag* POKUŠAJ KAPITALISTA MI- razloga gospodari mina žele njiho- stoga prihoda podijele u koju "ro- tiarodnog imena isve je to nuino NA, DA ORJESE NEVINE vu osudu i vješanje, kad' ih njesu dotfjublvu" svrhu par stotina kruna>, skopčano sa bivstvom kapitaliistič- RADNICKE VODJE. megli dtobit: za sebe na primamlji- radi čega im onda ječi "rodoljub- koga gospodstva. Jedino kapitalisti --vi način. Ako u amerikanskim raid- na'' himna »kraja na kraj domovi- tenaju materijalnoga interesa, da se Oči cjelog amerikanskog radni- nicima bude ukoliko iskre čovječan- ne; tu su onda sva razna sritna i proširi oblast njihovoga naroda, jer čtva uprte su na državu Idaho. Tri stva, uvjereni smp, da ne če dopu- krupna gospoda, što kradu i v*ara- se tirne širi i učvrsčuje područje tadtiičke vodje zapadne "minske stitistiti, da ova brača naša budit ju po eeoskimi, gradskim, gradskim njihovoga izrabfljivanja. Rackii na- Federaci je": Moyer, iMaywood i dbješeni, pa makar kakvih žrtava i imovnim apchiama, višim i nižim rod, radnici, ofortnici, seijaci mogu Pettibone žrtvom su bjesne kapi- to stalo. Kapital je u Americi.od- oblastima i audovima, pljačkaju se- prema tome biti, a i josu, ravnoduš- talističke urote. Tri čovjeka od ka- više jak sa svojom organizacijom ljačka žemljica otvorenim prevara- ni. Ni za trunak se time neče po- raktefart poštenja bačeni su nevi- i tako po svoji volji izrabljuje rad- ma prigoddm komasacija, ekspro- boljšati njihov položaj; dapače če ni u tamnicu grada Boisse osum- ni narod. Amerika mora oš doči do prijacija, kanalizacija itd. itd. Dič- se pogoršati. D$k god bude vladao njičeni radi umorstva bivšeg go- krvavog rata, a to če biti izmedju na kruna i perjanica tomu su "pa- kapitalizam sa timsvojim pojavkna. ververnera od Idaho Steineberga rada i kapitala sa porazom buržo- tfiote" političari, koji do sada ne dotfle če postojati ratna .opasnost, kQg je priznati ubojica i razbojnik az>ije. uciniše nista u korist siromašnoga vojrui tereti itd. a što sve pada na Orchard ubio u društvu s Adam- __ ^ ___* " naroda, nego se neprestano otimlju ledja puika i od čega puk nikada ne- som.(podplačeni od eosoodara mi- i^jgj BENE IBI P ATRIA' °fn^as,t "onih gore", onih zemalj- če imati ni mrive koristi. Osobko na). , • ' ' .skih bogova i svih isvetaca, što vedre mali narodi, kao što je primijerice Umorstvo je, dakle to sredstvo, , . " 7 ... . i oblače iz Zagreba, Peste, Beča i naš, ne inogu doči do svoje slobode, kojim se gospodaVi mina poslužiše, \ fiTadjanskim politicartma Rin^a. • Za sinovo namještenje iAi do svoga nacionalnqga jediustva da sumnja padne na unionske vo- J€ uvjek u ustima narod", "narod- bratov u advokaturu, za bratovo pro- sve dotle, dok su predlmet izrablji- dje, koji nevini u teškim tamnicama * b0^8^0*. narodna moc, niaknuče, za sinovčevo imenovanje vauja kapitalista velikih i malih na- Boisa očekuju nečeli pravednost naroc^na slava«, 'narodno pravo klanjaj u se prema vlasnicijna roda, sve dotle dokile u opce opsto- njihova sazvat? u masama američ- i^- Nu kad gospodin|-buržoa ima pop^ britve, a tlače, gule i pijač- ji svjetski kapitalizam. A kapitali- ki radni narod, dai osude tu kapita- na Jez nJe^ nar^ » ^^ to Za kaju prema dofle poput turških paša, zam je medjumarodna organizacija, lističku lopovštinu i da« ih osioixxle Pravo ne znaci cijeli narod, nego j t^ova. Naravmq za svako o- njemu treba medjunarodnoga pro- iz zatvora. J^*110 ua koristi svoje o- vo ^jelo nadju ise lijepi izgovori, tivnika, Dakle samo na intennacio- Obtužba protiv ovih ljudi ima ve- ,u božjem slučaju zajedno sa (j^re firme "narodne" koristi i nal/nom, a ne na nacionalnom pdlju lik uzrok. Ona obuhvata dugogo- sy°iom najužom okolinom, a u naj- "nesebičnog" patriotizma, a koje se može se danas izvojevati sloboda i dišnju borbu izmedju kapitala i ra- bolifm ™sli ma svoju kla- ^jei0 ne nx>ie. takorvom ni i- jedimstvo malih naroda, dakle i na- da, ko j a se godinama vodi u Idaho *Kada izuste riječ "domovina' n0m kabanicom zaogrnuti, to se jed- roda našega. i Kolorado Potankostima ove duge lsto toko ne misle P**1 "J0"1 intteTese . nostavno zabašuri. . Ko hoče dakle da odstrani lažni borbe napunili bi naš list. Dosta je na.I^da »narod sam, nego je to kod • • • patriotizam, oiacionalno potlačiva- ako se zna da glavni uzrok leži u njlh nekl "^^v1111 pojam, a pod Mi ne smijemo si Utvarati, da je njeB šovinizam, uacionalnu mrinju, tome što prestaništvo države Colo- koinn °Pet travne svoje to samo kod naiS u Hrvatiskoj. To ko hoče da ostvari slotedu, jedna^ rado ni je ustrojilo zakon o 8 sati imerse; Za to se J dogadja, daipje- je opcenita Knačajka buržoaskog kost, bratstvo i mir svima narotii- rada što je narod zahtevao. Gospo- vajl,> \ Veiebita , "hrvatskom patriotizma kod svih aiaroda. Naši ma, taj mora iči iz* tim da uništi ekri mina, koji su posknicima, po- ^are slave' kd;, Stt -patrioti" upravo takovi kao i razredno gospodstvo, taj korjen gazili zakon i u vredili narodni o- »boravljtju se sjetiti naj vaz- kad ostalih naroda; možda nešto svih nacionalnih podačivanja i nje- sječaj defraudovanjem glasova, ^ niJ!h P°treba Puka- jednom ne drskiji obzirom na. nisku prosvjetu govoga zaštitnika — medjunarodni nasoljem su nametmuli na čelo dr- ac,a r,a "d(>JTK>vina ,m; našega puka. Radi se dakle samo o kapi»talizam. Svaki je dri^i put - zave. Nasilja i umorstva nad mi- f ni more, n;^ "vila m stupnju laži i pokvarenosti, a ne o krivi put, svaka je druga bortxi — nerski radnika pomoču poplačeni ^J'^ H^afska nego da je nar nj0j ^amoj. Ima doduše u samim borba sa prividnim, površnim ili kriminala to je moto; to je moto, rod puk, radnr narod — domovrm; buržoaskim redovima pokadkad po- .bar momentanim protivnikom. kojim kapitaliste hoče, da vlada ju ^aom z^ravlJenM utr^Jenei Pf jedinaca, skivpina, dapače i strana^ U oči svega toga kako patuljaste bez obzira na glas naroda CerMC1' k6jl rab<*»ju od Jutna do kaf koje uvidljaju svu tu "patriot- bzg'ledaju fraze naših "patriotskih" iKao čudo dolazi i ovaj Mover, mraka' da rnc^u sv?>m radam u" *ku" ^ > * ^ tu stranaka! Kako su ograničene nji- Havwood do^adiai zdrzavati sve one, koji pjevaju o nevolju isprave. Nu oni su uvijek hove misli, kako medostatna njiho- Dn^^mTie od namdie važno sva^emu' samo zaboravljaju na Ok ^ .sreče, njihov trud" mora ostati va sredsttva! I kada njihovo djek^ J»^ ob^Mkiskrurnost ,VU Sjet«no se sa- jaJov. Mi se konačnosami korumpi- vanje nebi bilo tako dvokično, tako sn zasjeca u ousianajc i naikukavniiih naisih stranaka rai.. ;i; ^ co ____?__, svake osobe u ovoj zemlji. mo najkukavnijih naših stranaka raju, ili se nezadovoljni povlače sa opsjenarsko kako bi ipak bilo — Niie n;šta dru^o neeo pokušaj Prvi političkoga poprišta, ili (^taju ne- n^štavno, skno, maleno. Wkje n.sta an%o nego poicusaj najogavnijrpučki knopije i nacio- znatnom i neuplivnom frakcijom ili • • • kriminalno organmzovanpg kapitala, , . tl^.i:: ftvaic. .i,. L'fWl n/^Hrt KlftfA 11 POr l/Mra _ C/Vl nltio "C/V«l'iJntvenoga'razvoja na stup- život i od kojg se ne može udaijiti, ____________________naj veča naša dva (i nacionalna) ne- nju kapitalizma. a da ne prestane žirvjeti kao prole- kajeve razprave izjavijuje, ua »u prijatelja. Ipak si medjusobno vo- Nacionalno potlačivanje je bezu- tarska stranka. Samo ukidanjem obtuzcnci krivi. cije ovih stranaka toliko puta izda- vjetno skopčano sa bičem razredno- svakog potlačivanja može se ukinirti Taj governer nežna za nikakve doše svjedočbe najčistijega "patrio- ga gospodstva, tlačenja i rzrabfl'jiva- i nacionalno potlačivanje. faktv, osim za kapitaHiStičke korpo- tizma" i najnesebičnijega "rada" nja. Ko hoče daklle njega temeljito Samo je onaj iskreni domoljub, racije, koje postayljaju talkve go- za narod ! odstraniti^ da se više nikad ne po- patriota, koji uništuje zlo u njego vernere, da po svoj želji osudjtiiju i Prema tome naziranju na '"na- vrati, taj mora odstraniti u opče vom korjenu. Jer ko e domovina > vješaju ljude. Stvar je medjuna- «• • «- • »• - . . čaju or^anizovani kapital protiv upropast še za parbene troškove ti- duje (dakle burzoazija, plemstvo, socijalna demokracija naš puk Ijwhkog života i slobode. - suče seljačkih ogjišta; tu su ugo- više svečenstvo, milkarizam i biro- preko mora ovamo Ameriku Narod je imao prilike vidjeti, da jeni popovi što se za luktno i i na po- kracija), izrabljuju ne samo .svoj i druge daleke zemlje, nije ga su americki eradjani obtertčeni ve- davanja neprestano pamiče sa svo- vlastiti narod nego i svaki drugi, ona naučila živjeti po onoj latkiskoj likhn taksama ii robljeni od organi- jim župljanima, premda i bez lukna koji zapadne pod n-jihovu političku, polovici, što je ispisasmo na čelu zovanqg kapitala. Vidio je pc^a- mogu sjajno živjeti od prihoda kultunnu tli gospodarski* vfladavinu. ovoga članka, kako bi to htjeK pri- ženo konstitucijalno pravo izdava- svojih posjeda ili inih crkvenih po- Nas n. pr. ne izrabljuje madjarski kazati naivni, glupi ili zldbni ljudS, nqg kapitala. vjeru ui užasme kamaite; tu su tr- me pomažu naše domače skupine, neprijaKeljiclu svega lijepoga, do- Guverner Idaha, pošto je doveo govci, posjednici, činovnici, što sje- koje u tu s v riiu ddbivaju vlast u ša- broga i uzvišenoga. Nije socijalna nezakonito ove ljude u svoju drža- de po upravama raznih "rodolju- ke, da je sikupa sa madjarskim ka- demokracija izdala do sada nijddan vu, sramoti sebe i cjelu državu, bivih" štedionica i banka, daju zaj- pitali^tima upo<:rebe u korist svojih narodni posjed, nije j>omnožala ne- progfc»ujuči ih pri je ikaikve raz- move uz visoke kamate, kupuju u "patriotskih" žepova. prijatelje hrvabskome i -»rpwikome prave krivima. bezcijenje seljačke posjede, da na Šovinizam. nacionalna mržnja, narodu, niea se pri tem — o prenehanju premogarske obrti — ne govori direktno o štrajku, tiči dejstvo v tem, ker - ni bil formelno napovedan, kakrsinegiai tudi ni bilo pričakovati od sedanjih uradnikov premogarske unije, temveč je le delo suspendirano, dokler podjetniki ne-sprejmejo plačilne lestvice iz leta igo*, kar pomeni 5.55% zvišanje plače. Ktera teh družb navedeno lestvico pripoztia in sprejme ter podpiše, zamore takoj z delom pričeti. Do sedaj so baje še v«e večje družbe trdovratne; le v krajih mehkega premoga, kf obsega osrednjo Fensilvanijo, pod nadzorstvom rovov Robinsona, se delo nadalj'uje. On (Robinson) tudi zatrjuje, da hoče v svojih illinoiških rovih z delom pričeti in pogodbo premo-garjev sprejeti, kakor hitro dobi dovolj naroč la zai premog. Na ta način, na podlaigi teh izpo-vedeb nam je povsem neznano, ko Viftco časa bo štrajk in kje se ta preje konča. Na podtagi tacih operacij, je tudi zelo kočljivo reševanje uprašanj. če smo na štrajku aH ne, ker je vsa •stvar pasivne karakteristike in od-visma od spremembe situacije, ki. nI odločilna samo v št raj kar jih. Istina pa je, da se v novih meh^ kega prem6gaf ne dela splošno. Kaj več nam pojasne bodočnost. Vočigled močni uniji premogar-jev in velikanskem trustu premo-garskih baronov se že danes lahko oripozrna, da bodo slednji imeli prednost iz sedanje izprtije, ker o-ni se bodo v prvi vrsti, vsled rragrrr madnegai premoga sedaj iznebimte-ga po tisti ceni, ki jo sami diktirajo ter ob enem delavce izstradali, — da bodo — kjer bo le šlo — odprli rove in začeli z ne-uaiijskimi debvci. Da jim bodo Illinois, Indiana in.Ohio račun prekrižali, je N istotako gotovo. John Mitchell, predsednik premogarske unije, je "obvirtšaftval" pri premogarjih; dobil je namreč zaušnico od posestnikov trdega premoga«, ki to tnu zavrnili vso njegovo hvalo z uiplivi njegovega truda na premogarje in smatrali vse to za nesmisel, samohvalo in — laž. Če vse to ne zadostuje premogar—-jem mehkega premqga in da se še nadalje puste slepariti od njega, po-.-tem neaa&lužimo druzega, kot poraz — enak onim, na polju trdega premoga, kjer se je 6 tednov počivalo, potem pa prosilo, naj se fih sprejme pod starimi pogoji nazaj. Tak dogodek mona premqgairjem odpreti oči in prebuditi stremljenje za združenje z "Western Federation of Miners', ki je edina organi zac ja s pravimi načeli in ki ima poštene voditelje na čelu svojega delovanja, kar tram najjasneje zna-či sedanja) atfera Moyer, Haywood in Pettibon, katere hoče kapitalizem radi poštenosti in ne podkupljivosti spraviti na vislice. — John Mitchell-u se gotovo ni potrebno l>ati, da bi ga kapitalisti radi poštenosti napram dela/vcem — zato-žili pri sodlniji in mu grozili z vi-slcami. S. K. DOPIS. Seattle, Wash., 8. maja. Kapitalisti v Colorado* so organizirali klub, da uničijo delavsko organizacijo '4 Western Fede rat ion of Miners'" in tri nje uradnike Mover, Havwood in Pettibone, ki so že d&lj časa v ječi radi obtožbe u-tnora bivšega governerja Frank Stetmebergai države Idaho, ki je bil z eksplodično bombo v noči 30. dec. m. 1. na dvorišču svojega doma v Caldwell, I d alio, umorjen. Moj namen ni, bi tu podrobno razpravljal o celi aferi, kakor drugi listi prinašaijo, ampak omeniti hočem le glavne točke, in zakaj so aretirali in postavili 1 >od obtožbo uradnike od \V. F. of M. Leta 1894 dobili so delavci v Cripple Creek štrajk in 8urni delavnik z miniiuailno plačo $3. Štrajk v LeadVille 1. 1896 bil je doma lega d oble ti. Za tem je prišel štrajk leta 1899 v Coeur D'Alene, v katerim je, g6verner Steuneberg iz Idaho poslal' 118 štrajkerjev v tako zvaini "Bull pen"-. (V hlev, kjer je bilo do kolcnai blaita.) Ix-ta T904 bil je zopet hud m krvav štrajk, v katerim so plutokraitje mnqgo delavcev in voditeljev umorili, brez kakih obravnav, kajti kaipitalisti so takrat zaprisegli uničiti W. F. of M. in nje voditelje, in to nameravajo sedaj riad uradniki od W. F. of M., katere imaijo mej stenam — zaveršiti. Dne 17. februarja t. 1. v noči so kapitalistični psi vlomili v hiše o-menjenito uradnikov, jih okovali v želez j a' ter s posebnim vlakom odpeljali iz Colorado v Idaho, kjer še sedaj zaprti in čakajo na obravnavo. Razgovernor Steunenberg je i-mel na stotine smrtnih sovražnikov, ne samo mej delavci, katere je smrtno zatiral, ampak imel jih je vse polno doma v Idaho. On je bil v neprestanem boiu z ondotni-mi živinorejci, kateri so ga smrtno črtili, in v katerem Času se je mnogo umorov za vršilo mej živinorejci iti ovčjorejci, h katerim zad'nim je on spadal. Gotovo je eden izmej živinorejcev, če ne kateri delavcev iz "Bull pen" završil ta umor. U-radniki od \V. F. of M. pa so bili za časa umora v Colorado, ne pa v Idaho. Vsekakor pai je Steunenberg zaslužil, kar je našel. j. J. Driscoll, korespodent od W. F. of M. "Magazine", je šel v I-daho, da zasleduje postopanje on,-' »*.ue ji«.tke napram uradnikom, kateri so tam pod oboroženo stražo in čakajo na obsodbo. Mr. Driscoll je energičen mož, ki se ne bode bal gov. in detektivov v Idaho, ko bode stal na straži in - nepristransko "zasledoval o celi obravnavi. On pravi, da gov. v Idaho nima absolutno m>l>eni4i dokazov, da so omenjeni trije uprizorili umor nad gov. Steuinenbergom. V nedelja 6. t. m. bil je protestni shod.tu v Seattle v gledališču v "Grartd opera house" v prilog Mover, Hevwood in Pettibone. Gleda- •r * W lišče bilo je natlačeno; poln delavskega ljudstva, in vsi so protestirali proti temu kapitalističnemu manevru. Na shodu se je nabralo za obrambni fond; sprejelo se je več resolucij, katere so se odposlale Rooseveltu, gov. v Colorado'in Idaho. Seattleski socialisti pa so že prej dvakrat nabrali in odposlali $60 v omen jeni fond. Po vsi Ameriki in tudi Canadi, vsi industrij al ni delavci, Socialisti in ne socialisti, ^društva in unije prirejajo shode ter protestirajo proti temu nameravanemu kapitalističnim barbarizmu. Delavsko ljudstvo je tako živo uneto za stvar, da bi se nabralo v obrambni sklad mi-I jan, če hi bilo treba. Zadeva je res kritična in velicega pomena za vse delavce Združ. držav. Kapitalistom ni toliko na tem, če se vzame trem možen* življenje, njim je le na tem, da zatro delavsko zvqzo W. F. of. M., in njih že tako omejene interese, ter svoj kapital še bol j utrdijo in osigurajo. Delavc:, ali veste kaj porheni za nas alko se ta drama završi nad obtoženim? To pomeni, da bodo kapitalisti nad delavci zmagali; to pomeni, da bodo trije naši sodrugi in očetje svojih družin, ki so se vedno boril: v štrajkih za delavske pravice — po nedolžnem obešeni; vsaj gov. v Idaho se je izrazil, da ne bodo nikdar živi zapustili Boise, Idaho. To pomeni, da bode na tisoče delavcev prizadetih pri delu in plači. To bi bil kriminalni čin za vse delavce, in krs uiti rana bode cela delavska stranka, ako se to ne prepreči. Čas za protestiranje je sedaj, in če bi bil le eden obsojen ali se mu samo las skrivil na srlarvi, bi: to moral biti namig, za generalni Strajk cele Amerike, ter pognati kapitalistično bando, ne v "Bull pen", ampak — v delo, in zato se tudi pripravlja. Kapitalisti so čakali na priliko, in na to čakamo tudi mi... H ura za generalni štrajk! Omenim naj še, da bodo seatt- lesk delavci poslali peticijo na drž. kongres, da ?e prepreči prišel jeva-v v Ameriko, zlasti v drž. Washington. Tega naroda se nahaja že v taki množini tukaj1, da driver delavci kmalu ne bodo dobili dela. V«č gled teh razmir pa se jih še vedno na tisoče prišel j uje sem, seveda |x> raznih k on t rak tor jih. Japonec se hrani sami; njega hrana ne velja cel teden toliko kot druzega delavca en dan, poleg pa dela za zelo nizko plačo. "Mi sicer nimamo ničesar zoper Japonski narod tam kjer je, — na Japonskem. Naselili se na Japonsko pa tudi ne borno potem, ko tu n-e 'bo več dela ne prostora za nas." Tak je ugovor tukajšnjih delavcev, ki morajo z rokami kruh služiti. Na omenjeni peticiji je že nad 6,000 imen podpisanih. Dne 7. t. 111. je Jurij Mitchell it Oregon-a ustrelil z revolverjem v glavo na prvi ave. tu. v Seattlu Che-felda, propovednika takozvane sek-tf. _ 44Holv Rooler". Chefeld je, j>o izpovedbi Mitche-la .zapeljal, dve njegove sestri in mnogo druzih žena v Ore., zaradi česar je bil v Salem, Ore., za dve leti vtaknjen v ječo. Mitchell ne kaže nobene bojazni ali razburjenja nad dejanjem, niti ni skušal pobegniti. Na policiji je ' izrazil, da je prišel iz Oregona v Seattle za to, da maščuje svoje sestre. Kdo bode še trdil, da je farjem potreba moliti za nas? ... Ivan Zvrha. MAKSIM GORKI J. Sestavil /. Zarrertnik. Maksim Gorki j, s pravim * imenom A. M. Pješkov, znamenit ruski pisatelj, pimtar in socialist je v mitnolem mesecu dospel1 v ameriško republiko, da vzbudi v ameriškem Ijud-tvu zanimanje — sim-I>atije do ruških puntarjev,. ki .sedaj V jejo l jut i boj z rusko autokracijo v korist ruskega naroda, in da bi proučil soc^ilne gospodarske razn>ere v Ameriki. Nad 3,000 oseb, med njimi mnogo ruwkih purrtarjev, je pričakovalo slavnega ruskega pesnika, na pomolu, ko je parnik "Kaiser Wil-Mm der G ros se" priplul do obrežja. Komaj je Maksim Gorki j stopil na suho, že ga je obsmto krdelo časnikarskih poročevalcev, ki so ga mučili z raznimi vprašanji. Govoril jim je bridko ^resnico. Dumo je proglasil za navaden "švitidel", aarja za bedaka', Witteja za lopova, revolucijo |>a za neobhodno potrebno. Na vprašanje, če so morda revolucija ne bo zvršila mirnim \x> tom, je |>a poročevalcem odgovoril: "Citajte svojo lastno zgodovino!" Laistniki meščanskih ameriških listov, ki so v službi kapitalistov, so kar iz sel>e, ker je Maksim Gor-kj. takoj po svojem prihodu v A-meriko, 'izrekel svoje simpatije zaprtim odbornikom "Zapadtie zaveze plavžarjev in rudarjev — Mo-verju, Hiaiywoodu in Pet ti bonu, ki sede v Boissie-ii, Idaho po nedolžnem v ječi radi spretn h mahifraeij kapital i stičnih zarotnikov -tolova - jev, Ti Časniki so vprizorili proti njemu [xxtlo gonjo, ker je ločen od svoje soproge in je prišel v družbi svoje prijateljice Andrejev-ne v Ameriko. Seveda bodo ti Časniki blarniriaM le sami sebe pred vsemi svobodomiselnimi ljudmi, Maksi m Gorki j je pred leti v reviji "Žizno" priobčil »sivojo avto-biograif jo, iz kafere navajam to le: "Kodi) sem se 14. marca 1868, ali 1869, v Nižjem, v hiši pleskarja V«atsilija Vasiljeviča Kaširina kot sin njegove hčere Barbare in j>erm-skega meščana M aksima Sa vati jeva Pješkova, po obrtu tapetarj«. Odtod nosim "s častjo in neomade-ževano stan slikarskega ceha '. Oče mi je umri v Astrahani, ko sem imel 5 let, mart i v vasaci Kana-vini. Po materini smrti me je dal dedek učit čevljarstva; takrat mi je bilo 9 let. Ded me je naučil citati in pisati ]x> psa Iter ju in mollitveni knjigi. Od črevljarja sem ušel ii> vstopil med učence pri nekem risarju; ušel sem tudi od tegcu in se poprijel učenja pri nekem slikarju svetih podob. Potem sem pobegnil na ladijo med kuharje, nato pa med vrtnarske pomočnike. V teh opravilih sem učakal 15 leto." Nadalje pripoveduje Gorki j, da se ga je še le po petnajstem letu polotila sihia želja do učenja. Nadalje je bil Gorki j pek, delal je v pristanu, žagal drvu, nosil in vlačil tovore. Pričel je tudi trgovino z jaljolki, bil je železniški čuvaj itd. Se le 1893—1894 se Je shranil z V. G. Korolenkom, ocBkar se je poprijel pisateljistva.^ V živih barvah je slikal Gorki j v svojih spisih ž vi jen je proletarcev, današnje družabno življenje spldh. Njegovi spisi so danda'nes» preloženi skoro v vse kulturne jezike. Maksim tk>rtlje. Ali tudi v ugodnem gospodarskem jiodožaju je ostal Maksim Ciorkij zvest princi-pom zavednega mednarodnega proletariat a;, zvesti vojak ruske revolucije ;u kot takemu mu kličemo: "Dobrodošel v veliki ameriški republiki r m 1 ■ ■ ^^ »i m » IX>MLADANSKE MISLI. Napisal Drskar. Vse je napredovalo in v*e napreduje. .Celo nazadnjaštvo je napravilo, priličen rekord napredka v svoji smeri... Toda kar je bilo bolj nazadnjaško naprednega je vzelo preje svoj konec, zato ker je bilo umetno naprednrštvo. * Ta umetna naprednost v živa le nekaj časa svoje priznanje in svojo vrednost v svoji praksi in sicer v dobi, ko je bila taka praksa v modi. Za to dobo pa pride druga, ki sicer ne pozna potrebe za umetnosti v praksi, marveč doba, ki kaže, kaj je umetnost, ozir. kaj bila umetnost. Umetnost je našla svojo pot v muzeje in tam tudi svojo posljed-no vrednost. V izložbah najdemo razne umetnosti različnih dob; tam najdemo grob rcnatscmce. .Prav sedaj se nam nudijo imenitne izložbe izza dobe rimskega cesarstva in shuvne Grške. V klimo razna dela grških in romanskih klasikov, razno ceneno posodo in opravo, ki nam predstavljajo takratne šege, umetnost, reneseanco; vidimo umetniško izdelane kipe, orožje in trofeje raznih mogotcev davno pretekle dobe. Vse to, kar vidimo, govori pred nami o tej preteklosti in nas gredoč spominja na istodobna žitja in bitja ter davno preteklo človeško dušo. Iz teh ostankov smo posneli kulturo pranarodov in si vstvarili primi rne hipoteze o tedanjem veku. Preteklost je nekak naš učitelj, ki nam nekaj garantira. A kaj prihodnost? — Tijdi za prihodnost nam hoče ta učitelj garantirati z istimi primiri preteklosti", to pomeni, da gre. garancija naprej, da je vzdržni va za prihodnost. Muzejske izložbe so porok, da bo treba zidati še več muzejev za umetnino, ki so prav sedaj v modi, ki pa bodo v zgodovinski pogled še le našim zanamcem. Iz bodočnosti bodo gledali narodi nazaj ** "kulturo" 20. stoletja. In.tako bi lahko že danes prišli z našo radovednostjo na dan: kaj bodo gledali zanamci' v teh muzejih, kjer bodo shranjeni ostanki civilizacije 20. stoletja? — Ali bo treba še dolgo čakati na tisto srečno uro, ko se proglasi ljudstvo za osamosvojeno^ emancipirano, — ter zanese vse kraljevske in carske plašče, halje in nakite, sablje in o-stroge ter Krupove kanone' pa bajonete, puške in liandžarje pa dru-go'raznovrstno moril no orodje na grtrrado muzejske galerije?-- Kako dolgo naj se še gleda cerkveno maškarado, in kako dolgo naj trpi ta pust — dai pride pepel-nična sreda in žnjo tisti ljudje, ki Ixxlo ijobrali papeževe cape, nalis-pane cunje in tiaro, pa zlatenino in nečimurnino pa zanesli v kraj izložbe, v kraj 20. stoletne civilizacije?! • Kako dolgo naj še trpi, predno se odnese vse 'knjige justice in postave na pult javnega' vpogleda bodočih muzejev, kjer se bo čitala modrost človeštva v 20. stoletju??? Učitelj preteklosti nam garantira, da ima nazadnjaštvo svojo napredno lastnost v tem, da propada ... Ta propoij potrjujejo muzeji, v kterih se hranijo ostanki kulture izza različnih dob. Vse maive-deno, lahko gledamo v duhu tisoč let naprej. Naša duševna predpo-doba o tem, stoji pod jamstvom bodoče realnosti... Vse je napredovalo in vse napre-. duje... Naše misli družimo k i-dealnemu napredku, na altar te de-vjze polagamo kadila, naše misli in našo dušo. V veliki molitvi se spomnimo na sovraštvo in z zaničujočim pogledom kaznujemo motenje .. V molitvi smo vtopljeni v najčistejši vir v>ega dobrega, vsega na- Blaženost nas obdaja, srce se taja in duša v n?f je velika; neskončna je in v sivoji neskončnosti išče vse, odpušča vsem; išče cel svet... vse na} bi bilo srečno poleg najčistejšega vira»: dobrega in naprednega. Narava naj bi praznovala praznik odrešenja, praznik spoznanja ... Vslcd tega naj bi bile vse ceste čiste, vsak prag osnažen in ob cesti naj bi stali mlaji. Očiščeno naj bi- bilo drevje, zalile naj bi ee cvetlice in pticam naj bi se vrglo živeža,«* Človeštvo naj bi spoznalo praznik vesoljnega zadovoljstva, vesoljne sreče ... Praznični naj bi hodili ljudje odslej po prazničnih cestah v prazničnih razmirah ... * * * Nehote se menjajo vizije in pred nas stopijo pretresajoče slike, prizori iz stairorimslcih in španskih ar ren, v kterih so sc bili biki in bivoli, da so imeli veselje od tega razni vladarji, patrijarhi in drugi božji namestniki. Pri vsakem aktu se je culo ploskanje na galeriji in kadar se je pokazala kri premagane živali, je nastal tuš... Prigodilo pa se je tudi, da so zahtevali boljših in vžitnejih iger, in takrat sta imela lev m človek u-logo. Ob takih prilikah se je z be-stijalno nenasitnostjo pričakovalo aktov. Notorično roparska žival je storila mojstrsko svoje delo običajno in nesrečneža ra«ztrgala... Po oddanem tušu na galeriji so se gi-bajle skrčene pesti in jadni obrazi patrijarhov so izražali maščevanje in sramoten zasmeh. Lev pa je zmogonosno otresel. grivo, kakor bi se tega cinizma na galeriji zavedal, in zadnje kaplje človeške krvi so odpadle od njega. Notorična žival je triumfirala nad privilegije človeške humanitete... Ali starodavne arene so padle; na njih mestni stoji kup zidbvja, obraš-čenega z maihom in gobo. Mesto teh aren pa se je sistematično u-strojila nova, svetovna Vena — kapitalistična družba. Velika je ta' arena, nepregledna. In kakor sta se v španski areni borila bik in bivol, v rimski lev in človek, tako se bore na pozorišču delavci moderne arene. V areni je polna galerija gledalčev ki ti apki vdiraj o, kadar se zruši obnemogel delavec. Da fizično neobnemagajo jim mečejo ostanke raz galerije in pri vsakem vrženem ostanku vživajo veselje, kajti na pozorišču se delavci pehajo za kostjo kot ribe... , G robot, smeh in zaničevanje se razlega iz juga na sever, rz vzhoda na zapad ... Toda glej! Preglasni smeh na galeriji je prekinil na mah; ndkaij se dogaja na pozorišču. "Kaij to.pomeni," se poprasuje prestrašeno po galeriji. "Bojevniki si podajajo roke in objemajo se..." nai galerii je nastala panika. Nekdo izmed borilcev na prizorišču je pravkar v stol in s prstom pokazal na galerijo, od koder se je čul preje preglasen smeh. Gledalci se hočejo rešiti iz neprijetnega položaja a izhoda ni. Sedaj je' izgubljeno vse, kajti medsebojen boj: tam doli je omogočil na galeriji brezskrb-v nost. A sedaj1 ta boj pojema, in vsi ki so se zavedli, gledajo na zbegane galerjane. . Načrti, doseči galerijo so v pripravi. Končni triumf med seboj nega sovraštva na bojišču pa naj bi bilo sijajno spoznanje potrebnega pobra>-timstva!... "SODRUG." — Pravljica. — , Spisal Maksim Gorkij, poslovenil /. Z. V tem mestu je bilo vse nekam čudno, nerazumljivo. Nebroj cer- kev je dvigalo svoje pisane, blesteče glave proti nebu, toda zidovje in dimniki tvornic so bili še višji kakor zvoniki; in stolice, potisnene v kot od mogočnih fasad tržnic, so se izgubljale v labirintu kamnitega zi-dovja kot čudežne cvetlice v prahu •in ertilobi starih podrtin. In če so rvonovizvabili k molitvi, tedaj je "jih bronasti glas se vspenjai ob železnih strehah, da je od tod brez-močen hitel na zemljo in se brezmo-čen izgubljal v ozkih ulicah. Hiše so bile velikanske, in često-krat tudi lepe, ljudje so pa bili grdi in revni. Od jutra pa do večera so tekali brzb, kakor sive miši po ozkih, krivih ulicah, in so iskali poželjivih oči kruha in zabave, mej-tem ko so drugi s sovražnimi pogledi stražili, da so se slabejiši močnejšim brez ugovora uklanjali. Močnim se je smatralo bogatine m vsi so mislili, da le denar dalje človeku moč in svobodo. Vsi so stre-rnili po moči; kajti bili so vsi suženj i. Razsipnost bogatinov je vne-mala v siromakih nevoščljivost in sovražtvo. Nihče nj poznal lepše godbe kakor cvenketanje zlata, in vsled'tega je drug drutzegai sovražil, in vse je pa vladala — krvoločnost. Včasih je tudi solnce pošiljalo svoje žarke v mesto; ali življenje je bilo vedno turobno, in ljudje so bili podobni sencam. Po noči so prižigali mnogo ognjev, ki so oznanje-vali radost, ali- potem so tavale po mestu lačne ženske, ki so za denar prodajale ljubezen; povsod se je razprostira) duh mastnih in tečnih jedil, in povsod so se svetlikale molče in požrešno, hude oči lačnih, mej tem ko je nad mestom odmevalo zatrto ječanje nesreče, ki nima moči, da bi glasno kričalo. Vsi so živeli žalostno in nemirno, vsi so bili sovražniki in krivci; le nekaj se jih je smatralo za pravične, in ti so bilf krvoločni kakor zveri, in ti so bili najhudobnejši med vsemi. Vsi so hoteli živeti in nobeden ni .mogel, nihče ni ume) iti naravnost po stezi svoje želje; vsaki korak v prihodnjost je prisilil vsakega nehote, da se je oziral na sedanjost, in z železno pestjo požrešnega nestvorja je držala sedanjost človeka in ga ovirala na potu, da se je ob pogubonosnem objemu na njemu nasrkala in napojila. Obupa joč- je stal človek pred groznim obrazem življenja, katero ga je s tisoč tužnimi pogledi nekaj prosilo in mu gledalo v srce — in potem so utonile v njegovi duši svetle podobe prihodnjosti, in ječanje brezmočnosti človeka se je potem utapljailo v slabodonečem zboru pritožeb in zdihovanja, katere je življenje potq>talo in napravilo nesrečne. Vedno je bilo žalostno, vedno nemirno, čestokrat tudi grozno, in vj=*e je pa obdajalo — kakor ječa, ki zadržuje solčne žarke — tisto temno, žalostno mesto, kojega stolice so gi ne vale v zoprno pravilni masi kamenja. In godba življenja se je glasila iz zatrtih klicev bolesti in jeze, iz tihega žlubodranja sovražtva, iz grozečega lajanja grozovitosti in lascivega jadikovanja surove sile. • • • Sredi temnih nemirov nesreče in žalosti, hudega boja med silo, po-žrešnostjo, blatom prostega samo-' 1 j ubij a so pa korakali neopazno pre^ ko kletiški]> stanovanj,, v katerih je Dnovi so bili sedaj za mogoone-kradjevala revščina — tista revšči- že, ki so se smatrali za gospodarje nat ki je vstvarila bogatstvo me- življenja, polni strahu, in noči so sta — posamezni sanjači, ki so ve- bile kakor tista tisočera noč — tako rovali v človeštva, sanjači, ki so bi- gosta in neprodrljiva je bila tema, li vsem tujci, pridigarji vstaje, pun- in žalostna so svetile luči v mrtvem tarske iskre daljnega ognja pravice, mestu. In ta v teku stoletij zgrade-Skrivoma so nosili v ta kletiška sta- na pošast, ki se je redila o krvi lju-novanja majhna zrna lahkoumev- di, se jim je dozdevala v vsi njeni nega, velikega nauikai, in kmalu so ničnosti le revna groblja kamenja, surovo, z mrzlimi pogledi, kmalu lesa in železa. 1 zopet ljubeznjivo sejali tisto pere- (Mrtvo in temno so zrle hiše i čo resnico v temna srca ljoidi-suž- svojimi slq>imi okni na ulice, in njev, ki so vsled sile požrešnežev in ulicah so veselo hodili pravi gaspo-sile grozovitežev postali mrtvo o- darji mesta. Res so bili lačni, še rodje pridobnine. bolj kakor drugi ; ah lakota jim ni In ti nezavedni, izsesani sužnji bila tujka, in njih telesna bol ni bi-so }K>slušali neverjetno godbo teh^la tako velika, kakor bol dosedafi-novih besedi, godbo, katero je njih jih gospodarjev življenja. Zav*da-bolno srce že pričakovalo dolgo, in roje njih moči jim je žarelo iz oči, počasi so pričeli dvigati svoje gla- kot predč.ut zmage, ve in raztrgali so lažnjivo omrežje, Hodili so po mestnih cestah, po s katerim so jih omrežili siloviti in njih temni in ozki ječi, kjer se jrh nenasitni gospodje. je zaničevalo in njih dušo žalilo z Njih življenje, ki je bilo polno grenkimi žalitvami in videli so ve-zatrtega sovražtva, in njih srca, liki pomen njih dela, in to spozna-katera so zastrupile grenke žalitve, vanje jih je privedlo do zavedanja in njih zavedanje, katero so zmedli njih svetega prava: Biti gospodar mogočneži z raznimi lažmi, in vse življenja, njega zakonodajalec in njih življenje, ki je bilo prepojeno stvarnik. In zopet je vstajala pred z grenkim poniževanjem je razsvit- njimi z novo silo, z blestečo čisto^ levala ena sama navadna beseda: stjo ono življenje, vstvarjajoča be- — Sodrug ... seda: Bila jim ni nova, slišali so jo m — Sodrug! tudi sami so jo rabili. Dotlej je i- Sredi lažnjivrh besedi sedanjosti stotaka prazno in brezpomembno seje dozdevata kot vesela poslanici« vnela. kakor vse druge znane, ob- ca bodočnosti, kot pravljica o no-raBJJene besede, katere se lahko po- vem življenju, ki je odprto enako žabi — in sc nič ne izgubi. za vse--blizo ali daleč! Čutili so, Ali sedaj je povsem drugače do- da je od njih volje odvjsno, da se nela, čisto in trdo; iz nje je odme- približajo svobodi, ali pa da zabra-vala druga duša, bila je trda in ble- "ijo nje prihod, steča, kakor fino brušeni diamant. • • • Sprejeli so jo in izgovarjali jo pre- Vlačuga, ki je še prejšni večer vidno in skrbno, glas v njeni duši kakor napoteestradana zver topo zibajoč, kakor če mati novorojenč- pr čakovala na cesti, da pride kdo ka ljubko ziblje v zibeli. in surovo .za majhen denar kupi In tem globokoje, ko so posezali njene neprostovoljne ljubeznjivo-v dušo besede, toliko i*>membnejša,- *ti, ie tudi cula to besedo; ali v za-svetlejlša in blestejša se jim je do- dre&i smehljajoča se, ni upala po-zdevaia. no viti jo. Sedaj se ji je približal — Sodrug! so rekli. - ,nc>ž' kakeršnega do danes še ni villi čutili so, da je doda ta beseda, f,ela< P°ložil J* ie roko M ramo in da združi ves svet v celoto, da vse *Pr<*°vonl z glasom bližnjega: ljudi privede do svobode, da jih zveze z novimi vezmi, z vezmi na- ••i t "Sodruginja! In ona se je nasmejala tiho .in obratnega spoštovanja, spoštovanja sramežljivo, da j* ni bilo treba ve- pred svobodo človeka radi njegove selJa Joka^ V nJemh ,ki 50 svobode ~ ,se včeraj zrle topo in predrzno v In ko se je ta beseda udomačila ^zablestale prvič soke pra- v dušah sužnjev in zatirancev, te-. vc£*< osteSa veselja. To veselje daj so nehali biti sužnji in zatiran- vseh izključenih v ve- cit in nekega dne so oznanili mestu in mogočnežem v njemu veliko člo-večansko besedo: Jaz nočem! Sedaj je zastalo vse življenje; liko družino delajočih vsega sveta se je opažalo na vseh mestnih ulicah —in motne oči boš so ziie vedno bolj žugajoče in mrzlo. Berač, kateremu so še včera£? vrgli groš kot da rek milosrdnosti kaijtf življenje gibajoča sila so brli ? .. . . , ... 1 , J. .J v,. . tr J . sitih, je tudi sl«sal besedo, m brfa vendar oni in nihče druci. voda je . .. ... t . • . i -i Je Prva nnlosicina, ki je v njegovem prenehala v svojem toku, ugasnila »« . .T J. J ^ . . ^ A . 1 \ sryu našla hvale'zen odmev, katere- je luc; mesto je b.lo zavito v temo 7 ... . v . * * r i «• i * * • nm J« razjedala revščina, in močni so postali slabi kot otroci. Xt • -i • 1 i i* *t i v Najemnik, jako komičen človek, (iroza je napolnila duše izkoriš- katerega so navadno potniki suv<£ čevafcev, in — v smradu njih niz- v da je u Slinek ^^ prc. kote utapljajoči se — so skrili jezo ncscl na svoja trudna in lačna ko- pred pimrtarji, in iz bojazni pred nj^af ta mnogokrat tepeni člo»vek. njih močjo. fcj je v^led drdranja koles po cest- Strah lakote je stal pred njimi, nem tlaku .postal top, je smejoč in njih otroci so bridko jokali v vprašal nekega mimoidočega: temi. % 44Ali naj peljem? SodrUg!" Hiše in cerkve, katere je zagrni- Lzgovpril je in ^e vstrasil. Hitso la tema, so se spojile v kaos kame- je prijel za vajeti, da bi se odpeljal, nja in železa, in žugajoča.tihota se ini gledal je za odhajajočim, ne da je razlila v iraškem tbku po ulicah, bi mogel s svojega širdkega. rdeže- življenje je zamrlo, ker se je u- ga obraza prepoditi veseli smehljaj, stvarjoča sila človeka-sužnja pri- Došlec ga je prijazno pogledat čela zavedati, ker je zadobila čarov- in rekel: niško moč svoje volje, ker je vni- "Hv^fa, sodrug 1 Nimam daleč." čila jarem in v svojimi očmi spo- .. "Ah, moja Fjtiba mati T je znala svojo silo — silo stvarnika. vzklikni) najemnik in skočil na dE4' kozoLa, veselo z očmi prUrdtijoč in pokajoč z bičem, nakar je zvizgaje pognal kortjiča v. dir. Ljudje so hodili v gostih skupinah po tratoafjih in vedno pogosto je se je čula beseda, ki je bila določena pobratiti ves svet. — Sodrug! Neki valžno in res«o v svet gledajoč policaj, z velikimi brkami se je bližal veliki gruči Ijwdiy—ki je stala na voglu okoli sivolasega govornika. Poslušal je nekaj časa, potem pa izrekel počasi: "Pouhlčni shodi niso dovoljenji; prosim gospoda, da $e razidiete," Molčal je nekaj časa, potem pa tiho pristavil: ; "Šodrugi..." Na obrazih tistih, ki so v srcu nesdi to besedo v svet, ki so pripomogli. da je postalarTTieso, in kri, da je njeni zvok provzrtSČif^edinost v plintu, se je čitala ponosna zavednost pomlajenih stvarnikov, in jasno je ibilo videti, da je živa sila, katero so vdahnili ti besedi nepremagljiva in neminljiva. Ali že so ise nekje zbirale proti njim srve, slepe mase oboroženih ljudi, -molče ravnajoč wrvoje vrste; to so bile priprave nasilnežev, da bi vihrajoči val pravice odbili. Ali v ozkih ulicah velikega mesta, sredi mrzlega zidovja, katerega so zgradile nepoznane stvarjajoče roke je naraščala m zorela vera v L pcbraitenlje vseh ljudi.. — Sodrug! Kmalu tu, zopet tam se je za-iskrilo, obetajoč mogočen »požar, ki bo objel ves svet v vtsplamtelem zavedanju zadružnosti vseh ljudi. Plamen bo objel ves svet, in njegovi veri bodo zgoreli sovražtvo, vsa zla in grozovitosti, spremenili se bodo v pepel, ki dandanes razjedajo naše življenje. Zajplamtela bodo naša *rca in spojila sc bodo v eno samo veliko svetovno srce, srca h v resnici plemenitih ljudi se bodo združila v nerazrešljivo prija-eljsko vez v veliko drufcino svobod-ih delavcev. Na ul cah mrtvega mesta, katerega so zgraiditli sužnji, na ulicah mesta, kjer je vladala grozovitost, je rastla in vspevala vera na končno »zmago nad visem zlom sveta. Temni kaos riemirnega in žalostnega življenja je razsvetljevala kot blisčeča zvezda, kot svetilnik pri-hodnjo^ti navadna beseda, takoglo-bokoi kakor kaka duša: • Sodrug! • ki nigLasom poceo govoriti: Blago-* Napunja borbom mirnu ljuddku slovlena budi ljepa zemlja Kršcan- • "grud. ska 1 Blagoslovi ena Ti rod Tvoj! Dasta si muka premuoila, dasta si Tu gradovi su rada i slobode, paltnja prepaitiku, dosta si suza pre- U kojim ljudi, ko divovi niču, lila, za koje miti je tko znao, niti Iz sile gdje su rodili se snaini, čuo, asim Gospod Bog Tvoj. On ti- Da sv uda svietom svoju vjeru je poslao i uveo te u izkuščnje, kliču. kroz koga si se probila junački, vje- Gtfje glau spoznanja pobjedu si rujuči samo u njega i pravdu nje- slavi gaVu. I približuje se dan, o ljepa A praznovjerje slama oštri brid, zemljo, kad Tre se tvoje patnje do- Jer nužda slaže silu viek sa šilom končati. Srnice, (koje svjetli sverni 1 stoje Maine ko na mdru hrid. svjetu, zaiMvijetit če i tebi odagfiuti niraik, koji te pokriva. Sloboda tvo- ^ad takva sila uz silu se dozi, ja uskrsnutiče i u Sreči i slobodi, prolječa če žarki svibanj biti slavit čes gospoda Boga ... Uskrsnuti če i narod i ljudi, Prestrašeni Kopo jama trie se, Jer neče dalje svoje sudbe kriti, probudi i skoči na noge, ali u .sobi Tu mora ropstva bič i igo prestat, nebijaše nikoga: I i on tada dubo- Pobjedit ljudskih jer če piava sjaj, ko uzdahne, vidjevši, da je sve san 1 dignut se na ovoj strtoj grudi, bio. Sjutra dan izišao je starac u Slobode naše novi naraštaj. seilo i pričao sve šta je sanjao. On siromafli, ni promislio nije, da u ,se- 1 neznam još .— al' čutim kako lu ima njegovi ljudi, koje je Aj- svietom hung-lung naučio svome poštenju, Sve staro gine, kao lapor kamen i koji čepotrčati, da ponpsnim Zan- 1 kako se u neznanom životu žirama kažu tu novost. Iz <žeravice žarki diže plamen. A Zastirani, saslušavši ih pažlji- 1 čovjek svaki ponosan na borbu, vo, planuše gnjevom kao nikada, i Sa svoga čela briše iga rug, unajbržeoii tUku poletje kuči Kapo- 1 lza> laži> zabluda i varka, janino} .i uhvatiše ga. — Sta si pri- u ljl*dls,ki opet prinuljen bude krug. čao razbojniče? — zagrmiše obo- jica hvatajuči ga i vežuči mu ruke. £ stičimora prvi svibnja danak, Sta si govorio? — Ja^am samo sni- j°ste k na«™ vao — odgovori sitarac mirno, — a 1 bit' ™ krvav — što če svietu snivanje nije zabranjeno. znacit — Sta nije zabranjeno? — raz- Da naroiJ ** Je za slobodu dig o. dere se jedan ZanžiranC Ovdje je 1 popucat če okovi i lainci sve zabranjeno!... Zabranjena šu- I >vud če orit odkupljenja klik; ma, zabranjen lov, zabranjeno i Sto nakon pustog izmučenog boja snivanje... Sve!... Slobode vječne niko osvetnik. Starac: Ali jasam mislio... — Ovde nesmije nitko ništa mi- A narod bit opet svoj u svome siki, nego samo slušati. U **>rbi ga junačtva pjesma prati; t— Niija ne mislim ništa, pa evo Zakliktatv ce orao slobode me. A vi se to usudjujete, vi haduč- 1 nece v,se u svo™ lietl* statl-ko koljemo, što ništa ne radite ne- 1 in°ra Prvi svibnia danak> go snivate o nekakvim susjedama. KoJ nece nacl narod v,se strti I prije nego što je starac mogao Ier srusi° )e sve tiranstvo zemlje pregovoriti, Oni ga počeše učit pa- 1 ™**tvxx sva4oskusi!ia naša vlada pomiriti razburjeno dežela, bade^kugal. Vse ravnanje vlade tekom meseca oktobra, novembra, decembra do datnas-njega dne je neprikrito skrunjenje premišljeno in zafcreti njegovo moč s silo vojske. To se je deloma tudi posrečilo tistim visoko stoje-č'm peterburškim anarhistom, ki so hoteli zadušiti proletariat, preden bi se mogel organizirati za javen boj. Ustaja v Moskvi in v drugih mestih je bika potrebna posledica iz-zivjočega ravnanja oblasti, ki so javno grdile postave i«n obljube manifesta. . Admiral Dubasov, ki je prišel 'V Moskvo s polno mačjo generalnega gubernatorja, je javno izrekel, da smatra za svojo nalogo, v postavit i avtokracijo, ki jo je omejil mam fest z dne 30. oktobra; tukaj imamo virinoskovske usta je. Ali \4ada se je kruto zarotila in težko jo bodo obremenile posledice te zmote. Razdejala je Moskvo s topovi; toda proletariat nima nepremične lastnine, nima hiš; vsled tega je trpel buržoa od topov. In ker cena svoje premoženje višje kakor čast in življenje je začel v svoji jezi sam postavljati barikade, ko je videl, da je izročila vlada' njego- SVIBANJSKI ORAO... PODLISTOK. SLOVENCEM IN HRVATOM Nastavak. -f Krščanskim seijacima takodjer je bilo "zabranjeno, da plaču i ku~ kaju, a več ni jedan nije smeo izdahnuti za kojim od »svojih susjeda ni pomisliti, kako je u njihovim lemljama sve dobro i Ijepo. Samo rsusjeKi bilo je strogo zabranje-i ko god se usudio da ga spome-toga su na naj^večaniji način li pameti". AJcalco je nastradao jedan kršča-koji je sanjao o svom Bogu icu, o tome ču vam sada pripo-ti. Stari sjedi Krščanin Kopojama, Tp navršiio i statu godinu, sa je jechie noči, kako su .se ottvo-nebesa i otuda se spustio jedan OTiji njegov svetac u malu icu, i stao pred nega i grom* Nek pjesma zvekne — svud k ud živu ljudi, I nek se svietom kao vihar nosi; AY ne kud srce strašivica mnogih Zfoj kobi svojoj plahu milost prosi. Ni£ tamo ne — gdje kod kumira kojeg U blat noj kalj'i kleca tupi sviet I vrat si svija, da pod gordim jarmom Sav tih i smučen udes prima klet. POXOR' priporočam svojo , gostilno, dvorano za veselice itt društ. zadeve. Točim izborno pivo ltMagnet,,f. fina namizna., importirfina in domača vina,, izvrstno žganje itd. Pri meni so le fine, unijske smodke na prodaji — JOŽE POLAČEK, 636 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. POZOR! Nek pjesma zvekne — gdje iz noc- nog mraka Ko sjene neke narodi se dižu, Uz prkos l>iedi- i golemoj nuždi, • Još s vedrim čelom k meti svojoj stižu. Nek tamo zvekne — gnjev gdje pravde trga Iz duflfih snova našu krotku čud I neka*.#vuda, kud če zvuk joj stig- nut Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelujemo raznovrstne » po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in lično. V zalogi imamo tudi ražne druge potrebSčine, ki spadajo v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo ~ izložbo. Z vsem spoštovanjem . J. J. DVORAK <& OO. 4 598-600 Blue Island Ave., Chi< va premoženje z življenjem vred na vdu^uje mogočni plamen ideala. zmerne elemente daleč na levo m pol pi'janim i*n od vtrncfljive službe "Proletariat je premagan, revo* prepričan sem, da jih odrine še da- razdiazenim vojakom. Tedaj1 je bil lucija je uničena!" —* kliče radost- lje na to stnan. meščan tista, ki je zidal barikade in no nase reakcionarno časopisje. AH Končna zmaiga čaka na ruski pro. ne samo bojna četa rervolucijonar- prezgodaj se raduje. Proletariat ni letariat, ker je v celi Rusiji samo jev, ki Jii imela niti dosti fizične premagan, dasiravno so mu priza- proletariat duševno močan; ker 1- moči. V poznejšem času, kadar se dete izgube; revioluci'jia ga je okrep- ma edini zaupanja vase, je ibodoc- i-zfve, kako malo j« bilo število bo- čala z novim upom, njegove vrste nost saiiio njegova, jetnikov, se bode čudil svet, kako .so se neizmerno povečale tekom teh Trdim, da« je rusJka revolucija je mogla ta mala četa petnajst dni dni. RevoKicija je doživela mogoč- vstvarjajoče kulturno gibanje* tla noč in dan nasprotovati tisočem vo- no tfioralno zmago nad buržoazijo, je le ona zmožna, reš>Ui> Rusrjopoli- jakov, topništvu, konfjeništvu in in- ' ki* je morala jasno izpoznati, kdo tičnega razkosanja. 1 rdim, da je fainteriji. 4 s^praJv^ja na Ruskem anarhijo v živ- buržoazija brezmofina in nezmozna Ker se pa daaulaiies nezgode več 1'jenje in v kakšne namene se vatvar za< politično vstvarjanje, in trdim, čudeži, bodo vsi pametni ljudje raiz- rja anarhija, ki pa je morala tudi da se peča edino z zavarovancem umeli ravnanje malomešoanov ob izpoznati, kdo se bojuje proti anar- svojih lastnih zajmov, ki nimajo času »moskovske vstaje in izpoznalo hi j i in zia kakšne ničesar skupnega z interesi naroda, se bode velikanski heroizem, ki ga Buržoazija je videla, da je prole- da pravocira anarhijo, je zmožen ruski narod. tariat branil svobodo, bi je potrebna Vse, kar tukaj trdim, je resnič- Po •moskovskilv'**^ bo- tiuli njej, svobodo, ki jo je narod no in to resnico potrtli zgodovina, jeval nagon sebeobrane z duhom iz- izkupili s krvjo in kamere ga je ho- ako bode le roka zgodovinarjeva .xvairanja. Priti -se je boril bestialno tela onopati vlada. pošten»vun pravica njegova vera. kakor ramjeiia, zver; drugi, ki je sil- Ruska vlada je izvojevala Pyr- Zaito slava pnoleta/riatu, kr gre na vel v revolmHonarju, se je bdjeval hovo zmago; s svojo slabostjo in z pohod, dai obnovi celi s*vet! Živeli kakor joka«, kakor mož, ki gta na- blazno bestialnostjo je odrinila prolefcirci vseh dežel, ki-so s svojim 6L0TEKA, KATERI NE BI BIL ŠE C IT A L V ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI OD UV< DI 0 VELIKEM ZNANJU iN SILNI 'ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATEBO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI Dr. E. C. Collins M. I., ker je ta slavni professor a edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno knjigo ,,Zdravje'\ s katero je dokazal,dani človeške bede, trpljenja ali bolezni. katere bi on popolnoma in temeljito ne .. poznal, K nji**: ZDRAVJE. 7otnroi T Slovenci, mi Vam priporočamo, da se, ako ste ne- LdlUldJi močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. I., ker Vam on edini garantira, da Vas v najkrajšem času popolnoma ozdravi, bodi si katere koli notranje ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vsake : Tajne spolne bolezni moške in ženske. Ozdravljen. Reuma- Ozdravljena glavobola, Ozdravljen: kaslja, Ozdravljen: živčne bo-tizma iu kronične slabine in jetike. lezni, pokvarjene krvi bolezni želodca. notranjih ženskih organov, in izpadanja las. Mark Lepetich Olga, La. Alojzia Slama, Clarkson, Nebr. Janez ZaKikovec, John Krnae, Box 86 Butle, Moiit. Bo* 14 Connorville, O. | Poleg teh imamo na rozpolago Se na stotine pismenih zahval, katerih pa radi -pomnaj kanja prostora, ne moramo tu priobčiti-. Dnillfi f Predno se.obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, KO dni ■ P^ite P° knjigo zdravje ter pismu priložite nekoliko znamk za poštnino, nakar Vam takordopošljemo to knjigo z&stoju. V knjigi najdete natanko opisano Vašo bolezen in nje uzroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje natanko opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili. " | V VSAKEM SLUČAJU torij nat*>ko opišite svojo bolezen, koliko časa traja, koliko ste stari in vse glavne znake in to v svojem matemeni jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov: .. Dr. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. Potem smete biti z mirno dušo prepričani r kratkem popolnega ozdravljenja. Zavod Dr. E. C. ColHlM-a je otvorjen od 10 ure dopoldne do 5. popoldne. dolom vstvarili bogastva narodov in ki se sedaj trudijo, da vstvarijo novo življenje! 2ivio socializem, prava vera delavca! Pozdrav bojevnikom, pozdna/v delavcem vseh dežel! Vedno bodi z njimi za tipanje v zmago resnice, v zrinagtf pravičnosti! Živelo človeštvo, ki ga Uraibko združujejo visoki kiea'li enakosti in svobode! STARA TVRDKA NA NOVEM MESTU. ............. .....— Dobro znana tvrdka z /eleznino 11 pohištvtafi g. A. M. Kapsa, preje 11a zap. 12. ulici štev. 201—203J se nahajaj sedaj v novih prostorih 543—545 Ulue I skiTKi Ave., blizu i8te ceste. Kakor preje, taiko hoče tudi v na* prej skrbeti, da odjemalci dobe do-i bro blago in [postrežbo j>o zmerni ceni Cenjeni odjemalci si zamore-jo vsalko sredo ogledati našo zalogo z označeno ceiio. Pridite n pripeljite vse znratice! V&aik <*l!kupniicl cb>bi primimo nagrado. Nase geslo ni, da bi čim preje o-bogateli, temveč, da kolikor iikižttd ivstt režemo našim odjemalcem ter jih kolikor mogoče zavoljLti. POZOR! SLOVENCI! POZOR! S^looist z modernim kegljiščem Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. PotniH dobe čedno prenočišče za ni/ko ceno. Postrežba točna In i zborna. . Vsem Slov« ncem in drugim Slovanom se toplo priporoma Martin Potokar 564 So Center Ave., Chi ago. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D zdravnik zn notranje bolezni In ranocetnik.' « 'j ZdravniAktt i.'eisk..VH hren lafno — ptoiaii jt It zdravila. 647 la 649 Blue Island Ave., Chlciffc Uradne ure: Od 1 do i po ol. Od 7 d<» 9 i?e«r I«ven Ohio*«** ii?eči bolniki naj pilelo »lov«Hfkl _* _ ~ Količek Bratje SALOON! Dobro pivo, wiskey, likere, vino, izvrstne smotke in prigrizek/ Oglasite sena Centri! Jože Sabath . advokat in pravni zastopnik v kazenskih in civilnih zadevah. Pišite slovenski 1 1317-1324 Unity Building 79 Dearbo/n St., Chicago, 111. 5*55 Prairie Ave. Phone Drexel 7271. Pozor! Slovenci! Pozor! Vsim Slovencem naznanjam, da izdelujem —po vzoru stare domovine — najfineje SMODKE. Posebno virŽinke ho načle Že mnogo čestilcev. Naročite, zahtevajte in prepričali se bostel Kdor jih naroči 500 odpoŠljem poštnine prosto. Ž vse 11 športov iaje 1 Bahovec Bros., 567 So. Centre Avl. CNICAOO, ILL.