„DOM  IN SVET5'  1892, štev. 6.                                       267
izvil I a nepridiprav! Toda sedaj pa brž po konja in urno v Javornico, oče bodo že gledali!«
»Ali si kaj hud?« popraša ga Janče.
»Kaj bom zlomka hud«, odvrne Ko-lenarjev sin, jezeč se sam na-se, »in čemu bom jezen? Saj sem dovolj nespameten, da se baham s stvarjo, o kateri nič ne vem. Dvakrat pa si lahko rečem prismoda, ker vse brž verjamem, kar mi kdo natveze. O ti preklicana reč ti, danes sta me pa dala! E, naj bode, haha'« — In brž jo je s pomijakom in čebrom zavil proti domu.
»Čakaj!« dejal je Janče, »grem še jaz s teboj,   da   nescm   obleko   nazaj.
Kar pa se je tukaj zgodilo, ostane med nami; na to se lahko zaneseš!«
»Med nami!« pritrjeval je tudi Pridnik.
Alešu je bilo čimdalje lože pri srcu, samo moker je še bil. Janče mu je napregel voz, sam pa seje preoblekel, kakor bi bil kvišku pogledal.
»Dobro poženi, da ne bo ta čas seno odjenjalo; no, sicer pa še ni tako pozno.«
»Hi, šareč!« — in Kolenarjev Aleš je podil, da se je vse kadilo za vozom. Po potu pa mu je vedno šumela po glavi narodna:
Res, pijanost je nemarnost, Oh. nikoli prav ne sfri!
Dvojen   s p o m in.
akitil s sliko drago stan Oskromni svoj sem neki dan.
Spomin na daljni dom in rod Dramita mi, Ciril-Metod! —
Neštetokrat poslej mi vid Do slike spe na beli zid.
c*3
Nebrojen se od srca tih Utrga mi ob sliki vzdih.
Na dom spomin sta mi in rod, Ciril svetnik, svetnik Metod.
Spomin sta mi na tujih tleh Zvestobe skalne do obeh!
M.  O.
Y  rodni   vasi . . .
Ejjp čuješ, srce moje?
? Sredi ljudstev, zemlje tuje Glasno pesem aleluje Človek in priroda poje.
V cvetje pesem svet odela, Stvarstvo vse nje glas pretresa, Dom so večna ji nebesa, K nam od zgoraj je prispela.
Na perotih se nagnila K zemlji pesem-tolažnica, Da solze otre ji z lica, Materinski jo vzljubila.
Tešit boli, rane lečit
V zemske je prišla domove,
Rešit iz okov robove,
Ves človeški rod osrečit. —
Kvišku torej, duša moja, Sredi ljudstev, zemlje tuje! Pesem bodi aleluje Sreče pesem tudi tvoja!
Kličem ... v prsih zopet glasi Mlada, srečna se mi duša: Ne v tujini — ona sluša Alelujo — v rodni vasi ...
M.  O.
4884>-