ii. štev. V Kranju, 14. marca 1903. IV. leto. 60R6W36C Političen in gospodarski lisi. Vabilo na naročbo, «GORENJEC* stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. V glavnih potezah. Ko je škof Jeglič pri svojem prihodu v deželo imel prvi svoj govor v šenklavški cerkvi, trdili so razumnejši poslušalci, da so imeli posebno takrat, ko je začel govoriti nemški in pozdravljati svoje nemške ovčice, zelo mučen vtis, vsled katerega so začeli takoj dvomiti nad diplomatsko spretnostjo novega dušnega nadpastirja. Ta sodba ni bila neopravičena, kajti kmalu se je izkazalo, da ima mož nesrečno roko, bodisi pri izberi svojih pomočnikov, bodisi v tem, da pri vsakem kočljivem vprašanju ukrene to, kar je najmanj pričakovati, in se postavi tja, kamor najmanj spada. V tem oziru si je ostal dosleden tudi pri postopanju napram sklepu občinskega odbora ljubljanskega mestnega zastopstva, da se isto tako dolgo, dokler ne dobe po »Slovencu* žaljene ljubljanske napredne dame primernega zadoščenja, ne udeleži nobene cerkvene slavnosti, razen cesarske maše. In na to je škof odgovoril, da mu mestni zastop dela krivico, ker on ni odgovoren za »Slovenca*, da ga sicer priporoča, ker odobruje njegovo pisavo «v glavnih potezah*, in da prepoveduje € Slovenski Narod*, ker obsoja njegovo pisavo »v glavnih potezah*. Mi pravimo, da je ostal škof pri tem reskriptu dosleden v toliko, da kaže neveliko svojo diplomatsko spretnost, da pa je to postopanje v kričečim nasprotstvu z glavno tendenco vsega duhovniškega gibanja zadnjih let na Kranjskem. Novokatoličanstvo, ki ga je vpeljal Missia na Kranjskem in katerega strasten pospeševalec je tudi škof Jeglič, ali vsaj to hoče biti, obstoji v tem, da naj se katoliško, cerkveno mišljenje in naziranje ne omejuje na versko in cerkveno polje, ampak preveva in prevladuje naj vse naše posvetno življenje. Po tem načelu ne zadostuje, da si kristijan v smislu prejšnjih škofov, ampak katoliško naj bo vse: pouk, trgovina, kmetija, politična uprava, justica in posebno justica. In na podlagi tega načela se vtikajo naši kapelanje v vse: kam naj kmet omoži svojo hčer, kje naj naloži svoj denar, kje kupuje in komu prodaja blago. To vse se danes v zvezo spravlja z izveličanjem duš. In kaj pravi ljubljanski škof? Da za »Slovenca* in njegove ekscese ni odgovoren! Pustimo popolnoma na stran tiste cerkvene predpise, ki dajo škofom neomejeno moč nad podrejeno duhovščino, in vprašajmo, ali greh ni greh, če ga stori duhovnik v katoliškem listu. In ali ni greh, če kdo v javnem listu laže, obrekuje, krade čast, če hoče ugonobiti svojega bližnjega? Ali to postopanje ni greh in naj se vrši v liberalnem ali katoliškem listu. In če pravi zadnji gorski kapelan, da je odgovoren za vsako dušo svojih gorskih ovčic, ali ljubljanski škof ni odgovoren za duše tistih duhovnikov, ki pred njegovimi očmi greše dan na dan v katoliškem glasilu? In kaj je glavna poteza? Kranjski dekan na primer namigava v svojem listu, odkar vleče dohodke kranjske fare, da nas bo, ko pride do moči, na ražnu cvrl vse: trgovce, obrtnike, uradnike in celo tiste kmete, ki ne hodijo poslušat njegovih duhovitih govorov. In mi, ki na dobri volji kranjskega dekana nismo nikdar dvomili in tudi sedaj ne dvomimo, bi resno vprašali ljubljanskega škofa, ki priporoča »Slovenski List*, ker menda tudi odobrava njegovo pisavo »v glavnih potezah*, ali res misli, da je to postranska stvar. V enem oziru pa ima škofova trditev vendar nekaj zase. Vsak opazovalec, in posebno tudi višja duhovščina čuti, kako ljubljanskemu škofu od dne do dne vedno bolj uhajajo vajeti iz rok, kako v cerkveno upravo posegajo turbulentni lajiki in nasilni kapelani. Kdor bo torej v škofovem odgovoru opazil nekak strah pred »Slovenčevimi* uredniki, ne bo delal krivice piscu te zanimive izjave. Ljubljanski župan je čestital sv. Očetu brzojavnim potom v imenu ljubljanskega mesta k petindvajsetletni« papeštva. V tej čestitki je omenjal neznosnih cerkvenih razmer v deželi in po načelu, da je Bog visoko, a Rim daleko, dostavil, da dvomi o tem, bo li papeževa ka-marila predložila ta brzojav papežu samemu. Mnenja smo, da se bo to enkrat vsaj gotovo zgodilo, če ne takoj, pa pozneje, kajti prepričani smo, /4 na 4. uro. Istotako je odprto ob praznikih. Pri prejšnjem poštarju je bil poštni urad ob praznikih odprt cel dan. Proti neki stranki se je celo izrazil, da to, ako je zaprto, ne gre nikomur nič mar; ako komu ni po volji, naj se pritoži pri poštnem ravnateljstvu v Trstu. Zadnji čas je začel vsa pisma in časnike pošiljati v tovarno, in tako dobimo liste včasih šele čez dva dni, ko so jih že drugi prečitali, pomazali ali pa tudi pogubili. Našega gospoda poštarja tedaj prosimo, da pošilja liste ali pa pisma tja, kamor so naslovljena ; Če so naslovljena v tovarno, naj jih pošlje tja, če pa na dom, pa naj izvoli ukazati, da se dostavijo tja, kamor so namenjena. Primorani smo bili obelodaniti to krivico, ki se nam je dosedaj godila, in upamo, da se bo g. poštar odslej poboljšal. Več prizadetih strank. Z dežele. Pomen meništva v srednjem veku je bil velik. Menih je v srednjem veku nadomeščal sedanjega uradnika in učitelja, v kolikor je bil le-ta tedaj že mogoč; menih je bil organizator kmetije; bil njen voditelj na samostanskem svetu; on je bil arhitekt, ki je vodil stavbe graščin, palač prelatov, cerkva; dalje je bil znanstvenik, zgodovinar, rešitelj literature starejših izumrlih narodov, sploh on je bil vzgojitelj narodov. Kakor je bilo delo meništva v prvih stoletjih naseljevanja evropskih narodov in nekaj let pozneje v daljnih razvojih koristno, tako je pa tudi imelo dovolj temnih strani. Kakor se vse obrablja na svetu, obrabilo se je tudi meništvo. Bogatini-menihi so uganjali vse grdobije in vse mogoče goljufije. In nastopali so poštenjaki izmed meniho/, ki so ustanovili strožje redove, da bi tako rešili to ustanovo katoliške cerkve. Pa vse to ni nič pomagalo. Pridobitev bogastva je bila vedno jeden glavnih nagonov tega društvovanja in bo vedno. Vsa sredstva v dosego bogastev so bila menihom dobra. Menihi so iztuhtali naj-neumnejše čudeže, da bi tako ulovili več denarja, oni so tlakarja držali najdalje v tem razmerju in bili so tudi najtrdneje narave v vsej družbi. Inkvizicijo, to sramoto človeštva, je upeljal menih Dominik. Nestrpnost proti drugače mislečim je bila najti nabujnejša pri menihih. Dandanes pa menihi nimajo več prostora kot taki, bodi si kot kaki delavci v gospodarstvu, bodisi kot duševni delavci v življenju narodov, ker so vse njih prejšnje, človeški družbi koristne opravke prevzeli posvetni ljudje. Menihi so dandanes le še špecijalisti v misijonskih pridigah ali pa v spovednici. Toda tudi v tem delu se jim leča že podira, kajti takoimenovana nerazsodna masa pridobiva druge moralične smotre. Iz nje iz- 109 hajajoči voditelji pridigujejo masi uživanje poleg dela in ta masa napoveduje vsem trotom svoje boje. Vstopiti bi morali v armado delavstva, toda tega sedanji menih ne pozna. Naši slovenski in drugi jugoslovanski kraji so s« omilili tujim, iz drugih dežel pregnanim menihom; tukaj hočejo postaviti svoje prostorne šotore ter poskusiti, ako se da dobiti še kaj soka iz izžete slovenske limone. _ Konee. . . Novlčar. Na Gorenjskem. K papeževi petindvajsetletni«. V zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega je izgovoril župan g. Ivan Hribar k stoječim občinskim svetnikom takole: »Slavni obč.svet! Dne 3. t. m. preteklo je 25 let, odkar je bil papež Lev XIII. z veliko slovesnostjo kronan v veličastni baziliki sv. Petra v Rimu za vidnega poglavarja katoliške cerkve. Častitljivi 93 letni, a duševno še vedno čili starček je torej doživel tega dne srebrni jubilej papeževanja in izredno milost božjo, da se nad njim ni izpolnilo prorokovanje: non videbis annos Petri. Naravno je torej, da je 3. dan tekočega meseca za vse pripadnike velikega duhovnega carstva, katerega vidni poglavar je rimski papež, bil vele-pomemben, in da se je ves katoliški svet spominjal s Čutili ljubezni in občudovanja svetega očeta Leva XIII. A kaj pravim ves katoliški svet! Pretesen je ta okvir. Vsi omikani narodi, pa naj si že pripadajo krščanski veri ali stoje zunaj tega obščestva, sporočali so tega dne Levu XIII. v Rim zagotovila svojega občudovanja in spoštovanja. In po vsej pravici; saj je sveti oče Lev XIII. edna najsimpatičnejših prikazni sedanjega veka, zlasti pa eden najmodrejših poglavarjev, kolikor jih je od Petrovih časov sem vladalo katoliško cerkev. Predaleč bi vodilo, ko bi vam hotel naštevati, s čim si je Lev XIII. pridobil tako neomejeno spoštovanje in občudovanje, s čim si zaslužil pridevek «modrega*; vsaj ste vsi imeli priliko slediti njegovemu delovanju in občudovati njegove sklepe, vsled katerih je znal spo-prijazniti se z razmerami, ki bi se komu drugemu na njegovem mestu zdele neodobrive, in ublažiti protivja, ki so se zdela nepremostljiva. Vendar se mi zdi potrebno posebej naglasiti, da je Lev XIII. spoznal tudi veliko važnost Slovanstva; da je spoznal, kako velika, kako gospodovalna vloga ga čaka v bodočnosti. Ne jedenkrat je na to opozarjal in sta v tem oziru zlasti imenitni encikliki «6rande munus* in »Slavorum gentem*. Ob sadove teh dveh enciklik pripravila je Slovane ona znana diplomacija, ki se ne smatra le poklicano tlačiti in v razvoju zavirati slovanske narode, temveč, ki si prisvaja celo sodbo o tem, ali in kateri slovanski svetniki so posebnega češčenja vredni. Vendar se, gospoda moja, mi Slovenci dne3. t. m. nismo otresti mogli necega trpkega čuvstva; vsaj od časov reformacije sem proti slovenskemu življu ni divjala katoliška duhovščina še nikdar tako, ko ravno za vladanja papeža Leva XIII. Našim koroškim bratom je nemški škof na ljubo nemškim liberalcem uničil politično organizacijo; na Primorskem laški hlapci nemškega škofa laškim framazonom in zidom na ljubo mečejo Slovence naravnost iz cerkva ter jih tako — ravno v nasprotju s papeževimi intencijami, ki želi vso Slovanstvo združiti v katoliški cerkvi —, silijo k prestopu v drugo veroizpovedanje; na Kranjskem in deloma tudi na Štajarskem pa duhovniško hlepenenje po neomejenem posvetnem gospodarstvu in njega osvetaželjnost slavi prave orgije. Vem, da bi papež Lev XIII., ko bi o stvari bil poučen, tacega besnenja proti Slovenstvu nikakor ne dopuščal in zato mi je rodoljubno srce narekovalo, ko sem mu čestital k redkemu jubileju, omeniti tudi teh razmer. Ne pričakujem sicer, da bi kamarila na papeževem dvoru dopustila, da izve sveti Oče za besedilo moje brzojavke, a izve naj vsaj širša javnost, da se je poskusilo obrniti pozornost njegovo na naše po krivdi višje in nižje duhovščine tako podivjane razmere. Vi, gospoda moja, upam, da odobrite moj korak. — Brzojavna čestitka, katero sem poslal dne 3. t. m. papežu Levu XIII., slove: »Svetemu očetu papežu Levu XIII. o Rimu. Ob dopolnjenem 26. letu Tvojega papeževanja blagovoli, 110 Sveti oče! poleg obilih čestitk vsega prosvetljenega sveta sprejeti tudi najiskrenejša voščila moja ter občinskega sveta in prebivalstva Ljubljane, glavnega mesta dežele Kranjske in duševnega središča slovenskega naroda, kateri od Tvoje modrosti, pravičnosti in dobrotljivosti pričakuje rešitve iz razmer, ki so se po krivdi katoliškega duhovstva tako poostrile, da prete z nepreračunljivo škodo sveti veri in katoliški cerkvi. Župan Hribar.* — Občinski svet je brez debate odobril županov govor ter odposlano brzojavko. Koblarjevi »pastirski listi*. Še celo najstarejše ter-cijalke v Kranju se ne spominjajo, da bi imeli kedaj tako hudega tehanta, kakor je sedanji naš gospod Anton. Hud gospod je, strašno hud in, če bi mogel in smel, prav gotovo bi z ognjem in mečem zatiral « Gorenjca* in kranjske liberalce. Da bi on imel oblast inkvizitorjev blaženega spomina! Kar vidimo v duhu, kako bi na mestnem trgu, tam krog velikega vodnjaka gorele z »Gorenjcem* podložene grmade, na katerih bi se pekli »brezverci* in bi se cvrl loj kranjskih liberalcev. Gospod Tomaž Pavšlar bi na veliko uteho svoje pobožne duše zrl iz svoje liiše na ginljiv prizor in gospod Korl Florian — ki ne sme več prodajati »Gorenjca* — bi na svojem balkonu prepeval zahvalno himno, da se je spokoril in tako rešil svojo grešno mast. »Meščanska godba* bi zaigrala »tuš* in moderni Torquemada, naš Koblar bi ob mnogobrojni asistenci intoniral «ad maiorem gloriam* divje-veličastno pesem na pogibel vsem liberalcem. Figuro za kaj takega ima pripravno, nič manj fizijonomijo, glas že celo in ne dostaja mu res ničesar drugega, kakor v to potrebne — moči! Pa je že vrag, v brezbožnih časih so gospodje izgubili mnogo svojih »pravic*. Ker pa ne gre več z ognjem in mečem, ugonobiti nas hoče naš za »vero* sila vneti gospod tehant z manj krvavimi sredstvi. V cerkvi z mogočnim glasom rohni zoper »Gorenjca*, njegovi pomagači ga zalezujejo po hišah in upliva se na ljudi pri spovedi. Vse zaman, Bileam še vedno le blagoslavlja. Menda je prišel bojeviti mož že do prepričanja, da je uprizorjena gonja za trmaste naročnike in odjemalce »Gorenjca* prav slabo nadomestilo za plamteče grmade in enaka pripravna srednjeveška sredstva. A naš Koblar ni nikdar v zadregi glede sredstev. Izumel je zopet nekaj novega, radikalnejšega. Posameznikom pošilja lastnoročno pisane liste, v katerih jih prav po očetovski svari pred »slabim« časopisjem ali jim pa tudi takoj pokaže malo svojega kopita. Gospod tehant si namreč domišlja, da bodo dotičniki samega strahu kar počepali na trebuhe pred ,svojim' župnikom. Mnogo takih nežnih pisemc kroži po mestu. Nekateri se jeze nad dekanovo predrznostjo, drugi zopet ravnodušno prenašajo to šibo božjo in hodijo naprej po »Gorenjca*. Koblarjevi »pastirski listi* se prebirajo zvečer po gostilnah in nam pomagajo prenašati dolgočasni post. V razvedrilo svojim bralcem podajamo v nastopnih vrsticah doslovni ponatis enega teh listov: Kranj, 25./2. 1903. Spoštovani gospod! Sporoča se mi, da hodite kupovat »Gorenjca*. To kaže, da imate še preveč denarja, in samo ob sebi se razume, da ne bom jaz ničesar več storil, da bi Vi še kaj denarja dobili, ker bi potem imeli še več prilike, kupovati veri in cerkvi sovražne liste, ki Vam Škodujejo. S spoštovanjem Ant. Koblar. Nek tukajšnji obrtnik je namreč naprosil Koblarja za posredovanje v neki zadevi. Dekan mu je obljubil, a kmalu na to mu je poslal zgoraj ponatisnjeno pismo. Najlepše pri vsem tem je pa dejstvo, da dotični obrtnik ni nikdar prišel zase kupovat »Gorenjca*. On je obenem tudi sluga slovenskega bralnega društva in njegova otroka hodita po list za društvo. Najboljši dokaz, kako se re-špektirajo Koblarjeva pisma, je pač to, da se izročajo našemu uredništvu v eventualno uporabo. Nekaj jih še imamo, a ponatisnili smo za enkrat le ono, iz katere veje najlepši duh krščanske ljubezni. Koblarju se bržkone niti ne sanja, kako grozno se smeši s takim ravnanjem. Že enkrat smo ga primerjali s prerokom Bileamom, ki je na oslici sedeč hotel preklinjati Izraelce, a je moral blagoslavljati. Pozabili smo pa takrat povedati, da je bila oslica mnogo pametnejša od Bileama. Govorila je namreč, svarila ga je, da naj ne preklinja in ni ga hotela nesti naprej. Mi seveda napram Koblarju ne maramo prevzeti ulogo pametne oslice, temveč izrekamo le iskreno željo, da bi vendar katerega izmed dolgouhov, ki se zbirajo krog kranjskega tehanta, obsenčil duh Bileamove oslice, ki naj bi potem Koblarju povedal, da neumnost ostane neumnost, če jo napravi tudi kranjski tehant! Gospod Tomaž Pavšlar se v zadnjem »Slovenskem Listu* bridko pritožuje, da v »Gorenjcu* storimo vse, da ga očrnimo, osmešimo in ponižamo pred svetom. Gospod Pavšlar je to očitanje naslovil na napačno adreso. Tisti, ki skrbi za njegovo žalostno slavo, ni nihče drugi, kakor — on sam. To vse pa izvira iz tega, ker se g. Pavšlar ne drži pohlevnega reka: Le črevlje sodi naj kopitar. Koliko prevar je že mož doživel, koliko bridkih je moral pogoltniti in koliko blamaž je že moral pospraviti, a vse to ga še do danes ni izučilo. Kdor nima sposobnosti, naj ne tišči v ospredje. Domišljavost pa ne nadomestuje zmožnosti. Le malo več ponižnosti ter precej manj domišljavosti in v miru boste živeli, g. Pavšlar, — če že ni prepozno. Gospod Pavšlar bi bil vendar lahko že zdavnaj pogruntal, da njegovih farbarij še nismo nikdar smatrali resnim in da mu zato tudi vobče nismo resno odgovarjali. Navzlic temu pa »Slovenski List* še vedno prinaša dopise na naš naslov s Pavšlarjevim podpisom. Tako tudi v zadnji številki stavi na »Gorenjca* celo ploho vprašanj in zahteva stvarnih odgovorov. Bodimo tedaj tudi mi enkrat resni napram g. Pavšlarju. Kaj si neki pravzaprav domišljuje ta g. Pavšlar? Kdo pa je on? V čegavem imenu stavlja vprašanja? Ali ga je kdo v to pooblastil? Ali morda on zastopa kako stranko? »Gorenjec* menda vendar ni zato tukaj, da bi poučeval edinole gospoda Pavšlarja. Tacega brezuspešnega dela ne moremo prevzeti. Ce se prav spominjamo, je Pavšlar virilist v kranjskem občinskem odboru. Zakaj ga ni blizu? Tam je prostor, kjer lahko dobi odgovor. Od nas naj pa nikar ne zahteva, da bi resno odgovarjali — vsakemu. Upamo, da nas g. Pavšlar razume. Občinske volitve v Tržiču so se vršile minuli torek, in so izvoljeni naslednji gospodje: V III. volilnem razredu Franc Deu, strojar; Stanko Pollak, strojar; Matevž Rozman, posestnik, in Fr.Ahačič, košar; v II. volilnem razredu dr. Mano Jagodic, okrožni zdravnik; Matevž Lončar, lesni trgovec; Simon Rieger, ravnatelj, in Vincenc Theuerschuh, ključavničar; v I. volilnem razredu L. Bortolotti, tovarniški uradnik; Vincenc Eggen-berger, lekarnar; Vilko Po lak, inženir, in Adalbert Zelenka, c. kr. poštni upravitelj. O teh volitvah utegnemo še poročati, čim dobimo natančneja pojasnila. Denar, vkraden iz pisma. Gospod Fr. Zupane, po domače Cajhn z Lancovega pri Radovljici, je pred kratkim dobil iz Ljubljane od nekega lesnega trgovca denarno pismo, v katerem bi imeli biti štirje bankovci po sto kron. Ko pa ga je doma odprl, ni našel v njem nobenega denarja. Zato se hitro odpravi s praznim pismenim zavitkom v Ljubljano k dotičnemu odpošiljalcu in tam so našli, da je pismo po robu odstriženo in po odstranitvi denarja iz njega zopet zalepljeno. Trdili so tam, da se je to moglo zgoditi le na pošti. Radi tega je g. Zupane napravil ovadbo proti dotičnim poštam, a kaka preiskava najbrž ne bode imela nobenega vspeha. Kdo ve, kje se je v resnici zgodila tatvina! Je pač najvarnejše pošiljati denar le po poštnih nakaznicah! Za šest krajcarjev je prodala kravo neka ženica v ponedeljek na kranjskem živinskem trgu nekemu neznanemu falotu, ki ji je naštel na roke šest blestečih dva-vinarskih novcev, vsacega posebej zavitega v fin papir. Revica, misleč, da je prejela šest zlatov po 20 kron, je bila začetkoma še vesela, da je kravico prodala za 60 gld. Blizu Kranja so dne 2. t. m. prijeli orožniki nekega Janeza Topolovšeka s Sladke gore na Štajarskem. Ponaredil si je bil pečat deželnega predsednika kranjskega, si spisal potrdilo, da je pogorel, in pritisnil pečat na potrdilo. S tem je potem beračil po deželi in goljufal ljudi. „Holt! holt! kam pa greš? Na ringelšpil na živinskem trgu I" Z velikanskimi lepaki te originalne vsebine je vabil lani enkrat podjeten komedijant nadebudno mladino na svoj »ringelšpil». Pod besedilom je bil s par potezami kar z »biksem« narisan šegav dedec, ki je s prstom kazal na famozno vabilo. Ljudje so obstajali na vogalih, smejali so se imenitnim plakatom in tudi komedijant je bil s skupilom zadovoljen. Od takrat v Kranju še nismo imeli prilike občudovati tako izvirne reklame — do zadnje nedelje. V nedeljo je pa naš Koblar posekal »ringelšpilarja«. O, ta naš tehant je vseskozi originalen mož! Zvečer je priredilo izobraževalno društvo v zgornjih prostorih ,Nove pošte' papeževo slavnost. To je bila gotovo lepa in umestna ideja. Vabilo se je na veselico kakor običajno, le Koblar je skrbel še na poseben način za reklamo. V nedeljo popoludne je mesto zadržanega kapelana Potokarja poučeval verouk v pripravljalnem tečaju obrtne-nadaljevalne šole. Še med poukom je fantom govoril nekako tako-le: »Za zvečer vas pa povabim na veselico. Le pridite, če ima kdo kaj denarja ali ne. Vstopnina je prosta. Oe ima kdo kaj denarja, tudi lahko kaj pije, če ga pa nima, naj pa pride kar tako. Imeli se bomo dobro. Pelo se bo in godba bo igrala.« No, kaj pravite? Ali je glede izvirnosti reklame posekal Koblar »ringelšpilarja« ali ne? Po našem mnenju naj se komedijant pred kranjskim tehantoni kar skrije. Nastane le vprašanje, kako sodijo o dekanovem postopanju mojstri in pristojna oblast. Morda bo Koblar prihodnjič učiteljem kar ukazal, da naj pripeljejo učence paroma na veselico izobraževalnega društva. Napačno bi tudi ne bilo videti, če bi gospod dekan ob priliki kake slavnosti stal primerno opravljen pred »Novo pošto» in z rokama mahaje vabil občinstvo: «Le notri! le notri! Vstopnina malenkostna, šolarji plačajo samo polovico!« Mogoče kaj takega tudi še doživimo. Ampak »ringelšpilarja«, tega je pa že posekal. Vlom v župnišče na Dobravi pri Podnartu se je zgodil v nedeljo zjutraj med prvo mašo, ko so vsi zapustili župnišče ter šli k maši. Vlomila sta v kuhinjo dva tuja potepuha, katera so nekateri videli že pred mašo postopati okrog župnišča. V kuhinji sta se najedla mleka in smetane, pobrala nekaj kuharičnega denarja in obleke, potem pa vdrla tudi v zgornje prostore. Ker pa tu nista mogla hitro priti do denarja, sta odšla v strahu, da bi jih kdo ne zasačil. Zdaj, ko se dela bohinjska železnica, se klati po naših krajih vedno dosti brezposelnih delavcev in raznih zločincev. Naši ljudje naj bodo previdni in naj ne zapuščajo svojih domov brez varuhov. To pa res že preseza vse meje, kar počenja ta kranjski tehant. Ravnokar se nam poroča, da je včeraj učinil zopet novo netaktnost, da ne rabimo ostrejšega izraza. Popoludne od 2.-3. ure je v III. razredu deške ljudske šole supliral odsotnegakapiana Potokarja. Dečkom je zabičeval, da ne sinejo hoditi po ,Gorenjca' in istega brati. Koblar bi moral vedeti, da politični listi, bodisi te ali one smeri, sploh niso za otroke in da pogovor o političnih listih prav gotovo ne spada všolo. Sicer je pa Koblar zadnji, ki bi mogel starišem braniti, da bi pošiljali svoje otroke po »Gorenjca". Ce smejo ljudskošolski učenci v izobraževalnem društvu javno nastopati in hoditi po »Slovenski List", potem gotovo tudi lahko hodijo po „Gorenjca". A najboljše šele pride. Sina „Gorenjčevega" urednika je vprašal, če se sme ob nedeljah voziti gnoj. Ker prestrašen fant ni odgovoril, se je nad njim zadri: „Ce ga nikjer ne vozijo, ga pri vas gotovo!" Tako je Koblar poučeval veronauk. Ali ni to skrajna predrznost in nesramnost? Poživljamo pristojne oblasti, da ukrenejo vse potrebno, da se kaj takega v prihodnje ne pripeti več. Človek, ki ne zna niti toliko brzdati svoje strasti, da bi opustil politiko v šoli, tak človek sploh ne spada v iolo. Kadar bo zopet treba suplirati kakega kapelana, nadomestuje naj ga učitelj. Se tega se manjka.dabi ta preklofuta ni kranjski tehant zganjal politiko všoli inse zadiral 111 | v naše otroke. To veselje mu bomo Že pregnali. Koblar naj vozi svoj gnoj na svojo njivo, četudi ob nedeljah, v kranjski šoli ga prav gotovo ne bo odkladal. V Kropi je dne 8. t. m. umrl g. Matija Zupan, star 85 let. Pokojnik je bil brat prosta Jožefa Zupana in bivšega predsednika trgovinske zbornice V. C. Zupana. Sleparka. Vtorek je prišla neznana ženska v neko j boljšo hišo v Vrbnjah pri Radovljici ter prosila hišno j gospodinjo na posodo 3 gld., Češ, da je Bobova dekla iz | bližnje Dvorske vasi in ji je zmanjkalo denarja pri nekem plačevanju. Ker prošena gospodinja ni imela drobiža, je : dala dozdevni dekli bankovec za sto kron, nato pa odšla 1 k sosedi vprašat, kakšno deklo imajo v Dvorski vasi pri Bobu. Ko ji soseda pove, da tam nimajo nobene dekle, je takoj spoznala, da je osleparjena. Med tem pa je sleparka že odhitela proti Radovljici. Vstavila se je v Prcdtrgu ter ondi zopet nadlegovala v neki hiši gospodarja za 2 gld. na podoben način kakor v Vrbnjah, le za drugo deklo se je tu izdala. Dotičnik pa ji ni zaupal, ker se mu je zdela preveč neznana in jo je odpravil iz hiše brez posojila, na kar je šla ona v drugo hišo ter ondi prosila, da bi ji /menjali bankovec za sto kron. Že je mislila pograbiti drobiž, kar pridejo za njo zasledovalci iz Vrbenj. Sleparka pa pusti denar ter zbeži čez polje, a orožniki, katerim je bila naznanjena, so jo kmalu ujeli ter izročili kazenskemu sodišču v Radovljici. Od kod je sleparka doma, še ni znano. Iz Gerkljan. Kazenska preiskava zoper hranilničnega načelnika Janeza Podjeda je pokazala, da je poneverjenega 39 strankam 3298*88 K in se bo zoper Podjeda postopalo radi goljufije po §§ 197, 200 kaz. zak. in po-neverjenja § 183 kaz. zak. Iz Radovljice. Razpisuje se zgradba nove štiri-razredne šole v Radovljici. Ponudbe sprejema do 23. marca t. 1. opoldne kraj ni šolski svet v Radovljici. Koncert, katerega priredi ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju, se vrši dne 18. t. m. ob poldevetih zvečer v telovadni dvorani »Gorenjskega Sokola>. Spored: 1.) W. A. Mozart: Overtura k operi „Tit Dobrotljivi", igra godbeni klub. 2.) I. Bartl: „Novinci", poje moški zbor. 3. a) Ambrois Thomas: Romanca iz opere „Mignon"; b) G. Loewe: „Div", balada po noriški pravljici. Obe poje gospica Mira Devova iz Ljubljane. 4.) I. Gounod: Fantazija iz opere „Faust", solo za flavto. Na flavto igra gospod Wogrolly. 5. a) J. Nesvadba; „Hrepenenje ljubezni" in b) Konr. Kreutzer: „Gozdni križ", čveterospeva. Pojo gg.: V. Rus, A. Rape, J. Lapajne in A. Kmet. G.) I. Marschner: Arija Ane iz opere „Jan Heiling", poje gospica Mira Devova. 6.) V. Parma: „Slovanske cvetke", potpourri po slovanskih na-pevih. Igra godbeni klub. 8.) Iv. pl. Zaje: „Sliepac Marko", moški zbor z bariton-solo. Bariton poje g. K. Geiger. Godbene in pevske točke spremlja na klavirju g. Ivan Sprachmann. Vstopnina za osebo 1 krono, dijaki 60 vin. Glede na to, da je vstopnina namenjena za družbo sv. Cirila in Metoda, se preplačila hvaležno sprejemajo. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. K mnogobrojni udeležbi najuljudneje vabita odbora. Vlak povozil delavca. Pri železniškem prehodu blizu tam, kjer se stikati skupaj kamniška in gorenjska železnica, je bil vtorek popoldne povožen delavec Ivan Peterim, star 48 let, doma iz Domžal, oženjen in oče šesterih otrok. Delal je na progi, ko sta privozila dva rezervna stroja, enemu se je umaknil s tira, drugemu pa ne, ker ga ni videl in ne slišal priti. Stroj ga je zgrabil in vrgel na šino, da si je prebil glavo in zlomil nogo. Bil je takoj mrtev. 7800 kron je bilo ukradenih na kamniškem živinskem trgu posestniku in živinskemu trgovcu Jožefu Mat-telu iz Flissinga pri Wildonu. Častni večer priredi dne 15. marca »Narodna čitalnica« v Kamniku svojim trem novoimenovanim častnim članom gg. Josipu Močniku, Josipu Sadnikarju in Gregorju Slabajni. Sodelujejo: Kamniški salonski orkester, gospici Štef. Novakova in MalčiJančičeva ter pevsko društvo ,Lira'. Na Mlaki v kamniškem okraju so — kakor se nam poroča — v nedeljo dne 1. t. m. okrog sedme 112 zvečer napadli štirje fanje iz Lahovič dva fanta I sckačoni. tiden izmed njiju ima globoko rano v hrbtu. Oba bi morala iti dne 3. marca na nabor v Kamnik. Janez Slanovec, Ignacij Kosimik in Franc Omers so prišli nazaj v domačo vas, kjer so pred hišo župana Dežniana in svetovalca Kosa močno preklinjevali in razgrajali tako dolgo, da jih niso možje prepodili. Goreli sta dne 2. t. in. gospodarski poslopji posestnikov Mihaela Koseča v Mengišu in Jožefa Vahtarja. Skupna škoda se ceni od 1400 do 1000 kron. Oba posestnika sta bila zavarovana. — Naslednji dan okrog polosmih zvečer je vnovič nastal v Mengišu ogenj, ki je vpepelil gospodarsko poslopje Janeza Zupana. Škode ima 800 K. Sumi se, da je nekdo zažgal iz hudobnega namena. Gospod Karol Florian nas obvešča, da ne bo več prodajal »Gorenjca*. Vedeli smo že naprej, da ga ne bo smel prodajati, toda v tem kratkem času se je gotovo prepričal, da se lažje prodaja »Gorenjca* kakor »Slovenski List*. Križem sveta. Kapelan Masek je bil pred celovškimi porotniki obsojen na 15 let težke ječe, ker je hotel zastrupiti svojega župnika Strnada v Pustu in mu ukradel hranil nično knjižico, glasečo se na 3842 kron. Velikanski železniški nesreči. Na progi Rim-Neapelj je skočil s tira tovorni vlak. Več vozov je polomljenih. Od železniškega osobja so trije ubiti, dva ranjena. Promet je ustavljen. — V Oleamu blizu Novega Jorka se je razletel v dva dela tovorni vlak, ki je peljal skoro sam petrolej. Oba dela sta potem trčila skupaj, in nastal je ogenj. 20 oseb, ki so prišli gledat velikanski ogenj, je bilo na mestu mrtvih, 40 težko ranjenih. Bazne vesti. V Ljubljani se je dne 11. t. ni. ustrelil kapelan Ivan Mavric. — Blizu Novega mesta v nekem gozdu so orožniki ustrelili znanega konjskega tatu Franca Odlaseka, ki je ušel iz mariborske kaznilnice, kjer bi imel biti zaprt 15 let, ker se na poziv orožnikov ni hotel ustaviti. — Na zapadnem Češkem so čutili močan potres. — Vezuv je začel zopet bruhati lavo. i >3 Gričar & Mejač g Ljubljana, Prešernove ulice o i Velika zaloga zgotovljenih oblek v za gospode, dečke in otroke ijj konfekcije za dame. I Solidno blago po čudovito nizkih cenah >J Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. 58—1 WM Blag. gosp. Gabrijel Piccoli, lekar, dvorni založnik Nj. svet. papeža Leona XIII. v Ljubljani. Potrjujem prejem steklenic Vaše tinkture za želodec, katero morem najto-pleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 1878. in zmiraj mi je kot izborno učinkujoče zdravilo služila pri želodčnih in črevesnih boleznih. Krmin, 13. maja 1897. Miroslav Leitner, c. kr. davčni blagajnik. Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter sem popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem, ki trpe na želodčni bolezni. Strasoldo (Primorsko), 6. marca 1898. iv. 170-24 Karel grof Strasoldo. Zaloga: Domače (štajerske) detelje, francoske lucerne, bele detelje, i rdeče detelje, rumene detelje, švedske detelje, rožičkaste detelje. Deteljna semena so na nalašč za to nabavljenem stroju najskrbneje prečiščena in glede Žide prostosti (čisto seme brez predenice ali žide) od kmetijsko-kemičnega preiskovalnega zavoda v Ljubljani pregledana. ! IVAN MAJDIČ trgovina žita in deželnih pridelkov v Kranju priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših poljskih in Vrtnih sctnenoV kakor tudi glavno zalogo priznano najboljšega pravega dovskega mavca (gipsa), posebno izborno gnojilo za deteljo. Istotam dobiva se tudi najboljši Roman- in Portland-cement. : 50-1 Francoske lucerne, priznano najbolj uspevajočo vrsto sem dobil v večji množini direktno s Francoskega. Ob času pa se nakupuje po najvišjih cenah: fazno žito, VsaHe Vrste fižol, lanetto seme, deteljuo seme, suhe jedilne gobe, sntreKoVi in boroVi Storži, Krompir in razni drugi deželni pridelHi. Zaloga: najraznovrstnejših travnih semen (nad 30 vrst raznih trav), raznih najboljših vrst velikanske krmske pese, prave bovške zgodne repice, raznega semenskega žita, kakor: jare rži, jarega ječmena, zgodnjega ovsa, čiste grašice (grahore), pravega ribniškega fižola, belega dolenjskega prosa, semenskega krompirja i. dr. semen. ', Za napravo travnikov priporočam že pripravljene zmesi (mešanice) i travnih in deteljnih semen, tako za mokra kakor za suha tla. 1 ali 2 solidna gospoda se sprejmeta na hrano in stanovanje pod najugodnejšimi pogoji. Kje, se izve v upravništvu »Gorenjca*. 56—1 Pri Primožu" n Trgovina z oblačilnim, špecerijskim, steklenim in materi-jalnim blagom, lišpom (Aufputz), drobnino; zaloga raznega blaga za šivilje in krojače, perila in obleke. Zaloga šopkov za neveste, nagrobnih vencev in trakov z napisi. Klajno apno za živino. Špirit in žganje. Šipe in kit. Srhe in oljnate barve, laki, firnež, čopiči vseh vrst. Okraski za rakve. V podružnici „pri Blažku": Špecerijsko blago, moka, žito, šolske potrebščine, sladkarije in igrače. fi4—l T>re¿érnoveee>p J vpppppoezije v novi popolni izdaji z življenjepisom, literarno-zgodovinskimi črticami in estetično oceno. — Uredil jfinton jfiškerc. — Sijevir-izdaja {rudeče usnje 5 zlato obrezo 3 JC, 96_38 po pošti 3 JC 20 h. založništvo t. Schwentner v Sjubljani. £oVrenc Rebolj V Krasiti in vSHofjt m priporoča svojo zalogo izdelanih oblek in klobukov kakor tudi svojo delavnico, kjer izdeluje pottterlene obleke katero prav točno in po nizki ceni ter dobro izvršuje. 3 113 Tedenski sejem v Kranja dne 9. t. m. Prignalo se je 155 glav goveje živine, 2 telet, 7 prašičev, 1 ovac, — kozlov, — buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 7-50, prosa K 750, ovsa K 650, rži K 675, ajde K 8—, ječmena K 7*50, krompirja K 230, deteljno seme K 62-65.__ Za vso lavno prost »IjnValtriHe prodaja najceneje 62—1 »Merkur" Peter Majdič trgovina z železnino in špecerijskim blagom v Kranju. f 4. M d 9 i Si 0 Vi O i. I i S O) CO (-1 B ~ > 1 i T3 > O) u Ki O) rt m o > T3 rt a fl G E I 11 g ti ca *a (-4 (X M ,H rt - ^£ OB T3 (3 > rt rt bo S CO O) rt rt >o O Í-o a, ► o „£e Mk«" 82—6 neprekosljivi papir za svalčice najboljše cevke za svalčice (cigarete) dobivajo se pri gg. Janku Kocmutu t Kranju in Otonu Homannu v Radovljici. 114 Loterijska srečka dne 7. marca 1.1. Trst: 35 48 75 81 13 Oeč voz gnoja se proda! Kje, pove upravnistvo «Gorenjca>. 66-1 Franc Omersa 51-1 v Kranju prodaja dobro in po ceni špecerijsko blago, deželne pridelke, železo, izdelke iz železa in kovin, razno orodje za kmetijstvo, rokodelstvo in hišno opravo. — Karbolineum, firnež, lake, oljnate in suhe barve, najfmeje mazilo za kola, stroje in usnje, Roman- in Portland-cement, okove, tra-verze, šine za stavbe i. t. d. Semena, trave, domače detelje, najfinejše lucerne i. t. d. Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustuovljeio 1861. L M. ECKER Ustanovljeno 1861, LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršna poprave. Zgradba stra niU in kopelnih naprav od preproste de najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zah te vanje brezplačno. 118-33 Nad 500 različnih vzorcev Pri nakupu blaga za Moške obleke se dobro priporoča R. MIKLAUC v v Ljubljani, Spitalske ulice štev. 5 ki ima v zalogi vedno najnovejše blago. O resnično nizkih cenali se vsakdo lahko prepriča. 74-44 Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine pronto Učenca sprejme r^eorik JdttOtr, tirar O t^rarjja. 177-18' Naprodaj imam bakren sirarski kotel držeč 350 litrov in je še prav malo rabljen. Tudi imam več kilogramov doma pridelanega medu za pitanje bučel, kilogram po 65 kr., pri večji množini po dogovoru. 54—1 Ivan Eržen. Cerklje pri Kranju. priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo vseh vrst prstanov, uhanov, brošk, verižic i. t. d., kakor tudi žepnih in stenskih ur, ki so po vsem-svetu znane kot najboljše. Za obilen obisk se priporoča 73-39 H. SUTTHER urar v Kranju. Ceniki zastonj in franko. Izšel je ravnokar najnovejši cenik. Šivalni stroji in kolesa 97-IT Tovarniška zaloga Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa || Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. IP WEHL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na itroj, obhajilne mize, ograje nk mirodvom, obmejno omrežje, veim vrata, balkoni, verande, itblpne križe, Štedilnike Itd 81-49 Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). Ljubljanska KREDITNA BANKA Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promeie izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani Spitalske ulice št. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija). 11-9 Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestira. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. »J »O 9 §tinatAe> peci, *>a kopiti, kahot tudi 'fiipe, va*t in v voelv 6atvan, ttpefcne in cen« priporoča ptva in največja 75-43 v CjuMjani. R. LANG, LJubljana (Kollzej) tovarna *a modro.. na paraaa m posteljno opravo, Mloga pohištva, priporoča t tal« mU sodrocev. posteljne vloge, zrcal, ptici, otročjih vozitkov, naslonjačev, nefti-vatnikov (sofa, Kanape, divu) ii sobno opravo 60—47 po najnižjih cenah. Cenika i 300 podobami paalje zaitonj in pottnina prosto. Razpošiljanje točno. G. Tdnnies Ljubljana 76_42 tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost vse vrste žage in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje. 115 Priznano najboljše oljnate barve *> JB •i a «a "J? •o e Vi smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82—41 Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago. o U9-26 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko ■padajočih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu. ja naroČila ■• ix- TiSttJajo totoo in po najnižjih Ortd ii razpošiljalo zastooj ia rrankovano. C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov R. A. SMEKAL v Cechu pri Prostjevu in Smichow - Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9 priporoča 16—8 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrslini in s priredbo, da tiste na obe strani ▼odo vlečejo in mečejo, parne brizgalnlee, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni <- ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalj« vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-briigainice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru. Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. i Kranja ♦ registroVana zadruga z omejeno zaVezo je pričelo poslovati dne I. januvarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiši g. K. Floriana št. 194. Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po s v/*°/»« brez vsakega odbitka ter plačuje „Kreditno društvo" rentni davek za vlagatelje iz svojega. Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu. Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri. V upravnem svetu so: Franc Krenner, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik. Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj. Karol Jäger. Josip Kovač. Nadzorstvo: Vinko Majdič. Petor Mayr. Dr. Valentin ätempihar. Ciril Piro. Ivan Rakovo. Uhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Veb> po posti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, aa retrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom atane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne Številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. -Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravnistvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupn« cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnin« reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. fcdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca». Odgovorni urednik Gašper Erien. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju