SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dilección y Administración: GRAL. OESAR D1A7 1657, TJ. T. 59 - 3667 • ha. Aires. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. NAROČNINA: Za Ameriko in za cel« leto $ arg. 6.—; £a pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-DolarJer. ANO (Leto) X. BUENOS AIRES, 1 DE DICIEMBRE (DECEMBRA) DE 1939 Núm. (Štev) 147 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. V soboto Z. decembra proslava Zedinlenja, ulica Pte. Luis Saenz Peña 242 PRVI DECEMBER t Danes, prvega decembra poteče enainvajset let, odkar so odposlanci narodnega veča izročili regentu Aleksandru adreso, v kateri je bila izražena želja, da se Slovenci, Srbi in Hrvatje, ki so bili avstro-ogersko vladavino, združilo v skupno državo, državo Srbov, Slovencev in Hrvatov. Takratni regent Aleksander je narodne odposlance sprejel z besedami: Ko sprejemam to vaše obvestilo, sem nverjen, da izpolnjujem s tem vladarsko dolžnost, kajti s tem končno udejstvujem ono, kar so pripravljali najboljši sinovi naše krvi vseh treh imen na obeh straneh Du-nava, Save in Drine, kar odgovarja željam in stremljenjem celokupnega naroda. Od svoje uresničenosti pa lo danes je morala Jugoslavija marsikaj prestati. Imela je hude notranje in zunanje težave. Koliko notranjih kriz in neprilik si ustvarili ljudje, ki jim ni bila mar blaginja naroda in države, marveč so jih brigali edinole njih lastni, strankarski in verski interesi. Vse to je naša mlada država presedla in deloma tudi prebolela, da-si je še mnogo slabega in gnjilega treba odstraniti. Malokatera država, ki je nastala na razvalinah druge države, je mogla tako ozdraviti in se postaviti trdno na lastne noge, kakor se je Jugoslavija. V kljub hudim notranjim bojem ter zunanjim izpostavljenjem, fci bila država nikoli v resni nevarnosti obstoja. Niti notranjih social-^ krvavih bojev in političnih teror iev, kakršnih beležilo več ali manj skoro vse države, ni bilo v Jugoslaviji. V zunanji politiki je Jugoslavija Vedno znala ubrati najvarnejšo pot, Qe da bi gledala na razne sodbe. Ko ji mnogi napovedovali, da bo ^nalu izginila iz zemljepisne karte, Se prerobke teh političnih izveden-Cev niso uresničile. Ravno nasprotno: Jugoslaviia je notranje in ^nje vsak dan jačja. Jugoslovanska armada je ena naj-Ppjših v Evropi, kar ji vsi priznajo, edno se je držala daleč proč od sakih političnih trenj ter je skrbela Junóle za svojo zboljšanje in okre-Pttev, da je lahko vsak čas prijavljena za obrambo domovine, če 01 bilopotrebno. tok °Ce in tisoče žrtev je bilo, po-Prelite krvi, predno je bila pri-ücana, k vstajenju in življenju da Jugoslavija. Ni še zbrana tuH ina ^šega prerojenja, je šel Prezgodaj, saj so vsi dogodki in; Po t SG čist0 sveži- Vendar je vsak sen in 2aveden Jugoslovan pono-žrtvQa sv°j° domovino, s tolikimi ¿Jmi in krvjo pridobljeno. vraž °ro j 6 že z8ledal°. da se bo so-. njkom našega naroda in naše ti i«VC P°srečilo z nova nas razkosa-> •_2a8užnjiti. Prva in usodna žrtev ITALIJA PREPREČILA SPLOŠNO VOJNO V EVROPI Mussolinijev list "Italia del Pol polo" piše, da je Italija s svojo nevtralnostjo preprečila splošno vojno v Evropi. Italija čuva mir z orožjem pripravljena. Če bi Italija menjala svoje nevtralno stališče, bi bila takoj zanetena splošna vojna. Tako pa je Italija preprečila vojno na Sredozemskem morju in na Balkanu. Za seboj imamo močno skupino na-todov, 85 milionov, ki imajo vprte oči v Rim. Vojne v Evropi ni, ker jo Italija noče, in to bo pogubilo protifašiste. Mussolinijev list je seveda pozabil navesti pravi vzrok, namreč čemu je Italija ostala nevtralna. Vsi ljudje pa niso tako nespametni, da bi tega ne vedeli. Italija je ostala nevtralna zato, ker je v nasprotnem slučaju slutila gotovo pogubo. Če pa bi se ji recimo kdaj pozneje nudila priložnost okupirati kako tujo manjšo državo, bo to brez obotavljanja napravila. Upamo, da te roparske sreče ne bo več deležna. O oni skupini narodov od 85 milionov ima list v mislih, balkanske in po- donavske države, ter si samozavestno sugestira, ne da bi bil za to od rodnih enot v njegovih narodnih me Jutri, v soboto 2. decembra ob deveti uri zvečer se bomo zbrali Slovenci, Srbi in Hrvatje v veliki dvorani Centro de Almaceneros, ulica Pte. Luis Sáenz Peña 242. To se nahaja dve kvadri od trga Congreso proti Constitución. Kaj pomeni za Slovence, Srbe in Hrvate prvi december, vemo vsi. Zato ne sme biti nobenega našega rojaka in rojakinje, ki bi na to prireditev ne prihitel. S tem bomo javno dokazali našo kulturno, narodno in politično zrelost. Nobeni politični, strankarski ali verski presodki nas ne smejo od tega odvajati. Srbi, Hrvatje in Slovenci smo v ožjem pomenu besede ena družina, kakor smo v večjem obsegu Jugoslovani, Bolgari, Čehi, Poljaki in Rusi ena skupna slovanska vzajemnost. Če pa v manjšem obsegu, prav pri nas samih, ne bomo iskali skupnosti, tudi drugega ne bomo nikoli deležni. Stojimo pred odločilnimi dogodki, ki se odigravajo v Evropi in končno po vsem svetu. Gre se za zmago pravice nad krivico, zmago luči nad temo, odpravo socialnih krivic in modernega suženjstva, za uresničenje resnične kulture, odpravo vseh narodnih manjšin in vzpostavitev na- VOJNA NAPETOST MED RUSIJO IN FINSKO , RUSIJA ODPOVEDALA NENAPADALNI \PAKT S FINSKO — UGIBA SE ALI BO PRIŠLO DO SPOPADA ALI NE — ČE SO SE SOVJETI ODLOČILI ZA OKUPACIJO, BODO TO STORILI ŠE PRED ZIMO Rusija je odpovedala nenapadalni | la Finska, medtem ko so redne ruske pakt s Finsko. Do tega koraka se je i čete mnogo več kot 25 Km. od me- je im 7 rrva in usouiia arci teli v biti kralJ Aleksander Zedini-sko T. so ga na francoskem zločin-lestn ,Umiraj°či je tedaj bojo' 1° 2aklical: čuvajte Jugoslavi-Pfedn nje80ve očetovske besede tik len oh J® legel v ffrob' 80 dobile si" vanift v v vsem narodu. Nasproto-Poni- ed Srbi in Hrvati je pričelo sPoraz' In nedavno je prišlo clo daj g Uma- Zunanji sovražniki so te-da Jugoslavije no bo iskati e nikoli uničiti, ter so pričeli Pok ?njaznih stikov žnjo. ves ¿s - kralJ Aleksander se je odreši zanimal tudi za še ne vence * P,nmorske in Koroške Slo-" Ce oi tega ne mislil in delal, koga pooblaščen, da imajo vprte oči v Rim. Kaj morejo balkanski in podonavski narodi pričakovati od Rima, vedo sami najbolje. In na podíais' l ga je treba ustvariti sodbo, ki pa je gotovo ravno nasprotna od one, ki si jo sam sebi v tolažbo sugestira zgoraj omenjeni list. Italijanska vlada je odločila, da bo posetil Sofijo sam italijanski prosvetni minister Bottai, ki bo razvil italijansko kulturno fašistično pro-pogando po vsej Bolgariji. Italija ima namen to doseči s knjigami in filmi, seveda prevedenimi v bolgarski jezik. Bottai namerava stopiti v tesne stike tudi profesorji in študenti. Isto tako kot na Bolgarskem bo skušala Italija vpeljati tudi v drugih balkanskih državah svojo propagando. Seveda bodo poslali samo one filme, ki ne prikazujejo vojne navdušenosti Italije in sploh take, da bodo prikazali Italijo kot nositeljico miru in visoke fašistične kulture. Italija ima namen s tem uničiti sovjetski vpliv na Balkanu, češ, da ni samo komunističnega značaja, marveč tudi panslovanskega. Tega se pa Italija najbolj boji. JUGOSLAVIJA BO PLAČALA STARE DOLGOVE NEMČIJI Nemčija je imela še izpred vojne posojilo v Srbiji in Bosni, kar bi morala prevzeti Jugoslavija, a doslej iz raznih razlogov ni hotela. Sedaj pa je jugoslovanska vlada p<> štirinajstdnevnih pogajanijh z nemško delegacijo pristala, da bo ta dolg poravnala, ki znaša 60 milijonov pesov v Srbiji in 150 v Bosni. jah in ne v zasebnih in v medna-rodno-kapitalističnih interesih, marveč v mednarodno-ljudskih koristih. Vsi smo dolžni, če hočemo kdaj biti deležni boljše bod> nnosti, in tako tudi izseljenci, da doprinesemo kamen k tej naši skupni zgradbi. In kot smo v začetku povedali, je treba najprej vreči proč vse razdvajalne predsodke, ki so največji greh delavstva ter ljudskih množic sploh. Iskati moramo skupnosti in bratstva. In samo tedaj smeno upati in pričakovati uresničenja onega, kar vsak izmed nas v srcu goji. Jutri, na naš skupni narodni praznik, bomo javno dokazali naše hotenje in stremljenje. Srbi in Hrvatje bodo prihiteli v velikem številu, enako tudi Slovenci iz svobodne Jugoslavije, a primorski Slovenci bomo tudi z našo prisotnostjo dokazali, kakšno je naše stremljenje in naših doma. Tudi program bo nadvse pester in zanimiv. Poleg Srbov in Hrvatov se bomo tudi Slovenci postavili. Zbor Slovenskega doma je ojačen z vsemi našimi pevci, ki se udejstvujejo v znanem Kubikovem zboru in v radio "El Mundo", ki bo zapel štiri pesmi. Torej jutri vsi na proslavo Ze-dinjenja! odločila, ko so se razbila pogajanja, ki so imela določiti odnošaje med obema republikama. Prišlo je tudi že dvakrat do incidentov med obmejnimi stražami, o katerih trdijo Rusi, da so ga povzročili finski vojaki, medtem ko Finci trdijo nasprotno. Nekatero svetovno časopisje, posebno ono ki ni naklonjeno sovje-tom, trdi, da je absurdno misliti, da bi mušica napadla slona. Morda imajo prav, a je treba vpoštevati tudi5 da za malimi stojijo veliki, ki so z lepimi obljubami pomoči v nevarnosti, že marsikatere pogubili. Naj bo kakoržebodi, dejstvo je, da je Rusija zahtevala od Finske naj umakne svoje čete 25 Km. od sovjetske meje, na kar je finska vlada odgovorila, da je pripravljena ugoditi Rusom, če tudi oni napravijo enako. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov pa je odgovoril, da bi bilo nesmiselno misliti, da bi Rusija prepustila brez zaščite Leningrad, ki ima skoro toliko prebivalstva kot ce- je, česar Finska o svoji armadi ne more trditi. Obenem pa je Molotov odpovedal nenapadalno pogodbo, ki stopi takoj v lejavo. Kakor poročajo je finska pripravljena na boj s sovjeti, četudi bi želeli mirne poravnave. Generali in časopisje tudi očitajo Rusom krivično postopanje napram njim, medtem ko sovjetsko časopisje in radio poročajo, da finski neljudski elementi delajo prav isto kakor so delali poljski. Mnogi so mnenja, da bo prišlo do vojne, to je, da bo Rusija okupirala Finsko, medtem ko drugi pravijo, da Rusija iz svojega taktičnega stališča tega ne bo napravila. Če so se sovjeti odločili za okupacijo Finske, bodo to brezdvoma takoj napravili, kajti najugodnejši čas je sedaj, ko še ni nastopila trda zima, a je pred vratmi in bi se Anglija ne upala igrati Napoleona, ki ga je bila svoj čas porazila zima na Ruskem. ANGLIJA NAPOVEDALA ODLOČILNO VOJNO NEMČIJI NA MORJU NEMŠKE MAGNETIČNE MINE STRAHOVITO POTAPLJAJO ANGLEŠKE IN NEVTRALNE PARNIKE — RAZLIČNO MNENJE ANGLEŽEV — NIHČE NE VE KAKŠEN BO KONČNI IZID Nemške magnetične mine so postale pravi morski strah. Vsak dan se potapljajo angleški in drugi par-niki ;največ seveda angleških zagrnejo morski valovi. Anglija je še vedno velesila na morju, a če bi šlo še kaj časa tako naprej, bi imela kmalu več parnikov na morskem dnu nego na površini. Angleška vlada je podvzela vse korake, da se Nemcem osveti in da si zagotovi varnost na morju. Kralj Jurij VI. je izdal odredbo, da bodo vsi nemški in drugi parniki, ki tovorijo za Nemčijo, kjerkoli se bodo nahajali in jih bodo angleške in druge zvezne ladje zas» lile, zap'e-njeni, in jih bodo potegnili v svoja -I najbližnja pristanišča. Odredba sto- si pač ni smatral vrednega nositi imena Zedinitelj. Poleg Srbov, Hrvatov in Slovencev v svobodni domovini, je smrt narodnega borca ogrnila v obupno žalost vse Jugoslovane v robstvu. A duh borbe za popolno svobodo in nedvisnost nam je ostal in se bomo v smislu praznika prvega decembra borili do konca, do popolnega zedinjenja Jugoslavije. Imamo trdno zaupanje v Jugoslavijo in v sposobnost onih, ki so odgovorni za njeno usodo in razvoj, da bodo znali kot doslej, tudi v bodoče, posebno v teh kritičnih časih, ki divjajo sedaj v Evropi, varno vo ziti državno ladjo in naš narod voditi še v boljšo bodočnost. Živela Zedinjenja Jugoslavija! Seveda bo plačala tudi obresti in sicer so se pogodili za deset let nazaj za srbski dolg, medtem ko za bosanskega še niso določili termin. Po versaljski pogodbi bi Jugoslaviji tega dolga ne bilo treba poravnati, za kazen Nemčiji, ker je po- ftj^» vzročila svetovno vojno. A Nemci so si v stiski zagotovili ta kredit za katerega bodo sedaj dobili blago iz Jugoslavije. Zadnja pa je najbrže mnenja, da se bolj splača plačati ta star dolg, kakor pa iskati konflikta z Nemčijo. pi v veljavo v pondeljek. Neki angleški minister je dejal, da bodo Nemci kmalu okusili, kako je, kadar se Angleži resno lotijo kakega posla. S to zadevo so se bavili tudi v poslanski zbornici in je dejal ob tej priliki znani delavski voditelj major Attlee, da je vprašanje miru vprašanje vsega sveta in ne kontinentalno. Po končani vojni moramo nekaj napraviti, kar bo spreiiimliivo za vse narode; priznati obstoj vsem narodom, ki naj bi se imenovali mednarodna demokracija; odpraviti nasilno postopanje v mednarodnih zadevah; priznanje narodnih manjšin; ne vsiljevanje tujih ideologij in odpravo imperializma. Potem je Attlee nekoliko kritiziral delovanje mi-nisterskega predsednika Chamber-laina. Chamberlain je dejal, da to ni odvisno samo od Anglije, marveč tudi od njenih dominijonov ter zaveznic, kako se bodo povojne razmere uredile. Lahko da bo prej še kateri narod podvržen in je zato najprej treba misliti na obrambo. Nihče ne ve, je nadaljeval Chamberlain, koliko časa bo ta vojna trajala in na koncu nje niti ne, kdo bo na naši strani in kdo proti. Nismo stopili v to vojno z nobenimi zmagalnimi nameni. Najprej je treba napraviti konec nasilju v Evropi in vse drugo bo potem lahko. Nadalje je dejal premier, da Društvo narodov ni frakasiralo, kot trdijo nekateri, marveč se pripravlja ta čas za veliko nalogo, kulturnega ' socialnega in gospodarskega značaja, s katero bo takoj po tej evropski konfuziji pričela z izvajanjem. Treba bo morda več energije za u-stvariti mir, kakor pa jo je treba sedaj za vojno. V lordski zbornici pa je dejal lord Milne, da je zelo nevarna teorija, da Argentinsk Stranka radikalov Radikalska sranka, ki ji načeluje dr. Marcelo T. Alvear, se dobro pripravlja za bodoče volitve, ki bodo za mesto Buenos Aires, in da bi dosegla zmago in mogoče prevzem državnega krmila. Stranka namerava izrabiti vsa sredstva, moralna in materijalna, da doseže svoj namen. Pripravlja tudi radikalnejši in socialnejši dr-žavni sistem, ker upa na ta način pridobiti ljudstvo zase. Baje pripravlja teren tudi za novo emigracijo, ki jo upa dobiti kolikor bo hotela po prestani vojni v Evropi. Argentini pa da je nujno potrebno najmanj dvajset milijonov prebivalstva. Zmaga radikalov pa ne bo tako lahka, ker ima precej močno opozicijo, ki radikalno stranko stalno slabi in se število njenih pristašev vedno zmanjšuje. Tudi socialisti bodo napeli vse sile, da bi zmagali, ker v nasprotnem slučaju, zgubi njihova stranka še zadnja svoja štiri mesta, ki jih ima v poslanski zbornici. Zelo močna je tudi "concordancia", saj je dosegla pri zadnjih volitvah 94.174 glasov. Radikalna stranka je zbrala 1936 leta 187.100 glasov. Pri volitvah leta 1938 je dosegla samo že 140.591, torej je ta stranka zgubila v tem kratkem času kar 46.609 glasov. Socialisti so dobili pri volitvah leta 1936 še 103.106 glasov. Pri volitvah 1938 pa samo 73.843. Ta padec pri socialistični stranki je pripiso vati razkolu, ki je nastal v tej stranki in iz katere se je izcimila frakcija "delavskih socialistov", ki pa so dosegli samo 26.530 glasov. Iz vsega tega sledi, da bodo volitve, ki se bodo vršile v marcu, izredno hude, pri katerih se bodo za večinsko listo borile tri stranke: socialisti. radikali, konkordancisti. Katera izmed teh treh strank bo zmagala, je pa težko vprašanje. mtmm GIBANJE PREKOMORSKIH PARNIKOV Dočim prejšnji teden ni dospel ni-kal prekomrski potniški parnik, je v. nedeljo zjutraj dospel angleški motornik Highland Monarch. Pripeljal je s seboj 120 potnikov, med njimi so večinoma trgovci, ki imajo trgovske stike s tukajšno deželo, ter mnogo korespondence in drugega blaga. V torek je priplul francoski parnik "Campana", ki je prvič privo-zil v Buenos Aires, odkar so se začele sovražnosti. Pripeljal je prectj potnkov in drugega tovora. Te dni bosta dospela tudi angleška parnika "Andalucía Star" in. "Dunster Grange". Dne 9. ali 10, decembra dospe tudi "High. Chief-tain". Italijanski motornik "Neptunia" íma prispeti 11. decembra. Nekatere naše rojake sicer kaj malo briga, kdaj prispe kak parnik iz Italije, saj oni so že izgubili vsak ut za zvezo s svojci doma ter nimajo ničesar pričakovati, toda oni primorski izseljenci, katerih misli so Se vedno tam pri svojih trpečih doma. pa parnik težko pričakujejo, ki jim bo prinesel kako pismo od doma. Čeprav ne bo pismo vsebovalo kakšnih veselih novic, vendar ga bo izseljenec ali izseljenka vesela . v stanovanje. Najemniki tretjega nadstropja so ji seveda dovolili. Ji pa tudi odsvetovali, ker se lahko dogodi nesreča. Služkinja Akvilina pa ni bila boječa. Vzela je vrv, jo pritrdila ter se spustila proti svojemu stanovanju. Ko pa je bila nekako na polovico oddaljena se vrv radi teže pretrga in nesrečna služkinja pade kakih 11 metrv globoko na notranje dvorišče. Vso pobito so takoj prepeljali v bolnišnico Rawson, kjer pa je nesrečno dekle že čez nekaj ur izdihnilo. OBJAVE POSLANIŠTVA Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. jugosl. poslaništvo išče in poziva, da se na poslaništvu zglase sledeči izseljenci: Klaric Tomo iz Drivenika, ki se je izselil pred kakimi 10 leti. Javil se je pred leti iz Cordobe. Vrapčevic Simo iz sela Stic. Zadnjikrat se je zglasil iz San Juana, ulica Mitre 1357. Če bi mogoče kdo od rojakov vedel za naslov zgoraj imenovanih, je naprošen, da ga javi poslaništvu. SMRTEN PADEC SLUŽKINJE Služkinja Akvilina Bordón, stara 20 let, uslužbena v drugem nad-stopju hiše štev. 414 ulice Tres Sargentos, blizu Retira, je prešnji petek nekaj pred polnočjo odšla iz stanovanja brez ključa. Ko se je pozneje vrnila, bila so vrata zaprta. Gospodinjo kilcati si ni upala, ker se je bala, da bi jo okregala ali celo spodila iz službe, ker gre ob taki pozni uri iz hiše. Šla je tedaj v tretje nadstropje, kjer so bili še pokoncu in prosila, da bi se smela spustiti od tam v drugo nadstropje, doseči odprto okno in tako priti neopaženo se Angleži ne borijo proti Nemcem, marveč proti hitelrizmu. Vojna je vojna ter se bori mož proti možu. In kadar bodo vsi čimpreje na jasnem, kdor prime za meč bo z mečem pokončan, bomo najpreje dosegli mir. Nemška mladina odločno podpira svojega voditelja in četudi mi verjamemo, da se ne borimo proti nemškem ljudstvu, se nemški narod bori proti nam. Nobena še tako silna gospodarska blokada ne bo Nemčije prisilila h kapitulaciji. Odnehala bi šele, ko bi od udarcev ne mogla več stati. Zato bo trda, zelo trda in neizprosna borba med njimi in nami. Sklepamo, da so Angleži v zelo velikih skrbeh, kako se bodo z Nemci pobotali. Rusija sicer Nemcem ne 1)0 pomagala izven, če jo bo zalagala s živežem in drugimi surovinami, če bodo Nemci imeli s čim plačati, oziroma, če bodo imeli dovolj industrijskih izdelkov nuditi v zameno. Brez Vlvoma pa ima Rusija na račun Anglije in Nemčije namen izvesti svoje načrte, ki so v glavnih obrisih več &li manj znani. ITALIJANSKI ČASOPISNI NAPAD NA RUSIJO Italijansko časopisje je spet ljuto napadlo sovjete ter toči krokodilove solze za morebitno usodo Finske. I-sto italijansko časopisje, ki se je navduševalo za nasilje v Abesiniji in Albaniji in ki ne ve, da živi v mejah Italije nad pol miliona Jugoslovanov, ki so oropani vseh praVic, se upa postaviti za zagovornike drugih. To je več kot predrznost in so kaj takega zmožni samo v Italiji. V Franciji prevladuje splošno mnenje, da Rusija ne bo rabila sile, če ne bo skrajne sile in da tudi nima namena, ogrožati neodvisnost Finske. Zagotoviti si hoče edinole nekaj strategičnih točk za lastno varnost, kar je mnogo manj, kakor ima An glija naprimer na Irskem, Kanadi, Egiptu, na Malvinskih otokih ir. drugod in kar ima Francija v Aziji in Afriki ter Italija v Abesiniji in Albaniji. Sovjetom se lahko očita boljševizem in komunizem, a narodnega in gospodarskega zatiranja se jim ne more. DOMAČE VESTI ROJAK SMRTNO PONESREČIL Rojak Anton Abelj, ki je bil za-posljen pri podjetju Cía. Forestal, v Veri, provinca Santa Fe, je smrtno ponesrečil. Anton Abelj je nakladal štore. Po nesreči je težak štor padel nanj ter ga močno poškodoval. Prepeljan je bil v težkem stanju v bolnišnico v Reconquisto, kjer pa je nesrečni rojak kmalu izdihnil. Nesrečni rojak je bil zavarovan za življenje. Denar, ki ga je imel še prejeti za svoje delo, je sprejel njegov vaščan Jožef Ocepek, ki je bil ž njim zaposlen. Baje je imel Abelj tudi naložen denar v neki buenosaireški banki. Prosi se Kr. poslaništvo, da v tem slučaju vse potrebno ukrene, da svojci pridejo do odškodnine in denarja, ki ga je baje imel naloženega ter do tistega denarja, ki ga je Ocepek sprejel, če ga sam ne odpošlje njegovim domov. Anton Abelj je bil že dolgo let naš naročnik ter priden in pošten fant. Naj mu bo lahka argentinska zemlja ¡Njegovim doma pa naše iskreno sožalje! HIMEN V soboto se je poročil Valentin Kralj iz Celja nad Kanalom z Alojzijo Jerončič iz Lovišč. Svatba se je vršila v znani restavraciji pri "Živcu" na Paternalu. Novoporočenccma, ki sta oba naša zvesta naročnika, čestitamo! POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! PROSLAVA ZEDINJENJA ki bo pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Izidorja Cankarja, in pri kateri bodo sodelovala jugoslovanska društva iz Buenos Airesa in okolice, se bo vršila v SOBOTO 2. DECEMBRA, OB 9. ZVEČER, v dvorani "CENTRO DE ALMACENEROS", ulica Pte. LUIS SAENZ PEÑA 242, blizu trga Congreso. Na tej proslavi se bo izvajal sledeči Spored 1) ŽIVA TROBOJNICA — Vsa šolska deca. 2) GOVOR predsednika meddruštvenega odbora. 3) IZ BRATSKOG ZAGRLJAJA — Kvartet Jadran. 4) PROSTE VAJE — člani Sokola Dock Sud-Boca. 5) JAZ BI RAD RUDEČIH ROŽ — Moški zbor Slovensk. doma. 6) VRBNIČE NAD MOREM — Zbor šolske dece z Dock Suda. 7) RITMIČNE VAJE — članice Sokola Dock Sud-Boca. 8) "DOBERDOB" — ritmične vaje, izvajajo gojenke jugoslovanske šole s Paternala. 9) OJ DEVOJKO — Kvartet Jadran. 10) PESNIK IN VILA — Naraščaj Sokola Dock Sud-Boca. 11) NA DAN — Moški zbor Slovenskega doma. 12) DEKLAMACIJA — Sonja Matkoviceva iz Berissa. 13) POGLED V NEDOLŽNO OKO — Kvartet Jadran. 14) NA ADRIJI — Mešan zbor Slovenskega doma. 15) A LA LUZ DE LA LUNA — Kvartet Jadran. 16) V BOJ, V BOJ — Moški zbor Slovenskega doma. 17) "SLOVANSKI PLES" — pleše Irena Vidmar, učenka jugo-slov. šole Paternal. 18) GOVOR in ZAHVALA tajnika meddruštvenega odbora. PO KONČANEM SPOREDU PROSTA ZABAVA IN PLES Kolo otvori g. minister dr. Izidor Cankar pokrovitelj proslave Bogat srečolov SVIRA ORKESTER SLOVENSKEGA DOMA ¡ VSTOPNINA: Moški $ 1.50; ženske $1. Opozarja se, da se posebnih vabil ne bo razpošiljalo. i rt • ■- .V40 Večina hoče tako -In kaj hoče večina? Nekateri ljudje trdijo, da so vsega slabega na svetu krivi odgovorni državniki, delavski voditelji in sploh ljudje, ki so tej ali oni skupnosti na čelu. Lahko je na tem tudi nekaj resnice ter v nekaterih slučajih celo precej, vendar so dobršen del ljudje sami krivi svoje usode. Ljudje so menda že po naravi dovzetni za slabo in je zato prava muka za one, ki jih skušajo poboljšati. Največkrat so za plačilo deležni preziranja, zaničevanja in zasmehovanja, češ kaj boš ti nas učil, ko si še sebi ne moreš pomagati. Človeka se namreč še dandanes ceni po premoženju in ne po znanju in nesebičnemu žrtvovanju. Takega mnenja je ljudstvo v splošnem. Nič čudnega ni tedaj, če so državniki in celo delavski voditelji taki, ali pa postanejo čez čas, kakršne ljudstvo želi. Tako jim vsaj zavidajo položaj ali jih morda tu pa tam proklinjajo, kar je lažje prenesti nego zasmehovanje. In končno, če ljudstvo samo noče izboljšanja, čemu bi se nekateri križali zanje. Vendar se in se bodo najbrže še nadalje. Obiščite kako kulturno prireditev, boste vedno našli čez in čez dovolj prostora; pojdite pa na kako ple sišče, lio vse polno "nadebudne" mladine ter celo "skrbnih" očetov in mamic. Na kakem koristnem predavanju, boš lahko vse ljudi na prste obeh rok preštel, na kakem ple- sišču, nogometnem igrišču ali roko- borbi, pa se bo kar trlo ljudstva. Do-ln •o. knjige ležijo nedotaknjene po knjižnicah, kajti priljubljeno čtivo so pustolovski romani. Resni časopisje ljudstvo odklanja, češ, da je preveč dolgočasno. Pokazali bi lahko še nešteto takih ali podobnih primerov, a ti poznamo ljudsko nerazsodnost, kajti o polnoma zadostujejo, da lahko spo-popolni nevednosti tu vendar ni govora. Čemu bi otem metali vso krivdo le na druge, ko pa je pri nas samih največja. Tisti, ki vodijo države, narode in stranke so natančno taki, kakršne« večina želi, celo mnogo boljši so nekateri. In če se hoče ljudstvu v splošnem ugoditi, mu je treba nudi mnogo neumnega in bedastega, ter zelo malo ali nič pametnega. In kdor dela proti volji večine je gotov propasti. Premislite rojaki in rojakinje, če niso zgornje besede resnične. Premislite in začnite jih vpoštevati, a ne v vaše slabo, marveč v dobro. Angleški protiletalski top na obrežju francoskega pristanišča Slov. Babiea FILOMENA BENEŠ-BILKOVA diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer UMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 KR0JAČNICA "GORICA" Ako hočete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, pridite v krojačnico "GORICO", kjer boste vedno najbolje in po vašem okusu postrežem. Imam na razpolago tudi prvomodne srajce in kravate ter druge moške potrebščine. Prepričajte se sami o moji ponudbi in nizki ceni- Priporoča se: Franc Leban WARNES 2191 BUENOS AIRES Nasproti postaje La Paternal \m. u» ii umiiMiii,, | Vesti iz organizacij PREDAVANJE IN KINEMATOGRAFSKI PRIKAZI O JUGOSLAVIJI V "SLOVENSKEM DOMU" Kakor j avl j eno, se bo vršilo v soboto 9. decembra predavanje in ki-nomatografski prikazi o Jugoslaviji] v "Slovenskem Domu", ulica Gral. Cesar Diaz 1657 na Paternalu. Začetek točno ob 9 uri zvečer. Za tem bo sledila prosta zabava s plesom. Ne zamudite redke prilike. Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje!! ZAKLJUČEK POUKA JUGOSLOVANSKIH ŠOL Šola na Dock Sudu konča v ne delju 3. decembra. Ta dan bodo otroci polagali izpit ter Taodo razstavljena ročna dela šolark in šolarjev. Prisostvoval bo minister g. dr. Izidor Cankar. Šola na Paternalu konča z izpitom v sredo 6. t. m. Vršil se bo ob tej priliki tudi mali spored, pri kate-starši in prijatelji naše mladine ter rem bodo navzoči poleg odbora tudi g. minister drugi. Šola v Villa Mugueti, ki je pred nekaj meseci pričela, pa je pokazala vidne uspehe pod šolskim vodstvom učitelja Gajerja, završi šolsko leto v nedeljo, ko se bo vršila tudi šolska slavnost v proslavo Zedinjenja. Dne 10. t. m. pa se bo vršila, Kakor javljamo na drugem mestu, skupna prireditev otrok šole z Dock Suda in Paternala. Tega dne je zaključek šole tudi v Rosariu ter se bo ob tej priliki vršila tudi šolska prireditev v proslavo našega narodnega Zedinjenja. IZ ROSARIA PROSLAVA PRAZNIKA NARODNEGA ZEDINJENJA V ROSARIU Tudi letos bomo proslavili obletni co Narodnega Zedinjenja. V SOBOTO ZVEČER, 2. decembra, v restavraciji "Petit Menu", calle Sta. Fe, ob 21 uri sestanek rojakov in rojakinj ter skupna večerja, katere se bodo udeležili rojaki in 'tudi mnogi bratje iz drugih slovanskih narodov. Bodo tudi zabrenčale naše tamburice z našimi jugoslovanskimi melodijami. Naši pevci pa bodo zapeli več narodnih pesmi. V NEDELJO 3. decembra, v ka-peli naših šolskih sester, calle Córdoba 1646, se bo pela maša in Tedeum, katere se udeleži naš konzul S- B. Rubeša. Pri tem bodo peli na-® pevci, same slovenske cerkvene pesmi. V NEDELJO, 10. DECEMBRA, kakor smo žeporočali, se bo vršila šolska zabava v dvorani 1. de Mayo 1159, ob 16 uri. Bogat program, ples 111 prosta zabava. OBISK G. MINISTRA I. CANKARJA NAŠIM ŠOLAM V ROSARIU IN VILI MUGUETI Zelo nas je obradovala novica, da &as bo obiskal g. Minister, žal samo a je ta novica prišla do nas zelo Otroci jugoslovanske šole v Rosariu. m- pozno, sicer samo nekaj ur pred njegovim prihodom. Zbralo se je samo nekaj članov šolskega odbora, otroci pa so bili skoro vsi zbrani. Veselilo nas je, kako se g. Minister zanima za naše šole, ter je takoj odredil, da nam se pošlje nov zemljevid, ter preskrbel sredstva za nabavo šolskih klopi. V imenu staršev naših otrok in cele slovenske kolonije v Rosariu, se g. Ministru najsrčneje zahvaljujemo za njegov visoki obisk ter ga prosimo, da nas ne pozabi tudi nadalje. Za šolski Odbor: Miha Smrdelj, tajnik G. minister je obiskal tudi šolo v Villi Mugueta, kjer so ga prisrčno sprejeli odborniki šolskega društva, odborniki "Hrvatskega samopomoč-nega društva" kjer ima šola svoje prostore, in naša šolska deca z učiteljem g. Gajerjem na óeiu. G. minister se je zanimal za napredek šole in pregledal lepe društvene prostore in pohvalil prisotne odbornike. OBČNI ZBOR ČITALNICE V ROSARIU Prosvetna čitalnica "Slovanska Zveza" (Unión Eslava) v Rosariu, bo imela v nedeljo 3 ,dec. točno ob 3 uri popoldne svoj I. redni občni zbor s sledečim delavnim redom: 1. Poročilo tajnika; 2. Poročilo blagajnika; 3. Poročilo uprave; 4. Poročilo knjižničarja; 5. Volitev novega odbora; 6. Slučajnosti. Občni zbor se bo vršil v društve nih prostorih, ulica Roma in M. T Alvear (Saladillo). K obilni vdeležbi vljudno vabi Odbor. BOŽIČ IN NOVO LETO Ne pozabite na vašo obitelj v starem kraju. ZNANA BANKA, VAS STARI PRIJATELJ Vam je na razpolago za dostavljenje Vašim hitro in točno denarno nakazilo brez kakih stroškov in s povratnim potrdilom prejemnika, s katerim se zamorete uveriti, da je bil Vaš nalog najhitreje in točno izvršen. Od tega je odvisno, da bo imela Vaša obitelj srečne praznike. Jugoslovanski Oddelek Banco Holandés Unido PODRUŽNICA BUENOS AIRES Centrala: Bmé. MITRE 234 vogal 25 de Mayo. Podružnica za 13s. Aires: CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba. Za Vaše prihranke v naši HRANILNICI plačamo obresti 4 krat letno. V sredi minister g. dr. Izidor Cankar Razpored proslave Zedinjenja Jugoslovenski priseljenci bomo cukaj v Buenos Airesu proslavljali Zedinjenje s sledečimi prireditvami: 2. DEC. — Proslava Zedinjenja katero prirede jugoslovanska društva ob 9 uri zvečer, v dvorani Centro de Almaceneros, ulica Pte. Saenz Peña 242, pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Izidorja Cankarja. 3. DEC. — Zahvalna maša ob 10 uri v pravoslavni cerkvi, ulica Bra-zil 315 in ob 10 in pol v katoliški cerkvi Santísimo Sacramento, ulica San Martin. Po izvršenih cerkvenih obredih, do 1 ure, bo g. minister dr. I. Cankar sprejemal na poslaništvu čestitke. Ta dan ob 4 uri popoldne zaključna šolska svečanost, izpiti in razstava del v šoli, ulica 25 de Mayo 1484 na Dock Sudu. 10. DEC. — Svečano odkritje spominske plošče blagopokojnega kralja Aleksandra I. v pantheonu na jChacariti in sicer ob 11 uri dopoldne. Tega dne bo tudi ob 4 uri popoldne skupna šolska prireditev šol Dock Suda in Paternala v dvorani XX. Setiembre, ulica Alsina 2832. Zaključna prireditev jugoslovanskih šol Dock Suda in Paternala V NEDELJO 10. DECEMBRA, ob 4. uri popoldne se bo vršila i skupna zaključna prireditev otrok jugoslovanskih šol Dock Suda in Paternala v dvorani XX. de Setiembre, ulica ALSINA 2832. SPORED: 1) Govor predsednika J.C.Š.U. « . 2) "Naš vijenac", deklamira Milka Klaič, Dock Sud. 3) "Mornar", deklamira R. Plutar, Dock Sud. 4) "Vrbniče nad mer cm", poje mešan otroški zbor, Dock Sud. 5) "Sadila sam bosiljak", poje mešan otroški zbor, Dock Sud. 6) Rajalni nastop "Gejš", plešejo učenke šole s Paternala. 7) "Bclna deklica", izvaj. Marija Jovič in Karlo Stošic, D. Sud. ODMOR 8) "Ostanite tu'V deklamira Ankica Šabancvič, Dock Sud. 9) "Mlade in stare", izvajajo učenke šole s Paternala. 10) "Doktor Medikuš", deklamira Maks šabanovic, Dock Sud. 11) "Jugoslovanski dom", deklam. Jelisava Stanišič, Dock Sud. 12) "Potnik", dekl. Danica Mudreša, Dock Sud. 13) "Lojzek in Zorica", izvajata Anči Mozetič in Helena Mihelj, šola La Paternal. 14) "Seljančica", narodno kolo s petjem, izvajajo učenke dock- sudske šole. Vstojnine k tej prireditvi ni, ampal^ se bodo pobirali le prostovoljni prispevki. Ker pa je prihod te šolske prireditve namenjen fondu za poletno kolonijo šolskih otrok, je pričakovati, da bodo vsi dobrohoteči naši mladini prihiteli na to zaključno prireditev in po možnosti prispevali za ta človekoljubni namen. ODBOR ! Kolikim notranjim in znunanjim boleznim bi se izognili, če bi se redno in pravilno posluževali zraka, solnca in vode. Solnčne kopeli so najbolj priporočljive zjutraj od devete ure dalje, sicer pa kadar telesu najbolje prija-jo in tudi samo toliko časa dokler telo čuti ugodnost in, potrebo. Siliti se ni treba, ker vsako čezmerno uživanje škoduje. Ker Slovenci večinoma ne moremo v Mar del Plato in niti na piknike ne mnogo, bi morali vsaj oni, ki imajo lastne hiše, gledati, da poleg vodne napravite primeren prostor tudi za sončne kopeli. "SLOVENSKI LIST" Mnogo uvodnih in drugih člankov iz "Slovenskega lista" priobčujejo od časa do časa izseljenski listi v Severni Ámeriki kakor tudi v domovi- ni, za svoje čitatelje, kar pomeni, da so dobri in slošnega pomena. To pa je obenem tudi veliko moralno priznanje listu, kajti poleg izseljencev v Južni Ameriki doseže naš list potom drugih listov še na tisoče in tisoče naših ljudi. Od tega nima seveda list nobenih materjalnih koristi, a se zato čisto nič ne jezimo. Če bi pričakovali za delo, ki ga nesebično vršimo sploš-nosti v prid, kako plačilo, bi "Slovenskega lista ne imeli. A s tem se-ved niti najmanj ne tožimo, marveč želimo edinole, da bi se vsi slovenski Izseljenci zavedali pomena našega lista ter ga z malenkostno naročnino podpirali ter mu pridobivali vedno in ob vsaki priliki novih naročnikov. Če ve kdo za kako delo za: šoferja, nam takoj javi. Zrak, solnce in voda Zrak, solnce in voda so brez dvoma največji prijatelji človeškega telesa in njegovega zdravja. Vendar ravno te važne stvari vse premalo vpoštevamo, cenimo in izkoriščamo. Dobi se namreč zastonj, zato ne cenimo. Kupujemo raje katerekoli kemične izdelke, ki največ koristi prinašajo onim, ki delajo reklamo zanje. Dobrega zraku je dovolj, čeprav ga je na deželi več in boljšega, kakor pa po velikih mestih. Solnce jc seveda tudi prijaznejše na deželi nego v mestih, kjer se zidovje razbeli ter oddaja neznosno soparo. Kar pa se tiče vode se jo praktično več poslužujejo v mestih nego na deželi, ker ima v mestih vsaka hiša svojo prho, medtem ko na deželi ni še te lcomodnosti, marveč je treba sesti v škaf, če ni v bližini kake reke ali tekoče vode, kar pa je nerodno. Vendar je mogoče povsod, tako tudi v mestih, bolje izrabiti zrak, solnce in vodo. Če se v mestih dovolj kopamo, se solničimo gotovo ne. Če ne gremo tu pa tam na kak piknik, naše telo vse leí o ni deležno blagodejnih solnčnih žarkov. Solnce pa je prav tako potrebno telesu, kakor zrak in voda. Kakor vodi pa je treba tudi solncu izpostaviti golo telo. Tega pa po mestih skoro ni mogoče, kajti solčnih kopelj nobena hiša nima. Nove stavbe pa se že delajo v tem smilu po vseh modernih mestih. Na Strehah ali na krajih, ki ne motijo sosedov, so pripravljene primerne solnčne kopeli, ki se jih poslužujejo mali in Veliki, kakor vodne kopeii. Šolarji in šolarke šole v Villi Mugueta. V sredi na levo g. minister, desne predsednik šolskega odbora g. Babuja ŠOLSKA PRIREDITEV V ROSARIU VABILO Odbor Jugoslovanske šole v Rosariu bo priredil veliko šolsko prireditev v proslavo ZEDINJENJA ter ob zaključitvi šolskega leta 1939. Prireditev se bo vršila v ulici 1. de Mayo 1159, v NEDELJO 10. DECEMBRA, točno ob 16 uri (4 popoldne). SPORED : I. — Argentinska in jugoslovanska narodna himna. II. — Petje moškega pevskega zbora. HI. _ Gledališče lutk, ki jih vodijo otroci jugoslovanske šole. 1) Pozdrav! — Govori g. Gašper, ravnatelj lutkarskega gledališča (Alfred Zuljan). 2) Trio — (lutke) igrajo Stanka Kastelic, Lidija Sirk in Josko Čuk. 3) Ples ciganke — Pleše Rosita Mire, poje Anita Svetličič. 4) Gluhi trobentač — Komedija; igrajo Franči Kastelic, Alfred Zuljan, R. Mire. 5) Deklamacija — Cilka Žigon. 6) Japonski ples — izvaja skupina šolskih deklic. 7) Lutkarski pevski zbor — poje skupina dečkov. * IV. — Miklavžev večer: Obdarovanje pridnih otrok. Muzikaličen del prireditve bo v oskrbi Bertke in Iva Rubeše. — PO KONČANIMI SPOREDU PLES IN PROSTA ZABAVA. Vsi Slovenci in Slove nk? iz Rosaria in okolice ne zamudite te lepe zabave in pridite, če se hočete do solz nasmejati. — Na svidenje torej 10. DECEMBRA, to je v nedeljo na šolski prireditvi. ODBOR NOVO LJUDSKO ŠTETJE ITALIJI Dne 10. oktobra se je vršilo po vsej Italiji, torej tudi v naših kra jih, novo ljudsko štetje. Vsaka občina je izročila vsem družinskim poglavarjem tiskovine v katere je bilo treba vpisati vse družinske člane. Popis so izvršili za to postavljeni poverjeniki. s SMRTEN PADEC V noči na 10. oktober je šel v Morskem pri Kanalu na Goriškem Franc Valentinčič, star 60 let spat na skedenj. Na stopnicah pa mu je spodrsnilo in je tako nesrečno padel, da si je razbil lobanjo ter je na •mestu obležal mrtev. ŽUPNIK GREGOREC BOLAN Nevarno je zbolel Srečko Grego-rec, župnik v Šturijah na Vipavskem ter se je radi tega moral odpovedati vsakemu delu. I UMOR V KRNICI PRI LEDINAH POJASNJEN V Krnici pri Ledinah so našli mrtvega na svojem stanovanju kmetovalca Franca Dežela. Takoj so ugotovili, da je Dežela umrl nasilne smrti zaradi poškodb po telesu, ki so bile nekatere smrtne. Uvedena je bila takoj preiskava, ki ni dala v prvem času nobenih rezultatov. Kmalu pa je bil pojasnjen ta umor. Ka-rabinerji so aretirali njegovo ženo Josipino Mlinar, staro 32 let, ki je zločin priznala in izpovedala, kako in zakaj je storila to dejanje. Po njenem izkazu je prišlo med obema zakoncema do ostrega prepira zaradi ljubosumnosti. V napadu jeze in besnosti je Mlinarjeva pograbila pilo in zadala nekaj udarcev svojemu možu, ki je takoj padel na tla. Kmalu za tem je Dežela umrl zaradi za-dobljenih ran na glavi. Mlinarjeva je bila predana sodišču. POROKA Poročil se je trgovec z lesom v Gorici Brano Tivan z Vero Mozeti-čevo. Čestitamo! spravljati in prazniti. Pri tem nevarnem delu se je pripetila huda ¡nesreča. Granata je eksplodirala in hudo razmesarila 21-letnega Franca Štruklja iz Ozeljana pri Šempasu, njegovega tovariša Košuto je pa ranila. Štruklja so prepeljali v goriško bolnico, kjer je pa kmalu izdihnil. GOSPODARSKO POSLOPJE POGORELO Vojsko nad Idrijo. — Posestniku Likarju, po domače Planincu, je pogorelo gospodarsko poslopje s senikom vred. Škoda je občutljiva, ker je imel nesrečni gospodar že vso krmo pod streho. S krmo je pogorelo tudi skoraj vse kmetijsko orodje in vozovi. K sreči so rešili živino. TEŽKA KAZEN ZA TATVINO Pred sodiščem sta bila kaznovana Gostiša Anton, star 26 let in Franc Habe, star 27 let, oba iz Črnega vrha, prvi na 2 leti in 3400 lir denarne kazni, drugi na 4 mesece zapora ter plačilo vseh stroškov zaradi pretepa v pijanosti in kraje. Pred nekoliko meseci sta oba napadla Franca Trošta v neki gostilni blizu Črnega vrha, ker ni hotel zlepa izročiti steklenice žganja. Prišlo je do pretepa pri katerem je bil Trošt ranjen in pri tem sta mu napadalca vzela turi ¡ žganje. Zaradi tega sta bila kaz novana od goriškega sodišča na tako teško kazen. SNEG V PODBRDU Ko je ob koncu septembra nastopila nagla sprememba vremena, je po gorah padal sneg. Iz Podbrda javljajo, da je snežna plast pokrila okolico in trg. V višjih legah in na obmejnih prehodih je bila plast debela 5 cm. OPROŠČENI Gorica. — Zaradi pomanjkanj-; dokazov so bili pred sodiščem oproščeni 51-letni Josip Vončina, 2-letni Rafael Vončina, 20-letni Cvetko Vončina in 19-letni Miroslav Vončina, vsi iz Lokavca. Osumili so jili.. da so pokradli nekaj lesa Josipu Mladenu. Z VRELO VODO SE JE BRANILA Tržančanka Joli Carlin je sedela nekega večera po deesti uri v svoji kuhinji in se živahno razgovar-jala z nekim prijateljem. Na štedilniku je veselo vrel velik lonec vode. Nenadoma se odpro vrata in vstopi še en prijatelj — Matelj, ki po par glasnih besedah pripelje Jolici krepko zaušnico. Ta se hitro obrne proti štedilniku, pograbi kipeči lonec in trešči vrelo vodo v razjarjenega Matejca, ki je dobil hude opekline po hrbtu in prsih ter se je moral zateči v bolnišnico. Klicana na odgovor pred sodnika, se je Joli žago* varjala s samoobrambo. Sodnik je sicer upošteval njen nevarni položaj, vendar jo je zaradi premočno vrele prhe obsodil pogojno na tri mesece. RADI GOLJUFIJE OBSOJEN Rafael Kosmač iz Idrije je bil kaznovan na 7mesecev zapora in 1000 lir denarne kazni, ker je ogoljufal Ivano Mrakovo in Emilijo Gli-hovohovo za 100 lir. Rekel je, da ga je Ivan Jurajčič, mož Ivane, pooblastil naj prevzame denar od njegove žene, kar pa ni bilo res. BAKER JE HOTEL UKRASTI Sv. Križ pri Trstu. — Pred tržaškim sodiščem je bil obsojen Virgi-lij Košuta na 1 mesec zapora in 350 lir denarne kazni, ker je hotel odnesti iz ladjedelnice v Tržiču nekaj bakra. . i fotografija "LA MODERNA" VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite poto "la moderna" S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires NAŠI POKOJNI Trst. — Umrli so: Milan Negode star 53 let; Rozman Olga, stara 61 iet; Ida Božič, roj. Perič, stara 32 let; Anton Sosič, star 87 let; Vin-cenc Sosič. star 66 let; Matulič Marija stara 84 let; Col j a Marij star 12 let, GORIŠKA DEŽELNA UPRAVA Odbor goriške deželne uprave je imel v sredo 27. sept. sejo, kateri jc prvič prisostvoval novi goriški pre-fekt dr. Gavanli. Na dnevnem redu je bila dolga vrsta zadev, ki se tičejo občinskih uprav na Goriškem. ŠE VEDNO ŽRTVE VOJNEGA STRELIVA Pred dnevi so našli nepremišljen-ci, za vsakdanji kruh se boreči mladeniči v pobočju Sv. Gabrijela zasuto, vendar še dobro ohranjeno ka-verno, v kateri je bila še lepa zaloga raznih granat. Pričeli so jih :< as«® 3»t<" .:•:♦>.: :>3B<: smmm :>5»i< >S»K x Najnovejše blago za leto 1939-1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici "PRI ZVEZDI" Ugodno prilko nudim svojim klijen-tom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se bode te sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporača rojakom stanislav maurič TRELLES 2642 U. T. 59 -1232 8 S É i Ú A I ■ i i i a í I ŽALOST V DRUŽINI Gore nad Idrijo. — Bridka žalost je zajela znano katoliško družino. Njen 28 letni sin Anton Leskovec j8 po daljšem bolehanju legel v prera-ni grob. Udeležil se je vojne v Abesiniji, domov se je vrnil bolan in sedaj se je poslovil za vedno. Dne 14, septembra so ga ob splošni žalosti slovesno pokopali. Poslopje slovenskega vseučilišča v naši Beli Ljubljani Banska uprava prevzela Prešernovo hišo na Vrbi Koncem oktobra je prosvetni oddelek banske uprave prevzel v svoje varstvo in skrbstvo Prešernovo ■rojstno hišo na Vrbi, ki jo je, kakor znano, poseben odbor za odkup z denarjem, ki ga je zbrala slovenska šolska mladina, kupil od prejšnjih lastnikov, jo popravil in spremenil v nekakšen majhen muzej. Pri prevzemu je zastopal prosvetni oddelek banske uprave svetnik g. Lovro Planina, odbor za odkup pa njegov blagajnik g. župnik F. S. Finžgar. Sestavila sta inventarni zapisnik in točno popisala zlasti vse posamezne starinske zgodovinske predmete, ki so v zvezi s Prešernovim življenjem in ki so zdaj po veliki večini zbrani v hiši na Vrbi. Med temi predmeti je zibelka, v kateri je pesnik ležal v detinskih letih, dalje starinska u-ra, ki jo je imel Prešeren v svoji odvetniški pisarni v Kranju, potem V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelie MARKO RADALJ ura, ki je bila ob Prešernovem rojstvu. Slednjo je prispeval k zbirki pesnikov pranečak tržiški župnik 4?. Anton Vouk. Med dragimi predmeti zbujajo pozornost lepe starinske skrinje, udobni stari slovenski stoli 'in dragi pohištveni kosi. Poleg tega je v hiši zbranih tudi mnogo raznih folklornih predmetov iz Prešernove dobe, ki lepo dopolnjujejo notranjo podobo hiše. Zbranih je tudi še precej knjig, med katerimi so tudi redke izdaje pesnikovih poezij in razni 'faksimili. Facundo (¿uiroga 13üo U. T. 22 - 8327 DOCK S U D Skrb vlade za državne nameščence Vlada se peča s načrtom, ki naj uredi gmotno stanje državnih nameščencev. ter naj se pri tem zlasti (upoštevajo moški nameščenci, da bi se ženske lahko vrnile v družino. Beograjsko "Vreme" obširneje o tem poroča ter med dragim pravi: "Kakor smo zvedeli iz dobro poučenih krogov, je vlada začela obrav-H navati in znova pretresati uradniško vprašanje, ki naj se reši tako, kakor zahtevajo interesi države in njenih uslužbencev. V duhu teh namer in v soglasju s finančnim minnistrom, ki 'je že doseženo, se mora finančni minister dr. Šutej lotiti izdelave predloga za dopolnitev in spremembo sedanjega uradniškega zakona. Kakor izvem, bi potreba državne službe dajala prednost moški delovni moči, tako da bi že to načelo pomenilo precejšnje prihranke, ki bi se izkoristili za izboljšanje gmotnega položaja državnih uslužbencev. Vsekakor bodo povišane plače glavno in bistveno obeležje novih vladnih u-krepov, ki se bodo uzakonili in izvedli z uredbo in sicer v mejah največjih možnosti ter sredstev državne blagajne. Pri tem se bo zlasti spoštovalo načelo, da mora biti uradnik z ozirom na svoje osebne sposobnosti in kvalifikacijo tako plačan, da bo od svoje plače mogel dostojno zadostiti svojim življenskini potrebam., ne da bi mu bilo treba od kod drugje pričakovati kakih drugih dohodkov. Od tako oskrbljenega in gmotno neodvisnega uradnika, bo mogla država s polno pravico zahtevati uspešno delovanje, poštenost m vestnost v delu. JUGOSLOVANSKA LADJA "TO- PIČ" ZAPUSTILA ANGLEŠKI PRISTAN Ujeto ladjo "Jurko Topič", ki je pred začetkom sedanje vojne med Nemčijo ter Francijo in Anglijo odpeljala iz Splita boksit, namenjen v Nemčijo, so zdaj Angleži izpustili in je odplula v Amsterdam, odkoder se bo vrnila v domovino, seveda brez tovora. Angleške ladje so jo prijele v Gibraltarju, nato pa jo čez nekaj dni z nekaj drugimi ujetimi ladjami odpeljale v Anglijo. Član njene posadke, neki Jozevič, je zdaj pisal svojim staršem v Split pismo, v katerem med drugim pravi, da je pot od Gibraltarja do Anglije trajala celih 10 dni. Divjal je strahovit vihar, luči pa so morale biti vse pogašene. Na ladji so bili trije angleški častniki in osem mornarjev, ki so se jim naši mornarji pokorili. Spremljevalnih ladij je bilo kar 33 in so plule v tesno strnjeni črti. Spredaj, zadaj in ob straneh so plule vojne ladje, pred in nad njimi pa so poleg tega se stražila letala. Razen angleških ru-šilcev sta jih spremljali tudi dve francoski torpedovki in en poljski rušilec, ki je pobegnil Nemcem iz Baltika ter se priključil angleškemu brodovju. Posadka je preživela na tej poti težke trenutke, posebno še, ko se je ves čas bala napada nemških podmornic. Vsi so imeli pri sebi rešilne pasove. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrrite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 Trgovska družba nudi osebam obeh spolov možnost lepih dohodkov in dobro bodočnost. Neobhodno potrebni pogoji: dobro poznanje razmer v trgovskih in industrijskih krogih v mestu; dobra priporočila (informacije) in kar je glavno, veliko aktivnost. Obrniti se na: V. G., CASILLA DE CORREO 826 — BUENOS AIRES. í Kavarna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia J La Paternal Bs. Aires KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z .10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 e1 n o IOE X0E30E IOE loaoi a o 8 o "SLOVENSKI LIST" Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan. ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj. VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje. PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah. POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske. ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi. V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh. AKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tiše naših ljudi, sporoči jo takoj na naše uredništvo. Sodeluj z listom. NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za "SLOVENSKI LIST" tei naj tudi pobere naročnino in pošlje na našo upravo.. aOE=!OE L POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem. lonoi i oca o i NEMCI POTREBUJEJO MNOGO VOJAKOV Vsi Korošci med 18. in 45. letom So bili pozvani, naj se javijo pri prisojnem vodstvu narodno-socialisti stranke zaradi uvrstitve v formacije za predvojaško vzgojo. Ta Poziv zadene vse tiste, ki doslej še niso bili klicani k vojakom, ali bilo Calni katerekoli milične formacije. aoi ZVEZA NEVTRALNIH DRŽAV Verjetno je, da bo Italija skušala kvariti ožjo, toda enotnejšo zvezo Nevtralnih držav, v kateri bi bile sa- Madžarska, Jugoslavija, Bolgara, Grčija, Albanija. Romunija ir. lurčija bi ostali izven nje, ker sta se kolikor toliko vezali na Anglijo in Francijo s tem, da sta sprejeli nju-Ba poroštva. AUTOBUSI ZA BEOGRAD , Na seji beograjske mestne občine Je bilo sklenjeno, da bo ta občina Nabavila 20 novih avtobusov, s kakimi bo izpopolnila prevozna sred-stva na dosedanjih progah. Avtobuse bo dobavila " Avtomontaža" iz Ljubljane po 300.000 din za vsakega. kot profesor zgodovine in klasične filologije. Proslavil se je s svojimi številnimi znanstvenimi deli, ki so vzbudila ne samo v domovini, pač pa tudi drugod precejšnjo pozornost. Najpomembnejša so njegova dela o starem Bizancu, sedanjem Carigradu. V tem svojem delu je na iznajdljiv način opisal odnošaje med nekdanjim Bizancem in Slovani. NOVA DELNIŠKA DRUŽBA Novo delniško družbo z imenom "Jugoslovanski rudniki mangana Cer-Nebojša", ki bo imela svoj se- xteaorooresaBaMc ^»xx«<>»>. hočete biti zdravljeni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL ŽSJ?11, «KONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, DAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH 7 A krvne in kožne bolezni žensk ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO perilo6 brezni, bolezn'. maternice, jajčnika, prostate in neredno • — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGULO 1542 ®9!9MMMN Tovarna pohištva "Los Andes" Ima na izbero vsakovrstno moderno pohištvo, za spalnice, jedilnice, pisarne itd. po zelo ugodnih cenah. Prepričajte se sami! VINKO ROGELJ Los Andes 24 9, Villa Scasso — U. T. 652-133 Buenos Aires 8» i 1 I i $ * V s» 1 i Neverjetno! Prva Slovenska krojačnica v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za pomladanske in poletne obleke. NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga. Izdelujem ženske obleke po moškem kroju. Priporoča se DANIEL KOSIČ Ul. Calderón 3098 Villa Devoto VAŠE DENARNO NAKAZILO POTOM ZRAKOPLOVA BO DOSPELO HITREJE V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO Naš poznano hvalevredni in praktični način nakazovanja POTOM ZRAKOPLOVA s povratno priznani-co, zamorete Vi poslati Vaši obitelji v najkrajšem roku Vaš "Božični dar". Nakazilo bo uročeno prejemniku v njegovem domu, a Vam bomo kasneje dostavili odgovarjajočo povratnico o izplačanem denarju. Izkoristite ta Vam najugodnejši način nakazovanja. Posetite naš ' ' f< ~ Jugoslovanski Oddelek in naši uradniki vas bodo hitro in pažljivo postregli. Naš način nakazovanja s povratno priznanico je hiter, udoben in varen. Izkoristite ga vedno. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 562 Alsina 999 — Pueyrredón 175 ^Avda. Gral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosario) POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST — BRZINA Večina francoskega tiska v nevarnosti propada STANJE FRANCOSKEGA TISKA V SEDANJIH RAZMERAH — PRIBLIŽNO TAKO JE TUDI DRUGOD — KAKO PA JE Z NAŠIM IZSELJENSKIM TISKOM Francoski poslanec Archimbaud je predstavil poslanski zbornici položaj francoskega tiska v sedanjih razmerah z današnjo cenzuro. Poslanec je dejal, da je bil položaj francoskega tiska že pred sedanjimi vojnimi razmerami slab, sedaj pa je že brezupen. Oglasov je vedno manj, ker je skoro vsa trgovina v zastoju. Silno se je podražil papir ter prevozni stroški. Poslanec Archi-baua je h koncu izjavil, da če se v šestih mesecih razmere ne bodo izboljšale, bo večina francoskih listov v krizi, ki bo skoro vse liste vpropa-siila. Če pa francoska javnost izgubi večino listo, je mnenja Archibaud, bo francosko splošno gošpo-darsto ter kultura silno trpelo, ker ne bo imelo več gonilnih sil: časopisja. Nastale bodo slične razmere kakor so v diktatorskih državah. V Angliji je položaj časopisja mnogo ugodneji nego v Franciji, vsaj v parlamentu ni bilo še nobene pritožbe v tem smilu. V Angliji svobodo tiska bolj spoštujejo kakor v Franciji. Chamberlaina smejo v listih svobodno ¿krtačiti, če se jim ne dopade njegova politika. Po be- tc smo lahko ustrajali in bomo tudi sedah Archimbauda sklepamo, da v v bodoče. Franciji kaj takega glede Daladiera m nikomur dovoljeno. * Kakor je razvidno je večina francoskega tiska ne samo na tem, da kolikor mogoče omeji in stisne obseg ter sploh preneha z izhajanjem. Brez dvoma je kot povsod tudi v Franciji več kot polovico tiska sploš-nosti ne potrebnega in celo škodljivega. Bo pa po našem mnenju ravno ono ostalo ter bo dobro propalo, kajti resnično dobre in koristne liste in knjige ljudstvo najmanj čita in podpira. Tudi nekateri argentinski listi so omejili obseg ter se borijo s težkoča-mi, a nastali so pa tudi novi, ki jih je ustvarila tuja potreba. Kakor so prizadeti drugi veliki listi v sedanjih razmerah, tako so prizadeti tudi manjši in med njimi seveda tudi Slovenski list. Nevarnosti obstoja sicer še ni, ker naš list ni v glavnem odvisen od trgovski reklam, čeprav so mu veliko oporo, marveč od naročnikov, ki Di jih bilo lahko mnogo več, vendar velika večina čita in podpira list ter je točna pri plačevjutfu naročnine. Za- Naš Boštjan Vedno je bil samo Boštjan. Nikoli, tudi v najnežnejši mladosti ne, ga ni nihče drugače klical. Mati si ga še pobožati ni upala, oče pa je govoril z njim le, kadar mu je ukazoval, kaj naj dela. Komaj je nehal v sami srajčki okoli hoditi, že je pasel ovce, ki so se pasle po golem bregu in zaganjal krave, da niso uhajale v zelnik in med deteljo. S petim letom je že stopal z očetom za plugom, poganjal vole, ki so se trudno vlačili po njivi ali pritiskal z očetom na ročico, da bi se prej privadil delu. S sedniin letom pa se mu je odprl nov svet. Takrat je prišel prvič iz domače grape, ko ga je mati vpisala v šolo. Neroden je stal poleg nje, ko ga je vpisovala, in se ni mogel načuditi življenju, ki se je odigravalo okoli njega. Vse se mu je vrtelo v glavi, komaj je verjel, da je še na tem svetu. Z vso svojo mlado dušo se je poslej predal šoli. Neznansko lepe so se mu zdele tiste ure, ko je sedel v šoli in poslušal učiteljico, kije toliko vedela in toliko lepega pripovedovala. Kakor v samo mam-ko božjo je bil zaverovan vanjo in zdela se mu je prikazen z drugega sveta. Vsako jutro je vstal že skoraj s soncem, opravil doma živino in se nato napotil na dolgo pot iz grape v mesto, kjer je bila njegova šola. Včasih je šel še tešč z doma, ker mati še ni mogla skuhati vodenega soka, ki so ga imeli vsak dan za zajtrk. Dolgo uro je hodil do mesta, Včasih je bil že ves onemogel, posebno pizimi, ko je ležal debel sneg preko poti; komaj pa je stopil v šolo in se vsedel na svoj prostor, že je bila vsa utrujenost pozabljena. Mirno in tihjo je sedel na svojem prostoru, poslušal, še dihati skoraj 'ni upal, da ne bi zgrešil kaj vseh teh lepot, ki jih je učiteljica pripovedovala. Neroden je štorkljal k tabli, kadar je bil vprašan, da so se mu součenci muzali in posmehovali. Njega pa ton ni motilo. Zdelo se mu je, da mora pač tako biti, in srečen je bil, da sploh sme živeti v tem lepem svetu. Le kadar ga je učiteljica pohvalila, takrat je zardel same sreče in se nato zmeden spet vsedel na svoj prostor. Bil je bistre glave, učenje mu je bila igrača, le naloge so mu delale preglavice. Domače namreč. Šolske ga niso težile, saj je imel čas in prostor, kjer jih je lahko delal. Toda doma je bilo težko pisati naloge. Komaj se je sred popld-neva privlekel zbit in,utrujen domov in pospravil svoje borno kosil-ce, ki ga je čakalo v peči, že je bil oče nad njim, da mora to in ono delati. Nikoli, tudi pozimi ne, ni imel proste ure, ki bi jo bil lahko porabil Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 Ana Ch a Lnrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 SLJIVOVICA ŽGANJE PELINKOVEC VERMUT Zlatko Badel Avenida Maipú 3146-5« Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304 za učenje. Če ni bilo drugega dela, je moral z očetom v gozd, da mu je pomagal pripravljati drva. Včasih se ga je mati usmilila ter prosila očeta, naj mu pusti nekoliko časa, da bo lahko spisal svoje naloge, oče pa je bil za vse take besede gluh. Vse to se mu je zdelo neumnost in zapravljanje časa. Sam je zrasel v tudi njegovemu sinu tega ni treba. Tako se je Boštjan navadno šele pozno zvečer, ko je bilo že vse delo storjeno, lahko vsedel k vegasti mizi, da je tam pisal nalogo in se pripravljal za šolo. Toda v zimskih mesecih tudi takrat ni bilo časa za to, ker se je očetu zdelo škoda smrdljivca in so hodili že z mrakom spat. Zares je moral prav krasti tiste minute, ko je lahko v miru pisal in stikal po knjigah Najlepše je bilo še poleti v jutranjih urah, ko je pasel živino, preden je odšel v šolo. To so bile samo njegove ure in lahko jih je porabil zase in za svoje ljube knjige. Takrat si je položil desko na kolena pripravil držalo in pero, črnilo je nosil s seboj na pašo in z žuljavo roko pisal nerodne črke v zvezek. Zares njegova pisava ni bila lepa, marsikatero je moral zaradi tega v šoli preslišati in nekajkrat mu je bilo hudo pri duši, ko je videl, da s svojo voljo ne more biti gospodar svoji nerodni, od dela izmučeni roki. Pa kljub temu ni omagal, ni ga zapustil pogum, ni izgubil veselja do učenja. Ni mogel razumeti onih mestnih otrok, o katerih so mu pripovedovali, da jih morajo doma siliti k učenju, da jim obljubljajo čudovite dobrine, samo da bi se učili. Tako so mu minila šolska leta in komaj je bil dober za pastirja, je že šel služit v mesto, da je bil bliže šole. Imel je trdno voljo, da bo študiral dalje in kjer je volja, tam se najde tudi pot. Naš Boštjan jo je našel, v mukah in trdem delu sicer, a našel jo je in postal je študent. To je v kratkem zgodba našega Boštjana. Ni samo njegova zgodba, ampak je obenem zgodba nešteto naših kmečkih otrok, ki v silnih naporih in ze neštetimi žrtvami slede klicu svojega srca po znanju. kača Ko je šel Kristus v puščavo, je našel pod skalo zmrzlo kačo. Žival se mu je zasmilila, pa jo je vzdignil, ogrel in oživil. Hudobna kača pa se je ovila Kristusu krog roke in ga pičila. Ker je znal vsak strup zagovoriti, mu ni mogla škoditi. Vendar je bil Gospod užaljen, ker je bila kača nehvaležna. Preklel jo je in obsodil, da ne bo nikdar več nobene gorkote občutila v svojem truplu. Ta sodba se spolnjuje še dandanašnji. Kače se ne prime noben žarek poletnega sonca. Kdor jo potipa, se lahko prepriča, da ostane mrzla tudi v najhujši vročini. OBIŠČITE KROJAČNICO Leopolda Ušaj Sporočam Vam, da imam v zalogi najmodernejše blago za POMLAD in POLETJE Pridite k meni, kjer boste najboljše postrežem. G ARMENDIA 4 9 4 7 Buenos Aires La Paternal ¡ "'. ;/vi ¡¡| ár i 111111 i'Atf iHilÜi Francoska vojna ladja na raziskovanju Za kratek cas Tajnica Imel sem novo tajnico. Nisem pa poprej videl, tako vražje čedno dekle je, preden nisem prebral, kar je napisala. "Saj se vrsti napaka za napako, gospodična!'' "Tako?" "Ali vaš prejšnji šef ni pogledal pisem, ki ste jih napisali?" Nasmehnila se' je: "Ne. Samo mene." * Preveč zahteva Lipe se hoče poročiti. Gre v župui-šče in reče župniku: "Rad bi naročil vse potrebno za poroko." "Kako se pišete?" ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIC de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Lipe se nasmehne: "Gospod župnik, še tega ne veste in pred tridesetimi leti ste me krstili?" IŠČE SE Uršič Jakob, rojen dne 6. junij» 1882 v Drežnici štev. 21 pri Kobaridu v Julijski Krajini. Išče ga njegova sestra Apolonija poročena Čes-nik v Ljubljani, Cerkvena ulica št. 21, Jugoslavija. Izselili se je 13. novembra 1929 v Argentino, Buenos Aires, Tupunga-ta No. 2460 in mi je od tam pisal dvakrat in sicer meseca januarja ter februarja 1930. leta, potem pa nič več. Ker ima tukaj nekaj premoženja ga prosim v lastnem interesu, da naj setakoj javi na moj naslov, da boni vedela za naprej postopati. Ker pa se bojim, da se mu je pripetila kaka nesreča prosim vsakogar, kdor bi kaj vedel o njem, naj bi bil živ ali mrtev, naj mi takoj sporoči na moj naslov. Česnik Apolonija, Ljubljana - Cerkvena ul. 21 Jugoslavija RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal ALI SI ŽE PRID0* BIL NOVEGA NAROČNIKA ? Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54 - 5172 — 54 - 2094 Veliki zavod "RAMOS MEIIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvt Popolno moderno zdravljenje. SÍFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (01*) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljóki. I&P*' danjo las. Ultravioletnl žarki. ZLATO ÍILO: zdravimo brez brez oper»" cije in bolečin. SPOLNA 6IBKOST: Hitra regencraciJ» po prof. Cicarollijo. MVCNE BOLEZNI: Nevrastonija, izgub* spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. kost srca, zdravimo po modernem «>cBr gkem načinu. PLJUČA: Kašolj, Šibka pljuča. OREVA; colitis, razfiirjenje, kronična peka. OBLO, NOS, UftESA, vnetje, polipi: br«» operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Nai zavod s svojimi modernimi napr»v mi in z izvrstnimi SPECIJAXJSTI J edini to vrste v Argentini. — Leč«1" zajamčeno. — Ugodno tedensko in 10 plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8— Rivadavia 307« PLAZA ONCE locaoi MODERNA KROJAčNlCA Peter Capuder izdeluje moderne obleke po zmernih cenah. AYACUCHO 975 _ BS. AIR®8 U. T. 41 - 9718 3Q1 S3QE Primorci in Čezgorci To so so si bili stari sosedje. S tosedi pa veste kako je. Včasih se otroci stepejo ali kako nevšečno na-brenkajo, potem se skregajo mamice, potem pa celo možje grde obraze nosijo. Včasih krave v škodo uidejo. Prav malo je treba, pa je zamera. Nihče si ne more misliti, koliko opravka je imel gospod Anton, kateri je imel na skrbi obe ti dve soseski, prigorsko in čezgorsko namreč. Kolikokrat se je slišalo takole: Prigorci so rekli: bomo, toda brez čezgorcev. Čezgorci so bili pa tudi navdušeni na vse, dokler se ni zvedelo, da bo treba skupaj s Prigorci. Oh ta nesrečna gora, ki je tako visoka, da Čezgorci Prigorcu ne vidijo čež. Ti ljudje bodo še v nebesih nesrečni, če bodo morali biti skupaj. Ta zavist! Zares bi svet zgorel, če bi bila "fovšija" petrolj, a kakor pravi stari pregovor, tako je umoval gospod Anton. Samo ena stvar je bila, ki je Čez-gorce in Podgorce družila. To je bila cerkev svetega Heronima, ki je stala obojnim na istem griču, obojnim enako daleč, obojnim ena last, ker so jo zgradili njihovi pradedje, bolj dobri sosedje kot njihovi prepirljivi pravnuki. Čezgorci so rekli: cerkev je naša, Prigorci so trdili, da je njihova. Sama sreča, da se niso še z mež-narjem kregali, da naj zvoni samo enim. Pa bi se zgodilo tudi to, če bi 'e mežnar zamogel ukazali zvonovom, kam naj pojó. Toda ker se z vetrovi le niso mogli prepirati, so tudi mežnar j a na miru pustili. Le to so šteli, če je kdaj bilo več udarcev z zvonom, kadar je zvonilo "štuke" Umrlemu iz sosedne vasi. Zvonar Je pa že tudi zato vedel in je zato feveda tudi vse potegljaje natančno imel preštete. Za 2 kroni 200 krat, za 5 kron pa petstokrat potegnem, tako je razsodil, ko so prišli naročati zvonenje in ni nič vprašal, čfe si iz Prigorja ali iz Čezgore. Tako je bilo pred vojsko, Tako je bilo nekoč. Danes je pa na svetu vse drugáce. /Vojska je namreč pobrala tudi zvonove in sveti Ileronim je žalostno bengljal z enim samim zvončkom, enako beraču kot bogatinu, enako ^ezgorcu kot Prigorcu. Nekaj je mi javkalo gori v turnu. Tako milo Je jokalo, da je postalo hudo v^em in so Prigorci pogledali "čez goro" in čezgorci so tudi pogledali "čez goro" in sklenili, da hočejo poštene zvonove. Ni bilo lahko priti do soglasja in če ne bi posegel v zadevo gospod Anton, bi zvonar še danes bengljal fc enim samim zvončkom. Toda gospod Anton je kal kratko odredil. Čezgorski bo veliki zvon, ki bo imel deset centov, prigorska bosta drugi in tretji, ki bosta tudi imela oba skupaj deset centov, stari zvon po pa vzela fara, da bo zvonil še naprej Česgorcem in Prigorceni. Premura pa ne maram več med mojimi kristjani. Zvonove bomo take kupili, da bodo vsi lepo skupaj peli in vas bodo trdoglave učili, da morate tudi vi lepo skupaj peti. Tako lepo je prijel gospod Anton prigorce iz česgoree! Razumeli so, da je neumnost, če se med seboj prepirajo. Skenili so, da hočejo biti nadalje enako složni, kot bodo složni njihovi zvonovi, ki bodo vsi skupna last in da niti tega nočejo, da se na zvonove napiše, kateri je čezgorski in katera sta prigorska. Še več so sklenili. Tisti dan, ko bo do dobili nove zvonove, naj bi tud pevci iz obeh vasi skupaj zapeli. Lahko je bilo kaj takega skleniti Toda ni bilo tako lahko to izvršili Seveda, kako? Če so imeli pevske vajo v soboto zvečer v Čezgori, so sc jezili prigorci, kateri so morali imet pevsko vajo v nedeljo popoldne, ki bi raje šli k "vipavcu" na kozarec vina. Tako strašno suha grla so imeli, da je bilo križ. Kadar je bila v soboto vaja v Čez gori so se pa, prigorci jezili. Pevovo-dja Boštjan je pa miril in miril, do kazoval in prepričeval, toda vedne so mu očitali, da bolj drži na one k. so na 'drugi strani gore". Ta Boštjan že res ni vedel, kaj bi začel. Pa ni treba misliti, da so bili taki godrnjavci vsi Čezgori ali v Prigor ju. Kaj še. Saj je dosti. $e' je: edei tak ali dva. Kar takoj si začno vs misliti, da se jim godi krivica. Ii nesrečni Boštjan se je mučil kak< ohraniti ravnotežje. Pevovodja Boštjan je tarnal, mež nar na "Gori" se je pa smejal. ž< davno jih je poznal Prigorce in Čez goree in je vedel, da se z lepim pri govarjanjem pri njih malo opravi Kadar je naletel na trmo, je bil ti mast še on. Pokazal je hrbet, prive • zal zvonovo vrv v zvonik in zakleni vrata. Lakho tebi, je menil Boštjan. Na rediš, pa je. Toda jaz jih pa moram naučiti, da bodo znali, da ne bo na sramoto meni in njim. Moder si, Boštjan. Zakaj pa ne bi tudi ti tako krenil. Ali ne veš, da je na svetu tako, da če ne ukaže tisti, ki je zato postavljen, potem ukazujejo vsi, uboga pa nobeden več. Zato ti pa tako delajo ti prigorci in čezgorci, ker jim vsem pustiš veljati. Če ne znaš biti hud, si že dodelal. Če pa hočeš dobro izvoziti, kar malo zaren-tači in če treba tudi vrata zaloputni, pa boš videl, da bo izdalo. Saj jih jaz dobro poznam Čezgorce in Prigorce. Dobri ljudje so, toda človeški kot povsod; vsakemu človeku je pa že tako v krvi, da bi rad tudi kaj ukazal. Kadar ne ukaže tisti ki mora, ukazujejo zato vsi in zato te mešajo. Boštjan je razumel to modrovanje. Pa ga je stalo mnogo truda, da je po sklepu tudi napravil. Tako zelo se je bal, da bi komu krivico storil. Ej res je tako, kot pravijo "dobrota je sirota". Ti se bojiš, Boštjan, tako je umoval sam s seboj da bi se komu zameril; da bi tako rekel, ki bi jo drugi za žaljivo vzeli, čeprav nič hudego ne misliš, oni jih pa tebi na-mečejo na vse kraje robatih, ti napravijo, vsako nevščenost, ti naproti delajo, čez tebe zabaljajo, te dolžijo da si pristranski . . . njim pa prav nič ni mar, če tebe boli, kako oni s teboj delajo. Ubogi Boštjan. Res ni vedel-, kako in kaj naj naredi. Enkrat je res nekaj zakričal. In je tudi izdalo. Ko je drugič z vrati zaloputnil, mu je bilo pa kar takoj žal, če ni bilo preveč, ker vrata se lahko razbijejo in bo imel gospodar škodo .. . Gospod Anton je pa tudi poznal svoje verne. Saj ne delajo iz nikakc hudobije. Toda nekam je treba, da stresejo so syoj žolč, ki se cel teden nabira. Boljše je še vseeno, da se si kažejo jezik s sosedi čež "goro", kot da bi imeli pekel v lastni vasi ali celo v lastni hiši. Sicer pa, Cerkev "Santísimo Sacramento", na ulici San Martin 1039, kjer se bo v nedeljo 3. decembra vršilo bogosluženje saj jih bo minilo, ko jim bodo zapeli noVi zvonovi, ki bodo vsi skupaj peli, ki bodo vsi skupna last, ki bodo vsem enako znanili veselje in žalost. Prišel je dan, ko so pripeljali nove zvonove. Na prevečer je bila skupna vaja za petje. Kar v cerkvi so se zbrali, ker niso hoteli delati zamere ne enim ne drugim, da bi morali v sosedno vas na vajo. Vsem je bilo tako najbolj prav. Vse je šlo dobro in po sreči. Boštjan je bil na moč vesel. Se bolj vesel zato, ker je prišel tudi sam gospor Anton, skupni oče cele fare. Za njim je pa tudi hlapec Matija nekaj prinesel. Vsi glasovi so se lepo skupaj vteli. "Moji kristjani, je potem povzel besedo gospod Anton. Kako je vendar to, da se vaši glasovi tako lepo skupaj vzamejo, da vaši vasi tako lepo krasita goro vsaka z ene strani, da imate eno cerkev skupno, da vam bodo tudi zvonovi vsem skupaj peli ... vi samiipa, tako pravijo jeziki, ste si pa vedno navzkriži?" Kdo to pravi? se je ogalsil Jože iz Čezgore. To so pravili slobni jeziki, je menil Tone iz Prigorja. Veste kaj, tako je so bili vsi mnenja: Če je bilo tako, pa odslej ne bo več. Pa saj to ni bilo res. To so bile samo čenče in pertirski prepiri, ka-,dar je kaka krava ušla čez gora v ; deteljo. Zanaprej pa še tega ne ma-j ramo. ¡^ Dobro in prav, je menil gospod Anton. Veste, da imamo jutri velik praznik. Zvonovi bodo kmalu viseli. Veliki in mali sta že na mestu. Samo I srednjega boste še sedajle po-j tegnili v zvonik. Ti zvonovi pa naj j vam bodo potem večna priča teh be-I sed in da ne boste tega pozabili, bo-lmo pa še na zdravje spili eno čašo I vi pa kar sedite! In so nalili in so pili na večno prijateljstvo, ki so ga oni dan sklenili prigorci in čezgorci, ki so od tedaj osteli v vedni slogi, ker so se ob glasu skupniti zvonov vsak dan spom-I aili svoje zveje. Ko je. bila naslednji dan slovesnot I svetega Heronima, se je na "Gori" zbralo ljudi kot še nikoli. Prišli so počastit svetega Heronima in njegove nove zvonove in niso vedeli kaj , )i bolj pohvalili: ali krasno ubrano 'zvonenje ali prelepo petje skupnega zbora. Sloves o "gorjanih" je šel daleč na okoli, tega pa seveda niso ve- ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 165 , — Ne morem! — zaječi Potemkhi ltx se opoteče. — Ne morem, Elizabeta, ne morem te ubiti! — Oh, ka-naj bi ubil tebe, angel moj! ---Kako naj bi uničil bitje, ki mi najsvetejše na svetu in katéregr obožujem! — Ne, ne, — ne moreta' Medtem obkolijo Potemkina in Elizabeto. ' Predajta se, — zavpije Platon, Jj^bov, — še enkrat vama pravim ndi sama vidita, da bi bil vsak od-p°r zaman! Potemkin odgovori: Ubijte naju, rada bi skupaj u-mrla! ! > Subov se porogljivo zasmeje. Caričino povelje vama ne do-^'juje, da bi živela, niti, da bi unir-a* — sedaj pa naprej, ljudje, — grabite jetnika! Komaj je Subov spregovoril te bc-®de, že 80 planili vojaki, da bi zgra-Elizabeto in Potemkina. ' °temkin objame svojo nevesto. ^ T°da kaj naj bi bil storil? Pet,-e°stini oboroženim vojakom se ni upirati. «v. naslednjem trenutku so ju lo-^ m jima zvezali roke na hrbtih. ^ubov, gorje ti !-— zavpije Alele-g«mier Potemkin jezno. — Gorje ti spominjal se boš še tega tresti ' Re P°ni^ujete in poda K*6 cariíí'"' krvniki? Prišli ste z, ^vršili caričino povelje! Toda 'Pomnite r¡, Čutili boste moje mfc-evanje! Mrtveci se ne morejo več i)ia-atl> — odvrne Subov, — bodo ¡j^krbeii za tebe in te napravili H.^vecf Rabota krikne. Jaltt 80 obkolili tudi njo. neSif^j,.. - ......— ..........i------- Potn , J1V0Ra! četudi ne boš mrtev. • 1"»«in, boš neškodljiv, ker boš — Zbogom, Potemkin, — vzklikne Elizabeta, — zbogom! Ne skrbi zame, temveč glej, da se boš rešil sam! — Elizabeta, moja draga Elizabeta, — vzklikne obupani Potemkin kaj bo s teboj, kaj se ti bo zgodilo? — Naj se mi zgodi karkoli, — odvrne mlada in lepa deklica, — vse i bom prenesla, — pripravljena sem na najhujše, nobena stvar me ne bo presenetila. — Naprej ! — zapove Subov. Elizabeto so odpeljali v kočiji. Konj je zopet stal, namesto Apra- skina pa je sedel na kočijaževo mesto neki vojak. Potemkin je ostal še na cesti. Gledati »je moral, kako se je kočija oddaljevala, slišal je še, kako mu je Elizabeta zaklicala: —- Ljubim te. vedno te bom ljubila, — moj poslednji vzdihljaj bo tvoj! — Tudi jaz bom umrl z mislijo nate, — odvrne Potemkin. — Nikdar več ne bo mojemu srcu vlada katera druga žena. Subov zamahne z roko in kocijaž je pognal hitreje. — Kaj pa bo z menoj? — vpraša Potemkin. — Takoj vam lahko prečitam vašo obsodbo, — reče Platon Subov Carica mi je povedala, kakšna bo vašo bodočnost. — Da, Njeno Veličanstvo carica Katarina mi je ukazala, naj vas odpeljem k poveljniku Petrograda, — jutri pa vas bodo že odpravili na pot proti Arhangelsku. — Kaj bom tam delal? , — Stopili boste v samostan, ločili se boste od sveta in od vseh zemeljskih radosti, odslej boste živeli kot menih in sluga tistih svetih bratov. Predstojniku Nikolajevega samostana je carica ukazala, naj vam daje najtežja dela. Opravljati boste morali najnižje posle, lase vam bodo o-strigli, zrastla vam bo dolga brada, nikdar več ne boste mogli priti v svet; Njeno Veličanstvo je poskrbelo za to, da boste ostali med samostanskimi zidovi. Potemkin se strese. Na tako kruto obsodbo ni bil pripravljen. Kolikokrat mu je Katarina prisegala, da ga ne bo nikdar zavrgla, kakor je to storila z Gregorjem Or-lovom. Da, nekoč mu je celo podpisala listino, v kateri je bilo med drugim napisano, da mu Katarina ruska jamči, da ne bo nikdar kaznovan, naj stori karkoli. Toda kakor vse kaže, je Katarina pozabila na svojo pismeno obljubo. Potemkinu se je, to zdelo preveč čudno. Vedel je, da carica premnogokrat prelomi svoje prjsege. Kar pa ga je najbolj prestrašilo je bilo to, da ga bodo odvedli v gu-bernijo v Arhangelsk. Spomnil se je na marsikaterega nesrečneža, ki ga je doletela ista usoda, — Potemkin je vedel, da .¡e bilo življenje jetnikov v samostanih strašnejše, kakor pa življenje v Sibiriji. Rajše bi bil šel v temnico, ra."¡še bi hodil bos po neperglednih sibirskih poljanah, — kakor pa da bi šel v samostan. Potemkin se zdrzne. Sicer pa mu Platon Subov itak ni dal časa, da bi premišljeval o svoji kruti usodi. Obkolilo ga je deset, vojakov in jeli so korakati proti Petrogradu. Tako je knez Aleksander Potemkin hodil kot jetnik, okrog njega pa so stopali vojaki z nabitimi puškami. Tako je korakal v Petrograd skozi tista mestna vrata, kjer ga je pred nedavnim narod zmagoslavno sprejel kot zmagovalca, ker je uničil upornika PugaČeva, tu ga je pozdravila Katarina — skozi ta vrata je šel tudi sedaj peš in zvezan, — uničen miljenec, ki ga je čakala kruta kazen. Mar naj bi tako končal nekdanji ponos Rusije — miljenec carice Katarine? Tako se je torej zahvalila ponosna, ošabna in nehvaležna žena možu. ki je stavil zanjo svoje življenje na kocko na bojnem polju, tako se mu je zahvalila žena, ki ga je objemala in ljubila dolga leta, ko si ga je osvojila in ga ugrabila mladi in plemeniti deklici. Bog, kaj je svet? Kaj je sreča. Sreča je mehurček iz milnice, ki se razblini, če se ga dotakne tudi slabotna ročica otroka. Da, globoko je padel. — Tako globoko, da je Potemkin sam mislil, da iz tega prepada ni več vrnitve. Prepričan je bile da si je Katarina poiskala novega miljenca, in takoj mu je prišlo na misel, da si je najbrž ta lopov Subov pridobil caričino naklonjenost. Tega mu ni bilo žal, to mu je bilo vseeno. Katarina lahko osreči kogarkoli hoče, s svojo ljubeznijo lahko osreči vsakogar, o katerem misli, da je vreden njene ljubezni. Potemkin je pozabil na carico, — v svojo dušo je sprejel kraljico, — sprejel je svojo Elizabeto. Kam jo bodo odpeljali? ! Kaj bo z njo? Ali jo bodo ubili, odvekli na mori-šče, — ali pa jo bodo vrgli v katero strašno rusko ječo? Hilo mu je strašno. Strašna negotovost glede Elizabe-tine usode je mučila Aleksandra Potemkina. Ko je Potemkin stopal z vojaki po mirnih petrograjskih ulicah in se bližal hiši poveljnika Petrograda, so mu polzele solze po licih, solze, ki jih je jokal za svojo Elizabeto, za deklico, ki jo je naposled našel in katero so mu zopet ugrabili. 146. POGLAVJE Sestri v nesreči Medtem je Klarisa Pineberg životarila v Petro-pavlavski trdnjavi. Nahajala se je v celici ,katero je ruski narod imenoval vodno celico in je trepetal pred njo. Človek si ne more predstavljati hujše ječe, kakor je bil majhen prostor sredi mogočnih sten kamor je carica vrgla svojo tekmovalko. Petropavlovska trdnjava je bilo ogromno poslopje, strašno, temno zidovje, ki je ležalo na otoku, ki ga je napravila Neva, radi tega je bil beg nesrečnih jetnikov popolnoma izključen. Kako pa bi bilo tudi mogoče, da bi kdo pobegnil iz Petro-pavlovske trdnjave? Če bi se kateremu jetniku posrečilo, da bi prepilil ali pa snel težko omrežje, ki je zakrivalo okno celice, če bi se drznil skočiti v globino, kako bi mogel preplavati hitro in široko Nevo, katere voda je bila po navadi tako mrzla, da je vsakega plavalca zadela kap. Ne, kdor je bil tako nesrečen, da je prišel enkrat v Petro-pavlovsko trdnjavo, ni videl več sveta. O Petropavlovski trdnjavi in o njenih strahotah bi lahko napisali cele knjige, lahko bi našteli tisoče in tisoče imen onih, ki so izginili v tej strašni ječi. Že za vladanja Petra Velikega so vodili jetnike v to ječo, — v teh podzemskih celicah so umirale množice ljudi, nihče na svetu pa ni slišal obupnih klicev nedolžnih žrtev. Pozneje je carica Elizabeta pošiljala tisoče in tisoče jetnikov v to strašno trdnjavo. Tudi Katarina ni pozabila na to temnico, tudi ona je imela vedno dovolj ljudi, ki jih je spravljala tukaj. V Petro-pavlovsko trdnjavo so prihajali po navadi jetniki, ki jih niso klicali pred sodišče, temveč st> SLOVENSKI LIST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ PASJE ŽIVLJENJE V neki vasi so živeli trije psi, trije dobri prijatelji. Prav v tej vasi je bogat kmet priredil imenitno gostijo in povabil nanjo staro in mlado. Psi so se prikradli do kmetove hiše in vohali zapeljive dišave, ki so puhtele iz kuhinje. Nihče jih ni povabil v hišo, zato so se domenili, da se bodo kar sami povabili. Prvi se je splazil v hišo Fifi. Shramba je bila odprta, skočil je vanjo, popadel kos mesa in zbežal. A svat je so ga dohiteli, ga nabili in mu vzeli meso. deli, koliko je bilo opravka in žrtve, predno je Boštjan dopovedal sa-moglavim gorjanora, da morajo njega ubogati, če hočejo kam priti. Toda minilo je že tudi tisto. Zvonovi sedaj lepo pojo in kličejo na delo ene in druge, Česgorce in Pri-gorce, krave še vedno uhajajo slabim pastirjem čez "goro", toda to je pa res, da žive sedaj v lepem miru in kadar je na gori pri svtem He-ronima žegnanje, tedaj se vedno zberejo k vajam, da skupno zapojo. In pomislite, kako zelo je ta njiho* va sloga napredovala. Napravili so skupno celo Miklavžev večer in bili so vsi tako velikodušni, da so hoteli častne vloge prepustiti sosedom in niso zahtevali zase nič. Tole zgodbo mi je povedal nekoč gospod Anton, ko sem potoval po tistih krajih; pa bi bilo škoda, če bi se čisto pozabila, ker vtegne komu dati kako koristno misel. Janez Hladnik. Mladinski kotiček "No, bratec, kako je bilo?" sta ga vprašala prijatelja. "Kar dobro", se je zlagal Fifi. "Velik kos mesa so mi dali, samo preveč popra je bilo na njem." Pes Muki je požrl slino in sklenil, da pojde tudi on na gostijo. Rečeno storjeno. Ugrabil je kos mesa in se spustil v beg. A tudi njega so svatje ujeli in ga premlatili. Preden so ga izpustili, so vrgli še lonec vrele vode vanj. "No, bratec, kakšno je bilo me so?" sta ga vprašala prijatelja. "Kar dobro, samo nekoliko prevroče," je odgovoril Muki. Odšel je tudi Karo, da bi se do mile volje najedel. Potegnil je najlepši kos mesa in zbežal. A tudi njega so svatje ujeli in ga premlatili. "No, bratec, kako je bilo?" sta ga vprašala prijatelja. "Toliko klobas so mi naložili, da sem jih komaj nesel," je odgovoril Karo. Mislil je pri tem seveda klobase, ki so mu jih s korobači naložili ... Prijatelja Fifi in Muka pa sta bila prepričana, da se je Karo klobas do mile volje najedel in sta mu zavidala veliko srečo. Tako so psi prevarali drug drugega in drug drugemu zavidali sre- čo — vsi trije pa bodo še dolgo pomnili svatovsko gostijo! SLOVO OD PRIJATELJA Osamljen bom moral ostati, v spominu na te bom živčl, doklér tvoj obraz v zarji zlati za zmerom ne bo obledél. i- i Za góro je sonce zbežalo, ne miče planinski me raj. Brez tebe je mrtvo postalo, kar lepo biló je nekdaj. 4 Dušijo me v grlu besede, skelijo v očeh me solze kot roka temná iz zasede me grabi bolest za srce. V noč črno izginil je vlak s teboj. Ciril, oj, Ciril, prijatlej ti moj...! Peter Leveč, dijak v Mariboru. PO SLOVENSKI KOROŠKI Tam onkraj Karavank je kos slo-veske zemlje, tam je zibelka slovenskega naroda, tam je naš slovenski Korotan. Že dolgo sem hrepenel, da vidim ta prelepi slovenski svet, da pozdravim svoje brate in sestre, da vsaj malo spoznam njihovo življenje in trpljenje. Dolgo je bila to le vroča CERKVENI VESTNIK 3 decembra, Maša za Ivana Turk ob 10.30 uri v spodnji cerkvi Santísimo Sacramento, kjer bo tisti dan zahvalna služba božja v proslavo narodnega praznika Zedinjenja. Molitve na Paternalu ob 4.30 uri. 10 dec. maša na Avellanedi za Marijo Ušaj. Moitve na Paternalu ob 4.30. uri. Slike iz luhanskega romanja se že dobe. Oglasite se pri popoldanskih molitvah, kjer jih lahko dobite. Prijavite otroke za prvo svobhaji-lo, ki bo 17. dec. na Paternalu. Janez Hladnik. Telovadne vaje šolskih otrok v Villi Mugueta želja. Nazadnje nisem mogel več zdržati. "Pojdem!" sem odločno rekel in sem šel. Meja na Korenskem sedlu je Irla že za menoj. Židane volje sem jo mahnil po strmem klancu navzdol, čeprav je bilo okoli mene vse tako čudno tiho in žalostno. Ni 'bilo slišati ptičjega žgolenja, ni bilo videti sončnih žarkov. A v meni je sij>J žar domovinske ljubezni — najsvetlejše sonce. Izpolnila se mi je vroča želja: zemljo koroško gledam, njeno lepoto srkam vase! Glasno prepevajoč sem jo mahnil po bližnjici proti Strmcu, majhni gorski vasici. Breg me je upehal, pesem mi je v grlu izzvenela. Tedaj za-slišim v mehkem narečju: "Le pojte, le, mi radi poslušamo slovenske pesmi!" Ozrem se in opazim dečve na polju, ki so na ravnici sušile seno. To je bil moj prvi pogovor z našimi ljudmi onstran meje. Živo sem občutil : to je kri naše krvi. Pomenil se z njimi o tem in onem, potem pa nadaljeval pot. Na gozdni jasi sem obiskal. Odprl se je pred menoj lep razgled. Imel sem Ziljsko dolino kot na dlani. Dolina je ležala globoko pod menoj. Bele slovenske vasi, ze-^ lena polja, široki travniki, bistra ! Žila, vijoč se pod strmimi stenami Dobrača, temni gozdovi, vmes son-me planine, sredi njih pa tihi božji 'irami. Bele steze in ceste prepleta-;o to prelepo slovensko zemljo. Iz ?rca mi je kar sama od sebe privre-oesem: Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj... S težavo sem se ločil od nepozabnega razgleda in se spustil navzdol. Prisopel sem na široko belo cesto in se ji ves predal. Naj me ponese kamor hoče! Hitel sem po mehkih stezicah med ookošenimi senožeti, med njivami, irepojenimi z znojem slovenskih dedov — dalje dalje. Oblaki so se odmrli in sončni žarki so poljubili ves slovenski Korotan. Dohitel sem častitljivo slovensko mater. "Dober dan," sem jo pozdravil. jih kar brez postavnega postopanju vrgli v temnico. Katarina je dala osebo, o kateri je mislila, da ji je nevarna in bi ji utegnila kadarkoli škodovati, kar na lepem prijeti in vreči v ječo in nihče več ni ničesar zvedel o njej! Med vsemi celicami je bila vodna celica najstrašnejša. Ta celica se je nahajala pod reko, okna ni imela nobenega, tla pa je tvorila zemlja. V tej strašni celici se je nahaja sedaj grofica Klarisa Pineberg, tista lepa rdečelasa žena, ki smo jo videli v Benetkah, ko je živela sredi bogastva in razkošja. Takrat je še stanovala v prekrasni palači, ukazovala je svojim služabnikom, imela je vse, karkoli si je želela, — vse, kar je ugajalo njeni muhavosti, — sedaj pa —-- Sedaj je nesrečnica sedela v kotu svoje celice, rdeči lasje so ji padali po ramenih in po prsih do bo-koc, njen obraz je bil bled in upadel, njene oči so mračno strmele predse--Klarisa je bila samo še senca lepe grofice. Da, Katarina je Dosegla svoj eilj. Čeprav je minilo šele nekaj dni, odkar se je grofica Klarisa Pineberg nahajala v temnici, je ta čas popolnoma zadostoval, da je zlomi! njeno odporno silo. V tej celici je bilo zares strašne ! Podgane so skakale po tleh in plezale po stenah, — stene so bile polne golazni, po tleh pa je bilo tudi polno kač. Odkar se je Klarisa Pineberg v tej celici še ni yidela živega človeka. Hrano so ji dajali skozi majhno okence, ki je bilo v močnih, železnih vratih. Ležišča ni bilo v celici. Tam, kje,' je Klarisa po navadi sedela, je ležal kupček plesnive slame. Ah, to prekrasno te\o je ležalo še pred nedavnim na mehki postelji. Ivlarisina glava je počivala na lepili blazinah, pokrivaal pa se je grofica s svilnatimi oblekami. Toda to ni bil vzrok, da je bila grofica Klarisa Pineberg tako neskončno žalostna. Ko je Klarisa pričela borbo proti carici Katarini, ko se je združila s caričinimi sovražniki, da bi vrgla Katarino s prestola, je vedela da se ne more izogniti mogočnosti, da bi enkrat ne padla svoji sovražnici v pesti. — Vedela je, da jo v tem slučaju čaka strašna usoda. Klarisi pa je bilo najbolj hudo, da so jo odtrgali od njenega Gianet-tina. Vse dni je mislila na Gianettina, niti za trenutek ni mogla pozabiti nanj, spominjala se je njegovih »c-smi, tistih sladkih pesmi, polnih hrepenenja in ljubezni, ki jih je pel, kadar jo je vozil v svoji gondoli po morju. Ti časi so minili. Klarisa je vedela, da se tisti dnevi ne bodo nikdar več vrnili, — iz to ječe ni mogla pobegniti. Gianettino ji je sicer obljubil, da jo bo rešil — toda, kako naj bi našel pot in sredstva, da bi izpolnil svojo obljubo. Ne, čutila je, da Gianettina ne bo nikdar več videla. Klarisa si podpre glavo z obema rokama, žalostno je gledala predse, njene ustnice pa so šepetale pesmico, katero ji je ljubljeni Gianettino največkrat pel. Oh, ko bi bilo ze vsega enkrat konec, — ko bi naposled že prišel krvnik, da bi jo rešil te ječe in jo odpeljal četudi — na morišče! Ne, Klarisa bi se ne bala, ona se ne bi tresla, — smrt bi bila zanjo osvo-bojenje. — Ko bi le vedela, zakaj moram vedno misliti nanj, — zašepeče Klarisa in si potegne z roko preko čela, — ne na Gianettina, — ne, misliti "Bog ga daj," mi je prijazno odgovorila. Povedal sem ji, odkod in kam me vede pot ter jo zaprosil, naj mi pove, kako kaj živijo Slovenci na Koroškem. Trpke so bile njene besede, kakor trnje so se mi zasadile v srce. Gorko sem začuvstvoval z njo in vsemi našimi ljudmi. Nekje sredi slovenske vasi sem obstal. Pred šolo so sedeli slovenski o-troci in čebljali v tujem jeziku. Pri-sedel sem in jih ogovoril. Sprva so se plašno spogledovali, polagoma pa so prišli z besedo na dan. Eden izmed dečkov s sinje modrimi očmi mi je zaupno rekel: "V šoli ne smemo slovensko govoriti. Učitelj je hud, ker nas ne razume. Pravi, da je slovenski jezik grd." Šel sem dalje in prišel v slovensko vas Brnco, ki leži niže doli med polji, blizu Žile. Na deski sem bral: "Firnitz". Povsod sem videl same nemške napise. Le tam pred cerkvijo, kjer raste košata lipa, me je nad vhodom na pokopališče pozdravil že precej izpran napis: "Hvaljen bodi Jezus Kristus". Oblaki so odromali dalje in sonce je v vsej svoji gloriji obsijalo tc drago zemljo in mene, žalostnega popotnika sredi nje. POLŽEK PRI KOVAČU Oj kovaček, čuj me, čuj: hitro hitro me podkuj! Lažje vlekel bom voziček, naglo dirjal ko konjiček... "Tudi če mi plačaš z zlati te ne morem podkovati! — Pojdi polžek, pojdi v gaj, in počakaj kraj vodice, da ti zrastejo nožice, potem pridi spet nazaj! Ko imel boš nogice, ti nabijem podkvice!" Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires moram na njega, na tistega podlega človeka, ki me je pogubil, — na Gregorja Orlova! Nikakor ne morem pozabiti tega imena! In vendar bi imela dovolj vzroka, da bi pozabila na to ime in na človeka, ki je tako podlo ravnal z menoj, — sovražim ga, strašno ga sovražim! Kljub temu pa moram misliti nanj, napram njemu čutim naklonjenost, — tako čudno tesno mi je pri srcu, čutim nekakšno žalost, da je bil baš on tisti, ki me je pogubil. Gorje ti, Klarisa! Ali si že tako globoko padla, da bi mogla ljubiti človeka, ki te je onesrečil? Mar bi mogla kedaj pozabiti na Gianettina, mar bi mu mogla postati nezvesta, četudi samo v mislih? — Ne, ne, to bi bilo nemogoče, —• vzklikne Klarisa in vstane s svojega siromašnega ležišča in se začne izprehajati po majhni celici, — do kneza Gregorja Orlova ne čutim ljubezni, to je neko drugo čuvstvo, ki ga ne morem opisati, — oh, Bog, ne vem kaj pomeni, ne vem kako naj si to tolmačim, da ne morem nikakor! pozabiti nanj. Klarisa globoko zavzdihne in s', zakrije obraz z rokama. ltevica ni vedela, če je bil dan ali noč. V njeno strašno ječo ni nikdar posvetil solnčni žarek, skozi debele zidove ni prodrla mesečina, pa tudi drobnih zvezdic, svojih ljubljenih Klarisa ni mogla občudovati. Kako so danes šumeli valovi Neve, kako so udarjali ob mogočne zidove! Besneli so, kakor da bi se hoteli upreti tej hiši in ljudem, ki so jo zgradili sredi reke. Ne, valovi niso hoteli več braniti te osovražene temnice, hoteli so se osvoboditi te hiše sramote. — Tako ni bilo še nikoli, — reče hotel podreti Petropavlovsko trdnjavo ! — Oh, če bi bila tako močna in mogočna, da bi mogla storiti kar bi hotela! Tedaj bi zgrabila temelje te hiše, stresla bi jih, da bi se podrla ta prokleto hiša. Toda jaz sem, — nadaljuje Klarisa, — samo slabotna žena in ne morem ničesar storiti. Edino jočem še lahko! Klarisa omahne na kup slame in začne ihteti, — njeno lepo mlado telo se je stresalo. — Zgrešeno življenje! — zavzdihne Klarisa/ — Že od detinstva me spremlja prokletstvo! Po mojih žilah se pretaka carska kri. Moja mati je vladala tej veliki držav^, v kateri živim jaz kot jethica. Kako se piše v Svetem pismu? — Da, otroci morajo trpeti za grehe svojih očetov? — Ali je moja mati živela po božjih postavah? — nadaljuje Klarisa in si podpre glavo z rokama. — Ne, moja mati se ni zmenila za božjo postavo! Udajala se je moškim, ki jih jc ljubila, čeprav je z njimi ni vezal blagoslov cerkve, — rodila je otroke, ki niso imeli pravice da bi živeli. Toda to ni edino, v čemer je grešila. V to ječo je vrgla marsikaterega svojega nasprotnika, ki je poginil kakor bom poginila tudi jaz. Vse to so maščuje na meni, na hčeri te žene. Usmili se me, moj Bog, in mi pošlji lahko smrt, — ne bom tožila, — srečna bom, ko bom videla, da bom umrla! Klarisa se nenadoma zdrzne. Pred vrati celice je slišala nekakšno ropotali je. Večerjo je danes že dobila, — že prej so ji prinesli kakor navadno strašno juho, v kateri je plavalo nekaj koščkov plesnivega kruha, ki so Kdo je torej prihajal? Kmalu potem, — pa se ni odprlo okno, — v težkih vratih je zarožljal ključ in varta so se odprla. Na hodniku je slišala neke glasove. Klarisa je i^lišala neki ženski glas. — Vsemogočni Bog, — ne vrzite me v to strašno ječo, — ha, jaz vem, kje se nahajam, — to je Petro-pavlovska trdnjava, — milost, —■ milost, ljudje! — Nikar me ne zaprite v to večno temo, — jaz hočem gledati solnce! — Vrzite jo v celico! — zapo ve surov moški glas. — Sunite jo po stopnicah v globino, če noče iti sama. — Naj si zlomi roke in noge, naj si polomi tudi rebra, iz tega groba he bo itak nikdar več prišla. Nekaj trenutkov pozneje je zašli' šala strašen krik, — potem pa zamolkli padec. Klarisa odhiti k vratom in razširi roke. V naslednjem trenutku je ležala v njenem naročju neka lepa mlada deklica z zaprtimi očmi. Klarisa potegne hitro novo jetni-co v celico, — neznanka je bila onc-sveščena, radi tega jo je grofica previdno odnesla v kot in jo položila na slamo. Vrata so se za njo zaprla, nekdo je obrnil ključ v ključavnici, — jet-niei sta ostali sami v vodni celici. — Kako je lepa! — si jc mislila Klarisa, ko jc opazovala svojo tova-rišico, njene oči pa se še niso pri* vadile temi, ki je zopet zavladala v celici. Komaj je razločevala svojo okolico. Klarisa pogleda Elizabeto. — Ubogi otrok, — si jo mislij11 Klarisa, — kaj si zakrivila, da tc j° doletela tako strašna kazen? Zločin* ka? Ne, ne, ti ne moreš biti zločink»- (Dalje prihodnjič)