
Burska Vojska.

Založil Anton Turk v Ljubljani.

1 90 0.

Cena 60 vinarjev (30 kr.).

Pavel I^rugetf
predsednik Transvaalski.

„-— — Če tudi tisoči in

tisoči napadejo Transvaal, se nam
ni ničesar bati, saj Bog je poslednji
sodnik ... On bo odločil! . . .

Govor Kriigerjev 2. vinotoka l8gg.

Burska vojska

s kratkim opisom

dežele, ljudstva in šeg

v Transvaalu.

S podobami.

Po raznih vinih priredil

Založil Anton Turk v Ljubljani.

Natisnila Katoliška Tiskarna v Ljubljani

1900.

03000^W>

Sliko Kriigerjevo prepustilo je iz prijaznosti za natisek te knjižice
uredništvo „Neues Welt-Blatt“ na Dunaju.

Predgovor.

Pač malokatera vojska je zanimala svet
toliko, kakor ga zanimajo krvavi boji, katere
bij e neznatni burski narodič, da bi si ohranil
politično svobodo, ki mu jo hočejo vzeti
pohlepni in krivični Angleži. Vse zre. kre¬
postne afrikanske naseljence, ki so pripravljeni
preliti zadnjo kapljo krvi za ljubljeno do-
movje, za drago ocetno dedino. vse jih obču¬
duje in simpatizira z njimi. Pač vsakdo iz-
pozna takoj, da je pravica na burski strani,
ter želi bornemu, a junaškemu narodu, da bi
mu bila sreča mila in bi ohranil dragoceno
prostost.

Sto in sto člankov prinašajo listi dan na
dan v raznih jezikih in poročajo z južnih
afrikanskih bojišč verjetne in neverjetne do¬
godke. Vendar pa menim, da bode dobro došlo
tudi to delce v zlasti priprostemu narodu. Pi¬
sano ni obširno, vendar kdor prečita knjižico
pazno, si ustvari lahko kolikor toliko jasno
sliko o junaškem burskem narodiču, in to je,
menim, dovolj.

V Ljubljani, na Belo nedeljo 1900.

Pisatelj.

Kdaj so se naselili Buri v južni Afriki.

S vesto dolgih let je že minulo, odkar je od-
jadrala peščica Nizozemcev, ki so ljubili
svobodo, iz domovine, katera jih je preveč stiskala,
da si poiščejo novega, prostega domovja. Na
skrajnem koncu južne Afrike so zasidrali urne
ladije ter so si postavili v neznanih krajih, kjer
pripeka žgoče južno solnce, borna selišča.

Iz te naselbine je nastalo Kapsko mesto, ki
je vsled pripravne naravne lege kaj imenitno pri¬
stanišče. Tu se vstavljajo vse ladije, ki plujejo
okoli rta, da se založe s premogom in z vodo.
Ni pa mikala izseljencev le lepa lega tega kraja,
ki je obetala dobro trgovino, vabilo jih je tudi
prirodno bogastvo. Zakaj že samo na hribu Table
Bay, ki se vzdiga kot mogočna trdnjava na rtu,
se je paslo mnogo tisoč glav lepih govedi in nebroj
tolstorepih ovac. Dežela tudi ni bila kaj obljudena,
zakaj le Hotentoti so pasli številne črede po bujnih
pašnikih, dalje od morja v sredini pa so se boje¬
vali in klali med sabo divji Grmovniki. Zamorci
so se priselili šele pozneje s pokrajin ob rekah
Sambezi in Limpopo.

Pač junaški in drzni so bili burski pradedi,
ko so morali, na rami puško in v roki motiko
in lopato, prekopavati pusto, divjo zemljo, da so
jo prenaredili v rodovitno polje. A dasi so trpeli,
so vendar ljubili svojo novo domovino, ker so
bili prosti.

Transvaal: Church Street v Pretoriji (,Cerkvena cesta.')

— 10 —

Toda pohlepne Angleže, ki bi si vse radi
osvojili in spravili vse bogastvo v velikanski prazni
žep, je bodla v oči cvetoča burska naselbina, ki
se je bila malo po malem razširila in si opomogla.
Angležka vzhodno-indijska trgovska družba, ki
se je bila vgnezdila tudi na Kapu, je hotela vse
odločati in vladati. Buri so to trpeli nekaj časa,
ko pa angležko nasilstvo le ni pojenjalo, je minulo
domačine, ki so se bili naselili tu, da bi bili prosti,
potrpežljivost, in od kmetije do kmetije se je širilo
kot silen požar sovraštvo do angležkih pijavk in
hrepenenje po svobodi.

Buri so se leta 1795. uprli in uničili trgovsko
družbo skoro popolnoma ter pregnali glavarje ali
landroste, katere jim je bila postavila. Tako so
sicer uničili sovražno družbo, a pomagano jim ni
bilo mnogo, zakaj Angleži so še isto leto posedli
kapsko pokrajino in premagali oslabele Bure.

Ko bi bili Angleži razumeli, bi bili lahko
tedaj pridobili v Burih mogočne zaveznike. Toda
angležki uradniki, višji in nižji, so zatirali podložne
domačine kar najbolj in jim silili svoj jezik. Ni
čuda torej, ako so Buri že tedaj sovražili pogoltne
usiljence.

Da bi bili zopet prosti, so zapuščali krasne
pokrajine, katere so se jim bile tako priljubile,
in so šli dalje proti sredini dežele, kjer so se
morali neprestano boriti z divjimi narodi. Napadali
so jih razbojni Kafri, da niso mogli več mirno
obdelavah samotnih kmetij ali farm, pritiskali so
jih pohlepni Angleži. In daleč v sredini vročih
pokrajin so si postavili zatč nova domovja, a v
srcu jim je plal jad, trgala jim je dušo bol, ko
so morali zapustiti krasne višine, na kojih so se
naredili. Ob strmih, skalnih bregovih reke Vaal
so se nastanili ubogi Buri, da bi sicer ubožni,

— 11 —

toda svobodni ustanovili nove farme. Kmalu je
prišlo za njimi mnogo potomcev nizozemskih re¬
publikancev, ki so bili istotako zavzeti za poli¬
tično svobodo. Tako je nastala leta 1840. Ijudo-
vlada Natal, in pomneči še bedo, ki so jo morali
prebiti za vlade vzhodno-indijske družbe, so za¬
prisegli Buri, da hočejo braniti novo domovino
proti vsem tujim vsiljencem.

Natal so si priborili Buri s srčno krvjo,
zakaj bojevati so se morali v z razbojnimi Culu-
kafri na življenje in smrt. Se sedaj se imenuje
neka vas Weenen, kar bi se dejalo po slovensko
vas jokajočih, ker so tam nenadno napadli divji
Culukafri Bure, ki so mirno počivali v taborišču,
in so jih pomorili več sto. In Krvava reka ima
ime od krvi Culukafrov, katerih so poklali Buri,
da bi se maščevali za vse krivice, nad tri tisoč,
in kri teh črncev je bila pordila dereče valove.

Zopet pa so škilili lačni Angleži po lepih,
rodovitnih pokrajinah natalskih. Ko so kaznili
Buri glavarja zamorskega plemena, ki je prebivalo
med kapsko kolonijo in Natalom, je porabil kapski
guverner ugodno priliko, da bi si osvojil natalsko
ljudovlado, češ, da hoče braniti uboge zamorce,
ter je zasedel pristanišče Fort Natal ali Durban,
kot se imenuje sedaj. Ker je burski prvak Pretorius,
ki je bil duša vse ljudovlade, zaman ugovarjal
temu, je torej zbral in oborožil junaške Bure, ki
so hoteli ohraniti svobodo. Angleži so jih hoteli
iznenaditi in so poslali zato oddelek vojakov, da
bi ponoči napadli bursko taborišče. Toda Natalci
so že poznali angleško zvijačnost, zato so se ču¬
vali. Ko so se Angleži približali, so začeli Buri
streljati nanje iz gostega grmovja, ter so jih nekaj
pobili, druge pa razpodili in zajeli so vse topove
in živež.

— 12 —

Pretorius je hotel zopet miru, in Angleži so
res sklenili ž njim premirje, toda le zato, da so
zahtevali na skrivnem pomoči. Dobili so več
malih ladij z vojaki iz Grahamstowna, in Buri

50 se morali umekniti. Natal pa si je prisvojila
Angležka.

Buri so se bili nastanili tudi onkraj reke
Vaal in so hoteli ustanoviti republiko. Ker so pa
hoteli podjarmiti Angleži tudi to deželo, so zgrabili
domačini za orožje. Niso pa bili dovolj zložni,
zato so jih Angleži tudi tu premagali. Pozneje so
skušali Buri sicer iznova, da bi se oprostili tež¬
kega jarma, a zaman. Iz ljudovlade pa je nastala
leta 1854. prosta državica Oranje.

Transvaalska ljudovlada pa se je polagoma
razvijala bolj in bolj, in ker je bila kaj bogata, so

51 jo hoteli Angleži leta 1877. zopet osvojiti. Toda
v Burih je zavrelo staro sovraštvo, spomnili so
se nekdanjih krivic in zagrabili so za ostro orožje,
za zveste puške. Angleži so se morali umekniti,
dežela Transvaal pa se je širila in razcvitala bolj
kot prej.

Transvaalska republika.

Transvaalska ljudovlada je precej velika de¬
žela, zakaj meri 327.000 km 2  in ima pol milijona
prebivalcev, med kojimi je 120.000 belcev.

Na severovzhodu se dviga pogorje Draken,
čegar najvišji vrhovi segajo nekaj nad dvatisoč
metrov. V južnem delu republike pa leži Maga-
liesovo gorovje. Vso deželo delita reki Vaal in
Limpopo v dve visoki planoti.

— 13 —

Podnebje je v Transvaalu kaj zdravo, razun
v pokrajini Boschveldt med Magaliesovim pogor¬
jem in reko Limpopo. Vzhodne krajine imajo do¬
volj moče, dočim dežuje na zahodu kaj redkokrat.
Letnih časov v Afriki nimajo štirih, kot pri nas,
ampak samo poletje in zimo. Poletje je od sep¬
tembra do aprila, in tedaj je kaj prijetno gorko,
vendar pa ne prevroče, in tudi pogosto dežuje.
Pozimi pa je bolj suho in mrzlo, in često se pri¬
peti, da ves čas ne pade kapljica dežja. Nebo je
vedno čisto in jasno, zato ponoči včasih zamrznejo
ribniki in jezera, ki so tam kaj redka. Vendar
pa nikdar ni takega mraza, kot pri nas, in je pod¬
nebje v Transvaalu ugodno, kot v malo deželah.
Po zahodnih pokrajinah se razprostirajo obširni
pašniki ali stepe, kot po Ogrskem, in po njih se
pasejo brezštevilne črede. Na vzhodu pa so še
prostrani pragozdi, v kojih je v obilici lepega lesa.
Divjih živalij dobiš po severnih krajinah dovolj,
in burski lovci se pode še za bivoli, žirafami in
antilopami ali pa zasledujejo mogočnega živalskega
kralja, leva. Na razbeljenem pesku ob reki Lim¬
popo se solnčijo na žarečih, pekočih žarkih še
velikanski krokodili ali pa ležč v mirnih tolmunih.
Za kmetovalce sosebno nadležne pa so v Trans¬
vaalu kobilice in termiti, velike mravlje, ki obžrd
in razgrizejo celd pohištvo in orodje.

Rastlinje poganja kaj urno in bujno, ako je
le dovolj vroče. Sejejo pa Buri ista žita, kot pri
nas, vzlasti pšenico in koruzo. Ugodno vspeva
tudi južno sadje in po nekaterih pokrajinah tudi
tropično rastlinje, palme, podzemeljski orehi, kava
in sladkorni trst.

Vzlasti razvita je v Transvaalu živinoreja, in
Buri prodajajo še v Evropo volno, kože in pa
nojeva peresa.

— 14 —

Največje bogastvo v Transvaalu pa so pro¬
strani rudniki za zlato. Prvo zlato so našli v
južnih pokrajinah leta 1885., vendar pa je bilo
pridobivanje od začetka težavno, in šele pozneje,
ko so se vstanovile razne družbe, se je razvilo
tudi rudarstvo. Že leta 1895. so dobili samo iz
jednega rudnika na mesec za več kot 18 milijonov
kron dragocene kovine, zadnjih deset let pa se
je pridelek pomnožil skoro stokrat. Transvaal je
sedaj dežela, ki producira največ zlata. Vendar
pa je bogata tudi srebra, svinca, cina in železa
ter kobalta, antimona, mangana, asbesta in še
vzlasti premoga. Zato se pač lahko ozirajo Angleži
po rodovitni deželi, ki ima v osrčju taka bogastva.

Republika je razdeljena v sedemnajst gla¬
varstev. Glavar, ki se imenuje landrost, je sodnik
in zajedno tudi policijski komisar. Kot pomočnik
mu je prideljen pisar, ki opravlja službo držav¬
nega pravnika in poštarja. Razun teh pa je v
vsakem glavarstvu tudi vojaški poveljnik. Na
čelu vse ljudovlade je predsednik, kojega izvoli
ljudstvo.

Vsak Bur, ki dopolni šestnajsto leto, je vojak
in mora v vojsko, kadar potreba. Stalne vojske
imajo le toliko, kolikor treba, da se ohrani mir
v državi.

Bur je pravcati sin proste narave, zvest,
odkritosrčen, in kdor ga pozna, mu zaupa. Trans¬
vaal je zato dežela, kjer malokdaj slišiš o ubojih
in tatvinah, dasi je tam toliko različnih tujcev.
Domačini so dobrosrčni in pustč tuje blago.

— 15 -

Burske šege in navade.

Bur je čuden človek, in tujec, ki potuje po
burski deželi, se čuti nekako tujega in osamelega,
ko zre čudno nošo in nenavadne šege. Ako pa
živi tam dalj časa ter se privadi ljudstva, sodi
pač drugače o preprostih, mrkih ljudeh, ki na¬
vadno le molčč in žive sami zase.

Buri so večinoma kmetovalci ter imajo ob¬
širna posestva ter vzlasti številne črede govedi
in ovac. Zemljišča pa obdelujejo navadno le črnci,
sami le vodijo in nadzorujejo delo.

Ko sinovi odrastejo, zapustč očetovo hišo
često za vedno ter se napotijo- v tuje, neznane
kraje, kjer še ni nobenega naselnika, ter si ondi
na samem postavijo skromna bivališča. Bur ne
trpi v bližini nobenega soseda, ampak hoče biti
svoboden gospod, in vse, kakor daleč se vidi,
mora biti njegovo posestvo. Vendar pa je skromen
in zadovoljen, ako le lahko v miru živi. Ni mu
za družbo, farma mu je svet, zabava pa se z de¬
lom in z ljubljeno družino.

Ker so živeli Buri v vednih bojih, so se
utrdili in ukrepih, in težko dobiš tako drznega
jezdeca in izvrstnega strelca, kakor so ti afri-
kanski kmetje. V hudih časih in pri težkem delu
so se privadili pomanjkanja. Vendar pa so po¬
božni in zmerni, in znana je njih gostoljubnost,
dobrosrčnost in plemenitost.

Buri so kaj velike rasti in često pravi orjaki.
Pozna se pač takoj, da so potomci evropskih iz¬
seljencev, zakaj v Friziji niso orjaški ljudje še
sedaj nenavadna prikazen, ter vidi se že v njih
vedenji sled olike, ki so jo imeli njih pradedi.
Daši pa so Buri tako priprosti, so trdnega značaja

— 16 —

in trezni ter se znajo zatajevati. Urno in odločno
se lotijo vsakega dela ter vztrajno in potrpežljivo
premagajo vse zapreke.

Pozdravljajo se Buri med sabo tako kot pri
nas s tem, da si sežejo krepko v roke. Mlajši
nazivljejo stare ljudi vedno le stric ali teta, 'tudi
če si niso v sorodu. Ako Bur noče seči komu
v roko, je to že znamenje, da mu je neljub, a tudi
hudo razžaljenje, ter često nastanejo vsled tega
smrtna sovraštva. Ako pride k Buru kak tujec,
ga ta kaj uljudno pozdravi, nazivljajoč ga myjnheer
ali gospod, potem pa ga povpraša: »Zal U uitspan?«
ali „Zal U avsaddeln?" to je: „Ali hočete, da iz-
prežem, razsedlam?" Ako to opusti, je že znak,
da mu je prišlec neljub in da najbolje napravi,
če se zopet obrne.

Kot se zabavajo naši kmetje le s tem, da se
pomenkovajo o kmetiji, o živini, tako zanima tudi
Bure sosebno to, s čemer se bavijo, poljedelstvo
in kupčija, in previdno se izpeljavajo drug dru¬
gega, da kateri sosedu kaj izvabi in napravi po¬
zneje mogoče dobro kupčijo.

V poletnih nočeh so podobne burske koče
nekaterim našim hotelom, zakaj tedaj mrgoli po
njih raznega nadležnega mrčesa, in kmet se raje
vleže pod milim nebom k počitku, dasi ga morda
posetijo ponoči razne kuščarice in kače, ki bi se
rade pogrele pri njem.

Najhujša vročina je v južni Afriki grudna
in prosinca, in tedaj je tudi tropično deževje, ko
dežuje neprestano več dnij in nočij. Deroča voda
izpodkoplje zidovje, poškoduje hišo, vendar pa je
Bur miren in potrpežljivo čaka, da se nebo zjasni. —
Tudi toča pada tam pogosto in sicer tako debela
in gosta, da pobije mnogo živalij po stajah.

- 17 -

Hudo pa je Burom pozimi, ako dežuje poprej
le malo. Tedaj se posuši vse rastlinje, in živina
strada, da je kaj, ter shujša, da komaj hodi. Ža¬
lostno povešajo uboge živali glave ter vohajo suho
travo, katero je popalilo žgoče solnce. In tedaj
izkida Bur iz ovčjih staj gnoj in ga poklada go¬
vedi, da iztiče po njem in ga liže.

Konji pa razkopavajo kupe pepela, ki ležč
okrog hiše, in ga ližejo, da se jim ne zaslezijo
čreva in grlo, kar se kaj pogosto pripeti, in na
čemer pogine mnogo živalij.

Ako pa v takem času malo porosi' dež ali
pa še mogoče nekoliko sneži', da se zemlja raz¬
moči, nastane često občuten mraz, in uboge živali,
ki so vsled stradanja že popolno obnemogle, kar
cepajo. Hlevov Buri nimajo in tudi sena ne morejo
pripraviti, ker so črede prevelike, zato pogine
vsako zimo mnogo živalij, in često se prigodi,
da izgubi tako ubogi kmet vso čredo.

Ob takih prilikah so velika dobrota za ljudi
množice jastrebov, ki urno zavohajo, ako leži kje
v stajah mrhovina, in jo požrč, predno razkuži zrak.

Zemlja je v južni Afriki rodovitna, in rastlinje
poganja kaj bujno, ako je le dovolj moče. Pozimi
zapalijo Buri včasih po pašnikih suho travo, in
to je edini gnoj. Vendar pa raste bolje kot pri nas.

Daši je Bur tako mrk in tih, vendar se včasih
tudi rad malo poraduje. Tedaj se zberč mladeniči
in dekleta ali meisjes z vseh farm daleč na okrog,
da se malo porazveselč in poplešejo. V veliki,
prostorni sobi igra črnec na harmonike. Dekleta
in možje so v navadni delavniški obleki. Ženske
se oblačijo navadno le v črno ter se okrasč le s
kakim pisanim trakom.

Burski ples je jako počasen in je podoben
nekoliko valčku, nekoliko polki. Po plesu se pa

2

— 18 —

zbere mlada družba pod milim nebom, da se ne¬
koliko okrepča z limonado, štruklji in drugimi
dobrimi rečmi, katere jim je pripravila noye, go¬
spodinja. Tudi pijo „doy“, nekako bursko žganje.
Pozno v noč se pa vrača mladina v samotna od¬
daljena domovja.

Buri se ženijo kaj zgodaj. Ko ima sin dvajset
let, si osnaži oče črevlje, dene na širokokrajni
klobuk nov svilen trak in odjaše na bližnjo farmo.
Tam mu prinesč — kave, in potem obeduje z
družino ter si ogleda hčere in — molči. Ko se
odpravljajo domači že spat, tedaj šele popraša
prišlec, ali sme povasovati nekoliko pri Minki
ali Tinki, ali kakor je že ime hčeri.

Minka postavi na mizo luč in se vsede —
v kot, snubač pa v drugi kot in oba — molčita.
Drugo jutro pa odjaše snubač k drugemu sosedu
in tako naprej ter povsod vasuje (opzitten). Ako
mu kako dekle ugaja, se vrne zopet na isto farmo
in zopet vasuje in tedaj ji šele pove, po kaj je
prišel. Dekleta pa so že povsod taka, da navadno
vsaka komaj pričakuje ženina, zato je tudi mlada
Burka navadno takoj zadovoljna, da je gospodinja
na sosednji farmi, in prvo nedeljo imajo že že-
nitnino.

Ako umre Buru žena, se ta oženi često že
črez tri, štiri tedne. Ko se mu narodi sin, mu
odloči oče že tedaj nekaj živine, ki se namnoži
po letih v veliko čredo. Zemljišča pa ima vsak
dovolj in zato lahko določi sinu prostor, kjer
naj si osnuje farmo in postavi hišo. Ako mu pa
ne ugaja, pospravi lahko malo imovino in odide
v druge kraje. Bur hoče biti sam in ne trpi blizu
nobenega soseda ter raje proda posestvo ter se
naseli v samotnih pokrajinah.

— 19 —

Buri kot vojaki.

Bur je rojen vojak, in pač dobiš težko tako
izvrstnega strelca in drznega jahača, ki bi se
mogel kosati s temi afrikanskimi kmeti. Ker je
z malim zadovoljen in pretrpi lahko tudi pomanj¬
kanje, pač ne potrebuje mnogo v vojski.

Ko je vojska napovedana, pošljejo vojaški
poveljniki ali feldkorneti šele od farme do farme,
da skličejo vojsko. Bur vrže puško na ramo,
osedla konja, naloži nanj živeža za nekaj dnij in
odjaše na boj.

Vendar pa Bur ni nikdar nevoljen, ker mora
na vojsko, saj ga navdušuje že staro sovraštvo
do Angležev. Anglež je pregnal njegove pradede
iz kapskih in natalskih pokrajin, Anglež je zatiral
ubogega Bura že od nekdaj. In starci in mladeniči
zagrabijo za puško, da poplačajo s svincem kle-
temu sovragu stare krivice. Mirno in tiho se po-
slovč od žena in deklet, ki jih navdušujejo, ter
gredč v boj za staro pravdo. Kako pač ljubi Bur
domovino, se razvidi iz tega, da se oglasi vedno
več mož, kot se jih mora, in vsi so pripravljeni
preliti kri za domovino.

V vojski skrbi vsak mož zase. Država pač
da šotorov, odej in živil, toda Bur si raje sam
vozi svoj „biltong“, nekako suho meso, ki se kaj
dolgo hrani, ter konserve, kavo in tobak. Na vozu
prenočuje, tu si hrani ves komfort, kolikor ga
Bur pozna. Saboj ima črnih služnikov, ki mu ku¬
hajo in oskrbujejo konje. Konj in puška, to je
zaklad vsakega Bura, kar je umevno, saj sta mu
v vojski tudi najzvestejša spremljevalca.

Utabore se Buri navadno v okroglici, okrog
tabora pa nastavijo vozove in jih zvežejo med

2*

— 20 —

sabo. Ob ognjih se zberč potem prijatelji in ku¬
hajo ter se pomenkovajo, kot se jim izljubi.

V taborišču se ne vadijo v orožju, kot naši
vojaki. Kakor moderne čete si zastražijo tudi Buri
tabor s konjico.

Kot prostega sina proste narave Bura pač
ni treba šele učiti, kako naj se skriva pred so¬
vražnimi kroglami in pazi, da ga sovražnik ne iz-
nenadi. Ako je nasprotnik premočen, izginejo Buri
hipno, kot se nenadoma vrnejo. Tako premotijo
često sovražnika, da jim sledi le z malimi četami,
tedaj pa se zopet urno obrnejo in pobijejo sovraga.

Streljajo najraje na častnike, ker vedo, da
jim častnik lahko mnogo več škoduje, kot pa na¬
vaden prostak. Imajo pa tudi izvrstno orožje,
vsaj mnogo boljše kakor Angleži, ki streljajo na
uboge Bure z bombami, napolnjenimi z grozovitim
razstrelivom liditom, in s strahovitimi dum-dum
kroglami. Te krogle so namreč na koncu nekoliko
razklane in v zraku se vsled hitrosti še bolj raz¬
cepijo, vsled česar napravijo v telesu velike rane.
Človek, ki ga zadene dum-dum krogla, skoraj
gotovo umre po groznih bolečinah. Dočim more
človekoljubni Angleži neolikane Afrikance s ta¬
kimi strašnimi pripravami, imajo „divji“ Buri po-
niklene krogle, da se rane ozdrave tem hitreje.

Važnejša transvaalska mesta.

Glavno mesto transvaalske ljudovlade je Pre¬
toria, ki ni sicer še tako velika, kot „zlato“ mesto
Johannesburg, vendar se pa kaj lepo razcvita in
ima že več kot osem tisoč prebivalcev. V Pretorii
je vlada in vrhovni poveljnik, tu se zbira ljudski

— 21 —

zbor, da odloča o važnih zadevah, zato se pa
križajo in zbirajo tu vse važne ceste.

Pretoria je moderno mesto, in prijazne vile
se bliščč iz senčnega zelenja in vrtov, na kojih
se tako bujno razcvita pisano južno cvetje. Vendar
pa vidiš še vedno poleg velikih, bogatih palač
skromne lesene in slamne kočice, ki se bodo pa
morale kmalu umekniti zidanim palačam.

Daši manjše, je mesto vendar mnogo bolj
ljubko kot pa Johannesburg, kjer vse hlepi in
drvi za zlatim mamonom. Mesto ima široka iz-
prehajališča, lepe ceste, po katerih ti raznaša sapa
drobni rdeči pesek.

Življenje je samotno, pusto ter drago, kar
je pač čudno v onih pokrajinah.

Kaj lep razgled ima tujec na mesto z Daas-
port Hilla. Cerkev in vladna palača se kaj po¬
nosno dvigata izmed ličnih vil, ki se skrivajo v
bujnem zelenju. Na višinah pa so male trdnjavice,
ki čuvajo mirno mestece kot zvesti stražniki.

Daši Pretoria nima take bodočnosti kot
Johannesburg, vendar je najvažnejše mesto, ker
je središče vsega političnega gibanja.

Naj večje mesto v Transvaalu pa je Johannes¬
burg, ki leži več kot 1600 km  od Kapskega mesta.
Na prostoru, kjer je sedaj to velikansko mesto, ki
ima nad 100.000 prebivalcev, je bila še pred pet¬
najstimi leti borna kmetska farma. Johannesburg
je podoben amerikanskim mestom, ima ravne ulice,
širne trge, senčna izprehajališča. Mesto je popol¬
noma moderno ter ima električno železnico, gle¬
dališče, borzo itd. Hiše so zidane iz rdeče opeke
in večinoma večnadstropne.

Pred petnajstimi leti še nihče ni poznal te
pokrajine, in le burske črede so se pasle mirno
po obširni planjavi. Ko so pa leta 1885. našli tu

— 22 —

prvo zlato, drli so v „zlato“ mesto od vseh stranij
ljudje, ki bi bili radi nagloma zabogateli, in kmalu
je bil Johannesburg prvo mesto v južni Afriki.

Zlata producira dežela kaj obilo. Ker leži
dragocena ruda globoko pod zemljo, je bilo pri¬
dobivanje od začetka precej težavno. Sele, ko so
se ustanovile razne družbe, ki delajo z velikan¬
skimi stroji, pridelajo zlata ogromne množine in
že samo iz rudnika „Rand“ so ga dobili 1. 1894.
skoro za 200 milijonov kron.

„Kakor pridobljeno, tako izgubljeno“, pravi
znan pregovor, in to ni menda nikjer tako res¬
nično, kot pri prebivalcih Johannesburga. Saj se
je pa zbrala tu raznovrstna sodrga, kojo je pri¬
gnal sem pohlep po zlatem mamonu.

Možje pijo in polivajo šampanjca, seveda
najdražjega, žene pa se vlačijo po mestu, oblečene
kar najbolj čudno, ter nabarvane, kot krajinski
pipci, in odičene s težkimi demanti. Čudno seveda
ni, saj nimajo nikake olike in so bile prej nata¬
karice ali pa komedijantke.

Ako se voziš iz Johannesburga šestindvajset
ur po železnici, dospeš do lepega pristanišča Dur¬
ban, katerega zovejo tudi Fort Natal.

Durban je edino dobro pristanišče ob vzhod¬
nem afrikanskem obrežju, in zato je pač umevno,
da hočejo imeti Buri prevažno mesto. Ker je
trgovsko mesto, in se sem izvažuje vse blago
vzlasti iz Natala, je Port Natal takorekoč ključ
do te zlate dežele.

Mestece je kaj čedno, vzlasti pa še pred¬
mestje Berea, ki je sezidano na nizkih gričih ter
ima mnogo velikih vil, ter odkoder je kaj krasen
razgled po morju.

Kar tujec v tem mestu najprej zapazi, so
vozički na dveh kolesih, riške, v katere se vpre-

— 23 —

žejo namesto konja urni črnci. Culukafri imajo
kaj hitre krake in vztrajna pljuča, zato nadome¬
ščajo še precej naše izvožčeke. Ker je v Durbanu
poleti jako vroče in so Evropejci denarni, pač
ni čuda, da je po cestah vse polno rišk, in da
vpijejo črnci na vse grlo: „bas! bas!“ (gospod,
gospod!) Vendar pa tujcu ni svetovati, da bi se
peljal sam po mestu s temi dog-cart-konjički,
zakaj Kafer pač teče urno, vendar pa ne zna ne
brati in ne angležkega, ter ga moraš suniti s pa¬
lico pod rebra, da zavije v druge ulice.

Državica Oranje.

Oranje meri nad 100.000 km 1  in ima več
kot 130.000 prebivalcev, od kojih jih je nekako
polovica belcev, drugi so domačini. Vendar pa
Buri prezirajo črnce, ki opravljajo navadno težja
služniška dela, kot rod, ki je še daleč za njimi.

Bure v Oranje Angleži niso tako zatirali kot
v južni afrikanski ljudovladi, in odkar so jim
pripoznali neodvisnost, so živeli v miru. Zato pa
je ostala državica majhna in ubožna, in mesta se
ne širijo tako hitro kot v Transvaalu. Glavno
mesto Bloemfontein ima le 3000 prebivalcev, od
katerih jih je večina Angležev. Mestece Harry-
Smith se je razvijalo sicer hitreje, vendar pa je
še jako majhno.

Deželica je dobivala prej mnogo dijamantov,
odkar pa so ji vzeli leta 1871. Angleži Kimberley,
nahajajo se ti dragi kameni le še v pokrajinah
ob Koffiefonteinu in Jagerofonteinu.



Transvaal: Johannesburg- (Commissioner-Street.)



. - ’ & <

— 26 —

Odlični Buri.

Pavel Kriiger, transvaalski predsednik.

Važna oseba v zgodovini transvaalske Ijudo-
vlade je njen sedanji predsednik Pavel Kriiger,
ki je povzdignil državico na sedanje stališče. „Stric
Pavelkot ga zovejo navadno Buri, je pravcati,
pravi Bur. Narodil se je leta 1825. pri Colesbergu
v Kapski koloniji. Kot dvanajstleten deček je šel
z Buri iz Kapa črez reki Oranje in Vaal. Že
tedaj si je pridobil vsestransko čislanje pri tova¬
riših po svoji odločnosti in srčnosti in ko je imel
šestnajst let, je bil že asistent ali pomočnik pri
nekem vojaškem poveljniku ali feldkornetu. Boril
se je v vseh bojih proti Basutom, Kafrom in dru¬
gim rodovom, in že tedaj je izpoznal zvijačnost
in pohlepnost Angležev, in srce sta mu zavzela
jad in sovraštvo do kletega sovraga.

Ker se je odlikoval od vseh tovarišev po
srčnosti, drznosti in je bil odločen in vztrajen,
kot malokdo, je bil že z osemnajstim letom feld-
kornet. Leta 1852. pa so ga izvolili za poveljnika
v Pretoriji in deset let pozneje za poveljnika vse
vojske. Odgovorna in važna služba sicer, ki pa
da le veliko dela in malo časti.

Kriiger pa je tudi bil mož, ki ni imel slame
v glavi. Odločen in previden je pogodil v  gotovo
pravo bodi že v vojski ali v zbornici. Človeku
je imponirala že njegova junaška, ponosna postava,
široke orjaške prsi in drzen pogled. Kriiger je
izboren jahač, izvrsten strelec, ki pač menda nikdar
ne izgreši divjačine ne sovražnika.

Ko so razglasili leta 1880. Transvaal za re¬
publiko, je izvolilo ljudstvo soglasno Kriigerja za
predsednika, in vladal jo je modro in previdno,

- 27 —

da se je širil blagostan. Sam pogumen junak, zna
poveljevati tudi vojski, in sovragi se ga boje, kot
malokoga. Vzlasti sovraži Angleže in sovraštva
se je navzel že v zgodnji mladosti. Zato pa ne
obupa tudi v težkem sedanjem položaju. „Ako ne
pomaga dober svet, naj zadivja vihar, popihal bode
vsaj pleve od pšenice“, je dejal Kriiger, zato
mirno in zaupno čaka, da se izteče dobro za Bure,
dasi je v vojski sedem njegovih sinov in petdeset
vnukov.

Kriiger pa je tudi dober družinski oče. Pri¬
vatno je jako skromen, in če bi sodili po njegovi
hiši v Pretoriji, pač ne bi dejal nihče, da stanuje
tu predsednik transvaalske republike.

Jednonadstropna hiša je ob lepi poti, posuti
z rdečim peskom, v senci košatih borovcev. Po¬
hištvo je kaj preprosto in skoro starinsko. Sobe
so odičene le z raznim orožjem in rogovjem ter
z natlačenimi živalimi. V salonu je predsednikova
slika v naravni velikosti.

„Stric“ Pavel kaj rad sedi na verandi in kadi
iz male lesene pipice, „teta“ Kriiger pa plete no¬
gavice. Kot so sploh vsi Buri molčeči, je tudi
Kriiger tih in mrk in le, ko govori v zbornici,
se razvname in navduši.

Žena njegova je prava gospodinja, kakor se
jih dobi še pri nas malo. Dasi imata veliko pre¬
moženja, živita vendar skromno in ne porabita
mnogo. Stric Pavel je bil že vse, kmet, ovčar,
vojak, duhovnik, poslanik in predsednik, in ženica
mu je bila v vseh teh službah zvesta tovarišica
in ga je smatrala za prvega in najboljšega moža.
Dasi je predsednikova žena, vendar kuha, pomiva
in šiva vse sama, kar bi bilo lahko za vzgled
slovenskim gospodinjam.

— 28 -

Vsako jutro vstane že o petih, da skuha
možu zajutrek, in Kriiger vedno trdi, da skuha
njegova žena boljšo kavo, kot pa vsaka druga.

Oblečena je predsednikova žena vedno v
črno in obleko si stori vso sama. Ker je tako
skromna, nima nikdar več oblek kot tri. Klobuk,
ki ga nosi ob posebnih prilikah, pozna v Pretoriji
že vsak otrok, kot tudi Kriigerje v cilinder.

Med mnogimi čednostimi afrikanske ženice
naj omenim le veliko ljubezen, ki jo ima do živali.
Kolikokrat toži, kako je nečloveško, ker nosijo
ženske na klobukih ptičke in perje. Ko so hoteli
postaviti predsedniku spomenik, je prosila „tetka“
kiparja, naj izdolbe na kipu Kriigerjev y  klobuk,
da bodo ob dežju pili ptiči iz njega. Še sedaj
vidiš lahko, kadar dežuje, kako letajo okoli kipa
ubogi ptički ter pijč iz cilindra in se kopljejo
v njem.

Predsednik državice Oranje je M. T. Steyn,
ki je bil izvoljen leta 1896. Kot zvest burski sin,
ki ljubi svojo domovino, je uvidel takoj, da se
morata združiti bratski burski državici, ako hočeta
ohraniti politično prostost, in zato je sklenil s
Transvaalom zvezo, po kateri sta zavezani državi
ob vojski pomagati druga drugi. Angleži so koj
izpoznali, kolika nevarnost jim preti, ako bodo
Buri zložni, in izkušali so na vse načine, da bi
odvrnili Oranje od transvaalske republike. Toda
Steyn je mož, ki pozna Angleže. Izkušal je sicer,
da bi odvrnil vojsko in dokazoval je angležkemu
poslaniku, kako krivične so zahteve angležke
države, toda ko so ga izkušali premotiti Angleži
in mu dokazati nevarnost, je pokazal Steyn, da
je burski sin, ki vc ceniti svojo domovino. In ko
so zagrabili v Transvaalu za orožje, so jim hiteli

— 29 —

na pomoč tudi Buri iz Oranje, da pomagajo bra¬
tom in skupno zmagajo ali skupno prelijč srčno
kri za drago domovino.

Glavni junak, ki je vodil dolgo časa Bure
v zmagovite boje, je bil general Joubert, kojega
pa je ugrabila že neizprosna smrt malemu na-
rodiču.

Joubert je bil mož, ki je imel veliko vo¬
jaških vednosti in poznal je, kako se bojujejo
črnci, in vedel tudi za vse slabosti Angležev. Buri
se morajo njemu zahvaliti, da imajo moderno orožje
in da je v njem izurjen tudi mlajši rod. Kako pač
lahko se popači karakter, ko vse divja le za zla¬
tom, za dijamanti, ko človek zabogati brez truda
in živi potem razkošno, mehkužno! Kako lahko
se pač pozabijo stare šege, kite, ki so bile kot
jeklene, oslabč in človek se odvadi orožja in na¬
pora. Joubert pa je znal ohraniti mladino krepko,
in Buri se bojujejo danes z istim junaštvom, kot
nekdaj. Joubert je organiziral vojsko, osnoval
telegrafične in kolesarske oddelke, da se kosajo
lahko burske čete z vsakim modernim vojaštvom.
Zato so ga pa Buri čislali in ga imenovali junaka
v boju za svobodo ter mu sledili zvesto, kamor
je hotel. «

V boju je bil Joubert previden in je pretehtal
in premislil dobro vselej, predno se je lotil česa.
Vendar pa je bil odločen, kadar je videl, da je
ugoden trenutek. Kar je zahteval od svojih čet,
je storil tudi sam, in stal je na straži in šel med
prvimi v boj. Zjutraj je bil že na konju, ko je
še vse spalo, in je budil speče čete.

Joubert je bil izobražen, študiran mož ter
bil je vse, kmetovalec, trgovec, jurist, in pač ne
bodo imeli Buri boljšega poveljnika, kot je bil

— 30 -

on. Zato je bil pač občuten udarec zanje, ko so
izgubili blagega junaka. Umrl ni na bojnem polju,
zadet od sovražne krogle, ampak doma v Pretoriji
vsled neke želodčne bolezni.

Kje se dobivajo dijamanti.

Citatelje gotovo zanima, kje se dobivajo ne¬
znatni leskeči kamenčki, po kojih takč hrepene
gizdavi ljudje in dajo zanje toliko denarja, in za
koje se prelije toliko potu in — krvi.

Kimberleyje ono presrečno mesto, kjer člo¬
vek lahko takč naglo zabogati in še ložje zopet
obuboža, da je slabši, kot je bil preje.

Čudna mešanica ljudij se je nabrala v to dija-
mantno mesto. Razne govorice slišiš, bursko, an¬
gleško, francosko, nemško, in ves pogovor se suče
le o dijamantih, vse hrepeni le po tem čudovitem
kralju rudninstva, ki često zavede človeka, kakor
njegov zlati tovariš.

Prvi dijamant je našel ubog burski otrok na
produ ob reki Oranje leta 1867., in z dragocenimi
svetlimi kameni, koje danes vse tako pohlepno
občuduje, se je igrala afrikanska deca in se rado-
vala, ko so se lesketali v jasnih solnčnih žarkih. Kaj
se je pač brigal kmet za otroške igrače, saj je imel
dovolj opravka s kmetijo in z živino.

Kar pride slučajno na tisto farmo kupec
O’ Reilly, ki je tržil s tobakom, smodnikom in razno
drobnarijo, ki jo potrebujejo Buri. Slučajno opazi
kamenčke, ki so se lesketali na solncu, in precej
misli, da imajo kaj vrednosti. Zato poprosi kmeta,
naj mu podari največji kamen.

— 31 —

Ko pride O’ Reilly v Colesberg, pokaže v
gostilni, kaj mu je dal Bur, toda vsi so se mu
smejali, in še tamošnji učenjaki so dejali, da je to
navaden kamen, katerega se dobi ob rekah dovolj.
O’ Reilly pa se ne da kar tako odvrniti od svoje
misli, zato gre v Grahamstown ter pokaže kamen
doktorjema Ricardsu in Asterstoneju, ki sta koj
izpoznala, da je kamen dragocen dijamant. In res
ga je prodal O’ Reilly skoro za 16.000 kron. Seveda
je šel zviti kupec zopet k burskemu kmetu in mu
je zvito izpeljal še jeden dijamant, za katerega je
dobil več kot 5000 kron.

Ko se je razvedelo, da se dobe ob reki Oranje
dijamanti, je vrelo vse v južno Afriko. Vsak bi
bil rad zabogatel, in kmalu se je nabralo klatežev,
kojim je bilo prehudo, da bi se živili pošteno z
delom.

Zemljišča, kjer se nahajajo dijamanti, si je
osvojila kmalu vlada, in jih daje v zakup zaseb¬
nikom, da iščejo bogastva po njih.

Zanimivo je tudi, kako so našli prekrasni
angleški briljant, ki se imenuje Južna afrikanska
zvezda". Dolgo ga je imel ubog črnec, ki ga je
našel med prodom, in ga je nosil okrog vratu kot
talisman, da bi ga varoval nesreče in nezgod. Ko
je pa izvedel, kako drago plačujejo Angleži take
kamene, je premotil tudi njega pohlep po premo¬
ženju, da je hotel zameniti mogočnega »varuha"
za denar. Burski trgovec Niekerk, kojemu je po¬
kazal dijamant, mu je dal zanj dva konja, petsto
ovac in raznih cenenih drobnarij, sam pa ga je
prodal v Hopetownu tvrdki, ki je tržila z dragimi
kameni, za 280.000 kron. Ko je bil pa dijamant
brušen, je izplačal zanj angleški milijonar Carl of
Dudley ogromno vsoto 600.000 kron. Pač preveč
za droben kamenček, dasi se leskeče tako lepo.

— 32 —

Dijamantni kralj Robinson, ki ima sedaj
ogromno premoženje, je kot ubožen rudar kopal
še z lopato in s krampom po rudnikih. Slučajno
pa pride nekoč k burskemu farmarju van Wyku
in zapazi med razno otroško igračo več drobnih
kamenčkov in koj izpozna, da so to dijamanti.

Ker je bil izveden, kje se dobč dijamanti,
je preiskaval zidovje, in našel je več dragocenih
kamenčkov v ilnatem ometu. Po polju so se leske¬
tali dijamanti, in med koreninami nadležnega ple¬
vela, ki je poganjal ob potu, je dobil srečni rudar
drag kamen, težak 40 karatov, katerega je prodal
pozneje za 20.000 kron.

Pač so bili tedaj zlati časi! Od vseh strani j
so vreli ljudje, in na samotni farmi, kjer se je
pasla dotlej mirna čreda, je vzrastlo v kratkem
mogočno mesto Kimberley, ki je osrečilo a tudi
onesrečilo toliko ljudstva.

Kimberley ima že nad 20.000 prebivalcev.
Podjetni možje, ki imajo kaj pod palcem, so se
združili v večje družbe, ki delajo z velikanskimi
stroji. Da si ustvari čitatelj sliko, koliko je na
svetu gizdavih ljudi j, omenim, da so dobili 1. 1890.
v Transvaalu dijamantov, ki so tehtali 2,415.655
karatov in ki so se prodali za več kot 92 mili¬
jonov kron.

Zakaj se je vnela burska vojska.

Ko so se naselili Buri po sedanjih pokraji¬
nah, je bila njih deželica ubožna in jim je dajala
le toliko, da so se pošteno živili. Vendar pa so
bili srečni, ker je bila njih domovina prosta.

Pozneje so našli po raznih pokrajinah zlato,
vendar pa je bilo zlate rude premalo, da bi se bilo

— 33 —

izplačalo kopati globlje v zemljo. Šele ko so našli
bogata zlatišča ob Pretoriji in Johannesburgu, je
dežela dobila izdaten vir, da si je zboljšala flnan-
cijelne razmere.

Toda ni sreče brez nesreče, in tako so bila
tudi Burom zlatišča le v pogubo. Bleščeči mamon
je privabil v deželo nebroj tujcev, in iz neznatnih
sel so nastala ogromna mesta. Seveda pa je bilo
zopet največ pohlepnih Angležev, ki bi povsod
radi posneli smetano in pustili domačin cem le
mleko. Angleški kapitalisti so si kmalu osvojili
dragocena zlatišča in ker so imeli pripomočkov
dovolj, so hoteli dobiti tudi vlado.

K sreči pa so se dobili med Buri možje, ki
so znali zabraniti, da niso prišli tujci na državno
krmilo. Važni so vzlasti sedanji predsednik Pavel
Kriiger, pokojni general Joubert in državni tajnik
Leyds. Pač je bilo treba mož, da so združili ne¬
olikane kmete, kojim je bilo le za farme in čredo,
in so jih navdali z narodnim navdušenjem.

Vedoč, da je v združenju moč, je skušal pri¬
dobiti Kriiger tudi oranjske Bure, kar se mu je
tudi posrečilo. A tudi na zunanje je hotel urediti
Kriiger razmere, vzlasti pa pereče vprašanje o na¬
seljevanju. Do leta 1877. se je smel vsakdo na¬
seliti v Transvaalu in je dobil tudi takoj vse držav¬
ljanske pravice. Kriiger je pa učinil pozneje, da
mora biti vsak tujec vsaj pet let v državi in priseči
zvestobo proti vsem tujim državam, iz katerih je
prišel, in se vsaj dve leti podvreči vojaški dolžnosti.

Kriigerjevim nameram pa je nasprotoval vzlasti
Cecil Rhodes, sin ubogega župnika, ki se je pa
povspel toliko, da je bil v kratkem najbogatejši
in najvpljivnejši mož v južni Afriki. Hotel je pri¬
svojiti Angliji obe ljudovladi, da bi povečal tako
tudi svojo moč in bogastvo. Daši pa je Rhodes

3

— 34 —

kaj energičen in podjeten mož, ni politik, in na¬
mesto da bi bil počasi in prijazno pridobil Ijudo-
vladi Angležem, je izkušal s silo in zvijačo, da
bi jih osvojil. Tako pa je razvnel že itak raz¬
dražene duhove.

Kriiger je takoj izpoznal, da je Rhodes smrtni
sovražnik njegove domovine, in da se ga je dobro
ogibati. In zviti in mogočni angležki pristaš je
dobil v Kriigerju moža, ki mu je bil kos in ga je
kot državnik še nadkriljeval.

Cecil Rhodes je pohlepno zrl na bogata zla-
tišča ob Johannesburgu. Toda uvidel je, da bi moral
uničiti poprej ljudovlado, predno bi si mogel osvo¬
jiti dragocene rudnike, ki bi mu dali toliko, da bi
imel več pomočkov, kot vsaka druga država. Pod-
pihaval je časopisje in podkupaval urednike, da so
pisali proti transvaalski vladi, češ, da je popol
noma nezmožna; ščuval je naseljence, da so zahte¬
vali novih pravic, dasi jim je dovolil Kriiger toliko
ugodnosti.

Leta 1894. so osnovali tujci politično dru¬
štvo „Nacijonalna unijo“, ki je zahtevala od vlade,
naj jim dovoli prosto volilno pravico. Ker je Kriiger
prošnjo odklonil, so izkušali napraviti vstajo, toda
načrt se jim je izjalovil. Kar je prekoračil dr. Ja-
meson z nekako 800 možmi bursko mejo, ko so
razvideli ustajniki, da ne opravijo ne z zvijačo in
ne s slepili ničesar. Toda Buri že prej niso nič
zaupali Angležem in so slutili že kaj takega, zakaj
pri Kriigersdorpu so pobili razbojne Angleže in
vjeli vso četo.

Po tem dogodku so bili duhovi na obeh stra¬
neh kaj razburjeni, in bati se je bilo, da ne iz¬
bruhne iz žrjavice, ki je mirno tlela pod pepelno
odejo, usoden požar. Toda Kriiger ni bil priprav¬
ljen, in zato niso obsodili Jamesona po burskih

— 35 —

zakonih, po katerih bi bil usmrčen, ampak so ga
izročili Angležem, ki so ga morali radi ali neradi
kaznovati.

Vstajnike v Johannesburgu pa so obsodili po
burskih postavah, vendar pa so jih pozneje pomi¬
lostili, da se le Angleži niso mogli mešati v njih
zadeve.

Med tem pa je deloval Cecil Rhodes, kojemu
je pomagal angležki državni tajnik za kolonije,
Chamberlain, proti republiki, in zvito so priprav¬
ljali priprosto ljudstvo, češ, da je burska vlada
nezmožna in jo je treba preosnovati. Ščuval je
tudi tujce, ki so zahtevali poleg volilne pravice
tudi jezikovno jednakopravnost in silili angleščino
v urade in šole, dasi je že v Johannesburgu, kjer
so skoraj sami tujci, le ena tretjina Angležev.

Sušca leta 1899. je zbobnal po zvijači ali pa
z denarjem okrog 20.000 podpisov od tujcev za
prošnjo, ki so jo poslali angleški kraljici, naj ona
posreduje, da dosežejo svoje dozdevne pravice.
Državni tajnik Chamberlain je uporabil to ugodno
priliko, da je oficijelno zahteval od transvaalske
vlade, naj ugodi zahtevam angležkih naseljencev.

Kriiger bi bil rad vso zadevo rešil mirnim
potom, zato je izposloval od ljudskega zbora, da
dobe naseljenci volilno pravico že, ako prebivajo
sedem let v deželi. Toda čim več je privolil, tem
bolj nesramen je bil Chamberlain, in očividno je
bilo, da hočejo Angleži po vsi sili vojsko, zakaj
oboroževali so neprestano vojaške čete in jih zbi¬
rali v Natalu.

Buri pa so že poznali Angleže, kako zvijačni
in nesramni so, zato so se sicer tiho, a vztrajno
pripravljali na bližnjo vojsko ter so obnovili zvezo
z Oranjci, po kateri sta zavezani državi, da si v
vojski pomagata druga drugi.

3»

— 36 —

Chamberlain je vnovič zahteval od Trans-
vaalcev, da pripoznajo tujim naseljencem brezpo¬
gojno volilno pravico, ako bivajo ti pet let v državi,
in potrdijo samostojno upravo mestu Johannesburg,
ter da se vvede v vse šole angleški jezik.

■ Buri niso hoteli dovoliti, da bi se Angleži
mešali v njih zadeve, in so zavrnili zahteve, ker
so bile krivične in sleparske. Vendar pa so bili
pripravljeni, ozirati se na prijazne nasvete angleške
vlade. Zaman je poskušal Steyn, da bi poravnal
stvar mirnim potom. Buri niso smeli pustiti An¬
gležem, da bi se bili popolnoma pripravili na vojsko,
zato so poslali angleški vladi dne 9. oktobra pre¬
teklega leta ultimatum ali zadnje pogoje, pod ko-
jimi so pripravljeni poravnati zadevo mirnim po¬
tom. Zahtevali so, naj reši volilno vprašanje mi¬
rovno sodišče, in da Anglija takoj umakne vojaške
moči s transvaalskih mej d. Tudi naj odstrani čete,
ki so prišle iz Evrope, one pa, ki so na potu v
Afriko, se ne smejo izkrcati v nobenem afrikan-
skem pristanišču. Buri so hoteli le pravic, ki jim
pristojajo, saj je dežela njih, osvojili so si jo v
težkih, krvavih bojih in jo prestvarili v rodovitne
pokrajine, zato imajo tudi popolno pravico do nje,
in nihče se ne sme mešati v njih zadeve. Odločno
so bili pripravljeni, braniti drago dčdino, prostost
in neodvisnost svoje domovine. Pač so vedeli ju¬
naški holandski kmetje, da jih čaka boj na živ¬
ljenje in smrt, toda z zavestjo, da je pravica njih
in upajoči na božjo pomoč, so šli v boj proti moč¬
nejšemu sovražniku.

Angleži niso hoteli ugoditi pravičnim bur¬
skim zahtevam, in zato se je pričela dne 11. oktobra
preteklega leta vojska, za katero se zanima ves
svet in nestrpno pričakuje, kako se bode končala.

— 37 —

Skrbelo pa je Transvaalce, ali ne bodo umanj¬
kali oranj ski Buri in jih pustili na cedilu. Toda
ti so pokazali, da se pretaka v njih žilah ista kri,
in od sela do sela se je širila vest o vojski in na¬
vduševala junake na boj za ljubljeno domovje. Pred¬
sednik Steyn pa je pozival vneto, naj podpirajo
Oranjci svoje rodne brate, ko jim preti pogin, dasi
je izkušal poprej na vse mogoče načine, da bi za-
branil vojsko. Da izpoznajo čitatelji, kako ljubijo
Buri svojo domovino in kako so pripravljeni žrtvo¬
vati vse, tudi življenje, da bi jo ohranili svobodno,
navedem tukaj poziv, ki ga je izdal predsednik
Steyn oranjskim državljanom.

„Državljani oranjski! Približal se je čas,
katerega bi se bili izognili tako radi, prišel je tre¬
nutek, ko moramo zagrabiti za orožje, da se obra¬
nimo krivice in nasilja. Krut sovražnik, kojemu
ni ničesar sveto, in ki je iskal že dalj časa, da
bi dobil vzrok za nasilstva, ki jih hoče učiniti
sedaj, je napadel našo posestrimsko ljudovlado ob
severnih bregovih reke Vaala, da bi uničil ubogo
bursko ljudstvo. Ista kri se pretaka tem zatiranim
junakom po žilah, kot se pretaka po naših, vežejo
nas isti interesi. Sklenili pa smo z njimi tudi
zvezo, da jim hočemo pomagati po močeh, ako bi
jim kdo kratil pravice. Pač ne moremo zreti torej,
kako uničuje sovrag naše brate. Ako bi že ne bili
iste krvi, bi bila v nevarnosti tudi naša prostost,
ko bi bili premagani Transvaalci. Zagrabimo za
orožje kot možje, da zabranimo krivico, in za¬
upajmo na Vsemogočnega, ki bode naklonil zmago
pravici.

Dasi bi bili radi živeli v prijaznosti, nas vendar
sili pohlepni sovražnik, da se zavzamemo bratske
države, zakaj ako propade ta, je uničena tudi naša
prostost in neodvisnost.

— 38 —

Angleži hlepe po denarju, in to je vzrok
sramotnemu činu, ki ga hočejo storiti sedaj in
osvojiti deželo, katero so naši pradedi močili s
solzami in s krvjo, in do katere imajo pravico
po božjih in človeških postavah le njih nasledniki.

Radi pripoznamo, da je med Angleži tisoče
mož poštenih in značajnih, ki obsojajo nesramnost
svojih bratov, vendar pa so jim nasprotni angležki
državniki, ki prelamljajo pogodbe in ne delajo po
pravici ter zasramujejo s svojimi čini mednarodno
pravo. Roke so jim okrvavljene z nedolžno krvjo,
in daj Bog, da se jim poplačajo kdaj vsa nasilstva.

Oranjci! Zagrabimo ostro orožje, da kaznu¬
jemo trinoge, ki teptajo pravico z nogami. Idite
v boj za pravico in izkažite se kristijane in prave
državljane oranjske. Zaupajte na božjo pomoč, ki
bode podpirala vaše orožje, da se konča vojska
srečno za nas. Bog blagoslovi naše orožje! Pod
njegovo zastavo hitimo v boj za domovje in svobodo.

M. F. Steyn, državni predsednik.“

Navdušeno so vzprejeli Oranjci predsednikov
poziv, in Angleži so bili kaj iznenadeni, ker so
menili, da bode odstopila oranjska država od zveze.
Med Buri pa se je širilo navdušenje, in od vseh
stranij so hiteli junaki, ki so se hoteli bojevati za
dom in prostost.

Dogodki na vzhodnih bojiščih do obko-
Ijenja mesta Ladysmitha.

Angleži so takoj nameravali izkrcati čete v
primorskih mestih, da bi jih transportirali po
železnicah do sovražnikovih pokrajin. Sosebno
važno je Kapsko mesto, odkoder drži železnica

— 39 —

do mesta Bullawajo ob zahodni burski meji, in
pa primorska mesta Porth Elisabeth in Prince
Alfred, iz katerih vodi železna cesta do Bloem-
fontaina in Pretorije.

Najkrajša pot v bursko deželo pa je iz prista¬
nišča Durban, ki pa drži po goratih pokrajinah
tako, da je kaj nevarna za večje oddelke. Zato
so zbrali Angleži svoje čete vzlasti v Kapskem
mestu in po južnih pristaniščih, ker so ti kraji
kaj rodovitni in bogati, da so lahko prehranili več
vojaštva.

Angleži so računali, da bode državica Oranje
takoj odstopila od zveze, ko pridejo prve angleške
čete, zato so si tudi hoteli osvojiti najprej Bloem-
fontain in Pretorijo. Vendar pa se jim je načrt
ponesrečil.

Burski general Joubert je zbral večjo armado,
da bi prekoračil natalske meje in bi zgrabil so¬
vražnika v njegovi deželi. Daši je bila pot kaj
težavna in nevarna, se je odločil junaški poveljnik
vendar za ta načrt in je zgrabil angleške čete,
katerim je poveljeval general White.

White je bil v veliki zadregi, vzlasti ker je
bil preslab in tudi ni vedel, kako močen je so¬
vražnik. Odbijati je hotel torej Bure, da bi prišle
pomočne čete z Angleškega in bi zagrabile so¬
vražnika tudi na zahodu. Upal je, da se bodo
Buri umeknili, in bode mogel potem on s svojimi
četami proti Pretoriji.

Ako bi bil takoj, ko je bila vojska napo¬
vedana, napadel mesto Albertino, ki leži nekako
petintrideset kilometrov od Ladysmitha, da bi bil
iznenadil Bure, ki so se tam zbirali, bi bil skoro
gotovo prisilil Jouberta, da bi se bil vrnil in ne
bi pustil sosednje republike na cedilu. Toda White
je bil prišel šele iz Indije in se je prvič bojeval

— 40 —

na afrikanskih tleh. Zato ni še vedel toliko, kako
se bojujejo Buri, in poznati bi bil moral natanko,
kje so burske čete in koliko jih je. Ostal je torej,
in sklenil braniti le mesti Glencoe in Ladysmith,
kjer se križa več važnih cest. V Ladvsmithu je
ostal White sam s 4000 možmi, v Glencoe pa je
poslal generala Symonsa z 9000 možmi.

Med tem pa je bila vojska že napovedana,
in Joubertove čete so korakale črez Zmajevo
gorovje, polastile so se vseh važnejših prehodov
in so hitele potem proti Ladysmithu in Glencoeju.
Joubert je hotel zagrabiti Glencoe od dveh stranij,
da bi odstrigel tako Angležem pot do Ladysmitha.
Angleški general White je takoj uvidel nevarnost,
ki bi mu pretila, ako bi ga zagrabil tudi general
Grobler, zato je izkušal preprečiti, da se Buri ne
bi združili. Hitel je torej s tremi bataljoni in nekaj
topovi in konjiki proti mestu Freers ter je zadel
na majorja Albrechta, ki ga je zapodil nazaj.
Godila bi se mu bila kmalu slaba, zakaj skoro
bi mu bil prestrigel Grobler pot, da bi ne bil
mogel nazaj.

Med tem pa so se pomikali Buri od več
stranij proti Ladysmithu, in White je poslal zato
iz mesteca Glencoe 5000 mož v to mesto.

Prva bitka je bila ob mestecu Glencoe.
Burski poveljnik Luka Meyer, ki je prišel vsled
dobrih potov prvi, je menil, da so tudi druge čete
že v bližini, zato je napravil utrdbe po gričih, ki
leže severozahodno od mesteca, ter je začel stre¬
ljati v angleško taborišče. Angleži so hoteli pre¬
gnati topničarje iz okopov. Ker je bil sovražnik
premočen, so se Buri umeknili.

Med tem pa so dospele večje burske čete,
in Angleži so uvideli nevarnost, ki jim je pre¬
tila od strani, ter so hoteli po vsaki ceni dobiti

— 41 —

pokrajino Dundeehill. Burno so napadli strme
višine, preziraje vsako nevarnost. Daši je bilo
Burov mnogo menj, so vendar streljali tako dobro
in hladnokrvno, da so se morali sovražniki trikrat
vrniti in so vselej izgubili mnogo mož.

Angležki general Symons je hotel nato na¬
pasti Bure od obeh stranij, toda Buri so sprejeli
Angleže z živahnim streljanjem, in svinčena toča
se je vsipala na napadalce. Angleži so kar padali
pod svinčenkami, in general Symons je bil sam
smrtno ranjen. Vendar pa se je posrečilo Angležem,
da so prodrli levo bursko krilo. Buri so se umek-
nili, izgubivši le deset mož, dočim je padlo na
angležki strani 224 mož, med njimi 32 častnikov,
240 so jih pa zajeli nasprotniki.

General Symons je umrl nekaj dnij zatem
v mestecu Dundee, ki so je bili že osvojili Buri.
Buri so kaj lepo ravnali z ujetniki in ranjenci,
mnogo lepše kot pa „olikani“ Angleži, ki so
morili uboge ranjene nasprotnike.

Buri so se pomikali bolj in bolj proti mestu
Glencoe ter so mu odrezali vso zvezo z Lady-
smithom. Angleži so se hoteli umekniti zato v
Ladysmith ter so napadli zopet Dundeehill. Med
hudim deževjem so se utaborili, da bi se po¬
čili in posušili mokro obleko. Kar so se začeli
oglašati burski topovi in krogle so padale v tabo¬
rišče. Angleži so se hoteli umekniti, toda nastala
je huda zmešnjava, vsled katere so izgubili skoro
vse topove. Le kakih 1200 mož je dospelo do
Ladysmitha izmučenih in raztrganih. Izgubili so
večino konj in vse topove, in sovražnik je zajel
municijo in živež.

Da bi se mogla umekniti posadka iz mesta
Glencoe, je hotel general Withe osvojiti cesto, ki
vodi iz Glencoeja v Ladysmith. Poslal je torej

— 42 —

generala Frencha, da bi prepodil sovražnika.
Angležki topničarji so streljali z višin obJononas-
Kopu tako, da so se morali Buri umekniti. Angleži
so hoteli nato vzeti burske pozicije, toda vrniti
so se morali trikrat. Sele, ko so dobili pomoči,
se je odločila zmaga. Buri so morali nazaj, dasi
so se bojevali kot levi.

Angleži so ravnali kaj surovo z ubogimi
burskimi ranjenci, v  in konjiki so jih suvali s suli¬
cami in pretepali. Častniki pa so pokazali angleško
neomikanost, ker so streljali ranjene Afričane.

Buri so izgubili v tej bitki 450 mož in dva
topova. Tudi so zajeli Angleži vse vozove, ki
niso mogli naprej, ker so bila pota vsled preve¬
likega deževja popolnoma razmočena, in pa vse
ranjence.

Angleži so bili sicer zmagali, toda bližale
so se že nove burske čete, zato se je moral
White vrniti v Ladysmith.

Da bi mogel Yule do Ladysmitha, je zasedel
Withe cesto ob Modderbridge in Elandslaagte, in
res so prišli Angleži srečno do mesta. Umeknili
bi se bili še lahko do Pietermaritzburga, toda
White se je obotavljal, Buri pa so korakali med
tem neprestano proti Ladysmithu. Zato se je
moral odločiti White, da prodre burske pozicije
in osvoji cesto v Colenso, ki vede ob hribu Isin-
bulwana črez reko Tugelo, ki je bila tedaj kaj
narasla, in vsled česar je bil prehod kaj nevaren.
Poleg tega pa so imeli Angleži še smolo, da so
se jim splašile vsled streljanja vse mule, in so
tako izgubili topove in municijo. Vendar pa je
zasedla pehota griče nasproti hriba Intinanyone,
da bi branila skalne vrhove. Buri pa so jih nena¬
doma obkolili, in morala se je podati vsa po¬
sadka, ki je štela 833 mož.

— 43 —

Med tem pa je dospela glavna angleška
četa, kateri je poveljeval polkovnik Grimwood,
do hriba Isimbulwana. Buri so se počasi umikali
do Modderspruita tako, da so stale posamne
burske čete tudi na obeh angleških krilih. Videč
nevarnost, ki jim je pretila, so se Angleži obrnili,
toda sedaj so Buri pritisnili na sovražnika ter so
jih nekaj pobili in več ujeli. Buri pa so dobili
sedem topov in več kot poldrug tisoč mul.

Whites se je moral umekniti v Ladysmith,
kojega so Buri popolnoma obkolili, in na bližnje
vrhunce so razpostavili topništvo. Tako je bilo
mesto popolno zaprto in zabranjena vsaka zveza
z drugim svetom.

Tudi Colenso so osvojili Buri, tako da so
lahko branili Angležem, da niso mogli pomagati
Ladysmithu. White je sicer še poskušal, da bi bil
prodrl iz mesta, in res se je posrečilo, da so ušle
manjše čete v Estcourt, predno so dospele večji
burski oddelki.

Dogodki na zahodnih in južnih bojiščih v
istem času.

Ko je bila vojska napovedana, so takoj pre¬
koračile posamne burske čete meje ter se pola¬
stile višin ob mestih Kimberley in Mafeking in
prehodov črez reko Oranje. Tudi so obkolili Buri
mestece Brijburg ter uničili in razdejali železnico
in brzojav. Poveljeval jih je junaški general
Cronje.

Angleški poveljnik polkovnik Baden-Powell
je poslal že poprej vse ženske in otroke iz Mafe-
kinga in se je pripravil za dolgotrajni boj. Izko-

— 44 —

pali so rove, napravili iz žice pregraje, da bi se
sovražnik ne mogel približati.

Važnejši kot Mafeking pa je bilo mesto
Kimberley, kjer so bogati rudniki, v kojih se
dobivajo dijamanti. Posestniki teh dragocenih zem¬
ljic so seveda zbežali v Kapsko mesto, vendar pa
so se tresli za svoje bogastvo.

Buri bi bili kaj radi osvojili to mesto, so-
sebno pa še, ker je bil tam Cecil Rhodes, mož,
ki je bil zakrivil ljudovladi toliko gorja. Zato so
je obkolili in razdejali železnico ter razstrelili
mostove črez reke Riet, Vaal in Ilagui.

Angleži so hoteli prodreti burske pozicije ter
so si izmislili kaj praktično sredstvo, dasi se ni
sponeslo. Utrdili so namreč železniške vozove in
jih obdali z debelimi železnimi ploščami. Tako
so vojaki lahko streljali na nasprotnika skozi
male linice, ne da bi jih zadele sovražne svin¬
čenke. Toda Angleži so računali brez Burov, ki
so razdejali - železnico, da je skočil vlak iz tira,
in zajeli navadno vlak in posadko.

Cronje je poskušal dvakrat, da bi vzel Ma¬
feking, toda vselej se je moral umekniti. Pozval je
torej polkovnika Baden-Powella, naj se poda, česar
pa ta ni hotel storiti. Zato je pustil Cronje nekaj
čet, da izstradajo mesto, sam pa je šel proti
Kimberleyu ter tudi tu pozval poveljnika, naj se
uda. Ker ni hotel, so začeli Buri mesto bom¬
bardirati.

Boji ob rekah Oranje in Modder.

Predno nadaljujemo o vojski, naj omenim
tu nekoliko o glavnih junakih v teh bitkah.

- 45 —

Cronje, ki je sedaj že prileten mož, si je
pridobil ljudsko zaupanje za bojev z Angleži
leta 1881., ko so zmagali Buri tako sijajno pri
Doornkopu in ob hribu Majuba.

Cronje je surov človek, neotesan in brez
olike ter se takoj oduri vsakomur. Zato mu je
tudi malokdo prijatelj, dasi ima sicer vse burske
čednosti. Kot zvest sin drage domovine hoče slu¬
žiti le njej in izpolnjevati dolžnosti, katere je
prevzel.

Njegov nasprotnik je bil general-lajtenant
Methuen, ki je pravi angležki gentleman in čast¬
niški vzor. Dasi je kaj nadarjen in vnet, nima še
dovolj vaje, kako se poveljujejo večje čete.

Ker je Cronje zaman pozval poveljnika v
Kimberleyu, naj se poda, je pustil pred mestom
večji oddelek, da bi je bombardiral, sam pa je
korakal proti jugu, odkoder so imele priti po¬
možne čete. Zasedel je vse postaje med rekama
Modder in Oranje in važnejše vrhove ob Magers-
fontainu.

Methuen bi bil rad osvobodil Kimberley, zato
je dal napraviti za silo most in je prekoračil
reko Oranje. Na poti je zadel na manjši oddelek
Burov. Ker ni vedel, koliko je sovražnikov, je
sklenil napasti nasprotnika in vzeti mestece Bel-
mont, ki leži za višinami.

Angleži so prišli na štiri sto korakov do
sovražnih nasipov, tedaj pa se je vsula nanje svin¬
čena toča tako, da so imeli izdatne izgube. Ko so
pa osvojili utrdbe, ni bilo sovražnika nikjer, pač
pa so padale nanje svinčenke z bližnjih gričev.
Zopet so naskočili Angleži nasipe, a zopet ni bilo
Burov, ki so se urno umeknili na Kafersko Kopje.
Ko so napadli Angleži še te višine, so zapalili
Buri municijo in oddirjali na urnih konjih. Angleži

— 46 —

so sicer „zmagali“, toda izgubili so 26 častnikov
in 258 mož, dočim je padlo na burski strani le
12 mož.

Med tem pa je dospelo več čet, tako da je
imel Methuen nad 10.000 mož. Zato je sklenil po
vsej ceni prekoračiti reko Modder in osvoboditi
Kimberley. Ker je bila neznosna vročina, so kora¬
kali Angleži ponoči. Meneč, da je na Kaferskem
Kopju zopet nasprotnik, so se ga izognili in so
zadeli pri Gras Panu na sovražnika.

Buri so delali tako kot prejšnji dan. Ko se jim
je sovražnik približal preblizu, so se umeknili v
bližnje utrdbe in so streljali od tam nanj. In zopet
so imeli Angleži desetkrat toliko mrtvecev kot Buri.

Methuen je sicer dosegel, da so se Buri
umeknili črez reko Riet, toda zasedli so vse desno
obrežje. Ker je bilo ravno deževje, sta bila reki
kaj narastli, in voda je drla kot v hudournikih.
Bregova sta tam obrastla z nizkim grmičjem, med
katerim so večje skale. Zato so Buri kaj spretno na¬
pravili okope, da ni bilo videti ni glav od strelcev.

Lord Methuen je hotel napasti nasprotnika,
toda ko so se angležki topničarji približali na
600 korakov burskim pozicijam, so se vsule
burske svinčenke nanje, da so se morali umekniti.
Vročina je bila neznosna, in vsled tega so bili
vojaki vsi izmučeni in obnemogli.

Po dvanajsturnem vročem boju je pa uvidel
Methuen, da je zaman vsaka žrtev, zato je od-
jenjal. Angleži pa so imeli 365 mrtvecev, 700 pa
jih je obležalo ranjenih na bojišču.

Poveljnik Cronje je pustil le manjše čete ob
bojišču, sam pa je zasedel in utrdil cesto, ki vodi
od Modderja v Kimberley. Med tem pa so se pri¬
bližali lordu Methuenu Buri od več stranij, zato
je potem, ko je dobil pomoči, prekoračil reko

— 47 —

Modder. Na višinah ob farmi Magersfontain je
slutil nasprotnika, in vse topništvo je začelo stre¬
ljati tja, kjer so mislili, da je sovražnik. Toda
zaman, Buri se niso pokazali.

Med tem je nastopila noč. Poveljnik ni pustil
zakuriti, ker je hotel ponoči iznenaditi Bure, vedoč,
da ti nimajo bajonetov.

Daši je lil dež, kot bi se bil oblak utrgal,
so korakali Angleži tiho po cesti, ki drži v
Kimberley, da bi zagrabili sovražnika na levici.
Kraj je tam grmovit, vendar so korakali Angleži
urno in tiho. Kar poči strel, in koj nato se vsuje
nanje svinčena toča. Padla je tretjina vseh čast¬
nikov in 725 mož.

Ko se je zdanilo, so Angleži zopet bombar¬
dirali burske pozicije, toda Buri se niso nič od¬
zvali. Ko je pa prišla pehota v bližino, so jo
vedno zapodili nazaj.

Kar so napadli Buri na levem krilu Angleže
ter jih pognali v beg. Lord Methuen se je moral
umekniti.

Pri Magersfonteinu so izgubili Angleži polo¬
vico vseh častnikov in 1017 mož, a tudi Burov
je obležalo 600 na bojišču.

Methuen je izgubil sploh toliko čet, da ni
mogel niti misliti, da bi osvobodil Mafeking in
Kimberley, ampak si je utrdil tabor. Posadke v
obeh mestih pa so delale okope in kopale rove
ter napravljale razne priprave, da bi se mogle
braniti vztrajno tudi dalj časa.

Toda Buri niso hoteli pred angleške topove,
ampak so mesto še ožje obkolili in bombardirali
oklopne vlake, s katerimi so hoteli Angleži pro¬
dreti, kot bi se peljali na izprehod. Tudi streljali
niso dolgo v mesti, zakaj Burom ni hudo le za
človeško življenje, ampak varčujejo tudi s stre¬
livom.

— 48 -

Dogodki na južnih bojiščih.

Izmed vseh angleških generalov se je godilo
generalu Gatacreju najslabje, vzlasti ker je imel
kaj malo čet. Buller je poslal kar največ v Durban,
Gatacreju pa je pustil le 7500 mož. S temi seve
ni mogel izpolniti svoje naloge, da bi zagnal Bure
črez Oranje in prekoračil oranjske meje, ampak
je moral biti zadovoljen, ako je mogel zadrževati
nasprotnika, da ni mogel naprej. Poslal je torej
generala Frencha z 2000 konjiki in nekaj pehote,
da bi se polastil Naawporta. Buri so se res umek-
nili od tu proti Arundelu ter so razstrelili želez¬
niški most pri Rosmeadu.

Gatacre se je pomikal med tem proti Queen-
stownu ter je zadel na Bure, ki so bili zasedli
vse prehode črez reko Oranje. Zagrabiti jih je
hotel pri Stormbergu in jih iznenaditi ponoči.
Zatd je poslal nekaj konjiče v Dordrecht, da bi
zagrabila nasprotnika od strani in od zadaj. Sam
pa je korakal ponoči proti Stormbergu, toda vod¬
nik, ki je kazal Angležem pot, ni bil znan v kraju
ali jih je pa zapeljal nalašč tako, da so zašli več
ur daleč. Ko se je pa zdanilo, se je v^ula z ne¬
kega griča, o katerem je mislil Gatacre, da ni
še zaseden, svinčena toča v angleške vrste, da
so se obrnile v divjem begu po poti, odkoder
so prišle. Angleži so bili zašli v past, katero so
jim bili nastavili zviti Buri, ki so zajeli 670 mož
in tri topove, sami pa niso zgubili nobenega moža.

Te izgube so oslabile Gatacreja, da je moral
mirovati dalj časa. Angleži pa so pokazali, da
niso dovolj junaški, odločni in vztrajni in da se
znajo bojevati le z neolikanimi narodi, katere
streljajo kot zveri.



— 49 —

Boji ob Ladysmithu in Pietermaritzburgu.

Ko so culi Buri, da so se izkrcale v Dur¬
banu že prve čete, ki bi imele pomagati angleški
posadki v Ladysmithu, so skušali na vso moč,
da bi osvojili mesto, predno dobe Angleži po¬
moči. Zato so bombardirali mesto neprestano tri
dni, da je začelo goreti na več krajih, in so se
bližali bolj in bolj utrdbam.

Angleži so večkrat poskušali, da bi predrli
burske pozicije, toda Buri, so jih vedno zapodili
nazaj. Joubert je pozval torej angleškega generala
Whiteja, ki je poveljeval posadko, naj se poda.
Toda ta je odklonil ponudbo, in Buri so nadalje¬
vali obleganje; Joubert je dovolil, da smejo
ženske in otroci zapustiti mesto ter je pustil le
nekaj tisoč mož, sam pa je šel z ostalimi četami,
da bi pomagal na jugu.

Buri so takoj, ko so začeli oblegati Lady-
smith, zasedli vse prehode črez rekoTugelo pri mestu
Colenso, da bi mogli tako v severne pokrajine.
Joubert pa ni bil zadovoljen s tem, ampak se je
hotel polastiti tudi Pietermaritzburga, ki je bilo
za Angleže kaj važna postaja. Pozneje je opustil
to misel in zbral svoje čete zopet na drugi strani
Tugele.

Bitka pri mestu Colenso.

Angleži so zbirali čete, ki so prišle iz Kap-
skega mesta, v Pietermaritzburgu, da bi osvobo¬
dili Ladysmith. Vrhovno poveljništvo črez armado,
ki je imela nekaj nad 20.000 mož, je prevzel sam
general Buller, ki se je utaboril pri mestecu Chie-

4

— so -

veleyu. S pomočjo heliografa se je vse domenil
z generalom Whitejem, da sta delala združno, so-
sebno pa še, ker nasprotniki niso poznali še teh
aparatov.

Heliograf je namreč priprava, s katero se
morejo dajati s pomočjo solnčnih žarkov v veliko
daljavo razna znamenja kot z brzojavom, in tako
se lahko pomenijo poveljniki, če je tudi sovražnik
med njimi.

General Buller se je obotavljal, sosebno ker
ni vedel, kako močen je nasprotnik. Buri pa so
ta čas porabili kaj pridno.

Reka Tugela, ki je bila tedaj jako narasla
in deroča, ima pri mestu Colenso mnogo ovinkov
ter 'se zavije proti severu. V okljuku se vzdiguje
kakih 500 m  visok grič, na kojem je mala trd¬
njavica ali fort Wylie, ,od tu pa se širijo proti
zahodu male višine. Črez Tugelo sta bila pri
mestu Colenso dva mostova, katera so pa Buri
.razstrelili. Vendar pa se pride tam lahko črez
vodo, ker je več brodov.

Tu so se torej utaborili Buri, ker so menili,
da bodo Angleži tam najprej poskušali prodreti
na drugo stran. Nasuli so okope, napravili pre-
graje iz žice in jih zakrili z vejevjem.

General Buller je hotel naskočiti burske po¬
zicije in zato je začel streljati iz topov na okope,
da bi izvabil iz sovražnika, kje ima glavne moči.
Buri so pa bili zviti in so hoteli Bullerja pre¬
motiti, kot nekaj dnij prej generala Methuena.

Angleži, katere je poveljeval Hart, so hoteli
črez potok Bridle Drift, da bi nadlegovali so¬
vražnika, dokler bi glavne moči ne prekoračile
Tugele. Toda zašli so med dvojen ogenj in so
se morali umekniti, izgubivši večino vojakov.

- 51 —

Brigada, kateri je bil poveljnik Hildyard, bi se
bila morala pomikati ob železnici, da bi tam posku¬
sila predreti. Toda Buri so bili zasedli kolodvor in
Colenso, in le z velikimi izgubami so dobili Angleži
postajo. Na topništvo pa, ki se je približalo na
600 korakov burskim okopom, katerih ni videlo,
se je vsula toča svinčenk, in kmalu so popadali
vsi konji in mnogo moštva. Zaman so se trudili
Angleži, da bi rešili topove in pustiti so morali
vse na bojišču.

Ko je hotel general Hildyard pomagati, je
rešil sicer jeden top, toda sovražniki so bili že
črez reko ter so zajeli 11 topov in jeden bataljon
pehote.

Angleški general Buller je uvidel, da rine
z glavo v steno, zato se je umeknil. Pri tem pa
je zašel v sovražne pozicije ob hribu Inhlawe ter
je imel zopet velike zgube.

Angleži so izgubili v tej bitki 1197 mož,
med njimi 66 častnikov. Te izgube so bile tem
hujše, ker je padlo Burov le 36, 70 pa je bilo
ranjenih.

Buri pa so tu pokazali svojo izurjenost in
junaštvo, ker so hranili človeško življenje in tudi
streljivo ter vporabili svoje okope kaj spretno.

Boji ob reki Tugeli.

Buri so sicer zmagali pri Colensu in Magers-
fonteinu, vendar so imeli premalo močij, da bi
bili mogli zasledovati nasprotnika. Angleški ar¬
madi se je kaj malo poznalo, ko je izgubil Buller
3000 mož, zato je bilo pričakovati, da se sreča
4*

- 52 -

obrne na njihovo stran. Poleg tega pa so Angleži
neprestano oborožali nove čete, dasi so imeli že
itak več moči kot Buri. Pozvali so zadnje rezerve
od doma, in vrhovni afrikanski poveljnik je dobil
pooblastilo, da sme razpolagati z lokalnimi če¬
tami, kakor hoče. Tudi se je oglasilo več pro¬
stovoljcev, ki so hoteli v boj za krivično stvar.
Vrhovno poveljništvo armade je prevzel lord Ro¬
berts, znameniti vojskovodja, ki se je bojeval takč
slavno v Indiji in v Sudanu. Angleži so sploh
napeli zadnje moči, da bi premogli junaškega,
vztrajnega sovražnika.

Da bi dobili ljudij, ki bi bili Burom kos,
so zbrali v Afriki več polkov prostovoljcev. Vsak
mož se je moral zavezati, da hoče služiti vsaj,
dokler ne jenja vojska, in zato dobi razun obleke
in hrane še pet do deset kron na dan. Ako je
bil kje v službi, je dobival plačo kot prej, in
skrbeli so mu za ženo in otroke. Takč je upala
vlada, da se oglasi kaj mnogo bojevnikov. Tudi
iz kolonij, iz Avstralije, Indije, s Ceylona in iz
Kanade so pobrali vojaštvo. Nedostajalo jim je
konj, ker jim je polovico poginilo za boleznijo
pink-eye, ki vsako leto pobere več živalij. Zato
so nakupili konj po Ameriki, Ogrskem in vzlasti
po Argentiniji. Argentinski konji so kaj trdni in
vztrajni, ker žive poleti in pozimi pod milim
nebom.

Vse te velikanske priprave, s katerimi je
hotela uničiti Anglija nasprotnika, so kazale, da
bode zapustila Transvaalce bojna sreča. Ko bi
bili takoj po bitki pri Colensu zbrali vse čete in
napadli generala Bullerja, predno je imel v redu
svojo armado, bi bili Angleže popolnoma uničili.
Toda Buri niso porabili ugodne prilike in so mi¬
rovali skoro mesec dnij. Zdaj pa zdaj so nekoliko

— 53 —

bombardirali angleške utrdbe ob Ladysmithu, sicer
pa so mirno čakali, da bi izstradali mesto. Po¬
sadka pa je imela dovolj živil in vedoč, da je
general Buller v bližini, je upala, da jo reši iz
kočljivega položaja. Le burska poveljnika Hei¬
delberg in Harrysmith sta hotela iznenaditi na¬
sprotnika na Wagon-Hillu, in zato je odkorakal
Heidelberg ponoči po soteski ob Wagon-Hillu.
Ker je kraj porasel z gostim grmovjem, se mu
je res posrečilo, da je presenetil zaspane Angleže,
in ker je med tem dospel tudi že Harrysmith, sta
zajela večjo nasprotnikovo četo, ki je imela stra¬
žiti taborišče.

Zaman s v o poskušali Angleži, da bi zopet
osvojili grič. Šele ko so dobili zdatno pomoč, so
se Buri zopet umeknili. Ker je bil White v silni
stiski, je signaliziral s heliografom generalu Bullerju
za pomoč. Buller je hitel urno proti Tugeli in je
streljal s topovi na burske okope, potem pa se
je vrnil nazaj v tabor.

Angleže so bile že izučile bridke izgube, da
niso več divjali meni nič tebi nič v ogenj, in
prevdarili so položaj dobro, predno so zagrabili
sovražnika. Izprevideli so, da zaman butajo v
burske pozicije in prinesč vselej krvave butice
nazaj, zato so hoteli prijeti nasprotnika od strani,
da bi si napravili pod do Ladysmitha. Angleški
poveljnik Buller je hotel napasti najprej mestece
Springfield, ki leži kakih šest ur od mesteca Frere
in deset ur od Estcourta. V zadnjih dveh krajih
je zbral kar največ čet in mnogo streliva in ži¬
veža tako, da je imel na razpolago več kot 30.000
mož in 48 topov.

Ker je Springfield daleč od drugih mest, in
je pokrajina malo obljudena, so morali vzeti An¬
gleži mnogo provijanta s seboj. Napravili so torej,

— 54 -

kar je bilo najdalj mogoče, provizorično železnico.
Tudi so imeli nad 5000 voz in mnogo tovorne živine.

Med tem pa je skušala dognati konjiča, kje
imajo Buri svoje čete, kar jim je pa nasprotnik
vedno zabranil. Zato pa je moral Buller šele z
bojevanjem izvabiti, kje so njih pozicije.

Buri so takoj razvideli po velikih pripravah,
da jih nameravajo Angleži zagrabiti in da je v
nevarnosti njih desno krilo. Zato so imeli dovolj
časa, da so se mogli dostojno pripraviti. Pokra¬
jina je tam jako pripravna. Angleži so mogli črez
Tugelo, ki je bila jako narasla in je drla bolj in
bolj, le na treh mestih, od katerih drže pota v
Springfield. Višine ob reki so strme, in ceste ve¬
dejo med visokimi griči. Važna sta vzlasti Spion-
kop in Brak-Fontein.

Ker so sporočile konjiške patrulje, da so
Buri zapustili Springfield, so hiteli Angleži proti
gorenji Tugeli; pustili so le eno brigado in dve
bateriji, da bi zadržale sovražnika.

Buri so se bili umeknili med tem s pokra¬
jin ob južnem bregu Tugele. Za tč so bili Angleži
v skrbeh, ker so menili, da jim je napravil na¬
sprotnik zopet kako past.

Angleške čete so veliko trpele, ker so pota
že itak slaba, poleg tega pa je še lil dež, da so
bila tla razmočena. Tudi je mnogo manjših po¬
tokov, črez katere ni mostov in katere s v o morali
prekoračiti, dasi je bila voda narasla. Železnica
jim tudi ni pomagala mnogo, ker so se železni
tiri kmalu pogreznili v mehko prst, sosebno ker
je bila slabo napravljena. Vojaki so morali zato
često h kolesom, da so porinili težke topove in
municijske vozove iz debelega blata. Vsi zmučeni
in premočeni so dospeli Angleži do Springfielda.

— 55 -

General Buller se je utaboril z večjim delom
armade ob Potgeiterjevem Poortu. Pač je uvidel
takoj, da sovražnika ne more iznenaditi, zato je
menil zopet prekoračiti Tugelo, da bi zagrabil na¬
sprotnika. Med tem pa bi prijel general Warren
Bure od strani in se pretolkel do Ladysmitha.

Prehodi črez Tugelo so tam kaj nevarni.
Tujec, ki tam potuje, reke sploh ne zapazi, dokler
ne pride do obrežja. Bregovi so namreč često
višji kot drugi svet, da se ti zde kot nekaki na¬
sipi. Kadar voda jako naraste, nanese nanje še
peska in blata, da so vedno višji. Meneč, da je
pred tabo grič, se kar prestrašiš, ko prideš na
vrh. Globoko pod tabo kot v strmem brezdnu
divja Tugela in podi dereče valove.

Domačini vedo, kako globoka je voda, po
velikih skalah, ki ležč v strugi. Brod pozna malokdo,
ker je voda vedno umazana in blatna. Gorjč mu,
kdor si upa v vodo, ako ne pozna dobro poti,
zakaj deroči valovi mu odneso voz in konje.

Tukaj je torej hotel Buller črez Tugelo. Za¬
našal se je pač, da imajo Buri malo močij.

Srečno so dospele tri brigade črez naraslo
reko in so se utrdile na gričih Onetreehill. Tudi
Warren je prekoračil vodo, dasi so mu skušale
ubraniti prehod manjše burske čete.

Buller je vedno upal, da iznenadi Bure. Toda
iznenadil je sovražnik njega, in angleški poveljnik
je uvidel, da je nasprotnik tu še močnejši, kot
je bil pri mestu Colenso. Buri so obkolili v ve¬
likem loku okljuk, ki ga dela tam Tugela. Utrdili
so tudi Spion-kop in griče ob njem, da Angleži
niso mogli napasti Burov od strani.

Kaj iznenadilo je Angleže tudi, da je posedel
nasprotnik hrib Arnot ter zaprl tako pot do Lady-

— 56 -

Smitha. Skušali so sicer na več straneh sovraž¬
nika izvabiti iz pozicij, toda zaman. Buri so se
vedno vrnili za svoje okope.

Zato je sklenil Buller, da zbere še več čet
na severnem obrežju in da se polasti višav brak-
fonteinskih. Menil je tako, da bode pazil sovražnik
le tam, sam pa bode z levim krilom lahko prodrl

— 57 —

naprej. Toda načrt se mu je ponesrečil, zakaj
sovražnik je bil povsod dovolj močan.

General Warren se je hotel polastiti soteske
med Spion-kopom in Bastion-Hillom, da bi tako
osamil desno bursko krilo od Spion-kopa. Toda
tudi to se ni sponeslo.

Buller je izpoznal, da se mora na vsak način
polastiti Spion-kopa, zato je poslal jedno brigado
pod poveljništvom Harta, da bi pomagala Warrenu.
Vnel se je vroč boj, ki je trajal štiri dni. Warren
je naskočil sovražne okope, toda dasi ga je Hart
kaj dobro podpiral, so osvojili Angleži šele zvečer,
ko jim je prihitel na pomoč še lord Dundonald,
prve višine na Spion-kopu. Imeli so velike iz¬
gube in niso vedeli, ali naj poskušajo naprej ali
naj se vrnejo črez Tugelo. Buller se je s težkim
srcem odločil, da napade ponoči Spionkop.

Že poprejšnje dni se mu je posrečilo, da je
prišel general Warren v neko sotesko, odkoder
je upal, da osvoji grič, ki se drži Spion-kopa.
Res so se priplazili Angleži ponoči prav do bur¬
skih nasipov ter so iznenadili tamošnjo posadko.
Angleške čete, ki so čakale na ravani, so začule
proti jutru živahno streljanje in vpitje svojih to¬
varišev.

Angleži so vzeli burske pozicije ter so iz¬
gubili le deset mož. Hoteli so si takoj napraviti
okope, toda zemlja je tam kaj skalna tako, da so
si le za silo napravili iz kamenja nasipe.

Ko se je pa zdanilo, so pa uvideli, kako so
prišli z dežja pod kap. Grič, katerega so bili
osvojili, je ločila še globoka soteska od Spion-
kopa, ki je tudi mnogo višji, kot so bile angleške
pozicije. Na vrhu Spionkopa in tudi na obronkih
pa so bili burski okopi.

— 58 —

Angleži so takoj izpoznali, daje nemogoče vzeti
to naravno trdnjavo, vendar pa so ostali na griču,
da bi sovražnika zadržali toliko, da bi mogle nji¬
hove druge čete naprej. Poskusili so tudi, da bi
osvojili Spionkop, toda Buri so streljali tako iz¬
vrstno, dasi jih je bilo le 250, da so izgubili
Angleži 300 mož in so se morali umekniti. Med
tem je prekoračil Hart s svojo brigado reko in
je bil že osvojil vrhunec Spionkopa. Tedaj pa so
dobili Buri z desnega krila svoj veliki top in so
urno pomeli s hriba sovražnika.

Buri so hoteli porabiti ugodno priliko, zato
so streljali kar najbolj na Woodgatejevo brigado,
ki se je bila že kaj zmanjšala. In zopet so iz¬
gubili Angleži mnogo mož, ter padel je tudi ge¬
neral Woodgate. Dasi so bili Angleži tu kaj po¬
gumni in hladnokrvni, je uvidel polkovnik Thor-
neycroft, ki je prevzel povelj ni štvo, da so zaman
vse žrtve, in zato se je ponoči umeknil v ravnino.

General Buller je izpoznal sam, da se zale¬
tava z glavo v steno, ter se je vrnil črez Tugelo.

Angleži so imeli v teh bitkah ogromne iz¬
gube. Samo zadnje tri dni je padlo 1756 mož in
104 častniki, prej pa so izgubili tudi že do 600
mož. Na burski strani pa je obležalo le 35 mrt¬
vecev in približno 80 ranjencev, ker so streljali
Angleži kaj slabo.

Dasi se generalu Bullerju ni posrečilo, da
bi bil mogel premagati Bure na desnem krilu,
vendar ni obupal. Česar ni dosegel na jednem
koncu, je mislil, da napravi na drugem. Poslal
je torej generala Warrena z jedno divizijo proti
Onetreehillu, da bi napadal sovražnika ob Val-
Krantzu in ga vznemirjal. Med tem pa naj bi

— 59 —

prekoračila jedna divizija reko in ga zagrabila
od vzhoda. Ako bi se mu to posrečilo, je upal
Buller, da potisne Bure od Ladysmitha na Zma¬
jevo gorovje.

Med tem pa je konjiča neprestano posku¬
šala priti črez reko, da bi mislil sovražnik, da
hočejo prekoračiti Angleži Tugelo na zahodu.
Topništvo pa je streljalo z Alice-Kopa na burske
okope severno od Tugele.

Warren ni mogel izpolniti svoje naloge, ker
je prišla druga divizija prepozno. Buri so stre¬
ljali izvrstno, kot po navadi, in po kratki praski,
ki je trajala le eno uro, so se morali Angleži
umekniti nazaj v Onetreehill.

Več sreče je imela brigada, katero je po¬
veljeval Littelton. Urno so naredili most na čolnih
in prekoračili Tugelo. Vzhodno od Val-Krantza
je zadela brigada na nasprotnika in ga potisnila
nazaj. Buri so poskušali drugi dan, da bi si osvojili
zopet prejšnje pozicije, toda Angleži so že dobili
pomoči ter pognali zopet nasprotnika.

Vendar pa jim ta zmaga ni koristila mnogo,
zakaj ko so hoteli proti severu, da bi obkolili
Bure, so zadeli na močne posadke ob Krantz-
Kloofu in na Arnotu. Buller je razvidel zopet,
da ne pride do Ladysmitha, ter se je že drugič
vrnil črez Tugelo. Bal se je tudi, da ne bi mogel
nazaj, zakaj burske čete so korakale proti An¬
gležem na vzhodu in na zahodu ter so prišle tudi
črez reko.

Buller je šel z vso armado v prejšnja tabo¬
rišča ter je pustil pri Springfieldu le poveljnika
Dundonalda.

Tako so Angleži sicer mnogo izgubili ob
Tugeli, dosegli pa vendar niso ničesar.

— 60 —

Dogodki na južnih in zahodnih bojiščih
v isti dobi.

Med tem, ko so se ob Tugeli kaj vneto
kresati in tepli, je bilo na južnih in zahodnih
bojiščih bolj mirno ter se ni dogodilo nič po¬
sebnega.

Na jugu sta se bojevala generala Gatacre
in French vedno ločena. Gatacre je mislil potem,
ko so ga natepli pri Stormbergu, popraviti svojo
nezgodo in osvojiti Molteno in Dordrecht, kar se
mu je tudi posrečilo. Med tem pa so dobili Buri
pomoči, in sovražnika sta se pretepala in ruvala,
kdo bode obdržal omenjena kraja.

General French je nameraval posesti Co-
lesberg, da bi prišel od tu v oranjsko državo.
Utaboril se je v Arundlu, katerega so zapustili
Buri ter se umeknili proti Rensburgu.

Ker so bili Buri premočni, jih je hotel za¬
grabiti od strani in od zadaj. Pustil je torej nekaj
čet pri Rensburgu, sam pa je šel proti zahodu in
je zasedel Coles-Kop, kakih 500 m  visok hrib
zahodno od Colesberga. S težavo so spravili An¬
gleži dva topova na hrib ter so začeli bombardi¬
rali bursko taborišče. Burska artilerija se je le
težko branila Angležev, vzlasti ker so bili
mnogo višje.

General French je hotel iti okrog Coles¬
berga in zagrabiti Bure na severu ter jim pre-
striči pot nazaj. Toda nasprotnik je bil zasedel
cesto, ki drži v Acheertangs, in je bil tudi že na
severu ob Bastards-Neku. Zato se je umeknil
French nazaj h Colesbergu.

Zbral je vse moči in je napravil okope vzlasti
na strmem Coles-Kopu. Da bi ložje pripravili

— 61 —

municijo in topove na hrib, so napravili Angleži
malo železnico na žico, po kateri so spravili vse
stvari na vrh.

Buri so zbirali svoje čete v polkrogu okrog
Frenchovega taborišča, in bati se je bilo, da pre-
strižejo Angležem pot v Rensburg in Naawpoort.
Nevarnost je bila tudi, da ne napadejo Afrikan-
derji Naawpoorta, kjer so bila Frenchova skla¬
dišča. Buri, ki so se bili umeknili že proti Acheer-
tangsu, so se zbirali zopet ob Colesbergu ter so
zasedli vse važnejše pozicije.

French je poslal torej polkovnika Watsona
proti severozahodu, da bi varoval levo krilo. Tu
so pač pokazali Angleži, kako slabo se znajo bo¬
jevati. Na najvišjem griču je pustil polkovnik,
da so vojaki zložili puške in počivali, sam pa se
je pomenkoval s častniki, kako bi razdelili stot¬
nije. Ker so čuli, da je nekaj šumelo v bližnjem
grmovju, je velel, naj preiščejo, kaj je. Tedaj pa
so zagrmele burske puške in od treh stranij so
se vsule na Angleže smrtonosne svinčenke. Watson
in njegov adjutant in dva stotnika so padli smrtno
zadeti, drugi pa so se morali podati Burom, ker
jih je bil sovražnik popolnoma obkolil.

Ko so začule druge tri stotnije, ki so bile
še zadaj, da streljajo Buri, so se obrnile v divjem
begu, in nihče se ni ganil, da bi bil pomagal
častnikom.

General French je urno hitel, da bi rešil
svoje čete. Vendar so Buri odvedli ujetnike, on
pa se je moral umekniti na Coles-Kop. Branil
se je sicer ves mesec prosinec, ker pa je bila
nevarnost, da ga nasprotniki popolnoma ne ob¬
kolijo, se je vrnil do Rensburga.

— 62 —

Med tem pa je bil imenovan že nov vrhovni
poveljnik, ki je preosnoval bojni načrt. Na južnih
bojiščih naj bi Angleži držali nasprotnika kar
najbolj, da bi ga premogli tem ložje na zahodu.

Na zahodnih bojiščih je lord Methuen brez¬
poselno počival in miroval, in poldrugi mesec ni
bilo nobene resnejše praske. Buri so imeli glavne
moči ob Magersfonteinu tja do Jacobsdala.

Po novem bojnem načrtu se je začel gibati
tudi general Methuen in je najprvo prepodil razne
burske čete s pokrajine med rekama Oranje in
Riet. Pojavile pa so se večje nasprotnikove moči
ob dolenjem Vaalu, vzlasti ker je bila nastala
vstaja med Afrikanderji. Sovražnik je nameraval
prestriči Angležem pot nazaj, zato je poslal Me¬
thuen generala Macdonalda, da bi prepodil na¬
sprotnika, toda ta ni opravil ničesar.

Med tem pa sta trpeli mnogo posadki v Kim-
berleyu in Mafekingu. V poslednjem mestu so
razsajale razne nalezljive bolezni, ker so Buri
osvojili vodovod in so morali prebivalci piti
kalno rečnico.

Meseca prosinca je poskusil polkovnik Plu-
mer, da bi bil prodrl iz mesta, toda Buri so po¬
slali Angleže s krvavimi glavami nazaj.

Burski poveljnik Cronje se poda Angležem.

Angleži so uvideli, da se Buri ne dado kar
tako ugnati v kozji rog, zato so poslali kar največ
vojaštva v južno Afriko. V začetku svečana je

— 63 —

bilo na bojiščih že 180.000 mož, 36 velikih topov
za obleganje, 28 mornaričnih topov, 36 havbic in
288 manjših topov.

Na bojišču sta med tem mirovala oba so¬
vražnika. Angleži so se morali odpočiti od hudih
batin, katere so jim bili nametali nasprotniki, Buri
pa tudi niso hoteli iz trdnih okopov.

Ko so Buri že tretjič zapodili Bullerja črez
Tugelo, je ta še vedno poskušal, da bi prišel do
Ladysmitha. Zasedel je zopet nekaj gričev ob
Tugeli, vzlasti jako važni Hlangvane, odkoder so
streljali Angleži lahko s topovi vrste Burov ob
Colensu.

Buri pa so opustili obleganje Ladysmitha
ter so se združili pod Cronjejem v državi Oranje.
Ker so imeli dobro letino, so bili izvrstno pre¬
skrbljeni z živili. Manjkalo jim tudi ni streljiva
in orožja, niti drugega dragocenega materijala.

Med tem je zapustil večji del Joubertove
armade Natal, da bi pomagal generalu Cronjeju.
Le manjši oddelki so zasedli močne utrdbe na
Zmajevskih gorah. Tudi general Delaray se je
združil s Cronjejem.

Angleži pa so neprestano korakali proti Bu¬
rom in so obkolili Cronjeja od treh stranij. Sicer
ni bilo čuda, da se je moral umekniti Robertsu,
ker je imel le 10.000 mož, Angleži pa več kot
petkrat toliko.

Cronjejev položaj ob reki Modder je bil res
obupen, vendar se ni hotel podati, ker je upal,
da dobi pomoči. Bursko junaštvo je občudoval
ves svet, dk, še Angleži so priznavali, da so Buri
vzorni vojaki, in da sta njih pogum ter njih vztraj¬
nost vredni čislanja.

Videč, da je Cronjejeva armada v nevarnosti,
ji je hitel general Dewet na pomoč in je za-

— 64 —

grabil Robertsove čete med Petrusburgom in Pa-
ardebergom. Tudi Delaray je korakal od Koffy-
fonteina proti Angležem ob Modder-Riverju.

Buller se je moral med tem vnovič umek-
niti črez reko, zakaj Buri so streljali z Globlers-
Kloofa tako grozovito, da so izgubili nasprotniki
zopet mnogo mož. Ranjen je bil tudi general
Wynne, kateri je bil stopil na mesto generala
Woodgateja, ki je bil ustreljen na Spionkopu.

Angleži so Cronjeju dovolili, da smejo oditi
iz tabora ženske in otroci, ter mu ponudili tudi
zdravnikov in zdravil. Toda Cronje je ponudbo
na kratko zavrnil, češ, da se ne poda. Angleži
so nato zažgali bursko taborišče z granatami, da
so bili Buri navezani le na šotore v strugi reke
Modder.

Joubert je hitel na vso moč, da bi pomagal
Cronjeju, pred Ladysmithom je pustil le manjše
čete, da bi zadrževale Bullerja.

Toda bila je že vsaka pomoč prepozna.
Cronje se je moral podati na milost ali nemilost
nasprotniku na dan obletnice, ko so Buri prvi¬
krat zavrnili angleško pohlepnost ob Majuba-
Hillu.

Boj je bil strahovit, in z občudovanjem je zrl
ves svet na neutrašne burske junake, katerim so
celo njih angleški sovražniki priznavali tak he-
roizem, kakršnemu je v zgodovini le malo primer.

Angleška armada, ki je štela nad 40.000 mož,
je oklenila Bure tako, da se sploh niso mogli
geniti, in koncentrirano streljanje je imelo v Cronje-
jevem taboru strašen učinek, in kmalu je gorelo
na več straneh. A Cronje se je branil in na an¬
gleške pozive, naj se uda, niti odgovoril ni.

Buri so upali, da jim prideta na pomoč ge¬
neral Dewet od Bloemfonteina in general Delaray

- 65 -

od Koffyfonteina. Vendar je bil up zaman, in
Cronje se je moral podati.

Bil je krasen dan, ko so Buri razobesili belo
zastavo. Angleži so jo pozdravili z burnimi cheer-
klici. Kmalu nato je došlo na Robertsa pismo, v
katerem je Cronje naznanil svojo kapitulacijo. Ta
je poslal generala Pretymana, da privede bur¬
skega poveljnika.

Svežega, solnčnega jutra je prijahala črez
planjavo majhna četa. Lord Roberts je stopil pred
priprosti voz, na katerem spi, ter je ukazal, da
stopi v vrsto oddelek Seaforthskih Highlandcev.
Jezdeci so se približali, in na desnici generala
Pretymana je bilo videti starejšega moža, jako
temne polti in meliranih kodrov. Ta jezdec je
bil Cronje.

Cronje je majhne postave. Obličje mu krasi
nacijonalna burska brada. Na obrazu se mu izraža
dobrotljivost in zadovoljnost. Cronje je tip člo¬
veka, ki plačuje svoje dolgove in gre navadno
pred polnočjo spat. Ob bitki pri reki Modder se
je ob najhujšem boju izprehajal smehljaje po dvoru
hotela Mond Modder ter rekel z divjim pogle¬
dom: »Pomilujem, da so Angleži mojega poslo¬
vodjo med delom premotili 1“ Zatem se je pri¬
pognil h kokoši, katera je valila na gnezdu, in
je vzel jajce izpod nje ter ga izpil. Potem je šel
zopet k vojakom ter jih je vzpodbujal k neustra-
šenosti in junaštvu.

Cronjev karakter je utrjen v vsakem oziru.
Popolnoma neustrašen mož je in cinik ter ima
dokaj humorja. Cronje je živ, zvit, flegmatičen,
poln domačih čednostij in dobrotljiv. Kadar je
odšel iz tabora, ni nihče zvedel o tem, dokler ni
prišel nazaj.

5

— 66 -

General Pretyman je predstavil ujetega po¬
veljnika, in ta je salutiral. Tudi Roberts je salu¬
tiral, in vsi jezdeci so stopili s konj. Potem je
pristopil Roberts h Cronjeju ter mu dal roko, rekoč:
„Gospod, pogumno ste se branili!“ Cronje pa je
odvrnil: „Zal mi je, da se vam nismo nikakor
mogli še dalje ustavljati/ 1

Potem je povabil Roberts ujetnika, katerega
je spremljal njegov tajnik Keyzer, na zajutres,
katerega se je vdeležil ves štab. Cronje je bil kaj
miren, zamišljen in je govoril jako malo.

Cronjejeva kapitulacija je bila hud udarec
za Bure, ker so izgubili skoro 4000 mož. Po
vsem svetu so obžalovali človekoljubi afrikanske
junake, in vsi listi so zahtevali, da naj zabrani
Evropa surovo zatiranje Burov.

Buri pa vendar niso obupali. Značilno za
silni ponos teh krepostnih naseljencev je, da se
je burski general Ferreiras sam usmrtil, zato ker
se je moral med vsemi vodji prvi umekniti An¬
gležem. Ferreiras je moral odjenjati pred Kimber-
leyem, zato je bil prišel Cronje v toliko stisko.
Iz sramote in žalosti se je Ferreiras ustrelil.

Angleže pa je stala ta zmaga tudi mnogo,
zakaj izgubili so 77 častnikov in 1185 mož. Cronje
se je branil tako dolgo, dasi je imel le nekaj nad
3000 vojakov, Angleži pa skoro 50.000, in Bog
vč, ali bi se bil podal, ko bi mu ne bili razstrelili
nasprotniki municije.

Iz Bloemfonteina se je umeknila oranjska
vlada v Winburg, ki je močno utrjen. Tudi je
zasedel Joubert prelaze v Zmajevih gorah Združil
je svoje čete med Osfonteinom in Abrahamsfar-
mom. Predsednik Steyn je živo navduševal burske
vojake, naj ne pozabijo bitke ob Majubi.

— 67 —

V Kaplandiji so Buri med tem še vedno
nadlegovali generala Gatacreja in so ga zapodili
pri Rooikopu.

Ob Modder-Riverju pa so se utrdili ter na¬
redili ondi silne nasipe. Angleži so mnogo trpeli
vsled vremena, ker se je nad njimi večkrat oblak
utrgal, in je bilo taborišče pravo močvirje. K temu
pa se je pridružil še smrad iz nekdanjega Cronje-
jevega tabora, ker je ležalo tam več sto mrtvih
konj, ki so okužali zrak. Poleg tega jim je ne-
dostajalo tudi živil, da je dobivalo vojaštvo le
polovico navadne hrane.

Ker so imeli Buri pri Osfonteinu tako močne
pozicije, se Roberts, ki je bil odposlal 10.000 mož
proti Mafekingu, ni upal zgrabiti nasprotnika. Zato
je napravil general French s svojim konjeništvom
okoli hribov, na katerih so bili Buri, velik ovinek
ter jih je zagrabil od zadaj. Buri so se vsled tega
umeknili. Vodila sta jih generala Dewet in De-
laray.

Večji oddelek angleške konjiče je vdrl tudi
preko transwaalske meje pri Melmothu in je do¬
spel po malih praskah do Katasahilla. Angleži so
hoteli zapreti cesto v Johannesburg.

Hujše pa se je godilo Angležem ob Mafe¬
kingu. Sovražnik je bil osvojil vse zunanje utrdbe,
in mesto je bilo v silni stiski. Med prebivalstvom
so divjale bolezni, in vladala je huda lakota, da
so jedli meščani še — pasje meso.

Pri Drietfonteinu so Buri Angleže sila izne-
nadili. Angleži so namreč mislili, da je okolica
prazna sovražnika, a nasprotnik jih je nenadoma
zgrabil ter jim vzlasti s svojim izvrstnim topni-
čarstvom prizadel hude izgube. Parkrat so zašli
Angleži celo med dva ognja. Buri so zavrnili
opetovano poskuse sovražnikov, da bi jih prijeli

5*

— 68 —

konjiki in pehota na konjih od zadaj. Streljali so
s čudovito gotovostjo, končno pa so se umeknili
v popolnem redu.

Angleži so bili slabo informirani. Buri so
se iz njih naravnost norčevali ter jih varali s
heliogrami, da so se približali hribu, kjer so bile
burske čete.

Tudi v Natalu so imeli Angleži smolo. Za¬
grabili so Bure pri Pommeryju, a so se morali
umekniti.

V Kaplandiji pa se je širila vstaja od dne
do dne. Pri Britstownu so zapodili vstajniki An¬
gleže ter zasedli Priesko.

Med tem pa je bil zbral angleški general
French svoje čete pred Bloemfonteinom. Zasedel
je dva hriba, ki dominirata nad mestom, ter se
je polastil kolodvora ter ujel več odličnih Burov,
med njimi tudi brata predsednika Steyna. A tudi
maršal Roberts je hitel za Frenchom, da bi se
združil ž njim. Buri so se utaborili ob reki Modder,
misleč, da pojdejo Angleži ondi, toda French se
je izognil in je dospel tako skoro brez bojev do
Bloemfonteina.

Po vsem- svetu pa so se oglašali blagi, člo¬
vekoljubni možje, naj se deluje nato, da se konča
krvav boj, ki je prinesel Angležem tako malo
časti, a toliko ogromnih žrtev, Burom pa simpa¬
tije vseh kulturnih narodov na svetu in neven-
Ijivo slavo, a žal, tudi usodnih udarcev.

Buri se niso mogli braniti v Bloemfonteinu,
zato so prepustili mesto Angležem. Ti so pro¬
glasili, da je predsednik Steyn odstavljen, ter da
je prenehala samostojnost republičanske vlade.
In na predsedniški palači je zaplapolala angleška
zastava. Tudi kraj Boshof, ki leži nekako 50 km
od Kimberleya, so osvojili Angleži. Ta kraj je

— 69 —

zanje jako važen, ker leži na križišču železnice,
ki vodi proti Kimberleyu, Hoopstadtu in Bloem-
fonteinu.

Buri bi bili radi sklenili mir. Ko so pa dobili
brutalen odgovor in žaljive pogoje, so se navdali
še hujšega sovraštva do pohlepnega nasprotnika.
„Buri bodo nehali šele s smrtjo boriti se“, je
brzojavil Kriiger. „Naše čete se vračajo k prvi
obrambeni progi na svoja tla Vojna v Natalu je
bila srečna za nas dalje časa, kakor smo priča¬
kovali. Angleži ne pridejo nikdar do Pretorije.
Buri, predsednik Steyn, Joubert in jaz, kakor tudi
vsi drugi, smo popolno zložni in med nami ni
nobenega prepira. Bog nam pomagaj!“

Tako torej ni mislil noben Bur več na sra¬
moten mir, ki bi pomel z zemlje neodvisnost
Transvaala in republike Oranje.

Buri so se vedno umikali. Zapustili so tudi
reko Oranje, ter jo je angleški general Gatacre
prekoračil pri mestecu Bethulie ter zasedel kraj.
Da bi zvezal pozicije generala Gatacreja, generala
Clementa in Brabanta, je poslal maršal Roberts
iz Bloemfonteina general-majorja Polecarewa po
železnici proti jugu. Brez odpora je dospel do
Bethanyja, ki leži nekako na tretjini pota od
Bloemfonteina do Bethulie.

Buri pa so razstrelili mostove, ki vodijo črez
reko Modder in preko rek Val in Vet.

Zanimivo je pismo, katero je poslal pred¬
sednik Steyn maršalu Robertsu, ki se je pritožil,
da so Buri kazali Angležem belo zastavo, a potem
vendar ustrelili na Angleže, ko so se jim pribli¬
žali. Steyn je na to očitanje odgovoril, da so iz¬
dajalsko streljali na Bure Angleži, ne pa narobe.
Na očitanje Robertsa, da so našli Angleži v Cronje-
jevem taborišču več eksplozivnih, po narodnem

— 70 —

pravu prepovedanih krogel in tudi dum-dum-
krogel, je odgovoril Steyn, daje to resnica. Toda
tistih prepovedanih krogel niso rabili Buri, ampak
so jih pobrali in zaplenili — Angležem. Roberts
se je prijel torej kar dvakrat za nos.

Buri so generala Gatacreja kot po navadi
tudi pri Bethulie popolnoma potolkli. Tudi pri
Aliwalnorthu sta se zagrabila sovražnika. Pred
Mafekingom pa so zapodili Buri angleškega po¬
veljnika Plumerja, da se je moral umekniti do
Gaberona. Buri niso zasledovali nasprotnika ter
so naredili s tem veliko napako.

V Ladysmithu so divjale med tem hude bo¬
lezni, in vse bolnice so bile prenapolnjene. Buller
je napravil nov most črez Tugelo in zvezal tako
mesto z Durbanom in Elandslaagtejem. General
Joubert pa je med tem koncentriral svojo armado
ob Kroonstadtu.

V Natalu so zasedli Buri močno Biggarske
gore od Sundy Clangha do Veltha. Vzlasti so
utrdili prelaze Van Reeneu, Tintwa in Oliviers Hock.

V Mafekingu je bila huda beda. Ljudje so
se živili le s prepečencem in konjskim mesom.
A tudi tega je nedostajalo, da so ga dobivali le
belokožci še malo, črnci pa nekoliko koruzne
moke. Mesto je bilo slično veliki krtini ter pre¬
napolnjeno z bolniki in ranjenci. Buri pa so jo
grozno bombardirali in mu prizadeli mnogo škode
na ljudeh in na poslopjih.

Videč, da imajo Angleži mnogo več močij,
so začeli Buri na vseh koncih in krajih prijemati
nasprotnika v takozvani mali vojski. Napadali so
jih sedaj spredaj, sedaj zadaj, posamezno in v
večjih četah. Bili so Angležem vedno za petami
ter so se upali prav blizu.

— 71 —

Tudi vstaja na severu v Kaplandiji se je
širila od dne do dnč. Dvignili so se tudi tako-
zvani Karrooški Buri, ki prebivajo ob reki Oranje
južno do obrežnih okrajev, ter kojih domovina
obseza kakih 100.000 angleških kvadratnih milj.

General Pilcher, ki je bil zasedel mesto Lady-
brand, je je moral prepustiti burskemu poveljniku
Olivieru. Ta je osvojil vso okolico Plattberga in
Modderporta. Angležem je bila torej zopet zaprta
pot proti Cronstadtu. Ladybranda pa se je polastil
zopet angleški general Crowther, in Olivier se je
umeknil proti severu s 6000 možmi.

Huda nezgoda je pa zadela Bure, ker je
umrl dne 11. sušca v Pretoriji general Joubert za
neko želodčno boleznijo. Ves Transvaal je bil
zaradi smrti junaškega vodje in pravičnega, po¬
štenega moža v najgloblji žalosti. Kako izvrsten
mož je bil Joubert, dokazujejo besede generala
Whiteja, ki je dejal v Kapskem mestu: ,Joubert
je vojak in gentleman, junaški, spoštovanja vredni
nasprotnik/

Tako so izgubili Buri v kratkem dva svoja
najboljša generala, namreč Jouberta in pa Cronjeja,
kojega so poslali Angleži z ujeto armado na otok
Sveta Helena, kjer je bil ujet nekdaj veliki Na¬
poleon.

Ako bi bil imel Joubert močnejšo armado,
bi bil Angleže že davno uničil, tako pa je moral
sovražnike samo odbijati. Njegova smrt je bila
za Bure prav tolikega pomena, kakor bi bili iz¬
gubili bitko, zakaj Joubert je bil izvrsten strateg,
in najodličnejše vojaške kapacitete priznavajo, da
po smrti Napoleonovi ni bilo vojskovodje, ki bi
bil toliko prebrisan, nagel v ukrenitvah ter toli
srečen v odbijanju sovražnika. Vendar pa imajo

— 72 -

Buri še izvrstnih vojskovodij in prepričani so,
da potolčejo Angleže. Kriiger sam je dejal v Pre-
toriji: »Tako gotovo kakor živi pravični Bog, bo
zmagal Transvaal!“

Dogodki po smrti generala Jouberta.

Na bojiščih je kar nenadoma zavladala ne¬
kaka tihota. Buri so si hoteli odpomoči po hudih
udarcih, ki so jih bili zadeli v zadnjem času tako
nenadno, Angležem pa je nedostajalo vsega, kar
so rabili za vojsko. Roberts je moral povsem na
novo organizirati tren, ker so mu ga bili pri reki
Modder Buri skoro popolnoma vzeli. Na nove
operacije sploh ni mogel misliti, dokler ne bi
dobil dovolj konj in mul. Angleži so torej kupo¬
vali konje, kjer so le mogli, sosebno na Ogrskem,
od koder so jih poslali na več ladijah v Afriko.

Bure je zadel hud udarec z razsodbo bern¬
skega razsodišča. Angleži so bili namreč mnogo
let s Portugalci v prepiru zaradi železnice od
Laurenzo-Marqueza do transvaalske meje. Bernsko
razsodišče je odločilo, da je kriva Portugalska
motenja angleške posesti, ter je obsodilo Portu¬
galsko, da mora plačati Angliji 15,340.000 frankov.
Anglija je bila koj pri volji, da vzame namesto
te vsote luko Delagoa, odkoder drži železnica na¬
ravnost v Pretorijo, da bi tako lahko odrezala
Burom vsak dovoz živil in bi prodrla s te strani
najkrajšim potom v osrčje Transvaala. Buri so
hoteli Portugalcem posoditi denar, da bi izplačali
Angleže, toda portugalska vlada je odklonila po¬
nudbo.

— 73 —

Ob Karree - Sidungu se je zopet vnel med
Angleži in Buri vroč boj, v katerem so izgubili
Angleži nad 200 mož.

Ob Mafekingu pa so dobili Buri med tem
izdatne pomoči in so mesto silno bombardirali.
Tudi pri Upingtonu, zahodno od Prieske na reki
Oranje, se jih je bilo utaborilo 800, katere sta
izkušala pregnati dva angleška oddelka.

Jako neugodno je bilo za Angleže, da je
zbolel general White, ki je moral odpotovati na
Angleško. Tudi sta se morala umekniti polkov¬
nika Broadwood in Pilcher, ki sta se bila uta¬
borila blizu bloemfonteinskega vodovoda, a so ju
tudi ondi bombardirale burske čete. Angleži so
se pomeknili v strugo, kjer so pa bili skriti Buri.
Vsa angleška vojska je zašla tako v past, kjer
je bila ujeta. Buri so zajeli oddelek infanterije na
konjih, dva bataljona pehote in šest topov.

General Colville je hitel, da bi rešil to četo,
in je streljal na burske pozicije, a zaman.

Med tem, ko so imeli Angleži smolo na
vzhodu in na severu od Bloemfonteina, so se pri¬
bližale burske čete blizu Paardeberga, tako, da
so imeli obkoljeno mesto od treh stranij. Pola¬
stile so se tudi vodovoda in ga razstrelile. Ker
so imeli Angleži v mestu skoro 100.000 konj, so
kmalu izpraznili vse vodnjake. Nastalo je hudo
pomanjkanje vode, katere je v oranjski državi
sploh malo.

Posadka v Mafekingu je Robertsa vedno nad¬
legovala, naj vendar že pošlje pomoči, zakaj v
mestu vladajo bolezni in beda, toda vzeti je ni
imel kje, ker so bili povsod Angležem tudi že
Buri za petami.

Angleži so prosili portugalsko vlado, da bi
jim dovolila, da smejo voziti vojne potrebščine

— 74 —

in vojaštvo črez portugalsko ozemlje, kar so jim
Portugalci tudi dovolili. Vsled tega so zagnali
vzlasti francoski časniki grozen krik, naj se di-
plomatično prepove, da bi hodili Angleži črez
portugalsko ozemlje Burom za hrbet. Vendar pa
Angležem s to dovolitvijo ni bilo mnogo poma-
gano, zakaj silne povodnji so bile jako poško¬
dovale železniško progo. Tudi je nedostajalo An¬
gležem še vedno porabnih konj. Došli konji so
bili ali divji ali pa premajhni in prešibki. Tudi
so bili jako utrujeni in neprimerni za ondotno
podnebje.

Ker so Buri porušili železnice, ni bilo mo¬
goče privažati Angležem potrebščin v Robertsovo
taborišče. Poleg tega pa je krožilo 20.000 so¬
vražnikov okoli Bloemfonteina.

V Mafekingu pa so bile že obupne razmere.
Angleži, katere je poveljeval Baden-Powel, so
vdrli iz mesta, h kratu pa je zgrabil Bure Plumer
s svojo konjico pri Ramathlabama. Toda Buri so
pognali Baden-Powela z velikimi izgubami nazaj,
Plumerja pa so zapodili v beg. Tudi njegovih
konjikov je padlo precej pod burskimi svinčen¬
kami. Vsled tega je nastala v Londonu velika
razburjenost. Roberts je pozval tudi divizijo ge¬
nerala Clementsa in vse čete iz okolice pod svoje
poveljstvo. Bal se je pač, da ga ne bi obdali Buri
tako tesno, da bi se moral končno zateči v var¬
stvo bloemfonteinskega zidovja.

Primanjkovalo je Angležem malone vsega:
vode, živil, črevljev, konj in tovorne živine. Ne¬
dostajalo jim je tudi neutrujenih in nesestradanih
ljudij.

Pri Koornspruitu so izgubili Angleži jednajst
topov, 200 voz z živili in vojnim materijalom, dva
vagona streljiva, več raznih načrtov in 389 mož.

— 75 -

Pri Reddersburgu pa so ujeli Buri 167 konjikov
in 424 pešcev ter jim ubili nad 50 mož.

Angleži so postopali neverjetno lehkomiš-
Ijeno. Buri so jih našli speče. Najprej so jih ob¬
dali okrog in okrog, potem pa so začeli nanje
streljati s topovi. Angleški častniki so se zopet
izkazali docela nezmožne in nečuveno lehko-
mišljene.

Tako se je položaj na bojiščih izdatno za¬
sukal in se je bojna sreča zopet obrnila k Burom.

Maršal Roberts je izprevidel veliko nevar¬
nost, ki mu je pretila od nasprotnika, ter je začel
utrjati Bloemfontein, ki leži na planjavi med niz¬
kimi griči. Ker je podnebje kaj izpremenljivo,
mu je zbolelo mnogo vojakov vsled prehlajenja
za vnetjem pljuč.

Pri utrjanju mesta so mu morali pomagati
še civilisti. Roberts je izdal ukaz, da morajo za¬
pustiti mesto vse ženske in otroci. Tudi Robert-
sova soproga in več odličnih Angležkinj, ki so
bile pravkar prišle iz domovine, so morale zopet
nazaj.

Lord Methuen je dobil ukaz, naj prodira od
Kimberleya ob reki Vaal preko Hoopstata na
pomoč Bloemfonteinu. Tudi Buller je moral po¬
slati Robertsu jedno brigado.

Komaj pa so odšle te čete, je vrhovni po¬
veljnik Transvaalcev, Louis Botha, začel napadati
zmanjšani angleški armadi pri Elandslaagteju pred
Ladysmithom.

Glavno pozornost pa so obračali Buri in
Angleži na usodo mesta Wepener, v kojem so
imeli zajetega Transvaalci polkovnika Dalgettyja.
Angleži so hiteli oblegancem na pomoč, toda ge¬
neral Fromenan jih je zapodil v beg proti Wol-

- 76 —

nerportu preko reke Oranje, druge čete pa sta
ustavila generala Dewet in Petrus.

Roberts pa se ni mogel lotiti nobene nove
akcije, ter je zahteval iz Londona zimskih uni¬
form, gorkih spodnjih oblačil, novih črevljev in
šatorjev ter vsaj za topničarje čilih, močnih konj.
Zdravstveno stanje čet je bilo radi sila mrzlih
nočij in nedostajanja toplih oblek jako slabo, in
ogromno število vojakov je zbolelo na neki vrsti
težke influence, ki se hitro in nenadejano lo¬
teva pljuč.

Nemški polkovnik Schiel, ki je tudi med
vjeto Cronjejevo armado, je poskušal med tem,
da bi pobegnil s Svete Helene. Podkupil je nekega
čolnarja, naj bi nesel pismo na nizozemsko ladijo,
ki je bila v luki Svete Helene. Čolnar pa je po¬
motoma prinesel pismo na angleško ladijo, in tako
se je izvedelo za Schielov naklep. Anglija je za¬
htevala v rezkem tonu pojasnil od nizozemske
vlade, in vsled tega se je veliko sovraštvo Nizo¬
zemcev do Angležev še poostrilo.

Angleži so napravili pri Bethulie nov želez¬
niški most črez reko Oranje, toda burski poveljnik
Fromeman ga je zopet razstrelil in pognal pri
Aliwarlnorthu večji oddelek nasprotnikov črez
reko. S tem je vzel Angležem zvezo s Kaplandijo,
z morjem in z luko East London. Robertsov po¬
ložaj se je še jako shujšal. Neprestano deževje
je preplavilo taborišče, a angleške čete niso imele
nič šotorov.

Angleški socijalisti in delavci so izdali ma¬
nifest, na kojem je nad 100.000 podpisov in v
katerem izjavljajo, da je več kakor polovica pri¬
seljencev na strani Burov in da se jih 8000 bori
z Buri proti „rešiteljem“ Angležem. Lažje, pravi
manifest, da se vrši vojna za svobodo in pravice

— 77 —

v Transvaalu bivajočih delavcev, ampak ta vojna
je samo vojna milijonarjev. Rhodes in Chamber¬
lain sta grobarja angleških vojakov.

Ob Wepenerju se je godilo Angležem čim¬
dalje slabeje, ker so Buri pritiskali od vseh stranij
in zbirali vedno več čet. Vse vode so narastle
in prestopile bregove, ceste pa so bile tako pre¬
močene, da Angležem ni bilo mogoče dalje. Pri¬
bliževal se je mestu sicer general Rundle od za¬
hoda, general Brabant s 7000 možmi pa od juga.
Tudi Bazuti so prežali, da bi vdrli preko meje in
pomagali Angležem, da bi zajeli Bure.

Rundle pa je zadel ob Oorlogspoortu na na¬
sprotnika ter se je moral vstaviti. Buri so izku¬
šali obiti desno angleško krilo, toda niso mogli
naprej, ker je streljala angleška topnica. Brabant
pa se je zaplel v bitko pri Bushmanskopu.

Posadka v Wepenerju se je branila sicer
vztrajno, a tudi Buri so mesto silno bombardirali.
Angleški vojaki v mestu so trpeli kaj mnogo,
zakaj opravljati so morali službo ponoči in po¬
dnevi.

Slednjič so vendar prišle pomočne čete in
potisnile po hudih bitkah Bure iz njihovih pozicij
pri Dewetsdorpu, Wepenerju in Buschmanskopu.
Angleži pa niso porazili Burov, ampak ti so se
umeknili sami.

General French je dobil nalogo, da odreže
Burom pot proti Ladybrandu, a prišel je prepozno
ter je videl le, kako so izginjale zadnje čete v
daljavi. Angležem se je ponesrečil lov na Bure,
ki so se umeknili od Wepenerja ter so se zbrali
z neverjetno naglostjo proti Wynburgu.

Res je, da se Burom ni posrečilo, da bi vzeli
Wepener, kjer je bilo 300 do 400 mož, pač pa so
znali spraviti na noge malone vso angleško armado

— 78 —

ter so jo prisilili, da se je razvila na povsem drugem
torišču, kot je nameraval Roberts.

Zima je v južni Afriki med tem kaj napre¬
dovala, in to je za nadaljni razvoj operacij naj¬
večje važnosti. General Polecarew, ki je ostal v
Dewetsdorpu, je vzel ondotnim farmarjem nekaj
goveje živine in konj, farmarje pa zaprl, ker so
prelomili svojo prisego, da ostanejo mirni. Far¬
marji zatrjujejo, da so prisegli prisiljeni, in da
taka prisega nima nobene veljave. Sicer pa se v
severno-zahodnem delu Kaplandije zopet ponav¬
ljajo nemiri, ter so vstaši iz Prieske vzeli An¬
gležem pri Klipdamu 200 vreč moke.

Bure je zadela huda nezgoda, ker je eksplo¬
dirala tvornica streljiva v Johannesburgu. Raz¬
gnali so tvornico skoro gotovo angleški poda¬
niki v Transvaalu, zato pa jih bode vlada izgnala
brez nadaljne obzirnosti.

O položaju pri Boshofu obkoljenega lorda
Methwena poročajo listi, da mu je prišel general
Hunter na pomoč, da pa so razpostavili Buri svoje
čete med Kimberleyem in Boshofom. Methuen
torej ne more niti naprej niti nazaj. Bržčas se
vname ondi v kratkem boj.

Iz Natala je došla vest, da so se Buri pri
Elandslaagteju še bolj utrdili, ter da imajo topove
tako dobro postavljene, da jih Angleži ne morejo
zadeti. Buri so deloma zapustili Biggarske gore
ter se pomeknili zopet proti jugu.

Buller pa je izgubil že več kot polovico
armade, in nad dve tretjini častnikov je nerabnih.
Ljudje so bolehni, sestradani in izmučeni tako,
da mora Buller mirovati. Splošna malodušnost
vlada v tej vojski, vojaki ne zaupajo častnikom,
ti pa svojim generalom tudi ne. Tudi konji in

— 79 —

osli so večinoma nerabni. Tako so sedanje raz¬
mere v Afriki za Angleže kaj neugodne.

Angleži so prezirali Bure ter so mislili, da
jih bodo podjarmile že prve čete. Toda Buri so
pokazali, da so junaki, dasi jih je malo, ter hočejo
preliti srčno kri za ljubljeno domovje in za pro¬
stost. Buri so moderni Spartanci in zato pač za¬
služijo, da jih občuduje ves svet in simpatizira z
njimi. Daj torej Bog, da bi jih spremljala bojna
sreča in jim naklonila zmago v obupnem boju
proti kletim, pohlepnim sovragom, in bi mogočno
plapolala burska trobojnica i nadalje v južnih afri-
kanskih republikah.

Koliko velja Anglijo sedanja vojska ?

Ko se je začela južno-afrikanska vojska, je
zahtevala angleška vlada tisoč milijonov, toda v
malo dneh so požrle priprave vso to ogromno
vsoto. Treba je bilo transportirati vojake, živino,
streljivo in živež, in to je veljalo zopet lepe novce.
Angleži so morali porabiti najboljše parnike, ki
pa sila mnogo stanejo in za kojih vzdrževanje je
treba tisoče in tisoče.

Nakupiti so morali za vojsko konj, ker jih
imajo doma premalo, in iskali so jih po Italiji,
Teksasu, v Chicagu in na Ogrskem. Povsod pa
so plačevali konje drago. V Ameriki velja boljši
konj 150—175 dolarjev, Angleži pa so dajali za
zanikrne mule po 375—500 dolarjev.

Na Ogrskem pa so jih plačevali po 800 K
in so jih nakupili kar skupno tri tisoč. Vkrcali
so konje na Reki, odkoder jih je prepeljala velika

— 80 —

angleška ladija, katero so izpremenili v velik hlev,
v Durban. Koliko so stali samo ti konji, se razvidi
iz sledečih podatkov. 3000 konj velja 2,400.000 K,
stroški za transport, nadzorstvo in oskrbovanje
za vsakega konja že samo do Reke 100 K. Pre-
naredba parnika v hlev 240.000 K. Stroški za
vožnjo po morju 610.000 in plača in oskrba za
spremljevalce konj do Durbana in nazaj 18 000,
potem pa še pristanske pristojbine 1,200.000 K.
3000 konj velja tedaj štiri in pol milijone, torej
vsak konj več kot 1600 K.

In koliko je stala šele obleka! Lepe pisane
uniforme gard Ircev in Škotov, ki so krasne za
parado, so bile za vojno nerabne, zato je delalo
6000 krojačev noč in dan opravo za vojaštvo.

Tako je narastla iz tisoč milijonov milijarda
in milijarda. To vsoto je vzela bogata Anglija iz
svojih prihrankov. Vendar pa je vlada povišala
vse davke, tako da se bodo stroški iz lahka po¬
krili. Izdatki seveda naraščajo vsaki dan ogromno,
saj je v južni Afriki mnogo nad 100.000 vojakov.

Ogromne vsote plačujejo tudi časopisi za
brzojavke, ki jih dobivajo z bojišča Večji an
gleški list priznava, da izda vsak dan povprečno
14.000 K le za sporočila iz Afrike. Plačati pa
mora poleg tega še dopisnika, ki zahteva na teden
vsaj 480 K in povrnitev vseh stroškov, kateri na¬
rastejo sevč tudi v ogromne vsote. Tudi mora
uredništvo zavarovati dopisnika za slučaj smrti
in sicer za 50—70.000 K ter se zavezati, da bode
izplačevalo njegovi ženi pokojnino.

Največ stanejo sporočila iz obleganih mest,
zakaj za pot iz Ladysmitha, Mafekinga in Kim-
berleya do brzojavnega urada so zahtevali seli
po 1200 K. Vendar pa še ni bilo gotovo, da bi

— 81 —

došla brzojavka res na pravo mesto. Seveda pa
riskira črnec pri tem življenje, zakaj ako ga za¬
sačijo nasprotniki, mu zapodč svinčenko v glavo.

Toda vse te izgube bode lahko pretrpela bo¬
gata Anglija. Nihče pa ne bode mogel dati živ¬
ljenja onim tisočem, ki so padli na bojiščih, ne
za domovino, temveč za pohlepnost posamnikov.
Že do konca meseca sušca je bilo pobitih 247
častnikov in 2386 mož, ranjenih pa do 10.000 mož.
In koliko jih je padlo še do danes! Mnogi so si
nakopali na bojišču bolezen, da bodo morali mladi,
polni upov v prezgodnji grob.

Pač ne pomislijo oni, ki drve vojake kar
tako v krvavi boj, da se morajo žrtvovati za njih
krivične, sleparske nakane. Kri ni voda, in živ¬
ljenje se ne da plačati z denarjem. Tisoče in
tisoče mladih, krepkih mož izdahne na bojišču
junaško dušo, in tisoče in tisoče ljubečih mater
pretaka doma bridke solze za dragim jedincem.
In osiveli oče, ki je upal, da mu bode ljubi sin
podpora v zadnjih dneh, pač ne prosi blagoslova
z neba za one, ki so mu gnali otroka v krivični
boj. Mnogo dekle si skrivaj briše solzne oči, ker
ji trga srce huda toga po dragem ljubljencu.
Državni prvaki pa sede na mehkih, varnih na¬
slonjačih ter se leno pretezajo. Ne manjka jim
ničesar, pijč in jedd, kar jim poželi srce, ter se
razveseljujejo, ubogi kmetski trpini pa umirajo
zanje na tujih tleh. Tak je sedaj svet! — ■—

Zamorci Basuto in Gulu.

Citatelje gotovo zanimajo črnci, ki so pre¬
bivali pred Buri v južni Afriki in ki so krvoločni
in maščevalni prizadeli toliko truda in bojev ju-

6

— 82 —

naškim nizozemskim izseljencem in tudi pohlepnim
Angležem.

Basuti prebivajo po najrodovitnejših pokra¬
jinah, katerim pravijo vsled rodovitnosti afrikanska
žitnica. Daši so bojeviti in hlepč po maščevanju
ter sovražijo večinoma vse evropske naseljence,
so se vendar navzeli evropske civilizacije in so
kaj učni. Imajo že več kot sto šol, v katerih se
učč brati in pisati. Oblačijo se kot mi in imajo
zidane hiše. Vere so sicer še poganske, vendar
pa se jih je že mnogo pokristjanilo.

Daši so pod angležko vlado, imajo vendar
svoje glavarje. V njih deželi se ne sme naseliti
noben Evropejec, razun uradnikov in misijonarjev.
Kaj važna odredba, ki bi tudi pri nas mnogo ko¬
ristila, pa je, da ne sme po onih pokrajinah nihče
prodajati žganja.

Basuto so prebivali poprej po transvaalskih
ravninah, toda po neprestanih bojih s sosedi so
se naselili po južnih hribovitih pokrajinah. L. 1866.
so naprosili Angleže pomoči proti Burom, in ti,
ki že komaj čakajo prilike, so si osvojili krasno
deželo.

Ruzun Basutov so tudi Culu-zamorci vedno
napadali Bure in Angleže, in afrikanski junaki se
pač še žalno in s srdom spominjajo žalostnega
večera ob vasici Weenen, ko so divji Culu za¬
vratno napadli in poklali več kot šeststo Burov.

Culukafre so podjarmili Angleži leta 1879.
in razdelili pokrajine med več glavarjev, ki so
podložni angleškemu rezidentu. Deželica je kaj
rodovitna in ima mnogo gozdov. Ker ima dovolj
moče, ugodno uspeva tudi žito. Kafri sejejo vzlasti
koruzo in sade bob in batate. Največ pa jih redč
velike črede govedi.

— 83 —

Prej je bilo po teh pokrajinah mnogo divja¬
čine, vendar pa so sedaj zveri, kot levi, povodnji
konji, sloni in bivoli, že redke, ker so jih iztre¬
bili Evropejci. Mnogo pa je še leopardov in po¬
žrešnih hijen, in po mirnih zalivih kar mrgoli še
velikanskih krokodilov. Ob obrežju je mnogo
širnih plantaž ali nasadov, kjer pridelajo dosti
kave, čaja in sladkornega trsa.

Culukafri so še na nizki stopinji omike in
še daleč za Basuti ter se trdovratno držč starih
šeg in navad. Vendar pa so v vojski važen faktor,
zakaj ako jih kdo vodi in jim vzpodpiha staro
sovraštvo ter jih razneti, so kaj pogumni bojevniki.

Slike o burskih junakih.

Bitka ob Vechtkopu.

Da raz vidijo čitatelji, kako so se morali boriti
junaški Buri za ljubljeno domovje, koliko krvi
so prelili za očetno dedino, naj omenim nekoliko
o krvavih bojih, ki so jih bili krepostni naseljenci.

Veliki glavar Culov, Moselikatse, kojega so
zvali Napoleona juga, se je utaboril ob Vechtkopu
v oranjski državici, da bi napadel obmejne Bure.
Zato je zbral burski poveljnik Sarel Cilliers malo,
a junaško četo in je odhajal ž njo mirne, jasne
noči proti Vechtkopu. Lahni oblački so pluli po
ažurnem nebu, ki so se polagoma sčrnili bolj in
bolj. Bližala se je huda ura. Ponoči se je četica
nekoliko vstavila, da bi se odpočila ob malih ognjih.
Ko je napočila prva zora, so zajahali junaki zopet
čile konje. Med peščenim skalovjem se vije rečica
Vecht, in obrežje je obraslo z gostim grmovjem.
Krasne agave z rumenim, dišečim cvetjem se dvi-

6*

— 84 —

gajo med drugim rastlinjem, in najrazličnejši kakti
strič proti tebi koničaste trne. Med zelenjem pa
se zibljejo modri cvetovi divnih lilij.

Za visoko pečino so razjahali junaki konje
in prijeli za zveste puške. Na drugi strani deroče
reke je bilo taborišče divjih črncev, nasprotni¬
kove straže pa so bile razpostavljene ob obrežju.
Ob vitki palmi je slonel ter zeval zaspano divji
bojevnik, ves odičen s sokolovim perjem. Tabo¬
rišče pa je bilo še kake četrt ure od tod. Vsa
težkoča je bila v tem, da bi na tihem odstranili
sovražnikove straže, predno bi mogle opozoriti
glavno četo.

Sarel Cilliers se splazi z nekaj možmi do
zaspanih Culov. Ostro jeklo se zaleskeče v jasnih
žarkih, in črni bojevnik se zvrne mrtev v suho
dračje. Kmalu so odstranjene vse sovražnikove
straže, in četica prebrede reko, ne da bi nasprotnik
kaj sanjal o tem. Urno zajašejo Buri čile konje
in hipno so v sovražnem taboru.

Zaman je pozival Moselikatse svoje črnce
na boj. Predno so se dobro predramili, so že po¬
kale burske puške, in svinčenke so podirale so¬
vražnikove vrste. Culi so le malo Burov mogli
raniti s svojimi sulicami, zakaj predrzni jezdeci
so se hipno umeknili in prišli zopet od druge
strani, da so streljali klete sovrage.

Tiho, brez vsakega povelja so pobijali Buri
črnce, in Cilliers jih je vodil z junaškim vzgle¬
dom. Zdaj je bil s svojimi jezdeci tu, zdaj tam,
in predno je razgnalo solnce težke oblake, se je
obrnil nasprotnik v divjem begu in je drvil po
opaljeni travi.

Moselikatse, veliki glavar, je bil premagan,
in stotine sovražnih Culov je obležalo na bojišču.

— 85 —

Bitka na Majubi.

V hiši feldkorneta Stefana Roosa je vse na¬
robe. Včeraj je izdal vrhovni poveljnik Joubert
povelje, s kojim pozivlje Bure na boj. Kmalu se
pode urni seli na malih, brzih konjičih po širni
planjavi, v bližnje vasi in sela in do oddaljenih,
samotnih farm, da pozovejo junake na boj. Stari
sovražnik, pohlepni Anglež, ki je pregnal njih
pradede s solnčnih ravanij, hoče podjarmiti tudi
njih novo domovino, Transvaal.

In farmarji so se poslovili urno, a tiho od
dragih svojcev, da hitč domovini na pomoč Že
isto noč so taborile posamne čete ob Roosovi hiši,
in vse jutro so peketali jezdeci po bornem, kame-
nitem potu, ob katerem se vije majhna reka.

Feldkornet stopi pravkar iz hiše. Lepe, vitke
postave, izrazoviti obraz pa mu diči gosta, črna
brada. Oči se mu leskečejo, ko zrč po taborišču,
kjer stoje pripravljeni že konji in nestrpno rez¬
getajo.

„Zdravstvuj, Štefan, in vrni se zopet zdrav!"
In ljubeča žena mu poda roko. Mož pa opaše
pas za patrone, ter si vrže puško črez ramo in
zajaše urno čilega konja.

„Dobro jutro, feldkornet", pozdravljajo pri¬
šleca vse vprek v taborišču.

„Dobro jutro, tovariši!" Kratko povelje, in
četica odjaše tiho. Na čelu vsem pa je Roos s
svojimi sinovi.

Kdor je videl te dolge vrste jezdecev, kako
izginjajo v daljino, je moral pač misliti, kako jim
trga jad srce, ko so morali zapustiti dom, ženo
in otroke, in da hočejo ali zmagati ali umreti.

Četa je odšla, in na farmi je zopet poprejšni
tihi, idilični mir. Črnci prihajajo in odhajajo ter
opravljajo redno vsakdanja dela.

— 86 —

Napočilo je mirno nedeljsko jutro. Droben
dež rosi iz belih oblačkov. Po soteski, ob kateri
kipč ob obeh straneh strme pečine proti nebu,
korakajo tiho v strmi klanec angleške čete. Rdeče
suknje bajno odsevajo v vlažni megli. Pot je strma
in slaba, in zato se utrujeni konji kmalu vsi za-
sopč. Toda dalje, dalje na Majubo. In med žven¬
ketom ostrega orožja se sliši težko sopihanje
konjsko in suhi kašelj zmučenih vojakov.

Predno vzide solnce izza strmih višin, so že
angleške čete na vrhuncu Majube.

Toda pri Laingsnecku, v Zmajevih gorah,
odkoder se vidi doli na Majubo, so opazili Buri,
kako napravlja nasprotnik okope. Koj je sklenjeno,
da morajo zapoditi Angleže z majubskih višin,
dokler ne bo prepozno. In feldkornet Roos zajaše
urno čilega konja in v divjem diru zdirja proti
višinam. Toliko, da se dotika brza žival kame-
nitih tal. Za poveljnikom pa hite zvesti junaki,
kot bi slutili veliko nevarnost.

Po skalni soteski se drvi urna četa na se¬
verne obronke, kjer se dviga strma, mogočna pe¬
čina. Tu razjašejo Buri konje in hitč peš proti
vrhuncu.

„Osvojiti moramo vrhunec, sicer je po nas!“
,,Osvojiti ga moramo", ponavljajo vsi za ljub¬
ljenim poveljnikom.

„Tovariši! Prisezimo si, da zapodimo An¬
gleže z višin ali pa pademo v boju", navdušuje
feldkornet svoje junake.

„Prisezamo!“

Pridružilo se jim je še trideset ali štirideset
mož. Žarno solnce je zmagovito posvetilo izza
oblakov, in jasno, razločno so se videli majubski
vrhunci.

— 87 —

Roos je razdelil junake v dve četici. Prvi
oddelek bi streljal na nasprotnika, drugi pa bi
polagoma prodiral proti strmini.

„Bog nam pomore, da zmagamo, ako si ne
bodemo mogli sami!“ In četica je drvila po bre¬
govih, do zmage. —

Na vrhuncu se hipno zabliskne. Angleži so
zapazili sovražnika. Streli so odmevali od ska¬
lovja, in angleške svinčenke so padale ob bur¬
skih junakih.

Roos pa je drvil drzno dalje. Že je asistent
Ferreira ob angleških pozicijah, ko napade Roos
sovražnika za hrbtom. Vendar pa Buri še niso
na višini. Vrhunec je zgoraj raven, in le velike
pečine štrlč proti nebu. Za te skaline so se še
borili, in često sta si bila sovražnika tako blizu,
da bi si bila skoro lahko segla v roke.

Angleži so hoteli zapoditi Bure z bajoneti
nazaj, toda burske svinčenke so jih podirale, da
so padali, kot snopi za žanjico. Tedaj pa so za¬
grmeli streli tudi od strani in za hrbtom. „To-
variši so tukaj", so vzklikali Buri radostno, An¬
gleži pa so divjali v obupnem begu po strmih
obronkih.

Na bojišču je obležalo 90 angleških vojakov
mrtvih in 133 ranjenih, 57 mož pa je zajel na¬
sprotnik. Padel je tudi angleški poveljnik, general
Colley, kojega je zadela smrtonosna svinčenka v
glavo prav tedaj, ko je že hotel navezati bel robec
na meč, v znak, da se hoče podati nasprotniku.

Žarno solnce je pripekalo z jasnega, čistega
neba. Buri so pokopali edinega tovariša, ki je
padel v boju, in obvezali rane šestim ranjencem.
Tudi so zagrebli mrtve sovražnike, potem pa so
odhiteli proti zahodu po novih lavorjev.

— 88 —

Bitka ob Durbanu.

Kdor pozna bursko zgodovino, pozna tudi
domoljubnega junaka Andriesa Pretoriusa, koji je
navduševal in vodil svoje rojake v težkih bojih
za politično svobodo. Bujno rastlinje, krasna lega
ob morju in bogastvo natalske dežele, raja afri-
kanskega, vse to je bodlo v oči pohlepne An¬
gleže, in radi bi si je bili osvojili. Toda Pretorius
je bil trd, samozavesten mož in se ni dal kar tako
vstrašiti. Zmagal je bil sijajno pri Bloedrivieru,
kjer je divje Cule skoraj popolnoma uničil, pa bi
se bal Angležev? Puška in meč naj odločita, na
čegavi strani je pravica.

Zato je hitel Pretorius v velikem travnu
leta 1842. s 400 možmi v Durban, v isto prista¬
nišče, kjer se danes izkrcavajo angleške čete, da
bi prestrigel Angležem pot. Toda mesto je bilo
že zasedeno, in v pristanišču sta bila zasidrani
dve veliki ladiji, ki sta bili pripeljali Angležem
orožja in streljiva.

Buri so zasedli višine, ki se dvigajo ob
mestu. Skušali so zadevo poravnati še mirnim
potom, toda Pretorius je mrmral, češ, Angleži so
kristijani kot mi, zakaj nas pustč torej toliko časa,
da trpimo. „Idi srčno v boj in tam poženi so¬
vražniku svinčenko v glavo!“ To je bilo geslo
burskega poveljnika, zato so mu že presedala vsa
pogajanja.

Napočil je drugi dan velikega travna. Solnce
zaide, in kmalu pokriva temna noč vso okolico.
Ob cesti, ki vodi iz Durbana v Pietermaritzburg,
je korakal angleški vojak, druga straža, dva čast¬
nika, jeden podčastnik in 30 mož pa so bili v
hiši. Jednakomerno so odmevali težki koraki za-

- 89 -

spanega dragonca. Tema je kot v rogu, in lahen
dež rosi iz težkih oblakov. V hiši pa polegajo
po klopeh vojaki, častniki pa igrajo ob polnih
kozarcih. Le malo svetlika slaba luč skozi nizko
okence in obseva zaspanega vojaka, ki koraka
jednakomerno po hodniku.

Hipno se zdrzne stražnik in hoče prijeti za
orožje. Prepozno, že so ga držale krepke burske
pesti, in kmalu je ležal v gostem grmovju za hišo.

„Da si mi popolnoma miren,“ mu zapreti Bur.
„Najmanjši znak, in sin smrti si!“ Rekši mu na¬
stavi nož na prsi.

Tako je bil stražnik srečno s poti, in Buri
so sedaj obkolili hišo. Poveljnik pa je šel v sobo
in je pozval osuple Angleže, naj se udajo.

Skozi okno pa je molelo v sobo osem pušk,
a Buri streljajo tako izvrstno. „Poskačite zadaj
skozi okna!“ Zaman. Sovražnik je obkolil hišo in
zajel vso stražo.

„Da ne poskusite alarmirati tabora“, svari
poveljnik angleške častnike, „vsak znak popla¬
čamo s svinčenkami!“

Kako je bil pač zadovoljen Pretorius, ko so
privedli zjutraj ujete Angleže. Začetek boja je bil
ugoden, naj torej zadivja vihra.

Zopet je nastopila noč, in bledi mesec je
zrl tako čisto z jasnega neba. Angleži so se hoteli
maščevati, zato je odkorakal kapitan Smith s svojo
četo ob obrežju, meneč, da bode iznenadil nasprot¬
nika v globokem spanju. Priplazil se je na tisoč
korakov do burskega taborišča, ki je bilo prav
tik reke Congello. Nikjer nobene straže, in le
prostorni tabor je odseval ob grmovju v jasni
mesečnini. Bilo je že proti polnoči, in ognji v
burskem taboru so že pojemali. Angleži so se

7

- 90 -

ustavili, da se pripravijo na naskok. Vse mirno,
slišijo se le tiha povelja. In tedaj naprej!

Kar je zagrmelo s strmih skalin in nepre¬
stano se je blisketalo in streli so odmevali od
gora. Rdečesuknježi pa so cepali, in drug za
drugim so močili suha tla s srčno krvjo.

Konji s topovi se splašijo, da bi se umeknili
smrtonosni toči, in divjajo skozi angleške vrste,
za njimi pa drvd v obupnem begu zbegani vojaki.
Polno mrtvecev je ležalo po cesti, po strmih obron¬
kih in po grmičju. V nekaj minutah so pobili
Buri od 140 sovražnikov 103 može ter so zajeli
tudi topove.

Dva dni zatem je ugrabil Pretorius Angležem
zopet mnogo plena in je zajel tudi oba kapitana
ladij, ki sta bili v pristanišču. Hotel je oblegati
Durban, toda posadka je dobila po morju pomoči,
in zato se je moral umekniti.

sest let pozneje je hotel smrtni burski so¬
vražnik, Harry Smith, da bi Angleška anektirala
Natal, in zato je zaplamtela v sivem burskem po¬
veljniku zopet ljubezen do prostega domovja.
Zbral je junaške čete, a bilo jih je malo, zakaj
Buri niso bili jedini.

Bojevali so se vztrajno, junaško, a ker je
bil sovražnik premočen, so se morali umekniti.

Natalska država pa je izgubila prostost.

KAZALO.

Stran

Predgovor . 5

Kdaj so se naselili Buri v južni Afriki .... 7

Transvaalska republika.12

Burske šege in navade.15

Buri kot vojaki..19

Važnejša transvaalska mesta.20

Državica Oranje.23

Odlični Buri.26

Kje se dobivajo dijamanti.30

Zakaj se je vnela burska vojska.32

Dogodki na vzhodnih bojiščih do obkoljenja mesta

Ladysmitha.  38

Dogodki na zahodnih in južnih bojiščih v istem času 43

Boji ob rekah Oranje in Modder.44

Dogodki na južnih bojiščih.48

Boji ob Ladysmithu in Pietermaritzburgu ... 49

Bitka pri mestu Colensu.49

Boji ob reki Tugeli.51

Dogodki na južnih in zahodnih bojiščih v isti dobi 60

Burski poveljnik Cronje se poda Angležem . . 62

Dogodki po smrti generala Jouberta.72

Koliko velja Anglijo sedanja vojska?.79

Zamorci Basuto in Culu ........81

Slike o burskih junakih.83

Bitka na Majubi.85

Bitka ob Durbanu.88

Prva in največja zaloga raznih slovenskih in nemških raz¬
glednic Ljubljane, kakor tudi druzih slovenskih krajev.

V založbi

ANTON TURK-A

knjigarja v Ljubljani, Dunajska cesta št. 5

se dobivajo sledeče knjige:

Marjetica. Idila. Spisal A. Koder, 246 str. Cena 1 krona.
Materina žrtev. Pripovedka iz Dalmacije. Cena 1 krona.
Gozdovnik. Spisal H. Majar. I. del 1 krona, H. del 80 vin.
Princ Evgenij Savojski, slavni junak in vojskovodja
avstrijski, 78 strani. Cena 48 vin.

Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809 III. pre-
narejeni in pomnoženi natisek. Cena 40 vin.

Burska vojska, 92 strani. S podobami. Cena 60 vin.

Beneška vedeževalka ali prekletstvo in blagoslov.

65 strani. Cena 40 vin.

Mrtvi gostač. Cena 40 vin.

Ciganova osveta. 65 strani. Cena 40 vin.

Hedvika, banditova nevesta. 78-strani. Cena 40 vin.
Cvetina borograjska. S podobami. 128 str. Cena 80 vin.
Slovenski šaljivec. Spisal Silv. Košutnik. Cena 80 vin.
Srečolovec. Spisal H. Majar, 84 strani. Cena 40 vin.

Pravljice. Spisal H. Majar, 84 strani. Cena 40 vin.
Cvetke. Spisal H. Majar, 72 strani. Cena 40 vin.

Štiri povesti. 82 strani. Cena 40 vin.

Sveta noc. Spisal R. Vrabl, 56 strani. Cena 30 vin.

Sv. Notburga, pomočnica v vsakovrstnih potrebah in
popis življenja svete Heme, kneginje slovenske,
56 strani. Cena 36 vin.

Božja pot Matere božje na Blejskem jezeru. 32 str.
Cena 24 vin.

Ave Marija. S podobami-. Cena 20 vin.

Nove krasne razglednice, kolorirane,
„Narodna gorenjska noša", kom. 10 h;
razprodajalcem v večjih množinah znatno ceneje.

C0B1SS 8

S'
S
o

S
S

IH UNIVERZITETNA