N övi c E Z RIBNIŠKO-KOČEVSKEGA KONCA oktober 1993 • cena 120 SIT • št. 62 in SPREJEMAMO NAROČILA IKEBAN za 1. NOVEMBER Ribnica 861-440, Kočevje 852-526 lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll AKCIJA ZLATARNE CELJE Zamenjava zlata staro za novo v Kočevju dne 19. 10. 93 v Ribnici dne 20. 10. 93 • Košmrlj Alojz: OPTIMISTIČNO ŽIVETI KOT PARAPLEGIK • Obkolpska cesta: KDOR UPA - OBUPA • Ostanimo prijatelji: ŽUR OB 3. OBLETNICI NOVIH NOVIC • Šolstvo: OBISK PRI VRSTNIKIH IZ NEMČIJE V IMENU KRAJANOV ALI VIŠJIH INTERESOV? • Zasedanje ribniške skupščine: Z ODLOKOM NAD SKUŠNJAVE MLADOLETNIKOV • 50-letnica Zbora odposlancev: VAŽNO JE SODELOVATI • Snežnik Kočevska Reka: POSLOVNE ENOTE POSTALE KONCESIONARJI o RUFAC Ob Mahovniški cesti 3 - Kočevje tel. 854-042, 854-666 RENAULT AVT0CENTER RUFAC fax: 855-444 RENAULT IZREDNO UGODNE CENE R19 RENAULT 5, CLIOöo7^/W KO J! NA ZALOGI - DOBAVA TA Kratki dobavni roki za R21, ŠAFRANE, EXPRESS, TRAPIC Financiranje: kredit ali leasing na 36 mesecev SERVIS ZA VSE ZNAMKE AVTOMOBILOV KOVINOTEHNA 0 JESENSKA SUPER PONUDBA '93 SANITARNE ARMATURE ARMAL SANITARNA ARMATURA 58-231-227 V notialovanju z Ljubljansko banko in Stanovanjsko komunalno banko vam nudimo KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE po izjemno ugodnih obrestnih merah od R + 8 % (boniteto ugotavlja banka) Prodajalna KOVINAR Reška c.23, Kočevje ° tel. (061)853-621 Prodajalna KOVINAR Opekarska c., Ribnica ° tel. (061)861-064 Prodajalna KOVINAR Gradbeni material Kočevska Reka o tel (061)800-043 RADIATORSKI VENTIL 3/8" KOTNI MARIBORSKA LIVARNA KOVINOTEHNA ° KOVINAR TRGOVINA ° Kočevska Reka n.c. (061)854-112 ° fax (061)851-613 UVODNIK Med pestrim mozaikom novičk in novic, ki smo Vam jih natrosili v tej številki, boste lahko prebrali in si tudi ogledali vse o rikovih stavkajočih delavcih, katerih se je firma odrekla na tak ali drugačen način. Ne bo odveč, da osvetlimo problem štrajka še s čisto človeške plati. Na cesti je bilo kar nekaj delavk in delavcev, bolj ali manj so bili vsi kislih in zamišljenih obrazov. Nekateri so bili videti prav zamorjeni. Do tu še vse lepo in prav - le kdo bi pričakoval nasmejane štrajkajoče delavce ! Nekaj pa je vseeno bodlo v oči. Delavci namreč sploh niso bili agresivni, od časa do časa je sicer kak posameznik jezno zarobantil, a takih izpadov je bilo malo. V glavnem pa so bili delavci pogreznjeni vase, marsikateri je nemo zrl v prazno... Tako se obnašajo ljudje, ki so jih zlomili. Zlomili tako, da so ubili v njih nekaj, kar je bilo še do pred kratkim zanje sveto... Marsikdo je s cmokom v grlu gledal na žalosten prizor, ki se je že od daleč ponujal na vstopni in izstopni glavni ribniški prometnici. Pa ne zaradi sentimentalnosti do dobrih starih časov - ali pa morda le? - marsikdo je začutil to nepojmljivo ponižanje ljudi, ki so prišli na ceste, ker že skoraj leto dni niso dobili svojega dohodka! Dohodka? Lahko tisti uborni cekin sploh tako imenujemo? Kako bi človek le lahko preživel držino s tako bagatelnim denarjem? Ko boste prebirali članek o stavki rikovih delavcev, si ga preberite dvakrat. Prvič za informacijo, v drugo pa naj se dotakne vašega srca. Ste doumeli, zakaj so se odločili za dejanje zapore na cesti? Ste začutili, da so to naši ljudje, naši sosedje in prijatelji ? Kako majhni in še manjši smo lahko ljudje (vodilni !) in kako malo je vredno naše - človeško dostojanstvo!! Danes so bili na vrsti oni, jutri bomo morda mi?! Tisti, ki je te delavce hotel tako nizkotno ponižati, je še najbolj ponižal samega sebe! (Kdo pa je hotel zakriviti to gnusno dejanje, prepuščam vaši zdravi presoji.) Urednica VSEBINA VROČA TEMA Vrženi na cesto so prišli po cesti razlit svoj obup in potem odšli zamrznit svoj up, ki je skrit v zidovih in strojih. REPORTAŽA O prazniku s pol stoletno obletnico, ki je razpolovil Sloveče za prazen nič. AKTUALNO Medtem ko v Kočevski Reki poteka v imenu preživetja previdna amputacija podjetja na posamezne dele, se s cesto ob Kolpi prav tako v imenu preživetja brezbrižno uničuje vas, ki bi preživela tudi brez nove ceste. NOVE NOVIČKE Po tem, kako (ne)delujejo občinske skupščine, so bolj podobne otroškim matinejam kot pravim parlamentom, zato tudi ne morejo spraviti mladih v nekakšne disco matineje. VAŠ INTERVJU Življenje si je mogoče lepo urediti tudi na vozičku v vasici pri Gori, saj ga ni čez zadovoljstvo biti gospodar svojega življenja v lastnem domu. GLASBA Predstavljamo vam IMPULZ in vas vabimo na žur ob 3. obletnici NOVIH NOVIC PREDSTAVLJAMO VAM V Kočevju bodo na novo izdelovali nogavice in prodajali vse vrste oblačil, v Dolenji vasi pa avtomobile popravljajo že dolgo, v novem salonu jih bodo odslej tudi prodajali. ŠPORT Nekateri so na Mlaki prvič prišli na konja, kar pa ni uspelo rokometašicam, ki so jih iz boja za pokal EHE izločile neukrotljive Francozinje. NoTicE NOVE NOVICE izdaja PROZA d.o.o., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Organizacija: Luxuria d.o.o., Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje št. 23/92 sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5 % prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1200 SIT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 11.00. Tel. 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun: NOVE NOVICE 51310-685-1349. Novic E VROČA TEMA H Oktobrska vstaja rikovih delavcev KDOR UPA ■ OBUPA Vzrokov za upor iz obupa je bilo več kot dovolj, vzorov pa tudi. Novih služb ni in ni, nadomestil in odpravnin še manj, dolgovi se kopičijo in preživeti je teoretično nemogoče, praktično pa le s pristankom na ponižujoč položaj in malimi vsakodnevnimi mojstrovinami ob štedilniku in sivi ekonomiji. Vsa ta abnormalnost pa ne bode več v oči nikogar razen prizadetih, zato so rikovi opeharjeni delavci postopali po mariborskem receptu -zavzeli so cesto. Iz nje so se po šestih urah sicer umaknili, a pravijo, da se bodo nanje še vrnili. Odločitev o zapori ceste na tobra, se je Ribnica prebudila se umaknili s cest in stavkali dveh koncih je padla na skup- amputirana od kočevskega in svojo stavko. Po radijskih zve-nem večernem zboru nekda- ljubljanskega zaledja zaradi zah so stavkajoči ob traktorjih njih delavcev še ne tako dolgo traktorskih zapor na Bregu in čakali na rezultate pogajanj o nazaj najbolj vitalne ribniške v Goriči vasi. Le redke prošnje postavljenih zahtevah, ki pa tovarne RIKO, ki kot trajni in moledovanja so bila usliša- so bile tako jasne in tako neu-tehnološki presežki zaman ča- na, večina voznikov je bila resničljive hkrati, da se nji-kajo na odpravnine in delav- prisiljena v preboj po obvozu hovi predstavniki niso imeli cev, ki že od januarja čakajo čez Jurjevico. Policisti so na niti d čem niti s kom pogajati, na delo in nadomestila doma. zaporo opozarjali mimoidoče V pisarni občinske izpostave Naslednje jutro, v sredo 6. ok- le do devete ure, potem pa so svobodnega sindikata so se Od julijske vojne sem je bila to prva zapora ceste v Ribnici, kije glede na udeležbo številnih traktorjev bolj spominjala na kmečki punt. Paraliziran je bil predvsem tovorni in avtobusni promet, potniki pa so se od Goriče vasi do Brega skozi barikade prebijali peš do avtobusov. Kljub temu izrazi podpore stavkajočim niso bili redki. NoTicE VROČA TEMA medtem lahko le nemočno pogovarjali o tem, kako bi čim bolj neboleče prestavili zaporo iz cest za rikove zidove, saj naj bi bil namen - opozoriti javnost na kršenje dogovora o vpisu odpravnin na hipoteko podjetja - dosežen. Zapora je bila ob 11. uri res prestavljena na Riko, kar so večinoma solidarno sprejeli tisti redki delavci, ki kljub slabim in nerednim plačam delo sicer še imajo, teže pa so prihod stavkajočih na firmo prenesli zaposleni v mešani firmi R.M. international. Kljub glasnim opazkam na njihov račun do težjih incidentov ni prišlo, ob 13. uri pa so se sindikalni predstavniki odločili za totalno zaporo podjetja, ki naj kot oblika pritiska deluje na občinske funkcionarje, da se dogovorijo z vladnimi predstavniki za obliko izplačila nadomestil in odpravnin. Še istega dne je k Drnovšku romal faks s povzetkom težkega položaja rikovih delavcev, in zahtevami po takojšnjem sestanku, v petek pa so prišli po isti poti nazaj iz ministrstva za delo povzetki njegovih dosedanjih ukrepov v zvezi z Rikom, ki so bili vsi po vrsti brezuspešni. Ministrstvo bi finančno ne moglo pomagati tudi če bi hotelo, ker preprosto nima denarja, kljub temu naj bi v Ribnico čimprej poslalo pomočnika ministrice Puharjeve. Podobno zgotovilo naj bi dalo tudi ministrstvo za gospodarske dejavnosti, neuradno pa se je izvedelo, da se pospešeno deluje predvsem na izbiri najprimernejšega stečajnega upravitelja, ki bi s svojo ekipo napravil konec anarhičnemu stanju na Riku, denarja za poravnavo dolgov do bivših delavcev pa s sabo v kovčku prav gotovo ne bo prinesel. Oblast med delavci: prepričevanje predsednikov ribniškega izršnega sveta in skupščine ter komandirja policijske postaje, da se zapore umaknejo in sprosti promet, ob 8. uri še ni bilo dovolj prepričljivo. Oblast je bila s prihodom med stavkajoče prisiljena poslušati marsikatero ogorčeno tudi na svoj račun. Čas je za pogajalce, ki pa so bili glede tega, da bi karkoli storili v prid zahtevam stavkajočih, vsi enako nemočni, tekel prehitro. Vprašanja, zakaj je Riko v prvem polletju pridelal nadaljnih 2 miljona mark izgube, zakaj niso bile odpravnine zavarovane s hipotekami, kam je šel denar od prodanih kapacitet, zakaj se je kljub povečanju izgub odlašalo s stečajem, so bila zastavljena z vso potrebno ostrino. Prihod stavkajočih na Riko je morda zapečatil usodo družb, ki še imajo naročila in delo. Ali je popolna zapora podjetja s strani stavkajočih oblika pritiska na vlado ali samozaščita pred nadaljnim manjšanjem vrednosti podjetja ali res le akt lastne nemoči in obupa, so vprašanja, na katera bo odgovoril čas, ki ni žal na strani nikogar. tekst in foto D. in S. H. Novic E REPORTAŽA 50. letnica Zbora odposlancev slovenskega naroda VAŽNO JE SODELOVATI V grobo obnovljeni dvorani Šeškovega doma (parket je bil še nepolakiran, na odru pa so bili na črni prevleki dobro vidni beli sledovi nanošenega blata), se je 2. oktobra vendarle zgodila proslava ob 50-letnici zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda. Scenarij prireditve so napravili na državni ravni, dogodek je neposredno prenašala televizija, v prepolni dvorani pa je bilo po pričakovanju poleg številnih veteranov NOB opaziti predvsem levo polovico slovensklega političnega spektra. Najštevilčneje so bili zastopani liberalni demokrati, so- . cialno demokratski prenovitelji, soeialno-ekološki zeleni, prišli so nekateri demokrati in seveda Zmago Jelinčič s Polonco Dobrajc iz SNS. Za novinarsko srenjo so bili tovrstni posnetki dragocenjši od samega dogajanja na odru, ki so ga obeležili z recitali iz Brižinskih spomenikov in Cankarjevih Hlapcev Štefka Drolčeva, Polde Bibič in Pavel Ravnohrib, s klavirskima recitaloma pa domači pianist z moskovskega konzervatorija Erik Šu-ler. Slednji je tudi požel najburnejše aplavze, na velik, že skoraj navijški odziv pa so naletele tudi pesmi Partizanskega invalidskega pevskega zbora. Predsednik kočevske skupčine si je v pozdravnem nagovoru očitno razbremenjen vloge gostitelja privoščil precej pikrih na račun preobremenjenosti Kočevske s slovenskimi travmami, ki je poleg tega še dežela proletariata s 95 odstotki ozemlja v državni lasti. Vljudnemu aplavzu je sledil nagovor podpredsednika državnega zbora Leva Krefta in slavnostni govor predsednika istega zbora Hermana Rigelnika, ki je o zboru pred 50. leti menil, da je imel za tiste čase največjo možno Trije predsedniki: Mihael Petrovič je na resnost kočevske stvarnosti opozoril tudi z resno držo med predsednikom države Milanom Kučanom in državnega sveta Ivanom Kristanom. verodostojnost. Poleg protifašitičnega in državotvornega pomena zbora, ki smo ga uresničili šele po skoraj 50. letih, pa je podaril tudi čisto posvetene prispevke zbora k ureditvi infrastrukture, oskrbe in denarništva v nastajajoči državi. V imenu uležencev zbora je prisotne pozdravil tudi predsedujoči tedanjemu zboru Bogdan Osolnik, ki je izrazil obžalovanje, da so se nekateri dogodki odvijali drugače, kot so jih zastavili na zboru. Osolnik je svoje današnje videnje zbora poleg zgodoviskih podat- Priložnost za kratek pomenek: Po dolgem času je bilo v javnosti mogoče zaslediti poleg Vide Tomšči-čeve tudi Vinka Hafnerja in Janeza Stanovnika. Predsednik kočevske borčevske organizacije Nace Krničnik se je s “trdo roko“, a očitnimi simpatijami, zpletel v pogovor z Zmagom Jelinčičem, ribniški župan France Mihelič pa je “pokaral“ Alenko Puharjevo, zakaj mu je iz ITPP-ja splejala direktorja v svoje ministrstvo. N o vi c E REPORTAŽA ............................................. ......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... :::.... . . .. ........... . ..; .; . . .:.:.:.:x:::::.:x : xxxXxXxxx x kov širše obrazložil v posebni publikaciji, ki jo je izdala Zveza združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije. Po proslavi se večina prisotnih kar nekaj časa ni mogla raziti izpred Šeškovega doma, saj imajo nekateri le preredko priložnost, da se prikažejo v javnosti in med svojimi nekdanjimi soborci ali ideološkimi somišljeniki. Kočevje se ni z ničemer potrudilo, da bi podaljšalo enourno precej prisiljeno praznično vzdušje s sprošče-nejšim nadaljevanjem, zato so prve dežne kaplje prisilile več stoglavo množico “gostov“ da se je po skupinah in skupinicah porazgubila po naključno izbranih kočevskih lokalih. Med policisti, zadolženimi za varnost državnikov, je to povzročilo nemalo zmede, nazadnje pa so se osredotočili le na varovanje predsednika Milana Kučana, ki je do besede prišel šele v izbrani družbi med kratkim postankom v motelu Jezero. Glavnina liberano demokratske posadke (Školjč, Kopač, Rigelnik in Thaler) se je na lastno pest odpravila na ogled kočevskih znamenitosti, Anderliča pa je bilo pozneje mogoče najti v pisani družbi z Vinkom Pintarjem, Tancigom, Šešerkom, Jelinčičem, Dobrajčevo, Simčičevo in Omerzo za istim omizjem pri Alču. 50-letnica I. kongresa zveze slovenske mladine Okroglo obletnico so z govori in krajšim kulturnim programom obeležili tudi udeleženci I.kongresa zveze slovenske mladine v Kočevski Reki. Vinko Hafner je kot eden izmed takratnih udležencev kongresa poudaril, da se na njem niso opredeljevali do prihodnje ureditve države. Njihova naprezanja je označil kot odpravo na Himalajski vrh, ki pa ga niso nikdar dosegli. Med prisotnimi je bil tudi Jože Smole. D. in S. H. Obletnica v znamenju Zmaga Jelinčiča Že teden dni pred osrednjo proslavo v galeriji Šeškovega doma je Zmago Jelinčič iz svoje zasebne zbirke pripravil razstavo Partizanska plačilna sredstva. Poudaril je zgodovinsko dejstvo, da so različne oblike lastnih plačilnih sredstev v okviru narodnoosvobodilnega gibanja edistven primer v tedanji okupirani Evropi. Obveznice, ki so bile med vojno izdane v sedanji avstrijski Koroški naj bi bile neprecenljive vrednosti, saj dokazujejo začetke uveljavljanja slovenske državnosti onstran Karavank. Jelinčič je na otvoritvi razstave predstavil tudi knjigo Partizanska plačilna sredstva, ki jo je zaradi pomanjkanja posluha tedanjega kulturnega ministrstva izdal v samozaložbi. Na otvoritvi prisoten sedanji minister Sergej Pelhan je avtorju zagotovil, da se mu ob izdaji naslednje knjige s podobno zgodovinsko tematiko to ne bo več pripetilo. SNS je k sami proslavi ob 50-letnici Zbora odposlancev slovenskega naroda prispeval še z dvema konkrektnima dogodkoma: povrnil je stroške prevoza vrhunskega klavirja SHIMEL-BENTON iz Mengša, na katerega je igral pianist Erik Šuler ter izdal posebno spominsko znamko in kuverto z značilno razširjeno Slovenijo, Knežjim kamnom in datumom kočevskega zbora. NoTicE AKTUALNO .... : Snežnik - Kočevska Reka POSLOVNE ENOTE POSTALE KONCESIONARJI, SNEŽNIK OBDRŽAL LE ČISTA JEDRA V javnem podjetju Snežnik so se kmalu po ureditvi statusa in ugotovitvi dejanskih potreb državnih organov po njihovih storitvah začeli ukvarjati z vprašanjem, kako se prilagoditi novim razmeram. V prvi fazi so reorganizirali podjetje na način, ki je omogočal v drugi fazi izločitev poslovnih enot, ki so zaradi predimenzioniranosti oziroma notranje nemotiviranosti pehale v izgubo celoten Snežnik. Iznašli so precej izviren način dajanja posameznih enot v najem s hkratnimi koncesijskimi pogodbami, ki zagotavljajo najemnikom kapacitet tako obseg nujnih storitev za Snežnik kot proste roke za samostojen nastop na tržišču. Kljub temu, da so servis z bencinsko črpalko, turistično - gostinski objekti in inženiring zaživeli formalno samostojno šele s septembrom in oktobrom, na Snežniku že opažajo precej spremenjen odnos večinoma istih ljudi do lastnega dela. V zagnanosti naj bi se jim pridružili tudi novi lastniki stavbnih zemljišč in objektov na širšem območju Kočevske Reke, ki so jih pred kratkem nakupili na javnem natečaju. Kapacitete so bile oddane v najem izključno v Snežniku zaposlenim delavcem na internem razpisu, tako da koncesijsko določene storitve opravljajo večinoma isti ljudje kot prej, le da tokrat na lasten rizik. Direktor Snežnika Ladislav Lenassi se sicer zaveda, da bo potrebno posamezne najemnike še nekaj časa “crkljati“ z raznimi ugodnostmi, vendar zaupa v njihov pogum in že po nekajtedenskih izkušnjah ugotavlja, da so hitro osvojili podjetniško miselnost. Bife in trgovina, gostinski center, lovski dom v Kočah, bencinska črpalka z mehanično delavnico ter kopica vzdrževalnih del so se tako že znašli pod posebnimi pogoji v zasebnih rokah, v Snežnikova bencinska črpalka in avtomehanična delavnica sta oddana v najem bivšemu delavcu, ki je s koncesijsko pogodbo dolžan opravljati določen obseg storitev svojemu najemodajalcu, z viškom kapacitet pa lahko nastopi na tržišču. čistih jedrih podjetja kot so gozdarstvo, lovstvo, kmetijstvo in lesna predelava pa podobna preobrazba še ni možna do lastninskega preoblikovanja podjetja. Nekatere gozdarske ekipe in farma v Štalcerjih sicer že delajo na podlagi koncesijskih pogodb, vendar so skoraj v celoti vezane na Snežnik. Do likvidnostnih sredstev in posredno tudi do oživitve nekaterih zapuščenih objektov so v Snežniku prišli tudi s prodajo stavbnih zemljišč na Kočah, v Primožih, Borovcu in drugod. Kupci so večinoma premožnejši meščani, ki si nameravajo na starost urediti bivanje v naravnem okolju. Na očitke, da tovrstno poseljevanje ni mogoče ocenjevati kot revitalizacijo, imajo na Snežniku pripravljen odgovor, da zaradi težav z infrastrukturo in velikih stroškov na začetku tako ali tako ni mogoče pričakovati mladih naseljencev brez sredstev. Prišli pa naj bi čez nekaj let v drugem naselitvenem valu na urejenejša posestva svojih staršev. Večjih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo, pa ob stavbnih parcelah tako ni mogoče prodajati, ker so po novi zakonodaji v državni lasti pod skladom gozdnih in kmetijskih zemljišč. V Snežniku upajo, da jim bo sklad dal sčasoma spričo specifičnega statusa področja prostejše roke pri razpolaganju s temi zemljišči in da se bo našel način za njihovo koncesijsko oddajanje v najem. Nove lastnike objektov so že združile skupne tegobe, zato so navezali medsebojne stike in se vneto lotevajo urejanja svojih bodočih bivališč. Pri tem pa bodo bolj ali manj odvisni od uslug in storitev Snežnika in njegovih koncesionarjev (projektantov, servisnih storitev, trgovine...), s tem pa se zaokroža revitalizacijski koncept, ki je bolj plod gospodarskega pragmatizma trenutnih razmer v Kočevski Reki kot pa dolgoročnih razvojnih vizij, ki bi nastajale v oblastnih organih na občinskem ali republiškem nivoju. NoTicE AKTUALNO Obkolpska cesta V IMENU KRAJANOV ALI VIŠJIH INTERESOV? Državna meja je odprla potrebo po cestni povezavi med vasmi na levem bregu Kolpe med Petrino in Mirtoviči po slovenski strani. Zaradi sklicevanja na potrebne strokovne analize posledic gradbenega posega se je začetek gradnje po katerikoli varianti vlekel predolgo, zato je dozorel politični konsenz, da se tolerira razširitev zaraščene kolovozne poti ob Kolpi, za katero je potrebna le priglasitev del. IS kočevske skupščine je izbral izvajalca in zarohneli so buldožerji, ki pa so se do zaključka redakcije te številke Novih Novic na daleč izognili prvi vasici na njihovi osvajalski poti skozi divjino - Grivcu. Večina vaščanov se je namreč postavila po robu zagnanosti občine, ki pa je “pozabila“ na konkretne ljudi, doslej prepuščene samim sebi in svojemu dragocenemu miru. Večina vaščanov Grivca, ki sicer ima dober kilometer cestne povezave s Petrino in s tem po slovenski strani do zaledja matične države, do konca avgusta ni prav verjela v možnost cestne povezave preko njihove vasi s celotno Gornjo Kolpsko dolino. Ko pa je tudi do njihovih ušes prišlo, da bo obnovo kolovoza v cesto prevzela kar kočevska občina in to v varianti, ki bi šla natanko po vaški poti, se niso dolgo obotavljali. Na pobudo tamkaj živečega zgodovinarja iz Kopra Martina Černeta in predsednika vaške skupnosti Davorina Bauerja je preko KS Kostel romalo na Ministrstvo za promet in zveze protestno pismo, v katerem vaščani nasprotujejo obnovi ceste skozi vas in se zavzemajo za varianto obvoznice skozi gozd nad vasjo ali čez polja pod njo. Odgovora ni bilo, zato pa je završalo na kočevski občini, češ, krajani sami bodo minirali obnovo ceste, za katero se tako trudimo dobiti soglasje države. Na podpornike “Občinarjev“ in zagovornike obvoznice, ki bi odvrnila ogroženost starih hiš in njihovih prebivalcev, se je razdelila tudi vas, ne glede na to pa se je pred in za vasjo že začelo s terenskimi deli. Na Ministrstvo za promet in zveze je KS poslala ponovno zahtevo, da se ustavi z gradbenimi deli med Kužljem in Grivcem do pridobitve soglasja vaščanov in zagotovila plačila odškodnin, zahtevali pa so tudi revizijo dotedanje dokumentacije. Tokrat so zahteve vzeli resneje tudi na občinskem izvršnem svetu in prišlo je do dogovora o skupnem sestanku v domačiji ravnateljice kočevske srednje šole Ksenije Vidoševič v Grivcu. Predstavniki občine so vaščanom 25. septembra zagotovili prihod geometrov, ki bodo razmejili cesto ter obljubili odškodnine tistim, ki bodo zaradi posega ceste utrpeli škodo na parcelah. S soglasjem vaščanov, da bi cesta šla skozi vas, so pogojevali tudi občinsko financiranje asfalta, zato je preko 20 prisotnih vaščanov vendarle soglašalo s traso ceste preko vasi. Spor z oblastmi je bil tako formalno zglajen, grob poseg “višjih interesov“ pa je med vaščane vnesel nepopravljivo razklanost na “režimske“ in “pošetene“ vaščane ter ponovno obudil v življenje stare medsebojne osebne zamere. V vsakem primeru pa je pomanjkanje minimalnih standardov pravne države med obmejnimi krajani zapustilo grenak občutek, da pri cestnem povezovanju za matično državo le-tej ne gre toliko zanje kot za “višje interese“, ki žal tečejo tik pod okni in balkoni njihovih v breg stisnjenih Matija Černe je zbral zajetno dokumentacijo, ki priča o njegovem trdem boju proti po njegovem mnenju nepravnim postopkom gradnje obkolpske ceste: občina ni pridobila soglasja krajanov, ni zajamčila plačila odškodnin, obseg del presega le priglasitev del za obnovo kolovoza, trasa ceste ne poteka po kolovozu... Černe: “Le kdo more določiti, čigava so drevesa, ki so bila posekana na trasi ceste in bila kasneje odvlečena na bližnje travnike? Sami se lahko prepričate, da so gradbena dela na trasi ceste pravi masaker nad naravo! Ne razumite me napak: nisem proti cesti, ampak proti načinu, kako so se jo lotili. Dr. Stanko Nikolič je kršil zdravniško etiko, ko je pacientoma očital v ordinaciji, da se zavzemata za obvoznico mimo vasi. Prav tako se mu je na sestanku, na katerega ga ni nihče povabil, zareklo, da oviramo interese policistov, vojske in lovcev, kar jasno kaže, kdo stoji v ozadju ’naše’ ceste.. Alojz Petek je na sestanku obljubil, da bo cesta skozi vas ostala popolnoma enaka, kot je, z mostom vred. Prav danes pa so ga prišli merit in ko sem mu omenil njegovo obljubo, mi je odvrnil, da si tisti papir lahko kar nekam zataknem...“ NovVcE DRŽAVNI ZBOR RRPUISLIKE SLOVENIJE Lastninski certifikati so tu ■ kaj sedaj? V torek 19. oktobra ob 18. uri bo v Miklovi hiši v Ribnici okrogla miza (posvet) o izvajanju zakona na temo Lastninski certifikati so tu - kaj sedaj? Gosta poslanskega večera bosta g. Izidor Rejc, poslanec in predsednik komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine v državnem zboru in mag. Tone Rop, državni sekretar v Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, zadolžen za izvedbo privatizacije v Vladi RS. Leta 1990 smo doživeli ponovno rojstvo demokracije na Slovenskem, v letu 1991 politično osamosvojitev, osvoboditev in samostojno državo — večstoletni sen naših prednikov. Za ohranitev in utrditev naštetega pa je nedvomno potrebna tudi ekonomska samostojnost, ki je glavni pogoj za zadovoljne in srečne Slovenke, Slovence in vse državljane Republike Slovenije. Prvi korak na zahtevni in odgovorni poti pa je lastninsko preoblikovanje družbene v v svetu normalno in učinkovito zasebno lastnino. Napočilo je enkratno zgodovinsko obdobje države Slovenije za iskanje pravih in konkretnih lastnikov družbene lastnine, v katerem sodelujemo vsi državljani. V Ribnici imamo priložnost, da se s sprejeto zakonodajo seznanimo iz prve roke, zato jo kaže izkoristiti. Ugledna gosta in strokovnjaka bosta zagotovo znala pojasniti vse zadrege v zvezi z lastninjenjem podjetij, certifikati in odgovoriti na druga pereča vprašnja, ki jih odpira spomladi sprejeta lastninska zakonodaja. Vabljeni vsi, ki vas omenjena problematika zanima, še posebej pa vodstva vseh družbenih podjetij in sindikatov v ribniški in kočevski občini. Poslanec v DZ RS Benjamin Henigman SPOŠTOVANI OBČANI RIBNICE IN KOČEVJA Obveščam vas, da sem Vam kot poslanec Državnega zbora na razpolago za razgovor, morebitna vrašanja, pobude in informacije: - v poslanski pisarni v Ribnici, Šeškova 50, II. nadstropje, vsak prvi ponedeljek v mesecu od 7. do 9.ure. - v prostorih Skupščine občine Kočevje, Ljubljanska 20 (pisarna predsednika SO Kočevje) vsak drugi ponedeljek v mesecu od 7. do 9. ure. V mesecu oktobru sem v Ribnici na razpolago v ponedeljek, 18. 10. 1993, v Kočevju pa v ponedeljek, 25. 10. 1993 ob omenjenih urah v istih prostorih. Sporočila izven določenega termina sprejema poslanska pisarna v Ribnici na tel. 860-554, v Kočevju pa tajništvo SO Kočevje na tel. 851-130. Vabljeni! Poslanec v DZ RS Benjamin Henigman Prireditve ob počastitvi 600-letnice Župnije Kočevje Četrtek, 14. 10, - prenos kipa Sv. Jerneja, ki je delo akademskega slikarja Staneta Jarma, v cerkev Sv. Jerneja in namestitev s pritrkavanjem. Sobota, 16.10. ob 20. uri - slavnostni koncert zbora CONSORTIUM MUSICUM v župnijski cerkvi. Nedelja, 17. 10. ob 11. uri - osrednja slovesnost s slovesnim somaševanjem ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, po maši pa blagoslovitev trga Sv. Jerneja božjega znamenja na Kmečkem trgu, poslikanega s Sv. Antonom - zaščitnikom kmetijstva, Sv.Rokom -varuhom pred kužnimi boleznimi, Sv. Jernejem - zavetnikom Kočevja in podobo žalostne Matere Božje. OBVESTILO SKD Vse članice, člane, simpatizerje, volilce in ostale občane obveščamo, da smo Krščan- ski demokrati Ribnice od 1. avgusta dalje stalno dosegljivi v prostorih stranke, Šeškova 50, II. nadstropje ali na tel./fax 860-554: v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 12.ure, v sredo pa od 12. do 16. ure. Vabimo vas, da nas, če je le možno, osebno obiskujete predvsem ob ponedeljkih in petkih od 9. do 11. ure ali sredah od 13. do 16. ure. Vabljeni! OO SKD Ribnica OBVESTILO Ki Slovenska ljudska stranka Vse člane in simpatizerje Slovenske ljudske stranke obveščamo, da ima Občinski odbor SLS Ribnica uradne ure vsako sredo od 15. do 17. ure na Šeškovi 15, II. nadstropje. Vabljeni! OO SLS Ribnica Novic E ČRNA KRONIKA p ■ Vlom v peskokop Dne 23. 9. 1993 ob 16. uri je dežurni policist poročal vodstvu krajevne skupnosti Kostel o vlomu v peskokop pod njeno upravo. Sledili so še trije vlomi. Dne 1. 10., 2. 10. in 4. 10. je prišlo do kraje in preprodajanja nasipnega materjala v večjem obsegu. predsednik sveta KS Kostel mag. Južnič Stanislav Le kršitev javnega reda in miru V poročilu o dogajanjih Pri Kapcu v Loškem Potoku je bilo v naslovu omenjeno, da je šlo za pretep, in da se bo zaradi posledic R. J. moral zagovarjati na sodišču. Na podlagi strokovnega mnenja, da je R. F. zadobil le lažje telesne poškodbe, je bil zoper R. J. podan le predlog k sodniku za prekrške. V yuga trčil zaradi vinjenosti Razlog za prometno nesrečo, o kateri smo v prejšnji številki priobčili fotografijo sploščenega yuga na pločniku pri mercatorjevi trgovini z gradbenim materialom, je bila vinjenost in prehitra vožnja voznika kombija M. D. Odkrili vlomilce Po nekaj dneh od vloma v stanovanje na Vrtnarski ulici v Ribnici, so bili storilci odkriti. Dva sta bila Ljubljančana, tretji pa mladoletni Ribničan. Fantje so osmuljeni še več kaznivih dejanj, zato so primer prevzeli kriminalisti iz oddelka za mladoletni kriminal. ZAMIKALA GA JE POLNA DENARNICA 27. septembra se je zjutraj oglasil na ribniški policijski postaji R. K. iz Ribnice. Prejšnji večer je k njemu v hotelski pivnici pristopil B. D. in ga zaprosil za 1.000 SIT. Pri tem je opazil, da ima v denarnici večjo vsoto, zato je šel za njim okrog 23. ure proti domu. Pred vrati mu je odvzel 2.000 DEM, 5.000 ATS in 50.000 SIT, denarnico pa odvrgel. Zoper B. D. bo podana kazenska ovadba na TJT Ljubljana, enota v Kočevju. Z MINO PO MESTU 30. septembra je bila kočevska policija obveščena, da hodi neznanec z mino po mestu. Izsledili so občana P. F. iz Kočevja, ki je mino M 45 kalibra 82 našel v kontejnerju med starim železom. Mino, ki je imela vgrajen vžigalnik, so uničili pripadniki specialne enote, Dinos pa bodo ovadili zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Ukradeno motorno kolo našli v Hrovači 27. septembra je izpred Šraufa v Sodražici nekdo odpeljal motorno kolo S. M. iz Žimaric. Po nekaj dneh so motorno kolo našli, storilec pa ostaja neznan. Policisti zbirajo tudi obvestila o vlomu v avtomobil pred SDK v Ribnici, kjer je neznani storilec odnesel avtoradio s kasetofonom. TRČIL V ČAKAJOČE VOZILO 29. septembra se B. J med vožnjo iz smeri Hriba proti Lončarski ulici v Dolenji vasi zaradi neprimerne hitrosti ni mogel zaustaviti pred vozilom, ki ga je iz previdnosti na ozki cesti zaustavila D. M. Pri trčenju je nastalo za 100.000 SIT škode. Istega dne je K.M. iz okolice Ribnice pri vključevanju na Gorenjsko cesto zaprla pot vozniku A.S. Tudi pri tem trčenju je nastalo za okrog 100.000 SIT škode. ZBIL KOLESARJA IN ODPELJAL DALJE 2. oktobra zvečer je neznani voznik med vožnjo proti Kočevju v Nemški vasi zadel kolesarja K. J. Kolesar je pri padcu zadobil lažje telesne poškodbe, za voznikom, ki je s kraja nesreče pobegnil, pa še poizvedujejo. 5 CESTE V OGRAJO 3. oktobra je zaradi prevelike hitrosti v Prigorici začelo zanašati voznika H. M., zapeljal je s ceste in se zaustavil v ograji Inles Hrasta. Predlagali so ga k sodniku za prekrške. IZ RIKA ODNESEL PUŠKO Iz strelišča na Riku je bila 4. oktobra odnesena malokaliberska puška. Ker je šlo za vlom orožja, so primer prevzeli kriminalisti, ki so osumljencu na sledi. OVCAM NASTAVLJAL PASTI 9. oktobra sta ribniško policijo obvestila solastnika ovčje črede iz Loškega Potoka, da sta na ograjenem pašniku našla pasti, nastavljene ovcam. V zadnjem času sta pogrešila nekaj ovc, za nezakonito oskrbo z njimi pa je osumljen sokrajan R. A, ki so ga ovadili na javno tožilstvo v Kočevju. PODGANA V TRANSFORMATORJU 6.oktobra je neznani občan obvestil policijsko postajo v Ribnici, da se iz transformatorja na Gorenjski cesti močno iskri. Dežurni električar je v prisotnosti ribniških gasilcev odkril, da je kratek stik povzročila podgana, iskrenje pa je povzročio samodejno izklučenje transformatorja. Nastala škoda je minimalna. KOLESAR IZSILIL PREDNOST V Gorenju je 6. oktobra 13. letni G. R. iz Koblarjev na križišču enakovrednih cest pri gostilni Jasene s kolesom izsilil prednost vozniku L. V. iz Gorice. Zaletel se je v bok in pri tem zadobil hujše poškodbe. NoTicE___________________ NOVE NOVIČKE ' ............... .. .. s W:: Mi Ü m M mm ■fm mm V: mi *m Vi mm ■mm ■mm rrrrrrrr TTTTTT mA .... x.x.x.: •X.:. X-X-X mm mm vmmi S::*:* ZWm vam m m mtm mm a m s; S?:j SS: 5? 5 S*;: Zasedanje ribniške skupščine Z ODLOKOM NAD SKUŠNJAVE MLADOLETNIKOV Zasedanje ribniške skupščine se je 29. septembra po dolgih razpravah zaradi nesklepčnosti ponovno končalo prav pred obravnavo predloga o spremembah imen nekaterih ribniških in sodraških ulic. Mnenja poslancev so se razdelila že pri iskanju vzrokov za nesklepčnost skuščine pred to točko že na prejšnjem zasedanju, različne poglede pa so imeli ponovno tudi na način in vsebino predlaganja osnutka odloka o poslovnem času. Poslanci SKD so med pregledom zapisnika prejšnje seje zahtevali, da se vanj zapiše, da je nesklepčnost zbora KS s svojim odhodom pozročil Janez Bambič, s tem pa tudi obstrukcijo sprejema odloka o preimenovanju ulic. Bambič je v “zagovor“ povedal, da je moral domov pokosit travo in da ga kot Potočana preimenovanja tako ali tako ne zanimajo. Anton Marolt, SKD, je svoje prepričanje, da je občina dolžna preprečiti možnost zadrževanja mladoletnikov na cestah v nočnem času utemeljeval s citiranjem znanega psihologa, sam pa je predlagal amandma na odlok o poslovnem času, po katerem bi bile ribniške diskoteke za mladoletnike zaprte po 22. uri. Franc Mihič se ni strinjal z načinom, da so dele- gati dobili osnutek odloka v roke tik pred sejo in zato predlagal, naj se ne sprejme. V imenu predlagatelja odloka IS in Obrtne zbornice je Pavel Hočevar opozoril na nerealnost določil v odloku, ki bi omejevala obisk mladoletnikov v diskotekah, saj bi se sicer odpravili v druge kraje, kar bi še bolj onemogočilo nadzorstvo nad njimi in ogrozilo njihovo varnost. Podprl ga je poslanec Franc Lovšin s propombo, da režim do mladoletnikov v lokalih določajo drugi zakoni, za izvajanje katerih so pristojni tako lastniki, inšpekcija in policija. Polemike okrog mladoletnih obiskovalcev ribniških diskotek se bodo odvijale še na naslednji skupščini. Izvršni svet je želel dobiti podporo za obvoznico za tovornjake od Brega ob progi do carinske izpostave mimo Inlesa in skozi Meles do Hrovače ter za obnovo magistralne ceste mimo šole po Partizanski, ki jo je v glavnem tudi dobil ob opozorilu šole, da se jim ne smejo poslabšati tamakajš-nje ramere. Poslanci so od IS dobili tudi informacijo o poraznih gospodarskih razmerah v občini skupaj s poročilom predsednika gospodarske komisije Benjamina Henigmana, kaj so kljub temu poskušali storiti za Riko in nekatera druga podjetja v občini. Poslanci so v delegatskih pobudah po ugotovljeni nesklepčnosti opozorili še na: nezmožnost novih najemnikov kasarniških prostorov, da bi se dogovorili o ureditvi infrastrukture; “invazijo“ policistov na Loški Potok, ki pa namesto pripravljenosti na sodelovanje pri varovanju meje povzroča revolt med prebivalstvom; preveliko vnemo inšpektorjev, ki da vidijo v vsakem seniku in lopi v Loškem Potoku nov vikend; potrebo po tem, da se opredeli nosilec projekta za oživitev kinodvorane v IDEALu, s katero upravlja SO Ribnica. Zasedanje kočevske skupščine ŽUPANSKA KRIZA ŠE VEDNO BLOKIRA SKUPŠČINO Istega dne kot v Ribnici je bilo iz podobnih razlogov -nesklepčnosti - prekinjeno tudi zasedanje kočevske skupščine. Dva delegata se nista strinjala s tem, da bi se opredeljevala do mnenja glede (ne)združljivosti funcije glede opravljanja predsedniške in direktorske funkcije Mihaela Petroviča in ker nista uspela s predlogom , da bi le-ta sam ponudil odstop, ki bi ga dal na glasovanje, sta zapustila zasedanje in povzročila nesklepčnost. Kljub skupščinskim procedural- slanci izkoristili prisotnost komm zdraham okrog župana, ki mandirja PP Kočevje Mira Ješel-poleg drugih neresnosti povzro- nika, ki jim je obrazložil, da kljub ]?’onično nesklepčnost, se v znani prisotnosti mamil niso evi-skupščini marsikaj dogaja tudi na dentirali nobene kršitve s takim neformalen način. Tako so po- obeležjem, so pa k odkrivanju teh pojavov pritegnjene tudi druge inštitucije. Nad priseljevanjem Romov se nadzor sicer opravlja, vendar drugih ukrepov kot prijavo k sodniku za prekrške nimajo na voljo. Beguncem je dovoljeno prosto gibanje po Kočevju z begunsko izkaznico, tudi med njimi pa je veliko neprijavljenih, po približnih ocenah pa je vseh med 600 in 700. Poslanci so se seznanili tudi s pismom predsednika KS Kostel, v katerem je županu očitano prisvajanje oz. kraja peska iz kostelskega peskokopa. Predsednik skupščine je obtožbe označil za neresne. H. S. NoTicE NOVE NOVIČKE Mikološko srečanje Ribnica’93 STROKOVNO O GOBAH Da so naši gozdovi dragoceni ne le za sladokusce in komercialne nabiralce gozdnih sadežev ampak tudi za strokovnjake, je pokazalo trodnevno srečanje Gobarske zveze Slovenije Ribnica ’93. Konec septembra se je zbralo v Ribnici preko 20 strokovnjakov iz vse Slovenije in nekaj uglednih gostov iz sosednje Hrvaške, ki so vse dopoldneve preživeli s košarami v rokah v okoliških gozdovih, popoldne pa so se zbrali v ribniškem hotelu in svoj “plen“ razporedili po mizah. Na njih se je tako znašlo na stotine različnih vrst gob, ki so jih vse popisali in manj znane primerke tudi laboratorijsko pregledali. Med udeleženci so bili biologi, profesorji, zdravniki in strokovnjaki drugih poklicev, nekaj pa je bilo po rodu Ribničanov, ki svoje poklice opravljajo v drugih krajih. GPoslovni rezultati družbenih dejavnosti NE DELIJO USODE GOSPODARSTVA SREČA To, da so v okolici Lipovca gobe še posebej na gosto posejane, ni nobena posebna skrivnost, da pa je med njimi pognal tudi 1,72 kg težak jurček, pa je že časopisna novica. Uplenil ga je mladi domačin Lenard Hočevar, prav blizu prvaka pa je našel še enega, “samo“ 0,70, kg težka “bratca“. Lenard, ki je sicer osmošolec, je gobar že od malih nog, jurček velikan pa je seveda njegova največja gobarska trofeja doslej. Družbene dejavnosti v Kočevju in Ribnici imajo v prvem polletju boljši poslovni izid kot je republiško povprečje, kar v gospodarstvu za isto obdobje po ugotovitvah kočevske podružnice SDK seveda ne velja. Razhajanje družbenih in gospodarskih dejavnosti pa se zmanjša ob podatku, da kosmate in čiste plače v družbenih dejavnostih zaostajajo za republiškim povprečjem. Povprečna čista plača zaposlenih TVD Partizan Ribnica BUTALSKE ZGODBE V četrtek, 7. oktobra 1993, je dramska skupina Osnovne šole dr. Franceta Prešerna iz Ribnice izvedla predstavo BUTALSKE ZGODBE v režiji prof. MARJANE STARC. Predstava se je ob 18. uri odvijala v ribniškem TVD Partizanu v dokaj polni dvorani. v kočevskih družbenih dejavnostih znaša v prvem polletju letošnjega leta 45.447 SIT in zaostaja 6.000 SIT za republiškim povprečjem, ribniška pa za repuliško zaostaja za dobrih 7.000 SIT. Ribniški zavodi in podobne družbene in-stititucije so pridelali v prvem polletju za 13 miljonov SIT izgube, kar je dvakrat več kot v Kočevju - to pa je podatek, ki po svoje tudi govori o soodvisnosti družbenih in gospodarskih dejavnosti. Drama, ki so jo tokrat že drugič predstavile širšemu občinstvu ribniške osnovnošolke, je bila, tako kot prvič, med občinstvom toplo sprejeta, čemur so pričale tako salve smeha med predstavo samo kot tudi buren aplavz na koncu prireditve. Predstavo so oblikovale: Katja Bregar, Maja Omrčen, Maja Žnidaršič, Dunja Starc, Katja Oberstar, Mateja Urbančič, Tina Žurga, Bernarda Lovšin, Anja Zbašnik, Alenka Klun, Miranda Salihovič, Ana Burger in Urška Zgonc. N o vi c E VAS INTERVJU Košmrlj Alojz OPTIMISTIČNO ŽIVETI KOT PARAPLEGIK Leta 1978 je bila jesen prav običajna in za večino ljudi le ena od mnogih jeseni, ki so bile in ki še bodo. Košmrljev Alojz iz vasi Petrinci pri Gori nad Sodražico pa si je 10. 10. 1978 zapomnil za vse življenje. Pravzaprav se je tistega dne zanj ustavil svet. Po hudi nesreči je namreč povsem nepričakovano postal paraplegik, človek s trajno poškodbo hrbtenice, kar mu je onemogočilo normalno gibanje, še več, nog sploh ni več čutil. Po treh operacijah in bivanju po domovih se je Alojz odločil, da bo skrbel sam zase. Tako je lansko pomlad pripeljal rešilec Alojza prav do praga njegovega doma v Petrincih. Od takrat skrbi sam zase, seveda ob pomoči dobrih sosedov, rodbine, socialne službe in zdravstvenega doma. Z ga. Majdo Vrhovo, direktorico ribniškega Centra za socialno delo, smo se prav na petnajsto obletnico tragič- nega dogodka odpravili na barvami že bogato odeto Sodražico. Rodili ste se pred 54 leti v prav tej hiši? Alojz: Res je, to je moja rojstna hiše. Tukaj sem preživel otroštvo skupaj z dvema bratoma in štirimi sestrami. Razen sestre, ki živi na Vagovki (v neposredni bližini, op.av.), so vsi odšli s trebuhom za kruhom. Tako živi en brat v Kanadi, drugi pa v Bovcu, sestre pa živijo ena v Mariboru, ena v Domžalah in ena v Ljubljani. Ste bili kdaj redno zaposleni? Alojz: Bil, bil. Štiri leta sem delal v Nemčiji, potem pa sem se redno zaposlil na sodraškem Inlesu. Vse do nesreče sem bil zaposlen, zato pa dandanes vsaj finančnih problemov nimam ne vem kako velikih. Dohodki sicer niso veliki, majhni pa tudi ne. Tolikšni, da se da shajati z njimi, če si skromen. Kaj seje zgodilo tistega, za vas tako usodnega, dne ? Alojz: Tisto nedeljo sem v dolini tresel hruško. Kar iznenada pa se je veja odlomila, padel sem vznak na lestev in obležal. Nikakor nisem mogel na noge, saj jih že takoj po padcu nisem več čutil. Sosedje so takoj po-kliceli zdravnika in doktor Kumelj je obisk v oddaljeno, z jesenskimi Petrinci pri Gori nad takoj prišel na kraj nesreče. Pregledal me je in ko je tudi on ugotovil, da nog ne čutim, me je oskrbel, kolikor se je pač dalo, in me napotil v ljubljansko bolnišnico. Verjetno je takrat že sumil, da imam prelom hrbtenice in je vedel, kako je z mano. Na začetku ste gojili upanje, da boste ozdraveli. Upate še vedno? Alojz: Seveda sem na začetku mislil, da bo še vse v redu-z mano. Po treh operacijah pa z mojimi nogami ni bilo nič boljše in takrat sem spoznal, da se na svoje noge sam ne bom več postavil. Ta resnica je bila zame na začetku zelo bridka, z leti pa se človek vsemu privadi. Danes celo mislim, da sem imel takrat srečo. Če bi mi ob nesreči namesto nog odpovedale roke, bi se dosti težje znašel v življenju in bi jo torej lahko še slabše odnesel... Ste odšli iz bolnice takoj v dom na Ponikve? Alojz: Po bolnicah sem bil tri mesece, enkrat decembra pa sem se znašel že na ZRI (zveza za rehabilitacijo invalidov). Tam sem ostal do maja 1979. Potem so me dali za nekaj časa domov, leta 1983 pa sem se namestil v Ponikvah in ostal tam polnih devet let, do lanskega zadnjega aprila, ko sem se vrnil domov. Odločil sem se, da se bom sam ’rihtal’ in danes pravim, da sem se prav odločil. Prav res, saj mi tukaj nič ne manjka. Vam je v Ponikvah kaj manjkalo ? Alojz: Predvsem je bilo tam hrane premalo, nezadovoljen pa sem bil tam tudi nad celotno oskrbo. Sam si kuham dvakrat na dan, pa tudi zjutraj imam večkrat rad kaj toplega. Predvsem pa je zame važno to, da nisem lačen kruha. Tam je vsakemu oskrbovancu pripadalo na obrok le 5 dag kruha, zame pa je bilo to dosti premalo. Pa za marsikoga verjetno tudi. Kar naprej smo se pregovarjali okrog tega. Meni je bilo tega enkrat dovolj. Pa nisem odšel iz Ponikev samo zaradi tega. Cele dneve sem ležal na boku in strmel v prazno... Takrat se skoraj nisem mogel premakniti ... Nikomur ni bilo mar... Denarja so mi pa toliko pobrali, da skoraj za sok nisem imel. NovVcE VAS INTERVJU Vam zdaj doma kaj manjka? Alojz: Doma imam vse tako urejeno, da mi skoraj nikoli nič ne zmanjka. Iz trgovine mi skoraj vsak dan prinese mleko prijazna trgovka Fani. Ona je res zlata in prinese mi tudi vse preostale reči, le povedati ji moram, kaj potrebujem. Pa tudi Gornikova Ivanka iz ribniškega Zdravstvenega doma mi nosi hrano. Ko ste nam razkazali lepo obnovljeno hišo in urejene prostore smo dobili vtis, daje so bile na delu pridne roke vestne gospodinje. Ali se motimo? Alojz: Skoraj vse postorim sam. Seveda se zavedam, da sem pri določenih opravkih nujno potreben pomoči, se pa trudim, da je tega čim manj. Saj ni nič takega kuhanje in pospravljanje. Tudi drva sekam prav rad. Če delam, se vsaj dobro razmigam. Kakšen bi pa bil, če bi samo sedel in ležal! Tudi kopalnico imam tako prirejeno, da lahko sam operem in obesim perilo. Poleti ga obesim zunaj... Vas sorodniki pogosto obiskujejo? Alojz: Dovolj. Bratranec me večkrat obišče, ker je blizu doma in kadar ima čas. Tudi bratje in sestre me sem in tja kdaj pridejo pogledat. Pa sosedova me obišče skoraj vsak dan, pride pogledat, kako je z mano.Sicer pa tako ni, da bi človek pretiraval z obiski. Sem pa zelo vesel vsake družbe, seveda sem jo. Zelo sem vesel patronažne sestre. Ta mi vedno pri- nese vse, kar potrebujem za dobro počutje, zdravila in razne pripomočke za lajšanje tegob, ki jih ima vsak paraplegik. Včasih pride sem tudi župnik, pa ga v zadnjem času ni več. Verjetno zato ne, ker sem se čez poletje skoraj sleherno nedeljo sam zapeljal do cerkve k maši. Torej vas voziček ne ovira toliko, da bi prebili vse dni doma med štirimi zidovi? Alojz: Kje pa! Od pomladi do jeseni sem največ časa na prostem, predvsem na dvorišču. Bi si pa upal, če bi bilo treba, z vozičkom tudi do Loškega Potoka ali do Sodražice... Nekaj časa sem se vsak dan vozil do Vagovke na kosilo k sestri, pa ni šlo. Zato ne, ker me je pot do doma tako ’zlačnila’, da sem doma potem moral spet jesti. Tako si zdaj raje sam kuham, mi bolj zaleže. Če se le da, sem zunaj na soncu in svežem zraku, saj bi me noge zeble in pekle, če ne bi šel ven. Prav zato se rad tudi malo razgibam. Bližajo se mrzli in mokri dnevi. Pomeni to za vas, da boste morali več dni preživeti v hiši? Alojz: Kadar je zunaj mraz, se raje držim bolj doma, to pa zato, ker me v mrazu rad prime krč v noge. Tudi ob mokrem vremenu ne grem rad ven, saj bi mi lahko z vozičkom spodrsnilo... Tudi drva sekam v hiši, tako da sem res čim manj na mrazu... Bom pa kaj prebral, malo več Alojz si sam nacepi tudi drva. bom gledal televizijo, pa poslušal radio ... In na obisk bo kdo prišel... Ob vseh opravkih, ki jih imam v hiši, mi gotovo ne bo preveč dolgčas. Zima bo hitro minila in kmalu bo spet pomlad. Ko smo odhajali, nas je Alojz spremil na dvorišče. Toplo nam je stisnil roko in nas povabil, naj se še kaj oglasimo pri njem. Njegov lik in njegove besede so nas spre-mlajli po ozki in vijugasti poti z Gore, ki je res sicer lepa, a trda že za življeneje zdravega človeka. Tako tople, trdožive in preproste človeške nature se ne morejo izoblikovati v mestih in krajih, ki ležijo v dolini. Da, tudi nekaj zdrave hribovske trme je bilo potrebno pri Alojzu, da se je odrekel ležernosti življenja po zavodih na račun gorskega sonca, mrzlega vetra in toplega zavetja domačije, ki ga zna ceniti bolj kot marsikdo od nas zdravih vsa razkošja civilizacije skupaj. Darja D. Hafnar Novic E SOLSKA STRAN il OBISK PRI VRSTNIKIH IZ NEMČIJE Mesti Oer-Erkenschwick v Porurju v Zvezni republiki Nemčiji in Kočevje povezuje že večletno prijateljstvo, letos pa so se predstavniki obeh mest prvikrat dogovorili o izmenjavi učencev. Tako smo se trije učenci 8. razreda OŠ Ob Rinži in naša učiteljica nemškega jezika Ivanka Gornik 17. septembra odpravili na pot z vlakom. Že samo potovanje je bilo za nas pravo doživetje, saj nas je pot vodila skozi velika mesta in po dolini reke Ren s čudovitimi gradovi. Ob 5h v soboto smo utrujeni prispeli v Dortmund, kjer nas je pričakal gospod Willi Wewers, pomočnik ravnatelja tamkajšnje šole. Pri njem smo bili naslednjih 14 dni tudi nastanjeni. Že prvi večer so nam priredili svečano večerjo, ki so se je udeležili tudi predstavniki socialdemokratske stranke g. Saland z ženo, namestnik župana g. Lowens in užiteljica ga. Margareta Lafrenz. V ponedeljek smo prvikrat šli v šolo. Seznanili smo se z učenci 10.a razreda, s katerimi smo preživeli naslednja dva tedna. V začetku smo seveda imeli nekaj težav s sporazumevanjem, vendar so se nam jeziki kmalu razvezali. Prisostvovali smo pouku pri nemškem jeziku, zgodovini, zemljepisu, fiziki, matematiki, gospodinjstvu in telovadbi. Pri zemljepisu smo si ogledali video-kaseto o zanimivostih v kočevski občini. Gospa Gornikova je predstavila našo domovino in naše mesto, nemški učenci pa so postavljali različna vprašanja. Predvsem jih je zanimala vojna na tleh bivše Jugoslavije. Takoj smo opazili nekaj bistvenih razlik med poukom v naši šoli in pri njih. Predvsem je pouk pri njih veliko manj napet, učenci imajo veliko časa za premislek in samostojno delo, veliko se pogovarjajo, vendar disciplinirano in znajo tudi poslušati drug drugega. Zaradi pomanjkanja znanja nemškega jezika pri vseh predmetih nismo mogli sodelovati, bili pa smo zelo aktivni pri matematiki, kjer smo s svojim znanjem bleste- li. Seveda pa smo se vsak dan naučili tudi nekaj novih nemških besed, ki smo jih zvečer pridno ponavljali. Nismo pa samo hodili v šolo, pač pa smo šli tudi na številne izlete in si ogledali bližnjo in dalnjo okolico.Obiskali smo Phantasialand pri Koelnu, ogledali si rudarski muzej v Bochumu, najlepši pa je bil izlet v Spodnje Porenje, kjer smo si ogledali stari rimski mesti Rees in Xanten. Povsod smo bili deležni velike pozornosti. Bili smo tudi na sprejemu v mestni hiši pri namestniku župana g. Lowensu. Petkrat pa smo preživeli z našim Williem, ki je ustregel vsaki naši želji. Čas je mineval bliskovito in prišel je dan slovesa. Z učenci, s katerimi smo v 14 dneh postali pravi prijatelji, smo izmenjali naslove in telefonske številke in se tudi dogovorili, da nas obiščejo ob koncu šolskega leta. Njihovega obiska se že v naprej zelo veselimo. Ob koncu se prisrčno zahvaljujemo predstavnikom obeh mest, ki so nam omogočili, da smo preživeli 14 nepozabnih dni. Ana Šterk, Daniel Naglič, Dejan Centa, OŠ Ob Rinži Kočevje N o vic E SOLSKA STRAN Kočevje PROJEKT 'ZAKAJ NEOKRNJENA NARAVA KOČEVSKE NE PRIVABI TURISTOV' V teh dneh naj bi Kočevsko obiskalo veliko turistov. Pa ni tako. Zakaj ne pridejo turisti večkrat v našo neokrnjeno kočevsko naravo? Četrtošolci kočevske osnovne šole smo se pod mentorstvom naše učiteljice OLGE LESAR odločili, da bomo o tem napravili raziskavo, ob njej pa hkrati odkrivali turistične zanimivosti naše dežele. Kako nam je to uspelo? - Potepali smo se po mestu in odkrivali zanimivosti. Vodila nas je ga. Irena Škufca iz muzeja. - Obiskali smo park kipov in likovno galerijo na marofu. Pogovarjali smo se s kiparjem g. Jarmom. - V turistični pisarni Integral na avtobusni postaji nas je v prometni pisarni sprejela prijazna ga. Mestni-kova in pripovedovala o težavah kočevskega turizma. - O lepotah kočevske narave nam je pripovedoval inženir gozdarstva g. A. Prelesnik. Ogledali smo si tudi video kaseto “GOZDNO POPOTNIŠTVO“. V kostelskem narečju nam je pripovedovala ga. Danica Vovk, katere vnuk je SAMO MRNJEC. Zelo prijetno jo je bilo poslušati. Poslušali smo tudi pesmi s Kostelskega. Za športni dan smo imeli planinski pohod na Mestni vrh. Z nami je šla tudi Samova babica in njen kuža. Oskrbnici PD sta nam skuhali čudovit čaj, šola pa nas je počastila. Najlepše pa je bilo potovanje z avtobusom iz Kočevja skozi Kočevsko Reko in Borovec do Fare. Imeli smo lep sončen jesenski dan. Uroš je bil fotograf in je napravil nekaj zanimivih posnetkov. Ob zaključku projekta smo povabili starše, sodelavce, ga. Kaplanovo iz občine - oddelka za gospodarstvo in našo ga. pomočnico Slavko Janša, ki nam je tudi pomagala pri projektu. Na zaključni prireditvi smo učenci in starši tekmovali v znanju iz turizma. Zmagali smo učenci. OTROCI IN VRTEC Ob letošnjem tednu otroka se hkrati pripravlja na počastitev svoje 40-letnice tudi ribniški vrtec. Zato je še s toliko večjo vnemo pripravil razstavo z ustvarjalnimi delavnicami za otroke v Miklovi hiši, v načrtu ima še razne predstave, osrednje jubilejno srečanje pa bo vrtec pripravil 29. oktobra ob 19. uri v spodnjih prostorih novega prizidka. Našega potovanja pa ni konec, prava turistična potovanja se šele začenjajo. HEJ, POJDITE Z NAMI! Učenci 4.a OŠ ob Rinži in mentorica Olga Lesar KAJ BI STORILI OTROCI, DA BI PRIŠLO VEČ TURISTOV V NAŠE KRAJE? - Poskrbel bom za mesto in za to, da bo reka Rinža bolj čista. DENIS TEKAVČIČ - Ko bomo hodili na razne pohode ali sprehode, bomo pospravili za seboj odpadke. MAJA BRIŠKI - Da bi prišlo v naše kraje več turistov, bom čuval naravo, uredil mesto in pomagal ljudem. SAMO MRNJAC - Poskrbela bi, da bi bila naša narava čista, da bi bilo več prenočišč z mehkimi posteljami. PETRA JALOVEC - Naredila bi več prospektov. Uredila bi mesto in gostilne s prenočišči. TINA LOGAR - Uredila bi prenočišča in ceste. MAJA ŠKVORC - Pokazal bi jim Kočevsko in njeno lepo naravo. Uredil bi travnike in pobral vse papirčke po njih. ROBI GREGORIČ AVTOMOBILSKI DELI v trgovini NAJA AVTO SERVIS Äc - avtomehanične in kleparske storitve za vse vrste vozil TAVRIA AVTOMOBILI - prodaja in pooblaščen servis REŠKA 11 a, KOČEVJE, tel./fax 852-503 yHMOm TRGOVINA ----Pod kozovčkom -------- L. Vesel ®<061) 866-208 Zavrti 6, 61317 Sodražica - PESTRA IZBIRA IZDELKOV IZ MESA (tlačenke, hrenovke, šunke, pršut... mesarija (Arvaj, Kmetič, MIP) - PLENICE PAMPERS - 1799 SIT - SVEČE VELIKE - 124 SIT (do razprodaje zalog) cena velja do razprodaje zalog) - VSE ZA GOSPODINJSTVO IN MALE DOMAČE ŽIVALI POD KOZOVČKOM DOBITE VSE! Pekarna mm KRUH IN PECIVO, SLAŠČICE, TORTE PO NAROČILU Trdnjava 1, Kočevje Telefon: 855-558 ZAHTEVAJTE PRI VAŠEM PRODAJALCU ALI OBIŠČITE Krušni boutique v KOČEVJE FRIZERSKI SALON KOZINA MAJDA Gornje Ložine 1 61332 Stara cerkev Tel.: (061)851-341 Delovni čas: ponedeljek, torek, sreda, petek od 13. do 19. ure in četrtek, sobota od 8. do 14. ure DOVOLITE, DA ZA UREJENOST VAŠIH LAS POSKRBIJO V FRIZERSKEM SALONU ° ° Gornje Ložine 1 Stara cerkev 61332 (v zgradbi Gostišča Dallas) DA NE BOSTE PO NEPOTREBNEM IZGUBLJALI ČASA S ČAKANJEM, NAS POKLIČITE! Tel.: (061) 864-478 tKqOVINA, TtksTlI, obuTEv BOBEK vel.: 061/852^29 Šalka vas 65, Kočevje NOVO V Š/\ k K/ VASI: TEKSTIL - svilene in navadne trenirke - jeans program CASSUCHI in UNICO - puloverji za otroke in odrasle domačih proizvajalcev OBUTEV - ženski čevlji - otroška ortopedska obutev PETEJAN IGRAČE IN ŠOLSKI PROGRAM UGODNOSTI: - pri nakupu nad 3000 SIT možnost plačila na 2 obroka - po vsakem 6 nakupu od 3500 SIT dalje 30% popust odprto od 19h—12h in 15h-19h, sobota od 9h—13h N o vvi c E POSLOVNA STRAN Nova proizvodna in trgovska pridobitev Kočevja HURWITSSHOPIN TOVARNA NOGAVIC Bivši Itasovi objekti na Trdnjavi 9 pri kočevskem jezeru so v sredo 29. septembra zaživeli v povsem novi obliki in vsebini. Podjetje v mešani lastnini HURWITS - tovarna nogavic je 1.800 m2 površin preuredilo v proizvodne prostore za dodelavo nogavic vrhunske znamke ter salon za prodajo oblačil iz uvoza. HURWITS - tovarno nogavic s sedežem v Kočevski Reki vodi direktor Robert Gašparac, ki je svojim podjetjem Rok d.o.o. tudi soustanovitelj tega podjetja v mešani lastnini. Večino kapitala z vso tehnologijo je v podjetje vložilo nizozemsko podjte Hurwits Socks, ki ima proizvodnjo organizirano po vsej Evropi. V Kočevju je organizirana dodelava že spletenih nogavic in pakiranje, pestrost izbire pa zagotavlja preko 1000 različnih mode- lov v 50 barvnih kombinacijah. O kvaliteti pričajo ADIDAS, O’NEAL, LOTO in druge svetovne znamke športnih oblačil, za katere pri Hurwitsu izdelujejo nogavice. Ko bo v proizvodnih obratih vsa potrebna strojna oprema, naj bi na Trdnjavi našlo zaposlitev okrog 40 delavk. Objekte, ki jih je Itas zapustil v zelo slabem stanju brez vsakršne instalacije, je v kratkem času in v zadovoljstvo investitorja obnovil kočevski Gramiz. Trenirke, bunde, plašče, jakne in druga športna oblačila in opremo boste v HURWITS SHOPU kljub izključno tuji izdelavi dobili po izredno ugodnih cenah, ki jo zagotavljajo številni kompenzacijski posli širom po svetu. Ponudba bo vsekakor zadovoljila tudi zahtevnejše stranke, treba se bo le oglasiti v trgovini ob jezeru ali pa vsaj po telefenu 854-736, 854-178. HAST d.o.o. NOV RENAULTOV SALON V petek, 1. oktobra, se je pri Henigmanovih na Obrtniški 2 v Dolenji vasi zbrala množica od blizu in daleč, da bi mlademu obrtniku in podjetniku Jožetu izrazila zasluženo pohvalo in spodbudo ob veliki pridobitvi za Dolenjo vas in s tem celotno Ribniško dolino - otvoritvi novega prodajnega salona vozil Renault. Avtoservis Henigman z več kot 30 letno tradicijo se je prisotnim oddolžil z bogatim kulturno - zabavnim programom, ki so ga z glasbo najavili duo Biser in pevski zbor Lončar, s profesionalnim glasom povezoval Janez Dolinar, z atraktivnim plesom pa zapolnile plesalke plesne skupine Di. Novoustanovljenemu družinskemu podjetju Henigmanovih Hast d.o.o. so v pozdravnih nagovorih zaželeli uspeha predsednik skupščine Obrtne zbornice Miha Grah, direktor prodaje Revoza Ivan Ban in komercialni direktor Revoza Francoz Michel Sicra ter predsednik IS Ribnica, ter slavljenčev soimenjak in so-krajan Janez Henigman. S slavnostnim podpisom trojne pogodbe med Revozom, koncesionarjem Rufacom iz Kočevja in agenturo Hast so prodajni posli v novem salonu dobili uraden “žegen“, za božji blagoslov pa je poskrbel priljubljeni frančiškan pater Niko, ki je z domislico, da so na otvoritvi prisotne kar tri francoske firme (Renault, katerega avtomobile se prodaja: Piere Cardin, v oblačila katerega je oblečen napovedovalec Dolinar in Sv. Frančišek, ki je po rodu iz Francije), tudi zaključil uradni del otvoritve. V lepem in po evropskih standardih opremljenem salonu je mogoče dobiti vsa Renaultova vozila tudi s pomočjo kredita ali leasinga, rezervne dele in dodatno opremo. Pri nakupu novega vozila čaka kupca prijetno presenečenje. NATEČAJ ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA NAJEMNIKA MOTELA JEZERO OSNOVNI PODATKI IN POGOJI: - 735nf pokritih in urejenih prostorov v restavraciji in prenočitvenih kapacitetah, - funkcionalno urejenega zemljišča 3195 m2, - uporaba drobnega inventarja, - najemnik zagotavlja podjetju (lastniku) tople obroke malice po tržnih cenah, - najemnik ohranja nivo zaposlenosti delavcev OPREME. PRIJAVE SPREJEMAMO 7 dni po objavi na sedežu vodstva podjetja. Ogled prostorov je možen dnevno v času obratovanja motela. Podjetniki, ljudje, ki si želite drugačno turistično kočevsko - izziv je vaš! TRGOVINA MOJCA Kočevje, Ljubljanska 73 (pri Petrolu) tel. 851-633 vam nudi AVTOPREVLEKE za vse tipe vozil že za 3.960,00 SIT POHIŠTVENO BLAGO za obnovo sedežnih garnitur, stolov, jedilnih kotov... dodatna ponudba: FAX ROLE, 30 m 400,00 SIT odprto 10h—12h, od 16h-18h, sobota 9h-12h Snežnik /#V 61338 Kočevska Reka ________ ODKUPUJEMO HLODOVINO IGLAVCEV (smreka, jelka) po ugodnih odkupnih cenah I. klasa 9.500 SIT/m3 II. klasa 7.500 SIT/m3 III. klasa 5.500 SIT/m3 Za vse podrobnejše informacije pokličite po telefonu 800-021 Pogorelc Tomaža! \J Vzdrževanje Elektro Naprav ÄUßERT MRAK Kcmea vas 8, Stara cerkev Tel./Fax 061/855 130 SERVIS oljnih gorilcev, električnega ročnega orodja, varilnih aparatov MONTAŽA toplotne tehnike in vseh vrst instalacij POSEBNO UGODNA STORITEV montaža obnovljenih oljnih gorilcev WEISHAUPT, ELKO, ERTLI, HOFMAT.. SERVIS dS? HUMEC 41, DOLENJA VAS Nudimo kakovostne servisne usluge (smo cenejši od konkurence) Servis za vse znamke vozil_ ansam Tel.: (061) 864-166 ŠEŠKOVA 1a, RIBNICA V prodajalni vam nudimo program ZASTAVA- % in drugih avtomobilskih znamk. Tel.: (061) 861-464 NoTicE ODMEVI IDEOLOŠKE ZMOTE POIMENOVANJA ULIC II Prav vesela sem, da se je na moj članek, ki je bil pisan predvsem osebno (!) odzval tajnik OO ZLSD, hkrati tudi v imenu stranke. Če je moje (sramotno?) mišljenje, da imata besedi partizan in komunizem negativen prizvok po vsem svetu, še ni to TRDITEV in PODPORA ali MIŠLJENJE stranke oziroma članov SKD! To je moje osebno mišljenje, spoznanje, ugotovitev in razmišljanje na podlagi zgod. dejstev, ugotovitev dejanskega stanja itd. Komunisti oz. njihova komunistična stranka so “sami’ spoznali, da imajo negativen prizvok, zato so se preimenovali v prenovitelje ... Torej v Sloveniji ni več registriranih komunistov, če pa so, pa delujejo ilegalno, torej nezakonito. Ideologija pa je izum komunizma, saj mi ni znano, da obstaja republikanska ali konzervativna, liberalna ali kaka druga ideologija; pač pa imajo stranke programe! Spoštujem tiste žrtve, ki so se uprle okupatorju kjerkoli po svetu in sem jim globoko hvaležna, da so pošteno branili svoje ozemlje, se žrtvovali za bližnjega. Vendar žal so te številke majhne. Partizane pa pozna krvava zgodovina, revolucionarna zgodovina ali procesi; nič dobrega ni s komunisti ali komunizmom. Ne želim in nočem razpredati o tem v lokalnih Novicah, pa žal imam verjetno premalo znanja iz zgodovine, da bi si upala ali drznila poučevati večino državljanov tako v naši državi, kakor v sosednjih. Saj smo vendar po številu v manjšini in to kar prizna, ve, zna, doume večina ljudi na svetu, je zame najboljši poduk in vedenje, ne pa, da verjamem peščici ljudi, ki je pri nas vsaj petdeset let učila večino in še naprej živi v zmotah. Njihovo mnenje pač spoštujem, nikakor pa ne želim, da bi me njihovo mišljenje, trditve zastopale pred večino svetovnega prebivalstva. In če si kaj dovolim, si dovolim tudi med drugim tole: Pripadam stranki krščanskih demokratov (čeprav so ali smo člani z različnimi pogledi, dobrimi in slabimi navadami) oziroma krščanski veri, ki je gonilna sila in je omogočila tehnični, gospodarski in znanstveni razvoj in prevlado “Zahoda“ kamor si vsi želimo ! To pa nagiblje tudi ljudi iz neevropskih kultur, da se ozirajo na Evropo in se sprašujejo po krščanskih komponentah. Kajti Biblična podoba človeka je Evropejcem dovolila razviti veličastno predstavo predstavo o dostojanstvu človeka kot osebe, kjer ni ogroženo življenje, zdravje, svoboda ali posest. Povezanost v veri, ki se zaveda resničnosti in tolerira drugače misleče, more nuditi evropskemu življen-skemu svetu moč prepričljivosti ob izzivih današnjega časa. In ker more človek preživeti ne le fizično, marveč tudi psihično, je za njegov vitalni interes pomembno ohranitev orientacijskega okvirja. Če ga drugi ogrožajo z idejami (od tod razne ideologije), ki postavljajo njegov orientacijski okvir pod vprašaj, bo nanje reagiral kot na grozečo nevarnost. Poleg tega okvira pa potrebuje tudi objekte, ki jim poklanja svoje spoštovanje in so vitalnega pomena, pa naj gre za vrednote, prednike, očeta, mater, zemljo, domovino, razred, vero in sto drugih pojavov, ki jih občuti kot nekaj svetega. In z ozirom na to naj bi bilo mene “sram“, ker ne želim “dobro slovenskemu narodu“? Trdim in mislim, da je v demokraciji osebna in javna svoboda središče političnih in kulturno pomembnih perspektiv in predstav o vrednotah, hkrati s svobodnim in ODGOVORNIM odločanjem. Ne more pa biti v demokraciji svoboda ali subjektivnost kot pozitivni vrednoti, kjer ljudem pomeni pasivnost, hlapčevstvo, svojeglavost ali zlo za kulturno in človeško družbo. Z ozirom na vsa ta razmišljanja in mojo osebno ter zavestno izjavo in spoznanja zavračam: “...avtorica je razkrila vse ideološko ozadje pobude njene stranke in pokazala na zmote, ki jih njena stranka pri tem očitno goji“. Lahko trdim le to, da je pisec g. Marjan Hojč ideološko obremenjen s svojo stranko in njenim neprestanim preimenovanjem in živi v zablodah in zmotah. Ter tudi to, da njegova in njegovi stranki podobni “zlivajo“ nepreverjene, nesramne in ideološke zmote na stranko in nekatere člane stranke krščanskih demokratov. To so moja spoznanja, pa čeprav morda za nekatere (tudi člane moje stranke!) nekulturna, neetična ali... In če imam svoj jaz, svoje lastno mnenje, nimam sovraštva, ga ne gojim do drugače mislečih, kaj šele, da bi jim grozila po življenju, kot grozijo meni. In če sledi preimenovanje ulic po ljudeh, ki so delovali, bili rojeni v naših krajih in jih priznavajo ali poznajo po drugih državah (Francija, Avstrija, Nemčija...), mi domačini pa jih ne želimo ali nočemo poznati, naj bo sram tiste občane, zlasti pa poslance, ki so odgovorni svojim vo-lilcem. Jaz sem le poslanka med 62 poslanci v ribniški skupščini- zakaj bi bilo mene kot edino poslanko sram, da še vedno pišemo Partizanska ulica, Kurirska ulica, C. Notranjskega odreda itd.. Zelo me je sram, da sedim v skupščini, kjer že dve leti poteka preimenovanje ulic tudi na račun “režiranih“ točk na skupščinskih sejah. Moje mnenje, zakaj sem za preimenovanje ulic, je torej dovolj jasno. V kolikor pa bodo poslanci skupščine sprejeli ista ali morda druga imena: Teharska, Kučanova, Mačkova, Leninova, Marksova, Castrova; bom pač spoštovala njihovo odločitev, lahko pa jo kritiziram; kar je za demokracijo NORMALNO! S. Hitij Hočevar Növ'icE__________________________________GLASBA V KOČEVJU PONOVNO ROCK GLASBA Po poletni vročinski paralizi in vsesplošnemu kulturnemu mrtvilu je s svojim delom zopet pričel KUD CZMK (Center za mladinsko kulturo). Ta, letos novoustanovljena organizacija, si je zadala cilj popestriti in zvišati nivo kulturnega življenja mladih, poseben poudarek pa posveča subkulturi v vseh svojih elementih. Tako je na srečo po desetih letih spet zaživelo rock življenje, seveda v drugačnih formah in značajih. Poleg razstav, pesniških prireditev in ostalih oblik udejstvovanja, si je tako možno tudi v Kočevju dvakrat mesečno ogledati koncert domače ali tuje skupine. V prvi polovici leta so več ali manj uspešno svoj nastop opravile skupine iz Avstrije, Poljske, Kopra, Nove Gorice, Maribora.. posebno pozornost pa KUD posveča domačim kočevskim skupinam, saj le te nujno potrebujejo pomoč. KUD se tudi krčevito spopada z neizogibnimi problemi, kot so pomanjkanje opreme in predvsem prostor za normalno delovanje, kar pa lahko sčasoma privede tudi do finančne stiske. Od slednje pa je na žalost odvisna rm KINO KOČEVJE \ I \ I 29.-31.10. ZADNJI DOBRI MOŽJE (sodna drama) Vloge: Tom Cruise, Demi Moore, Jack Nicholson Režija: Rob Reiner 29.-31.10. KNJIGA O DŽUNGLI (ameriški risani film) Režija: Walt Disney 5.-7.11. IZTREBLJEVALEC (ameriški znanstveno-fantastični film) Vloge: Harrison Ford, Rutger Hauer Režija: Ridley Scott 5.-7.11. PRŠUT, PRŠUT (erotična melodrama) Vloge: Penelope Cruz, Štefanija Sanderelli, Anna Galiena Režija: Bigas Luna Trgovinsko podjetje BELAMI d o o vas vabi v nov DISKONT v Željnah 4 (bivša gostilna Deržek) Ugodno: PIVO zaboj 1.050,00 sladkor 82,20 SIT/kg moka 41,00 SIT/kg pralni prašek WEISSER RIESE 651,00 SIT/3 kg Pestra izbira ostalih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Prodaja po kosih ali zabojih. Veliki količinski popusti ! - del. čas: od ponedeljka do sobote od 7h-18h, nedelja 7h-12h tel. služba 854-860, doma 853-822 kakovost prireditve, ki pa jo KUD zaenkrat obvladuje s tehtnim in natančnim delom. Zaradi kroničnega pomanjkanja kulturnih prireditev v Kočevju (če gasilskih rajanj ne štejemo), pade na grbo KUDa tudi navajanje in vzgajanje v tej smeri, saj se skeptičnost in nezainteresiranost pojavljata tako pred vrati pesniškega, literarnega ali rock večera. Težnje mladih entuzijastov deloma razume DGK, ki zaenkrat posoja prostore za koncertne dejavnosti in tako se je v soboto, 11.9.1993, na tem začasnem mestu spet zbrala kočevska mladina, da bi si ogledala nastop novogoriške zasedbe LINK DER WASSER, ter kočevsko-ribniških HMD, kot predskupi-no. Domačini so z večjo podporo obiskovalcev in razgibanim vzorcem hard cora pustili močnejši vtis na občinstvo kot gostje iz Deskel, katerih rock struktura gledalcev ni opogumila za kaj več od aplavza. Po nastopu obeh skupin se je program večera nadaljeval s tematsko glasbeno zvrstjo-SKA. Do konca leta je v načrtu še verjetno vsakoletni rock maraton pod naslovom “Kočevski rock’n’roll se predstavi“, kamor se lahko prijavijo in igrajo vse kočevske skupine, gledališka predstava, pesniški večer, nekaj skritih presenečenj ter seveda redni koncerti glasbe vseh zvrsti. KUD CZMK je pripravljen sodelovati na raznoraznih področjih, zato vabijo k sodelovanju. D. A. Lestvica NOVE _ jQmdlüaD©öanaQQg^ & NovicE tel./fax 061/861-670 tel. 061/861-559 Ribnica 1. WIIAT'S UP...........4 NON BLONDES 2. FALLING IN LOVE...............UB 40 3. MR. VAIN..............CULTURE BEAT 4. LIFE.....................HADDWAY 5. LIVING ON MY OWN...FREDDIE MERCURY 6. THE RIVER OF DREAMS.......BILLY JOEL 7. RAIN.....................MADONNA V kuponček napišite skladbo, ki vam gre trenutno najbolj v uho, ga nalepite na dopisnico in pošljite na naslov uredništva najkasneje do 23. 10. 1993. Ne pozabite pripisati svojega naslova! Med prispelimi kupončki bomo izžrebali 3 srečneže, ki bodo prejeli kaseto, posneto z najnovejšo HIT glasbo studia Le&Mo. Lestvica je sestavljena na osnovi vaših glasovanj. Glasujem za skladbo: Moj naslov: OSTANIMO PRIJA TEL JI - ŽUR OB 3. OBLETNICI NOVIH NOVIC Z današnjo številko NOVIH NOVIC pričenjamo v glasbeni rubriki glasbenih skupin iz ribniško-kočevskega konca. Sproti bomo objavljali tudi nagradni kupon, s katerim bomo s pomočjo vas, dragi bralci, oblikovali lestvico desetih najbolj priljubljenih ansamblov. Marko Modrej bo poskrbel, da bodo na teh straneh predstavljene res vse glasbene skupine, od najbolj znanih do tistih, ki so šele začele delovati. Če boste pošiljali kupone z vašo najpriljubljenejšo skupino iz našega konca boste prispevali k njeni uvrstitvi na lestvico in s tem njeno udeležbo na spektakularnem žuru OSTANIMO PRIJATELJI v maju 1994, sebi pa z malo sreče pri žrebu zagotovili brezplačno vstopnico. Na glasbenih straneh bodo poleg lestvice studia Le & Mo, ki bo soorganizator največjega spomladanskega showa daleč naokoli, tudi ostale novičke iz glasbenega sveta. Danes vam predstavljamo: Skupina IMPULZ Rojstvo skupine sega v leto 1978 na pobudo Sreča Kozine, ki je od prvotne zasedbe edini še delujoči v današnji zasedbi . Srečo je star 32 let, doma je iz Sušja , njegova zadolžitev pa sta poleg kitare in vokala tudi vodenje in organiziranje banda. Poleg njega so tu še Alojz Gregoric-30,doma iz Raven pri novi vasi (bas kitara), Janko Drobnič-31 iz Loškega Potoka (bobni) in 31. letni Dare Novak, klaviaturist iz Dolenje vasi. Skupina je v dosedanjem delovanju doživela tri prelomnice. V prvi zasedbi so igrali: Srečo Kozina, Alojz Trdan, Rado Kastelic, Jože Žlindra, Edo Pintar, občasna člana pa sta bila tudi Brane Grebenc in Pavel Hočevar. Toda zasedba se ni dolgo obdržala in nastalo je rahlo zatišje. V začetku 80-tih let je skupina doživela nekaj zamenjav. Prišla sta bobnar Janko Drobnič in basist Tone Košmrlj. V tem času so igrali po vsej Sloveniji, najbolj pri srcu pa jim je Goriča vas in gostišče Ribničan. Impulz je takrat užival precej priljubljenosti na plesih. Zmagali so tudi v radijski oddaji Kar znaš - to veljaš. Leta 84 je IMPULZ razpadel in vsi takratni člani so se iz glasbe umaknili, razen Toneta Košmrlja, ki je takrat prestopil k sedaj najbolj znani in uspešni slovenski skupini POP DESIGN. Po šestih letih sta Janko in Srečo ponovno obudila IMPULZ, ki v nazačetku omenjeni zasedbi igra že tretje leto. Največ igrajo v Ivančni Gorici in ostalih krajih od Ljubljane, Kranja, Bohinja pa do Krškega, Kočevja in Ribnice. Glasba, ki jo izvaja IMPULZ, je za vse, ki imajo radi plešejo imajo radi dober žur. Kot komercialen band in igrajo od popa, rocka, rock’n’rola do narodno zabavne glasbe, po duši pa so fantje rockerji. V svojem repertoarju imajo tudi nekaj lastnih skladb, ki jih mislijo tudi predstaviti in vnovčiti z izdajo svoje kasete. Za ta projekt pa potrebujejo ogromno denarja, ki pa ga trenutno v skupni blagajni še ni. Fantje igrajo tudi na ohcetih in imajo za to pripravljen tudi poseben program. Radi bi videli, da bi na njihova vrata potrkal kašen spon-zor-manager za morebitno izdajo kasete. Vse, ki vam je skupina IMPULZ všeč, vabimo, da jih pokličete v Sušje po tel. o61/862-105, kjer tudi vadijo in dobili boste informacije iz prve roke. Marko Modrej Dobre pol leta naš še loči od velikega žura ob 3. obletnici NOVIH NOVIC. Pošiljajte čim več kuponov z vašim NAJ ansamblom (lahko tudi pevcem) iz ribniško - kočevskega konca na uredništvo NOVIH NOVIC, in ne pozabite pripisati vašega naslova, da vam bomo ob srečnem žrebu lahko zagotovili brezplačno vstopnico. N o vvi c E AKCIJA NOVIH NOVIC VSAK DRUGI PETEK NA DOM: Nove novice naročnik dobi vsak drugi PETEK po pošti na dom in ne več tako kot doslej, ko so ga naročniki dobili na dom ob sobotah, po nekaterih vaseh pa celo ob ponedeljkih. UGODNOSTI NOVIM NAROČNIKOM: Nove novice po stari ceni Z vplačilom polletne naročnine na Nove novice si boste zagotovili staro ceno časopisa v polletnem obdobju! Primer: ena 1 izvoda NN v maloprodaji 120 SIT Cena 1 izvoda NN za naročnike 100 SIT Polletna naročnina NN (12 X 100 SIT) 1.200 SIT Naročnik, ki bo vplačal polletno naročnino, bo plačal 10, dobil pa 12 številk Novih novic. VSE LETOŠNJE ŠTEVILKE BREZPLAČNO: LE ZA HITRE PLAČNIKE Prvo polletno obračunsko obdobje se začne z 1. januarjem 1994. Nove novice vam bomo začeli pošiljati takoj, ko boste vplačali polletno naročnino za obdobje januar-junij 1994. Če pohitite z vplačilom, boste torej VSE LETOŠNJE ŠTEVILKE DOBIVALI BREZPLAČNO! RIKO FRS d.o.o. Družba za finančno-računovodske in računalniške storitve, Lepovče 23, Ribnica Nudi opravljanje kompletne finančno-računovodske dejavnosti z računalniško podprtim informacijskim sistemom. Nudimo tudi računalniško izveden prepis diplomskih del, seminarskih nalog... Le sodelovanje z nami Vas bo prepričalo o kvaliteti naših storitev. Kontaktne osebe: TRDAN MIRJAM, MESTEK DANILA tel.: 861-611 fax: 861-323 NOVIČNIKI: za tri naročnike na PIZZO & COCACOLO Omogočite vašemu otroku ali sosedovemu šolarju, da si sam prisluži nagrado! Brez žrebanja si bo prislužil PIZZO & COCACOLO v enem priznanih ribniških ali kočevskih lokalov, ko si s pridobitvijo TREH novih naročnikov pridobi naziv NOVIČNIK. SUPERNO VIČNI KI: za šest naročnikov V ČATEŽKE TOPLICE Ambicioznejši NOVIČNIK, ki bo pridobil 6 naročnikov, bo dobil naziv SUPERNOVIČNIK in si bo poleg PIZZE & COCACOLE po treh naročnikih prislužil še prosti sedež v avtobusu & vstopnino & 8 žetonov za tobogane v ČATEŽKIH TOPLICAH! Skratka: brezplačni enodnevni izlet v ta naš čudoviti AQUALAND takoj na začetku naslednjih poletnih počitnic! Dodatno obvestilo NOVIČNIKOM in SUPERNOVIČNI-KOM Izpolni & izreži & pošlji podpisane naročilnice na uredništvo. Bon za PIZZO & COCACOLO bo NOVIČNIK prejel takoj, ko bo bodo prvi trije naročniki poravnali polletno naročnino (1.200 SIT) preko položnice, ki jih bomo poslali novim naročnikom. PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, d. o. o. LUISA ADAMIČA 10, RIBNICA, TEL: 061/862-067 NUDIMO VAM: - stavbno pohištvo INLES in LESNA - lamelni parket - furnirane in talne obloge že od 550 SIT/m2 dalje - domače keramične in klinker ploščice IZREDNO UGODNO (UVOZ IZ ITALIJE): - tuš kabine od 13.600 SIT dalje - keramične ploščice - sanitarna keramika Nudimo PREVOZNE USLUGE s tovornim avtomobilom! MOŽNOST PLAČILA NA DVA ALI TRI ČEKE (BREZ OBRESTI)!!! FITNESS STUDIO RTC JASNICA C. Ložine, S 854-101 NUDIMO VAM NASLEDNJE STORITVE: • Fitness vadba na napravah • Savna • Vodna in ročna masaža • Organizirana vadba Odprto: vsak dan od 16h-22h, sobota od 10h-20h Remih d.o.o. podjetje za gradbeno ključavničarstvo • Izvajamo vse vrste gradbeno-ključavničarskih storitev • Izdelujemo kovinske konstrukcije, ograje, kovinska vrata, zaščitne okenske rešetke in kovinske stopnice • Projektiramo in montiramo centralne kurjave in solarne sisteme z vašim ali našim materialom GORENJE 72, 61332 Stara Cerkev, S 853-952 AVTOMOBILSKA IZLOZBA AGATON d.o.o. Ribnica Podružnica Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, telefax 860-653, odprto od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO KREDIT IN LEASING Z 10 % PODRAŽITVIJO KREDITNE OSNOVE S 1. OKTOBROM NIŽJE CENE ZA 500 DEM DO 1000 DEM OPEL OPEL ASTRA 1.4i GL 82PS 3 vrata 26.500 DEM s centralnim zaklepanjem in metalno barvo OPEL ASTRA 1.4i GL 82PS 5 vrat 26.500 DEM z dodatno opremo OPEL ASTRA 1.4i GLS karavan + metalic 30.500 DEM OPEL VECTRA 1.6i GL že za 30.500 DEM z dodatno opremo OPEL VECTRA 1.6i GL DIAMOND 34.400 DEM z vso dodatno opremo OPEL ASTRA GSI 2.0i 115 PS 38.900 DEM OPEL CALIBRA 2.0i SV 48.900 DEM OPEL CALIBRA 2.0i 16V 54.500 DEM z metalno barvo in vso opremo Cene so do registracije, plačljive v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju LB na dan plačila. SEAT TOLEDO 1.6i CL Class 25.900 DEM SEAT TOLEDO 1.9 TD GL Class 29.900 DEM SEAT IBIZA MODEL 93 1.3i CL 20.950 DEM sprejemamo naročila za vsa seatova vozila VSE CENE SO DO REGISTRACIJE IN VSI AVTOMOBILI SO NA ZALOGI TER NA OGLED. w \*ny •**! MELAMIN Kemična tovarna Kočevje p.o. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Tomšičeva 9, tel.: 853-133, fax 853-344 MELALES - premaz in zaščita lesa 5 kg 1380 SIT 10 kg 2300 SIT MELLAK za ladijski pod SIJAJ 4 kg 2600 SIT MAT 4 kg 2700 SIT MELALED hladilna tekočina 3 kg 540 SIT 5 kg 840 SIT podstrešne stopnice • okna • kataloška prodaja pohištva (20% popust pri gotovinskemu plačilu!) otroška trenirke 1900 SIT ženske jakne 1800 SIT visoki semiš škornji od 4300 do 5900 SIT otroške jeans jakne, trenirke DUNLOP, tenis copati LOTO... URBAN ü Nudi ugodne cene novih vozil in kvalitetnih servisnih storitev za: Gallusovo nabrežje 10 61310 RIBNICA tel.: 061/861-857 fax.: 061/861-858 VSAK DAN od 8-12'’ A) VOZILA ŠKODA - PLAČAJ-ODPELJI SIT - ŠKODA FAVORIT 135 LX/KAT 908.383,00 - ŠKODA FAVORIT 135 GLX/KAT 995.878,00 - ŠKODA FORMAN 135 LX/KAT 997.645.00 - ŠKODA FORMAN 135 GLX/KAT 1.076.210,00 - ŠKODA FORMAN 135 LX/KAT 1.028.019,00 CENE SO S PROMETNIM DAVKOM B) VOZILA CITROEN - CIMOS - CITROEN AX CABAN 1.1 i - CITROEN AX FIRST 1.1 i - CITROEN AX LUTRE - CITROEN ZX AVANTAGE 1.41 - CITROEN ZX AURA-1.61 - CITROEN X ANTI A 1.81 SX - CITROEN XANTIA 2.01 VSX 1.020.000,00 980.000,00 1.090.000. 00 1.559.000. 00 1.685.000. 00 2.130.000. 00 2.655.000. 00 CENE SO BREZ P. D. V RAČUN JEMLJEMO RABUENA VOZILA in NUDIMO UGODNE KREDITNE POGOJE! NoTicE ŠPORT ■ ROKOMET ROKOMETAŠICE IZPADLE VI. KROGU EHF Kočevske rokometašice v povratnem srečanju s francoskim Dijonom niso uspele nadoknaditi minimalne razlike v golih, ki so jo prinesle s poraza v Franciji (29:25). Pred polno dvorano v Ribnici so deset minut pred koncem vodile s petimi goli razlike, a so izgorele v veliki želji po zmagi in na koncu iztržile le dva gola prednosti (22:20). Tako se niso uvrstile v II. krog evropskega pokala EHF, kar bi jim omililo težave s sponzorji, ki ji spremljajo zaradi finančnih težav donedavnega pokrovitelja Opreme. Dekleta pa so uspešno štartale v I. rokometni ligi, saj so za 12 golov premagale Velenjčanke. NA ŠTARTU NAJTEŽJI NASPROTNIKI Rokometaši KVM imajo v prvih krogih I. rokometne lige same neugodne nasprotnike, zato bodo zadovoljni z vsako iztrženo točko. V prvih dveh krogih še niso imeli te športne sreče, saj jih je doma premagal najprej Slovan (17:11), potem pa so igubili v gosteh proti Rudarju (22:18). V tem tednu igrajo še proti Jadranu, 16. oktobra proti Velenju in potem še proti Celju, tako da bi si težjih nasprotnikov na samem začetku le težko omislili. KONJENIŠTVO ATRAKTIVNO NA MLAKI Farma na Mlaki, ki v zadnjem letu z vzrejo konj in raznimi drugimi obkmetijskimi dejavnostmi in idealno lego postaja nekakšen prototip razvoja Kmetijskega gospodarstva, je minulo soboto gostila okrog 40 konjenikov iz Hrvaške, Češke in Slovenije, ti pa so privabili več tisoč gledalcev. Prireditev je tako pokazala dvoje: da je konjeništvo vse bolj priljubljena oblika športa in rekreacije in da v Kočevju znajo izkoristiti svoje naravne danosti in infrastruturo za izvedbo tudi zahtevejših konjeniških prireditev. Konjenike so nedvomno privabile tudi lepe nagrade, ki so jih prispevali KG in številni sponzorji: po 1000 DEM je znašal nagradni denarni sklad za vsako izmed disciplin, poleg tega pa še številne praktične nagrade. Nekaj denarja je zamenjalo lastnika tudi s stavami, največji motiv za ostre boje pa je bil seveda ugled jahača in njegovega konja. Žal sta bili zaradi stavke policistov nekoliko okrnjeni najbolj paradni disciplini, saj so se zaradi zastojev na meji udeležbi morali odreči dunajski galoperji in trije hrvaški polnokrvni arabski konji. Iz naravnega “amfiteatra“ so imeli gledalci možnost spremljati boje na celotni, 1.100 metrov dolgi travnati progi, zanimivo pa je bilo opazovati tudi vse priprave na sosednjem pašniku. Vreme bi sicer lahko bilo prijaznejše, a pri M-KG so s svojo ponudbo zapolnili tudi to hibo. Odmevi na prireditev so bili tako med obiskovalci kot v medijih (TVS!) zelo ugodni, zato so organizatorji že pripravljeni na reprizo prireditve v prihodnjem letu. Rezultati III. državne rokometne lige: KVM : Mokreč 21:18 (8:9) Izola : KVM 23:16 (9:9) Lestvica III. DRL po IV.krogu: 1. Titanic Sežana, 7; 2. KVM Ribnica B, 7. Rezultati kadetske lige: SVIŠ : KVM 20:18 (8:9) KVM : Trebnje 18:14 (9:5) NOGOMET UTRJENI V VODSTVU Neodločen rezultat na tekmi brez golov proti Steklarju v prejšnjem krogu ni ogrozil vodečega Avto Buma, saj ga je reševala viskoka gol razlika. Trije zadetki v naslednjem, 8. krogu, ki so jih na domačem igrišču proti ORII Rudarju dosegli Vujičič, Jolič in Rajšel, pa so visoko gol razliko še povečali - v osmih tekmah je Avto Bum dal 16, prejel pa le en gol. Dve novi točki sta kočevske nogometaše tudi za točko oddaljili od prvega in drugega zasledovalca Finalov in Korotan Suvela. 17. oktobra sa obeta nov derbi, saj se bo Avto Bum v gosteh pomeril s prvim zasledovalcem. Zmagovalci po disciplinah: L Dirka romskih konj: Dani Veseljič na konju SINA 2. Dirka kmečkih konj: Milan Padar na konju GERI 3. Dirka polnokrvnih arabskih konj: Josef Korcenjak na konju SAMSON 4. Dirka športnih jahalnih konj: Urška Okorn na konju Polka 5. Dirka polnokrvnih angleških konj-galoperjev: Lajo Vegh na konju NO FINESS last Zvoneta Marolta. VABIMO VAS V KAVA-BAR RIBA, KJER SE BOSTE V PRIJETNEM VZDUŠJU OKREPČALI OB PESTRI IZBIRI PIJAČ Video center nlBA vam priporoča: - THE LAST BOY SCAUT (Bruce Willis) - akcija - THE BODY GUARD (K. Costner, W. Houston) - THELMA AND LOUISE triler - POSLEDNJI MOHIKANEC Western - BELI PESEK akcija - VROČE MESTO (Don Johnson) - akcija - ŠOLA ZA STEVARDESE komedija - DA VINCINIJEVA VOJNA akcija - KOLI SMRTI triller - ATLANTIDA Delovni čas: 9.00-11.00, 15.00-21.00 sobota: 9.00-12.00, 17.00-21.00 nedelja zaprto AVGUST ČIČEK, Kolodvorska 1,61310 Ribnica Tel.: 061/860-847 jis nuTOGEmmn TRGOVINA, ZASTOPANJE, IZVOZ-UVOZ, PROIZVODNJA, KOČEVJE d.o.o. SUBARU VIVIO Privlačna oblika v vseh podrobnostih NUDIMO PRODAJO PO UGODNIH KREDITNIH POGOJIH! Ljubljanska 75 61330 KOČEVJE telefon n.c.: 061/851-402 tel./fax: 061/855-300 V naši prodajalni vam nudimo PO KONKURENČNIH CENAH: nadomestne dele za: ZASTAVA, GOLF, LADA, RENAULT, F 126 P - FIAT in DRUGA VOZILA motorna olja: CASTROL, OMV, STP, ARAL svetila SATURNUS akumulatorje VESNA avtoplašče SAVA in NOKIA avtolake HELIOS Obiščite nas, skušali vam bomo ustreči! Delovni čas: vsak dan od 800 do 1200 in od 1500 do 1830, sobota od 800 do 12°° o KVM gostinstvo in turizem d.o.o. Vas vabi: • v restavracijo KRONA, ki nudi malice (ugodno - 230 SIT!) - kosila -pizze - hot dog - hamburger - sladoled • v KLUB 111 na slovesna poslovna in slavnostna kosila in večerje -v petek in soboto na zabavo in ples z živo glasbo • v trgovine KVM, ki nudijo v vseh poslovalnicah akcijske prodaje hrane in pijač - v samopostrežni trgovini v IDEAL-u pa dobite sveže meso (odojek, janček, pripravljeno meso za žar) in vse ostale vrste mesa UGODNO: Zamik čekov nad 2.000 SIT je 15 dni, nad 5.000 SIT pa 30 dni! ZARADI VAS /ož Kočevje, Ljubljanska 18, d.d. Tel.: 061/851-136, telefax: 851-135 UGODNO v prodajalni AVTODELI Kolesa, motorna kolesa in žage NA 4 ČEKE rezervni deli za avtomobile ŠKODA, ZASTAVA, RENAULT, LADA, TOMOS in kolesa ROG avtomobilske gume SAVA - vse dimenzije! NAGRAJENCI OB NAGRADNEM ŽREBANJU OB 24. OBLETNICI »NAMA« KOČEVJE 9.10.1993 1. nagrada: pralni stroj »ARISTON« RESNIK IVANA, Trata 14/30, 61330 Kočevje 2. nagrada: jogi 190x90 FAJFAR TINA, Mozelj la, 61330 Kočevje 3. nagrada: alpske smuči BAMBIČ METOD, Lepovče 29, 61310 Ribnica 4. nagrada: nočna lučka ŠENK-ILERŠIČ IVANKA, Trg Veljka Vlahoviča 6,61310 Ribnica 5. nagrada: klubska mizica IVANČIČ SONJA, Četež 14, 61313 Struge 6. nagrada: stol LiFTOMAT CVETKA DRAGOŠ, Črnomaljska 2, 61330 Kočevje 7. nagrada: paket negovalne kozmetike - za moške SMOLE TOMAŽ, Podgorska 2, 61330 Kočevje 8. nagrada: paket negovalne kozmetike - za ženske LOVŠIN DARJA, Konca vas 13, Stara cerkev 9. nagrada: paket negovalne kozmetike za vso družino IGOR MESTEK, TZO 43, 61330 Kočevje 10. nagrada: garnitura kozarcev in setov ZAVOLOVŠEK FRANCKA, Kidričeva 7, 61330 Kočevje 11. nagrada: garnitura kristalnih kozarcev za vino MATEJA ERJAVEC, Opekarska 10, 61330 Kočevje 12. nagrada: košara s sadjem VARGA PAVLA, Nemška Loka 11, Stari trg 13. nagrada: hlače TRIKON ŽILEVSKI DIMITRIJ, Uskoška 2, 61330 Kočevje 14. nagrada: pipa ARMAL LOVŠIN DARJA, Konca vas 13, Stara cerkev 15. nagrada: paket proizvodov KOLINSKE LILI STEFANIČ, H. Marinclja 6, 61330 Kočevje 16. nagrada: paket proizvodov KOLINSKE VEGI STEFAN, Trata XV/2, 61330 Kočevje 17. nagrada: garnitura kozarcev za pivo in dežnik UNION NOVAK LOJZE, Gorenje 6, 61330 Kočevje 18. nagrada: garnitura kozarcev za pivo in dežnik UNION STOJANOVIČ SUZANA, TZO 72, 61330 Kočevje 19. nagrada: 1 kg volne za ročno pletenje PINTAR JANEZ, Rudarsko naselje 6, 61330 Kočevje 20. nagrada: paket športnih artiklov MIRICA DIMITRIJE VIČ, Ob mahovniški 10, 61330 Kočevje 21. nagrada: mortadela MlP-a iz Nove Gorice RUS MOJCA, Lepovče 3, 61310 Ribnica 22. nagrada: pručka KARANOVIČ DARKO, Pirče 18, 61336 Vas pri Fari 23. nagrada: karton vina VIPAVA SANJA VUKOVIČ, Trata 1/8, 61330 Kočevje 24. nagrada: telefonska polica in garnitura kozarcev MOVRIN MAJDA, Uskoška, 61330 Kočevje VSEM NAGRAJENCEM ČESTITAMO!!!! NAMA VELEBLAGOVNICA KOČEVJE, d.o.o. Mercator Jelka Šeškova 52 tel. 061/862-027 UGODNO v prodajalni ŽELEZNINA modularni blok Ormož 47,00 strešnik Bramac clasic - rdeči 92,00 silikatna opeka - bela 58,00 lepilo za keramiko Kegral 25 kg 700,00 sanitarna keramika 4/1 bela 18.744,00 n/l