Pravljica o ljubeči materi
BAh, da zdaj jo vidiš, ata,                    Danes mi celo je rekla,
Kako lepa je mama,                             Naj za vedno pridem k nji;
Ko po noči me obišče                          Šla bi že, sem rekla, mama,
In se ljubko mi smehlja.                      Če le ata me pusti. .."
Lepša vse je, kot je bila,                     Oče sluša dete svoje,
Dokler še živrela je;                              Čudno čuje zgodbo to,
Prej jokala je pogosto,                         In ko ga objema dete,
Zdaj pa zmir vesela je.                         Mokro vse mu je oko.
Mehko me v naročje vzame                 Neko jutro pa očetu
In pritisne na srcž,                               Ne vzbudi se več otrok . . .
Potlej me poljublja v ustna,                Tisto noč pač združil z mamo
Rahlo roke me držž.                            Je dobrotljivi ga Bog.
F. Kosar