60lO°4U
PRl>*.oHSKI dnevnik
Abb- pit2fT^™P^tovlIU Cena 400 lir
Leto XXXVI. Št. 262 (10.782)
TRST, sreda, 12. novembra 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maj3 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL
RAZLIKE MED ZAHODOM IN VZHODOM OSTAJAJO
Kljub vsestranskim prizadevanjem madridska KVSE še vedno v zastoju
Pogajanja se bodo nadaljevala, dokler ne bodo našli ustrezne rešitve
MADRID — Varnost in sodelovanje v Evropi, tema debate in spo-taumevanja, ki sta dobila svoj prvi dokument v Helsinkih pred petimi Vj. ‘n se preko Beograda pred tremi leti nadaljevala v najrazličnejših Drfcrt* vse do današnjega sestanka v Madridu, sta besedi, ki očitno P postavljata mnogo več, kot v bistvu pomenita. Enostavno zategadelj, ** **a vojaško-politična bloka opredeljujeta in razlagata besedi var-sodelovanje po svoje, povsem nasprotno eden od drugega.
Ta svetovni antagonizem, ki naj:------------------
" odseva prav na našem konti-, e®ta, «si je poiskal zatočišče* tudi .."i v Madridu, kjer predstavniki . ®bav Evrope ter ZDA in Kanade JfcUJ. s pomočjo do sedaj u-aijene prakse konferenc o evrop-vo van>osti in sodelovanju najti ’*aj nekaj stičnih točk, ki bi pred-Javljaie osnovo za sodelovanje in ®«ranitev miru.
Temelj evropskemu dialogu smo *** 1975 dobili v finskem glavnem »testu, v' zaključnem dokumentu.
»ko kot v Beogradu leta 1977 kot “ta zdaj v Madridu pa se je po-"taila stara praksa — praktično za-**•* že prvi dan po dingi svetovni , 0Wi, ko sta se nekdanja zavezni-Sovjetska zveza in Združene ‘"tave Amerike, odločno postavila na svoj konec in začela s pro-“•ssom delitve sveta na interesna T^čja — da bo kljub mnogim pričevanjem težko najti skupni jezik dialog.
sta bili za reševanje svetovnih vP"ašanj še do nedavnega poklica-
ni samo supersili, je proces v svetu dokazal, da je treba enkrat že prekiniti s takšno sebi dodeljeno ekskluzivno pravico. Sprožil se je torej proces, kjer naj bi imele vse države, majhne in velike, revne in bogate, pravico do enakopravnega dialoga v reševanju svetovnih pro-plemov.
Kot vemo, stvari ne potekajo tako, in velesili še naprej izkazujeta svoj veliki egoizem. Madridski sestanek o evropski varnosti in scde-vanju je torej prava pcdooa stanja, kakršno danes vlada v Evropi, kjer sta bloka nagomilila največ orožja in kjer zavoljo znane politike obeh nasprotujočih si strani upravičeno govorimo o krizi detanta in vse večjemu nezaupanju.
Noč od ponedeljka na torek bo okoli dvesto diplomatov in več kot petsto novinarjev z vseh vetrov v madridski »kongresni palači* še dolgo pomnilo, kajti eden od mnogih pripravljalnih oziroma usklajevalnih sestankov ie trajal 21. ure pa vse
do 4.45 zjutraj, vendar tudi ta poskus, da bi se le dogovorili o dnevnem redu in proceduri glavnega sestanka konference o evropski varnosti in sodelovanju, ni uspel. Istočasno je potekala velika diplomatska aktivnost tudi izven kongresnih sten, pa tudi izven španskih meja. Tako se je ponoči od ponedeljka na torek španski zunanji minister Llor-ca sestal z vodjema sovjetske in a-meriške delegacije, namestnikom sovjetskega zunanjega ministra Leo-nidem Hjičevom ter posebnim Carterjevim odposlancem Griffinom Bellom. Tudi ta polnočni sestanek ni rešil spornih vprašanj, ki se nanašajo na dnevni red in način dela glavnega sestanka.
S posvetovanji so diplomati nadaljevali včeraj dopoldne pa tudi popoldne, a tudi s teh srečanj so se vračali brez rezultatov. Zvedelo pa se je, da sta predstavnika Avstrije in Švice na osnovi znanega švedskega predloga pripravila nekakšen «delovni papir*, ki bi bil vendarle lahko sprejemljiv za obe strani.
Sicer pa so včerajšnji osrednji španski časopisi v svojih komentarjih izredno pesimistično napovedovali nadaljnjo usodo madridskega sestanka kot tudi procesa KVSE. Želja večine držav je seveda povsem drugačna, zato je aktivnost mnogih, še zlasti pa devetih nevtralnih in neuvrščenih držav, neprestano potekala v smeri, ki bi sprožila takšne vzvode, da proces, ki v svoji biti ponuja formulo sožitja, sodelovanja in popuščanja napetosti, resnično ne propade.
Dejstvo, ki ostaja, je, da so razlike med Vzhodom in Zahodom tolikšne, da jim ni videti konca — pa se tako tudi glavni sestanek konference o evropski varnosti in sodelovanju ni začel včeraj ob 11. uri dopoldne, kot je bilo predvideno. Izraz, ki se je ob tem uveljavil nosi ime »zaustavljen čas*. kar pravzaprav pomeni, da bi bila otvoritev lahko tudi de nekaj minut gred pni nočjo* in tako vendarle uresničili mandat beograjskega sestanka KV SE, -ju je Napisal začetek madridskega sestanka KVSE točno 11. novembra.
VAŠO GASAR
BEOGRAD - Predsedstvo SFRJ je na včerajšnji seji, ki jo je vodil predsednik Cvijetin Mijatovič, o-bravnavalo in sDrejelo informacijo o nedavnem uradnem in prijateljskem obisku grškega predsednika Konstantina Karamanlisa v Jugoslaviji.
Obisk in vsebinski jugoslovansko-grški pogovori so bili ocenjeni kot pomembni za nadaljnji razvoj in krepitev prijateljstva ter vsestran skega sodelovanja med sosednima državama.
PO PODPISU SPORAZUMA MED BEOGRADOM IN DEVETERICO
Mešana komisija o razvoju odnosov med SFRJ in EGS
Za uravnovešenje trgovinske menjave med Jugoslavijo in EGS
BEOGRAD — Prvo srečanje predstavnikov mešane komisije SFRJ -EGS po podpisu sporazuma o sodelovanju je minilo včeraj z izmenjavi stališč o razvoju odnosov med SFRJ in EGS ter medsebojnem seznanjanju z gospodarskim položajem v Jugoslaviji in gospodarski skupnosti. Plenarni seji mešane komisije sta predsedovala član ZIS Stojan Andov in podpredsednik za zunanje odnose komisije EGS Wil-helm Haferkamp.
Stojan Andov je med drugim dejal. da je srečanje ugodna priložnost za določitev nadaljnjega angažiranja v zvezi z reševanjem problemov, ki bremenijo medsebojne gospodarske odnose. Govoril je tudi o trgovinski menjavi med Jugoslavijo in evropsko skupnostjo ir, ob tem dejal, da so prisotna nekoliko bolj enakomerna gibanja, veneta,' pa je še prezgodaj za kakšno dokončno oceno. V preteklih devetih mesecih se je jugoslovanski izvoz povečal za 19 odstotkov oziroma za 1,3 na 1,6 milijarde dolarjev, uvoz pa se je zmanjšal za 10 odstotkov oziroma s 4,2 na 3,8 milijarde dolarjev. Rezultat takšnih gibanj je nekoliko zmanjšal jugoslovanski trgovinski primanjkljaj od 2,9 na '2,2 milijarde dolarjev, medtem ko se
je stopnja pokritosti uvoza z izvozom povečala z 32 na 42 odstotkov.
Stojan Andov je predstavnike mešane komisije seznanil z gospodarskim položajem v državi, podpredsednik komisije EGS Haferkamp pa je med drugim dejal, da je sporazum SFRJ - EGS šele začetek novega poglavja medsebojnega sodelovanja, pri čemer včerajšnji sestanek pomeni korak naprej k smeri razvoja medsebojnih odnosov.
Kraigher v Ekvadorju
QUITO — Ekvadorski predsednik Jaime Roldos Aguilera je predsino-či v predsedniški palači priredil slovesno večerjo v čast podpredsednika predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja, ki se je na čelu jugoslovanske državne delegacije mudi na u-radnem obisku v tej prijateljski andski državi. Ob tej priložnosti je ekvadorski predsednik izročil Sergeju Kreigherju največje ekvadorsko odlikovanje: »red za nacionalne zasluge z veliko ogrlico*. Sergej Kraigher je ekvadorskemu predsedniku izročil red jugoslovanske velike j zvezde, podpredsedniku republike j Hurtadu pa red jugoslovanske zve zde z lento, (dd)
ARNALDO FORLANI VČERAJ SPREJEL MILOŠA MINICA
Soglasna pozitivna ocena razvoja italijansko’jugoslovanskih odnosov
minil lil
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiHiiiintiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimtiiMmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
PETROLEJSKI ŠKANDAL ZflDOBIVfl IZ DNEVA V PflN ŠIRŠO RAZSEŽNOST
Zapleteno ozadje umora časnikarja Pecorellija Za generalom Lo Pretejem doslej še nobene sledi
Rimsko državno pravdništvo vodi najpomembnejšo preiskavo • Vloga bivše obveščevalne službe SID - Tajni dokumenti • Ali se je general Lo Prete že zatekel v tujino?
RIM — številna vznemirljiva vprašanja bremenijo preiskovalce in časnikarje, ki se dnevno bavijo z afero o naftnem prekupčevanju. Petrolejski škandal zadobiva iz dneva v dan vedno širšo razsežnost, govorice in sumničenja pa se širijo z neverjetno naglico. Mimo številnih dnevnih novic pa je najpomembnejša ugotovitev prav gotovo dejstvo, da se je središče preiskav iz severne Italije odločno pomaknilo v prestolnico. Rimsko državno pravdništvo je kot polip z neštetimi lovkami pritegnilo nase levji delež preiskav in ima sedaj napomembnejšo vlogo.
Umor časnikarja tednika «0.P.» Mina Pecorellija je tako zopet izredno aktualen. Po daljšem zatišju
i
V Madridu so uro ustavili pred polnočjo	(Telefoto AP)
ZARADI SVOJEVRSTNEGA VLADNEGA TOLMAČENJA NOVE STVARNOSTI
Pravno priznanje ni odpravilo težav na poti novega poljskega sindikata
«Solidarnost» mora tudi preprečiti nove pretirane delavske zahteve
Izmikanj« pred obvezami iz osimskih sporazumov
Napovedane razprave o problemih tateodnoNtnih skupnosti v naši detajl, ki bi morala biti včeraj v de-tataem svetu, ni bilo. Za odložitev tazprave so sc poleg strank deželne večine — KD. PSI in PRI — iz-takli še predstavniki Liste za Trst, rSDl, in seveda MSI.
Izgovor za odložitev pa je bil tuji takrat formalnega značaja. Ker »eželni pravilnik izrecno predvide-možnost, da deželni svet daje P°budo za vsedržavne zakone o Problemih, ki neposredno zadevajo "tata, se niso mogli poslužlti že •hičajnega argumenta, da je vpra-Sanji> zaščite manjšine v pristoj-Oosti države in da torej deželni Sv®t nima kaj razpravljati. Zato so poiskali drug izgovor, da namreč dveh zakonskih osnutkov, ** hi morala biti osnova za razr •teavo, ni obravnavala prva sveto-v8lska komisija.
O utemeljenosti take argumenta-®*Jc ne gre tratiti besed: povsem ”8 dlani je, da se nekatere sile n,so hotele lotiti razprave o tako v8žnem problemu, kot je manjšin-s»8 zaščita, pri tem pa si niso u-Pale odkrito povedati pravih razlo-*°v svojega zadržanja in so sc ra-ta skrile za formalnimi Izgovori, »kratka, nadaljuje se stara prak-Sa izmikanja pred lastnimi odgovornostmi, praksa, ki je privedla d° tega, da Slovenci petintrideset tat p« zrušenju fašizma in obnove jtamokracije v Italiji še vedno čakamo na uresničitev zakonitih pra-!>«, ki nam pritičejo. Prav v teh dneh proslavljamo petletnico pod-Plsa osimskih sporazumov, ki glede taščite manjšin vsebujejo konkret-d* obveze. Včerajšnji dogodki v deželnem svetu pa so pokazali, da tudi nekatere sile. ki te sporazume z besedami podpirajo, danes ^mikajo obvezam, ki Iz njih izha-,'o, in nikakor ne delujejo v osim-skem duhu.
VARŠAVA — V pravem rodoljubnem zanosu so včeraj Poljaki praznovali 62-letnico samostojnosti, ko se je Poljska otresla ruskega, pruskega in avstrijskega jarma. Na tisoče Poljakov se je sinoči udeležilo maše v varšavski stolnici in se nato v sprevodu podalo na grob neznanega vojaka. Novemu rodoljubnemu zanosu je v precejšnji meri botrovalo navdušenje ki vlada po sklepu poljskega vrhovnega sodišča, ki je legalno priznalo obstoj novih neodvisnih samoupravnih sindikatov »Solidarnost*.
Marsikateri Poljak se je končno oddahnil. V zadnjem trenutku je sodstvo preprečilo nevarno zaostrovanje med državo in novimi sindikati. Razsodba je preprečila današnjo splošno stavko. V poljski stvarnosti je ponovno prevladal razum, ki je uresničil neke vrste »zgodovinski kompromis* med socialistično državo in neodvisnimi sindikati, ki v dobršni meri odražajo stališče poljske Cerkve.
S tem pa niso odpravljene še vse sence, ki stojijo na poti popolne u-veljavitve novih sindikatov. »Solidarnost* je objavila komunike, v katerem obvešča delavstvo, naj bo skrajno previdno in naj ne naseda izkrivljenim vestem poljske televizije, ki poudarja, da so sindikati »pristali na vodilno vlogo partije*. Komunike priznava partijsko vlogo, a izključuje, da bi bila ta možna v notranjem sindikalnem gibanju. Ne nasprotujejo torej poljski družbeni ureditvi, a nočejo partijskega vmešavanja v notranje odnose v novem sindikatu.
Navdušenje nad zmago je zamenjalo zaskrbljenost ' žadhjih dni. a v baltiških mestih Gdansku. Gdynii in Sopotu je še vedno skrajno nape-
to zaradi stavke v zdravstvenih ustanovah. Stavkajočim so se v znak solidarnosti pridružili študentje in profesorji medicinskih fakultet. V Gdansku je sedež vojvojdstva še vedno v rokah stavkajočih, solidarnost pa se nevarno širi med vso študirajočo mladino.
Novi sindikati se torej nahajajo pred težko nalogo. Izbojevali so pomembno zmago, a sedaj morajo prepričati svoje somišljenike, naj ne pretiravajo pri svojih zahtevah. Poljska združena delavska partija je
namreč že začela kampanjo, kako bi na svoj način obrazložila vlogo novih sindikatov v poljski stvarnosti. Kot rečeno, »Solidarnost* ni zadovoljna s takim tolmačenjem, poročanje o prisotnosti ogromnega števila partijcev v novih sindikatih, ki bodo jamčili konstruktivno delovanje. je prav tako nesprejemljivo. Še večjo zaskrbljenost pa vzbuja nadaljevanje napadov na »protisocialistične sile*, ki skušajo izrabiti novo stvarnost, dn. bi spremenili družbeno ureditev na Poljskem.
so rimski preiskovalci ponovno oživili ta skrivnosten primer* ,za katerega je že kazalo, da bo še naprej ostal nerešen. Takoj po časnikarjevi smrti, marca 1979 so agenti našli na domu Pecorellija številne strogo zaupne dokumente, ki jih je bila iz dala SID. Dokumenti vsebujejo vrsto natančnih podatkov o vseh najvišjih častnikih finančnih stražnikov in imena številnih industrij-cev, ki so vpleteni v škandal ter vrsto drugih tajnih zapisov, ki zadevajo celo državno varnost. Pecorelli je v tedniku «O.P.» sprožil ostro polemiko, ki je med drugim večkrat poudarjala številne nejasnosti v zvezi z naftno politiko in organizacijo v Italiji. Preiskovalci se sedaj sprašujejo. kdo je posredoval rimskemu časnikarju tako delikatne dokumente, ki bi lahko marsikoga spravili v zadrego. Nadalje bodo morali tudi ugotoviti, kdo je imel interes ubiti Pecorellija.
Rimska sodnika Gallucci in De Sica, ki vodita preiskave, pa bosta morala v prvi vrsti pojasniti, zakaj sta se odločila za ponovno oživitev »primera Pecorelli* šele sedaj, saj jim je bila vsebina dokumentov znana že takoj po časnikarjevem umoru. Le s prepričljivim odgovorom na to vprašanje bosta lahko rimska sodnika premostila zid nezaupanja, ki so ga postavile opozicijske politične skupine. Po mnenju le-teh se je rimsko pravdništvo v preteklosti vedno izkazalo predvsem po pristranosti in kritju interesov kompromitiranih vladnih osebnosti.
Včeraj so rimski preiskovalci zaslišali bivšega vodjo SID admirala Casardija, ki je obveščevalno službo vodil od leta 1974 vse do njene razpustitve, leta 1978. Ministrski predsednik Forjani pa bo v kratkem moral odločiti, če se preiskovalci lahko še naprej poslužujejo zaplenjenih tajnih dokumentov, ki so seveda pristojnost notranjega in obrambnega ministrstva.
Po zapornem nalogu, ki so ga izdali sodniki iz Trevisa policija še naprej vztrajno išče ubežnega generale Lo Preteja. Pripomniti je treba, da je Lo Prete vse do včerajšnjega dne imel popolnoma veljaven potni Ust. lako da preiskovalci ne izključujejo možnosti, da se je častnik finančnih stražnikov zatekel v tujino. Policija je tudi izvedla hišno preiskavo v generalovem rimskem stanovanju. Kaže pa, da preiskovalci niso zaplenili nobenega pomembnejšega dokaza, tako da je bil stanovanjski vdor praktično neuspešen.
PEKING — Generalni tajnik KP Španije Santiago Carrillo, ki je od ponedeljka v Pekingu se je včeraj
sestal s predsednikom kitajske partije Hua Guofengom, ki mu je izrazil željo, da bi se med obema partijama vzpostavili taki odnosi kot obstajajo med kitajsko in italijansko partijo.
PARIZ — Zahodnonemški kancler Helmut Schmidt je odpotoval včeraj zjutraj iz Pariza v Bonn, potem ko se je sestal s francoskim predsednikom Giscardom D’Estaingom, s katerim je obravnaval poglavitne dvostranske in mednarodne probleme. Oba državnika sta še zlasti proučila perspektive odnosov med Evropo in ZDA ter med Zahodom in Vzhodom v luči Reaganove izvolitve za predsednika.
iiiiiiiiitiimtiiiiiiiititiiiiiiuiiitiiiniiiiiiiiuiiiitniiinMiiiiiiiiiiiiMHiiHMiniiiiiiMMiiiiiiiiiiiuiitiHiititiimiii
SPORI V KD PRED IMENOVANJEM PREDSEDNIKA STRANKE
Tudi Fanfani nasprotuje kandidaturi Andreottija
Notranja levica dolži «preambulsko» večino, da sprejema zatrjevani Craxijev veto
RIM — V hiši KD je opaziti velike manevre, ki dajejo slutiti oživitev notranjih sporov. Kamen spotike predstavlja izvolitev novega predsednika vsedržavnega sveta, ki bi jo morali potrditi na seji 21. t. m.: gre za prestižno mesto, ki pripada — po razjasnitvi notranjih odnosov v KD — zastopniku Zacca-gninijevega «območja». Najresnejši kandidat je Andreotti, toda proti njemu so postavili veto ne le prijatelji Donat Cattina. ampak tudi Fanfani. Ta je na včerajšnjem se-
.......................................................................................................h
Minister Colombo končal obisk v Moskvi
MOSKVA — Gospodarsko sodelovanje med obema državama in mednarodni politični položaj: o teh dveh poglobljenih vprašanjih sta včeraj poldrugo uro razpravljala sovjetski poglavar Leonid Brežnjev in italijanski zunanji minister Emilio Colombo, ki je tako zaključil svoj u-radni obisk v Moskvi. Colombo se je med drugim dotaknil tudi problema Afganistana ter dejal, da je treba nemudoma tej državi zagotoviti neodvisnost. S svoje strani pa je bil Brežnjev izredno skeptičen glede namestitve novih evroraket «cruise» in «pershing», ki jih zahteva NATO. Po njegovem mnenju je ta odločitev prinesla nemalo nevšečnosti pri odnosih med Vzhodom in Zahodom.
Dvodnevno srečanje med sovjetsko in italijansko delegacijo sta obe strani označili kot konstruktivno in prijateljsko.
Na- sliki (telefoto AP):1 Cotambo in Brežnjev pa včerajšnjih pbguvoiib.
Stanku s tajnikom stranke Piccoli-jem, ki si že dolgo prizadeva krpati enotnost KD, in s predsednikom vlade Forlanijem (ki Andreottiju ne nasprotuje), potrdil odločno nasprotovanje Andreottijevi kandidaturi. Fanfani bi pa baje bil pripravljen sprejeti za novega predsednika KD «manj vidno* osebnost strankine manjšine (Cossigo, Guija ali Mar-tinazzolija).
Odpadlo je zato včerajšnje srečanje Piccolija z zastopniki levice, ki je prešla v protinapad z izjavami vidnejših zastopnikov, ki dolžijo »preambulsko* večino, dr. »pove-rja drugi stranki imenovanje predsednika KD», jasno namigujoč na tajnika PSI Craxija, ki naj bi bil izrekel nekakšen veto za Andreottija, s katerim sta že dolgo sprta. Bodrato je še odločneje obtožil fan-fanijevce, da s pretvezo Andreottija vodijo napad na Piccolija in Forlanija. V takem vzdušju se je tajnik KD včeraj vseeno sestal na nekakšno predsejo z nekaterimi zastopniki levice.
Voditelji raznih struj KD se bodo srečali danes in tedaj se bo pojasnilo, če gre za spopad ali za spor, ki se lahko ugladi. Mnogi napovedujejo, da bo Andreotti na koncu le prodrl, nakar bo laže rešiti vprašanje razširitve vicetajništva, pri čemer zahtevajo tudi fanfanijevci svojega zastopnika (Malfattija), ki bi se pa lahko zadovoljil tudi z ravnateljstvom strankinega glasila Pro bleme s strankinim vodstvom imajo tudi socialisti, potem ko je Craxi odslovil podtajnika Signorileja. O sestavi novega izvršnega organa PSI bo razpravljalo danes vodstvo stranke, a spričo nesoglasja med strujami bodo verjetno odločitev odložili.
R. G.
(Od našega poročevalca)
RIM — Soglasna pozitivna ocena italijansko-jugoslovanskih odnosov in ugotovitev enakosti v stališčih o vprašanjih miru in popuščanja napetosti v Evropi: to je bistvo vsebine prisrčnega pogovora med ministrskim predsednikom Arnal-dom Forlanijem in predsednikom komisije za mednarodna vprašanja pri zveznem izvršnem svetu SFRJ Milošem Miničem. Forlani je sprejel^ Minica včeraj dopoldne v palači Chigi. Oba sta ugotovila, da se odnosi med državama uspešno razvijajo in da se nadaljuje uresničevanje osimskega sporazuma, ki iuiftt glede na razvejano vsebino, dolgoročni značaj. Poudarila sta pomen razvoja odnosov med državama tudi kar zadeva širšo mednarodno raven in soglašala v ugotovitvi, da je treba s prijateljskimi odnosi vsestranskega sodelovanja še nadaljevati.
Forlani in Minic sta razpravljala tudi o aktualnih mednarodnih vprašanjih in še zlasti o razvoju odnosov med državami v Evropi. Poudarila sta. da je treba nadaljevati s prizadevanji, da bi na madridski konferenci dosegli čim večji rezultat za krepitev varnosti in sodelovanja v Evropi.
Ob koncu srečama so pri pred sedstvu vlade izdali krajše poročilo. v katerem je med drugim rečeno, da sta Forlani in. Minic »z zadovoljstvom ugotovila, da se odnosi med državama uspešno razvijajo v duhu prijateljstva, dobrega sosedstva ter medsebojnega spoštovanja in razumevanja*. V poročilu je poudarjen pomen, ki ga italijanska in jugosiovapska stran pripisujeta osimskemu sporazumu; kar zadeva mednarodna vprašanja pa je rečeno, da je potrebno skupno prizadevanje, da »se zaustavijo negativne težnje, ki preprečujejo u-tr je vanje miru in varnosti v svetu*.
Predsednik jugoslovanske investicijske banke za izvoz ambasador Toma Granfil pa se je včeraj na ministrstvu za trgovino s tujine sestal z ravnateljem posebne sekcije za zagotovitev kreditov za izvor. Rugoerom Firraom Govorila sta o vprašanjih medsebojnega sodelovanja: Firrao bo vsekakor v kratkem odpotoval v Beograd, kjer bodo govorili o nekaterih konkretnih pobudah, ki zanimajo zunanjo trgovino obeh držav. Granfil se je sestal tudi s predsednikom agencije OZN za finansiranje na kmetijskem sektorju IFAM; razpravljala sta o možnostih sodelovanja in paralelnega finansiranja raznih projektov na področju kmetijstva in prehrambene industrije.
BOJAN BREZIGAR
Na sliki (telefoto AP): srečanja med Forlanijem in Mlnlčem.
ZARADI VOJNE IRAN-IRAK
Novi poviški naftnih cen
BAGDAD — Predsednik Iraka Sadam Husein je včeraj izjavil, da bo kljub vojni z Iranom njegova država začela v kratkem spet izvažati petrolej iz' »čuta odgovornosti do sveta*. Medtem se pa na svetu stopnjuje skrb zaradi prekinitve dobav iz obeh držav, ki so odraža v novih podražitvah na prostem tržišču v Rotterdamu, kjer je cena nafte že presegla 40 dolarjev za sod. Kot kupec so se namreč pojavile v zadnjem tednu tudi velike mednarodne petrolejske družbe, ki dopolnjujejo že ogromne nakopičene zaloge v pričakovanju novih poviškov uradnih cen OPEČ. Ti navadno sledijo podražitvam na prostem tržišču, h katerim prispevajo prav multinacionalne družbe s tvojimi nakupi.
Z GLASOVI STRANK VEČINE TER PSDI, PLI, LPT IN MSI
S formalnimi pretvezami so v deželnem svetu preprečili razpravo o zakonski zaščiti manjšin
KPI, SSk, FG, DP in PDUP so namreč zahtevale, naj skupščina razpravlja o dveh osnutkih državnih zakonov, ki sta jih predložila SSk ter FG in DP - O obeh dokumentih se bo najprej izrekla pristojna deželna komisija - Napeto vzdušje med razpravo
Po razburljivi in živčni razpravi, ki jo je bil predsednik Colli prisiljen prekiniti, da bi pomiril napeto vzdušje in skupaj z načelniki svetovalskih skupin razvozlal nastalo situacijo, je deželni svet na včerajšnji seji z glasovi KD. PSI, PSDI, Liste za Trst, MSI, PLI in PRI sprejel prejudiciralno zahtevo svetovalcev Turella (KD). Ermana (PSI), Dal Masa (PSDI) in Giurici-na (LpT), v smislu katere je poveril nalogo prvi stalni svetovalski komisiji, da prouči osnutka državnih zakonov o zaščiti narodnostnih in jezikovnih manjšin iz naše dežele, ki sta jih predložili Slovenska skupnost ter Furlansko gibanje in DP. V trenutku glasovanja o tej zadevi so svetovalske skupine SSk, Furlanskega gibanja, DP in PDUP iz protesta zapustile sejno dvorano, iz istega razloga pa se komunistična skupina, čeprav je ostala v dvorani, ni udeležila glasovanja.
Na tak način je praktično odpadla razprava o vprašanju slovenske narodnostne skupnosti in drugih jezikovnih narodnostnih manjšin iz naše dežele, ki je bila osrednja točka včerajšnje deželne seje. Poleg dveh osnutkov državnih zakonov, ki sta bila na osnovi 26. člena deželnega statuta vložena v deželni skupščini že 17. julija 1978 (SSk), oziroma 23. maja 1979 (Furlansko gibanje, DP), je na čnevnem l du bila tudi resolucija komunističnih svetovalcev Battella, Iskre, Pasco-lata, Rossettija in Proserpia (vložena je bila 30. aprila letos), ki je ravno tako obravnavala vprašanje zaščite narodnostnih manjšin iz dežele in v sklepnem delu obvezovala deželno vlado, da se zavzame in uresniči — v mejah svojih pristojnosti — vrsto pobud za zaščito slovenske narodnostne skupnosti in furlanske jezikovne manjšine ter da s svojo ugledno delegacijo posreduje vladi oportunost o čimprejšnjem začetku razprave v parlamentu o obstoiečih zakonskih osnut kih, da bi prišlo do hitre odobritve le-teh.
K omenjenim dokumentom je bi lo priloženih tudi šest resolucij: prvo sta predložili FG in DP: z njo sta se zavzeli, da bi deželni odbor in pristojne komisije uskladile svojo dejavnost za zaščito etničnih in jezikovnih manjšin iz naše dežele s principi polnega spoštovanja o-snovnih pravic manjšin. Druga resolucija (FG in DP) je obravnavala vprašanje zaščite nemške manjšine, tretja (FG in DP) pa se je zavzemala, da se celovito upošteva 6. člen italijanske ustave za furlansko narodnost kot jezikovno manjšino znotraj italijanske države. Z resolucijo štev. 4 sta se FG in DP zavzeli za konstantno prisotnost in pritisk deželnega odbora na državno vlado za premostitev zamud, ki so karakterizirale rešitev tega vprašanja, ter da bi deželna vlada vključila v razvojni načrt specifič ne cilje in načrt za razvoj teritorijev, na katerih živi slovenska narodnostna manjšina (predvsem v videmski pokrajini) tudi upoštevajoč možnosti, ki jih nudijo osimski spo razumi. V šesti resoluciji (o re!i bomo spregovorili pozneje) pa komunistična skupina poudarja, da sta zakonska osnutka SSk in FG -DP koristna doprinosa za razpravo, ki jo bo parlament začel v zvezi z uresničitvijo določil o priznanju, zaščiti in valorizaciji narodnostnih, jezikovnih in kulturnih značilnosti iz naše dežele in se zato zavzema za začetek razprave o teh dveh doku mentih v deže’ni skupščini.
Vsi ti dokumenti pa sploh niso prišli v razpravo, ker se je moral deželni svet najprej izreči o prejudicirani zahtevi Turell". Ermana. Dal Masa in Giuricina, ki je bila praktično obrazložena v peti resoluciji. Orisal jo je — sklicujoč se na člen 64 deželnega pravilnika — načelnik svetovalske skupine KD Turello. Ta člen namreč dovoljuje da najmaoi trije svetovalci lahko zahtevajo odložitev razprave o ka kršnemkoli zakonskem osnutku, poleg tega pa tudi določa, da tako za htevo lahko podpreta le dva (vključno s predlagateljem) svetovalca, druga dva pa lahko govorita proti takemu predlogu Turellova pre.iu-dicialna zahteva, ki jo je nato skupščina z večino glasov odobrila, je' praktično pomenila, da je bilo vsa
kemu svetovalcu onemogočeno poseči v bistvo celotnega vprašanja: onemogočeno je bilo, da bi se svetovalci lahko zaustavili ob vsebini predloženih dokumentov in podrobneje obravnavali vprašanje zaščite narodnostnih in jezikovnih manjšin iz naše dežele.
Svetovalec Turello je sicer obrazložil razloge, ki so ga skupno z ostalimi podpisniki privedli do zahteve, da bi zakonska osnutka najprej proučila pristojna stalna komisija. Povabil je tudi komunistično skupino, naj umakne svojo resolucijo, ki je bila vpisana na dnevnem redu, ki bi nato prišla v razpravo skupno z ostalima zakonskima o-snutkoma, potem ko bi jih komisija že proučila. Svetovalec Turello je v svoji razlagi predvsem ugotavljal. da gre za dva osnutka državnih zakonov, ki sta po svoji vsebini različna in nehemogpna. Poudaril je tudi, da je položaj slovenske etnične manjšine glede na štrumen-te zaščite, ki jih predvidevata 6. člen ustave in 3. člen deželnega statuta, različen od položaja italijanskih prebivalcev furlanskega jezika in kulture. Zaradi tega je treba jasno razločevati med štrumen-ti zaščite, valorizacije ter kulturnega in civilnega razvoja obe!, skupnosti, tudi v luči navodil, ki bodo sad dela komisije pri predsedstvu ministrskega sveta, ki ji načel ju je prof. Cassandro. Svetovalec Turello je še dodal, da je to mogoče le z resnim delom in konfrontacijo, v luči omenjenih ugotovitev, v pristojni deželni svetovalski komisiji. Poudaril je tudi, da se ni KD nikoli izmikala soočanju o tej problematiki, glede na različni juridični. zgodovinski in kulturni položaj slovenske narodnostne skupnosti in furlanskih in nemških etničnih in jezikovnih manjšin pa je potrdil, da se mora o obeh osnutkih državnih zakonoy naprej izreči prva st a’na komisFa. Na osnovi člena 66 dežel nega pravilnika je zato zahteval, naj se omen ena zakonska predloga izročita deželni komisiji.
Svetovalec Turello .je torej zahteval. da se o vsebini dokumentov ne razpravlja. Glede na važnost vprašanja pa je podpredsednik skupščine Del Gobbo v imenu predsedstva predlagal, (predsejftoilk Je,-, bil v tistem trenutku odsoten),, qa,bi v razpravo lahko posegli predstavniki vseh svetovblSkih^škTlpfrf 1'F‘x,v'šč 'je tako že Vččkraf " žgodllb’. 'Njegov' predlog pa je že na samem začetku povzročil žolčno reakcijo neofašista Morellija. ki ga je podpredsednik le s težavo utišal. Vsekakor pa se je o Turellovi prejudicialni zahtevi odprla razprava: podprla sta .jo Dal Mas (PSDI) in Ermano (PSI), med-
tem ko so se Cavallo (DP), Pasco-lat (KPI), Štoka (SSk), De Agosti-ni (FG) in Barazzutti (PDUP) odločno izrekli proti njej. Podpisnikom so predvsem očitali, da so sami lahko posegli — sklicujoč se na člen 66 — v bistvo problema, medtem ko so to pravico ostalim svetovalcem — tokrat sklicujoč se na člen 64 o prejudicialni zahtevi — odrekli. Posebno besede svetovalca Barazzuttija, ki je zahteval, da morajo večina in njeni «priveski» jasno povedati, ali nameravajo govoriti v deželni skupščini tud' o tem vprašanju, so še bolj razburile duhove, še posebno pa socialdemokrate, ki so se čutili prizadete zaradi vzdevka »priveski*, čeprav je bil ta namenjen Listi za Trst. V veliki zmedi je bil predsednik Colli prisiljen prekiniti sejo in sklicati načelnike svetovalskh skupin: nadaljevala se je po tričetrturnem premoru s posegi Barazzuttija (PDUP),
Solimberga (PLI) in Giuricina (L pT). Slednji pa je še bolj ogrel že itak vroče vzdušje in povzročil o-stre reakcije opozicije, ker se je v nekaterih podrobnostih dotaknil vsebine zakonskih predlogov.
Svetovalci Furlanskega gibanja, SSk. DP in PDUP so iz protesta zapustili dvorano, svetovalec Pasco-lat pa je iz politične in moralne solidarnosti s temi svetovalskimi skupinami napovedal, da se KPI ne bo udeležila glasovanja. Zaradi istega razloga je tudi umaknil resolucijo, ki bi jo sicer načelnik svetovalske skupine KE s prejudi-cialno zahtevo, da se o njej razpravlja o drugi priložnosti, črtal z dnevnega reda.
Ob koncu razprave je tako skupščina z glasovi KD, Liste za Trst, PSI, PRI, PSDI, PLI in MSI sklenila, da se o dveh osnutkih državnih zakonov najprej izreče prva deželna komisija.
Skoraj poldrugo milijardo lir deželne podpore družinskim posvetovalnicam
Deželni odbor je odobril program o razdelitvi denarne podpore v višini ene milijarde in 442 milijonov lir družinskim posvetovalnicam v naši deželi. Po tem sklepu bo dobila tržaška pokrajina 252 milijonov lir, medtem ko bo dobila videmska pokrajina -121 milijonov lir, goriška pokrajina 184 milijonov lir in pordenonska 365 milijonov lir. Deželne podpore bodo deležne tudi štiri zasebne družinske posvetovalnice v videmski in pordenonski pokrajini, in sicer za skupno vsoto 220 milijonov lir.
Kar se tržaške pokrajine izrecno tiče, bo šla podpora posvetovalnici v devinsko-nabrežinski občini, posvetovalnici v Miijah in pokrajin skemu zdravstvenemu konzorciju.
Posvetovalnice bodo pod upravo občinskih administracij in občinskih upravnih konzorcijev, nekatere pa tudi pod upravo zasebnih ustanov. Usluge, ki jih nudi strogo specializirano osebje, so brezplačne.
• Rajonski svet za Sv. Ivan se bo sestal 13. novembra ob 19.30. Na dnevnem redu, med drugim, razprava o položaju v osnovni šob »Stossich*.
•tfllllltlllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllimillllflllllllllllllKHIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIlllllMIIIIIIIIIUlUllllllllllllllim
PREDSEDNIK COLU SPREJEL ODPOSLANSTVO DELAVCEV
Vprašanje miljske ladjedelnice bo obravnaval tudi deželni svet
Na prihodnjem sestanku bodo o njem razpravljali načelniki skupin - Delegacija zahtevala čimprejšnje posredovanje pri pristojnih oblasteh v Rimu
Delavstvo miljske ladjedelnice Al-to Adriatico je včeraj dopoldne zopet demonstriralo sredi Trsta in zasedlo križišče med ulicami Car-ducci, Milano in Coroneo. Javn! protest je trajal poldrugo uro, medtem pa je predsednik deželnega sveta Colli sprejel odposlanstvo tovarniškega sveta in sindikalistov, ki so mu predočili skrajno nujo, da se problem CAA enkrat za vselej reši.
Delegacija je Colliju v bistvu po stavila dve zahtevi. Prvič, naj deželna uprava poseže pri predsed-stvu rimske vlade, da z nujnostnim, takojšnjim ukrepom zagotovi milj-skemu obra.tii redpp dejavnost, z drugimi besldarhi i torej dovoljšna naročila. Ta ukrep naj pride seveda še pred uveljavitvijo vsedržavnega področnega načrta za ladje-delstvo; slednjega je do mnenju delavcev in sindikalistov treba izboljšati in brž zatem odobriti, kar pa ne bo mogoče tako kmalu. Izboljšati načrt pomeni prikrojiti ga znanemu stališču, ki ga je o njem zavzela poslanska zbornica in ki
HIHMIIHUlilllllllllllMMimiltllllllltllllMIHIIIIIItlllMIIIIIHIIIIItllllllHlIllMIIMlIlllimtimilllllilllHItlllimill
PROTESTNA SKUPŠČINA NA POMORSKI POSTAJI
Pomanjkljiv prikaz deželne stvarnosti
Milanski dnevnik «11 Giorno* je v včerajšnji številki posvetil posebno prilogo deželi Furlaniji - Jubjski krajini. Na desetih straneh je bralcu prikazal družbeno politično in gospodarsko stvarnost naše dežele, od prizadevanj in načrtov za obnovo od potresa porušene Furlanije pa do hotenj po vsestranskem razvoju in po tesnejši novezavi z ostalimi evropskimi deželami. Poleg intervjujev s predsednikoma deželnega odbora in sveta Comelli.jem in Collijem ter predsednikom deželne zveze in-dustrijcev Tassijem, je v prilogi še več zanimivih člankov o kmetijstvu in turizmu ter o drugih dejavnostih in problemih.
Na desetih straneh pa nismo našli niti vrstice o prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti v teh krajih, zaradi česar .je taka slika naše dežele pomanjkljiva.
CARINIKI ZA OHRANITEV POTNINE DO FERNETIČEV
Vračilo polnih stroškov velja po novem samo za razdalje nad 10 km onkraj občinske meje
Na pomorski postaji je bila včeraj živahna skupščina uslužbencev tržaškega carinskega okoliša, ki službujejo pri Fernetičih. Srečanje so priredile enotna sindikalna zveza CGIL CISL - UIL ter avtonomni sindikalni organizaciji carinskega osebja SIPDAD in SAUD. Izzvenelo je v protest, ker pristojna o-blast še danes ni rešila kopice kočljivih problemov, ki med cariniki povzročajo slabo kri in katerim se je sedaj pridružil še eden. Ta zadeva potnino. Carinski uslužbenci so z brzo.iavom protestirali tudi pri finančnem ministru Revigliu.
Kaj je torej s potnino? Iz Rima je prišla okrožnica, ki utesnjeval-no tolmači člen 5 državnega zakona 417 z dne 26. julija 1978. Ta člen navaja, da pritiče potnina le za službena potovanja z lastnim vozilom na razdaljah preko 10 kilometrov. Za tržaške carinike, ki se vozijo na delo k Fernetičem, to pomeni. da nimajo pravice do potni-ne. Zakaj? Ker se najmanjša razdalja 10 km ne nanaša na bivališče zainteresiranega, temveč se računa od »občinske meje*. Fernetiči so .oddaljeni od meje tržaške občine 3 kilometrov, to se pravi manj kot 10 km, v resnici pa znaša razdalja med Fernetiči ter ravnateljstvom krajevne carinske uprave v Trstu 14 kilometrov.
Cariniki morajo k Fernetičem, kot sami naglašajo, nujno z lastnim avtomobilom, ker so avtobusne zveze pomanjkljive: zjutraj odpotuje avtobus iz Trsta ob 7.25 in prispe k Fernetičem ob 7.55. od tam pa odpotuje ob 14.15 in dospe v Trst ob 15.25. Zaradi tega mora prizadeti na kosilo šele pozno popoldne, razen tega se ne more pravočasno vrniti v pisarno in je tako ob nadurno delo.
Na skupščini so tudi protestirali, ker carinska uprava še vedno ni poravnala osebju poprejšnjih pot-nin, in to že od decembra 1979.
Pokrajinski odbor ie v prejšnjih dneh razpravljal o konzervatoriju Tartini in o težkih razmerah, ki so nastale po odločitvi ministrskega inšpektorata za umetnostno vzgojo, da omeji le na dva prva razreda konservatorija. Do odločitve je Dri-šlo. ker tržaška občinska uprava ni zadovoljivo poskrbela za ureditev prostorov in za obnovo konven
cije s pokrajino, ki je soudeležena pri upravi te glasbene ustanove. Da bi se čimprej rešile težave, je odbor sklenil med drugim povabiti občinske upravitelje na srečanje. k’er bi razpravljali o novi konvenciji.
Nova aretacija zaradi razpečevanja kokaina
V	okviru preiskav o razpečevanju kokaina, zaradi česar sta nrej šnji petek obtičala za zapahi Tržačan Riccardo Dainese in Milančan Marco Pizzi, so agenti tržaškega letečega oddelka v sodelovanju z milanskimi policijskimi organi are tirali včeraj popoldan v Milanu 28 letnega Milančana Enrica Caval lija.
V	Cavallijevem stanovanju so a genti našli majhno količino mamila, in sicer kokaina, precizno tehtnico in nekaj predmetov za pripra vo doz. Zaporni nalog za Cavallija .je izdal namestnik državnega prav-dnika dr, Roberto Staffa.
Harlekin in Pierrot v gledališču Prešeren
V okviru gledališkega raziskovalnega dela, ki črpa svoje prvine v slavni icommedii delVarte», je tr žaška skupina CIRT pripravila predstavo «Harlekin in Pierrot». Izredno privlačne, skoraj akrobatske spretnosti igralcev na odru, pa je uvedel Jean Pierre Marry, izkuše ni član pariškega tTheatre du so-leil*. Namen skupine je predstaviti mladini preko znanih gledaliških mask eno najzanimivejših plati odrskega sveta. Commedia dell'arte, ki je nastala v petnajstem stoletju in je zaslovela po vsem svetu, nudi še vedno sodobne like, kot so Harlekin, Pierrot, Colcmbina. V nežni zgodbi se razplete njihovo čustvovanje, ki ne pozna omejitev v času ali prostoru, čaroben svet, prepojen s čudovitimi barvami, ki nu di mladim, a tudi starejšim, veliki-dragocenih in lepih trenutkov. Skupina gostuje v gledališču France Prešeren v Boljuncu. Prva vred stava bo danes ob 17. uri, nasled nji pa v četrtek in petek ob 10 Vstop je prost.
edino odraža stvarne potrebe italijanskega ladjedelstva. Ukrep vlade ni nujen zgolj zato, ker se delo na naročenih ladjah že izteka in so torej delavci na tem, da ostanejo konec tekočega leta povsem na cesti, ampak tudi, ker utegr.e to povzročiti njihovo razpršitev na vse vetrove. Morda pa kdo računa prav na to?, se vprašujejo v delavskih in sindikalnih krogih, s katerimi smo stopili v stik med včerajšnjo demonstracijo pred sedežem deželne vlade.
Druga zahteva, ki jo je odposlan stvo postavilo predsedniku Colliju, je ta, naj problemu CAA ne sledi le deželni odbor, ampak naj se že na prihodnji Seji z njim sooči tudi skupščina. Svetovalci naj izglasujejo resolucijo v podporo ladjedelnice, v kateri naj zahtevajo od rimskih oblasti takojšnje ukrepanje. Takšna resolucija bi pravzaprav vtisnila še večji pomen in veljavnost slehernemu posegu deželnega odbora v Rimu.
Predsednik Colli se je obvezal, da bo vso zadevo posredoval načelnikom svetovalskih skupin na njihovem prihodnjem sestanku, ter z druge strani potrdil pravilnost tez in predlogov, ki so mu jih iznesli glasniki prizadetega delavstva in sin dikalni predstavniki. Pripomnil je, da vprašanje miljske ladjedelnice ni le krajevne, oziroma pokrajinske važnosti, temveč ima deželne in vsedržavne razsežnosti, kolikor ga je pač nujno treba obravnavati v sklopu vsedržavne ladjedelske politike.
V kratkem se člani tovarniškega sveta CAA in sindikalisti snidejo tudi s predsednikom deželnega od bora Comellijem. (dg)
Sindikat proti premestitvi dveh uradov RAS v Milan
Tržaški pokrajinski odbor je izrazil solidarnost sindikalnima za stopstvoma uslužbencev tržaške za varovalnice RAS, FULA in FNA, ki sta te dni zavzeli odklonilno sta lišče do sklepa osrednjega vodstva te družbe, da premesti iz Trsta v
Milan urada za vrednotnice in za pooblaščene valutne račune.
Sindikalisti so iz protesta zoper nameravani ukrep napovedali za prihodnje dni dveurno stavko s skupščino uslužbencev, razen tega so se nameščenci tržaškega ravna teljstva RAS odločili, da se odpovedo nadurnemu delu.
Sindikati ugotavljajo v tiskovnem sporočilu, da pooblaščeni upravitelj družbe sploh ne zna utemeljiti u-krepa o premestitvi, sami pa trdijo, da je ta korak toliko bolj neupravičen, ker naj bi ga vodstvo družbe napravilo v trenutku, ko m ma nobenega organičnega ra?voj nega načrta za T&irai.injo žW&W vaisko dejavnost.1 ^Adikafislj. clruz binemu vodstvu tiidL očitajo, čja jih sploh ne seznanja s programskimi smernicami (če te obstajajo).
NA SLOVENSKIH ŠOLAH DO SOBOTE NE BO POUKA
Danes se prične v Kulturnem domu 16. seminar za slovenske šolnike
Po predavanju dr. Borisa Paternuja bo uradna otvoritev seminarja in sprejem, ki ga bo priredil generalni konzul SFRJ Cigoj
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKO MATICO
S predavanjem dr. Borisa Paternuja s Filozofske fakultete v Ljubljani o sodobni slovenski poeziji, se bo danes, ob 9.30 pričel v Kulturnem domu v Trstu 16. seminar za slovenske šolnike na Tržaškem. Profesorji, učitelji, otroške vzgojiteljice in dijaki zaključnih razredov višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem bodo tako tudi letos prisluhnili raznim priznanim strokovnjakom iz matične domovine. Za naše šolnike je skratka to obvezna priložnost, da izpopolnijo svoje znanje. Zaradi tega seveda na vseh slovenskih šolah danes, kakor tudi v prihodnjih dneh, ne bo pouka. Seminar bo namreč trajal do sobote, 15. novembra. Predavanja bodo v dopoldanskih urah, in sicer od 8.30 do 13.30. Udeleženci seminarja bodo razdeljeni v več skupin. Tako bodo za profesorje slaviste potekala predavanja v Gregorčičevi dvorani v Ul sv. Frančiška Za profesorje ostalih predmetov pa bodo predavanja v mali dvorani Kulturne doma v Trstu. V Kulturnem domu bo seminar potekal tudi za otroške vzgojiteljice, medtem ko bodo učitelji razdeljeni v tri skupine: zanje bo seminar potekal pri Sv. Ivanu (v prostorih učiteljišča A. M. Slomšek), v Finž-garjevem domu na Opčinah in v osnovni šoli v Nabrežini.
Danes bo, kot rečeno, enotno predavanje dr. Paternuja v Kulturnem domu, nakar bo slovesna otvoritev seminarja, ki se je bodo udeležili predstavniki šolskih oblasti iz naše pokrajine ter iz sosednje SR Slove nije. Otvoritveni slovesnosti bo sledil sprejem, ki ga bo udeležencem seminarja priredil v veži Kulturnega doma generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj.
Jutrišnji spored seminarja obsega za profesorje slaviste predavanje prof. Silvestra Faturja z zavoda za šolstvo SRS, predaval o branju in venskega jezika. Profesorjem drugih predmetov bo predaval dr. France Sušnik z biotehnične fakultete v Ljubljani o biologiji in družbi. Prvi skupini učiteljev (na Opčinah) bo predavala prof. Jelica Mesesnel z zaveda za šolstvo SRS o vsebini in oblikah ustnega in pisnega izražanja, drugi bo v osnovni šoli v Nabrežini mag. Milan Adamič z zavoda za šolstvo SRS govoril o sodobni in didaktični koncepciji pouka, tretji skupini (pri Sv. Ivanu) pa bo prof. Ivo Zrimšek, prav tako z zaveda za šolstvo SRS .predaval o branju in šbdobnem jezikovt)g'tpjp£iikU Vzgojiteljicam bo o vzgojnem .programu za vzgojo in varstvo šolskih otrok predavala prof. Irena Levičnik z Zavoda za šolstvo SRS.
V petek, 14. novembra bo profesorjem slavistom govorila o sodobni slovenski mladinski književnosti predstavnica Pionirske knjižnice iz
Ljubljane Martina Šircelj. Profesorjem drugih predmetov bo dr. Ivo Toličič s filozofske fakultete v Ljubljani predaval o razvojnih osebnostih mladostnika. Za tri skupine u-čiteljev bo na Opčinah predaval mag. Milan Adamič, v Nabrežini prof. Ivo Zrimšek in pri Sv. Ivanu prof. Jelica Mesesnel: Za vzgojiteljice bo v Kulturnem domu predavala prof. Mira Voglas z višje telesne vzgojiteljske šole, in sicer o razvijanju otrokove glasbene ustvarjalnosti.
V soboto, 15. novembra bo slavistom govoril prof. Janez Sivec s Filozofske fakultete v Ljubljani o nazornosti pri pouku materinščine. Profesorjem drugih predmetov bo o programiranju pouka govoril dr. Leo Zorman z Ljubljanske filozofske fakultete. Učiteljem bodo predavali že omenjeni Zrimšek, Mesesnel in Adamič. Vzgojiteljicam pa bo predaval prof. Borut Stražar z višje vzgojiteljske šole v Ljubljani o novostih na slovenskem knjižnem trgu za predšolske otroke z obravnavo nekaterih tekstov.
Renato Guttuso danes v CCA
Petintrideseto sezono italijanskega krožka za kulturo in umetnost bo danes, ob 18.30 uradno otvoril slikar Renato Guttuso, eden najuglednejših predstavnikov italijanske in svetovne likovne umetnosti. Predaval bo o realizmu v Italiji, torej o tistem sektorju figurativne umetnosti, kjer le slikar priznan kot izredni mojster-Njegovo ime se bo tako pridružilo drugim umetnikom in kulturnikom, kot so Moravia, Calvino, Cassolo,
Musatti, Parri, Ionesco, Pasolini in drugi, ki so že	vrnžek v
prejšnjih letih.
V prostorih galerije Torbandena bo nato ob 19.30 otvoritev razstave Guttusovih del. Gre za kakih dvajset stvaritev, med katerimi so še neraz-stavljena olja, ki jih je slikar izdelal v zadnjem kreativnem obdobju. Dra' gocen pečat bo tej otvoritvi brez dvoma dala prisotnost avtorja.

Pismo uredništvu
O seminarju za slovenske
šolnike
V zvezi s seminarjem za slovenske šolnike in s štiridnevno prekinitvijo pouka smo prejeli naslednje pismo:
Spoštovano uredništvo!
Didaktični in srednješolski ravnatelji so v zvezi s seminarjem za slovensko šolnike prejeli okrožnico šolskega skrbnika, ki jih pooblašča, da sporazumno s starši prekinejo pouk med trajanjem seminarja, to je od 12. do vk!'	15. novembra.
Tako šolniki or starši pozdravljamo in se \. mo možnosti strokovnega izpopolnjevanja učnega o-sebja kot zelo važen trenutek v šolskem življenju slovenske zamejske skupnosti, toda osebno ne morem mimo nekaterih ugotovitev glede organizacije omenjenega seminarja.
Učno osebje ima pravico in dolžnost, da širi in poglablja svoje strokovno znanje, šolska mladina pa ima ustavno pravico do rednega pouka.
S tem, da za štiri dni samovoljno zapremo šole od -vrtca do višjih zavodov, ' kratimo našim' otrbkom in: učencem pravico do pouka in iz’ vzgojnega vidika negativno vplivamo na njihove delovne navade.
Prepričan sem, da v zvezi s sporazumem s starši o umestnosti prekinitve pouka ni prišlo do predvidenega sestanka med ravnatelji in predstavniki staršev zaradi pomanjkanja časa, saj so prejele okrožnico

KUUB MRAZU IN SLABI VINSKI LETINI
USPELO MARTINOVANJE NA PROSEKU
Priredili so tudi prašičji sejem - Žal samo ena osmica na pobudo Mladinskega krožka
Martinovanja se vsak pravi Slovenec veseli, saj je to praznik novega vina. prijetnega razpoloženja in veselja. O tem zvemo že iz starih zapiskov, ljudskih pesmi, pregovorov in rekov, najbrž pa je martinovanje najboljše obeležil Lev stik med svojim popotovanjem po dolenjskih zidanicah. Vendar martinovanje ni samo dolenjska navada, saj so tudi pri nas na poseben nagin praznovali 11. november. Na ša društva skušajo obujati ta stari običaj, v veselje vseh pivskih bratcev, nemara pa je največji praznik pri nas prav na Proseku, saj je martinovanje povezano s prašičjim
Martinovanje je tudi v znamenju klobas, ki so včeraj na Proseku šle kar dobro v promet...
sejmom in pravo ljudsko »veselico*.
Zaradi tega smo se včeraj name nili na Prosek, da bi lahko živo opisali letošnje martinovanje, ki žal izgublja svoj prvotni običaj m pomen. Res je, da je bil zjutraj prašičji sejem in res je tudi, da so kramarji s svojo šaro napolnili proseške ulice. Vendar ob vsem tem moramo na žalost ugotoviti, da pravih, pristnih osmič ni bilo. ra zen tiste, ki so jo postavili člani krajevnega Mladinskega krožka. S tem je letošnje martinovanje na Proseku vsekakor izgubilo na svojem pomenu, vendar so nam vaščani povedali, da osmič ni bilo, ker je bila trgatev pozna in si kra jevni vinogradniki niso upali predstavili slabšega izdelka. No, kljub temu se je na Proseku zbralo precej ljudi, predvsem v popoldanskih urah, ko je mraz še prizanašal, in vsi so uživali v prijetni družbi ter ob novi kapljici, ki so jo točili po gostilnah in pa člani Mladinskega krožka. Vsekakor je tudi letošnje martinovanje na Proseku, kljub pomanjkljivosti, uspelo, in upati je, da bo prihodnje leto vendarle postavljena še kaka domača osmica, ki bo s tem razveseljevala goste in občasne ljubitelje domačega vina
Sovodenjski nonet v Slovcnskm klubu
Tudi v Slovenskem klubu je bilo sinoči martinovanje in treba je reči, da je odbor SK ponovno dokazal vso svojo agilnost in fantazijo. Ob pokušnji novega vina članov Slovenskega kluba in ob kostanjih, ki se dobri kapljici kar priležejo, je nastopil tudi Sovodenjski nonet. Pevci so prisotnim posredovali dober izbor iz svojega repertoarja, ki je navdušil sicer maloštevilno občinstvo. Nonet je še enkrat dokazal, da sodi med naše vrhunske pevske skupine, kar je poudaril tudi Franc Vecchiet, ki je goste predstavil. Ob tem pa ne moremo kaj, da zapišemo, da se na pobude odbora Slovenskega kluba odzove premalo občinstva, kar je po eni strani dokaj nerazumljiv pojav, saj so torkovi večeri kar se da pestri in kakovostni.
Po koncertu Sovodenjskega noneta, ki je tokrat nastopil v okrnjeni postavi, je sledila družabnost, na
kateri so obiskovalci segli po novem domačem vinu, Sovodenjci pa so zapeli še nekaj pesmi. Slikar Milko Bambič je v zahvalo nonetu, ki je res posredoval kakovostno petje, zarisal portrete posameznih pevcev, kar je še bolj oplemenitilo torkov večer v Slovenskem klubu.
V Gregorčičevi dvorani Sosičev igrani film «Pomladni posmehi»
V Gregorčičevi dvorani bodo da nes ob 20.30 vrteli srednjemetiažm igrani film «Pomladni posmehb, ki ga je režiral Marko Sosič. V filmu, ki je prvi tovrstni dosežek v zamejstvu, nastopajo Silvij Kobal, Adrijan Rustja, Drago Gorup in In grid Žerjal, kostume je izbrala Ma rija Vidau, scenograf Jurij Žerjal, dialogi Miroslav Košuta, scenarij Marko Sosič: Produkcija agencija Alpe Adria. Projekciji bo sledila debata, ki jo bo vodil prof. Darko Bratina.
razne šole komaj dva dni pred začetkom seminarja. Iz tega sledi, da so za prekinitev pouka za štiri dni odgovorni samo posamezni ravnatelji.
Izpopolnjevalni tečaji za učno o-sebje naših šol bodo dosegali svoj namen, ko bodo organizirani tako, da bodo zadostili potrebam tako šolnikov kot dijakov in učencev.
Primeren čas za organiziranje seminarja je pred začetkom šolskega leta, saj je prav takrat najpriklad; nejši trenutek za izmenjavo izkušenj in mnenj o bodočem šolskem delu in predvsem o programiranju pouka-Ce obstajajo organizacijske težave o poteku seminarja pred začetkom šole, naj se predavanja za posamezne skupine predmetnih profesorjev in učiteljev vršijo na začetku šolskega leta v popoldanskih urah i# največ po dve uri skupaj.
V zvezi s sindikalnimi pravicami učnega in vodilnega osebja bi morali iskati kompromisno rešitev, ki bi upoštevala pravice šolnikov in pravice učencev do pouka.
Za pozitivno rešitev tega problema, kakor tudi za sestavo seminar-:ja,-toi moral ..odločati predstavniški odbor, v katerem bi bile zastopan® vse šolske komponente, to je vodilno in učno osebje, starši in predstavniki sindikatov.
Posredujem javnosti te pripombe in ugotovitve z namenom, da bi koristile naši slovenski šoli v Italiji in predvsem naši šolski mladini, katero smo, tako po poklicu, kakor po moralni odgovornosti, dolžni vzgajati v zavedne in delavne člane naše skupnosti.
prof. Humbert Mamolo ravnatelj srednje šole Fran Levstik na Proseku
Razna obvestila
Fotografski tečaj v Zgoniku (župnišče) je preložen za en dan. Tečaj se bo zato začel v petek, 14-t.m., ob 20.30. Za prijave in potrebna pojasnila, naj zainteresirani telefonirajo na štev. 229-389.
Nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora na festivalu Revolucija in glasba, ki bo 22. in 23. t.m. v Črni na Koroškem, v Mariboru in v Slovenskih Konjicah.
Vodstvo partizanskega zbora obvešča ves ansambel, da bo skupna vaja za gostovanje na Gorenjskem v petek, 14. novembra, ob 20.30. Ker se program nekoliko menja in bo RTV Ljubljana direktno prenašala iz dvorane v Črni na Koroškem, prosimo, da se glavnih vaj zanesljivo in vsi udeležite.
Društvo slovenskih upokojencev
vabi na predavanje Maria Magajne, ki bo tudi predvajal diapozitive z Daljnega vzhoda in sicer iz Manile, Bangkoka, Hongkonga, Singapura in drugod.
Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, 13. t.m., ob 16.30.
Včeraj je preminil naš dragi brat in stric
ANTON BEKAR
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 13. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani, kjer bo imel začasno počivališče do prenosa v Sežano.
Žalujoči sestri Zora in Marta ter nečak z družino
Trst, 12. novembra 1980
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
ANTON MEZGEC
Pogreb bo jutri, 13. t.m., ob 12.15 iz bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
mrtvašnice glavne
Žalostno vest sporočata brata z družinama Trst, 12. novembra 1980
Obisk Unije Italijanov v naši deželi

V okviru plodnih odnosov, ki jih »zaržuje z matičnim narodom, se k v naši deželi mudilo številno odposlanstvo Unije Italijanov za Istro jn Reko, tokrat kot gost deželnega Komiteja KPI za Furlanijo - Julijah krajino. Pomen tega srečanja, mod katerim so obravnavali kon-K^tne možnosti sodelovanja, medsebojnega/ spoznavanja in prispev-*a. ki jih napredne sile lahko nudijo k uveljavljanju kulture obmej-
nega sožitja, sta na srečanju še posebej poudarila predsednik Unije I-talijanov Mario Bonita in deželni tajnik KPI Giorgio Rossetti. Gre za uveljavljanje vloge narodnih manjšin na tej in oni strani meje, ne samo v meddržavnih odnosih in stikih z uradnimi strukturami oblasti, pač pa za široko razvejane družbene odnose, ki lahko obogatijo demokratično rast in napredek naših območij in dajo tako pomemben prispevek k uresničevanju du
ha prijateljstva in dobrega sosedstva.
Odposlanstvo Unije Italijanov je dopoldne sprejel tudi predsednik tržaške pokrajinske uprave Gianfran-co Carbone, popoldne pa se je predstavništvo italijanske narodne skupnosti v Jugoslaviji srečalo z občinskimi upravitelji v Tržiču in voditelji goriške federacije KPI.
Na sliki: pogovori med predstavniki Unije in deželne KPI.

Gledališča
VERDI
Danes, 12. t.m., ob 20. uri bo na sporedu šesta predstava Zandonai-opere «Francesca da Rimini*. "Jfigira Gabor Otvos. Delo režira **er Luigi Samaritani.
ROSSETTI
Danes, 12. t.m., ob 18. uri bo na sPoredu Shakespearjevo delo «Ro tl]eo in Julija* v izvedbi Stalnega gledališča iz Bočna.
Rezervacije pri blagajni v Pasa ® Protti avditorij
Danes ob 10. uri predstava Mace-doniovega dela «Starka in luna* s skupino »La Contrada*. Predstava 28 šole.
SSG
Ravensko stalno gledališče iz Tr-
?*a gostuje z Albeejevo «Kdo se °°ji Virginije Woolf?» do 15. novembra v PDG v Novi Gorici,-
F PREŠEREN - BOUUNEC
Danes ob 17. uri predsteVS «ttar-: jekin in PieiTot*. Delo je pripravi-*a skupina Centro italiano ricerca matrale CIRT s sodelovanjem Jea-da Pierra Marryja — č'ana pariškega »Theatre du soleil*. Vstop Prost.
Kino
Vj. ^ *
SLOVENSKO STALNO „ GLEDALIŠČE V TRSTU
EPHRAIM KISHON
BIL JE ŠKRJANEC
vesela žaloigra v dveh delih Režija MIRAN HERZOG
Ponovitve: danes, 12. t.m., ob 20.30 ABONMA RED D — mladinski v sredo; jutri, 13. t.m.,
ob 20.30 ABONMA RED E — mladinski v četrtek; v petek, 14. t.m., ob 16. uri ABONMA RED I -mladinski; v soboto, 15. t.m.,
Qb.20.30.,ABONMA RED F -druga sobota po premieri; v nedeljo, ,16.; t.m.,
■-.•ob■ 16. uri ABONMA RED G — popoldan na dan praznika.
Rezervacija vstopnic vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Petronio 4, tel. 734-265. Lepo prosimo vse tiste, ki še niso dvignili izkaznic, da to storijo čimprej.
Predavanja
SPDT prireja V okviru svoje predavateljske sezone jutri, 13. novembra, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2), s pričetkom ob 20.00 predavanje z naslovom: «Amerika, dežela kontradikcij*. Predavanje odbornika SPDT bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni!
AUston 16.30-22.00 «Gigolo». David ®owiet Sydne Rome, Marlene Die-trich, Kirn Novak.
Wazionale 16.00 »Un caldo deside-rio erotico*. Barvni film. Prepo-vedan mladini pod 18. letom.
Kkiep 16.30 »Pole position*. Barvni film za vsakogar.
RRz 16,30 «Odio le bionde*. E. Mon-p tesano.
*-xcelsior 15.30 »Lo spettacolo inco-htineia*. Barvni film za vsako-Sar.
Drattacielo 16.30 »Mia moglie e una štrega*. Renato Pozzetto, Eleono-ra Giorgi. Barvni film.
•'enice 16.00 »Cruising*. Prepove-dan mladini pod 18. letom.
JDgnon 16.30 »Kagemusha*.
'"odramrnatico 15 30 — 22.00 »Le Puattro porno amiche*. Barvni film Prepovedan mladini pod 18.
. letom.
Aofora 16.00 «1 due superpiedi qua-_si piatti*. T Hill. B. Spencer. tr*stallo 16.00 «L’impero colpisce ancora*. Barvni film.
Vittorio Venelo 16 30 »Labirinta*. Lino Ven'ura, Angie Dickinson.
'■aoitol 16.30 «Dolce calda Lisa*.
Prepovedan mladini pod 18. letom.
KRuierno 16.30 «Easy rider*. Peter Ponda. Prepovedan mladini pod H letom.
"“■■"...........................n.....................*.....................
Včeraj - danes
Potovalni urad AURORA
vabi na naslednje izlete:
V nedeljo, 30. novembra, avtobusni izlet v Ljubljano, kjer gostuje sloviti MOSKOVSKI CIRKUS. Cena izleta (kosilo in vstopnica vključena) 20.000 lir.
Na voljo so tudi novoletni programi za potovanja v Pariz, Palmo de Mallorca, Tenerife in Zagreb.
Vpisovanja in informacije pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cicerone 4, tel. 60261.
Danes, SREDA, 12. novembra EMIL
nce vzide ob 7.01 in zatone ob 38 _ Dolžina dneva 9.37 — Lu-vzide ob 10.55 in zatone ob 20.17 Jutri, ČETRTEK, 13. novembra STANISLAV
'e|no včeraj: najvišja temperatu-. 5,7 stopinje, najnižja 2,2, ob 18. * 3,4 stopinje, zračni tlak 1011,4 5 ustaljen, veter severovzhodnik km na uro, vlaga 42-odstotna, bo jasno, morje razgibano, tem-fatura morja 14,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili SO SE: Michele Somma (®,(, Alessandro Bon, Elena Pal-isano.
UMRLI SO: 88-letna Gemma Car 'nati, 72 letni Riccardo Weibel, letni Federico Sancin, 85 letna E-ilia Taucar vd. Beilo, 70-letni Vin-nzo Messina, 75-letna Santina Le->vich vd. Kenda, 73-letni Raffaele >trono, 76-letni Giovanni Picchi, ■letna Stojanka Nastic vd. Tu-'k, 60-letna Liliana Sasso vd. De-šsi, 59-letni Silvio Gomiero, 86-let-1 Giovanna Mervitz vd. Tenze, 72-W Giordano Salich, 78-letni Carlo Fetti, 71 letna Maria Colomin vd. :rnigoi, 69 letni Mario Benedettel-79-letna Lidia Pertot vd. Osval-ui, 82-letni Teodoro Marello, 72-
letna Antonia Bernardi vd. Saitti, 61-letni Giuseppe Mannella, 74-let-ni Domenico Martinoli, 69-letni Vin-cenzo Rodella, 66-letni Francesco Tenker, 74-letni Francesco Lo Ter-zo, 93-letna Maria Cameli vd. Za ger, 76-letni Umberto Sessartini, 70-letni Alberto Fontanot, 62-letni Giovanni Minin, 70-letni AchiUe Pavan, 50-letna Elda Grguric por. Tonel.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Corso Italia 14. Ul. Giulia 14, Erta di S. Anna 10, Lonjerska cesta 172.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od '1- do 8. ure tel. 73267, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68441.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228 124; Bazovica, tel 226-165, Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225-141: Božje polip Zgonik; tel. 225 596; Nabrežina- tel. 200-121, Sesljan: tel. 209197; žavlje tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
MLADINSKI
KROŽEK
TRST
javlja, da se bo plesni tečaj začel v sredo, 19. novembra, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11. Vabljeni so vsi začetniki in obiskovalci lanskega tečaja. Cena 17.000 lir. Podrobnejše informacije na ZSKD. Udeleženci naj se javijo pol ure pred začetkom.
Razstave
V občinski galeriji na Trgu Unita je odprl razstavo svojih del slikar Ercole Colautti. Razstava bo trajala do 16. novembra.
, tavsbs- „	- .
Prosveta
V Prosvetnem domu na Opčinah
bo do 16. novembra razstava Milka Bambiča «Slikb, risbe jn povojni lepaki*. Razstava je odprta vsak dan od 17. do 19. ure, v nedeljo pa od 10. do 12. in od 16. do 19. ure.
PELLICCERIA
C E R V O
priporočena trgovina
za vaše nakupe KRZNA - JOPE
eleganci modeli 1
najboljše kakovosti
NAŠITKI vseh vrst.
Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi
TRST, Vialc XX. settembre 16 Tel. 796-301
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
IŠČEMO potnika/co za Jugoslavijo z znanjem slovenščine in hrvaščine. Plača dobra. Telefonirati v delovnem času na št. 793-478.
OTROKE sprejmem v varstvo na svoj ali vaš dom. Telefon 827-094.
UGODNO prodam diane 6 letnik 1974 v dobrem stanju. Telefonirati vsak dan od 19. do 20. ure na št. 213233.
FIAT 131 S mirafiori letnik 77 v zelo dobrem stanju z avtoradiom in priključkom za prikolico prodam takoj. Telefonirati od 16. ure dalje, št. 212-723,
MILKO BAMBIČ naproša morebitnega lastnika njegovega prvomajskega letaka za leto 1947, naj mu ga posodi ali proda. Javiti se čimprej na telefonsko številko 572734.	.
DRUŠTVENA gostilna v Gabrovcu išče gostilničarja. Telefonirati na tel. štev. 229-244.
	
11. 11. 1980	:
Ameriški dolar	885,—
Funt šterling	2132.-
Irski fuht šterling	1760,-
Švicarski frank	522,-*
Francoski frank	203.—
Belgijski frank	28,75
Nemška marka	471.-T-
Avstrijski šiling	66,25
Kanadski dola*	745.-
Holandski, i.orito	433.-
Danska krona	15/2.—
švedska krona	207.—
Norveška krona	178.—
Drahma	16.-
•Mali dinar	26,75
Veliki dinar	27.-
MENJALNICA
vseh tujih valut
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ V GORICI
Potrebni so hitri javni posegi za razvoj kmetijskega gospodarstva
SKGZ se bo s poglobljenim pristopom posvetila temu vprašanju - Glavni odbor SKGZ bo svojo sejo I. decembra v Čedadu posvetil delu rimske komisije
Razlaščanja zemlje v tržaški občini ter s tem povezana vprašanja razvoja kmetijstva ter urbanističnega urejevanja prostora so bila poglavitni predmet razprave na seji izvršnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Na seji, ki jo je vodil predsednik Boris Race, sta bila prisotna tudi predsednik in tajnik Kmečke zveze iz Trsta, Alfonz Guštin in Edi Bukavec in član glavnega odbora dr. Peter Sanzin.
Med obširno in poglobljeno razpravo, ki sta jo s svojimi izvajanji odprla predstavnika Kmečke zveze in v kateri so spregovorili člani izvršnega odbora, zlasti so jo s tehtnimi posegi obogatili Darij Cu-pin, Mirko Primožič in Karel Ši-škovič, so ugotovili, da je za slabo stanje italijanskega kmetijstva na splošno ter še zlasti za slabo zdravje kmetijstva na Tržaškem, ki je skoraj izključno v slovenskih rokah, kriva kmetijska politika oblasti na vsedržavni, deželni in krajevni ravni. Občuti se tudi premajhna prizadevnost odprtih sil za potrebe malih kmečkih posestev in so v odnosu do delavskega sveta v drugem planu.
Za našo narodnostno skupnost je vprašanje razvoja kmetijstva pomembno zato, ker je od njega odvisna naša narodnostna bitnost. S slabšanjem pogojev za kmetijstvo in s pomanjkanjem javnega finansiranja v ta sektor se zmanjšuje kmetijska dejavnost in se krči tudi prostor, kar je lahko usodno za obstoj naše, povečini na žemljo vezane narodnostne skupnosti.
V razpravi so bile osvetljene dejavnosti zasebnega in zadružnega značaja v vinogradništvu, živinoreji, cvetličarstvu in vrtnarstvu ter navedene prepreke, s katerimi so javne oblasti, zlasti dežela in strokovne organizacije, zavirale te dejavnosti. Konzorcij kmetijskih zadrug si je zastavil načrt razvoja, vendar ni naletel na razumevanje javnih tehničnih služb, toliko je res, da na tem specifičnem področju v javnih ustanovah sploh ni zaposlen niti en Slovenec, še zlasti pa ne strokovnjak, s katerim bi se naši ljudje pogovorili v svojem jeziku.
Izvor vse nesreče je v tem, da ne deželni urbanistični načrt za Trst ne regulacijski načrti občin ne izražajo razvojnih potreb prebivalstva. 'V* ftcijo te trditve je bil paveden podatek o padcu goveje živine na'Tržaškem v zadnjem d&eukju' "ža 31000 na 1.200 glav.
Obravnavano vprašanje, so u-gotovili na seji izvršnega odbora, je torej izrazito upravno - političnega ter finančnega značaja. Naša narodnostna skupnost mora na o-snovi raziskave določiti razvojne smernice kmetijstva. Glavni odbor SKGZ bo v začetku prihodnjega leta svojo sejo posvetil vprašanju kme-
tijstva v deželi ter opredelil naloge za soočanje z njim.
Kar zadeva urbanistično politiko in razlaščanje pa je beseda tekla o gradnji stanovanj na Kolonkovcu ter o nameravani zasegi 150 ha zemlje pri Trebčah za gradnjo znanstvenega raziskovalnega središča. S tem v zvezi je -odbor kritiziral urbanistične izbire tržaške občine, ki je predvidevala porast števila prebivalstva na 400 tisoč, medtem ko jih je vsako leto 4.000 manj in je ena tretjina prebivalstva prekoračila 60. leto starosti. Odbor je v zvezi z razlastitvijo zemlje na Kolonkovcu zahteval obljubljeno izvedbo revizije načrta PEP ter izplačilo pravične odškodnine za razlaščence, kar pa zadeva primer raziskovalnega centra, pa naj se za sedaj poiščejo obstoječe zmogljivosti.
V nadaljevanju seje so bile podane informacije o delovanju SK GZ. Tako je stekla beseda o obisku delegacije SKGZ v Bosni in Hercegovini, kjer so bili postavljeni temelji za nadaljnje oblike so-
delovanja in kjer je . zastopstvo BiH poudarilo, da za manjšino ni dolžna skrbeti samb njena matica, ampak vsa jugoslovanska skupnost. Zastopstvo BiH je sprejelo povabilo SKGZ, da vrne obisk.
Odbor se je seznanil s potekom sestanka s Slovensko, skupnostjo, ter imenoval delegacijo,, ki bo prisotna na sobotnem kongresu SSk v Gorici.
Izvršni odbor je razpravljal tudi o sklicanju prihodnje seje glavnega odbora SKGZ. Sklenil je, da bo osnovna tema tega zasedanja delovanje posebne komisije v Rimu, ki se ukvarja s pripravami za sestavo globalnega zaščitnega zakona. Seja bo v Čedadu 1. decembra.
Informacije so bile podane o srečanju manjšin v Železni Kapli na Koroškem (21. novembra), plenumu kulturnih delavcev v Novi Gorici (21. novembra) odprtju kulturnega doma v Reziji (22. novembra) ter o okrogli mizi, ki jo teritorialni odbor SKGZ za Goriško prireja o osimskem sporazumu ter vlogi Gorice in Nove Gorice ob odprti meji.
NA DEŽELNEM ODBORNIŠTVU 2A INDUSTRIJO
DANES NOVA POGAJANJA ZA REŠITEV TEC FRIDLI
Dežela bo sprejela potrebne ukrepe za rešitev podjetja - Nadaljuje se stalna skupščina delaccev
Ta teden naj bi bil odločilen glede razpleta krize v krminski tovarni Tee Friuli, smo zapisali v soboto, ob napovedi odločilnega sestanka na deželnem odborništvu za industrijo in trgovino Trstu, ki naj bi bil v ponedeljek. Do sestanka je res prišlo, vendar napet položaj glede nadaljnje usode največjega industrijskega pedjetja na Kr-minskem še zmeraj traja, čeprav je treba priznati, da je bil v ponedeljek napravljen spet majhen korak naprej. Deželni odbornik je namreč znova potrdil namero, da bo dežela napravila ustrezne korake. ža rešitev podjetja, predstavniki lastnikov pa so menda potrdili pripravljenost družbe Virtus, da glavnico zviša (menda za okrog 300 milijonov).
Izdatnejši poseg naj bi prišel s strani finančne družbe Friulia, ki naj bi svoj delež kapitala, od sedanjih 18 odstotkov, dvignila na okrog 35 odstotkov, ali z drugo besedo skoraj podvojila. Poleg tega naj bi dežela zagotovila še druga sredstva v obliki posojil po ugodni obrestni meri.
To so sicer neuradne vesti o poteku ponedeljkovega srečanja, medtem ko naj bi do konkretnih odločitev prišlo že danes ali v prihod-
njih dneh. Za danes je namreč napovedan nov sestanek na deželnem odborništvu.
'Medtem se v tovarni v Krminu nadaljuje stalna skupščina delavcev in uradnikov, ki bo trajala vse dokler se vprašanje ne bo zadovoljivo rešilo, Poleg osnovnega vprašanja o nadaljnji usodi tovarne ostaja namreč nerešenih še nekaj drugih, nič manj pomembnih. Tako glede izplačila osebnih dohodkov, glede trajanja dopolnilne blagajne itd. Ne gre namreč pozabiti, da so delavci že dva meseca brez osebnih dohodkov.
Začel s« je tečaj ikebane
V Sovcdnjah se je te dni pričel tečaj ikebane, ki ga prireja ženski cdse-k domačega prosvetnega društva v sodelovanju z Ženskim iniciativnim odborom za Goriško. Zanimanje za tečaj je bilo nad vsakim pričakovanjem, saj se je prijavilo nad 40 žen in deklet iz Sovodenj in drugih krajev. Tečaj vodi izvedenka za to zvrst japonske umetnosti, Klara Kosova.

PO HITREM POSTOPKU SPREJETI SKLEP
V kratkem namestijo
snažilko v Ul. V. Veneto
• - » ‘ ’
Matere otrok na tej osnovni šoli (okoli f 0 učencev) so same očistile sanitarije in učilnice
Po nekaterih zagotovilih bi morala goriška občinska uprava v najkrajšem času namestiti postrežnico na slovenski osnovni šoli v Ul. V. Veneto. Občinski odbor je namreč že 29. oktobra odobril sklepno namestiti nove delovne moči, pokrajin ski nadzorni odbor pa je baje ta skl: p odobril že na svoji sinočnji seji, kar bi hkrati pomenilo, da je občinski sklep postal polnomočen.
Občinski odbor je v skladu s Stam-matijevim zakonom lahko namestil eno samo snažilko in namestil jo je na slovenski šoli. Kaže. da bo zadeva s tem urejena, kako nevzdržne pa so higienske razmere na tej šoli,
.sfe lahko..
številki.	•<	■
K temu še,dva stvari.
Starši otopli v , šolE v "Ul.. V,r Veneto so prejšnji dan ''prostovoljno prišli v šolo s pripomočki za čiščenje ter so oprali sanitarije in učilnice. Odločitev je več kot poučna. Predvsem pa kaže, s kolikšno prizadetostjo naši starši spremljajo življenje v šoli.
Letos poleti so se občinska uprava, šolsko skrbništvo in didaktična ravnateljstva dogovorili, naj didak-
tična ravnateljstva, ki imajo nad njimi najboljši pregled, po svoji u-videvnosti premeščajo snažilke, da bi bila zagotovljena čistoča- v šolskih prostorih.
Vprašujemo se, zakaj se didaktično ravnateljstvo ni posiužilo te pravice (dolžn sti!). Ali naj iz tega sklepamo, da podobni razlogi botrujejo še vedno neizvedeni razdvo-jitvi prvega razreda, v katerem je po-zakonu dovolj otrok (26) za dve paralelki?
Asfaltirajo novi nadvoz na Tržaški Pesti t „(.;;^;b
; jv	s'r .-rtVrtof
Kaže, da bo teždvv »vezi z' obu ; voznico na Tržaški cesti res kmalu konec. Te dni so namreč začeli nameščati na nadvoznici železno o-grajov včeraj pa so tudi že položili prvi asfaltni sloj. Kolikor bodo vremenske razmere dovolj ugodne, bodo dela zaključili v razmeroma kratkem času in teko bi novi odsek lahko odprli prometu že pred koncem meseca.
•IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlIlllllUIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIHIIIIItlllllllllIttirllllltllllllllllllllllllllliniMIIIIIIMIIIIIIimilllllUIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIlllllliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRIKAZALI SO SMERNICE DELOVANJA PANATHLON CLUBA
Neizprosen boj proti mamilom za zdravo in športno življenje
Hvalevredna pobuda bivših športnikov, ki pa se perečega vprašanja lotevajo s čisto samosvojimi pogledi in brez poznanja realnih razsežnosti problema
Goriški Panathlon club je v soboto zvečer v pokrajinski sejni dvorani podal obračun enoletnega delovanja in nakazal smernice delovanja tega kluba v letu 1981. Poleg župana Scarana in predsednika pokrajinskega odbora Compete je bil na srečanju prisoten tudi predsednik vsedrža-nega inštituta za zdravljenje in raziskovanje rakastih o-bolenj odv. Mario Bassani, kateremu je predsednik goriških pana-thloncev Franco Abella izročil ček 8 milijonov lir, kot prispevek v boju preti t.i. »neozdravljivi bolezni*, ki pa, je bilo rečeno, postaja' iz dneva v dan bolj ozdravljiva. Denar so v komaj minuli sezoni nabrali na športno-dobrodelnih , manifestačijah, ki so jih imenovali «100 metrov u-panja*.
Predsednik Abella je nato govoril o delovanju kluba, ki ga sestavljajo , predvsem bivši vrhunski športniki in drugi športni privrženci. Lani so študijsko dejavnost osredotočili predvsem na tri probleme; mamila, vključevanje handikapiranih v družbo in možnost ustanovitve u-niverzitetnega zavoda za telesno vzgojo (ISEF) v Gorici..O vseh treh argumentih so zbrali precej gradiva, v novi sezoni pa nameravajo uresničiti tudi v praksi nekatere pobude.
Prva pobuda • naj bi bila 4- ali 5-mesečna kampanja proti mamilom. V prihodnjih mesecih nameravajo prirediti vrsto srečanj po šolah, rajonskih in okoliških občinah, da bi čimbolj sensibiližirali javnost v tem problemom. V ta namen so si že zagotovili denarno in druge o-blike pomoči s strani goriške hranilnice, pokrajinske uprave ter goriške in drugih občinskih uprav. Kampanji preti mamilom, zlu sodobne družbe, ki je tudi pri nas zadobilo že izredno zaskrbljujoče razsežnosti, so na sobotnem srečanju posvetili precej časa in besed.
Hvalevredno je, da se' s problemom mamil soc£a tudi klub bivših športnikov, katerega namen je, da nekatere družbene probleme skuša reševati prav s pomočjo športne dejavnosti.	: %
.Vendar so imeli na sobotnem sre-
čanju vtis, da imajo sicer požrtvovalni gospodje in gospe, ki delujejo v Panathlon clubu, dokaj samosvoj pristop do vprašanja mamil. Govor je bil o mamilih (oz. o »drogi*, mamilu v ednini), kot o nekakšnem skrivnostnem zlu, ki se je pri-kletilo v nam od neznano kod. Ni naključje, da so o mamilih govorili v istem tonu kot o raku in da je v besedah nekaterih postala droga skrivnostna bolezen, za katero še nimamo razlage. Mamila so tako za-dobila povsem abstraktno razsežnost: postala so neka zunanja nevarnost, ki nas (prisotnih na srečanju)-ni še okužila, za katero mi ne nosimo niti najmanjše krivde, toda pred katero' se moramo tudi mi braniti. Pri tefh se ni nihče spomnil, da ima problem mamil izrazite družbene vzroke, da so mamila predvsem posledica razkroja družbe, v kateri živimo, da mamilo ni abstraktna enota, ampak da- je nešteto različnih mamil, med katerimi so nekatera za našo družbo sprejemljiva, druga pa ne, "kot so nehote priznali tudi ha sobotnem srečanju, ko so skoraj dobrohotno o-pravičevali alkoholizem, češ da je sicer škodljiv pojav, ki pa je že dolgo let vkoreninjen v naši družbi, medtem ko so mamila tej družbi tuja.
Kakšni pa so predlogi za boj proti mamilom? Predvsem šport, nato pa informiranje staršev in vzgojiteljev o razsežnostih problema (vprašujemo pa se, hdo bo informiral informatorje?). Cilj vsega tega delovanja naj bi bil v sestavi skupin staršev, ki naj bi izmeničnp «stražili» pred šolami, da bi razpečevalcem preprečili stik z dijaki.
Lahko bi rekli, da je tak pogled le sad naivnosti in neinformiranosti ljudi, ki bi se radi soočali s problemom mamil, vendar ne vedo odkod naj bi začeli. Huje pa je, da se je r.a te pogled takoj navezal župan Scarano in dejal, da javne ustanove ne morejo uspešno reševati vprašanja mamil (je to mar res v mestu, kjer mladina nima niti enega socialnega centra ampak lahko izbira le med župniškim ora-
torijem in potepanjem po Korzu?), in da se proti mamilom lahko uspešno bojujejo samo zaslužne ustanove kakršne sta Panathlon in še bolj ekskluzivni Llyon’s club.
ZAHVALA
Uprava dijaškega doma Simon Gregorčič se iskreno zahvaljuje štandreškim kmetom za zelenjavo in krompir, ki so ga darovali ob zahvalni nedelji.
SE DANES NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI
Razstava o pridobivanju in varčevanju z elektriko
Posebni vlak je prispel iz Vidma, jutri bo odpeljal proti Trstu
Na goriški' železniški postaji stoji te dni pisana kompozicija enajstih vagonov. To je poseben vlak s potujočo razstavo o. električni energiji,
0	pridobivanju te predragocene sile, a predvsem o načinu, kako je zlasti v gospodinjstvih mogoče privarčevati veliko kilovatnih ur. «E-lektrični vlak*, ki ga je opremilo državno podjetja za električno energijo, se je doslej ustavil že v številnih krajih po vsej državi. V Gorico je prišel iz Vidma, v nedeljo, že jutri pa bo potujoča razstava na ogled v Trstu, kjer ji nameravajo prirediti kar se da slovesen sprejem. Menda bodo kompozicijo zapeljali ina staro*‘železniško -postajo pri Sv.
Andhjjii.	jjaHM|;jiokomptivo.
, /. Prav7.apra.v,jg irazstavi,od enajstih
1	vagonov posebnega vlaka namenjenih samo. devet. V prvih wdveh so prikazani različni načini pridobivanja eiektrične energije, v tretjem vozu je prikaz dosedanjih raziskav in. načrtov za pridobivanje energije iz integrativnih virov. Električna e-nergija je menda do zdaj ena od najbolj «čistih», saj pri njeni uporabi ne nastajajo zdravju ali okolju nevarne posledice. Drugače pa je pri samem pridobivanja električne energije, zlasti v termocentralah. Prav temu vprašanju je namenjen razstavni prostor v .četrtem vagonu.
Poraba električno energije je presegla vsa pričakovanja. Tako smo v, Italiji v lanskem letu požgali nekaj nad 150 milijard kilovatnih ur te dragocene, lahko bi rekli zmeraj bolj dragocene sile, ali skoraj trikrat več kakor pred osmimi leti. Do devetdesetih let naj bi se poraba spet podvojila. To terja gradnjo novih tenpocentoal, novih jedrskih central ter kar se da intenzivno izrabo drugih virov. Predvsem* pa je treba varčevati, zlasti v gospodinjstvih, kjer je mogoče z dobro voljo, s spremembo dosedanjih precej po-tratniških navad, privarčevati kar precej kilovatov. O tem skušajo o-biskovalca razstave prepričati v petem in šestem vagonu.
Elektrika in železnica sta danes dva tesno povezana pojma, zato bi bilo skoraj čudno, če bi temu vprašanju ne posvetili vsaj nekaj pozornosti in prostora. Prireditelji so za to odmerili razstavni prostor v osmem vagonu, medtem ko je v devetem majhna dvoranica, kjer pri-

PRED IZGRADNJO NOVIH SKLADIŠČ
Pripombe komunistov glede vojaških služnosti
Politika izvršenih dejstev ni v skladu s stališčem deželnega sveta, ki je hotel biti o vprašanju predhodno informiran
V vrstah videmskih komunistov ter v celotni deželni partiji je povzročil veliko nezadovoljstvo pristanek deželnega odborništva na zahtevo italijanskega obrambnega ministra, da v interesu atlantskega zavezništva dovoli na območju videmske in pordenonske pokrajine u-vedbo novih vojaških služnosti. Gre za občine San Vito al Tagliamento, Morsano in Ronchis - Teor, medtem ko so odločitev za občino Osoppo začasno odložili. V teh občinah naj bi zgradili skladišča za konvencionalno orožje, možno pa je, kot piše neki dnevnik, da bi v njih namestili rakete cruise in pershing.
Komunisti imajo namreč ostre pripombe na račun deželnega odbornika Bombena, ki je v Rimu pristal na uvedbo teh vojaških služnosti, ne da bi se o vprašanju poprej posvetoval z deželnim svetom. Predhodno posvetovanje z deželnim svetom bi bilo po oceni komunistov tudi zato nujno potrebno, ker je deželni svet svoj čas soglasno zahteval, da je predhodno obveščen o nameravanih ukrepih, medtem ko
je odbor seznanil načetaike skupin šele po pristanku na nove vojaške služnosti. Komunisti sodijo, da bi to zahtevalo ostavko deželnega odbornika Bombena.
Ob tem stranka ponavlja svoje stališče, po katerem ne nasprotuje obrambi Italije v okviru politike a-tlanskega pakta, vendar sodi, da bi Italija zaradi svojih interesov ne smela sprejemati pritiskov na pasiven način.
KPI ne postavlja pod vprašaj vojaško zavezništvo Italije v okviru NATO, pač pa zagovarja takšno strateško politiko, ki bo slonela na popuščanju in na sodelovanju v Evropi, na spoštovanju zakona o reformi vojaških služnosti ter upoštevanju novosti v vojaški strategiji. Poleg tega koncepta pa so v ospredju še vprašanja, ki zadevajo te • kraje in njegovo prebivalstvo, njegovo zgodovino in pa izbire deželnega in občinskih svetov. Najbrž ni potrebno, dodajajo komunisti. brez diskusij sprejemati odločitev atlantskega zavezništva.
kazujejo poučne filme. Dovolj informacij pa prejme obiskovalec tudi v drugih vagonih, saj so prireditelji poskrbeli za vodiče.
V ponedeljek in torek si je razstavo, ki bo odprta še danes pred in p-paldne ogledalo veliko število posameznikovi pa tudi precej d jakov. Škoda le, da je na vlaku nekakšna prostorska stiska in da ogled zato poteka kar precej počasi.
Gorelo j'e na Oslavju
Goriški gasilci so v ponedeljek ponoči imeli obilico dela z gašenjem velike kope sena na Oslavju. Pri tem jih- je močno ovirala burja in obstajala o je precejšnja nevarnost, da bi se ogenj ne razširil na bližnjo hišo.oSenooje bilo last Jožeta Peršiča in Jožeta Terpina. Gmotno škodo so ocenili na okrog 2 milijona lir.
Obveščamo cenjeno občinstvo iz Goriške, da se predstava KISIIONOVE vesele žaloigre BIL JE ŠKRJANEC prenese na
PRIHODNJI ČETRTEK,
20. NOVEMBRA
Predstava bo ob 20.30 v gledališču Verdi.
Razna obvestila
Na sedežu Slovenskega planinskega društva v Ul. Malta 2 bo v soboto, 15. novembra, od 15. do 17. ure tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme.
Slovensko planinsko društvo obvešča, da so zaradi velikega zanimanja sklenili podaljšati rok za prijave za smučarski tečaj, oziroma Smučarske izlete. Doslej so oddali vsa razpoložljiva mesta v dveh avtobusih, nove prijave pa sprejemajo z rezervo. Tretji avtobus bo namreč peljal, kolikor se bo nabralo zadostno število interesentov.
Sovodenjsko županstvo obvešča, da bo uslužbenec goriške davčne izterjevainice v četrtek, 20. novembra, pobiral davke v Sovodnjah. Na razpolago bo od 9. do 11. ure.
Slovensko planinsko društvo obvešča vse zainteresirane, da bo v nedeljo, 16. novembra, avtobus odpeljal ljudi na martinovanje v Novo Gorico po naslednjem urniku: iz Gorice (Travnik) ob 15. uri, iz Pev-me ob 15 05, iz Štandreža ob 15.10, iz Sovodenj ob 15.15 Postajališča na običajnih mestih. Bodite točni!
Kino
(loriru
VERDI 17.30-22.00 «Agente 007 -missione Goldfinger*. S. Connery. Barvni film. ->	. •
CORSO 17.30—2Ž.00 «Zucchero, mie-le e peperoncino*. Barvni film. VITTORIA 17.0(1-22 00 »Si... lo vo-glio*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Trši n
EXCELSIOR 16.00-22.00 «11 muc-
chio segreto*.
PRINCIPE 17,30—22 00 »Action*.
IX o rti ti tiri ra in okni ir a
SOČA 18.00-2U.U0 »Veliki Jack — javna hiša v Singapurju*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Arestanski blues*. Ameriški film.
DESKLE 19.3(1 «Demonsko seme*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72-341.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italija 89, tel. 24-43.
ODSLEJ TUDI S PETVALJNIM 1900-KUBIČNIM MOTORJEM
Boljše zmogljivosti in vee udobja v novi seriji volkswagnovega pas sata
Novi passati naj bi
bili tudi bolj varčni
'Volkswagnov «passat», ki je bil v 70. letih eden najbolj uspešnih avtov srednjega razreda, bo kmalu na tržišču s popolnoma prenovljenim stylingom in z novimi motorji, poleg že uveljavljenih 1300 in 1600-kubičnih motorjev, ki so bili doslej na voljo passatovim kupcem. Nemška tovarna ima dokaj ambiciozen načrt: novi model 1900 naj bi ohranil, svoje značilnosti za dolgo vrsto let. V ta namen so v Wolfsburgu izdelali nekatere smernice, ki jih novi passat upošteva. Predvsem je v zadnjem modelu mnogo več prostora za potnike, medosna razdalja je daljša, širši pa je tudi kolotek, čeprav je avto, kar zadeva ztinanje mere. ostal skoraj nespremenjen. Zunanja oblika je nedvomno bolj elegantna, linije so bolj zaobljene, koeficient zračnega upora pa znaša sedaj 0,38, čeprav je karoserija nekoliko večja. Tovarna zagotavlja tudi. da bo nova serija passatov porabila manj goriva kot prejšnja. K temu prispeva elektronski vžig, merilnik porabe in posebna prestava «E», ki zniža število vrtljajev za približno 1C00 na minuto in tako prispeva k varčnejši vožnji. Tudi velika zadnja vrata, ki omogočajo lažje tovorjenje naj bi zagotovila passatu še večjo naklonjenost kupcev kot doslej.
. Zanimivo je dejstvo, da sta sedaj pri passatu na razpolago tudi bencinski petvaljni 1903-ku-bični motor in štirivaljni 1600 kubični dizel mctor. Prvi ‘zmore kar 115 KM pri 5900 obratih na minuto z največjim navorom 154 Nm pri 3700 obratih, medtem ko zmore dizel 54 KM pri 4800 obratih, pa tudi navor je nekoliko manjši (102 Nm vendar pri pičlih 2CC0 obratih na minuto). Vsi modeli imajo kolutne zavore na prednjih kolesih in bobne na zadnjih, po shemi, ki jo spoštuje večina tovarn pri modelih srednjega razreda. Pri tem je treba omeniti še zmogljivost novih modelov. Različice s starimi motorji, se pravi 1300 in 1600 imajo približno enake zmogljivosti kot doslej, čeprav je karoserija nekoliko težja, in sicer 1300 zmore v izvedbi limuzina 148 km/h, v izvedbi fa milcar (v bistvu kombi) pa 144 krp/h, 1600-kubični model pa 164 km/h kot limuzina, kgt familcar pa štiri kilometre na uro manj.
IM V - Novo mesto največji proizvajalec stanovanjskih prikolic
pmmm
M
m
en
Varnost in varčnost izrivne pilotine «nautilus»
;	* f* i n
Maska novih passatov je videti mnogo bolj modema
Zelo zanimive so zmogljivosti 1900-kubičnega modela: najvišja hitrost znaša v tem primeru kar 188 km na uro, s samodejnim menjalnikom ali v različici familcar pa 182 km na uro. Tudi pospeški niso slabi:, tako doseže passat GLS 5 (tako se bo imenoval i£)G0-kubi(:ni model) hitrost 100 km na uro v pičlih 10,9 sekunde.
Poglejmo še nekatere najbolj zanimive podatke nove passatove serije. Passati so odslej dolgi 4,44 m, široki 1,69 m, visoki pa 1,39 m.
Obuti so v pnevmatike 165 SR 13, razen najmočnejšega modela, ki ima primerno širše gume in sicer 185/70 HR 13. Vsi modeli imajo seveda pcgon na prednja kolesa.
Zanimivi so tudi podatki o prtljažnikih: pri limuzinah ima prtljažnik približno 480 litrov prostornine, če pa poveznemo naslone zadnjih sedežev se prostornina poveča na 1285 litrov. Odločno večja je prostornina prtljažnika pri kombiiu, kjer Zrthšh 1526 litrov. Posoda za gorivo hrta pri vseh modelih« 60 4ttao¥|. bae~ zagotavl.ia passatom, Če poraba ne bo presegla porabe dosedanjih mcdelov, še kar zadovoljivo avtonomijo, ;	.•1:
■ Gene • novih passatovih modelov še niso določili.
Industrija motornih vozil iz Novega mesta je že več let največji proizvajalec stanovanjskih prikolic v EJvropi. Razen na Dclenj: skem, v Beli krajini in v Posavju, kjer delajo določene dele za prikolice, ima IMV Novo mesto tudi svojo tovarno v Daizenu v Belgiji.
Novomeščani sodelujejo s svojimi avtomobilskimi prikolicami na vseh pomembnejših specializiranih sejmih avtomobilskih prikolic v Turinu, Bariju, Essnu, Parizu, Londonu Stockholmu in Amsterdamu.
Zanimivo je, da na navedenih sejmih želijo Novomeščani s svojimi prikolicami diktirati «modo», prihodnji sejmi pa bodo pokazali, koliko so v tem uspeh.
Za prihodnjo sezono so Novomeščani pripravili kar 37 osnovnih modelov za zahodno tržišče. Ker pri tem niso vštete inačice za skoraj vsako zahodnoevropsko državo, to pomeni, da so morali v IMV pripraviti več kot 300 prikolic - vzorcev. V drugi polovici leta bodo v IMV izdelali 18.285 avtomobilskih prikolic, od katerih bodo izvozili kar 14.788.
Novomeščani bodo na mednarodnih sejmih predstavili popolnoma nov model adria 580 grand de luxe. Drugi modeli imajo sicer stare, preizkušene dimenzije, ven-
dar popolnoma novo opremo. Edina novost v zunanjosti prikolic je svetlobna signalizacija, ki je sedaj poenotena v vsej zahodni Evropi. Adria 580 grand de luxe ima izredno lepo notranjost z ravnimi ploskvami, blazine in zavese pa so narejene v sedmih barvnih vzorcih. Nova je tudi servisna centralna razdelilna plošča, ki ima centralno krmarjenje ventilacije, razsvetljave, nekateri tipi prikolic pa imajo vgrajen tudi radijski sprejemnik. Vpeljana je tudi popolnoma nova izvedba električnih inštalacij. Ker imajo v tej prikolici tudi veliko vgrajenih luksuznih delov, kompletirajo te prikolice za belgijsko, francosko, nizozemsko in angleško tržišče v svoji tovarni v Daizenu, predvsem zaradi tega. ker imajo težave z uvozom teh delov.	J. O.
TOKIO — Kitajska bi hotela naročiti pri japonski industriji o-gromno količino rabljenih tovornjakov, ki naj bi jih odkupili v okviru sporazuma o izmenjavi. V začetku naj bi Japonci izvažali na Kitajsko približno 1000 rabljenih tovornjakov mesečno v zameno za premog, preproge in zdravilne rastline. Japonci trenutno proučujejo ponudbo, ki zadeva predvsem tovornjake z nosilnostjo med 2 in 12 tonami.
,»ovi passat v različici limuzina •,zgoraj) in familcar (spajaj)
& . , ,

Večje jadrnice in izrivni čolni so edina plovila, ki jih lahko v mejah zdrave pameti uporabimo vse leto, tudi v zimskih mesecih. Povsem razumljivo zahteva vodenje večje jadrnice že pravega pomorščaka, motorni izrivni čolni so torej v dobršni meri edino plovilo, ki ga lahko dobro upravlja običajna suhozemska podgana, če ima le malo izkušenj.
Dane*" vam--bom zato prikazal klasično piloti no; a ne tako, ki jo običajno opažamo v naših pristanih in je le neke vrste plavajoča kad, temveč plovilo, ki res zasluži* svoje ime, potomca; pilotskih ladij. Pilotina «nautilus» obrata Patrone iz Ceriala pri Savoni je eno redkih tovrstnih plovil v Italiji, ki je res smotrno grajena in lahko z njo upravlja tudi manj izkušen pomorščak, saj se dobro obnese tudi v razburkanem morju. Prvo tovrstno plovilo je obrat zgradil leta 1968 iz lesa, pet let kasneje je prešel na bot j cenen gradbeni material, na poliestrsko smolo ojačeno s steklenimi vlakni. Letno zgradijo nekaj več kot 20 pilotih, kar je zgovoren dokaz, da imamo opravka z nekoliko večjim obrtniškim obratom, ki z vso skrbjo izdeluje svoja plovila, saj bi ga že malenkostni padec prodaj zaradi slabe kakovosti ugonobil.
Po vsem tem preidimo kar na tehnični opis. «Nautilus» je dolg 6,65 metra, maksimalna širina pa znaša 2,35 metra. Na papirju bi ga lahko torej prevažali po cesti, v praksi je to mogoče samo, če imamo avto nad 2 tisoč kubikov, saj tehta prazna pilotina 1.250 kilogramov. Ugrez- znaša 0,50 metra, kar nam omogoča plovbo tudi tik obale. Poleg izrivnega dna, ki spominja na našo pasaro, ali še bolj na ligurski gož, zagotavlja varno plovbo 20-konjski motor volvo penta ali bukh. Na vašo željo vam lahko vgradijo motor fary-mann istih KM, v vsakem primeru ostane cena ista, in sicer 13
milijonov lir. Povsem razumljivo so vsi trije notranji motorji dizlo-vi, kar zagotavlja varnost, varčnost in trajnost. Maksimalna hitrost pilotine je 8 vozlov (poraba 3,6 litra afte na uro) najidealnejša hitrost pa je 7 vozlov, saj se z njo zmanjša poraba na 2,6 litra nafte na uro.
Obrat Patrone izdeluje dve ina-čiči «nautilusa», in sicer, enega za bolj ribiške potrebe, drugega pa za običajna križarjenja. V o-beh primerih je trup enak, le zgornji del in biValni prostor sta različna. Proizvodnjo ribiške inačice bodo po vsej verjetnosti ukinili zaradi zadnjega zakonskega odloka, ki dovoljuje športnim ribičem lov le s trnju in strogo prepoveduje vsako drugo obliko ribolova.
«Nautilus», ki je namenjen križarjenjem, ima prostorno kabino za dve osebi, ki se jim lahko pridruži
otrok. Prilastek prostorna je bil torej odveč, a kot smo večkrat poudarili služi kabina skoraj izključno- le za nočno spanje, večino dneva smo po navadi na krovu, in tu ima «nautilus» res smotrno izrabljen prostor. S tem nočemo reči, da je kajuta nesmotrno urejena, saj ima poleg ležišč tudi kemično stranišče in gorilnik, a vse skupaj je precej špartansko, prostor pa precej nizek. Za kuhanje ni večjih problemov, saj je kuhalnik ob vhodu v kajuto, da nam glava moli iz kajute. Nižja kabina pa nedvomno omogoča večjo stabilnost. saj je tako težišče nižje. Prostoren zadnji del lahko prekrijemo s platnom, da nas obrani pred poletno pripeko, in zakaj ne tudi pred dežjem in mrazom v manj primernih mesecih.
Po zakonu lahko vkrcamo na <mautilus» 6 oseb, seveda če se bomo podali na krajši potep, če
pa hočemo preživeti na morju dalj še obdobje, sta zakonca z otrokom čisto dovolj, v najboljšem primeru sta lahko otroka tudi dva, če za enega poskrbimo z ležiščem v zadnjem delu plovila. Seveda bomo poleg platnene strehe namestili tudi platnene stranice, da bo spanje enako onemu pod šoto rom. Po vsem tem še podatka, da je «nautilus» usposobljen za priobalno plovbo do 6 milj in da je nepotopljiv.
Plovilo je torej idealno za ne zahtevne pomorščake, take, ki ne ljubijo naglice, a si želijo varno plovilo, ki se ne ustraši razburka nega morja in lahko nudi dober bivalni prostor manjši družini. Ce na navsezadnje ni prav pretirana, saj bi si z njo ie težko zgradili kako vikendico, da je sprejemlji va za vse tiste, ki bi redi vložili svoje prihranke za boljše in cenene dopuste.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja
13.00	Arte citta
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK — Danes v parlamentu
14.10	Šolska vzgoja Jezik za vsakogar
14.40	Vesolje 1999
15.05	Iskanje življenja v vesoljstvu, 2. del
15.45	Braccio di ferro, risani fihn
16.10	Los Angeles: Ospedale nord, TV film
17.00	DNEVNIK 1 — Flash
17.05	3, 2, 1 . . . stik!
18.00	šolska vzgoja
18.30	Problemi gospoda Rossija
19.00	DNEVNIK 1 — Kronike 19.20 Corri e scappa, Buddy, 1. del
19.45	Almanah — Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Smrt železniškega čuvaja, TV film
21.40	Zgodbe v ogledalu
22.10	Športna sreda
Ob koncu DNEVNIK — Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	DNEVNIK 2 - Za in proti
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	šolska vzgoja
14.00	- 18.00 Popoldan
14.10	V Lawrenceovi hiši
15.00	Atlas Ufo Robot, risani film
15.25	Šolska vzgoja
16.00	Menu di stagione
16.30	Program za najmlajše
17.00	DNEVNIK 2 - Flash
17.05	Popoldan
18.00	šolska vzgoja
18.30	Iz parlamenta — DNEVNIK 2 — Športne vesti
18.50 Programi pristopanja
19.05	Ma.che storia e questa ''remenska napoved
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	La talpa, -1. del
21.35	L'usignolo deUjimperatore
22.25	Človek na otoku. TV film
Ob koncil DNEVNIK 2 — Zadnje vesti	■
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3 , i "«	,
19.30	Gianrii in Pinctto
19.35	II traffico della sposa* 1
20.05	šolska vzgoja , \, •,
20.35	Gianni in Pinotto ; .< '
20.40	Angelo, film *	,
Režija: Ernest Lubitsch Igrajo: Marlene Dietričh, M. Douglas, Herbert Marshall...
22.10	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17:30 Zbis: S. Makarovič — Vrček se razbije
17.45	Nizozemski muzeji, dok. odd.
18.05	Gd vsakega jutra dan ,
18.40	Obzornik '1,mm	(,r ,V
18.55 Ne prezrite
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Film tedna: Scba s pogledom na morje
21.30	Majhne skrivnosti kuharskih mojstrov
21:35 Sodobniki: Kristina Brenkova
Koper
17.30	Film (ponovitev)
19.00	Visoki pritisk — Glasbena oddaja
19.30	Aktualna tema
20.00	Risanke Dve minuti
20.15	TVD - Stičišče
20.30	En dan in ena noč, film Režija: N. Marquand Trin-tignant
22.00	TVD - Danes
22.10	Klic gora, dok.
Zagreb
17.45	Mesto brez ljubezni, lutkovna pred.
18.15	Dokumentarni film
20.00	Aktualna sreda
21.30	Rock and roli, zabavno -glasbena oddaja
22.15	TV DNEVNIK
22.30	Dokumentarni film
ŠVICA
18.00	Ključi
18.50 That’s Hollywood
20.40	Argumenti
21.30	Omaggio alTAutore
22.00	Jane Fonda, dok.
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah:
Cvetje hvaležno odklanjamo: 900 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; Glasba skozi stoletja;
11.30	Beležka, sledijo — Folklorni odmevi; 12.00 Pod Matajur jan;
12.30	Melodije od vsepovsod; 13.20
Zborovska glasba; Naši zbori;
13.40	Instrumentalni solisti: 14-10 Otroški kotiček: Iz zakladnice šlo-, venske mladinske literature; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Boris Pasternak:	«Doktor Živago», 8.
del; 15.00 Nove plošče; 16.30 Po poklicu jazzar: Dizzie GillespiG
17.10	Mi in glasba: Mladi izvajalci: Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov 1979; 18.00 Iz sveta umetnosti:	«Dvignjena zavesa*,
gledališki trenutek; 18.40 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 9.15 Skupina Panda; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je . ..; 10.30 Mozaik;
Srednji val 277,K metra ah 1080 kilohertzov in 256,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz
11.00	Kirn; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Glasbeno - govorni program; 14.33 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 15.45 Mini juke1 box; 16.00 Znane in neznane besede; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz: 17.32 Discorama; 19.15 Glasba.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.130 Poročila;
6.00	- 7.30 Glasba za dobro jutro;
6.05	Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov, najava spore da; 13.05 Spored mladinske zborovske glasbe; 13.40 Melodije na tekočem traku; 14.00 Glasbena oddaja za mlade; 14.37 Glasbeni no tes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15-30 Glasba po željah; 16.00 Po samoupravni poti; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon, telefonski klic -25-888; 16.30 Primorski dnevnik;
16.45	Zabavna glasba.
RADIO 1
8.00,	9.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.00 Glasbe no prebujanje; 9.00 Radio anch’io;
11.00	Dnevni variete; 12.03 Vi in jaz; 13.25 La diligenza; 13.30 Glasbeno - govorni program; 14.03 Rdeči nageljni; 14.30 Librodiscoteca; 15.03 Rally; 15.30 Errepi - 1; 17-03 PatcjhujODk; 18.30 Zdravniki: 19-00 Radio 1 - jazz; 20.00 Sovražnik;
21.30	Check up.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30,
13:30, 16.30, 17.30, 18.30,. 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Tu-sitala; 9.32 Radio 2 - 3131; 12.45 Corrado 2;	13.41 Sound track;
15.00	Radio 2 - 3131; 16.32 Disco elito; 17.32 II Gruppo MM: ,18.32 La pace coniugale; 20.40 Prostor X; 22.00 Nottetempo.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9'.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00 Poročila;
6.10	Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 - 11.35 Rezervirano za...; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12 30 Kmetijski nasveti;
12.40	Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo . . .; 14.25 Glasba po željah; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30	Zabavna glasba: 15.50 Radio danes, radio jutri!; I6.-00 «Loto vrtiljak*; 18,00 Zborovska glasba skladateljev s Kosova; 18.15 Naš gost; 18 30 Kaj radi poslušajo:
19.35	Lahko noč, otroci!; 19.45 Mi nute z Blejskim kvintetom; 20.00 Koncert za besedo — Kras; 20.25 Iz pesmice Huga Wolfa; 21.05 Odlomki iz opere «Tosca»; 22.15 In formativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov: 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Jazz pred polnočjo: 00.05 Nočni program.
Vladimir Gradnik
Primorski prostovoljci v obrambi severne meje n	1918-1919
V	tem času so nemške oblasti v Mežiški dolini, ki so Jim pomagali nemškutaTski hujskači, pritiskale na slovensko ljudstvo s pretvezo, da zaščitijo nemško imovino, kar so rudarji po rudnikih skušali ustanavljati sovjete. Duh sovjetske revolucije je bil že prisoten v srednji in tudi zahodni Evropi. V sporazumu z Maistrom je poročnik Malgaj z okrog 120 vojaki prostovoljci in 4 strojnicami iz Celja nenadoma zasedel Guštajn - Ravne - in Prevalje, odstavil je nemško oblast ter ustanavljal narodne straže v dolini Meže. Naslednji cilj je bil Pliberk, ki ga je zasedel 23. novembra 1918. Nadaljeval je pot na sever proti Velikovcu, ki ga je zavzel s 100 prostovoljci 30. novembra 1918.
V	koroškem Podravju do tedaj še ni bilo slovenskih čet, razen manjših skupin prostovoljcev — predvsem Gorenjcev — ki so zasedli prelaze in karavanški predor. Vendar se okrog sredine novembra že pojavljajo manjši odredi od 50 do 100 mož, oboroženi z lahkim orožjem. Taki odredi so bili na odsekih Žitara v-fis, Borovlje, Podrožča in Korensko sedlo. Bili so to dejansko opazovalno - zaščitni
odredi s skupno močjo okrog 400 mož na okoli 80 km dolgem odseku. Povezava in sodelovanje odredov praktično ni bilo mogoče. Tamkajšnji koroški Slovenci niso organizirali enot prostovoljcev, le posamezniki so se pridružili slovenskim odredom. Ko je general Maister 20. novembra predlagal vladi v Ljubljani, da se Zasede Celovec, se vlada ni strinjala in je to celo odločno zavrnil^- Ne le to. obenem mu je sporočila sklep vlade, da se Koroška izloči iz njegovega območja. Vojna vprašanja na Koroškem spadajo odslej v območje II.vojnega okrožja v Ljubljani. Maistru ostane le območje velikovskega glavarstva. Na čelo poveljstva obrambe koroške meje, ki je tedaj potekala po desneih bregu Drave na Železno Kaplo in od tam na Ži-taro vas in Velikovec, je vlada postavila stotnika A. Lavriča. Ni mu pa mogla dati ne dovolj orožja ne vojaštva, dala mu je le proste roke, da se znajde in primerno ukrepa. Stotnik Lavrič je namreč že 15. novembra v snežni noči prekoračil LjuDeljski prelaz (1308 m) s 160 prostovoljci jn 7 oficirji, oboroženimi s tremi strojnicami. Napadel je nemško posadko pri Sv. Lenartu jo razorožil in pregnal ter osvobodil Borovlje.
General Maister je z avstrijskim vojaškim poveljstvom v Gradcu sklenil pogodbo o demarkacijski črti na Štajerskem in Koroškem, toda vlada v Ljubljani tega ni priznala, nasprotno, prepovedala je Maistru, da se meša v državne in politične zadeve in da sklepa pogodbe za ozemlje, ki je izven njegovega območja. Poleg tega pa tudi koroška vlada v Celovcu te pogodbe ni priznala, celo zahtevala je, da se morajo čete poročnika Malgaja v Velikovcu umakniti čez Dravo.
RAZVOJ VOJAŠKIH AKCIJ V DECEMBRU 1918 IN JANUARJU 1919
Pred Velikovcem je bilo na nemški strani zbranih okrog 600 rojakov s 7 topovi in 6 strojnicami, poleg tega so imeli še dva oklepna avtomobila. Ta relativno močna skupina je udarila na Malgajevo četo stotih mož, ki ni imela topov. Malgajevci (tako so jih imenovali) so napad odbili, Pri tem je padlo 8 nemških vojakov, ujeli so jih 4, zaplenili pa so tudi eno strojnico. Branilci so utrpeli nekaj ranjenih. Nekaj dni za tem je na velikovski odsek prišlo na pomoč 300 prostovoljcev. Obenem je poročnik Kristan zasedel z dvema ijetama Dravograd. Po večini so bili tu - bivši srbski ujetniki. Ena, taka četa (80 mož) je prodičala čez Labod proti Št, Pavlu, kjer se je ustalila.
Treba je poudariti, da enot, ki so jih sestavljali bivši srbski ujetniki, niso priznali kot zavezniške enote s pravico zakonitega zasedanja avstrijskega ozemlja. Tudi srbsko vrhovno poveljstvo je takim enotam in tudi posameznikom prepovedalo sleherno uporabo orožja in poseganje v oborožene boje. Zato so se te čete izognile vsakemu boju in so bile le opazovalci. Zato so jih pri Grabštajnu in pozneje tt.di pri St. Pavlu Avstrijci z lahkoto zajeli in jih vrnili v njihovo domovino. Vse to so Nemci dobro vedeli. Informirali so jih tudi Italijani, ki so tedaj zasedli tudi njihovo ozemlje zahodne Koroške od Trbiža čez Beljak do Št. Vida, kjer ni bilo niti enega italijanskega prebivalca.
Stotnik Martinčič je 11. decembra pripeljal iz Ljubljane v Podrožco 300 prostovoljcev, od teh so 200 določili predvsem za obrambo karavanškega predora, a 80 bor-
cev je pod poveljstvom poročnika Prezlja prišlo kot posadka v Podklošter na zahod Koroške. Tako se je zbralo na Koroškem okrog 1600 slovenskih .borcev prostovoljcev; s 40 strojnicami in 10 topovi. V tem 'času pa je nemška?' koroška vlada zbrala okrog 3000 vojakov s 50 strojnicami; in 7 topovi. Poleg tega je bilo tam tudi nekoliko orožniških in polvojaških prostovoljnih enot.
NEMŠKI NAPAD NA PODKLOŠTER
Martinčičevo četo, ki je odšla v Podklošter, so Nemci v noči od 3. na 4. januar presenetili in zajeli. O tem nam! pripoveduje Andrej Mušič iz Senožeč, občina Sežana {roč jen 18971: »Pobegnil sem pred italijansko okupacijsko vojsko v Ljubljano, kjer sem se 8. novembra 1918 v kasarni ‘kranjskih fantov« prostovoljno vključil v enoto za obrambo naše severne meje. Sprejel nas je poročnik Maks Dekleva (Primorec). Po petih dneh se je formirala četa pod poveljstvom podporočnika Prezlja, ki je odrinila na Koroško. Na koroški strani nas je ob vhodu v karavanški-predor sprejel stotnik Martinčič. Od tod smo odkorakali z vodnikom po gozdu do vasi Sv. Jakob ob Dravi, potem v Podklošter, ki se nahaja severno od tromeje z Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo. Vselili smo se v osnovno šolo. Na kolodvoru in po okoliških gričih smo postavili straže in javke. Prve dni meseca januarja 1919 so nas zelo zgodaj zjutraj napadle nemške čete (Volksvvehr). Prišli so z vlakom in tudi z vseh strani po skrivnih poteh. Na kolodvoru so razorožili našo stražo, zajeli našega poveljnika v privatni sobi ter ga z belo zastavo kot talca pripeljali do šole. Da ga ne bi ubili, smo prenehali streljati in se vdali.
PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
12. novembra 1980
KOŠARKA
V EVROPSKIH POKALIH
Dve zmagi Jugoslovanov
Cibona je odpravila Klosterneuburg, Partizan pa Caen
V okviru evropskih košarkarskih Pokalnih tekmovanj sta včeraj nastopili v povratnih tekmah tudi dve jugoslovanski ekipi, ki sta enako, kot v prvih srečanjih, osvojili ves izkupiček.
Cibona — Klosterneuburg M:75 (38:31)
CIBONA: Nakič 10, Petrovič 10. necic 4, Pavličevič 14, Bevanda 2, takirič 6, Knego 6, U.šič 14, Savo Vlc- Gospodnetič 18.
• Pr.e(^ sobotno prvenstveno tekmo Proti Rabotničkemu v Skopju je opravila Cibona včeraj v Zagrebu srednjedobro trening tekmo — tako 1 lahko dejali za včerajšnje srebanje med Zagrebčani in Dunajča-u*. v katerem so bili Avstrijci vse PreJ kot pa gostiteljem enako vre nasprotnik. Razlika med obema kipama je bila namreč prevelika, °a bi bil; igralci Cibone kdajkoli Zaskrbljeni nad potekom srečanja,
1 bi se lahko zaključilo še z mno-So večjo razliko v izidu, če bi do-™acini ne štedili svojih sil za sobotni nastop. Pri tem pa moramo Povedati, da ni nastopil niti čosič, kl ima poškodovano roko. Njegova Poškodba sicer nikakor ni huda, to ?? glede na šibkost nasprotnika 'kateremu niti trije ameriški ierai-0' niso prinesli leska) je trener me “**• da ga je koristneje štediti za
zahtevnejše nastope Zagrebčani so zmagali tudi v or J1 tekmi proti Dunajčanom (84:741 n so se tako uvrstili v četrtfinale tekmovanja za pokal pokalov.
Partizan - Caen 98:78 (57:35)
PARTIZAN: Todorič 14, Kičano-'c 15, Kerkez 14, Petrovič 16, Medič Jovovič 2, Milutinovič 8, Pešič Despotovič 3.
Tekma Beograjčanov proti Francozom je bila zgolj formalnost. Že L|- min. so vodili s 17:4, v 15. pa Premoč Partizana je bila joiikšna, da je poslal trener na igri-fie, z izjemo Kičanoviča, same re-kervne igralce, pri tem pa Kičanovič. ™»ni v prvem polčasu sploh metal
Gostje so v drugem srečanju izid nekoliko znižali, vendar se kljub l®U'u, da Kičanovič deset minut sPloh ni stopil na igrišče, domači-“OUi niso mogli približati.
Partizan je tako prišel zlahka a° obeh točk, izid tekme pa nikakor . odraža pravilno razmerja sil na JMttti, saj bi bila lahko zmago Beo-«rajčanov izdatnejša.
Ker je Partizan zmagal tudi v pr-em srečanju proti temu nas h (s 84:83), se je uvrstil10 (n.b.)
'	rt
Hurlingham bo včlanil Davida Lawwncea
Namesto Američana Barnesa, ki je zapustil ekipo, bo vrste Hur-linghama okrepil njegov rojak David Lavvrence. Vcdsto tržaškega prvoligaša je namreč kljub pomislekom trenerja Lombardija, ki o Lawren-ceu ni izrekel dokončne sodbe, ker meni, da ta «ni igralec, ki ga je označil kot neobhcdno potrebnega za nastop v na.jvišji ligi», sklenilo, da ga včlani. Kot poudarja komunike, ki so ga izdali včeraj, so se za ta korak odločili po sili razmfer, ker ne morejo nadaljevati prvenstva z enim samim Američanom, drugih pa ni bilo na razpolago.
• * «
Italijanska košarkarska zveza je kaznovala Hurlingham in Tai Gin-seng z globo 150.000 lir zaradi nešportnega vedenja občinstva, opomin pa so dobili Mina, Laurel in trener Lombardi od Hurlinghama.
NOGOMET
ZA SREČANJE PROTI JUGOSLAVIJI
«Azzurri» v glavnem kot proti Danski
Bearzot se ne namerava odreči Bettegi - Vedro razpoloženje ob vesteh, da je jugoslovanski trener Miljanič v precejšnjih težavah
ASTI — Enzo Bearzot včeraj ni hotel dajati nikakršnih napovedi, vendar kaže, da bo za sobotno srečanje proti Jugoslaviji v okviru kvalifikacij za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v glavnem potrdil moštvo, ki je premagalo Dansko. Kljub ostrim kritikam bo torej ponovno nastopil Bettega. ki proti Dancem ni ravno blestel. Bearzot je jasno povedal: «Njegova vloga v napadu je nenadomestljiva, poleg tega proti Jugoslaviji potrebujem odličnega strelca z glavo.* Kaže, da bosti potrjena tudi Marini in Bruno Conti, ne bo pa Altobellija. V zameno pa bo v moštvu Antogncni, ki je bil v srečanju z Luksemburgom izključen za eno kolo, kazen pa je že prestal.
Vzdušje v reprezentanci, ki se pripravlja v Astiju, je zelo sproščeno, saj so že šle v pozabo polemike, ki jih ni manjkalo po prvem kvalifikacijskem srečanju proti skromnim Luksemburžanom. Verjetno so k optimizmu prispevale svoj delež tudi novice, ki prihajajo iz Jugoslavije,
kjer ima trener Miljanič velike težave pri sestavi svoje enajsterice, saj ne more računati na vrsto izkušenih igralcev, kot so Susič, Petrovič, Bu-ljan. To je jasno povedal tudi Bearzot: «Meje jugoslovanskega nogometa so ravno v tem, da najboljši igralci, če le morejo, odidejo v tujino. Mladinska vrsta je sicer zelo močna, stalne zamenjave pa negativno vplivajo na rentabilnost članske reprezentance, ki ima vedno kratko življenje.* Ko so ga vprašali, česa se ima torej Jugoslavija najbolj bati, je odvrnil: «V prvi vrsti velike mednarodne izkušenosti številnih reprezentantov, nato pa naše sposobnosti, da s kombinirano igro pridemo do nasprotnikovih vrat» Zaupanja v lastne sposobnosti torej «azzur-rom* tokrat ne manjka.
Derbiji med našimi nogometnimi ekipami sodijo že od nekdaj med pri nas, ki pritegnejo največ občinstva. Kjer seveda, ne mw^*H*!i^kaU bučnega navijanja; tako je bilo tudi med zadnjim sreč|njejn Kras - Vesna
tiste športne prireditve ! je derm in mno go obči n.s tv a pa,
PRED TEKMO Z JUGOSLAVIJO
Italija «iinder 21» brez Franca Selvaggija
Sinoči je v Bologno prispela jugoslovanska državna nogometna reprezentanca «under 21», ki se bo jutri srečala z enako jugoslovansko enajsterico v okviru tekmovanja UEFA. Danes bodo Jugoslova ni opravili lažji trening, popoldne pa se bodo udeležili, skupno z italijanskim moštvom, sprejema pri županu.
Italijanska vrsta je včeraj zaključila svoje priprave. Edina novost je ta, da ne bo igral Franco Selvaggi, katerega poškodovano ko leno še vedno preveč boli. Nadomestil ga. bo 24-letni Salvatore Ba-gni od Perugie, ki se je ekipi pri družil že včeraj.
Trener Vidni se je izrazil o pripravljenosti svoje ekipe dokaj pohvalno, vendar pa bo uradno postavo objavil šele danes. Ta verjetno ne bo bistveno drugačna v primer javi z ono, ki je nastopila v prejšnji tekmi, če, seveda, izvzamemo zamenjavo Selvaggi - Bagni in pa dvom, ki ga trener Vicini še ni raz čistil glede majice številka 11. za katero sta še vedno dva kandidata: Pradella in Mariani.
Kot je znano, se bo Italija po Jugoslaviji srečala še z Grčijo (3 decembra v Patrasu), povratne tekme pa bodo na sporedu prihodnje leto.
Olimpija v osmini finala
jugoslovanskega pokala
LJUSufANl!®®' V zaostali tetopi šestnajstine ffhala tekmovanja za
•■i*.--.-
jugoslovanski pokal je včeraj Olimpija premagala z 2:1 drugoligaša Je-dinstvo iz Bihača in se tako uvrstila v osmino finala. Gola sta za Ljubljančane dosegla Hasanbasič in Voljč.
Grlu z veliko težavo izenačili z Avstralijo
ATENE — V prijateljskem nogometnem srečanju je Grčija, ki nastopa v isti skupini z Jugoslavijo in Italijo v okviru kvalifikacij za SP, le z veliko težavo remizirala proti Avstraliji. Prvi so prišli v vodstvo gostje, nakar so Grki izenačili z golom Damana, v drugem polčasu pa je Domazos podvojil. Avstralci pa se niso predali in so presenetili domačine najprej z Barnesom (v 85. min.), tri minute kasneje pa še Selenidisom. Grki so se izognili porazu z enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil v njihovo korist, ko je regularni čas že potekel.
Bela opojnost privablja mladim

Tako kot lani (na sliki), bodo tudi letos naši malčki trumoma odhajali vsako nedeljo na sneg, kjer se
bo^o sicer zabavali ali tudi naučili smučarske veščine
.................................................................................................imiiiiiiinimiM
KOLESARSTVO
CIKL0KR0S V MRIAKU
PETELIN DEVETI
Na skupni (amaterski) lestvici je trenutno sedmi
*.................... .............................
MLADINSKA PRVENSTVA
nogomet
BLATO IN SLABO VREME PREPREČILI VEČ TEKEM
Med začetniki «ieniška» zmaga Primorca nad Krasom
KADETI
. IZIDI 8. KOLA Supercaffe - Libertas	1:1
Gostalunga - Forlitudo	5:0
K(|ile Adriatica - Roianese 3:0 Rosandra - Breg	5:1
Ktock - Opicina	2:2
Zaule - Portuale	1:2
K- Marco prost.
LESTVICA
.Gostalunga 13, Edile Adriatica L Fortitudo in Libertas 8, S. Mar-P°. Opicina, Supercaffe, Portuale 7, f^sandra 5, Zaule in Stock 4, Breg ’ Roianese 2.
. NARAŠČAJNIKI 5*ock — Primorje 2:2 (0:2)
.PRIMORJE:	Danieli, Metelko,
"lartellani, Gašperlin, Husu, Per-Vidali, Antoni, Milanich, Ro-nJ*ti (Zimmerman) Sedmak.
. STRELCA za Primorje Milanich \Rochetti.
" gosteh si je proseško Primorje ®Pravilo edinstveno priložnost, da r?y°ji obe točki proti sicer šibki .K,Pi Stocka. Potem ko so Presejali v prvem času vodili s kar ■t* >n so stalno imeli pobudo, so nadaljevanju prepustili vajeti do-■^nčinom, ki so najprej zaradi na J^ke proseške obrambe znižali izid J} 2:1, nato pa tik pred koncem khie realizirali še drugi gol.
SKUPINA B IZIDI 8. KOLA
Don Bosco - Olimpia	1:4
Primorec - Kras	6:0
Stock - Primorje	2:2
Vesr.a - Inter TS	8:2
Domio - CGS	0:4
LESTVICA
CGS in Olimpia 10, Domio in Primorec 9, Inter TS in Vesna 6. Don Bosco in Primorje 5, Stock 4, Kras 2.
NARAŠČAJNIKI (najmlajši)
SKUPINA A IZIDI 8. KOLA Breg - Libertas Blue star - Zaule Campanelle - Portuale Fortitudo - Costalunga Ponzirna - S. Vito Montebello in For You prosta. LESTVICA
Fortitudo 12, Ponziana 9, Liber tas 8, Portuale 7, Blue star in Campanelle 6, For You S. Vito in Co-stalunga 4, Zaule, Breg, Montebello 0.
SKUPINA B IZIDI 8. KOLA
CGS - Supercaffe	0:4
Giarizzole - Primorje	prek.
Roianese - Olimpia	0:3
S. Andrea - Zarja	5:0
prek.
prek.
2:0
3:0
4:3
l' 5>
KI
Pečar, mladi tekmovalec lonjerske Adrie, sodi trenutno med najbolj obetajoče mlade slovenske zamejske atlete
Triestina - Esperia BG prek. Libertas in Chiarbola prosta. LESTVICA
Olimpia 10, Triestina, S. Andrea 8, Inter TS, Supercaffe, Chiarbola 6, Roianese in Giarizzole 5, Esperia S. Giovanni, CGS 4, Primorje in Zarja 0.
ZAČETNIKI
SKUPINA A IZIDI 7. KOLA
Breg - Muggesana	prek.
Costalunga - Portuale	2:0
Domio - Sancini B	0:4
Ponziana A - Rosandra	2:0
S. Sergio - Libertas	1:1
Fortitudo prost.
LESTVICA
Libertas in Ponziana 9, S. Sergio 8, Muggesana in Soncini B 6, D''mio 5, Rosandra in Costalunga 4, Fortitudo 3, Portuale 2, Breg 0.
SKUPINA C
S. Andrea — Gaja	2:0
GAJA:	Bellafontana (Kočevar),
Černe, Baldissin, Kalc Canzian, B. Kralj, A. Kralj, Špehar, Dragoni (Ota), Milkovič, O. Kralj Proti močnemu nasprotniku niso Gajevci zmogli več kot častnega poraza. Domačini so se od vsega začetka odločno podali v napad in kaj kmalu prešli v vodstvo, nekaj minut zatem pa podvojili. Kazalo je, da bodo naši doživeli prvo ka tastrofo. Do tega pa ni prišlo, ker so Gajevci uredili obrambno vrsto ter uspešneje kljubovali boljšim do mačinom, ki so imeli še nekaj res nih priložnosti za gol, niso na jih znali izkoristiti tako, da se izid do konca srečanja ni več spremenil.
M. D.
IZIDI 7. KOLA
CGS - Supercaffe	1:2
Esperia SG A - Chiarbola	B	1:0
Giarizzole - Primorje	prek.
Ponziana B - For You	0:1
S. Andrea A - Gaja	2:0
Opicina prosta.
LESTVICA
Esperia S. Giovanni 9, Giarizzole 8, CGS, S. Andrea, Supercaffe 7, For You 6, Primorje 4, Chiarbola 3, Ponziana 1, ODicina in Gaja 0. CICIBANI SKUPINA A IZIDI 8. KOLA Breg - Chiarbola Soncini B - Fortitudo A Domio - Zaule A Costalunga - Portuale B Muggesana - Rosandra Ponziana prosta.
LESTVICA
Ponziana 9, Soncini P 5, Rosandra, Costalunga. Fortitudo A 4, Chiarbola, Breg, Muggesana, Domio 3, Zaule A 2, Portuale 0.
SKUPINA C IZIDI 8. KOLA
Primorje - Libertas (b.b.) 0:2
2:1
2:0
5:0
0:3
For You - Opicina S. Andrea - Zaule B CGS - Esperia SG S. Vito - Giarizzole LESTVICA
For You 12, Giarizzole in CGS 9, Libertas 8, Zaule 6, Opicina in S. Andrea 4, Esperia S. Giovanni in S. Vito 2, Primorje 0.
MLAJŠI CICIBANI
IZIDI 8. KOLA Breg - Chiarbola Soncini - Fortitudo Domio - Cave S. Andrea - For You Campanelle - Giarizzole CGS - Esperia SG
LESTVICA
For You 12, S. Andrea 8, Breg, Giarizzole, Soncini 7, Esperia S. Giovanni, Campanelle 6, Chiarbola 5, Domio, Fortitudo 3 CGS 2, C°ve 0.
2:1
5:1
prek.
1:2
2:2
0:0
V	nedeljo je bila v Marianu pri Vidmu na sporedu druga vožnja v ciklokrosu za letošnjo trofejo «A1 £ogqler», ki se tudi letos odvija v desetih preizkušnjah v Furlaniji. Na tej manifestaciji nastopa tudi član lonjerske Adrie Petelin, ki se je v nedeljo spet dobro odrezal, saj je v ostri konkurenci zasedel deveto mesto. Proga je bila izredno naporna, zmagal pa je specialist iz Veneta Graziano Barattin, pred bivšim državnim prvakom cikloa-materjem Del Biancom.
Na skupni lestvici vodi Barattin pred lanskoletnim svetovnim prvakom Ditanoh, Petelin pa ;e deseti (in sedmi na posebni lestvici a-mater jev).
V	nedeljo bo na sporedu tretja vožnia, tokrat v Gradežu.
Vrstni red nedeljske dirke:
L Barattin (Veneta in FISI)
2.	Del Bianco (Doni - Udine)
3.	Vettorel (Consiglio)
4.	Valerio (Mobili Del Mei)
5.	Dal Grande (Puiese) , «
6.	Pettorosso (Cividalese) r_.
7.	Novell! (Cividalese)
8.	Fattorel (CansigBo) ...........
9.	Petelin (Adria)
10. Uliana R. (Cansiglio)
R. Pečar
ODBOJKA
DEKLICE
Le Volpi — Breg	1:3
( 0:15, 4:15, 15:13, 6:15)
BREG: Ota, Salvi, Smotlak, Že--jal, Zobec, Kocjančič, Mauri, Alberti, Maver.
SODNIK: Benedetti.
Mlada ekipa Brega je slavila svojo drugo prvenstveno zmago. Ekipa Le Volpi ni bila kos razigranim Bre-žankam, ki so zmagale prvi set kar s 15:0.
Brežanke so s svojo igro sicer zadovoljile, vendar so v tretjem setu nekoliko popustile. Domačinke so začele loviti vsako žogo in tudi če niso napadale, jim je uspelo spraviti naša dekleta v težave.
Končno so se v četrtem setu umirile in zaigrale kot zanjo ter zasluženo zmagale. S to zmago so mlade Brežanke še neporažene, odigrale pa so eno tekmo manj. (MRS)
razlike. To je vsekakor dober rezultat, še posebno po katastrofalnem porazu, ki so ga doživeli kolo prej v Tržiču.
Gostje so že od vsega začetka prišli v vodstvo, ki so- ga obdržali do konca prvega polčasa.
Domovci pa so bolje zaigrali v nadaljevanju srečanja in prišli do izenačenja. Od tega trenutka dalje je bilo srečanje zelo borbeno, čeprav je treba pristaviti, da je celotna Domova peterka igrala večji del drugega polčasa s 4 osebnimi napakami. Kljub temu, da so bili gostje višji od domačinov, je Bric ulovi! več odbitih žog, Cej pa je foil n -in	Dri	’!1 PQ
NOGOMET,
DREVI NA PROSEKU
Primorje-NK Piran
Drevi ob 19. uri bo na proseškem igrišču prijateljska .tekma, raad. na-raščajniškima enajsUiricžjma. Primorja in NK Pirana.l0-^„
Smučarska sezona SPDT
Kot vsako leto, je tudi letos SPDT ob začetku zime načrtalo bogato smučarsko sezono, ki sestoji iz večnedeljskega množičnega smučarskega tečaja, smučarskih izletov ter tudi smučarskih tekem. Kot je že tradicija, se smučarska sezona našega društva začne s sejmom rabljene smučarske opreme, ki bo v petek, 14. t.m., od 19. do 21. ure ter v soboto, 15. t.m., od 16. do 20. ure. Sejem bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2). Kdor bi rad prodal ali kupil smučarsko opremo, je seveda vabljen. Ob tej priliki bo tudi vpisovanje za smučarski tečaj SPDT. Ta bo, kot že tradicional. j nekaj let, v Ravasclettu oz. na Zoncolanu, kjer je za društvo prednostna povezava s smučarsko šolo v Ravasclettu ugodna, trajal pa bo pet nedelj in sicer 7., 14. in 21. decembra ter 11. in 18. januarja 1981. Vpisovanje za smučarski tečaj bo nato še v dneh 20.. 21. in 22. novembra na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/2). število avtobusov (pet alt šest) in pa tudi teritorialna postavitev (dolinska občina, Kras) bo odvisna od prijav. Vsekakor, da ne bo pri odhodu avtobusov tehničnih težav, pa bodo tečajniki dodeljeni po avtobusih po zaporednih številkah vpisa. Če hoče biti torej kaka skupina skupaj je dovolj, da se vpiše skupaj. Vsi tečajniki morajo biti člani SPDT s plačano letno članarino (kdor je torej še ni plačal, naj s seboj prinese izkaznico, kdor pa ni član, naj S seboj prinese fotografijo). Cene tečaja pa so sledeče: petkratna vožnja v avtobusom in petkratni tečaj z učiteljem je letos 40.000 lir (ob vpisu je treba plačati takoj 25.000, ostalo pa izplačati v avtobusu), samo petkratna vožnja je 30.000 lir (ob vpisu plačati 20.000) ter petkrat samo tečaj z učiteljem je 18.000, ki je treba plačati takoj. Če bo kaj zanimanja, bo SPDT na Zoncolanu naknadno priredilo tudi tečaj za smučarski tek.
Po zaključku smučarskega tečaja sredi januarja prihodnjega leta, bodo nato še avtobusni smučarski izleti, uradno pa se bo srmitfa.ršltfi	SPDT zaključila v nedeljo,. 15. marca, ko bodo
Zimske, išportue igre.	, k
r.r r ^ T* » r-ri	«>“»	»' ">•>	V
OBVESTILA
motociklizem
Carlo Perugini, eden najboljših i-talijanskih motociklističnih dirkačev, bo nastopil na prihodn.rm svetovnem prvenstvu z motorjem nove italijanske tovarne Moto San-venero. Vozilo bodo začeli preskušati v teh dneh.
KOŠARKA
V NA tAsC.iJulS.vi LIGI
Poraz Doma v Štandrežu le s točko razlike
Dom — POM 70:71 (27:36)
DOM: Gruzovin, Makuc, Portelli, Cej (k) 45, A. Portelli, Kocjančič 8, Butkovič, Bric 17.
V soboto so se mladi košarkarji Doma pomerili v štandrežu s tržiško ekipo POM in izgubili le s točko
Odbojkarska sekcija ŠZ Bor
sporoča, da bo seja sekcije danes, 12. t.m., ob 19. uri.
* * *
SK Devin
bo imel v soboto, 15. t.m., od 14. do 20. ure in v nedeljo, 16. t.m., od 10. do 20. ure sejem rabljene smučarske opreme. Na ogled bo tudi nova. Sejem bo na sedežu v Praprotu št. 20.
• * *
ŠZ Bor
sklicuje jutri, 13. t.m., sejo glav nega odbora na stadionu «1. maj«. Začetek ob 20. uri.
* • •
ŠD Mladina
organizira predsmučarsko telovadbo. Telovadba bo v občinskem rekreatoriju v Križu vsak četrtek.
od 20.30 do 22.00.
« « «
Športno društvo Mladina
organizira drugi sejem smučarske opreme (nove in rabljene), ki bo v prostorih bivšega slovenskega otroškega vrtca, v dneh 14., 15. In 16. novembra.
• « •
ŠD Dom v Gorici
obvešča, da je prostih še n' kaj mest v sekciji moderne ritmične gimnastike in orodne telovadbe. Zato prosi vse deklice, ki obiskujejo 2., 3., 4. in 5. razred osnovne šole, da se javijo ,far na treningu
in to ob sredah s pričetkom ob 15. uri v telovadnici v Ul. Brass.
* • «
Atletski odsek ŠZ Bor
sporoča, da bo danes ob 20.15 na stadionu «1. maj» seja odbora sekcije.
• • «
ŠK Kras
sporoča, da se nadaljuje vpisovanje otrok za letošnji te-' otroške telovadbe v Repnu.
Vpisuje Nadja Škabar, telefon 22-73-59.
* * *
V ponedeljek, 17. novembra 1980, sklicuje Športna šola Trst občni zbor ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem roku z naslednjim dnevnim redom:
1.	Pozdrav in izvolitev delovnega predsedstva
2.	Predsedniško poročilo
3.	Tajniško poročilo
4.	Blagajniško poročilo
5.	Razpravr o poročilih
6.	Razrešnica staremu odbori
7.	Volitve glavnega in nadzornega odbora.
Občni zbor bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11.
• • «
KD Oton Župančič Pri Kotalkarskem društvu Oton Župančič v Štandrežu sprejemajo v tem času nove člane Starši ki bi svoje otroke radi prijavili k
aau v vvu uuvu.	-,— - —	—
.....................................-.....................................
PETO KOLO NAJVIŠJE ITALIJANSKE LIGE
rokomet
Z zmago nad Fabbrijem novi točki za Cividin
V naslednjih dveh kolih bo tržaški prvoligaš igral na tujih tleh
4:1
5:0
prek.
prek.
4:0
Cividin TS - Fabbrl Rimini 27:16 (12:8)
CIVIDIN: Pušpan. Sigini 4, Po-velia, Pischianz 9, Pipan, Andrea-sich 6, Calcina 2, Scropetta 2. Boz-zola 4, Giustin, Brandolin.
FABBRI: Calandrini. Migani 8, Scarpellini, Mulazzani, Zardi, Rpn-zi, Verdolini. Bodini 6, Giordani, Sibcni 1, Gromci, Gasperoni.
SODNIKA: Maggiore in Di Lauro iz Neaplja.
IZKLJUČENI za 2 min.: Bonini (Fabbri); Sigini in Calcina (Cividin).
GLEDALCEV: 1200
Cividin - Fabbri lahko delimo na dva dela. Prvi del je bil izredno slab. Tako Cividin kot Fabbri sta igrala slabo, pod normalnim nivojem in tekma je torej počasi zaspala. Le sodnika sta skušala igralce zbuditi z nemogočimi odločit-
vami, ki so povzročile samo nervozo na igrišču.
Cividin pa je v drugem polčasu stopil na igrišče mnogo bolj koncentrirano. Drugi del se je začel torej dobro. S hitrimi protinapadi zeleno-plavih, ki so bili stalno v napadu in tako so večali prednost prvega polčasa. Tržačane sta motila edino Bonini in Migani. ki sta bila izredna tako v napadu kot v obrambi.	.
L o D uca: «Pischianz najboljši*?
Po tekmi nam je trener tržaškega prvoligaša povedal svoje mnenje o tekmi.
«V prvem polčasu so fantje stopili ha igrišče skoncentrirani in nervozni. To smo videli vsi' s slabim prvim polčasom. Verjetno so fantje «občutili» televizijo, ki je prvič direktno prenašala tekmo. V drugem polčasu p« so zaigrali kot običajno in moram priznati, da sem
s tem delom igre povsem zadovoljen.*
«Kaj pa vam se je zdel Fabbri?* «0 tej ekipi in še posebej o tekmi, ki so jo zaigrali gostje imam dober vtis; če bi mi v drugem polčasu naprej zaigrali kot v prvem, ne vem kako bi se tekma končala.* iNajboljši igralec na igrišču po vašem mnenju?*
♦Nedvomno je bil Pischianz. Na nasprotni strani pa sta dobro za igrala Bonini in Migani, ki sta sama držala breme ekipe.*
«V naslednjih kolih boste kar dvakrat igrali v gosteh.*
«Ja, v nedelio se bomo srečali z Grubbiero, nato pa z Mercuryjem. V obeh tekmah seveda jurišamo na zmago, kajti obe ekipi sta slabši kot mi, čeprav tekma z Mercuryjem prav gotovo ne bo lahka *
IZHM 5 K^LA
Mercury - Volksbank 13:18
Jomsa - Rubiera	21:25
Forst - Čampo Del Re	24:21
Tor di Quinto - Eldec	14:18
Rovereto - Edilarte	13:11
Cividin - Fabbri	27:16
Bancoroma - Tacca	23:26
LESTVICA
Cividin TS in Forst 10; Tacca Varese 8, Mercury Bologna 7, Rovereto in Eldec Rim 6, Bancoroma 5, Fabbri Rimini in Rubiera 4, Čampo Del Re Teramo 3, Jomsa Rimini in Tor dj Quinto 2, Volksbank Bočen 1, Edilarte Conver-sano 0.
Rovereto in Čampo del Re Teramo imata tekmo manj. NASLEDNJE KOLO (16. 11. 1980) Čampo Del Re - Jomsa, Edilarte - Forst, Eldec - Rovereto, Tacca - Tor di Quinto, Volksbank - Bancoroma, Fabbri - Mercury, Rubie-ra - Cividin.
Max
rednemu treningu kotalkanja, lahko to storijo ob sredah in sobotah med prvo uro vadbe. Podrobna
pojasnila prejmejo ob vpisu.
« • »
Športna šola Trst Sv.Ivan
obvešča, da redno poteka vadba za predšolske otroke n: stadionu , «1. maj*. Urnik: torek 16.30 do 17.15 (starejša skupina ud 3 do 5 let); od 17.15 do '8 (mlajša skupina od 2 do 3 let. Skupna vadba starši iu otroci). Petek od 16.00 do 16.45 (starejša skupina od 3 do 5 let)- od 16.45 do 17.30 (mlajša skupina od 2 do 3 let. Skupna vadba starši in otroci).
* # *
ŠD Dom
iz Gorice obvešča, da bo vsak torek in petek od 16. do 17.- 'ure • vadba orodne telovadbe za dečke.,,
I	* ¥ *	'
Sekcija minibasket ŠZ Bor
obvešča, da so treningi prve skupine ob sredah ob 17. uri in qb.: petkih ob 16.30; treningi druge skupine pa ob torkih ob 17.30 in ob četrtkih ob 16.30.
Vsi, ki bi radi gojili minibasket (dečki letnikov 1969 in mlajši), se lahko vpišejo ob urah treningov ali lahko telefonirajo v večernih urah trenerju Massimu
Rascniju na št. 763079.
# * *
SK Devin
sporoča, da bo tečaj telovadbe dvakrat tedensko in sicer ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure v telovadnici srednje šole «De Marchesetti* v Naselju sv. Maura v Scsljanu. Zainteresirani se lahko javijo pred pričetkom telovadnih ur.
• « #
Košari, rska sekcija ŠZ Bor
sporoča, da so treningi ženske ekipe ob sredah ob 17.00 ter ob petkih ob 20.00 na stadionu «1. maj*. Dekleta, ki bi želela pričeti z igranjem košarke, naj se javijo ob teh urah. Vpišejo se
lahko dekleta vseh letnikov.
• « •
Namiznoteniška sekcija ŠZ Bor
sprejema vpisnine za začetnike (letniki 1967 in mlajši). Treningi so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure. Vpisnine ob urah treningov ali pa po telefona
na št. 52779 (trener Ervin Žerjal). • • •
ŠD Sokol
obvešča, da so treningi miniba-sketa v občinski telovadnici v Nabrežini ob torkih li petkih od 16.30 do 18. ure. Vsakdo, ki bi rad igral minibasket, se lahko vpiše kar ob urah treninga ali pa po telefonu, štev. 209-269 ter 209 509.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	12. novembra 1980
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 gADITj DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sozoiiu 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseau. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Fljrl°ni|®^lXB| krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih a v Italiji pri SPI.
, i	član Italijanske

odgovornost za atentat, ki ga
teroristična organizacija «3. oktober* je včeraj prevzela
Armenska skraja., ................	------j---------------- ---------.	• .	-
je izvedla v ponedeljek ponoči v uradih letalske in železniške družbe«Swissair» v Rimu. Med atentatom je bilo raujeuih 11 oseb. Na sliki: opustošenj prostori «Swissair» v Rimu	(Telefoto AP)
NEIZBEŽEN KONEC »OBIČAJNEGA VEČNEGA PRIJATELJSTVA*
LIBIJSKA DŽAMAHIRIJA IN SIRIJA POKOPALI VSE NAČRTE 0 ZDRUŽITVI
Diplomatski zaplet med Libijo in Sandovo Arabijo vzrok ohladitve med Tripolisom in Damaskom
BEJRUT — Sirija in Libijska džamahirija se ne bosta združili niti simbolično. Arabski krogi nimajo nobenega dvoma, »zaroka*, ki so jo svečarno razglasili 10. septembra, se je nepopravljivo razdrla. F*rvi gotov znak so zabeležili 28. oktobra, ko je Gedafi odpove dal obisk v Siriji, kjer so ga pri eakovali nadvse svečano. Dokončno je posredno potrdil konec združe vanja sam sirski predsednik Hafez Asad, ki ni v petek sploh omenil «brata Gedafija* in še manj napo vedano združitev.
Vest kot taka m presenetila nikogar, saj so bila libijska «večna prijateljstva* izredno kratkotrajna, vsi poskusi združevanja v arabskem svetu pa so klavrno propadli. Politični opazovalci pa so vseeno pri čakovali. da se bosta državi razšli
šele po . poroki*. Prepričani so bili, pa je zadal sirski minister za in-da bo Sirija skušala iztržiti čim formacije Ahmed Iskandar, ki je
več od svojega bogatega prijatelja. Kot kaže ni Damask od septembra
izjavil, da so sirski odnosi s Sau-dovo Arabijo «izvrstni». Za vroče-
prejel iz Tripolisa niti počenega krvnega Gedafija je bila mera pol-
groša, še več. nepredvidljivi Ge dafi je spravil v zagato samo sirsko diplomacijo, ko je grobo napadel'Saudovo Arabijo zaradi prisotnosti ameriških radarskih letal nad Arabskim polotokom.
Sirski minister za verska vpra Sanja je bil na romanju v svetih hiestih Meki in Medini prav, ko so ju po Gedafijevih besedah ameriška letala oskrunila. Sirski minister .je takrat polemično izjavil, da ni opazil nobene oskrunitve, kar je s precejšnjim poudarkom povzel ves arabski tisk razen libijskega. Dokončen udarec sirsko-libijskemu zbliževanju in morebitni združitvi
AFERA 0 NEZAKONITIH NOGOMETNIH STAVAH
Nogometaši tokrat še pred civilnim sodiščem
RIM — S pričevanjem trgovcev Alvara Trince in Massima Cru-cianija se je v ponedeljek v Rimu nadaljeval civilni postopek proti 38 osebam, ki jih obtožujejo izkrivljenja izidov prvoligaških in dru-goligaških nogometnih tekem. Sodno obravnavo so prekinili 23. junija letos v znak protesta proti atentatu in umoru rimskega sodnika Amata.
Kot znano sta afero okoli nogometnih stav sprožila prav Trinca in Cruciani, ki sta med nogometno sezono 1979-1980 podkupila številne nogometaše, s katerimi so se dogovarjali o izidih posameznih prvenstvenih tekem. Oba trgovca sta nato preko nezakonitih »bcokma-kerjev* stavila na že vnaprej določehe izide. Nekaj časa sta se s spretno goljufijo oba trgovca in njihov prijatelj Bartolucci krepko okoristila, kmalu nato pa nogometaši niso več spoštovali navodil in postavili na glavo domenjene izide. Trgovca sta tako v nekaj tednih izgubila baje približno pol milijarde lir. Iz zagate sta se rešila tako, da sta celotno zadevo naznanila javnosti in zainteresirala sodišče.
Preiskovalni urad profesionalne nogometne zveze je kot prvi nemudoma uvedel preiskavo, ki je privedla do diskvalifikacije številnih znanih in manj znanih nogometašev (med prve spadajo Paolo Rossi, Giordano in Manfredoma) ter nazadovanja-iz lige slovitega nogometnega kluba Milan.
Tokrat se pred civilnim sodiščem brani skupno 33 nogometašev, bivši predsednik Colambo in bivši trener Bologne Perani. Trinca, Alvaro in Bartolucci pa so obenem obtoženci in oškodovana stranka. Že po prvih dveh dnevih je očitno, da je goljufija nogometnih stav le podlo in navadno nezakonito dejanje, ki si tako velikega zainteresirala vseh javnih občil ne zasluži, širša množica nogometnih privržencev in tistih, ki tedensko poskušajo srečo z državno stavo Totocalcio vsa zadeva ne zanima več, tisti pa, ki so bili resnično oškodovani in sicer razni «bookmaterji» in pa osebe, ki so nezakonito stavile so se raje potuhnili. Skratka, med denarno izgubo in sodnim postopkom so seveda raje izbrali prvo. Prav zato številni zagovorniki obtožencev trdijo, da je proces brez prave osnove.
Pred sodnike je najprej stopil Cruciani, ki ni zadevi dodal nič bistveno novega. Mnogo bojevitejši je bil Trinca, ki je vpletel v afero številne klube in nogometaše in naštel vrsto zanimivih podrobnosti.
DUNAJ — Obrazi na centrali avstrijske socialistične stranke so se popoldne docela zjasnili. Podatki, ki so prihajali iz deželnih središč so bili čedalje bolj ohrabrujoči. Referendum o atomski energiji je bil uspešnejši kot so domnevali še danes zjutraj. Več kot 422 tisoč ljudi se je izreklo za to, da naj zvezni parlament še enkrat razpravlja o zakonu o prepovedi atomske energije in ga razveljavi. Atomski centrali v Ziventendorfu se odpirajo vra ta.
VmmtiK kropih je vesteden prevladovalo dokaj mrko razpoloženje. V ponedeljek, 3. novembrar ko se je začel referendum in v nekaj naslednjih dnevih so bila volišča malone prazna. Vsekakor je prišlo več tistih, ki so hoteli podpisati zelene glasovnice in manj tistih, ki so prišli podpisati bele.
Kajti minuli teden sta tekli paralelno dve «ljudski povpraševanju. Pri prvem se je glasilo vprašanje «A!i ste za ukinitev zveznega zakona o prepovedi atomske energije» in kdor je bil za, se je zavedal, da je s tem za razveljavitev rezultatov referenduma, ki je bil 5. no-svojih volivcev in šele nato se bo-1 vembra 1978 in na katerem se je __________________________________________ do razjasnili.	I večina izrekla proti uporabi jedr-
PRED MEDNARODNO KOORDINACIJSKO KONFERENCO 0 RAZVOJU JUGA AFRIKE
Mozambik - izhod na morje za številne države
Nekdanja portugalska kolonija ima številne možnosti za hiter razvoj
na: preklical je svoj obisk v Da masku, dokončno pokopal «zaroko» in se ponovno spomnil na Afriko. Politični opazovalci že napovedujejo, da bo prihodnji Gedafijev cilj Čad, kjer že nekaj časa mešetari v tamkajšnji državljanski vojni.
Konec sirsko-Iibijskega zbliževanja je vzbudil največ zadovoljstva v Izraelu. Telavivska vlada noče priznati, a se je oddahnila, saj bi sirskolibijska združitev porušila ravnotežje sil na Bližnjem vzhodu Izraelci si niso nikoli preveč belili glave s sirsko nevarnostjo, a če bi država prešla ped »kvarni* vpliv Gedafija, bi moral Tel Aviv bolj upoštevati nevarne sosede.
Odnosi s Sirijo pa lahko tudi brez združitve preidejo v nevarno konfrontacijo in spopad, če bo Izrael nadaljeval s svojo aneksionistično politiko. Skupina 18 nacionalističnih poslancev, ki podpirajo Bcginovo vlado, je v parlamentu predložila zakonski osnutek o aneksiji Golanskega višavja, ki ga je izraelska vojska iztrgala Siriji v šestdnevni vojni. Za sedaj se ni nobena izraelska stranka razjasnila. Sam Begin se je skril za 90-dnevnim rokom, v katerem mora kneset sprejeti ali zavrniti zakonski predlog. Posamezne politične osebnosti pa so do sedaj dale skrajno previdne izjave. Vsi se dobro spominjajo reakcij v arabskem svetu in v vsej medna rodni skupnosti, ko je Izrael enostransko proglasil Jeruzalem za «eno, večno in nedeljivo prestolnico Izrae'a».
Aneksija Jeruzalema ie bila med Židi psihološko opravičljiva, težko pa bi bila razumljiva aneksija Golanskega višavja. Žide tu ne veže zgodovinska preteklost razen skupin skrajnežev, ki še vedno sanjajo o velikem »svetopisemskem Izraelu* Celo strateški vzroki, ki so pogojevali1 zasedbo‘Golanskega višavja so danes neaktualni. Sirija si je v zadnjem obdobju .priskrbela številne baterije raket «zemlja-zemlja». da lahko obstrelju.je Izrael tudi brez Golanskega višavja. Njegova pri ključitev bi med drugim dokončno zapečatila usodo drugih zasedenih arabskih ozemelj, saj bi le s težavo v knesetu zavrnili predloge o priključitvi »Samarije in Judeje* (Cisjordanija). To pa bi dokončno pokopalo campdavidski sporazum in mirovni proces z Egiptom. Kaj ta kega pa si v Izraelu pred skorajšnjimi volitvami ne upa uresničiti nihče, zato vsi čakajo na znamenja
«racketu» izsiljevanja
NA VČERAJŠNJEM IZREDNEM OBČNEM ZBORU DELNIČARJEV
Fiat podvojil glavnico za premostitev krize
Odgovori predsednika Agnellija utemeljujejo mnenje, da so težav krive zgrešene izbire vodstva
TURIN — Delničarji največjega italijanskega industrijskega koncerna so včeraj na izrednem občnem zboru družbe Fiat sklenili zvišati družbeno glavnico od 165 na 337,5 milijarde lir, ki jo bodo izvršili z izdajo novih 230 milijonov navadnih in 115 milijonov privilegiranih delnic po 700 lir, od katerih 500 nominalne vrednosti in 200 Mr za obračun dividend in razne stroške. Odobrili so tudi najetje posojila 250 milijard lir pri zavodu Mediobanca.
S to finančno operacijo si bo Fiat zagotovil novih 491,5 miUjarde lir svežih finančnih sredstev za premostitev resne krize in za nov vzgon proizvodnje v njenih obratih: 172,5 miUjarde lir bo prineslo zvišanje glavnice, 69 milijard omenjeni dodatek 200 lir na nominalno vrednost novih delnic, 250 miUjard
žl . ... *«■ MMMšaasHMmmm
Neapeljski trgovci so se včeraj zjutraj udeležili množične protestne manifestacije proti «racketu» izsiljevalcev, ki po mnenju nekaterih presega vsoto 20 milijard lir. Trgovci zahtevajo, da jih oblasti in policija bolj učinkovito ščitijo pred izsiljevalci, ki občutno prizadenejo njihove finančne zmogljivosti (AP)
VEČINA SI JE NA REFERENDUMU IZREKLA ZA PONOVNO RAZPRAVO V PARLAMENTU
Tudi v Avstriji se odločajo za jedrsko energijo
Otvoritev jedrske centrale v Zwentendorfu je sedaj le še vprašanje časa
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
MAPUTO — Kot je danes ambicija pred pol leta osvobojenega Zimbabveja, da postane ekonomska hrbtenica za deseterico držav z Juga Črne celine, je ambicija sosednjega Mozambika, da postane njihova transportna žila: mozambiška prestolnica Maputo bo konec novembra gostiteljica velike mednarodne koordinacijske konference o razvoju Juga Afrike, ki naj bi z vlaganji in posojili razvitega sveta spodbudila ekonomsko povezovanje tega dela Črne celine.
Na to konferenco, ki bo 26. do 29. novembra, bodo poleg voditeljev desetih držav z Juga Afrike prišli tudi visoki predstavniki razvitih zahodnih držav. EGS, SEV, OPEČ in drugih mednarodnih organizacij. Države z Juga Črne celine, ki so se na prvi takšni madridski konferen ci sestale julija lani v tanzanijski Arushi, aprila letos pa so njihovi voditelji sprejeli v zambijski Lusa-ki deklaracijo o ekonomskem sode-l' vanju, so, za) bližnje srečanje v Mapufu pripravile obsežen projekt, ki predvideva obnovitev in izgradil o novih transportnih in drugih zmogljivosti in ki bo po prvih izračunih terjal dobro poldrugo mili-, jardo dolarjev tujih vlaganj. V tej vsoti je kake četrt milijarde dolarjev predvidenih za razširitev mo-zambiške luke Beije. nekaj manj pa za obnovo Maputa. Skratka. Mozambik osredotoča levji delež prihodnjih projektov na razširitev regionalnega sodelovanja na Jugu A-frlke. Regionalno sodelovanje na Jugu Afrike so sprva začele frontne države, to je Tanzanija, Zambija. Mozambik, Angola in Bocvana, aprila letos, ob razglasitvi neodvisnega Zimbabveja, pa so se tej peterici pridružile še štiri druge, Malovi, Lesoto, Svazija in seveda Zimbabve. Kmalu zatem se je pri družil še Zaire: predsednik Mobutu je juni ja obiskal luko Maputo (kmalu zatem mu je sledil zambijski
predsednik Kaunda) in prav te dni je v mozambiško prestolnico dopotoval njegov osebni odposlanec, da bi se dogovoril o udeležbi na bližnji konferenci.
Deseterica neodvisnih držav z Juga Črne celine predstavlja strateško in gospodarsko pomembno skupino, s približno 60 milijoni ljudi na dobrih petih milijonih kvadratnih kilometrov ozemlja, ki v sedanjem nerazvitem stanju ustvarja skupno nad 20 milijard dolarjev bruto nacionalnega dohodka in razpolaga z izrednim rudnim bogastvom, od nafte (Angola), prek premoga (Zimbabve in Mozambik) in bakra (Zambija) do tako redkih rudnin, kot so uran, pa zlato in diamanti, ne pozabljajo pri tem na velike hidroenergetske zmogljivosti
To je potemtakem področje velikih možnosti, ki jih želi z medsebojnim povezovanjem razviti, hkrati pa se rešiti svoje dozdajšnje, cesto politično pogojevanje odvisnosti od Južnoafriške republike. Razviti Zahod je doslej že pokazal zanimanj? za udeležbo pri teh projektih in letos je ta konec Afrike obiskal predstavnik EGS Chegsson.	|
Toda to ekonomsko povezovanje prinaša s sabo še neki drugi zanimiv proces: za vrsto držav od Mozambika prek Zambije in Malavija do Angole naj bi bil priložnost za širše odpiranje v svet in sproščanje notranjih razmer, ki so jih večkrat hromila nekatera enostranska za ! vezništva. Ta proces je seveda v mnogočem odvisen od uspešnosti u-resničevanja ekonomskih projektov in po vsej priliki bo terjal čas in potrpljenje — tudi zato, ker utegne naleteti m druge, zunanje ambicije, ki jih je pritegnil strateški pomen tega področja. To je morda še najbolj značilno za Mozambik, kjer je predsednik Machel, po zgle du neodvisnega Zimbabveja, to po- \ mlad razglasil novo ideološko - politično ofenzivo, ki predvideva večje odpiranje v svet in določeno sproščanje zasebnega sektorja doma, vendar pa doslej kakšnih večjih premikov v tej smeri še ni opaziti.
Mozambik živi pravkar v tednu
prijateljstva z ZSSR, s katero je kmalu po neodvisnosti (junija 1975) sklenil 20-letni sporazum o prijateljstvu in sodelovanju, ki so mu nato sledili podobni sporazumi z NDR, Bolgarijo, Madžarsko in Ku bo. Danes deluje v Mozambiku več mešanih družb, ki povezujejo Mozambik z Bolgarijo na kmetijskem področju, s Kubo v proizvodnji sladkorja, z NDR v rudarstvu in geoloških raziskavah, z ZSSR v strojegradnji in ribištvu.
Danes je v zalivu Maputa, katerega bregove so Portugalci posejali s čudovitimi vilami sredi bohotnega cvetja in zelenja, prepredli pa s širokimi šestpasovnimi avenijami, ki danes nosijo imena Hoši-minha, Njerereja, Kaunde in Kirn 11 Sunga, videti pet velikih ribiških ladij pod rdečo zastavo s sr-recipročnem
pravico do ribolova v vodah obeh dežel, toda tradicionalni mozam-biški čitatari, iz palmovih vej spleteni ribiški čolni, ne sežejo kam dlje od desetkilometrske «sončne o-bale», s svojimi čudovitimi peščenimi plažami.
Mozambik je — morda še bolj kot 9 drugih dežel z Juga Črne celine — dežela tisočerih neizkoriščenih možnosti, Poltretji tisoč kilometrov njenih obal indijskega oceana ni le neizkoriščena zakladnica ribjega bogastva — kot domnevajo, nalove zdaj le 20 odstotkov tistega, kar bi lahko — temveč tudi neizkoriščeni naravni izhod na morje izredno globokega afriškega zaledja — od celinsko zaprtih držav, kot so Bocvana, Malavi, Zimbabve in Zambija tja do Zaira.
In tu tičijo poglavitni upi Mozambika za prihodnost.
TIT DOBERŠEK
ske energije. Takratni rezultat je pomenil pravcati šok za Bruna Kreiskega in njegovo stranko, kajti nihče ni pričakoval, da se bodo spričo čedalje hujše energetske krize in pomanjkanja električnega toka Avstrijci izrekli proti že skoraj dograjeni atomski električni centrali v Ziventendorfu blizu Dunaja.
Drugo djudsko povpraševanjem je sprožila strastna protiatomska prerokinja Elisabeth Schmitz, ki je vodila protiatomsko kampanjo ie leta 1978. Njena ideja je bila, naj bi zmentendorfsko centralo preuredili v navadno kalorično centralo na plin. Glasovnice, ki so se nanašale na ta predlog, so bile zelene barve in tako je avstrijska prihodnost v zadnjem tednu nihala med tema dvema barvama.
šele proti koncu tedna se je javnost začela zavedati, da hfido, žOflP-vorniki atomske energije dobili dovolj glasov za ponovno obravnavo atomskega vprašanja v parlamentu. Po avstrijski ustavi je treba vsako sljudsko željo* obravnavati v parlamentu, če se zanjo izreče najmanj 200.000 ljudi. Hkrati se je pokazalo, da gospa Schmitz, žena nekdanjega finančnega ministra in generalnega direktorja Narodne banke Wolf-ganga Schmitza s svojimi «zelenimi lističi* ne bo uspela, da torej ne bo dosegla potrebnih 200.000 glasov — in res jih je dobila samo o-krog 148.000. Iracionalnim strahovom pred atomskim sevanjem Avstrijci očitno ne podlegajo več tako množično, kot so še pred dvema letoma.
Toda čeprav so že danes zjutraj napovedovali, da se je na referendumu več kot četrt milijona ljudi izreklo za atomsko energijo kot alternativni energetski vir, ni bilo zaznati nobenega zmagoslavja pri socialistični stranki, ki si je od minulega tedna obetala mnogo. Po avstrijskih zakonih namreč ni mogoče spremeniti ali razveljaviti že sprejetega zakona, (e se za to spremembo ne izrečeta najmanj dve tretjini poslancev. Ker imajo socialisti v parlamentu le navadno večino, je jasno, da morajo za atomsko energijo pridobiti tudi del poslancev opozicijske ljudske stranke. Ta pa se je doslej Ziventendorfu upirala, ker je bil predsednik stranke Alois Mock prepričan, da je avstrijsko prebivalstvo še vedno prežeto z občutkom strahu pred jedrskimi neznankami*. Spremembo v ljudski stranki, oziroma «upor» nekaterih poslancev, ki se bolj kot drugi naslanjajo na gospodarske kroge in zvezo industrialcev (podjetniki seveda podpirajo Zuienten-dorf), bi lahko povzročil samo izredno velik uspeh na *belem» referendumu. Tu je tudi razlog, zakaj je predsednik sindikatov in predsednik zveznega parlamenta A-lois Benya izjavil, da bo glasoval za spremembo atomskega zakona
pom in kladivom. Po sporazumu imajo ribiči obeh dežel
Atentat na urade družbe «Swissair»
samo, če bo najmanj pol milijona Avstrijcev na referendumu podpisalo belo glasovnico.
Toliko jih sicer ni, toda spričo tako nepričakovano slabega odziva volivcev v prvih dneh referenduma
—	najbrž zaradi slabega vremena
—	bo tudi število 422.000 zadostovalo za mirnejšo vest in «pravilem izid bodoče parlamentarne debate.
Na današnji seji .vlade so že sporočili, da se energija tako draži (v kratkem bodo v Avstriji zvišali ceno za bencin in druga pogonska goriva spet za 10 odstotkov) in da je uvoz nafte postal tako negotov, da se je nujno treba ozreti po drugih energetskih virih. Otvoritev a tomske centrale Zwentendorf je torej samo še vprašanje časa in tehničnih priprav. Te pa bodo menda trajale do leta 1983.
SLAVKO FRAS
PERUGLA — Namestnik državnega pravdnika Wladimiro De Nunzio je včeraj uradno potrdil vest, da bo 27. novembra v Perugii proces proti Angelu Basoneju in ostalim 14 rdečim brigadistom, med kateri-
mi bodo sodili tudi Renatu Curciu, Robertu Ognibeneiu, Nadii Manto-vani in Alfredu Bonaviti.
Včeraj v Bologni podlegla
še 85. žrtev pokola
BOLOGNA — število smrtnih žrtev pokola na bolonjski železniški postaji se je včeraj povišalo na 85. V prvih jutranjih urah je namreč v bolnici Bellaria umrl še 26-letni Angelo Priori. doma iz Mallesa v bocenski pokrajini, ki je 2. avgusta zadobil težke poškodbe na lobanji. Od takrat ni več prišel k zavesti in njegovo stanje je bilo brezupno.
LUKSEMBURG - Luksemburški zunanji minister Gaston Thom bo odstopil 20. novembra in bo januarja prihodnje leto prevzel funkcijo predsednika izvršne komisije EKS. Novi luksemburški zunanji minister bo gospa Colette Flesch.
pa izdaja obveznic za kritje pp jila. Predsednik Gianni Agnelli j® pred tem dejal, da bi sicer no predvidene naložbe, ki naj bi leta 1985 dosegle UOO milijard ur* mogH kriti s finančnimi razpoloz-Uj" vostmi, ki znašajo več kot 1-*" milijard, poslužili so se pa teh i rednih finančnih operacij, da koncern zagotovi dovoljene denarne rezerve.
Zanimivi so pa vsekakor podatki* ki jih je AgnelM navedel na zal« vo nekaterih manjših delničarje (zastopnikov Mbijske državne Dake, ki razpolaga s pribUžno 10 °~. stotki delnic na občnem zboru bilo, odobriM so pa njegove sklepe/; V tem letu bo Fiat prodal za 1°W; milijard lir svojih proizvodov, ka je 'za 20 odstotkov več kot lani-stočasno na se bodo investicij zmanjšale od 962 na 932 rniMja lir, kot se bo zmanjšalo tudi štev’-lo uslužbencev Fiatovih obratov, bo do konca leta padlo od •w|- , na 346.000. V tem letu se bodo doc govi zasebnega koncerna poveča za 1.600 milijard v primerjavi lanskim letom in bodo dosegli 7/ milijard Mr, kar po Agnellijeve™ mnenju ne sme vzbujati P°s ,Irj skrbi, saj znašajo le 5,5 odstotk skupnih prodaj.
Agnellijevi odgovori obenem utjj" meljujejo mnenje, da so sedanju* težav v glavnem krive zgrešene & bire Fiatovega vodstva v bliznj preteklosti, ne pa zgolj svetovna avtomobilska kriza aM nepokorščin^ delavstva, kot bi se bil rad izg01™, rjal njegov brat Umberto, ki. je D" do nedavna pooblaščeni upravitelj-Predsednik je namreč moral PP' znati, da svetovna kriza na primež ni prizadela nemškega Volksvvagna in francoskega Renaulta, iz njeg®" vih besed pa prav tako izhaja, c® izgub (okrog 40 milijard pri avtomobilih, skupaj blizu 100 miMja1 Mr v tem letu, kot v lanskem, vsem koncernu) niso krivi italijan' ski delavci. V Italiji je namre Fiatov avtomobilski odsek zasluzu 45 milijard, izgubil jih je pa 80 7
tujini, v brazilskih in argentinski”
obratih’,' kjer jim sindikati ne more-jo delati prevelikih težav. Zato J* moral tudi Agnelli obljubiti »zmanjšanje stroškov in nesposobnosti na vseh ravneh* in bo moral Fiat z* odpravo posledic starih grehov naložiti «za obnovo proizvodov in teh; noloških procesov* pri proizvodni* avtomobilov kar 5.400 miMjard do leta 1985.



\Č>°"
v

sr


. A.OŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
st ze naročen •